lopske
NOVICE
Glasilo občine Logatec
Gradnja Doma za ostarele v Grapočniku (na fotografiji) dobro napreduje kljub mrzlemu zimskemu vremenu. Prav tako dobro teko dela pri gradnji vrtca v Gornjem Logatcu, kjer se stekajo priprave za betoniranje prve plošče. ( Foto: F.B.)
Gregorjevo letos spet bogatejše
Prireditelji Gregorjevega semnja, med njimi je najbolj delovno vodstvo Krajevne skupnosti Naklo, za letos napovedujejo spet bolj pisano dogajanje ob semanjem dnevu. Prav na gregorjevo, 12. marca, bo v Narodnem domu nastop Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, v Knjižnici Logatec pa razstava konjske opreme.
Semanji dan pa bo v soboto, 13. marca. Cankarjeva cesta bo gostila predvsem prodajalke semen, deželnih pridelkov in izdelkov domače obrti ter ponudila okrepčila. Drugi sejmarji se bodo razporedili po že običajnem četverokotniku
med Tržaško in Cankarjevo. Dopoldne bodo na Cankarjevi nastopali člani uličnega gledališča, nekako od poldneva naprej pa še glasbene skupine. Pričakujemo tudi nastop znova oživljenih »Mustangov«. Organizatorji si prizadevajo semenj pripraviti tako, da bi kazal urejeno podobo in da bi obiskovalcem ponudil nekaj starožitnega občutja, nekaj zabave in sprostitve ter, seveda, nakup tega, kar ponujajo sejmarji. Upajmo, da se bo kljub prehladnemu obdobju vse izteklo kar najbolje mogoče.
J.C.
1
Polaganje plinovoda so morali izvajalci letošnjo zimo zaradi zmrzali večkrat prekiniti, vendar so ga že položili do Kmetijske zadruge (Foto: F.B.)
Kmalu plinsko ogrevanje
Po prvotnih načrtih in pogodbi med občino in investitorjem Adriaplin bi se morala prva faza gradnje plinovoda pričeti že septembra lani. Zaradi težav pri pridobivanju soglasij lasntikov zemljišč, po katerih poteka plinovodno omrežje, in določitvi lokacije za potrebno podpostajo, so se dela pričela izvajati šele v novembru. Trasa poteka od Valkartona prek Mandrg do Tovarniške ceste (križišče pred Kmetijsko zadrugo);
v glavnem je plinovod s hišnimi priključki ob glavnem vodu že končan.
Na nedavni okrogli mizi, ki so jo pripravili predstvaniki Občine Logatec, krajevne skupnosti Naklo in investitorja so navzoče nadrobno seznanili z načini in prednostmi ogrevanja s plinom v primerjavi z dosedanjimi načini ogravanja. Z anketo so zbrali 672 odgovorov. Od teh se je več kot 84% odločilo za predlagani način ogrevanja. Večina njih je tudi že podpisala ustrezne pogodbe oz. pristopne izjave. Po koncesijski pogodbi je cena priključka do dolžine 10 metrov 51.310 tolarjev, vsak dodatni meter pa stane še 5.020 tolarjev; za podometno in nadometno priključno omarico bo treba odšteti 12.000 tolarjev. V naslednjih fazah bo gradnja stekla še v preostalem delu KS Naklo in zatem v KS Tabor do Gorenjske ceste.
Navedena dela bodo končana v 15 mesecih po pridobitvi vseh potrebnih soglasij. Če ne bo nepredvidenih zapletov, lahko pričakujemo, da se bomo v letu 2000 že ogrevali s plinom.
Franc Bogataj
letnik XXX februar številka 2
Novice v 30. letu
Letos smo začeli pisati 30. letnik Logaških novic
V času izhajanja časopisa, ki je eden redkih lokalnih pisnih virov o življenju in dogodkih v občini, se je na njegovih straneh zvrstilo lepo število člankov: vesti, prispevkov, razprav in tudi polemičnih zapisov. Časopis je zajel precej kronoloških podatkov, fotografskih upodobitev, slikovnih in risanih ilustracij; zadnje desetletje pa je postal še občinsko uradno glasilo.
Ko prelistavamo zgodnje letnike, ko so Novice bile še glasilo KLI, najdemo na njihovih straneh več vesti iz podjetja, ki je že tedaj dajalo delo dobršnemu številu zaposlenih v občini. Tedaj in še zlasti potem, ko so Novice postale najprej glasilo SZDL, zatem občinsko glasilo, ves čas torej, je bil časopis pozoren tudi do pomembnejših občinskih dogodkov. Zvečine jih je spremljal z dobrohotno naklonjenostjo in ni bil spodžigalec brezsmiselnih prerekanj in praznih marenj. Rajši je bralcem prinašal prispevek ali dva več o uspešnih prizadevanjih majhne pevske skupine ali pa prispevek, ki bi sicer bolj sodil v šolsko kot v občinsko glasilo. Tudi z reklamnimi sporočili - to nujno obsedenostjo današnjega časa - se časopis ni pretirano polnil; pač le toliko, kolikor je bilo treba za zmanjšanje stroškov izhajanja.
Novice niso stale ob strani velikih, lahko rečemo tudi usodnih, trenutkov slovenske zgodovine. Ne v prejšnjem sistemu in ne ob slovenski osamosvojitvi. Politiki pa so vselej odmerjale le tisto mesto, ki se je uredništvom kazalo primerno, četudi za ceno negodovanja in nejevolje onih, ki jim je pisanje kazalo neprijazno podobo. Od priznavanja te moči je bilo tudi odvisno, kolikšno težo je oblast priznavala časopisu. Bralci so si tako sami ustvarili svojo vrednostno oceno.
Malokatera raziskava življenja kakega logaškega društva ali dejavnosti v zadnjih desetletjih lahko zaobide Novice. Z uveljavitvijo elektronskih medijev in računalništva se je tovrstna ponudba informacij sicer zelo popestrila. Nadaljnji razvoj bo že v nekaj letih pokazal, kateri od medijev bo imel večjo težo. Elektronski se bodo, zaradi aktualnostne prednosti, zagotovo hitro razvijali. Obenem bodo verjetno tudi Novice dobile drugačno podobo. Morda jih bomo čez nekaj let brali tudi (ali zgolj?) na medmrežju in ne bodo več mesečnik, bodo dnevnik ali pa se bodo celo sproti, nekaj minut po dogodkih, nadaljevalno (sukcesivno) pisale. Kdo ve?
Vemo pa, da je sleherni časopis tak, kakršnega pripravijo dopisniki in le deloma tak, kakršnega oblikujejo uredništva. Dopisnik, pišoči, ki se oglasi k javni besedi, pa se izpostavi kritični presoji svojega pisanja, razumevanju in nerazumevanju poudarkov, s katerimi želi osvetliti vprašanje ali dogodek, o katerem piše. Ljudje rajši mislimo o drugih slabo kot dobro; kot da bi nam bilo to prirojeno. Zato pa je pišočih, ki bi se želeli izpostavljati, malo in -premalo. Zahvala in pohvala tistim, ki sploh primejo za pero, četudi bi bila njihova beseda manj tekoča in misel manj izrazna.
Zahvala vsem dosedanjim urednikom, stalnejšim in občasnim sodelavcem in dopisnikom ter ilustratorjem za vse opravljeno delo. Bralcem želim, da v časopisu najdejo vselej tudi kaj takega, kar jih napolni z občutkom prijaznosti in zadovoljstva - ali pač potrdi nezadovoljstvo z dejstvi, če je le nakazana pot za rešitev iz stiske ali za spremembo neprijaznega ravnanja.
Janez Gostiša
Izjemni dosežki Pihalnega orkestra Logatec se kar vrstijo. Na fotografiji je orkester v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani med januarskim koncertom z gostujočim švicarskim dirigentom A. Brunnerjem.
Niso klonili
Oblikovanje podjetja "Detel strojegradnja" Logatec d.o.o.
Večina ljudi je že pred leti slišala za nekdanjo enoto KLI, ti. TOZD Detel. Poznali pa so jo zlasti delavci Klija, saj je zaposlovala kar dober strokovni kader. Izdelovali so različne vrtalne in lesnoobdelovalne stroje za tedanji jugoslovanski in ruski trg. Zamišljeni komercialni projekt po razpadu Sovjetske zveze, žal, ni bil uresničen. Enako se je zgodilo tudi na jugoslovanskem trgu. Zato so se nadaljevala tržna nihanja vse do odločitve Klija, da s slabo poslovno uspešnostjo ne more nadaljevati. Po tej odločitvi pa se nekaj navdušencev iz vrst strokovnega kadra skupno z inž. Marjanom Jerinom ni dalo ugnati; pred tremi leti, natančneje 19. marca 1996, so dokončno oblikovali sedanje podjetje Detel.
Že v začetku je bilo treba zagotoviti najemnine in plače ter storiti vse, da se danes podjetje uvršča v vrh slovenske strojegradnje, ki je konkurenčna tudi na svetovnih trgih. Za to drzno odločitev so najeli le en kredit, ki ga bodo v kratkem izplačali.
Majhni, a optimistični
Danes podjetje zaposluje 24 delavcev. Vsi imajo srednjo ali višjo izobrazbo in so se specializirali za izdelavo vrtalnih strojev s poudarkom na raznih mozničarkah. V programu so tudi stiskalnice za lepljenje profilov in plošč. Vsi izdelki pa so namenjeni izključno lesni industriji. Čeprav majhni, samostojno obvladujejo vse tehnološke in tehnične rešitve vrtanja in se pri tem ravnajo po željah naročnikov. Lastna konstrukcija je podprta z računalniškim projektiranjem.
Večino dela opravijo sami, le majhen del je namenjen kooperantom v Logatcu. Pri vsem svojem delu pa se zavedajo, da je tehnološka posodobitev nujna. To zahteva prodor ne samo na domačem, temveč zlasti na svetovnem trgu.
Prodor na domači in predvsem tuji trg
Razveseljivo je, da v sedanji proizvodnji izdelajo okoli 500 mozničark na leto in da večino (92%) prodajo v različne države, med drugim v ZDA, Hong Kong, na Dansko, Finsko, Češko, v Anglijo in Rusijo. Prisotni so v 30 državah sveta, njihova ponudba seže že do Avstralije in Južne Amerike. Njihov program je močno prisoten na svetovnih trgih, kar sicer pomeni veliko razpršenost izdelkov različnih izvedenk, vendar pa manj odvisnosti od posameznega trga. Konkurenčnost si zagotavljajo s kvaliteto svojih izdelkov, ki prav gotovo presega, denimo, kvaliteto Italijanov. Za svojo promocijo skrbijo na specializiranih sejmih, kot je LIGNA v Hannovru in INTERBIMAL v Milanu, kjer pričakujejo vrhunske odločitve v prodaji na tujih trgih.
Med najpomembnejše naloge podjetja pa gotovo spada tudi ustrezen servis. Tega zagotavljajo z zamenljivostjo posameznih delov in sklopov. Kvaliteta njihovih izdelkov je razvidna tudi iz reklamacij, ki jih tako rekoč ni, saj le malokrat pride do dobave rezervnih delov in skoraj ni primera, da bi morali posamezne dele zamenjati.
Odnosi med delavci
Čeprav podjetje posluje predvsem s tujino, se strokovni delavci v svojih posetnicah ne dičijo z visokonazivnimi imeni in v vsakem primeru skušajo ustreči kupcu in njegovim željam. Tudi v proizvodnji so odnosi korektni, saj vedo, kakšna je zmogljivost delavcev in strojev. V logaški občini so njihove plače nad poprečjem v kovinski industriji. Vsi pa se zavedajo, kaj pomeni dober kader in zato so dovolj pozorni do pripravnikov in njihovega usposabljanja. A.Č.
JE TO RAZVOJNA STRATEGIJA LOGATCA?
Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Naklo Berto Menard je sredi februarja sklical vse zainteresirane in vplivne občane, da bi s svojim mnenjem pospremili zazidalne načrte v Dovcah in Ob potoku.
Ob predvidenih gradnjah naj bi se na obeh lokacijah v treh letih na novo naselilo okoli tri tisoč ljudi. Ta razvojno ambiciozni načrt pa po mnenju KS odpira žgoče vprašanje ne dovolj primerne komunalne opremljenosti Logatca.
Da so bili pomisleki tehtni, je pokazala tudi razprava, ki je pokazala, da v predvidenih načrtih ni celostne obravnave ne komunalne in tudi ne druge infrastrukture. Že sedaj je jasno, da bi v primeru navedene gradnje primanjkovalo prostora za otroško varstvo, za šolo, da je sedanja čistilna naprava preobremenjena.
Kot ugotavljajo v krajevni skupnosti, investitorji, ki se pojavljajo kot naročniki zazidalnih načrtov, želijo očitno zgraditi čim več stanovanjskih enot in jih čimprej prodati, ne glede na posledice, ki bi jih čutili vsi krajani. Takšna načrtovanja pa postavljajo pod vprašaj razvojno(?) strategijo Logatca.
Na obilico izrečenih pripomb je župan Janez Nagode obljubil, da bo občinska uprava pripravila osnutek razvojne strategije Logatca, da se bodo lahko spoštovala srednjeročna in dolgoročna načrtovanja.
A. Čuk
Jubilejni zbornik
Območna obrtna zbornica bo ob svoji petindvajsetletnih prihodnje leto izdala zbornik razvoja obrti na območju sedanje občine Logatec. Vabilom k tovrstnemu raziskovnju zgodovine celotnega področja obrti se ni bil na dvoje oglasov nihče odzval, zato bo zbornik pripravil posebej imenovani redakcijski odbor. Le dolnjelogaška osnovna šola je med svoje raziskovalne projekte uvrstila zgodovino kolarstva in mlinarstva.
Zbornik bo segel tako daleč v zgodovino, kolikor bodo dopuščali zanesljivi viri. Seveda, pisani in slikovni. Slednji, žal, le za zadnjih sto let. Zbornica prosi vse, ki razpolagajo s kakršnim koli gradivom, ki govori o obrti in rokodelstvu, da jo o tem obveste in ji gradivo zaupajo za morebitno preslikavo. Tel. 790-080, sekretar Janez Costiša. Člani redakcijskega odbora bodo gradivo prevzeli in vrnili v treh tednih po dogovorjenem času prevzema. Upajmo, da bo delo obrodilo sad in bo naša občina prihodnje leto bogatejša še za en drobec iz mozaika svoje zgodovine.
J.G.
Veleslalom na rovtarskih strminah
Lepega sončnega in zasneženega petka, 5.1.1999, smo na OŠ Rovte organizirali veleslalom za učence predmetne stopnje. Tekmovanja se je udeležilo 40 učencev, ki so se vsi kar dobro odrezali. Od tega je bilo 25 fantov in 15 deklet. Razdeljeni smo bili v dve kategoriji: dekleta in fantje. Rezultati so bili naslednji: pri fantih je bil najboljši Martin Logar, 6.r., pri dekletih pa je prejela zlato kolajno Tanja Dolenc iz 8.raz. Tekmovanje se je dobro končalo, nihče ni bil poškodovan in upam, da tudi nihče razočaran. Ker je letošnja zima izjemno radodarna, jo, kolikor se le da, izkoriščamo tudi v šoli. Imeli smo dva zimska športna dneva in smučarski tečaj za učence 5. in 6. raz. Pa tudi kakšno uro telovadbe namesto tekanja po parketu izkoristimo na sankah po strmini.
Urša Modrijan, nov. krož. OŠ Rovte
KLI na mednarodnem pohištvenem sejmu
Veliko zanimanje za Klijeve stole
Koln, staro nemško mesto ob Renu, z bogato zgodovino, kulturo, industrijo in sejemsko dejavnostjo, odpira vsak januar vrata pohištvenemu sejmu, ki sodi med najpomembnejše tovrstne mednarodne prireditve v Evropi, od 18. do 24. januarja letos se je Kli Logatec že desetič predstavljal na tem uglednem sejmu. Ta manifestacija je toliko bolj pomembna, ker si je moč na njej vsako leto ogledati in predvideti težnje razvojnih možnosti za proizvodnjo in prodajo pohištva: jedilnice, kuhinje, spalnice, otroške in dnevne sobe, mize, stole; letos so bila prvič razstavljena tudi svetila. Večina razstavljavcev je izpričevala opredelitve za bukov les, ki se v svetlih in toplih barvah predaja preprostim linijam. Mnogokje pa se kovina, plastika in celo steklo konstrukcijsko dopolnjujejo z lesom. Pri mnogih proizvajalcih stolov - za Kli nenavadno zanimivo - pa kovina že popolnoma zamenjuje les. Kli je svoje stole predstavil na enovitem mestu še z drugimi slovenskimi pohištveniki: Lip Radomlje, Alples Železniki, Javor Pivka, Liko Vrhnika, Salco Ljubljana, Lip Bled, Svea Zagorje, Lipa Ajdovščina in Slovenijales. Lokacija ni bila najbolj posrečena, ker je bila nekako preveč odmaknjena od glavnih sejemskih poti. Sloveniji pa so v soseščini delale družbo Češka, Rusija in še druge vzhodnoevropske dežele, ki presenetljivo dobro sledijo zahtevam sodobnega trga v kvaliteti in tudi v designu. Precej na široko se je predstavil tudi azijski svet s svojim značilno razpoznavnim pohištvom. Za Kli so bili še posebej zanimivi zahodnoevropski in ameriški paviljoni, saj je Kli poslovno najbolj usmerjen prav v zahodno Evropo in ZDA.
Kli je poleg jedilniške garniture (v bidermajerskem stilu), oblazinjenih in kolonialnih stolov predstavil dva nova stola, ki se ju je takoj prijela oznaka "pisarniški". Stola sta vzbudila veliko zanimanja pri obiskovalcih, ki pa so se radi razgledovali tudi po drugih Klijevih stolih.
Namen sodelovanja na takem sejmu je predvsem v pritegnitvi potencialnih kupcev. In treba je reči, da je Klijeve eksponate obiskalo veliko znanih (rednih) kupcev iz Amerike, Nemčije, Nizozemske, in še veliko takih, ki utegnejo postati kupci Klijevih stolov.
Nadja Meze
Izpred domačih vrat v širni svet: sestavljeni stroj na tovarniškem dvorišču v Logatcu.
Invalidi so zborovali
Vabilo na 16. redni letni občni zbor Društva invalidov Logatec v soboto, 6. februarja, v prostorih Osnovne šole 8 talcev, je bilo v točkah dnevnega reda podobno vsem drugim vabilom na občne zbore. Vendar pa je bilo njihovo srečanje še vse kaj drugega kot zgolj obračun opravljenega dela izvršnega odbora. Bilo je ponovno srečanje in tolažba kakim 130, ki so se zbrali na občnem zboru Nekateri stari pa tudi mlajši in na vozičkih, vsak s svojimi tegobami, ki so jih za ta večer pustili doma. Tu pa, kot da so doživljali svojo mladost brez invalidnosti in slabih spominov.
Prišli so predstavniki okoliških društev, njihovi predsedniki, pa ne samo ti, ampak tudi člani upravnih odborov, prišel je predsednik republiškega društva invalidov Pavel Kranjc. Le domačih najbolj vplivnih ljudi (ne navajam jih, ker se niso niti opravičili in bi morebiti zaradi tega zardeli) ni bilo. Njihov program dela je dovolj pester in pripravljen po mesecih. V društvu vso pozornost posvečajo socialnemu programu, v katerem med letom ne pozabijo na bolne, ostarele in osamljene. V teh njihovih prizadevanjih, mislim, da bodo v občini le dobili, ne samo besedno, ampak tudi dejansko podporo. Po razglasitvi rezultatov glasovanja za nov izvršni odbor se je pokazalo, da je bilo delo starega učinkovito, saj so vsi stari člani ob tajnem glasovanju dobili ponovno zaupnico.
A.Č.
Dostop tudi paraplegikom
Med približno 220 invalidi je v naši občini tudi 15 paraplegikov, ki so vezani na invalidski voziček in jim je brez tuje pomoči onemogočen dostop v trgovino, na pošto, banko in druge javne prostore.
To število se bo verjetno še povečalo, ko bo naseljen dom starejših občanov, ki je sedaj v gradnji. Na sestanku med predstavniki Nove Ljubljanske banke, Zavarovalnice Triglav, trgovskega podjetja Mercator, Pošte Slovenije in županom Občine Logatec, ki ga je v začetku februarja sklicala krajevna skupnost Naklo, je bila obravnavana ta problematika, pri čemer je predstavnik Mercatorja zagotovil, da je v idejnem projektu za stavbo trgovine Mercator predvideno, da se do maja letos uredi tudi dostop za invalide na vozičkih. Pošta Slovenije, kot je povedal njen predstavnik, pa ima to predvideno v letošnjem letnem planu, vendar je še časovno neopredeljeno. Sočasno pa je treba pred Mercatorjevo trgovino in pred pošto urediti tudi parkirne prostore za invalide.
Franc Bogataj
OBVESTILO za javnost
Zaradi vse pogostejših informacij nepooblaščenih posameznikov in institucij o delu in aktivnostih Javnega podjetja "Stavbna zemljišča" d.o.o. Logatec (v nadaljevanju: podjetje) obveščamo občanke in občane Občine Logatec,
1. da so pristojnosti in odgovornosti ter obveznosti med Občinskim uradom in podjetjem razmejene z dokumentom, katerega je potrdil Občinski svet Občine Logatec, na svoji seji dne 7.7.1998, in da vsebino tega dokumenta podjetje pri svojem delu spoštuje;
2. da je podjetje naročnik Zazidalnega načrta Grapovčnik 2-S5. V zvezi z nastajanjem tega dokumenta vodi aktivnosti na podlagi potrjenega programa dela in finančnega načrta Občinskega sveta Občine Logatec, sredstva pa zagotavlja proračun Občine Logatec. (Predvidena je gradnja 105 do 115 vrstnih oziroma posamičnih hiš, parkirnih mest za potrebe stanovalcev Pavšičeve ulice, poslovno trgovskega centra ter otroškega igrišča);
3. da potekajo aktivnosti za izdelavo zazidalnega načrta Kake, katerega nosilec naloge je podjetje Stavbna zemljišča Logatec v skladu s sprejetimi sklepi Občinskega sveta;
4. da je bilo podjetje naročnik in da je izpeljalo vse postopke za izdelavo Ureditvenega načrta za Industrijsko obrtno cono Logatec v skladu s sprejetimi sklepi Občinskega sveta; >
5. da podjetje ni naročnik niti plačnik Zazidalnega načrta stanovanjskega naselja "Ob potoku-bivše kasarne";
6. da se podjetje prvenstveno ukvarja z dejavnostjo, ki jo nalaga Zakon o stavbnih zemljiščih: nakup, oprema in prodaja stavbnih zemljišč; vse aktivnosti podjetja na področju urejanja prostora se odvijajo v skladu z dolgoročnim planom Občine Logatec za obdobje 1986-2000 in na podlagi nedavno sprejetih prostorsko ureditvenih pogojev;
7. da podjetje nima nič skupnega z aktivnostmi, kijih vodijo v logaškem prostoru posamezniki ali skupine posameznikov in se nanašajo na poseganje v prostor, na pozidavo prostora.
Javno podjetje "Stavbna zemljišča"Logatec
V upravni enoti logatec odslej več uradnih ur
Podatki o številu obravnavanih upravnih zadev po posameznih področjih dela v Upravni enoti Logatec kažejo, da se število zadev iz leta v leto povečuje. Namen tega prispevka je občane seznaniti s spremenjeno, bolje rečeno, dopolnjeno razporeditvijo uradnih ur preko delovnega tedna in posredovati nekaj splošnih informacij o tem, na kakšen način lahko občani pri nas urejajo različne upravne zadeve.
Marsikdo težko sledi mnogim spremembam zakonodaje v obdobju po osamosvojitvi naše države. Pred formalno vložitvijo katere koli vloge stranke praviloma želijo pridobiti informacijo o pravicah in pravnih koristih pa tudi o morebitnih dolžnostih, ki jim gredo po veljavni zakonodaji. Splošna pojasnila in obrazce za posamezne vrste vlog lahko občani dobijo v sprejemno-informacijski pisarni Upravne enote, v pritličju, Tržaška cesta 15, Logatec, kjer naši delavci pomagajo občanom pri pravilnem izpolnjevanju vlog. Več informacij oziroma pojasnil glede pridobitve različnih listin in možnosti pridobitve različnih dovoljenj pa so občanom dolžni posredovati neposredno ali telefonsko vodje posameznih oddelkov in delavci upravne enote, pooblaščeni za vodenje posameznih vrst upravnih postopkov. Pri tem je treba poudariti, da so delavci Upravne enote dolžni pri informacijah in pojasnilih paziti na objektivnost in morajo strankam -zainteresiranim fizičnim osebam in predstavnikom pravnih oseb pojasniti, kakšna je zakonska ureditev določenega področja, kakšne pravice in pravne koristi lahko uveljavljajo, ne morejo pa strankam vnaprej, dokler ni izveden ugotovitveni postopek, dajati informacij, kako bodo odločili v konkretni zadevi.
Sprejemno-informacijska pisarna je odprta vsak dan med delovnim časom Upravne enote. Sprejemno-informacijski pisarni se izročajo vloge, vsa dokumentacija v zvezi z vlogami, morebitne spremembe in dopolnitve vlog, pritožbe in vsa druga sporočila, namenjena Upravni enoti. Opozoriti velja, da zaradi specifične ureditve avtomatiziranega sprejemanja vlog večino teh s področja upravnih notranjih zadev sprejemamo neposredno na oddelku za upravno notranje zadeve v pritličju, Tržaška cesta 13, Logatec. Oddelek za upravne notranje zadeve neposredno sprejema vse vloge s področja prometa (prometna in vozniška dovoljenja), vloge za izdajo potnih listin, osebnih izkaznic in upravnih postopkov s področja tujcev. Za navedene postopke je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije predpisalo posebne obrazce in delno avtomatiziran način njihove obdelave, tako da je s tehničnega vidika omogočen sprejem vlog le pri referentih, ki vodijo posamezne upravne postopke.
Večino vlog lahko posredujejo občani Upravni enoti tudi po pošti, pri čemer pa morajo biti v primerih, ko je predpisana upravna taksa, tudi
Izbor najboljšega policista
V Sloveniji bo do 1. maja potekal izbor NAJBOLJŠEGA POLICISTA za leto 1998/99
Namen izbora je vzpodbuditi in motivirati policiste za še boljše in še bolj učinkovito preventivno in drugo operativno policijsko delo ter zagotoviti dobre partnerske odnose med policisti in državljani. Ocenjevanje bo potekalo po naprej pripravljenih kategorijah in kriterijih.
V akcijo so vključeni vsi uniformirani policisti in kriminalisti na policijskih postajah in upravah za notranje zadeve, razen vodstvenih delavcev in članov komisije za preventivo.
Ocenjevanje poteka v dveh kategorijah:
• 1. kategorija vključuje vodje policijskih okolišev in vse policiste, ki večino dela namenijo preventivnemu delu.
• 2. kategorija vključuje vse ostale policiste in kriminaliste, ki opravljajo operativno policijsko delo.
Ocenjevanje policistov za izbor najboljšega policista bo znotraj policije potekalo na treh ravneh, in sicer: najprej na policijskih postajah, nato na upravah za notranje zadeve in nazadnje še na Ministrstvu za notranje zadeve. Državljani boste lahko policiste ocenjevali z glasovanjem preko glasovnic, ki bodo objavljene v lokalnih in nacionalnih časopisih.
To glasovanje bo potekalo od 15. aprila do 1. maja 1999.
V pričakovanju, da nam boste pomagali izbrati resnično najboljšega policista v svoji lokalni skupnosti in v Sloveniji, Vas vabimo, da sodelujte pri glasovanju.
Bojan Lampreht, nižji inšpektor, komandir policijskega oddelka Logatec
kolkovane. Nikakor ni mogoče posredovati po pošti vloge za izdajo osebne izkaznice, ker je tehnika sprejemanja vlog in izdelave dokumenta taka, da je treba ob vložitvi vloge deponirati lasten podpis. Vloge, spremembe in dopolnitve vlog, pritožbe in druga sporočila se lahko med delovnim časom vlagajo tudi ustno na zapisnik, ki ga sestavi pristojni delavec sprejemno-informa-cijske pisarne.
Vsa dejanja v upravnih postopkih lahko opravljajo tudi pooblaščenci. Pooblastilo mora biti pisno ali ustno - na zapisnik pri upravni enoti. Pooblastilo mora biti čitljivo in ga mora podpisati pooblastitelj. Pooblaščenec ne more zaprositi za izdajo potnega lista drugi osebi, ker zakon določa, da je treba vlogo za potni list vložiti osebno, enako velja tudi za izdajo osebne izkaznice, ker brez prosilčevega podpisa, deponiranega na posebnem obrazcu, ne more biti ne izdelana in ne izdana. Pooblaščenec v upravnem postopku ne more opravljati tistih dejanj, kjer so potrebne osebne izjave.
Za mladoletne osebe upravne zadeve urejajo njihovi zakoniti zastopniki (starši ali skrbniki). Pogosto različne upravne zadeve za mladoletnike želijo urediti njihovi družinski člani, člani gospodinjstva ali drugi sorodniki (stari starši, polnoletni bratje in sestre...). V vsh primerih je potrebno pooblastilo mladoletnikovih zakonitih zastopnikov.
Upravna enota je doslej imela uradne ure tri dni v tednu, sprejemno-informacijska pisarna pa je bila odprta med delovnim časom. S 1. marcem 1999 uvajamo uradne ure za neposredno poslovanje s strankami vsak dan. Z novo razporeditvijo želimo storitve približati občanom, predvsem zmanjšati čakalno dobo, zlasti pri enostavnejših množičnih postopkih, in ponuditi strankam vsakodnevni servis. S 1. marcem 1999 velja v Upravni enoti Logatec nova razporeditev delovnega časa in uradnih ur.
Ljudmila Kune, načelnica Upravne enote Logatec
Delovni čas:	
ponedeljek	
in torek	od 7.00 do 15.00
sreda	od 7.00 do 17.00
četrtek in petek	od 7.00 do 14.00
Uradne ure:	
ponedeljek	od 7.30 do 14.30
torek	od 7.30 do 12.00
sreda	od 7.30 do 12.00
	in od 13.00 do 16.30
četrtek	od 7.30 do 12.00
petek	od 7.30 do 13.30
Med črno belimi tipkami. Slikami z razstave in maturo
Klavirski recital Mihe Nagodeta
Miha Nagode je maturant. Vsak dan se vozi
na Gimnazijo Vič v Ljubljano.
Miha končuje študij klavirja na srednji stopnji
v Ljubljani. Vsak dan igra klavir.
Več ljubezni ima.   Eni od njih je dan pred
Valentinovim poklonil koncert v Glasbeni šoli
Logatec.
Miha Nagode je klavir začel igrati z osmimi leti. V logaški Glasbeni šoli ga je opazil profesor Dejan Bravničar. Profesor in učenec sta se dobro ujela in tako je Miha odšel na Glasbeno šolo Vič Rudnik, kjer je še danes. Njegov sedanji profesor je Saša Potisk, ki na logaškem koncertu kar ni mogel skriti zadovoljstva.
Miha izbrabi tudi kakšno priložnost za študij pri znanih pianistih. Čeprav tečaji veliko stanejo, se je udeležil izpopolnjevanja pri ruskem mojstru Igorju Lazku in ameriškem pianistu Johnu Perryju. Rad bi šel.seveda, še kam, pa so tečaji zares dragi in si jih ne morem privoščiti, sploh pa ne morem s tem obremenjevati svojih domačih, pravi Miha. Program, ki ga je Miha Nagode odigral na sobotnem koncertu je bil zelo zahteven. Poleg Beethovna smo slišali še Preludij in Fugo v d-molu J.S. Bacha, Chopinovo Etudo op. 10 štev. 5, 2 Morceauxa opus. 57 Aleksandra Skrjabina, Slike z razstave Modesta Musorgskega in na koncu Transcendentno etudo štev. 8 Franza Liszta. Program, ki se ga ne bi sramoval kak že priznani koncertni pianist. Del tega programa je Miha igral tudi na treh tekmovanjih, ki se jih je udeležil lani in na katerih je dosegel 3., 2. in 4.
V srcu mladega življenja
Ob praznovanju Prešernovega dne se je Žvrgolač porodil vdrugič.
Žvrgolač, glasilo osnovne šole Tabor, po lanski premierni predstavitvi in peti nagradi na razstavi šolskih glasil v Celju, ponovno žvrgoli o premnogih mislih, čustvih, spoznanjih in pričakovanjih mladih piscev. Vsebina je razpeta med srečanji z najstarejšimi -intervju s stoletnikom Francem Gantarjem - in mladostnimi sopotniki in s samimi seboj. Prijateljstvo je umeščeno kakor os središčne krožnice, tudi v angleškem jeziku. Pisane strani pa najbolj občutno odkrivajo živost mladih src. In potlej Bonotonija - pravcata bleščeča moralija, kjer se neposredno in docela nevsiljivo srečujemo s prepotrebno iskrenostjo besed, kot so: hvala-prosim-dober dan.
Časopis so pisano in celo barvno opremili mladi slikarji z likovno svetovalko Marijo Čehajič. Glavno uredniško delo je opravila Danaja Vegelj; odgovorna urednica pa je Vida Matičič.
Žarki vse bolj in bolj žarijo
Glasilo Osnovne šole iz Rovt prižiga svojo četrto svečko
Ko je bil Žarek besede vzniknil pred štirimi leti, ni bilo še nikjer zagotovil, da bo besedna svetloba tako prosinjala s svojim mladostnim žarom. Mlada peresa in mladi čopiči so neutrudljivi in njihova sporočila zaživijo in potlej odmevajo v nas s soočenji Prešerna in Slomška, ki sta nekako intonirala uvodno sporočilnost februarske številke. Zvrstijo se starožitnosti in mladožitnosti, pretanjene dnevniške in pesemske izpovedi - tisto žlahtno prgišče ljubezni.Koliko lepega o prazničnem decembru in kulturnih utrinkih (tudi rockerji so prišli na svoj račun!) pa kritičnega o (ne)odvisnosti od televizije. Dogajanja doma in v šoli nič koliko; razvedrila, križank in drugih zagonetk v izobilju.
Ha, ha, ha... celo ponudb za sladokusce ne manjka!
Glasilo ureja Ljudmila Treven, za izbor likovnih prispevkov skrbi Marija Logar.
Marcel Štefančič
nagrado, kar je izjemen uspeh mladega pianista. Poleg Patetične sonate, so poslušalcem zagotovo ostale v spominu tudi Slike z razstave Modesta Musorgskega. Gre za eno težjih klavirskih del, ki ga je Musorgski napisal v spomin na svojega prijatelja, slikarja Viktorja Hartmana, svetovno slavo pa je doživelo leta 1922, ko je slike orkestriral Maurice Ravel. Slike z razstave so prava programska glasba, gre za razpoloženjsko slikanje, opisovanje slik z glasbo. Menjavajoča razpoloženja zahtevajo veliko izvajalske natančnosti, pa tudi notranjega občutenja glasbe. Miha Nagode je na recitalu podal jasno podobo tega znanega glasbenega dela.
Bil je odličen koncert, na katerem je Miha Nagode pokazal dovolj interpretacijske kondicije, zbranosti in izvajalske natančnosti. Če pa že vprašate, je meni zvenela najboljše Skrjabinova glasba, morda tudi zato, ker gre za pretanjeno glasbeno stvaritev, ki ji je pianist Miha Nagode dodal snope različnih barv. Miho čaka pred poletjem matura na viški gimnaziji ter sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Do takrat bo še veliko koncertiral, med pomembnimi nastopi bo tudi koncert v Veliki dvorani Slovenske filharmonije. Ali je za kaj prikrajšan? Pravi, da ne, saj živi življenje kot vsi drugi mladi. Včasih gre s prijatelji; plesati pa ne mara preveč! Pravi, da glasbeniki ne plešejo dobro, vsaj on ne. Sicer pa, pomembno je, da ima rad klavir in glasbo, da ima prijatelje in profesorja, ki mu pomaga na njegovi poti glasbenega zorenja. In da ima starše, ki mu stojijo ob strani. Vse to je sreča! Ob klavirskem recitalu Mihe Nagodeta smo v dvorani Glasbene šole lahko opazovali tudi slike Mateja Pečenika. Pečenik, izjemno produktiven slikar, je tokrat na ogled postavil dela na kartonu, likovne podobe polne barv. Štela sem jih in rekla: Škoda! Pa tako dobro bi se videlo in slišalo! Kaj sem mislila?
Ja, da bi Matej Pečenik naslikal   vseh deset glasbenih Slik z razstave Modesta Musorgskega. Umetnika bi se dopolnila, umetnini zlili. Tako pa...
bn
Dr. Sanja Rozman v Knjižnici Logatec
Januarja je Knjižnica pripravila literarni večer z zdravnico in pisateljico dr. Sanjo Rozman. V do zadnjega kotička napolnjeni Modri dvorani nam je dr. Rozmanova predstavila svojo najnovejšo knjigo - uspešnico Peklenska gugalnica. V njej pisateljica obravnava različne odvisnosti: od hrane, spolnosti, dela, nakupovanja, sanjarjenja, odnosov... in kako se tega lahko reši. Ponujena je rešitev: naučite se, kaj lahko storite v krizi... Odločitev: ne bom več žrtev življenja! Dr. Rozmanova je nanizala primere odvisnosti iz dela v skupini, ki jo vodi. Zdravnica pravi, da se odvisnosti ne da odpraviti kar čez noč, če je prej trajala dvajset let. Zato mora odvisniku (skupini) pomagati terapevt, ki skupino vodi in ji daje moč. Cilj zdravljenja je, da bi našli skladnost sami s seboj in vzpostavili ravnotežje - da bi si ustvarili boljše življenje.
Zdravnica je s predsatavitvijo knjige vzbudila kar nekaj bralcev, da so ji postavili vprašanja, na katera je tudi odgovorila, tako da je čas (dve uri in pol) vsem prisotnim zelo hitro minil. Dr. Sanja Rozman je napisala tudi uspešnici Sanje o rdečem oblaku in Zaljubljeni v sanje. Vse tri knjige so bralcem na voljo tudi v Knjižnici.
Ivica Merlak
Bogastvo barvnih mas
Požrtvovalnosti Alenke Furlan, ki nenehno skrbi za različne kulturne prireditve v logaški Knjižnici, se lahko zahvalimo za ponovno predstavitev slikarskih prizadevanj Mitje Milavca. V prostorih Knjižnice smo v četrtek, 4. februarja, lahko spremljali njegova slikarska prizadevanja in njegove likovne rešitve iz obdobja zadnjih dveh let. Njegova zadnja dela je v obširni spremni besedi opredelila umetnostna zgodovinarka iz Postojne Polona ekodič. Naj citiram drobec iz njene spremne besede, ko pravi: oSlikar je ustvaril optično razgiban jezik amorfnih oblik (prepletajočih se gmot), likovnih polj, fragmentov in segmentov v intenzivni in kontrastni tonski lestvici.6
Za nas, običajne obiskovalce brez strokovnega znanja, pa je bila najbolj razveseljiva in sprejemljiva njena asociacija ob kulturnem programu pevk Ženskega pevskega zbora Tabor iz Gornjega Logatca pod vodstvom Zdravka Novaka, ko je bogastvo avtorjevih barvnih mas in prizorov, ki odpirajo pogled v slikarjev svet, primerjala s pisanim barvnim spektrom rut, ki so jih imele pevke (vsaka v drugačni barvi) okrog vratu.
Morebiti še beseda o avtorju. Čeprav je že večkrat samostojno razstavljal v Logatcu in imel tudi več skupinskih razstav in poleg tega že trideset let omalao z akrilnimi barvami, barvnimi svinčniki, s kredo, tuši in kolaži ter barvnimi spreji, pa povejmo vsaj še to, da je končal šolo za oblikovanje v Ljubljani in bo še naprej vztrajal na zahtevni poti svoje ustvarjalnosti.
Želimo mu veliko uspeha.
A.Čuk
Slomškov duh
Odkar imamo v Rovtah novo osemletko, se to pozna tudi ob vseh praznikih, saj učenci vedno pripravijo ob sodelovanju kulturnikov in cerkvenih pevskih zborov prireditev na visoki ravni, a še vedno "preprosto rovtarsko".Tako so jo tudi ob letošnjem kulturnem prazniku. Učiteljica Ljudmila Treven nas je po pozdravu opozorila, da bomo letos namenili pozornost Antonu Martinu Slomšku, ki je bil Prešernov sodobnik in si zasluži našo pozornost, saj je zapustil bogato dediščino, ki pa je zaradi komunizma morala ostati skrita. Ob Prešernovi Zdravljici, ki so jo zaigrali Logarjevi, se je pojavil Slomšek v vsej svoji preprostosti in poštenosti. Šele po končani Slomškovi Zdravici, med katero so pevci živo nazdravili, se je oglasil dolg aplavz. Barvni diapozitivi, ki so prikazovali Slomškovo skromnost in rovtarsko pokrajino, so lepo popestrili celotno prireditev. Tudi obiskovalci so bili navdušeni, saj jih je bilo veliko, tudi iz Logatca.
Tudi razstava, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Rovte, je predstavila Slomška od rojstva do smrti.
Upam, da Slomškov duh deluje tudi v osnovni šoli: med učenci in učitelji.
Mateja Kavčič
Galerija Tržnica
Lani je 16. novembra odprla svoja vrata nenavadna galerija sredi Logatca. Ni nastala kot uresničitev kake pomembne študije o razvejanosti likovne dejavnosti v Logatcu, ki potrebuje svoj osrednji predstavitveni prostor. Tudi ni nastala kot plod hotenja kake občinske ali celo nacionalne institucije. Uresničila se je le zamisel zdaj že pokojnega Borisa Mihevca in njegovega očeta Toneta. Nemalo poti je bilo treba ubrati, da so se zbrali vsi papirji, ki dovoljujejo to dejavnost. Tudi ni vsem po volji, da je galerija našla mesto na (v) prostoru, kjer naj bi sicer prodajali zelenjavo in druge deželne pridelke, a so jih le malokdaj. In tudi nihče ne trdi, da bo tam stala vekomaj. Galeriji so na svet pomogle človeška vztrajnost in prepričanje, da gre za potrebno in plemenito stvar.
Dejstvo je, da Logatec potrebuje stalni razstavni prostor, saj je ustvarjalcev, ki imajo kaj pokazati v Logatcu in drugih krajih naše občine celo več kot si mislimo. Tudi lokacija je nadvse primerna. Zaželimo si le, da bi galerija postala del našega vsakdana, potreba, da vsak mesec zavijemo vanjo in si ogledamo, kar nam ima tedaj ponuditi. Trenutno je v njej razstava izdelkov učencev dolnjelogaške osnovne šole, ki so jih pripravili pod mentorstvom Teje Sirca. Poprej smo si lahko ogledali otvoritveno razstavo domačih ustvarjalcev (M. Pečenik, M. Milavec, B. Mihevc, D. Geohelli, F. Musec, arh. Škrlj, in gost iz Borovnice) ter novoletno razstavo: Poprtnjak na Logaškem. Do poletja bo Galerija pripravila kiparsko razstavo Tretje univerze, razstavo del Borisa Mihevca ter ob koncu šolskega leta tekmovalno razstavo za najboljšo otroško sliko. V pripravi je tudi razstava pod delovnim nazivom "Vsi imamo dar ustvarjanja" kot spodbuda onim, ki ustvarjajo, a se teže odločijo, da bi svoje stvaritve pokazali drugim.
Ob otvoritvi je Tone Mihevc poudaril, da odpira galerijo "v upanju, da bo tako delo in iskanje postalo razvedrilo starejšim in potreba mlajšim, ob podpori naše skupnosti." Razmišlja pa naprej. V praznem prostoru nekdanje trafike ob galeriji bo odprl trgovinico s potrebnim slikarskimi potrebščinami, z materiali za modelarje in še s čim, kar je lahko povezano z likovno in siceršnjo ustvarjalnostjo.
Galerija, ki ni prodajno naravnana, pomeni, seveda, tudi stroške, ki jih je treba pokrivati z drugo dejavnostjo. Sčasoma bo v omenjeni prodajalni moč kupiti tudi kaka likovna dela, primerna za darilo.
Spodbudimo dejavnost galerije, da bo zares postala del naše prisotnosti, na tem ali kakem drugem stalnem mestu v Logatcu.
J. Gostiša
Ponovno potrjeno zaupanje
Bibliotekarka Alenka Furlan bo vodila knjižnico tudi poslej
Lahko bi rekli nič novega v logaški Knjižnici, kar zadeva vodenje. Nov je pravzaprav le sklep Občinskega sveta, ki je Alenki Furlan ponovno zaupal štiriletno direktorovanje Knjižnici, ki ni le vse pomembnejši hram knjižne in bralne kulture, pač pa se tu blešči bogata mavrica prireditev skozi vsa leta. Z umnim in tankočutnim vodenjem zna Alenka Furlan vzpodbujati svoje sodelavce k učinkovitemu sodelovanju, ki obetavno naravnava razvojne silnice knjižničarstva in vseh raznoterosti, ki spremljajo in plemenitijo naša dejanja in nehanja. Da njene prirojene prijaznosti do bralcev in vsakogar niti posebej ne naglašamo. Pospremimo Alenko Furlan na direktorovanje z najboljšimi željami in iskrenimi častitkami! Najmanj to si zaluži.
Marcel Štefančič
Medtem ko smo mi zmrzovali ob stiskanju rok na Silvestrov večer... so Andrej Pivk, Gregor Nagode, Jože Mihevc, Marko Gantar, Ben Moljk, Ana Kranjc in Matej Vidmar skakali naokrog v kratkih hlačah in se polivali z mrzlo vodo.
LOGAŠKI SKAVTI NA SVETOVNEM SREČANJU V ČILU
Na srečanjih - vsaka štiri leta - skavti in taborniki z vsega sveta.
Letošnje - po vrsti že devetnajsto - srečanje se je odvijalo v Čilu v Južni Ameriki. Med slovenskimi skavti in taborniki je bilo tudi pet logaških skavtov in dva tabornika. Srečanja se je udeležilo nekaj več kot 30.000 mladih iz 158 držav; med njimi je bila Slovenija sedemnajsta po številu udeležencev (289).
Srečanje je trajalo štirinajst dni; v tem času so se mladi (pa tudi starejši) spoznavali med seboj, spoznavali pa so tudi tuje države. Dve leti so tamkajšnji organizatorji gradili malo mesto, ki je bilo dva tedna dom skavtov z vsega sveta. V centralni areni so potekale slovesnosti: otvoritvena, novoletna in zaključna. Tu so stali šotori, v katerih so potekale delavnice, ki so jih pripravljali vsi skavti. V teh delavnicah se je počelo tisto, kar je bilo za državo, ki je delavnico pripravila, najbolj značilno. Veliko držav se je predstavljalo z glasbili, okraski, plesi, internetom... V slovenski delavnici so se predstavljali z lectovimi srci, ki so jih lahko lastniki potem podarili prijateljem: novim ali starim. Vsi slovenski skavti, ki so se udeležili srečanja, pa so morali prinesti kos blaga v eni izmed barv mavrice in nanj napisati neko misel. Te kose blaga so potem sešili skupaj in mavrica je predstavljala barve Slovenije v šotoru naših skavtov. Vsi so bili nad mavrico povsem navdušeni, kar dokazuje tudi dejstvo, da so o njej pisali v brezplačnem časopisu, ki je izhajal dnevno vseh štirinajst dni srečanja.
Udeleženci, mlajši od 18 let, so se udeleževali delavnic, izhodov (kopanje je zaradi suše odpadlo) in podobnih spoznavanj, starejši od 18 let pa so v jamboru (kakor se je reklo temu mestecu) pomagali pri opravilih; kuhali so, vozili rešilne avtomobile (ki so bili potrebni predvsem zaradi dehidriranosti), izposojali so kolesa in podobno.
Mlajši so bili razdeljeni na čete, imeli so slovenske vodnike, njihova šotorišča pa so se imenovala po indijanskih plemenih. V posebno kategorijo bi lahko uvrstili skupino poljskih udeležencev, ki so na srečanje potovali leto dni in pol - z jadrnico. Novoletna zabava je bila enkratna - plesali so vso noč; igralo je veliko skupin, peli so in se veselili.
Najbolj žalosten del je bila nedvomno zaključna slovesnost, ko je prišel čas slovesa. Z žalostnimi pogledi in prijateljskimi objemi so se poslovili s polnimi žepi listkov, na katerih so zapisani naslovi z vseh koncev sveta - naslovi novih prijateljev.
Petra Žigon
Bogati sadovi trdega dela
Logaški pihalni orkester je z zadnjima koncertoma prestopil v najvišjo -koncertno skupino slovenskih pihalnih orkestrov.
Novoletni koncert z dirigentom Žarom Prinčičem v dolnjelogaškem Narodnem domu in januarski v dvorani Slovenske filharmonije z dirigentom Albertom Brunnerjem sta dokazala, kaj zmore doseči zdrav ljubiteljski instrumentalni ansambel. To, kar si zdaj logaški godbeniki lahko privoščijo, je bilo še pred nekaj leti povsem utopično: v mesecu dni postaviti na oder dva različna koncertna sporeda z dvema gostujočima dirigentoma. To je dosežek za poklicne ansamble. In oba sta bila izvedena odlično; ljubljanski je bil poslušalcem še v prav poseben užitek tudi zaradi zvočnosti dvorane. Naša, domača dvorana, se po tej plati s filharmonično zares ne more primerjati.
Seveda, uspehi ne pridejo sami po sebi. Zanje so potrebni tako kadrovski kot materialni pogoji. Že večkrat sem zapisal, da bi brez sedanje Glasbene šole, njenih učiteljev in prizadevanj za pouk (tudi) tisitih inštrumentov, ki jih potrebuje pihalni orkester, in njihove očitne usmeritve k zagotavljanju kadrovskih pogojev za rast orkestra, bi ta ne mogel niti sanjati o sedanji kakovstni ravni.To nam potrjuje občutno nižja kakovostna raven orkestra pred, denimo, petnajstimi, dvajsetimi leti - Pa vsa čast godbenikom, ki so tedaj, komaj kaj glasbeno izobraženi, tudi dosegli prvo mesto v svoji tekmovalni skupini. Niso pa imeli trdne opore v šoli, ki bi težila k razvoju tedanjega orkestra in mu omogočala večji napredek. Prej nasprotno.
Člani, ki zdaj igrajo v orkestru, morajo svoji glasbeni izobrazbi dodajati še precej truda in prizadevanj, da zmorejo odigrati tehnično in interpretacijsko tako zahtevne skladbe, kot jih dobivajo na svoja notna stojala. In kako je lepo slišati, kar sem slišal med odmorom ljubljanskega koncerta, ko je Jure Kociper povedal staršem: "Niti enkrat se nisem zmotili". Pa obiskuje šele 4. razred nižje glasbene šole v Logatcu! Orkester pa je tudi veliko organizacijsko podjetje. Dobro urejeno in dobro vodeno. Člani so vodstvu prav te dni izrekli ponovno zaupnico in mu naložili dela še za naslednji dve leti. Predsednik Peter Černe je v pogovoru osvetlil tudi organizacijsko plat delovanja orkestra. "Denar. Večno vprašanje vsakršne dejavnosti. Orkestru je s pomočjo naklonjenih ljudi, med katerimi je treba posebej poudariti logaškega župana in državnega poslanca, uspelo pridobiti nekaj sponzorjev, ki prispevajo k uresničenju projektov dobršen del denarja. Država zelo škrtari, zato se ni kaj posebnega nadejati od lepih razpisov za sofinanciranje projektov. K sreči so godbeniki sami in njihovi bližnji voljni opraviti prenekatero organizacijsko delo, pa tudi delati na veselici, da se le pridobi nekaj potrebnega denarja. Seveda, tu je še več sponzorjev, ki z manjšimi, pa nič manj dragocenimi prispevki pomorejo, da je finančna odeja tako dolga, da se z njo pokrijemo. Imamo pa tudi dejavne člane v upravnem odboru - vsakogar bi lahko posebej pohvalil - ki svoje naloge zares vestno opravijo."
Poleg že omenjenih dveh koncertov si je orkester v letošnji delovni program zapisal še državno tekmovanje orkestrov v 1. kakovostni skupini (Krško), mednarodno tekmovanje v najvišji kakovostni skupini (Ostrava na Češkem), novoletni koncert. "Tudi prvomajska budnica bo", je vskočil predsednik, "in 5. srečanje godb junija v Logatcu. Na srečanju bo gostoval švicarski orkester, naš orkester mu bo gostovanje vrnil prihodnje leto. Tedaj bo pri nas v gosteh orkester iz Pfundsa na Tirolskem, mi pa tam gostujemo leta 2001. V srečni navezi s Švicarji so tudi svečane obleke, ki nam jih bodo odstopili; sami jih bomo spopolnili, kolikor bo pač potrebno. Za tekmovanje na češkem pa se tudi obeta sponzor za nove letne srajce, ki bi članom omogočile boljše počutje med poletnimi nastopi." Strokovni cilji orkestra za zdaj sežejo do osvojenega prvega mesta v 1. skupini slovenskih orkestrov, kar pomeni priznanje pravice do nastopa v koncertni, t.j., v kakovostno najvišji skupini slovenskih pihalnih orkestrov. V kratkem bo pripravljena tretja CD plošča s posnetki z ljubljanskega koncerta.
O vsem tem pa lahko pišemo predvsem zaradi vztrajnega prizadevanja in uspešnega dela dirigenta Matjaža Albrehta. Ne le, da je doslej kot strokovni vodja pripravljal orkester za vse velike dosežke in ga kot dirigent tudi vodil na nastopih, pač pa je nenehno tkal vezi z ljudmi, ki lahko orkester popeljejo še dlje. Njegovo znanstvo z Ž. Prinčičem je botrovalo izkušnji logaških godbenikov z letošnjim novoletnim koncertom, znanstvo z R. Sutterjem, snemalcem in organizatorjem, pa tudi ideji za postavitev snemalnega studija v logaški glasbeni šoli za snemanje CD, in povabilu A. Brunnerju kot gostujočemu dirigentu, in navezavi stikov s švicarskimi orkestri... če pa tako kaže, nastopi Matjaž tudi kot izvrsten solist... Želimo si, da bi orkester še ustvarjalno rastel in nam še dolgo poustvarjal glasbo, eno najplemenitejših umetnosti. J. Gostiša
KADAR JE MUZA ŽIVLJENJE
Kulturni praznik na Notranjskem radiu
8. februar. Dan smrti velikega pesnika. Zastave, nagelj v pesnikovi gumbnici, recitacije... Zdravljica... nagrade... Na Notranjskem radiu NTR smo že lani rekli: "NIČ VEČ ! Praznovati moramo ŽIVLJENJE!" In tudi letos je bilo tako. V studiu Notranjskega radia se je v popoldnevu na Kulturni praznik zvrstilo veliko zanimivih gostov. Iz različnih slovenskih krajev. Povezovalo jih je pisanje pesmi in glasba. Nove plošče, ki so jih izdali.
Zdene Vodopivec, Veno Dolenc, Klarisa Jovanovič, Matjaž Pikalo, Jaka Havvlina, Andrej Havvlina
Radijska ekipa je v goste povabila poeta Zdeneta Vodopivca, ki je s Somišljeniki pravkar izdal ploščo. Gre za pevca in kitarista, ki je že dlje na slovenski glasbeni sceni. V pogovoru nam je poleg skrivnosti o svojem glasbenem delu zaupal tudi, da njegove korenine segajo na Notranjsko, na Bloško polico. Zdene Vodopivec se s humorjem in ironijo loteva splošnih tem, kot so ljubezen, politika, vojna... In ugotavlja, da pevcu sreča tudi danes laže.
Radijski frekvenci sta na prelomu dneva v eter ponesli zvoke Sedmine in Dume Levantine - srečali smo se s pesnikom in slikarjem, ki živi v Tržiču, Venom Dolencem, ki je na ploščo spravil dve Sedmini. Ko se mu je pridružila Klarisa Jovanovič, je nastala Duma in potem še Duma Levantina, in čisto na koncu odlična plošča s pesmimi španskih Židov.
Z njima smo se pogovarjali o tem, kaj pomeni delati nekomercialno glasbo v slovenskem prostoru, kako jo prodati in ali se od tega da živeti. Kako je s srečo? Ali pevcu tudi danes sreča laže? »Ja,« sta rekla v en glas Veno Dolenc in Klarisa Jovanovič. Z malce zamude so se radijski poslušalci srečali še s triom Autodafe - glasbeno pesniško skupino, katere osrednja sila je pesnik Matjaž Pikalo. Matjaž Pikalo je avtor štirih pesniških zbirk, gledališke predstave Prešeren in avtor romana Modri e, zaradi katerega ga sodno preganjajo.
Autodafe sta še Jaka Havvlina in Andrej Havvlina. Igrajo na bariton, harmoniko, tolkala, trobento, violino -akustična godba, še najbolj podobna koledniškim skupinam. Tudi ti trije gosti so v pogovoru potrdili, da sreča še vedno obrača hrbet pesnikom, da včasih to stori tudi država. Matjaž pa ima zaradi svojega romana Modri e ( v logaški knjižnici ga nimajo) pred sabo že izkušnjo s sodiščem; ovadil ga je policist, ki se je prepoznal v njegovem romanu. Eminentni gostje, s katerimi smo se pogovarjali kot s starimi prijatelji, njihovi pogledi na umetnost in trenutno kulturno politično situacijo pri nas, odlična glasba z njihovih plošč, 5 ur radijskega programa, to je zagotovo uspeh, na katerega smo na Notranjskem radiu ponosni.
A to še ni bilo vse!
Mustangi
8. februarja leta 1998 smo v studio Notranjskega radia povabili Člane legendarne logaške ročk zasedbe Mustangi in jih poskusili prepričati, da nikoli ni prepozno. Pogovarjali smo se, obujali spomine z Rajkom
Turkom, Matjažem Ketejem, Mitjo Plečnikom in Francem Muscem. Dveurni pogovor jih je prepričal, da imajo na Notranjskem veliko pristašev, da pravzaprav spomin na njihovo skupino in glasbo, ki so jo igrali, sploh ni umrl. In ko smo ugotovili, da je rockerski duh na Notranjskem še živ, smo jih začeli prepričevati, da je silno pomembno BITI ŽIV. 8. februar 1999.
Mustangi v popolni zasedbi spet na Notranjskem radiu -Rajko, Matjaž, Dragan, Slave.
Z novimi posnetki. Z novimi načrti. ŽIVI in polni glasbe! In veselje tistih, ki smo jih oživljali. Kako srčno je bilo naše radijsko oživljanje, vemo le mi, ki smo gospode spravili skupaj.  Dnevu smrti smo poklonili ŽIVLJENJE..
Vso srečo divji konji! bn
_Centralno ogrevanje__
in vodovodno napeljavo_
_pri novogradnjah ali_
_adaptacijah_
_izdelamo strokovno_
in po zelo ugodnih cenah.
Pokličite na tel. (061) 761-073
stran 7 - februar 1999
1D O 8 k
SVET
Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana
Izpostava Logatec
Notranjska 14, 1370 Logatec
tel.: 796 020
E-mail: vitra@guest.arnes.si
Prejeli smo
Prihranki pri naložbah v URE
Naložba v učinkovito rabo energije je najboljša naložba in oplemenitenje denarja. Na nobeni borzi ne v PID ali veriženju z devizami se vam glavnica ne bo povrnila tako hitro kot pri tesnjenju oken (0.5 do 2 leti) ali termoizolaciji stropa proti hladni podstrehi (1 do 4 leta). Seveda, pa se vam bo tako kot na borzi povrnila šele takrat, ko jo boste z razmislekom, predvsem pa pravilno izvedli. Kaj in kako, pa se boste seznanili ob brezplačnem obisku (in predhodni prijavi na tel. 796 020) v ESP Logatec, Notranjska 14.
Med svetovanjem me obiskovalci velikokrat povprašajo o ekonomičnosti posameznih ukrepov, ki jih predlagam. Na dobro in enostavno zastavljeno vprašanje je odgovor mnogo bolj težaven.
Energetski svetovalci nismo nikoli zagovarjali načela "Pomembno je, da je poceni, pa naj stane, kolikor hoče". Vseskozi zagovarjamo ekonomski vidik naložbe. Res pa je, da je doba vračanja posameznega ukrepa zelo različna od hiše do hiše. Preveč različnih - tudi iracionalnih - faktorjev vpliva na dobo vračanja posameznega ukrepa URE. To najbolje potrjujejo obiskovalci, ki v ESP pridejo z neko izoblikovano rešitvijo, svetovanje pa zapustijo s kopico drugačnih možnosti. To imenujemo učinkovita izmenjava mnenj.
Tipičen primer relativnosti izračunov v stilu, kaj se splača in kaj ne, je sistem sprejemnikov sončne energije (SSE) za ogrevanje sanitarne vode. Okvirna cena za celoten sistem s 6 m2 je okrog 400.000 tolarjev. Strošek se zmanjša ob upoštevanju subvencij okrog 100.000 tolarjev (če in ko je subvencija razpisana). Če se odločite delati v krožku za samogradnjo, se vam cena zmanjša še za 100.000 tolarjev. Če pa imate doma že solarni hranilnik toplote (bojler), se vam zniža naložba še za 150.000 do 180.000 tolarjev. Sedaj pa si izračunajte sami, kdaj in kaj se splača. A sladkorček pride na koncu zgodbe. Večja ko je poraba tople vode (kmetija, umazano delo, frizerski salon, pridelava in predelava mleka, turizem), prej vam sistem povrne vložena sredstva. Kmet iz Dovc pri Rakeku si je v samogradnji postavil sistem SSE z 9 m2. Po njegovi izjavi se mu je naložba povrnila v dveh letih. Od takrat naprej je sonce njegov dober sponzor.
Pa vseeno opišimo najpogostejše, predvsem pa lahko izvedljive ukrepe. Opozarjam pa, da v opisanih odstotkih ni investicije. Je samo odstotek prihranjene energije. Enostaven izračun vam pove, koliko denarja boste prihranili v enem letu. Če ga investirate v URE, pa kdaj se vam bo vrnila glavnica.
Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko pričakujete do 15% prihrankov. Tolikšni so tudi pri delitvi in obračunu stroškov za ogrevanje v večstanovanjskem objektu. Do 5% prihrankov lahko pričakujete pri doslednem večernem spuščanju zunanjih okenskih navojnic (rolet). Seveda, pa razen discipline ne potrebujete nobene naložbe. Če ste se pripravljeni v stanovanju malo obleči in znižati temperaturo za 2 K(20C), boste prihranili 12%. Do 25% prihrankov boste dosegli z zamenjavo navadne zasteklitve (vezana okna ali termopan) z nizkoemisijsko plinsko zasteklitvijo, do 30% prihrankov pa pri zamenjavi starega kotla na trda goriva z modernim na biomaso ali pa s toplotno izolacijo prej neizolirane fasade.
Vsi navedeni prihranki so, seveda, možni le ob pravilni vgraditvi. Da bodo optimalno opravljali pričakovano funkcijo pa se pred izbiro in izvedbo ukrepa oglasite v ESP Logatec, Notranjska 14.
Bojan Žnidaršič, univ. dipl. inž. krajin, arh Energetski svetovalec
ALanJka A A Ljuiljlj&na je tanka s tradicijo.
Opravljamo sotlofone lbamčme storitve tlomma in v tej ini.
a u a n k a d.o. Ljubljana
Naša varčevalna in posojilna ponudba za pravne in fizične osebe je raznolika in konkurenčna.
med našimi storitvami so tudi:
> poslovanje z občani (tekoči računi -kartica VISA, AKEŠ, BA MAESTRO; razredno, otroško, namensko
in rentno varčevanje),
»domači plačilni promet,
> plačilni promet s tujino za občane in pravne osebe,
> kreditiranje malega gospodarstva,
' kreditiranje občanov (potrošniški in stanovanjski krediti).
a banka d.d. ljubljana, Agencija Logatec,
Notranjska cesta 4, 1370 Logatec Tel.: 061 742 500, faks: 061 742 450
fT} J delovni Čas:
ponedeljek, torek, ČETRTEK in petek:
8.00-11.30 in 13,30-16.00 sreda:
9.00-11.30 in 13.30-17.00
Smo banka prijaznih in podjetnih ljudi!
Živeti z drugačnimi
V decembrski številki Logaških novic sem z navdušenjem prebrala in sprejela članek z naslovom "Kmalu bo bolje". Verjetno ga je toplo sprejel še marsikdo, ki z drugačnimi živi.
Glede na to, da še preveč dobro poznam to plat življenja, naj bo moj članek le preprosta zahvala diplomantki Pedagoške fakultete, oddelka za defektologijo, ki se je lotila boleče teme. Naravnost v srca je položila lepoto nekaterih misli kot, n.pr.: Po odnosu do drugačnih začutiš veličino človeka. Prav zato želim nadaljevati z opisom delčka te veličine v naslednji zgodbici, ki se pričenja v Hotedršici: ...Vsak delavnik zjutraj, ko ura v zvoniku odbije sedem, se pri njej zberejo Davorin, Katarina in Marinka. Davorin je še otrok, Katarina je moja sestra pri štiriinštiridesetih in soseda Marinka, ki je leto dni starejša. Radi poklepetajo, dokler ne pripelje rdeči kombi. Skrbni šofer jim pomaga vstopiti in že se odpeljejo. Kombi izbere smer Idrija - v varstveno deiovni center (VDC). Davorin si v tem centru nabira šolsko znanje, Marinka in Katarina pa sta zaposleni z zlaganjem kolektorjev in kock. Veliko prijateljev sta doslej spoznali v centru. Skupaj zlagajo, šivajo, vezejo, se smejejo, sprehajajo, plešejo pa tudi prepirajo. Delavci centra pogosto organizirajo izlete, počitnice, srečanja s starši in drugimi sorodniki, skupna praznovanja in še in še... Toliko vsega, pa tudi toliko velikega se vsak dan dogaja. Srečni so in čutijo, da so pomembni... Vesela sem, da gre na bolje drugačnim, bolje tudi zato, ker niso prepuščeni edino družini ali celo zapuščeni in skriti pred ljudmi. Koliko je staršev, ki bi morali prejeti medaljo za hrabrost, pravzaprav ne ve nihče. Prav zato tudi upam, da se bo o drugačnih še govorilo in pisalo, in ne samo v Logaških novicah. Nekje je pač treba začeti. Zato še enkrat vzpodbuda piscu tega članka in pogumno naprej.
Francka Čuk
Odgovor ge. Kržišnikovi
Nerad pogrevam stare zadeve, vendar moram odgovoriti tajnici KS Trate ge. Magdi Kržišnik na odprto pismo, ki ga je objavila v glasilu KS Trate Odsevi naših dvorišč, leto II, številka 3. V njem me obtožuje, da sem kot občinski svetnik igral »ping-pong« vlogo, da je taka igra nesmiselna, otročja in nepoštena. Med vrsticami si je dovolila zapisati tudi ime predsednice SDS Logatec gospe Ladke Furlan, ki jo skuša uvrstiti v SLS, čeprav je kot svetnica SDS v Občinskem svetu veliko storila tudi za kraje v KS Trate. Gospa Kržišnikova mi očita, da sem nasprotoval gradnji vodovoda, da sem predlagal nepravično razdelitev občinske pomoči in da sem nasprotoval tudi širitvi ceste.
Gospe Kržišnikovi mirne vesti odgovarjam, da sem bil v prejšnjem štiriletnem obdobju kot predstavnik SDS izvoljen v 3. volilni enoti KS Rovte, KS Vrh Svetih Treh Kraljev, KS Hotedršica, KS Log Zaplana in KS Trate, za kar se volilcem znova zahvaljujem. Njihovega zaupanja nisem nikoli zlorabil, redno sem se udeleževal sej Občinskega sveta in odbora, v katerega sem bil imenovan, vedno sem ravnal po svoji vesti in po usmeritvah svoje stranke, ki se je vseskozi zavzemala za enakomeren in pravičen napredek vseh KS. Udeleževal sem se tudi sej KS Trate, zato trditev, da sem deloval v nasprotju z interesi naše KS, ne drži. Na sejah Sveta KS sem sicer večkrat doživljal pikre pripombe nekaterih članov, zato sem jih pozval, naj si, če nisem zadovoljil njihovih pričakovanj, v 3. volilni enoti izberejo drugega občinskega svetnika. Na zboru krajanov sem na kratko pojasnil potek dogodkov glede vodovoda in začetka širitve ceste, saj so vse seje Občinskega sveta javne, zato ti podatki ne bi bili nobena skrivnost.
V štirih letih sem kot član Občinskega sveta posredoval več pobud KS Rovte, od katerih jih je bilo nekaj tudi uresničenih. Naštejem pa naj tiste, ki se nanašajo na našo KS Trate.
1. Ureditev vodovoda v čim krajšem času za Dom Medved, pri čemer sem posredoval tudi ceno prevozov vode iz Logatca, ki je odločno previsoka.
2. 23.6.1997 sem na 8. izredni seji pod točko 3. (potrditev vrtine Pekelce) predstavniku iz Idrije zastavil vprašanje, koliko hiš in katere naj bi bile priključene na ta vodovod. Odgovoril je, da le nekaj hiš, da je seznam sicer sestavljen, da pa ga ni imel s seboj. Zato sem predsednici Občinskega sveta predlagal, naj o vrtini ne bi odločali na tisti seji, pač pa naj bi omenjeno točko preložili na naslednjo, dokler ne bi dobili vseh podatkov o interesentih za priključitev na ta vodovod. Svetniki so se s tem strinjali. Gospa Kržišnikova, vi pa navajate, da je KS vašo odločitev oddala Občinskemu svetu 25.6.1997, torej dva dni prepozno. Na 28. redni seji Sveta 15.7.1997 je bila vrtina pod 3. točko potrjena, priložen pa je bil seznam KS Trate za 40 priključkov. Zastavljenih je bilo še nekaj vprašanj in odgovorov, med njimi tudi ta, da bodo krajani KS Trate, ki so na seznamu, na vodovod priključeni pod enakimi pogoji kot krajani Zavratca. To piše tudi v zapisniku, naročil pa sem tudi videokaseto, na kateri je posneta razprava glede vodovoda in občinskega proračuna, ki si jo lahko krajani kadar koli ogledajo. Na isti seji sem predlagal tudi zvišanje postavke v proračunu za širitev ceste Židanek - Veharše.
3. Dal sem pobudo za denarnoi pomoč v višini 2 milijona tolarjev iz občinskega proračuna za vodovod Veharše.
4. 29.9.1998 sem dal pobudo za subvencioniranje prevoza mleka z Medvedjega Brda.
5. Na isti seji sem Občinskemu svetu priporočil, naj sprejme pobudo za povračilo škode, ki jo je v KS Trate povzročila toča, prav tako pa sem dal pobudo, naj se cesta Trate - Lanevska grapa - žirovska cesta obravnava kot javna pot.
6. 10.2.1998 sem dal pobudo, da se uredi projekt vodovoda gasilski dom - Židanek.
Skratka, ponavljati vse, kar sem na sejah Občinskega sveta predlagal, bi bilo skoraj nesmiselno, večina pobud je bila sprejeta, hvala Občinskemu svetu in tudi občinski upravi, ki jih je realizirala.
Gospa Kržišnikova, upam, da sem zapisal dovolj, sicer pa so ljudje seznanjeni s potekom dogodkov. Glede vodovoda pa samo še to: 2 milijona, ki sta ju Svet KS' in gradbeni odbor razdelila in dodelila več sredstev za tisti odcep, ki je bil glede na hišni priključek dražji, pa po mojem mnenju nista bila pravično razdeljena. En hišni priključek na Pikolce na primer stane prek 500.000 SIT, na Kamanikov grič pa več kot 400.000 SIT. Po izračunu, ki ga je vaš mož, gospa Kržišnikova, napisal kot član gradbenega odbora, bi nas en priključek stal od 135.000 do 300.000 SIT, kar ni enako pošteno do vseh naročnikov. Voda po vodovodu tudi še ne teče, ker Občina Idrija svojih del še ni končala, teče le pri odcepu Pikolce, ki je priključen na cev proti Godoviču. Odgovorim naj še na vprašanje glede ceste Židovnik -Veharše, o kateri v zvezi z radioaktivnostjo na Občinskem svetu sploh nismo razpravljali. Gospod Vladislav Puc (SKD) je predlagal, da bi za odškodnino zaradi radioaktivnosti asfaltirali del ceste od godoviške ceste proti Pikolcam, jaz pa sem predlagal vodovodno povezavo do gasilskega doma. Nobena od obeh pobud ni bila realizirana.
Gospa Kržišnikova, želim vam veliko uspeha, tako vam osebno, kot tudi novemu Svetu KS. Enako voščim tudi novemu občinskemu svetniku, ki ste si ga izbrali.
Janez Podobnik
Pogrebne storitve Menart s.p.
Notranjska 14, Logatec
tel. 061/742-152, 741-492
GSM 041/735-740
V februarju smo pričeli izvajati vse pogrebne storitve:
izbira pogrebne opreme,
prevozi pokojnikov, urejanje mrliških sob in
vežic,
izdelava in dostava cvetličnih aranžmajev, celotna organizacija pogreba, vključno s pevci, trobentarjem in drugim, fotografiranje in video snemanje žalne slovesnosti,
urejanje mrliške dokumentacije in formalnosti z upravljalcem pokopališča, posredovanje osmrtnic in zahval medijem, po dogovoru še druga opravila, povezana s spominom na pokojne. najtežjih    trenutkih bomo
nevsiljivo z vami.
Odšla si tja,
kjer ni trpljenja in bolečin.
V 88. letu nas je zapustila draga soseda
Marija Cigale
iz Novega sveta. Iskreno   se   zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Logatec ter medicinskima sestrama Indiri in Branki za dolgoletno zdravljenje na domu. Lepa zahvala velja tudi župnikoma Marjanu Zupancu in Francetu Turku za lepo opravljeni pogrebni obred.
Sosedje Maklovcovi.
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
Zahvala
Ob prerani izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
Vinka Slabeta
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v času bolezni in smrti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani in v tako velikem številu pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za denarne darove za sv. maše. Prisrčna hvala g. župnikom za molitve, tolažilne besede in za lepo opravljeno pogrebno svečanost ter cerkvenemu mladinskemu zboru za petje. Zahvala velja tudi pevcem Društva invalidov in upokojencev iz Logatca, ki so pokojnega s pesmijo pospremili iz domače hiše in ob njegovem grobu. Še posebej se zahvaljujemo dr. Likarjevi in osebju Zdravstvenega doma Logatec.
Žalujoči: vsi njegovi.
Utihnil je tvoj glas,
obstalo je tvoje srce.
Ostali so sledovi tvojih rok ter kruto
spoznanje, da te ni več.
Ob boleči prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Jožeta Pavunca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izkazali sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala Območni obrtni zbornici Logatec za poslovilni govor ter gospodu župniku Tonetu Komparetu za lep pogrebni obred. Hvala tudi gospodu Robertu Albrehtu za lepo poslovilno melodijo.
Žalujoči vsi njegovi.
Ni smrt tisto, kar nas loči, ni življenje, kar združuje nas. So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.     (M. Katic)
Ob smrti našega očeta in moža
Alojza Leskovca
iz Hotedršice 22 bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem, gospodu župniku, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, pevcem in prav vsem, ki ste nam z vso toplino pomagali zgraditi most med življenjem in smrtjo.
Vsi njegovi.
Zahvala
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Toma Kobasica st.
iz Logatca
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste se z nami v tako velikem številu poslovili od njega, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se tudi Občinski organizaciji Zveze borcev in še posebej Lovski družini Logatec za organizacijo pogreba in poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
UKINITEV NOČNEGA DEŽURSTVA ZA VEČJO VARNOST
Predstavljamo vam: POLICIJSKI ODDELEK LOGATEC
Pogovor s komandirjem Bojanom Lamprehtom
nesreč, težo njihovih posledic pa kar za 33%, vsaj kar zadeva smrtne žrtve, za 12% manj je bilo hudih telesnih poškodb, medtem ko je bilo lahkih telesnih poškodb približno toliko kot
Bojan Lampreht
Logatčani že od leta 1996 nimamo več svoje policijske postaje, saj se je z reorganizacijo tedaj preimenovala v Policijski oddelek Logatec, ki se mu že letos obeta še nekaj sprememb. Zato smo se v uredništvu Logaških novic odločili, da občanom v pogovoru s komandirjem Bojanom Lamprehtom približamo delo varuhov reda in miru našega oddelka, ki sodi pod okrilje Policijske postaje Vrhnika. B. Lampreht: Na oddelku je zaposlenih šestnajst delavcev, med njimi sta poleg policistov še dva vodstvena delavca, administratorka in čistilka. Pokrivamo celotno območje naše občine, organizacijsko pa imamo področje kaznivih dejanj urejeno tako, da jih razen manjših obravnava skupina petih, posebej za to usposobljenih kriminalistov z Vrhnike. Sedanji Policijski okoliš - včasih jih je bilo več - vodi Miroslav Omerzel, poleg njega pa imamo še dve vodji patrulj. Kot podnajemniki domujemo v stari, že delno dotrajani stavbi v središču mesta, kar ni najbolje; da bi nas zlasti tujci laže našli, bi bilo primerneje, če bi stavba stala nekje ob magistralki.
V skladu z reorganizacijo naj bi že letos na vašem oddelku ukinili nočna dežurstva. Kaj je razlog tej odloči vi?
B. Lampreht: Glede na opravljene analize smo ugotovili, da v Logatcu ponoči varnostna in druga problematika ni tako huda, da bi bilo dežurstvo nujno potrebno. Z razbremenitvijo policistov, ki so sicer nočna dežurstva opravljali na oddelku, bomo pridobili dva delavca več za delo na terenu, kar je nedvomno pomembneje. Vsi telefonski klici na našo številko 741-202, bodo preusmerjeni na številko 113, torej na Operativno komunikacisjki center Uprave za notranje zadeve Ljubljana, od koder bodo nato pošiljali patrulje na teren, kjer koli že bosta njihovo posredovanje oziroma pomoč potrebna. Policisti bodo torej na terenu prisotni ves čas, s čimer naj bi se varnostne razmere na našem območju še izboljšale.
Kako je po statističnih podatkih policije, če se najprej dotakneva prometa, v naši občini minilo leto i 998; ste pač organizacija, ki ji dela nikoli ne zmanjka, pa vendar - je bilo minulo leto, zlasti po sprejemu in uveljavitvi novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, za vas ugodno?
B. Lampreht: Lahko se pohvalimo zlasti z dejstvom, da nam je lani uspelo za 14 % zmanjšati število prometnih
leto poprej. Med vzroki je na prvem mestu še vedno hitrost, čeprav nam je uspelo doseči 21% zmanjšanje, na drugem mestu so stran in smer vožnje ter premiki, na tretjem pa je izsiljevanje prednosti, pri kateri ugotavljamo 42% zmanjšanje med najpogostejšimi vzroki. Alkoholiziranost kot eden od vzrokov prometnih nesreč se je z 10,3 zmanjšala na 5,7%, vendar pa opažamo, da se je stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev nesreč povišala z 1,60 na 1,73 grama alkohola v krvi na kilogram telesne teže. Lani smo obravnavali šest prometnih nesreč s pobegom, od katerih smo štiri tudi uspešno raziskali. Glede na to, da se je število prometnih nesreč na splošno zmanjšalo, pa menim, da moramo oceniti delo policistov kot dobro. Glede na 191 prometnih nesreč so namreč izvedli 3048 ukrepov v zvezi s prometom; predali so 766 predlogov sodniku za prekrške, 2282 udeležencev v prometu pa so tudi denarno kaznovali.
Kazni so sicer dokaj nepriljubljen ukrep tudi med samimi policisti, ki v skladu z že dolgo veljavnimi usmeritvami raje delujejo čim bolj preventivno...
B. Lampreht: Preventiva je eden temeljev našega dela; udeležence v prometu tako zlasti opozarjamo zaradi manjših prekrškov, ki po navadi niso vzrok prometnih nesreč, ne smemo pa popuščati v primerih prekoračitve hitrosti, nepravilne strani in smeri vožnje, izsiljevanja prednosti in drugih hujših kršitev predpisov, ki po navadi povzročajo tragedije na naših cestah. Pri blažjih kršitvah pa se naši policisti večkrat res odločijo zgolj za opozorila. Ob tem naj opozorim na problem mirujočega prometa v Logatcu; parkirišč je zlasti v okolici pomembnih objektov v mestnem središču, pa tudi, na primer, na Pavšičevi odločno premalo. Kljub temu smo policisti trdno odločeni, da bomo zoper kršitelje, ki parkirajo kar na pločnikih, tudi v prihodnje odločno ukrepali. Žgoča je tudi problematika Cankarjeve ceste, ki bi jo bilo najbolj smotrno preurediti v enosmerno, pa nekaterih križišč, kakršno je tisto znamenito na Martinj hribu pa še kakšno. S semaforizacijo bi marsikatero nevarno situacijo lahko odpravili, povrh vsega pa bi se tudi promet še dodatno umiril, saj je moč v vsakem trenutku pričakovati, da se bo na semaforju prižgala rdeča luč.
Dotakniva se še ostalega dogajanja, pri katerem je bila v minulem letu
ogrožena varnost občanov oziroma celo njihovih življenj...
B. Lampreht: Žal, smo obravnavali osem delovnih nesreč, v katerih so umrli trije ljudje, dva sta bila huje telesno poškodovana in trije laže. Omeniti moram tudi tri samomore in en poskus tega dejanja, štiri nenadne smrti, sedemnajst požarov, eno onesnaženje okolja, pa tudi 138 primerov pobegov gojencev iz Vzgojnega zavoda Logatec. Prav ta dejanja nam vzamejo precej časa, saj moramo za vsakim gojencem, ki pobegne, izdati tiralico, po njegovi vrnitvi pa jo moramo tudi preklicati. Lani smo opravili tudi 80 privedb občanov k sodniku za prekrške oziroma na sodišče, inšpekcijskim službam smo dali 51 poročil, evidentirali smo 111 javnih shodov in prireditev, v 22 primerih so morali policisti uporabiti tudi prisilna sredstva; ta so bila vsa po vrsti uspešna, zakonita, strokovno uporabljena, zato nanje tudi nismo prejeli nikakršnih pritožb. Pač pa smo obravnavali sedem pritožb občanov zaradi postopkov policistov na področju prometne varnosti, od katerih je bila le ena delno upravičena. Med drugim smo prišli še do 34 najdenih koles in 67 drugih predmetov, ki jih v skladu z zakonom nekaj časa hranimo pri nas, nato pa jih odstopimo občini, ki jih po določenem obdobju proda na licitaciji.
Eno od težavnih, pa tudi najbolj občutljivih področij dela policistov je nedvomnojavni red in mir...
B. Lampreht: Na tem področju smo leta 1998 obravnavali 334 kršitev, od tega 267 primerov po Zakonu o javnem redu in miru, 35 po Zakonu o tujcih, 15 po posredovanju oziroma
od leta 1995, menim pa, da smo v zadnjem obdobju na tem področju vendarle veliko storili, saj je nekaj časa delovalo posebno posvetovalno telo, ki so ga poleg strokovne javnosti sestavljali tudi starši nekaterih zasvojencev. Žal, je njegovo delovanje zamrlo, pa tudi nam se, to moramo priznati, včasih kakšna zadeva, povezana z drogo, izmuzne iz rok. Kljub vsemu se prav zdaj trudimo, da bi v skladu z Zakonom o policiji znova ustanovili oziroma obudili posvetovalno telo, ki bi skrbelo za boljše sodelovanje med občani, posameznimi strokovnimi službami in policijo. Prekrške v zvezi z nedovoljenim prometom pa tudi zgolj s posedovanjem in uživanjem nedovoljenih drog je zelo težko odkriti, vsekakor pa velja, da se boj proti drogi mora začeti najprej doma, v družinskem okolju, kjer bi morali biti še bolj pozorni zlasti starši. Policija pač odkriva prekrške oziroma kazniva dejanja - za tista, težja skrbijo kriminalisti - vendar pa sami pogosto težko odkrijemo tako uživalce kot tudi preprodajalce. Nekatere uživalce poznamo. Zoper tiste, ki smo jih zalotili pri vožnji motornega vozila pod vplivom nedovoljene droge, smo predlagali za ponovni zdravstveni pregled, vendar doslej še nismo prejeli obvestila, da ga je moral kateri od uživalcev zares ponovno opraviti. V zadnjem času je bilo po vsej državi kar nekaj napadov na policiste, medtem ko so ti opravljali svoje redno delo. Se je tudi v Logatcu že zgodilo kaj podobnega?
B. Lampreht: Logaški policisti zaenkrat še niso ogroženi; imeli smo sicer tri primere preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, vendar pri nobenem od
Opozorilo ali globa?
naznanitvi občanov, 12 pa po Zakonu o proizvodnji in prometu z mamili, kar je skoraj še enkrat več kot leto poprej. Kar zadeva kršitve Zakona o tujcih, je ta problematika zelo težavna, ne le pri nas, temveč po vsej državi, saj je v zadnjem času močno naraslo zlasti število beguncev s Kosova, ki jih zalotimo pri poskusu ilegalnih prehodov državne meje. Glede drugih posegov velja omeniti tudi 93 posredovanj v zasebnih prostorih in 238 na javnih krajih.
Omenili ste tudi problem prometa in uživanja nedovoljenih drog; glede tega je v Logatcu sem ter tja slišati očitke, da je bilo v preteklosti premalo storjeno za zatiranje tovrstnih kaznivih dejanj in da so zdajšnje razmere posledica takratne popustljivosti ne le policije, temveč družbe nasploh?
B. Lampreht: O preteklih napakah ne morem soditi, saj sem tu zaposlen šele
njih ni šlo za osebni napad na policista ali za namerno ogrožanje. V slovenski družbi se soočamo z vedno večjim številom težjih kaznivih dejanj oziroma s pravim kriminalom; ga je kaj zaslediti tudi v našem prostoru? B. Lampreht: Omenil sem že, da se s kriminalom oziroma s težjimi kaznivimi dejanji ukvarja posebna skupina kriminalistov z Vrhnike; po naši evidenci se je lani na območju logaške občine zgodilo 333 kaznivih dejanj, kar je za četrtino več kot leto poprej. Preiskanost teh kaznivih dejanj je 55%, za 2% nižja kot leto poprej, kar je skoraj zanemarljivo. Med njimi po številu prednjačijo tatvine, velike tatvine, izdaja nekritega čeka, poškodovanje tuje stvari, goljufije, ogrožanje varnosti, neupravičena proizvodnja in promet z mamili. Zaskrbljujoče je, da se kriminal iz večjih mest širi tudi na podeželje, v manjše kraje; mi smo na to pripravljeni, saj v okviru rednega dela opravljamo dodatne akcijske dejavnosti, kot je, na primer,    poostren    nadzor nad
določenimi lokali in drugimi kraji, kjer se po navadi zadržujejo uživalci in potemtakem tudi morebitni preprodajalci mamil.
Že poprej ste v pogovoru omenili veliko število pobegov gojencev iz Vzgojnega zavoda Logatec, ki je ustanova odprtega tipa; glede na to, da so po večini mladoletni je proti njim tudi težko ukrepati, čeprav "imajo na vesti" tudi dokaj huda kazniva dejanja ... V razreševanju te problematike gotovo sodelujete tudi z vodstvom zavoda?
B. Lampreht: Z vodstvom imamo zelo dobre odnose, vendar pa moram poudariti, da je struktura gojencev vse bolj zaskrbljujoča, saj je med njimi tudi nekaj takih, ki ne sodijo v zavod odprtega tipa. Ta problem poskušajo rešiti predstavniki Ministrstva za pravosodje ter Ministrstva za šolstvo in šport, pod čigar okrilje sodi tudi logaški zavod. Ministrstvo za pravosodje namreč nekatere primere rešuje prepočasi, tako tisti gojenci, ki si sčasoma naberejo kar zajetno število najrazličnejših kaznivih dejanj, še naprej ostajajo v ustanovi odprtega tipa. Kot sem že povedal, je zaskrbljujoče tudi število pobegov; naši kolegi ubežnike na podlagi tiralice iščejo po vsej državi, nato jih prepeljejo nazaj v Logatec ali pa to stori osebje zavoda samo. Pogosto pa se dogaja celo to, da vzgojitelju, ki se odpravi po gojenca nekam daleč, le-ta med vožnjo znova pobegne. Zavod kljub vsemu, kar sem doslej povedal, v Logatcu ni posebej moteč, vendar pa bi morali v prihodnje bolj paziti na to, ali je določenega gojenca moč sprejeti v ustanovo odprtega tipa ali ne.
Preden končava pogovor, vas še sprašujem, ali se je tudi Policijski oddelek Logatec vključil v državno akcijo, katere namen je izbrati najboljšega policista?
B. Lampreht: Da, seveda, v akcijo smo se vključili tudi mi; akcija bo potekala na več ravneh - na ravni Policijske postaje, nato Uprave za notranje zadeve in končno na ravni ministrstva oziroma celotne države. Posebne komisije bodo ocenjevale delo policistov v dveh sklopih - po eni strani bodo ocenjevale preventivno delo policistov, zlasti vodij policijskih okolišev, po drugi strani pa bodo ocenjevale operativno delo naših uslužbencev, ki so sicer med ljudmi najmanj priljubljeni - to so prometniki, kriminalisti in drugi policisti, ki izvajajo med drugim tudi represivne ukrepe. V akciji bodo lahko sodelovali tudi občani, ki bodo v vseh časopisih našli posebne glasovnice, s katerimi bodo lahko pripomogli k pravilni izbiri »policista leta«.
Privoščimo vam, da bi se med policisti, ki bodo prišli v izbor za najboljšega oziroma najbolj priljubljenega, znašli tudi vaši možje. Hvala za pogovor in čim manj dela, zlasti tistega operativnega oziroma represivnega vam želimo, pa zato raje več preventivnega.
Pogovarjal se je Marko Škrlj
LOGAŠKE NOVICE
Informativno in uradno glasilo Občine Logatec.
Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Odgovorni urednik Janez Gostiša. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Tisk: mali d.o.o. Izdelano 3500 izvodov.
Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije štev.
4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tar. štev. 3 Tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.