ŠTIRI ORLOVSKE ZAPONKE VISOKEGA SREDNJEGA VEKA*
Metoda Kemper], Stahovica
Oh študiju okroglih emajliranih zaponk iz srednjega veka sem ugotovila, da se tc tc mcz ume tnostnozgodo vinskega vidika pri nas ni lotil še nihče, medlem ktj jth arheologi obravnavajo lev sklopu drugega arheološkega gradiva, K pisanju lega Članka so me spodbudili močno različni pogledi naših arheologov v primerjavi 7, ugotovitvami nemških, avstrijskih in švicarskih arheologov, predvsem pa pisanji: v razstavnem katalogu Das Reich der Salier, Speyer 1992, Gre za opozorila na nekatere primerjave, ki bi jih tukaj rada nakazala s formalno in ikonografsko analizo.
Izhodišče za članek so štiri zaponke, kijih na kratko zaznamujejo naslednji podatki:
T Podlaga eu čkinuk je hihi seminarska naloga, katere mentorica jo bila dr. Nataša Golob, ki su ji iskreno zahvaljujem za trud in potrpežljivost, hkrati pa hi se rada zahvalila tudi mag, Ireni Sivec, dr, Timoteju Kiiificu, ilr, Andreju Pleterskemu In ;tsist, Treni Mirnik-Prezelj.
1,	Okrasna zaponka (risba I)
Kranj, župnijska cerkev, grob 237/1964
2.	polovica 10, - začetek 11. stoletja premer: 3,6 cm; debelina 0,2 eni Gorenjski muzej Kranj, iitv. št. K-237
Risba 1: Zaponka iz Kranja, 2, polovica 10. - začetek 11. stoletja, Kranj, Gorenjski muzej
Risba 2: Zaponka i/. Ptuja, 2. polovica 10. - začetek 11. sltilelja, Ptuj, Pokrajinski muzej
11
Okrogla bronasta zaponka je vlila iz enega kosa. Na osrednjem, rahlo dvignjenem delu jc upodobljen orel z razp rosnim i krili, obdan z modrim emajiom in po površini okrašen s kratkimi vrezi. Kolobar okrog usrednjcga polja je razdeljen na osem segmentov, v katerih so pasovi iz modrozelenega emajla. Stanjšan rob je okrašen m kratkimi vzporednimi vtisi.
2. Okrasna zaponka (risbii 2) Pruj, ptujski grad, grob JUO 2. polovica 10. - začetek ii. stoletja premer: 3,S cm; debelina: 0,15 cm Pokrajinski muzej Ptuj, inv. Si. S 289
Okrogla bronasta zaponka je vliEii iz enega kosa. Ob robu teče plitev in zrnat niz (posnetek granuladje), enako jc obrobljeno tudi osrednje polje, na katerem jc upodobljen orel z razprostrtimi krili, na površini okrašen s kratkimi vrezi in obdan z zelenim emajiom. Kolobar okrog osrednjega polja je razdeljen v osem segmentov, zapolnjenih s pasovi iz zelenega emajla,
Zaponko so našli v ženskem grobu poleg bronaste lord i rane ovratnice, treh bclobrdskih uhanov, bronastega e maj lira nega uhana in devetih bronastih obsenčnih obročkov.
Risba 3: Zap on k a iz " H ase n bu rga 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Bern, Archäologischer Dienst des Kanton.1: Bern
Risbu 4: Zaponka iz SI ovc njega Gradca, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletju, Gniz, Landesmuseum Joanncum
3. Okrasna zaj>nnka (risba 4)
Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Gradivo m objavljeno po grobnih celotah. 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja premer: 3,7 cm; debelina: 0,2 cm Landesmuseum Joanncum G raz, inv.št. I! J SH
Okrogla bronasta zaponka jc vlita iz enega kosn, Oh robu potekata plitev žleb in zrnat niz (posnetek granulacije), enako je obrobljeno tudi osrednje polje z orlom razprostrtih kril, po površini okrašenim s kratkimi vrezi ¡n obdamm t.
12
zelenim cmajlom. Kolobar okrog osrednjega polja jc razdeljen v osem segmentov, kijih zapolnjujejo pasovi iz zelenega emajla.
Poleg so bili najdeni tudi trije obsenčntki, hronast luničast uhiiJi inbelobrdski lit bronast uhan zgrozdastim priveskom.'
Risba 5: Zaponka iz Judendorfa, 2. polovica 10, - začetek 11, sioleija, G raz, Landesmuseum Joanneum
Risba 6: Zaponka iz Žal pri Zasipu, 2. polovica 10, - začetek 1 L. stoletja
4, Okrasna zaponka (risba 6) Žale pri Zasipu, grob 3(i 2.polovica 10. - začetek. 11, stoletja premet: 2,75 cm
Okrogla zaponka iz brona in steklene pasle jc bila najdena v ženskem grobu na levi ključnici Na osrednjem delu je upodobljen ore! t. razprtimi krili in glavo, ki gleda v svojo desno stran, in na površini jc okrašen z vrezi. Ptico obdajajo jamice, ki so bile zapolnjene s siekleno paslo. Obranili so se drobci v modri in svetlo modri barvi, Dvignjeni osrednji de! obkrožata dva žlebova, ki sla spojena s prečnimi vrezi. Rob zaponke jc valovit,1
Te štiri zaponke lahko zaradi moliva orla uvrstimo v skupino orlovskih zaponk skupaj z zaponkami iz Judendorfa, Krungla, Iiurg Obcrwangna, "Hasenburga", Mainza iti Trierja. (risbe 3, 5, 7, 8, iU) Zal za nobeno od leli zaponk ne moremo reči, kje, v kaleri delavnici in kdaj točno je nastala. Viri o tem molčijo, kalupi niso bili najdeni. Josip Korošec piše o naših
1 Paul a Korošec; Zgoilnjesretln\jeveHkd arh eološkv sliko Kumltlan sk ih Slovan ov, H da
1. razreda SAZU, 22, 1979, pp. 90-9fi; Vinko Srlbar, Vida Stare: Karantensko*
kc t laik i kulturni kftrg, N:i rudni muzej, Ljubljana 1974 (od tod citirano Šribar, Siaru;
Karantansko-ketlaiki kulturni k mg), p. 12 [r.k]; Timotej Knific, Milan Sagadin: Pismo
hrez pisave, Narodni muzej, Ljubljana 1991 (od tod citirano Pismo brez pisave),
pp, 84, »9, 90 (r.k,).
7 Timotej Knitic, Andrej Pleterski, StaOslovanski grobišči v Spodnjih Gorjah in Zasipu, AV, 44, 10i3, PP 346-247, tabela H, grob V>.
13
Risba 7: Zaponka iz Krungla, 2. polovica H). - začetek 11. stoletja, Graz, Landesmuseuni Joanneum
Risba Zaponka iz Burg-Obcr-wangna, 2. polovica 10. - začetek 11. stoletja, Bem, Beruisclics Historisches Museum
Risba 9: Zaponka iz Mainza, 2. polovica 10. ■ začetek 11. stoletja, Mainz, Landesmuseum
Risba JO: Zaponka iz Trie rja, 2. po lovica 10. - začetek II. stoletja, zasebna last
zaponkah s podobo orla (iz Kranja, Ptuja in Starega trga pri Slovenjem Gradcu), da imajo neposreden vzor v Kenski pokrajini, od koder so hi le uvožene na vzhodno alpsko področje ali pa, da so bili uvoženi posamezni vzorci in so jih nato domače delavnice v ketlaški kulturi izdelovalci naprej,1 Jože Kasiclic ugotavlja za podobo panterja, ki je v kctlaSkcm prostoru zelo pogost na luničastth uhanih in tudi na okroglih zaponkah, da je la motiv v karolinškem prostoru zelo razširjen, saj je bila umetnost stilno zelo enotna na vsem obširnem območju karolinške države. Domneva, da gre pri zaponkah s podobo orla in podobo drevesa življenja za uvoz iz zahodnih središč ali pa so avtorji priscljcnci od tam I'o njegovem lahko v orlovski zaponki iz Kranja vidimo motiv, ki kasneje preraste v mestni grb Kranja.4 V katalogu Karan-tansko-ketldSko kulturni krogs Vinko Šribar in Vida Stare za zaponke z
3 Josip Korošec: Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veku,
Ljubljana 1952, p. 328, 1 Jože Kaste lic, Sta ros lovanski Kranj, 900 ki Kratiju, Spomin ski zboru ik, Kranj l^fii), pp, 48, 49.
5 Sribar, Stare: Karantansko-ket laški ku It urni krog, p p. 10- i 4.
14
upodobitvijo orla dopuščata možnost, da gre za izdelke domače delavnice. V katalogu Salijske umctnostif,je za zaponke s podobo orla malce nepremišljeno in prenagljeno rečeno, da so vse nastale v Mainzu, ker so eno našli tam,
Da bi si iaže predstavljali, kaj pomenijo te orlovske zaponke za tisti čas in prostor, se moramo pobliže seznanit i z izdelavo zaponk. Jasnejšo sliko o izvoru teh in drugih zaponk nam onemogoča pomanj kanje arheoloških najdb v osrednji o tonski državi, kjer so pokop i nakitom upustili in seje ohranil samo na obrobjih države. Vseeno pa arheološko gradivo kaže razlike in povezave med posamičnimi deli države. Tako se na primer nakit s severa in zahoda zelo razlikuje od tistega, ki so ga našli na jugu in jugovzhodu države (južneje od Mainza).1
Na severu so ženske ponavadi nosile plašč ali ogrinjalo z eno veliko zaponko, prstane in ogrlico, v jugovzhodnih predelih pa luničaste uhane, o h senčne obročke, prstane, zaponke pa le redko. Za severne dele je značilen srebrn nakit, kar kaže na večjo odličnost nosilcev, v južnih delih pa prevladuje bronast, V nasprotju i južnimi deli gre na severu zlasti za abstraktno ornamentiko*, kar izpričuje višjo duhovno raven nosilcev, ki ne potrebujejo več zoomorfnih predstav za razumevanje krščanskega nauka, močnejša pa je tudi germanska tradicija fantastičnih prepletov. V jugovzhodnih delih, posebej na jugovzhodu Alp je število najdb veliko večje, saj so lam še v 10. in 11. stoletju rajne pokopavali z vsemi pridatki. Najimenitnejši del so prav zaponke, med katerimi prevladujejo velike bronaste zjamičastini etiiajlom, ki vse nosijo krščanski simbol. Zelo pogoste so zaponke s križem'' in različnimi zoo-morfnimi podobami. Poleg orla so najbolj pogosti: vodnjak življenja (Fons vitae), Jagnjc Božje (Agnus Det), ti revo življenja (Arbor i ituu) in Danijel v levnjaku,10
Zaponke, značilne za severne dele, najdemo tudi v južnih regijah in obratno." Tako se na primer zaponke tipa frauenHjafen (z motivom križa),12 katerih najdbe so s koncentrirane na jugovzhodnem delu Alp - v ketlaški kulturi, pojavijo tudi na severu, čeprav je za nakit lega tipa značilna večja prefinjenost z natančnimi linijami. » Če primerjamo zaponki iz Wustung Gardclhausna in Italije (natančnejše najdišče nI znano),14 ugotavljamo enako zasnovo pri oblikovanju roba Z upodobitvijo živalskih mask, sorodne pa so si
N Das Reich der Salier, Katalog 7nt Ausstellung des Landes Rheinland-Pfalz, Speyer
1992 (od tod citirano Das Reich der Salier), p. 120,
7 Das Reich der Salier, pp. 108, I0[J.
" Das Reich der Salier, p. f Hl.
9 Jochen Giesler, Zu uinci Gruppe Mittelalterlicher EmailschcibenfilicliJi Zeiteehnft für Archälogic des Mittelalters, (\ Köln 1978 (od tod citirano Giesler, Zu einer Gruppe), pp. 57-72.
111 Pismo brez pisave, pp, 44, 45.
11 Das Reich der Salier, p. 109.
l: Gittsltr, Zu einer Gruppe, pp, 57-72.
13 Das Reich der Salier, pp. 109, 114-116, rtpr. 1A l(i, 17, 20, 2!, 23,
" Das Reich der Salier, p, 115, repr. IA 20, p. 125, repr. 1B 27.
15
ludi zaponke iz Peraua, Wiesbad na, Pavie in Mainza." Kljub veliki oddaljenosti krajev in raznolikosti njihovih okolij najdemo pT i vseh zelo podobno obliko Jeva ali panterja in smemo domnevati, tla gre za isto predlogo. To na primer kaže primerjava zaponk iz Bmnna m Georgenberga1*, ki imata obe živali oblikovani z naprej iztegnjeno glavo (pes ali lev) tercikcakasto graviran glade k rob, pri čemerne more bili dvoma o isti predlogi ali delavnici. Tema primeroma lahko pridružimo še zaponki iz Mengša in Bohinjske Srednje vasi, ki imata le drugače oblikovan roh.
Ob teh zaponkah se nam pon uja primerjava s kamniti mi igral nimi ploščicami, najdenimi pri Gnmiiiertiiignu. Vse so okrogle, v premer merijo približno cm, imajo zelo ozek rob, v mcdaljonu pa je izklesana podoba živali. Na eni ploščici je upodobljen pes (?) z odprtim gobcem in dvignjenim repom, zato sklepamo, da so po delavnicah krožile predloge, ki so jih uporabljali mojstri različnih strok.17 V isto skupino lahko uvrstimo ludi za popiše iz Wiesbadna, Karlburga in Wormsa,w kjer gre /a zelo podobno oblikovanje živali z nazaj ohrnjeno glavo (jagnjc) in različno oblikovane robove, ki so najbrž nastale v eni delavnici, nemara v Wormsu. Zlahka sta primerljivi tudi zaponka iz Batuj in zaponka iz Hillcrfingcn-flnnibacha,^ kjer gre za enot no oblikovanje itignjcta Božjega in za zelo preprosi rob.
Tudi v južnih delih se pojavljajo zaponke, značilne za severne dele, npr. zaponka z lilcda-Zal.s podobo cesarja, ki jo lahko primerjamo z zaponkama iz "zakladnice Klein-Roscharden",1" ter zaponka s podoba dveh svetnikov z hlejskega gradu, ki ji moramo iskati vzporednice na kovancu i h podobah, Zaponka iz Ba&la pa je izdelana tako natančno iti podrobno, daje zagotovo nastala na severu cesarstva.11 Neverjetna podobnost (najbrž gre za isto delavnico) se kaže med zaponkami iz Sitten Siona in zaponko iz Žirovnice.'' Na osrednjem mcdaljonu jc upodobljen lev z nazaj obrnjeno glavo, ki ga obroblja emajl. Površina je okrašena / vrezi, rob pa je razdeljen v obliki križa
15	Šribar, Stare: Karttnlurtsko-ketlaiki kulturni krog, tabela N 6; Das Heidt der Salier, p. 12U, repr. Jü 11, 1U 16; Herbert Mitscha Marheim, Einige frühmittelalterliche Schmuckstücke mit Tierdarstellungcn, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, XC, l%0 (ud lod citirano Mitscha-Märheim, Einige frühmittelalterliche Schmuckstrickt), p. 31, repr. I.
Das Reich der Satter, p. 121, repr. 1B 13; Mitscha-Märheim. Einige frühmittel alterliche Schmuckstücke, p. 31, repr, 4.
17 Sribar, Stare: Karnntansko-ketlaiki kulturni krog, tabela N 15, 16; l>us Reich der
Salier, p. 63, repr.6, 4. IB Dl/S Reich tler Salier, p. 121, repr. Iii 12, 1 Li 17; Äribar, Stare: Kanuiimiskii-keiltiilii
kulturni krog, tabela N S. " K:irl Zimmermann, Eine mittelalterliche Bniailscheihenfibel vom ehemaligen Bächigul in Hilterfingefl - Hünibach RE, Archüiiinßie der Schweix l, 12, 1989 {öd tod citirano Zimmermann, Eine mittelalterliche Emailscheibenfibel), pp. 25-2N. Sl Sribar. Stare: Kurantansko-ketlafki kulturni krog, tabela P 5; Das Reich der Salier, p. 111, repr. 1A 10.
11 Sribar. Stare: Karantansko-ketla&ki kulturni krog, tabela P 7; Das Reich der Salier,
p. 118, repr. 1B 2. 31 Otis Reich der Salier, p. 124, repr, 111 24,
16
in okrašen s Štirimi emajliranimi, v osi postavljenimi polpalmctami. Obliko-v a njo križnega roba lahko primerjamo z zaponko iz Komjatije" ali s se kakšno drugo. Podoba leva pa je identična podobi na eni od igralnih figuric iz Buden-Wiirttemberga iz 11. stoletja, lc da je obrnjena zrcalno, medtem ko sta postavitev v okrogel prostor in oblikovanje oči in nosu popolnoma enaka. To kaže na isto delavnico ali še verjetneje na isto predlogo;, saj so bile posamične delavnice verjetno specializirane glede na uporabo vrste materiala (kovina, kamen),34 Prav tako lahko motivkentayra na blejski zaponki primerjamo z eno od igralnih ploščic za igro "tabula", najdeno v Glouccstru, ki ima isti motiv,23 pri čemer lahko ponovno ugotavljamo predloge (vzori ti c knjigo), ki so potovale iz delavnice v delavnico. Tudi za zaponkospodoboJagnjeta Bosega z blejskega gradu ne moremo reči, da je nastala v južnih regijah, sploh pa ne v okviru kctlaške kulture, saj je preveč fino izdelana. Biserni rob je enak listini na zaponkah s se vera,2,1 plastičnost figure pa kaže na precej poznejši nastanek zaponke (12. stoletje).
Enako sklepamo tudi za skupino zaponk s podobo orla, v katero spadajo tudi naše zaponke iz Kranja, Ptuja, Stovenjega Gradca in Žal pri Zasipu, kijih povezuje skoraj enotno oblikovanje na osrednjem medaljonu upodobljenega heraldičnegii orla z razprostriimi krili, obrnjenega v svojo desno, razen na zaponki iz Krungla, kjer je obrnjen v levo, na zaponki iz Kranja pa se n e vi d i dobro zaradi slabega odlitka. Podoba je nakazana z zelo skopimi atributi, le toliko, da je razpoznavna. Glava v izrazitem profilu je rahlo iztegnjena navzgor in na eni strani zašiljena, kar nakazuje kljun, nato se brez cezurc nadaljuje ozek trup, ki se končuje z razcepljenim repom, i/ zgornjega dela trupa pa raste par odprtih kril, ki sc spušča vzporedno s trupom in je na konceh obrnjen rahlo navzven, Obrisu» linija gladko poteka od enega konca krita prek vratu iu glave na desno stran in se zaključi na koncu drugega kri ¡a. Površina bronastega orla je dokaj ravna in nima izboklin, ki bi figuro približevale realnejši podobi, lc majhne senčne vdolbinlce na trupu in krilili (in ena na glavi, ki najbrž ponazarja oko) površino rahlo razgibajo. Najlepše in najbolj simetrične so podobe na zaponkah iz Slovenjega Gradca, "llasenburga" in Judcndorfa, orel na zaponki iz Žal pa je oblikovan drugače: trupje širši, krila holj razširjena En površina je okrašena z vrezi, ki izraziteje razgibavajo površino kot vdolbinicc. Na zaponkah iz Krungla, Mainza in Trierja pa je orel upodobljen na vloženem emajlu. Ohranjeni so samo drobci emaj lav jamica h .zato ue moremo ocenjevati estetske vrednosti, l inije so ostrejše, obrisi niso zaobljeni, ampak se lomijo na zgornjem delu kril, pri vratu, na konici kljuna, prt čemer sc linija zalomi ob vsaki spremembi smeri. Iz tega lahko sklepamo, da so tudi bronasti odlitki brez vloženega cmajla služili za kalupe. Poleg negativne podobe orla to do" Dos Re k h der Salter, p. 125, repr IE2fv 74 Das Rek h der. Salter, p. 64, repr. 11-M.
25 Sr¡bar, Stare: Karanfansko-ketlaSki kulturni krog, tabela P 6; Das Reich der Salter,
D, 61,
Sribar, Stare; Ktimnianska-ketlaiki kulturni krut;, tabela N 4; Das Reich der Salter,
p. 112, repr, )A i>, 7, 9, Ki.
17
kazuje tudi dvojni biserni red, ki jena zaponki i/. Mainza odtisnjen v pozitivu, nn zaponki iz Burg Oberwangna pa v negativu. Zaponke sc med seboj tako razlikujejo, da ne moremo govoriti o istem kalupu. Kar jih poznamo, so vsaka zase unikat, po podobi orla ali po oblikovanju roba pa bi jih lahko uvrstili v ožje skupine, ki bi se utegnile navezovat i na isto delavnico. Zaponke iz Kranja, Slovcnjega Gradca in "Hascnburga" povezuje zelo podobno oblikovanje orla in raba: bronastega orla obroblja moder, zelen ali moder in bel cmajl; osrednji medalj on jc nato obkrožen z bisernim robom; kolobar okrog osrednjega polja je razdeljen na osem pravokotnih metop, v katere jc vložen modrpzelen ali zelen in bel emajl, stanjšan rob pa je okrašen z drobnimi vzporednimi vtisi. Premer teh zaponk je od 3,fi do 3,8 cm. Orel jc podobno oblikovan tudi na zaponkah iz Judcndorfa in Burg Obcrwangna, le da ima zaponka iz Judcn-dorfa preprostejši rob, okrašen samo z dvema vrstama kratkih vzporednih vtisov, kar jo postavlja v bližino zaponke iz Žal, ki ima samo en tak rob in valovil stanjšan rob, medtem ko je podoba orla malce drugačna. Zaponka iz Bnrg Obenvangna sc zaradi dvojnega bisernega niza povezuje z zaponko iz Mainza, ta pa zaradi podobe orla z zaponko iz Krungla, Zaponka izTrierja je ■/. ostrim cikcakastim robom glede tega osamljen primer. Tudi tc zaponke je mogoče primerjati z igralnimi figuricami, leda ima na njih orel glavo iztegnjeno navzgor, ker ne gre za heraldično upodobitev."
Risba 11. Kamnita igralna figurica Rhba 12: Ostro gotski novec z<i 40 iz Burg Bald ens teina, 11. stoletje, enot (hrbet) Worms, Museum der Sladt
Od orlovskih zaponk jc šest najdenih na področju, kjer so živeli Slovani, dve v okolici Bftrna v Švici, dve pa v Porcnju. Mainzu in Trierju. Našli so jih v krajih, ki so bila pomembnejša središča, zalo .so jih po vsej verjetnosti nosile ženske iz plemiških družin.Razširjenost orlovskih in drugih zaponk (npr.
31 /Ju t Reich der Salter, p, 63, rep r. 6,4.
?lt Emilte Clanss, DieTragsittevon Biigdfibeln ■ Eine UiitcrsuchungsurFratienlracht in Fnihen Mtttelaltbr, Jakrbuci\ des rdmisek-germanisehen ZmMmlmuscums Muinz,
II, 34, 1987, p. 537.
18
tistih s podobo Icva-pantcija in Jagnjeta Božjega)3* kaže, da tc zaponke niso posebnost ali izrazil znak ketlaške kulture, ampak so proizvod nekega širšega okusa, Izdelovali so jih v delavnicah v Mainzu invjužnih krajih, saj delavnice v Miiin/u niso mogle zalagati celotnega cesarstva in so bile delavnice lahko tudi na področju ketlaške kulture. Primerjave nam kažejo, da so enaki tipi zaponk razširjeni od severnih do južnih delov cesarstva, le da posamezni tipi v določenih delih prevladujejo. Vlite bronaste cmajliranc okrogle zaponke so bile v drugi polovici 10. in začetku 11. stoletja v modi in so jih množično izdelovali in trgovali 7 njimi po vsem ccsarstvu, seveda s pomočjo vzorčnih knjig, ki jih niso uporabljali samo zlatarji, ampak so bile sploSnejSi model, kar nam kažejo kamnite figurice za igranje "tabulc" ali kakšne druge igre.
Upodobitve orlov na zaponkah visokega srednjega veka so ikonografsko in oblikovno prevzele izhodišče v rimski umetnosti. Tam je orel simbol moči in zmage Jupitra in se pojavlja zlasti na rclielih konzulov in na zastavah,30 Predstavlja Jupitra in cesarja samega, njegovo neomajno in nepremagljivi) moč in opozarja na uničenje vsakega upiranja sili, ki prihaja od bogov. Krščanstvo je orla puvezalo s Kristusom - novim Jupitrom.31 Identifikacija Kristusa s Soncem in s tem z orlom je postala sestavni del patristične in kasneje teološke literature.32 Vendar za zgodnje upodobitve ptičev (in drugih živali)33 iz 4., 5. in stoletja na kapitelih, mozaikih in sarkofagih nc moremo reči, da so zrasli iz zapisanih teoloških del,14 čeprav so s samim obstojem vplivali na kasnejše upodobit ve.33 Na ustvarjanje na zahodu so poleg teh fantazijskih upodobitev vplivali tudi vzorci na tkaninah (plaščih, preprogah), ki so jih v zgodnjem krščanskem obdobju pogosto prinašali z vzhoda in jih uporabljali v cerkvah pri obredju. Zelo naturalistični prizori brez simbolične vrednosti kažejo na to, da so do nekako 6, stoletja združevali veselje do dekoriranja in poznavanje prispodob,* temeljijo pa na bizantinski
s % i m mermann, Hinc miitelalterlichi; Emailschcibcnfibel, pp. 25-28.
1 Uoelijevdiplih i/, ieta 487, Lotaijev križ z rimsko kamejo iz sardoniksa s purlretom Avgusta ukrog leta lGOO, Anastazijcv diptih okrog leta 517 itd. Za pudmbnujšu ikonografijo orla glej: Kari Künstle: Ikonogmphk derchristlichen Kunst, I, Freiburg am Brcisgau 11.>2<S, pp. 609-612; IJ se lot te Wehrhahn-Stauch, Adler, l.axikiin der chrisilichen Ikonographie, I, Freiburg am Brcisgaü 19(V8, pp. 69-76; Gc rt rud Schiller: Ikonographiederchristlichen Kuna. UI, Gülersloh 1980, p. 120, repr. 394-397,399, 4fi4, 592; D¡Cther Kramer, Imago Aquilas: Bcrftterkungcn zu eincr Emaijseheibcn-fibtl aus Krimgl, Da Schau Hcr. 4. Lienzen 1983, pp. 11-14: Margaret Klein-Pftmffer; Merowingcneitiiche Fibeln uitd Anhünger aus Pressbkch, Marburg 1993 (od tod cit i ranú KJ e i P f c u f fe r: Mero» '¡ngerzeitUch e Fibeln ), p p 146-1S1,
-11 lin dol i Wíttkower, üagle and ser peni, Journal of the Warburg and Courtauld Institutes, II, 193^3$, London 1970 (nd kid citirano Wittkowtr, Eagle), p. 3It), repr. 5le. 12 Wittkower, Eagle, p. 312.
n Wittkower, Eagle, p. 3J7.
M Re natc Pilli nger, Zur Interpretation dcT SymbOjik des Hoden mosaiks vom Teumia, Curiftlhia J, !7'J, !'JX9 (nd lot? citirano I'iliin^cr, Zur Interpolation), P- 93-Mozaiki i/ Ten r rite, Škofovska. katedra \/ Ogleja.
3,1 PiJIinger, Zur interprciatiou, pp. 90, 91.
19
temi o rajskem vriu, kije s svojim vplivom zaznamovala čas du konca II. stoletja."
Okrog leta 500 so Goli prevzeli oblast v Italiji, Španiji in velikem delu južne Francije, ker so bili povsod v manjšini, so materialni simboli igrali vlogo vzdrževanja moči; predvsem so hi le pomembne orlovske fibule, razširjene od Romunije do Španije. Te gotske fibule so sestavljene iz krožnega trupa, ki so mu dodani glava, krila in rep in so potratno okrašena z dragim kamenjem in emajlom. Največ sojili naSli v grobovih aristokratskih žensk.,N Omenjeni motiv so Goli prevzeli od Hunov, le daje pri njih orel predstavljen samo z glavo in kljunom ali preprosto samo s sUltziranim perjem. Na tako kričečo in pisano dekoracijo vplivajo plen it ve Perzije in Sirije in uvoz predmetov iz Kitajske. Veselje do polihromacije, ki zaznamuje tudi najvišje sloje germanske družbe, se nadaljuje v karolinško umetnost. Drug velik vpliv na golske orlovske fibule pa je motiv rimskega cesarskega orla močno razprostrtih kril. ki uteleša pojem kraljevskega dostojanstva.^
V le m času se začnejo zahodno od Rena prebujati Franki, Za njihov vzpon in uspeli je od ločilnega pomena, da so hitro sprejeli kulturne spodbude iz Rima: govorili so en latinski dialekt, ripiejcli katoliško vero in zasnovali svoje pravo na rimskem.1" Poznorimske delavnice v Porenju delujejo dalje, seveda pod vedno večjo kontrolo Frankov, ki združujejo germansko nagnjenje k abstraktnosti m piefinjeno tehniko v delavnicah rimskega cesarstva. Odločilni vzori so tudi gotski, zlasti njihovo nagnjenje k dekoraciji.'"
Iz merovinskega časa je ohranjena cela vrsta okroglih ploščatih fibul s podobo orla iz tanke bronaste pločevine, prevlečene čez že iezno podlago (rishe 13*18). Podobo orla srečamo že v germanski umetnosti. Ziasti za živalski stil II je tipična orlovska giava, kije imela nedvomno močan magičen pomen, zato ni čudni), d.i je hil ta motiv priljubljen tudi v sklopu krščanskih simbolov/1 Na merovinških ploščatih fibulah se pojavljajo orli ne razširjenih kril, z nazaj obrnjeno glavo iit močnim kljunom. Predloge za te podobe so ostrogotski novci za 40 enot (risba I2)4J ■ način, ki ga srečamo tudi kasneje pri tako imenovanih denarnih zaponkah." Na novcih gre še za zelo realistično upa-
I: Mozaiki v cerkvi sv. Evfcmijc v Gradcžu iz 4. stoletja, mozaiki v Santa Coristanza v Rimu i/. 4. stoletja, plošče iz Piivii; in Brescie, motiv vodnjak življenja v Evangeliju iz S t. Mcdarda iz začeika l). stoletja ali v Godeskalkovcrti cvangcliariju iz leta 781, Pariz,
1H Kuvin G i cene. Gothic material cuhure, Archeologyas iong-tenn history, Cambrfalgc
1987 tod tod citirano Gr<;ene, Otn hit material cul ture), pp. 117, ¡20. ,lv Greene, Gothic material culture, pp. 121, 123.
Jl1 P-e i t^r Lasco, FranaCko kraljestvo od Mero vin ga do Pipi na, Rani srednji vek: Uubličavanje evropske kulture, Beograd 1976 (od tod citirano Lasco, Franačko kraljestvo), p. 198. " Lasco, Franačko kraljestvo, pp. 212, 2i3. " Klein-Pteuffer: Merov/ingerzeitliche Fibeln, pp. 145, i46.
J1 Klein-Pfeuffter; Merowmgeneitfiche FiMn, p, 147, repr, 42, p. 152, repr. 44, p, 162, repr. 4S.
44 Šrtbar, Stare: Kamntansko-ketlaSki kulturni krog, tabela P 6; Das Rek 11 der Salicr, p. 112, repr. IA 11.
20

/if.vfjff 13; Podoba orla na zaponki iz Berghausna, 7. stoletje, Speyer, Historisches Museum
Risba 14: Podoba orla na zaponki vi Deidcsheima, 7. stoletje, Speyer, Historisches Museum

0OOOoOOO°
Risba 15: Podoba orla na zaponki iz Berghausna, 7. stoletje, Karlsruhe, Badisches Landesmuseum
Risba 16; Podoba orla na zaponki iz Darmsheima, 7. stoletje, Stuttgart, \Viirttcmbcrgischcs Landesmuseum
dobitev, kar se nato na zaponkah shematizira in realizira z bolj tekočo linijo, ki se omejuje na obrise. Način upodobitve perja in repa se tu spremeni v geometrične oblike, Pomembne so tekoče, jasne konture brez ostrih zalomov In prekinitev. Nekateri orli imajo okrog vratu bulo kot simbol Kristusove zmage. Drugi so upodobljeni s križi ali s črkama alfa in ornega, ki prispodabljata Boga Očeta in Kristusa hkrati in se nanašata na Janezovo Razodetje: "Jaz sem Alfa in Omcga, govori Gospod Dog, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vesolja." (Razodetje 1,8) Orli, upodobljeni s svastiko, so povezani s pogansko miselnostjo. Nekateri imajo zraven še manjše ptiče in lose nanaša na 5. Mojzesovo knjigo 32,11. To naj bi bil Kristus, ki s svojim vstajenjem in vnehohodom rešuje duše.^ Na fibuli iz NVormsiV1* ima orel čisto človeško fiziognomijn z
u Kle i n - 1'fe u ffe r: Merowingeneilliche Fibelrt, pp. 151, 153. ™ Klein-Pfcuffcr: bfemfringerzeUtiche Fibeln, p. 162, repi 48, I.
21
bulo okrog vratu: to je Kristus-orel. Frontalna upodobitev oria z na stran obrnjeno glavo pa je zelo priljubljena tudi v pomerovinškem času.47
Risba 17: Podoba orla na zaponki iz Risba !8: Podoba orla na zaponki iz Lautcnhofna, 7. stoletje, Regens- VVormsflj 7. stoletje,Wormsi Museum burg, Museum
Kranjska zaponka iz stoletja- (risba PJ) jc po tehniki podobna me-rovinSkim: železnu jedro je prevlečeno z bronasto pločevino, na kateri je iztoIČena podoba orla, ki pa je spet bolj realistična. Krila in noge ima močno razSirjenc, trup in glavo pa obrnjeno v svojo levo. Najbrž ima tudi Se isti pomen.
Zaponke iz druge polovice 10, do začetka 11. stoletja (to so zaponke iz Kranja, Ptuja, Starega trga pri Slovenjem Gradcu, z Žal pri Zasipu, iz Judendorfa, Krungla, Hurg Oberwangna, "Hasenburga", Mainza in Trierja in so podrobneje opisane že zgoraj) pa so skrajno shematizirana varianta podobe orla, ki je določena samo z obrisno linijo: frontalna upodobitev, razširjena krila, zasuk glave na desno ali levo in razcepljen rep, k: pa je osnova, u katere se v naslednjih stoletjih razvije način oblikovanja orla. Tudi pomen podobe orla se tu spremeni. Ilohejišlaufovci so v poznem 12, stoletju
<7 K.I e i n- fJ fcu ffo r: Mero wingerzeitlich e Fibetn, p - 161.
Pismo brez pisave, p. 89, repr. 1(16.
22
povzdignili orla v državni simbol in podredili Jeva v svojem hišnem grbu. Na Številnih štaufovskih gradovih po Nemčiji, južni Italiji in Siciliji naznanja kamniti i>rel moč in slavo njihovih kraljevskih graditeljev. Ko se je v 12. stoletju zrahljal odnos med kraljem, fevdalnimi gospodi in državnimi uradniki, so si Ic-ti uvedli grbe s kraljevskim orlom, prav tako pa si začnejo v grbe postavljati orle tudi mesta, npr. mesto Rottweil." Kot kažejo naše zaponke s podobo orla, sc je to zgodilo že v 11. stoletju, saj to so podobe hcraldičnc-ga orla, ki so jih našli bolj na obrobju cesarstva in so jih nosile žene fevdalcev.
Nadaljnji razvoj orlovske zaponke nam kaže zaponka iz Mainza iz prve četrtine 11, stoletja (risba 21).'" Tu sc osrednji mcdaljon predre in ostane le podoba orla razširjenih ki il in nog, ozkega trupa in velikega pahljačastega repa. Površina je okrašena z vrezi, krila in rep pa ludi zemajlom, ki ni več ohranjen. Na levo zasukana glava, ki štrli v ozek okvir, jc zaznamovana s kljunom in velikim očesom. Na ozkem robu je prepoznaven diagonalni križ s trikotnimi celicami, zapolnjenimi z rdečim in zelenim cmajlom. Med križevimi "ramami" so reliefi živali. Premer se poveča na 4,5 cm. Taka podoba orla nakazuje nadaljnji razvoj tc Sheme čez celoten srednji vek.
Risba 20: Zaponka iz za klada kraljice Agnes iz Mainza, 2. tretjina 11. stoletja, Mainz, Landcsmuüeum
* Kart Dugcn, Der Mainzer Adltrfürspan im Darmstadter Landesmuseum, Afttinzer Zeitschrift. 52, iy57 (od lud dtirftno Degen, Der Mainzer Adlerfürspan), pp, 3l>-4t.
Hl Das Reich der Salier, p. 127.
23
Ta dokazujeta že dve zaponki i z zakladnice kraljice Agnes iz Mainza, ki ju postavljajo v drugo tretjino 11, stoletja (risba 20).51 Premer se poveča (9,3 x 9,7 in 7,0 x 7,3 cm), materiali so bogatejši (zlato, safir, celični emajl, biserna žica, slonova kost, h iello), orel se šc ho I j loči od podlage in popolnoma prevlada nad robom, ki se tu predre. Postavljen je (romalno, glavo z velikim očesom ima rahlo nagnjeno in obrnjeno na svojo desno, razširjena krila so okrašena z raznobarvnim c maj lom, ki nakazuje peresa, kremplje ima močno vsaksebi, repna peresa pa Siri kot pav. Na glavi ima pavjo krono iz treh safirjev, skoraj krožno ga obdaja pavja kočija iz hiserne žice, okrašena z emajliranimi cvetovi, ki raste iz emajliranili repnih peres, Nad glavo sc mu pne lok iz biserne žice, ki povezuje konca kočije in ga lahko razumemo kot namig na nimb, Na drugi zaponki ima orel glavi) obrnjeno na svojo levo, krona je iz. treh biserov, krožna pavja kočija pa iz zlate pločevine, obdana z valovnim pasom in okrašena z romhastimi dragulji in krogci iz biserne žice. Najbrž je bila narejena kol nasprotje večje zaponke, ki jo je nosil cesar, manjšo pa cesarica; ptiča na obeh zaponkah sta sc gledala.
Kontinuiteta traja še v J 3. stoletje, o čemer priča zlata zaponka, ki sojo prav tako našli v Mainzu in kjer je najbrž tudi nastala (si. 2).Tu pa gre že za popolnoma samostojno upodobitev orta brez roba. Sprednja stran izžareva v bogastvu pisanih kamnov, steklene [jaste, mnogovrstnem graviranju ¡n pcrlastem žičnatem obšivu. Ukrivljene konture k letu odprtih kril obrobljajo čokat, okrogel trup. V naglem (ikretu je glava hcraldično iztegnjena levo v višino. Noge sc s kremplji oklepajo dvojnega vitičja, ki zgoraj spaja obe konici kril, spodaj pa peresa repa, razširjenega v obliko pálmete, Močne izbokline na plastičnem trupu in zgornjih tlel i h kril nakazujejo peresa in skupaj s senčnimi vdolhinanii ustvarjajo vtis utripajoče površine. Letalna peresa so sekundarno naznačena v tehniki graviranja. Iz tega časa jc tudi orlovska zaponka iz csscnskc samostanske zakladnice, pripeta na otonsko Zlato madono (51,3)," ki jo z zaponko iz Mainza povezuje podobno oblikovanje vitičevja.Tu ima orel glavo iztegnjeno naravnost naprej, Širok, čokat trupje na gosto posut z izboklinami, na zgornjih delih kril ima kratka peresa, dolga letalna peresa in lep pahljačast rep pa so nakazani z vrezi. S tema dvema orloma se zanimivo ujema orel, upodobljen na pečatu meščana iz Friedberga" (si. 1), le da tu ni vitiČevja, glavo ima obrnjeno na dušno, zel» pa ima poudarjena zgornja dela kril, ki sta zaokrožena kot voluta,
Kljub pomanjkanju najdb v nekaterih stoletjih lahko od 7. stoletja naprej, ko se začne uporaba ene večje okrogle zaponke, dobro zasledujemo razvoj in osamosvajanje upodobitve orla na okroglih zaponkah. Veliko večino obravnavanih zaponk so našli v Mainzu, tako da Mainz res lahko štejemo za veliko središče, iz katerega so se nato širile ideje na vse strani.
51 Das Reich der Salier, pp. 262-2Ö7. S1 Dügtn, Der Mainzer Adlcrfürspan, pp. 39-41.
51 ibid. M ibid.
24
S .spreminjanjem oblike orla pa se spreminja tudi njegova simbolika. Orel na mcrovinškili ploščatih fibulah pomeni resničen naslon na Biblijo in patristična besedila: simbolizira Kristusa, ki s svojim vstajenjem ju vnebo-hodom daje verniku možnost posmrtnega življenja pri Bogu, hkrati pa tudi vernika samega, ki se kot orel dviga proti nebu. Kose podoba v drugi polovici 1(1. stoletja shematizira in postane herald i ena, tega ne moremo več zagolovo trdili. Prav orlovske zaponke iz Kranja, Ptuja, Slovenj ega Gradca in druge iz te skupine začnejo poudarjati značaj nosilca - so njegov simbol moči glede na položaj v družbi. Mogoče to lahki) povezujemo s tem, da v drugi polovici 10, Stoletja začne kralj razdeljevati ogromne komplekse zemlje (tudi slovenske) svojim zvestim frankovskim in kasneje nemškim fevdalce m svetnega in cerkvenega stanu, ki so si prisvojili simbol orla kot predstavniki kralj ti na bolj oddaljenih območjih. Prav te orlovske zaponke vračajo podobi orla spet stari pomen simbola moči in nadrejenega položaja, le da so tokrat pojmovane veliko bolj osebno.
Orlovske zaponke iz Kranja, Ptuja, Slovenj ega Gradca in Žal pri Zasipu so zelo pomemben del evropske zlatarske proizvodnje in s tem dobro kažejo na vključitev slovenskega prostora v zahodnoevropski prostor.
VI FR ADLERFIBELN AUS DEM HOCHMITTEL ALTER
Gegenstand der Abhandlung sind vier Adlerfibeln aus (.fem Hochfiuttetallcr, die als Grabbeigaben im Gebiet Sloweniens gefunden wurden, und zwar in Jtranj, Ptuj, StoVenj Gradec und Zale hei Zasip Dabei handelt es sieh uiifi runde gegossene Bronze übe hi mit eingesetztem Email, die wegen der Technologie selbst sowie wegen des Adlermotivs zusammen mit Fibeln aus Judendorf, Krungl, Burg Obcnvangen, "Hasenbürg", Mainz und Trier der Gruppe der Adlerfibeän zugeordnet werden können, ihr Entstchungsort kann jedoch aus Mangel an archäologischen Funden und Quellen nicht bestimmt werden. Dennoch kann man sich ein Bild davon macheu, welche Bedeutung diese Adlerfibelu für jene Zeil hatten, wenn man die Herstellung der Fibeln im Zentrum des Ottonischen Kaiserreichs allgemein in Betracht zieht Sie zeigt nämlich Unterschiede und Verbindungen zwischen den einzelnen Teilen des Reiches. Im Norden und Nordwesten wurde Siiherschmuek mit abstrakter Ornamentik (eine groüe Fibel, Ringe und Halsband) getragen, im Süden und Südosten dagegen Brpnzesehmuck (halbmondförmige Öhrringe, Schläfen ringe, seltener Fibeln), dessen eminentesten Teil gerade die Fibeln darstellen, die alle ein christliches Symbol zeigen (Kreuz, Leheushrunnen, Agnus Dei, Lebensbaum, Daniel in dej Löwengrube, Adler). Fibeln, die charakteristisch für nürdliehe Gegenden sind, kommen auch in südlichen Regionen und umgekehrt vor. Diese Feststellungen Lassen sich auch auf die Fibclgruppe mit Adlerfigur über!ragen) von denen sechs in einem von den Slawen besiedelten Gebiet aufgefunden wurden, zwni in der Umgebung von Bern in der Schweiz, zwei hingegen im Rubrgebiet (Mainz, Trier). Sie wurden in Orlen entdeckt, die bedeutende Zentren waren, und weisen deswegen darauf hin, dali sie von Frauen adliger Herkunft getragen wurden. Die Verbreitung dieser, aber auch anderer Fibeln, zeugi davon, dab diese Fibeln keine Besonderheit, kein besonderes Kennzeichen der Kottlachcr Kultur darstellen, sondern Ausdruck eines allgemeineren Geschmacks sind. Sie wurden in den Werkstiilten in Mainz und südlieh davon hergestellt, denn die Mainzer Werkstätten konnten nicht das ganze Kaiserreich
25
damit beliefern; folglich befanden sich etliche Werkstätten auch im Gebiet der Kottiaeher Kultur.
Gegossene emaillierte runde Bronzcfibeln waren in der zweiten Hälfte des 11). und am Anfang des 11. Jahrhunderts in Mode (in einer Zeit, in die auch die behandelten Fibeln datiert werden), Sie wurden massenweise hergestellt und in dem ganzen Kaiserreich verkauft, und zwar mit Hilfe von Musterbüchern, die nicht nur (Jen Goldschmieden als Vortage dienten, sondern auch breitere Verwendung fanden, wovon die kleinen Steinfiguren für das Tubuia-Spiel und andere Spiele zeugen.
Die Darstellung der Adler auf hoehmittelaUerhehen Fibeln nimmt in ikono-graphischer und formaler Hinsicht ihren Ausgang in der römischen Kunst, Hier war der Adler das Symbol der Kräh und des Sieges des Jupiter und damit des Kaisers selbst. Auch auf gutischen Adlerfibeln symbolisier! der Adler die Macht. Das Christentum verband den Adler mit Christus. In einer solchen Verbindung begegnen wir der Adäerfigur auf merowindischen runden (liehen Fibeln, wo es sieh um betont realistische Darstellungen handelt. Hier gesellen sieh dem Adler noch andere Symbole hinzu, die Christi Auferstehung, Himmelfahrt oder Sieg darstellen. Adlerfibeln aus der zweiten Hälfte des 10, und vom Anfang des 11. Jahrhunderts, zu denen aueh unsere Fibeln aus Kranj, Ptuj, Slovcnj Gradce und Zale bei Zastp.gehören, weisen eine äußerst schematisierte Adlerfigur auf und au eh die Bedeutung der Adlerfigui hat sich bereits verändert. Jetzt gewinnt de< Charakter des Träger an Bedeutung - sie wird zum Symbol seiner Macht, seiner Stellung in der Gesellschaft. i3iese Fibeln stellen auch die Grundlage dar für die Gestaltungsart des Adlers in den folgenden Jahrhunderten. Das beweisen bereits zwei Fibeln aus dein Schal? dei Königin Agnes aus Mainz aus dem zweiten Drittel des 1 I Jahrhunderts und die Fibeln aus dem 13, Jahrhundert (die lTibd aus Mainz, die Fibel der Goldenen Madonna,,.), wo es sich bereits um eine ganz selbständige Darstellung des Adlers (ohne Unterlage) handelt.
Die Adlerfibeln aus Kranj, Ptuj, Slovcnj Gradee und Zale hei Zasip stellen einen bedeutenden Teil der europäischen Goldschmiedekunst dar und weisen damit deutlieh auf die Verbindungen des slowenischen Raumes mit dein westeuropäischen hin.
26