POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ŠTEV. 14 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 3. APRILA 1952 Več budnosti - oec borbenosti V časnikih beremo večkrat o razkrinkanih nasprotnikih naše ljudske oblasti. Tudi v trboveljskem okraju smo imeli že nekaj takih primerov. Slišali smo o župniku Gorograncu in jega poslanstva, z drugimi besedami povedano: ki ne vzgajajo mladine v socialističnem duhu. Na posvetovanju učiteljstva ljubljanske okolice so pred nedavnim ugotovili, da ne more biti lističnih načelih, sam pa živi v misticizmu. Če pogledamo po našem okraju, bomo videli, da tudi pri nas ni vse v redu; tako n. pr. na industrijski rudarski šoli v Zagorju poučuje učitelj Franc Guna, ki vodi cerkveni pevski zbor in ki je tudi drugače znan kot izrazit misticist. Ali bo tak človek znal pravilno vzgajati našo mladino? Ali sodi tak učitelj v našo šolo? Tega vprašanja v Zagorju do danes še nismo javno postavljali. Ob odkrivanju sovražnikov naše ljudske države moramo tudi večkrat obuditi spomin na našo preteklost, ne smemo prehitro pozabiti na naše sovražnike in nasprotnike. Danes bomo Zagorjane opozorili na župnika Petra Goloba, da mu ne bodo preveč zaupali in se preveč prepustili njegovem vplivu. V zanimivi knjigi Frančka Sajeta »Belogardizem« beremo na strani 704: »Kaplan Peter Golob-Pustiškov je v svojem dopisu rohnel na ljudi, ki hodijo k maši in prejemajo zakramente, a simpatizirajo s partizani.« — Župnik Golob je bil leta 1948 obsojen in zaprt, ker je vzdrževal zveze s pobeglim župnikom Arhom in Torkarjem, ki sta se njegovem kaplanu, ki ju je zavedno učJtelJ socialistične mladine tisti, ki eno ljudstvo podalo Is Trta,««, k«, ,<« J* «*•» i “to lT,T,°auT svojo ,ovraitvo “ ZtZZlnu M p« s« pZ poti ljudski oblasti m ljudski skup- . dajajo naukom misticizma in mračnja- stl■ štva, kakor jih to uči cerkev. Za pro- Taki primeri pri nas in drugod nam 1 svetnega delavca ni mogoče življenje kažejo, da mora biti naše ljudstvo bud- , dvoživke, -da namreč poučuje po socia-nov in da mora odkrivati sovražnike naše ljudske skupnosti in ljudske oblasti, kjerkoli bi se pojavili. Razume se, da je treba posvetiti največjo pazljivost tistim, ki izvajajo politiko Vatikana. O tem je treba spregovoriti nekaj besed. Vatikan ni bil nikdar naklonjen jugoslovanskim narodom — dokazov za to je dovolj — in danes bolj kot kdajkoli dela z vsemi silami na tem, da bi Jugoslavija postala plen neke druge države. Pri vsej tej svoji jugoslovanskim narodom sovražni politiki se Vatikan poslužuje svojih vernih slug — protiljudskih duhovnikov in drugih klerikalizmu vdanih ljudi. Duhovnikom, ki delajo proti naši ljudski skupnosti, je težko priti na sled in do živega; delajo ponavadi podtalno, skrito, nevidno. Naša Vstava jim zagotavlja svobodno versko delovanje. Toda tudi pri tem delu mora biti nekje meja, preko katere se ne sme iti. Kje je ta meja in kje se začenja protiljudska dejavnost, sklepamo iz tehle ugotovitev. Vatikan teži po svetovni in politični oblasti. Vatikanska oblast je na las Podobna vsaki imperialistični politiki. E>a pa taka politika izkorišča vsako Pripravno sredstvo za doseganje svojih oiljev, pa najsi so moralna ali nemoralna, je že davno dokazano. Razlika je samo v tem, da imperialistične države krotijo svoje državljane s pomočjo policije in vojske, kjer jim po sporazumu Pomaga tudi Vatikan s svojo močno razširjeno cerkveno organizacijo, medtem ko Vatikan sam nima oboroženih sil, marveč spretno izkorišča neznanje ninožic ter vklepa najširše ljudske množice v spone duševne teme in mračnjaštva, kateremu cilju služita vera in cerkev. Vatikanu je malo mar za duševni in telesni blagor vernikov, četudi 0 njem govorijo in pridigujejo duhovniki, zlasti pa jim je malo mar duševni telesni blagor na tem svetu, zato pa obetajo vernikom »na onem svetu« nebeško veselje, če bodo zvesto služili cerkvi — ako pa ne bodo poslušali 1edino zveličavne« katoliške cerkve, se bodo na vse večne čase cvrli v peklenskem ognju. Vatikan s svojim najvišjim duhovništvom si prizadeva, da pritegne P svoj mistični krog kar največ ljudi, ki bodo zvesto služili političnim in go-spodstvenim ciljem duhovniške kaste. Politična moč Vatikana sloni na številu njegovih vernikov, in sicer takih vernikov, ki bodo slepo ubogali in izpolnjevali vse, kar jim bo zapovedala cerkev. Ker je cerkev v službi Vatikana ozi-roma ker hoče Vatikan cerkev izkoristiti v svoje namene* je jasno, da je cerkev proti naši ljudski oblasti in ljudski skupnosti. Izjema je le tam, kjer so duhovniki solidarni z našo ljudsko oblastjo, kjer delujejo pravi, rcsnični ljudski duhovniki, ki ne delajo Proti naši ljudski skupnosti, ki opravljajo svojo duhovniško dolžnost le še Sgolj za tiste, ki so ostali za napredkom časa in se ne morejo povzpeti do naprednega mišljenja. Tukaj pa pridemo do vprašanja vzgoje naše mladine. Šolska vzgoja naših otrok je v rokah države. Nedavno je bilo prepovedano Poučevanje verouka v naših šolah, in sicer zaradi tega, ker so nekateri duhovniki to ugodnost izkoriščali na ta Pučin, da so jo vzgajali v duhu, ki je nusp roten in sovražen naši ljudski skupnosti in ljudski oblasti. Ta korak Paše oblasti je popolnoma v skladu z Ustavo, ki pravi, da je cerkev ločena S'd države. Toda kaj se dogaja sedaj? ?,er duhovniki himajo več možnosti, da bi Verouk poučevali množično v šoli, skušajo privabljati otroke v čimvečjem Številu k verouku v cerkev na ta način, dd jim delijo razne podobice, da delijo tistim, ki se dobro naučijo kate-f^ma, obleko in perilo, da otroke zlepa J*1 zgrda spravljajo k verouku, jih pri-Psivljajo na obhajilo in birmo. Take duhovnike moramo šteti za ^otiljudske. Zakaj? Zato, ker nam Budino že v rani mladosti zastrupljajo ? Misticizmom, ki je glavna ovira vsa-eMu napredku — na drugi strani pa bto, ker vidimo v tem tendenco za Pcvečavanje števila tistih ljudi, ki bodo v službi naši državi sovražnega ži^ikana. Kdor hoče odtujevali našo MJudino in naše otroke naši ljudski skupnosti, ta je tudi sovražnik naših s°cialističnih pridobitev, ta pljuje na sc žrtve, ki jih je dalo naše ljudstvo » svoji narodnoosvobodilni borbi. Ce c dopuščamo, da se poneumnjujejo ne-v?teri odrasli, ne smemo dovoliti, da Sil po isti poti tudi naši otroci. Ne na$e otroke moramo vzgajati v na-|”'ednem duhu! To pa je predvsem na-bga naše šole, naloga našega učitelj-j 1'a- Zal so med našimi prosvetnimi el celica kibln, ki sem jo smel izpraznili samo enkrat na teden Nikol1 mi niso dooulili. itn hi čez dan ležal 5®' dar sem poizkušal leči, jr prišel slraini» in mi uknzal vslnti. Dovolili mi niša file sedeti ali sloneti ob zidu. Vsakikrat le prišel stražnik Vzel mi je tudi slaif hjačo, Inko da mi je ostala samo še tat’ trgano in zamazana odeja. (Dali* orihodnjiš) Nehal misli ob skupščini Okrajne obrtne zbornice r Trbovljah V kolektivih obrtnih obratov v trboveljskem okraju se že dalj časa razvijajo živahne razprave v zvezi s pripra-vatni za skupščino Okrajne obrtne zbornice. Pobudo za te razprave so brez-dvomno dali predvsem novi gospodarski ukrepi, ki se uvajajo, in zavestna potreba po čvrsti in enotni politično-strokovni organizaciji socialističnih in zasebnih obrtnih obratov. V obdobju poglabljanja socialistične demokracije mora zbornica predstavljati borbeno organizacijo obrtništva v bitki za socialistično izgradnjo gospodarstva in družbe. S petletnim planom so bile — jn to velja tudi za naprej — postavljene pred obrtništvo velike naloge, ki pa so le delno izpolnjene, kajti ravno dejavnost obrtnikov, njih poštenje in njih predanost socialistični graditvi pridejo do izraza vsak dan med potrošniki, in je vsako izkoriščanje — niišljeno cene — v škodo življenjski ravni ljudi. In ravno sedaj v času uvajanja gospodarskega avtomatizma, v času delne sprostitve delovanja zakona Vrednosti, mora biti zbornica s svojim Članstvom tista ustanova, ki bo skrbela za odstranitev vseh nepravilnosti in ne-sporazumevanj, ki bi se hotela pojaviti kjer koli v škodo skupnosti. Ali je zbornici uspelo doslej rešiti to nalogo v celoti? Ne! Res je, da se je sedanja zbornica trudila in razvijala delo v tej smeri in imela delne uspehe, popolnoma pa ni uspela, ker ni zajemala obrtništva v celoti. Zasebni obrtniki, člani zbornice, so občutili v zbornici prav gotovo še doslej organizacijo, ki skrbi za obrtništvo v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki so ji naložene. Socialistični sektor se pa z redkimi izjemami za delo zbornice sploh ni zanimal, ker je bil povezan v svojevrstno organizacijo, ki je bila rezultat začetka organiziranja socialistične obrti in vpliva administracije, t. j. v Upravo gospodarskih podjetij pri posameznih ljudskih odborih. Seveda te gospodarske uprave za rešitev težjih vprašanj niso iskale nasveta pri zbor- nici, ampak neposredno pri pristojnem organu državne uprave. Ob takem stanju se ni mogla razvijati obrtna zbornica, njeno delo je postalo enostransko in se je deloma spremenilo v registriranje obstoječega stanja, namesto da bi usmerjala in razvijala celoten razvoj obrti ne glede na sektor lastništva. Ko je izšel Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih, je bila popolnoma osamosvojitev podjetij le še vprašanje pravilnega razumevanja vloge neposrednega proizvajalca po dosedanjih administrativnih voditeljih podjetij oziroma sposobnosti posameznih kolektivov. Da se popolnoma razbije vpliv birokracije na podjetja, je državno in politično vodstvo v mesecu oktobru lanskega leta izdalo nalog za raz-formiranje uprav gospodarskih podjetij in s tem so bili praktično osamosvojeni tudi socialistični obrtni obrati. Šele tedaj je postalo vprašanje obstoja in delo obrtne zbornice tudi zanje važno, in v tem je tudi iskati odgovor, zakaj je danes tako zanimanje za njeno bodoče delo. Sedanje volitve delegatov po svojem sistemu zagotavljajo principe, ki jih zajema Temeljni zakon o gospodarjenju po delovnih kolektivih s tem, da imajo v socialističnem sektorju volilno pravico vsi člani kolektiva, v zasebnem obratu pa le lastnik obrata. To je pravilno zaradi tega, ker v socialističnem gospodarstvu gospodarijo z obratom vsi delavci in tudi odločajo o razdelitvi dela presežne vrednosti. V zasebnem sektorju odloča o tem le lastnik obrata — mojster sam, zato tudi voli delegate samo on. Za ves nadaljnji razvoj obrti je važno, kakšne konkretne naloge bodo na skupščini postavljene obrtni zbornici in pa v kakšni meri bo v bodoče uspelo povezati obrt v tej organizaciji; zato je skrb delegatov, da bodo res izbrali iz svoje srede najboljše in socializmu predane obrtnike v upravni in nadzorni odbor. Vloga in naloge zb.ornice Te so iz dneva v dan večje, saj občutimo v dnevni praksi vso težo problemov, ki se stavljajo pred obrt. Posebno sedanje obdobje je težko, ko še niso razčiščena vprašanja v razliki finančne obremenitve socialističnega in zasebnega sektorja obrti in je trenutno zasebni sektor v mnogo lažjem položaju. Tako mora socialistični sektor mesečno obračunavati družbeni prispevek, medtem ko zasebni obrtnik plačuje davek tromesečno, to se pravi, obratuje delno in brezobrestno z denarjem, ki pripada državi. Sama pravilnost davčne obremenitve za zasebni sektor je odvisna od osebnega poštenja posameznega obrtnika, medtem ko plačuje socialistični sektor vse dajatve od višine plačnega fonda. Ce primerjamo iz tabele, ki sledi, prijavljeni kosmati promet med sektorji lastništva, se moramo nad pravilnostjo Zamisliti I Zato je zamislek obdavčenja v bodoče tak, da se bodo povprečja, dosežena v posameznih področjih socialističnega sektorja obrti, vzela za osnovo tudi za zasebno obrt. Nadalje so razlike v plačevanju zaslužka v socialističnem in zasebnem sektorju. Socialistični sektor mora po Uredbi plačati nadomestilo za prehranbene bone in dati industrijske bone, medtem ko zasebnik plačuje to na podlagi dogovora. Ravno tako so tudi znatne razlike v obremenitvi za socialno zavarovanje. Tudi socialni moment igra vlogo pri zaposlenih, kar je razvidno iz tega, da so socialno ogroženi zaradi skrbi države zaposleni predvsem v socialističnem sektorju in je večinoma njih storilnost nižja (invalidni delavci). Da utemeljimo prednje, poglejmo, kako plačuje zasebnik. Mesečna povprečna mezda pomočnika v zasebnem sektorju od 1. novembra 1951, to je od takrat, ko zasebni delodajalec sam plačuje nadomestilo za prehranbene in industrijske bone svojim delavcev, znaša 5588 din (podatki obrtne zbornice v Povprečju). Ce vzamemo za primer, da znaša vrednost industrijskih bonov 2240 dinarjev, nadomestilo za živilske nakaznice pri srednji dodatni karti pa 1110 din, skupaj 3350 din, je njegova mesečna plača le 2238 din za 26 delovnih dni, ali preračunano na dnevno hiezdo 86 din ali 10.07 din na uro. Mi-himalna osnovna plača kvalificiranega delavca pa znaša 12.50 din na uro. Kaj je pri tem točno — podatki ali višina *hezd — je seveda vprašanje! Tudi v knjigovodstvu so razlike, ker ima socialistični sektor predpisan tak način poslovanja, ki terja redne administrativne uslužbence, medtem ko zasebnik zaradi enostavnosti lahko to vodi sam. Opisano stanje onemogoča vsako zdravo konkurenco, slabša položaj socialistične obrti in pušča velik razpon v stroških v korist zasebnega obrtnika. Na zdravo tekmovanje med obema sektorjema pa lahko računamo takrat, ko bodo prednje razlike izenačene vključno s poenostavitvijo knjigovodstva in to predvideno v mesecu aprilu t. 1. Da so prednji problemi zaradi razlik težki za socialistični sektor, vidimo iz tegale: Na brezplačnem dopustu je bilo v socialističnem sektorju na dan 25. marca t. 1. 50 oseb, 75 ljudem pa je bil izplačan je 50% zaslužek. Res je, da se bo s korekturo akumulacije in skladov za storitvena podjetja po predlogu Ljudske skupščine LRS stanje bistveno popravilo, toda trenutno mora zbornica zastaviti vse sile za izkoriščanje vseh možnosti za dvig produktivnosti in pocenitev stroškov v teh obratih. Z navedenim nikakor ni mišljeno utemeljevanje potrebe dviga cen, ker bo to ob enakih bremenih reguliral zakon ponudbe in povpraševanja in na ta princip navezana medsebojna zdrava konkurenca. Vsa druga nerešena vprašanja in težave, ki so posledica zaostalosti, ki je ni bilo mogoče rešiti v kratki povojni dobi, terjajo pazljivo delo; to bo zbornica dosegla s tem: a) da se z vsemi sredstvi podpre in organizacijsko zagotovi splošni strokovni dvig članstva; b) da se začne s sistematično, idejno in politično vzgojo obrtnikov, predvsem preko večjih kolektivov, ki naj pritegnejo tudi manjše obrate oziroma posameznike. Usmerjati bi bilo treba mlajše pomočnike in vajence v telovadna društva »Partizan« in v razna športna društva; c) s specialnimi tečaji nenehno izpopolnjevati obrtne kadre in s tem dvigati kvaliteto proizvodov ter storitev. Iz pregleda opravljenih pomočniških izpitov v letu 1951 (glej tabelo I) je razvidno, da kritične obrti nimajo dovolj dotoka mladih kadrov in sami uspehi tudi ne zadovoljujejo; d) da skrbi za pravilni razvoj posameznih strok obrtništva na ta način, da TABELA I. Obrtna stroka Število kandidatov ki so polagali izpit po sektorjih lastništva državni privatni skupaj Število kandidatov ki so izpit niso opravili opravili Kovači ključavničarji £.trojpi ključavničarji Reparji ^vljarji £r°jači moških oblek krojači ženskih oblek Mizarji |Hvsko-frlierskt ^elezostrugarjl avtomehaniki Zlatarji Hrarji r?boslikarji Mesarji kolarji TaPetniki SkUpaj: 2 9 4 1 5 6 7 11 2 1 2 1 2 1 2 11 4 1 7 13 9 16 2 5 2 3 2 1 2 1 2 1 1 1 2 10 4 6 11 9 14 2 5 1 3 1 2 1 1 1 1 86 proučuje in stavlja pristojnemu organu oblasti predloge o krajevni potrebi kakšne obrti in zainteresira ljudske odbore, da se tudi preko zborov volivcev in drugih analiz obdelava to vpra- šanje. Poglejmo, kakšno število prebivalcev pride danes na enega obrtniškega delavca (glej tabelo II). Iz te razpredelnice vidimo, da je treba posebno nujno razvijati instalacijsko obrt; TABELA II. število Na ©nega zaposle- Na enega zaposlenega obratov nega prebivalcev v centrih Stroka obrti 1951 1951 31. XII 1.1. 31.30. Trb0vlje Zagorje Hrastnik Radeče 1 2 3 4 5 6 7 8 I. Obdelava kovin: Kovači-podkovač. 20 1142 1020 7784 501 2045 532 Urarji 6 6849 9589 5189 — — 2663 Zlatarji 2 4358 5993 2224 — — 2663 Ključavničarji 5 2996 3425 2224 1504 — 1331 Kleparji Mehaniki 8 4358 2820 1729 3008 2045 1331 Avtomehaniki delovna sila vključena pri ključavničarjih Vod. inštalaterji j II. Elektrotehnične obrti: Radiotehnik 2 15981 15981 5189 Elektroinstal. 2 9589 5327 7784 859 « — III. Predelovanje kamna: Cementnine 2 9589 9589 7784 — Pečarji 1 — 15981 — 2005 — — IV. Stavbne obrti: Tesarji 2 23973 15981 — — 1331 Zidarji 1 47945 47945 — 6016 — — Dimnikarji 4 4794 4794 5189 3008 1535 1331 Soboslikarji 5 3995 1844 1297 1002 768 — V Obdelava lesa: Mizarji 34 420 268 166 376 557 190 Kolarji 4 3425 3995 7784 3008 — 665 Pletarstvo 2 — 23973 15569 — 6135 Izd. suhe robe 1 47945 47945 15569 — — — Žage 30 1453 1255 15569 3008 6135 887 Izd. glasbil 1 23973 23973 — . — — Izd. šport. pred. 1 23973 23973 7784 — — — VI. Predelava tekstillja: Krojači m. oblek 38 201 242 264 128 219 204 Krojači žen. obL 19 1020 631 370 401 409 266 Klobučarji 2 9589 15981 7784 — — 2663 Modistinje 1 47945 47945 — — — — Pletilstvo 4 3688 3425 7784 752 — 2663 Vrvarji 1 47945 47945 — — — 2663 Tapetniki-sedl. 7 5993 4325 3892 1203 — 2663 VII. Predelava usnja: Čevljarji 70 214 216 207 207 278 177 Sedlarji (delovni sila je vključena pri tapetnikih) Vin. Prehranbena obrt: Peki 10 1918 1653 1112 1203 1227 665 Mlini 63 666 750 7784 2005 2045 665 Mesarji 9 800 1090 777 668 1535 665 Sodavičarji 5 5993 6849 5189 2005 6135 Slaščičarji 8 2179 1918 1037 6016 1022 887 IX. Obrti zasebnih uslug: Brivci-frizerji 17 527 592 409 334 383 443 Fotografi 5 9589 4358 2595 1504 — 2663 X. Ostale obrti: Brusači-dežnik. Izd. čist. sredstev 2 47945 23973 15569 — — — za obutev 2 — 23973 — __ _ 2663 Vrtnarstvp 1 — 11986 3892 — — TABELA III. Produktivna del. sila Brutto pro- Na enega zaposle- Na enega zaposle- breč učencev met letno nega letno mesečno štev. 462 31,220.000.— 76.700.— 6.391.— din Kosmati promet - - socialistični sektor — področje JULO Trbovlje štev. 120 30,470.000.— 253.919.— 21.159.— din e) voditi je prav posebej skrb za razvoj in utrditev socialističnega sektorja obrti in delovnih zasebnih obrtnikov; tu je mišljeno tudi izboljšanje orodne opreme, ker bi to omogočilo zvišanje storilnosti in znižanje cen; f) da skrbi za pravično davčno obremenitev in preučuje kreditno sposobnost včlanjenih obratov. Kako je to potrebno, razvidimo iz primerjave ocenitve vrednosti kosmatega prometa zasebnega sektorja v letu 1951, ki ga je predložila obrtna zbornica za območje trboveljskega okraja, in prometa socialističnega sektorja na območju občine Trbovlje (glej tabelo III). Če razčlenimo nekatere dejavnosti v socialističnem sektorju, dobimo tole sliko: Kosmati promet na 1 delavca ali mojstra v socialističnem sektorju šivilska stroka 98.800 din krojaška stroka 102.050 „ čevljarska stroka 407.277 „ brivska stroka 83.310 „ mizarska stroka 278.833 „ slaščičarska stroka 896.500 „ Jasno je, da tako velike razlike ustvarjanja kosmatega prometa v povprečju niso povsod možne in bi morali pristojni organi temeljiteje pretehtati, odkod te razlike. Problem šušmarstva in umazane konkurence Ob koncu še to vprašanje. Borba proti šušmarjem mora zajeti vse obrtnike, ker so prvenstveno njim v škodo, trpi pa tudi kvaliteta dela, prav tako sp prizadeti nadalje družbeni fondi. Mi malo primerov, da imajo šušmarji ve5 dela kot registrirani obrtniki, to pač zaradi tega, ker zaračunavajo nižje cene storitvam. Dejansko pa ima šuS-mar višji zaslužek, ker si prilasti d4l tega, kar bi moral plačati v obliki davka ali pa za socialno zavarovanje. Pogosto šušmarijo tudi zaposleni obrtni delavci, ki imajo »dobre« stranke. Dogaja se, da kak obrtni pomočnik v delavnici namenoma slabše izdela kak izdelek, na pritožbo pa običajno ponudi da ga bo popravil »privatno« doma; ta oblika šušmarenja je posebno nevarna in je treba takšne in podobne primere radikalno zatreti. Nekateri zasebni obrtni mojstri (morda tudi socialistični obrati?) so podobni v tem, da vodijo umazano konkurenco. Ugotovljeno je, da mnogi kvalificirani delavci iz socialističnih podjetij (rudnik, bivše mizarstvo CRD itd.) delajo v prostem času proti plačilu pri zasebnih mojstrih, medtem ko v rednem delovnem času v svojem podjetju ne dosegajo niti norme. Seveda to zanje ni važno, saj dobijo bone, doklade, $o zavarovani itd. Mezda, ki jo prej« pri zasebnem mojstru, je soraz visoka, kar je samo po sebi razu lahko, ker za to delovno silo ni _ ne davek ne zavarovanje. Obrtnik, se poslužuje take konkurence, pride tudi do večjega zaslužka, proti davčnim organom pa izkazuje nižji promet, »j(9r da nima zaposlene nobene delovne sile«, na ta način pa opehari družbeno skupnost. Dosedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru Okrajne zbornice v Trbovljah moramo izreči vse priznanje za dosežene uspehe, ki jih bo skupščina gotovo temeljito pregledala. Vse navedene misli v tem članku naj bodo — v kolikor so konstruktivne — napotilo za bodoče delo zbornice. Milan Kožuh PRESKRBA Ocbovlfe (biošcL,,&icosnlška. zadzuga,) ObstedtenL boste s tekstilnim, blagom.okuluuo- stekle-nuni izdelki in. caznimi iiailskimL adiMl. ObsteaduLtoaia- cene. solidne I Stran 4. Prinašamo sliko tečajnic in predavateljev izobraževalnega tečaja v Loki pri Zidanem mostu, ki se je vršil od 21. januarja do 9. marca t. I. O poteku tečaja smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk. Gojenke so se v tečaju naučile mnogo koristnega ter bodo svoje znanje s pridom uporabljale. Hvaležne so predavateljem ter naši ljudski oblasti, ki jim je omogočila ta tečaj IZPRED SODI&ČA VIŠJE TAKSE JE POBIRAL Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjal okrajni veterinar dr. Franc Artenjak, ki je izrabljal svoj uradni položaj s tem, da je leta 1950 v nasprotju z okrožnico Uprave zfc veterinarsko službo pri Ministrstvu za kmetijstvo samovoljno pobi- ral za cepljenje proti svinjski rdečici višjo takso, kot pa k:u J~,~x--------— —,x-'-- ODi . _ je bila določena za cepitelje. Tako so pobirali cepitelji-neveterinarji takso 30 din za vsako cepitev, kot je bila določena za cepitelje-veterinarje. Na glavni obravnavi se je okrajni veterinar zagovarjal le s tem, da si je okrožnico napačno razlagal in da je bil prepričan, da gre cepiteljem-neveterinarjem ravno takšna taksa kot cepiteljem-veterinarjem, ni pa mogel pojasniti, zakaj so cepitelji-neveterinarji odvajali razlike njemu in zakaj jih niso obdržali sami. Skušal je sicer to opravičiti s tem, da je vračunaval te viške na račun polomljenih igel, na račun seruma, potnih stroškov itd. Poleg tega je dal tudi na konto vsakemu nagrado po 2000 din. Sodišče tega zagovora ni moglo upoštevati, ker je okrožnica Uprave za veterinarsko službo jasno določala, kolikšno takso smejo pobirati cepitelji-veterinarji in kolikšna pristojbina je določena za cepitelje-neveterinarje. Kot veterinar bi si pač moral razlagati vsebino okrožnice tako, kot je to edino mogoče, ne pa na ta način, ki mu je omogočal prilaščanje neugotovljenih denarnih zneskov. Sodišče tudi ni moglo upoštevati njegovega zagovora, češ da je tak način poslovanja osvojil zaradi tega, ker je dobival takšne nasvete od drugih veterinarjev, ker napačno tolmačenje različnih veterinarjev ne sme iti na škodo ljudi. Zadnji čas je, da se po gostilnah začne gledati na to, da ljudem, ki so že pijani, ne daje več alkoholnih pijač. Večina’ takih pretepov in napadov se dogaja zaradi tega, ker posamezni pijani ljudje sploh ne vedo več, kaj počenjajo. SPET PIJAN ŠOFER Sodišče mu je odmerilo za to dejanje kazen 6 mesecev zapora pogojno za dobo dveh let. Zoper to sodbo se je pritožil javni tožilec in je okrožno sodišče v Celju Artenjaku kazen znižalo na 4 mesece zapora, odpadel pa je izrek o odložitvi izvršitve kazni, ker je bilo mnenja, da je podana velika družbena škodljivost tega dejanja in bi ne bilo pričakovati, da bi Dil vzgojni učinek dosežen brez izvršitve kazni. Z NOŽEM SE JE PRETEPAL Okrajno sodišče v Trbovljah je obravnavalo tudi pretepe. Tako je bil 18. marca t. 1. obsojen Hinko Palčič iz Kisovca št. 105, ker je 20. januarja t. 1. v gostilni Zupančič v colnišah napadel Vilija Grabnarja in Albina Trampuša in jima z žepnim nožem prizadejal po telesu več poškodb. Tudi ta se je izgovarjal, da je svoje dejanje storil v pijanosti in da Be sploh ne spominja, koga je z nožem obrezal. Priče so pa celo izjavile, da je v pijanosti pograbil pnško in da je nameraval celo nekega gosta ustreliti, kar pa so mu preprečili. Zaradi poškodb, ki jih j zadejal Albinu Trampužu, je u.. dela 8 dni, prav tako pa tudi Vili Grabnar. Sodišče je obsodilo tega napadalca na plačilo 4580 din upravi za socialno zavarovanje pri rudniku Zagorje za vse izplačane oskrbnine, poleg tega pa mu je prisodilo še tri mesece zapora. Akoravno je bilo v Sloveniji že precej šoferjev obsojenih zaradi tega, ker so v vinjenosti zakrivili različne nesreče, se taka dejanja še vedno ponavljajo, čeprav so sodišča izrekala ostre kazni. Tako se je pred okrajnim sodiščem v Trbovljah zagovarjal tudi šofer rudnika v Za- gorju Drago Rančigaj, ki je 20. decembra lanskega leta vozil po cesti Lukovica—Tro- jane v vinjenem stanju; čeprav je bila tako huda megla, da se ni videlo dalje kot tri metre, je ta šofer vozil z brzino 20—25 km ter se je tako zadel v tovorni avto firme Elektro Maribor, ki je stal na mestu. Povzročil je na ta način na tem avtu okvare, poškodoval pa se je tudi tovorni avto zagorskega rudnika. Dobil pa je poškodbe tudi Franc Arbi, ki se je vozil na tovornem vozilu rudnika Zagorje in je moral zaradi poškodb dalj'časa ostati v bolnišnici. Obtoženec se je na glavni obravnavi zagovarjal, da je Sil sicer precej vinjen, vendar ne toliko, da ne bi imel oblasti nad volanom. Po njegovem mnenju se je nesreča zgodila zaradi tega, ker se je avto, ki mu je prihajal nasproti, zadel v njegov tovorni avto. Ni pa tudi vedel, če se _kdo nahaja na e obtoženi pri-e ta izostal Qd njegovem avtomobiluč ker Franca Arbija sploh ni videl, kdaj je skočil na avto. Sodišče pa temu zagovoru seveda ni verjelo, saj je Franc Arbi šoferju celo plačal za liter vina, da bi se lahho peljal z avtomobilom, šofer tovornega avtomobila podjetja Elektro Maribor pa je potrdil, da je stal z vozilom ob strani ceste, da si je lahko obrisal šipe na avtu, ki so zaradi goste megle začele zmrzovati. Cesta pa je bila široka 6' metrov, tako da bi šofer tovornega avtomobila rudnika Zagorje lahko šel mimo drugega avtomobila brez karambola. Šofer Rančigaj se tudi potem, ko je že trčil v drug avto, ni ustavil in je svoje vozilo ustavil šele. ko je zaslišal neko trkanje na kabino. Sodi, ki so bili na tovornem avtomobilu zagorskega rudnika, so Franca Arbija pritisnili ob stranice avtomobila tako hudo, da je dobil notranje poškodbe. V krvi obtoženega šoferja je Institut za sodno medicino ugotovil, da je imel vozač tolikšno koncontracijo alkohola, da je bilo nemogoče upravljati vozilo. Očitno je količina zaužitega alkohola vplivala na šoferja tako, da je ta zgubil oblast nad avtomobilom, s čimer je povzročil prometno nesrečo. Sodišče je zavzelo stališče, da se te nesreče kljub temu, da je bilo izrečeno že precej ostrih kazni, še vedno ponavljajo, zaradi česar je odmerilo obtožencu strogo kazen deset mesecev zapora, ki bo primerna za njegovo hrezvestnost, bo pa tudi v opomin vsem ostalim, ki ne ravnajo g splošnim ljudskim premoženjem s tako previdnostjo, kot bi morali, ter spravljajo v nevarnost življenje ljudi. tudi ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA Kdor ni imel pred navalom letošnjega snega očiščenega sadovnjaka, je utrpel velikansko škodo, ki se vidi šele sedaj. Po tleh leži s koreninami izruvano sadno drevje, še več pa jih je pri kronah dobesedno razčehnjenih in polomljenih. Za nadaljhji obstoj takega drevja ni dovolj, da mu obrežemo vse polomljene veje, da ga pomladimo in mu zama-ženo rane, da ga dobro pognojimo, marveč ga je treba tudi škropiti. Poleg »Drevosana« imamo domači izdelek »Kreozan«, ki odlično deluje že v 3-odstotni koncentraciji (3 kg na 100 litrov vode). Poleg teh škropil je letos na razpolago iz Anglije preskrbljeno škropivo »TABP 38«; to je škropivo, ki je pri nas že preizkušeno in to s prav dobrim uspehom. Njegova dobra lastnost je v tem, da učinkuje že v polod-stotni koncentraciji (pol kilograma na 100 litrov vode). Temeljitost škropljenja lahko ugotovimo po sivi barvi, ki jo dobi drevo po pravilnem vsestranskem škropljenju. Vendar pa moramo biti pri škropljenju s »TABP 38« previdni, ker je za človeka in žival strup, če ga vdihava ali pa če si opeče kožo. »Drevosan«, ki leži pri nekaterih KZ že čez poldrugo leto, ali pa je bil dobavljen v času, ko je zunaj zmrzovalo, je treba pred uporabo preizkusiti. Natočimo v prozorno posodo nekaj litrov vode in ob stalnem mešanju vode vlivajmo v njo kozarec »Drevosana«, ki smo ga vzeli iz soda, kjer smo poprej dobro premešali vsebino. Ako se dobro meša in se voda ne čisti ter ni umazanih oljnatih peg na površini vode, po- tem ima škropivo še emulzijo, to se pravi, da se ni pokvarilo zaradi mraza, ki pri 0° Celzija razkroji in uniči škropivo. Pokvarjenega »Drevosana« ne uporabljajmo, ker se ne veže z vodo, zato z njim zažgemo brstje in popje drevja. Za koščičarje uporabljamo 3-odstotno (3 kg na 100 litrov vode), za pečkarje pa 6-odstotno koncentracijo tega škropiva. Sadjarski odseki KZ — zganite se! Naši čitatelji pišejo Trbovlie bodo dobile novo hnfižnico In Čitalnico Bližamo se dnevu, ko se bodo po dolgem času in čakanju tudi Trbovlje uvrstile med tiste občine in kraje, ki se zavedajo, da je v tako velikem cent-tru, kot so Trbovlje, za dvig izobrazbe in kulturne ravni preprostega delovnega človeka potrebna primerna knjižnica in čitalnica. Dolgo časa se je v Trbovljah premlevalo to vprašanje, zato niso bile neumestne česte opazke, da je dosedanja knjižnica v tem velikem industrijskem kraju kulturna sramota za Trbovlje. Prejšnji teden so se začela dela na adaptaciji lokala pri Marincu, kjer bo poleg knjižnice tudi čitalnica. To pot gre za ta dela največ zaslug Mestnemu komiteju KP Trbovlje in MLO Trbovlje, zlasti pa še vsem tistim, ki so to lepo kulturno prizadevanje finančno podprli. Ce ne bo zadržkov in bodo dela v redu potekala, bo nova knjižnica v Trbovljah že v drugi polovici meseca aprila začela poslovati v svojih novih prostorih. Trboveljska knjižnica ima, kot smo že poročali, lepo število bralcev, vendar bi jih imela lahko neprimerno več, če bi se naša lepa slovenska knjiga bolj propagirala. Tudi na tem področju čaka naše množične organizacije in naša kulturna društva delo. Treba bo razmišljati o tem vprašanju in napraviti sklepe, kako odtegniti našo mladino prekomernemu popivanju ter jo pritegniti v knjižnico in čitalnico k naši lepi knjigi. Drugo vprašanje pa je preskrba vseh lepih literarnih del, ki prihajajo na naš knjižni trg. Knjižnica za tako velik kraj, kot je rudarski center Trbovlje, se mora stalno spopolnjevati, prav tako bo treba vse izrabljene in raztrgane knjige nadomestiti z novimi. Zato bo ena izmed stalnih nalog vseh naših pristojnih forumov, kje in kako zagotoviti knjižnici in čitalnici sredstva za nakup vseh knjižnih novosti. To je naša kulturna naloga, naloga socialistične družbe, ki se ji ne bomo mogli in smeli izmikati, kajti preskrba lepe knjige, ki plemeniti človeka, ki ga dviga v umskem in moralnem pogledu na višjo življenjsko raven, je ena izmed glavnih dolžnosti in nalog socialistične družbe ter vsakega, prav vsakega kulturnega človeka. Da, ena izmed osnovnih nalog socialistične družbe je, da ne skrbi samo za dvig in izboljšanje materialnega položaja preprostega delovnega človeka, marveč da ga dviga umsko in moralno, da napravi iz njega kulturnega človeka — ta lepi cilj pa bomo dosegli med drugim s tem, če bomo nudili našemu delovnemu človeku lepo knjigo. To vzvišeno nalogo imejmo vedno pred očmi, zlasti pa naši organi na vodilnih in odgovornih položajih. Le tedaj, kadar se bomo globoko zavedali svojih kulturnih nalog in usmerili našo dejavnost in prizadevanje v tem pravcu — med te naloge pa sodi tudi skrb za knjižnico — bomo smeli reči o sebi, da smo socialisti. V novi knjižnici in čitalnici pa bo treba seveda napraviti strog delovni red. Vsak obiskovalec mora vedeti, ob katerih dnevih in urah je knjižnica odprta. Treba bo torej misliti na izdelavo pravilnika za uporabo knjižnice in čitalnice. Ne sme se dogajati kot v dosedanji knjižnici, da je bil njen lokal ob določenih urah za izposojevanje knjig čestokrat sploh zaprt. USPEŠNO ZAKLJUČEN ŠIVU SKI TEČAJ V TRBOVLJAH Lepo urejena izložbena okna v prostorih mestnega krojaštva v Trbovljah nam prikazujejo uspehe štirimesečnega živilskega tečaja v tem kraju. Tečaj je organizirala sekcija žena pri mestnem odboru OF v Trbovljah v mestni živilski delavnici. Za tečaj je vladalo med dekleti in ženami veliko zanimanje, saj se jih je priglasilo zanj preko 40. Pred štirimi meseci so tečajnice zadele z učenjem pod vodstvom tovarišice Danice Fortejeve in Dače Brilejeve. Tečaj je trajal vsak teden po 4 do 6 ur. Udeleženke tečaja so se za učenje zelo zanimale, kar priča tudi končni uspeh, s katerim so zadovoljne učenke in Pri sami organizaciji so dobile žene, ki so tečaj pripravile, nove izkušnje, ki jim bodo pri izbiranju gojenk za nov tečaj dobro služile. Ob zaključku tečaja so se vse žene zbrale z vodstvom tečaja, kjer je neka udeleženka izjavila, da bi v tečaju prav lahko odpadla politična predavanja. Ta izjava dovolj nazorno prikazuje politično nezrelost nekaterih tečajnic, ki jim je bilo prav malo do tega, da bi se poleg šivanja naučile še kaj drugega. Sekcija žena pri mestnem odboru OF ima v svojem letošnjem načrtu še več podobnih tečajev, toda vsi bodo združeni tudi s predavanji o naših političnih vprašanjih, mimo katerih ne more iti danes noben trezen in misleč državljan socialistične Jugoslavije. . -S'.- $ • jtr- • ' M " * 3 ■* : ,v *; "t-r . • ‘ M * Zaključek štirimesečnega šivilskega tečaja 7. april — mednarodni dan zdravstva Nevarnost pri tifusu in paratifusu . Ljudje, ki so preboleli kakšno tifuzno'bolezen in so na videz popolnoma zdravi, sejejo vendar okrog sebe od Sasa do časa smrtonosne bacile tifusa ali pa paratifusa. Sejejo torej prav takšne klice, ki so pri njih pred tedni, meseci ali leti povzročile bolezen. Lahko je razumeti, da bolnik izloča tlArarnn milrpnha n n* rm i -t—hi.: ____ nevarne mikrobe, n. pr. z iztrebki in s se- POTROŠNJA" NOVO TRGOVSKO PODJETJE V ZAGORJU Po mnenju Sveta za blagovni promet pri vladi LRS naj se Potrošniške zadruge reorganizirajo v samostojna državna podjetja. Ta podjetja bi upravljal kolektiv nameščencev po svojem upravnem odboru in delavskem svetu. To vprašanje so obravnavali na občnem zboru Potrošniške zadruge v Zagorju minulo nedeljo. Sklenili so, da se zadruga, ki ima sedaj okrog 1040 članov, s 1. aprilom t. 1. likvidira in preosnuje v državno podjetje »Potrošnja« v Zagorju. Na občnem zboru so člani temeljito pregledali delo zadruge v lanskem letu. Ker je to delo bilo plodonosno, se splača o tem kaj več slišati. Potrošniška zadruga je bila naslednica bivše Nabavne in prodajne zadruge (Naproze), ki se je leta 1948 preosno-vala s tremi poslovalnicami v Potrošniško zadrugo. Zadruga je s svojim osebjem vestno opravljala tekoče trgovsko delo, ki se je takrat nanašalo v glavnem le na razdeljevanje racioni-ranih predmetov široke potrošnje. Sele minulo leto, ko so bile odpravljene nižje enotne cene kakor tudi prodaja blaga zagotovljene preskrbe, je zadruga lahko razvila živahnejši in sproščeni nakup skoraj vseh potrošniških pred- Potrošniška zadruga v Zagorju ob Savi preide po sklepu zbora zadružnikov z dne 19. III. t. I. S 1. APRILOM 1952 v državni sektor Pozivamo vse člane, da dvignejo v teku meseca aprila članske deleže, tudi tiste, ki so jih svoje-časno vplačali Nabavni in prodajni zadrugi v Zagorju. Kasneje dvig deležev ne bo mogoč V bodoče bo podjetje poslovalo pod novim nazivom: TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA« TISKOVNI SKLAD ZASAVSKEGA VESTNIKA V tiskovni sklad nfešepa lista je poleg do-•eda.i navedenih darovalcev prispevala tudi sindikalna podružnica CRD v Trbovljah 5000 din. Prisrčna hvalal Posnemajte darovalce tudi ostali 1 s svojimi poslovalnicami V ZAGORJU (Miler), V TOPLICAH (Mrnuh), NA LOKAH (v zadrugi) Potrošnikom nudimo blago dobre kvalitete po konkurenčnih cenah. Oglasite se v naših poslovalnicah in zadovoljivo vas bomo skušali postreči. — Priporoča se UPRAVA metov, kar se je ugodno odrazilo v znatnem povečanju blagovnega prometa kljub visoko postavljenemu planu. Ob sorazmerno majhnem številu uslužbencev je imela zadruga lansko leto 43 milijonov din blagovnega prometa, s čimer je svoj plan presegla za 56%. Dobro poslovanje zadruge je razvidno tudi iz tega, da je bil koeficient obračanja prometnega kredita devet-kraten, kar je bilo za zadrugo ugodno. Cisti dobiček od doseženega skupnega blagovnega prometa znaša samo 3,3%, iz česar je razvidno, da je vodstvo zadruge delalo predvsem na tem, da se znižajo cene osnovnim potrošniškim predmetom. Tudi postrežba v zadružnih poslovalnicah je vzorna. Vsaka poslovalnica ima svoj svet potrošnikov. Na sestankih sveta potrošnikov so vedno navzoči tudi člani upravnega in nadzornega odbora ter vsi uslužbenci. Na ta način je lahko odpravljati napake. Upravni odbor zadruge je imel razumevanje za razne kulturne potrebe ter je dal v ta namen med letom znatne vsote. Občni zbor je sprejel sklep, da se da od čistega dobička za bodoči Kulturni dom v Zagorju 140.000 din, za Partijski dom v Trbovljah 40.000 din, za glavni spomenik padlim borcem v Zagorju 50.000 din, za spomenik padlim borcem v Lokah-Kisovcu 30.000 din, za nesrečne Tolmince pa 20.000 din. Zadruga bo svojim članom Izplačala deleže na poziv. V splošnem sodijo, da bo novoustanovljeno državno trgovsko podjetje »Potrošnja« kot konkurenčno podjetje »Mestnim magazinom« mnogo pripomoglo k boljši izbiri in kakovosti ter k ustalitvi cen potrošniških predmetov. čem. Kako pa si razlagamo, da ozdravljeni lahko se dolgo časa izloča enako nevarne bolezenske klice! Tudi ta važen pojav si je mogoče razložiti; baoili tifusa so se namreč skrili v žolčni mehur in jetrne žolčne ka-nalčke, kjer se neovirano razmnožujejo in z žolčem od časa do časa dospejo v črevo Jn,z,.izJ.r®bki na Prosto. Od ljudi, ki so pre-boleli tifusno bolezen, ostane približno vsak dvajseti stalni sejalec bacilov, ki zanj niso več nevarni, pač pa ogrožajo vso bližnjo in rr °K°,ico- V.e*ina ‘judi, ki so preboleli tifuzno bolezen, izloča nevarne klice le nekaj tednov, potem pa to izločanje preneha — so pa primeri, ko traja takšno izločanje več mesecev ali let. Taki navidezno zdravi ljudje bacilonosci neovirano opravljajo svojo službo v kakš-industrijskem obratu, uradu itd., ne s uteč, kakšna nevarnost grozi ljudem v njih okolici, laki iztrebki, polni tifusnih klic, pridejo v neprimerne greznice stranišč ali trt in C tnm •■eolrn . 1. 1.1 pa na prosto in s tem preko muh, ki sedajo na iztrebke, do živH. Se nevarnejše je, če (okuženi iztrebki) pronica v zemljo. nesnag ____________ kj®1* J© _ v bližini vodnjak ali kakšen drug vodni vir. Okužena voda pa je prav pogosto izvor mnogih infekcij, o čemer nam priča zagorska epidemiji Bpidemne paratifusa, kjer je obolelo več sto ljudi. Epidemija je zapustila neon\r L-J £n on.l,,.. j»lnX_t. __________ 2« bacilonoscev, ki še vedno izločajo prav takšne povzročitelje paratifusa s svojimi iztrebki. Posebno važno je, da se stranišča, zlasti pa, iavna, ki Jih uporablja mnogo ljudi, vzdržujejo na primernem higienskem nivoju. Človek lahko pusti delce1 fekalij na ro-čici, sedežu, kljuki, na vratih, v nesnažnem stranišču celo na tleh. Ce tako stranišče uporablja klioonosee ali bacllonoseo in ne upošteva varnostnih pravil, ki je o njih vsak poučen, se stranišče nevarno okuži in ogroža vse uporabnike. Na takšnem stranišču si ljudje prav lahko okužijo roke, obleko ali *- ---» ......... obutev in spet prenašajo kužno ne-pogosto pa tudi sami zbolijo, če po ih rokah dobijo nesnazo v usta V snag okužen it rokah dobijo nesnago v usta V drugih primerih pa lahko s takimi okuženimi rokami prijemalo živila v kuhinji, pekarni, mlekarni, mesnici, na trgu ali v trgovini, kjer so zaposleni. Taki ljudje potem ogrožajo zdravje in življenje domačih ali tovarišev v obratu, uradu, internatu itd., zlasti pa v živilskih obratih, menzah, restavracijah in podobno. Zdravstvena oblast ln organi sanitarne inšpekcije pazijo, da klioonosci niso zaposleni pri takem delu, kjer bi ogrožali soseščino ali večje število ljudi. Prav zato se vodi natančna evidenca kliconoseev in se ti izločajo iz obratov javne prehrano, pa tudi iz vseh ustanov, kjer bi ogrožali sostanovalce ali sodelavce. Taki ljudje brezpogojno no smejo imeti opravka s pripravo, predelavo, prodajo ali transportom hrane, llaoilo« uosci dobe navodila pri sanitarni inšpekciji, kako naj se ravnajo v vsakdanjem življenju, ter so pod stalnim nadzorstvom. Medicina žal še nima učinkovitega sredstva, da hi preprečila izločanje strupenih klic, zato nalaga slehernemu državljanu dolžnost, da skrbi predvsem za čistost rok, osebne higiene in okolice. J P. V BADEŠKI PAPIRNICI SO Sl TUDI ŽE IZVOLILI DELAVSKI SVET Pretekli mesec si je izvolil nov delavski svet tudi kolektiv Papirnice v Radečah. Na volitve so se dobro pripravili in so tudi dobro uspele. Volitve so imeli v tej dvorani od 3. ure popoldne do 10. ure zvečer; najprej so imeli množični sestanek vseh delavcev, na katerem so poročali o delu starega delavskega sveta, na kar so začeli z volitvami. Volitev se je udeležilo 93,5 % volilnih upravičencev. Izvolili so si 25-član-ski delavski svet, prav tako pa tudi 5-članski upravni odbor. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tov. Ivan Klanjšek. rani, ki je bila polno zasedona Uprizoritev je tukaj še bolj uspela kot doma ter so Se IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU V Loki pri svetno živi. dske univerze, ki imn redna predavanja, prav pridno deluje v Loki dramska sekcija, ki je pred kratkim uprizorila voselo-'jro .Trojčki«. To igro Je ta odrska dru-na priredila tudi ▼ Sevnici v kino dvo- Zirtanem mostu je kulturno- prosvetno življenje prav razgibano. Poleg Ljui’ * if, levničanl nagradili goste s ploskanjem. Podružnica Planinskega društva v Radečah namerava prirediti v nedeljo, fi. aprila. izlet na Lisco. Planinci, prijatelji lepe narave iz Radeč, Loke in okolice, so že pripravljajo rm ta izlet ter se ga bodo udo-ležili v » nap Krš volikem številu. Istega dno bodo pravili izlet na Lisco tudi planinci iz •škega. Planinci iz Loke, Radeč in Krške-si bodo ob tej priliki Izmenjali misli in napravili načrte za bodoče delo. »VERIGA« V HRASTNIKU IN NA DOLU Dramska sekcija SKIJI) »Jože Juat« i® hrastniške steklarne je pred kratkim z uspehom nastopila v sindikalni dvorani Komične tovarne v Hrastniku s Finžgarjevo igr« »Veriga«, preteklo soboto pa je ta gledališki odsek gostoval s to Igro na t)o.lu. Podrobno poročilo o tej uprizoritvi sledi. TD »PARTIZAN« V TRBOVLJAH bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek. 3. aprila t. 1. ob 17. url v dvorani Delav-skega doma v Trbovljah. - Vabljeni v«l telovadci m prijatelji fizkulturel Ob dvajsetletnici Grumovega Pisatelj dr. Slavko Grum je bil res tipičen Zasavec. Po rojstvu je bil iz delavske družine — rojen je bil leta 1901 v Šmartnem pri Litiji, kjer je bil njegov oče usnjar, umrl pa je leta 1949 kot zdravnik v Zagorju. Ze v dijaških letih se je začel ubadati s pisateljevanjem, za kar mu je dala pobudo njegova- napredna in podjetna dijaška tova-fišija. Slavko Grum je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, njegovi sošolci pa so bili pesnik Miran Jarc, akademski slikar tov. Božidar Jakac in drugi. Na mladega Slavka Gruma je najbolj vplival njegov prizadevni profesor Markič. Takoj po maturi je dr. Grum odšel na Dunaj, kjer je študiral medicino. Dunajsko velemesto je močno vplivalo na njegov duševni razvoj, zlasti je imela nanj vpliv freudovska psihoanaliza. Tega sloga se je oprijel tudi v svojih pisateljskih delih. Vpliv freudovskega gledanja je opažen tudi v njegovi drami »Dogodek v mestu Gogi«, ki jo je pisatelj dr. Grum najprej objavljal v Ljubljanskem zvonu leta 1930, pozneje pa je izdal »Dogodek v mestu Gogi« tudi v samozaložbi. Pred 20 leti je prišlo delo tudi na oder ljubljanskega in mariborskega gledališča. Ljubljansko krstno predstavo je režiral znani ljubljanski režiser prof. Osip Šest. Delo je šlo šestkrat na oder, kar je bilo za tedanje ljubljanske razmere pomemben gledališki dogodek. O Grumu naša slovstvena kritika še ni zapisala zadnje besede. Mnogo podrobnosti o delovanju tega našega nadarjenega pisatelja je javnosti še premalo znano. Tako je še nerešeno vprašanje, kje je dobil dr. Grum pobudo za svojo dramo »Dogodek*. Njegovi mladostni prijatelji vedo še mnogo podrobnosti iz Grumovega življenja in delovanja. Naš znani akademski slikar in rektor akademije ter poslanec FLRJ tov. Božidar Jakac mi je nedavni dan, ko sva se porazgovorila o Grumu, povedal, da je Grumu dalo pobudo za Dogodek — njegovo priljubljeno Novo mesto. Saj iz »Dogodka« dihajo premnoge značilnosti nekdanje dolenjske metropole. Pisatelj Grum je našel v tem mestu svoje modele, tako za grbavca, za Tar-bulo in Afro in druge osebe, ki nastopajo v »Dogodku*. Psihološko razgledan in prefinjen pisatelj Grum je izluščil iz novomeškega muzeja tipov te ošebe in jih je potem postavil na oder v svoji svojevrstni drami. Akademski slikar tov. Božo Jakac mi je ob nedavnem pomenku še dejal, da je hotel Slavko Grum prikazati delovanje in življenje metropole ob Krki tudi v posebnem romanu, ki bi mu dal naslov »Novo mesto*. Za tako delo je imel že precej skic. Napotek za to delo so mu dale — kakor je izpovedal Grum sam — številne slike Novega mesta in okolice, ki jih je izdelal njegov mladostni tovariš Jakac. Zanimivo je, da se je prav s takim načrtom ukvarjal istočasno tudi naš prijatelj iz mladih let, pesnik in pisatelj Miran Jarc, ki je tragično končal v NOB ob neki ofenzivi v Rogu na Kočevskem. Miran Jarc pa je bil vsekakor bolj uren kakor Grum, kajti Gruma je zdravniško delo v zagorskem revirju vse bolj izčrpavalo kakor Mirana Jarca, ki je bil tedaj bančni uradnik v Ljubljani. Zato je Jarcu uspelo prej kakor dr. Grumu, da je napisal roman o Novem mestu in ga izdal leta 1932. Ker je Jarc prehitel Gruma, ta svo- jega dela o Novem mestu ni nadaljeval več, kar je vsekakor velika škoda. Kakor sem omenil že v uvodu, je umrl zdravnik dr. Grum v Zagorju, na željo domačih pa so ga potem prepeljali v Novo mesto in so ga tamkaj — kjer je preživel večino mladostnih let in dovršil tudi gimnazijo — položili k večnemu snu. Prav je, da v »Zasavskem vestniku* obudimo spomin na dr. Gruma zdaj ob 20-letnici njegovega »Dogodka v mestu Gogi*. Značilno je, da se je za Grumovo delo zanimalo takrat filmsko podjetje iz Barandova v Pragi. Filmsko podjetje je hotelo delo nekoliko prenarediti, česar pa rahločutni avtor nikakor ni dovolil. Poznal je pač staro prakso filmskih režiserjev, da pisateljske ideje včasih tako izmaličijo, da je prikaz na filmskem platnu dostikrat povsem drugačen od tistega, kar je ustvaril pisatelj v knjigi. In tega se je bal tudi naš pisatelj dr. Slavko Grum. ’ Jože Zupanič V Litiji so obnovili staroslavno »LIPO« Litija ima že desetletja pevsko tradicijo. Do vojne je obstojalo pevsko društvo »Lipa*, ki so jo ustanovili leta 1885. Po osvoboditvi so se naši pevci združili v pevskem odseku SKUD »Tone Premk-Sine«. V zadnjem času pa se je SKUD razdelil v več samostojnih društev. Tako so si gledališki diletantje ustanovili Dramatsko društvo, pevci pa so v nedeljo na ustanovnem občnem zboru položili temelje samostojnega pevskega društva, ki so mu vzdeli staroslavno ime »Lipa«. Zbor se je vršil v Parmovem salonu pri Urški. Lokal je bil slavnostnemu dnevu primerno okrašen. S stene je zrl na zborovalce-pevce skladatelj Parma, ki je ravno v tem salonu, kot nekdanji litijski glavar, izrekel ostre besede proti Avstriji in je zato moral v času prve svetovne vojne v zapor na ljub- ljanskem gradu. V spomin na junaškega litijskega okrajnega glavarja in popularnega skladatelja so po prvi svetovni vojni preimenovali ta lokal v »Parmov 6alon«. Tov. Franc Pleničar je s svojo prijetno pisavo opremil salon z raznimi, za pevce vzpodbudnimi gesli. Zadnimivo je, da je tov. Pleničar sestavil za ustanovni občni zbor »Lipe« tudi posebno pesem prigodnico naslednje vsebine: Lipa spet v domačem maju, pesem njena je zlato, v srebrnem gaju. apela bo, kraju, Pevci, le zapojte nam 'onodi. pesem o svobodi, naj zave se vsak Litijan »Lipa* — ta nas vodi! Ustanovni občni zbor je zbral precejšnje število pevsko zavednih tovarišev, ki upajo, da bo pomlajena »Lipa« zbrala še več pevcev pod svoje okrilje. K novemu društvu je pristopilo že takoj ob ustanovitvi 71 podpor- V Trbovljah bo velik izlet delavskih kulturnih in fizkulturnih društev Ta prireditev ni zamišljena kot festival. marveč kot izlet delavskih kulturnih in fizkulturnih društev, kakor so jih prirejala pred vojno delavska kulturna društva »Svobode«. V trboveljskem okraju smo tik pred ustanovitvijo delavskih kulturnih društev »Svobode«. Ta izlet naj prikaže razvoj in napredek delavskega kulturnega prizadevanja. na drugi strani pa naj bo manifestacija delavskega. razreda za čimprejšnjo izgradnjo socializma v naši državi. Izlet naj bi bil meseca avgusta — tako so se pogovorili v torek, 25. marca. na širšem sestanku okrajnega odbora Ljudske prosvete v Trbovljah, ki mu je prisostvoval tudi minister za prosveto LRS. tovariš Franc Kimovec-Ziga. Prireditve bi trajale teden dni. Prvi dan naj bi bil otvoritev tega kulturnega tedna v okrajnem merilu, nato pa bi bile vsak dan razne kulturne in fizkul-turne prireditve. Ob zaključku tega delavskega izleta pa bi se sestali gostje i* vseh delavskih centrov Slovenije. Jesenic, Kranja, Celja. Kočevja, Maribora, Senovega, Velenja, Laškega. Za- Da pa se ta velika kulturna manifestacija delavskih kulturnih in fizkulturnih društev izvede kar najlepše, so se na zadnji seji izvolili potrebni odbori in sicer glavni odbor izleta, programski odbor in tehnični odbor. O nadaljnjih podrobnostih in pripravah bomo še poročali. »NAVADEN ČLOVEK« V HRASTNIKU Prejšnjo sobot«, 22. marca, je bila v Hrastniku gledališka prem 'era dramske sekcije SKUD »Aleša Kaple*. Odrska druiima tega društva je uprizorila Nušičovega »Navadnega človeka«. Predstava je v igralskem pogledu dobro uspe'la, toda obisk igre je bil tako »lab, da se moramo vprašati, kaj je pravzaprav s Hrastničani. Ali res nimajo več smisla za gledališko umetnost in kulturo! V »Gledališkem listu«, ki ga je izdala ta igralska skupina ob tej priliki in ki ga namerava izdajati tudi v prihodnje pri vsaki premieri, pravi režiser hrastniškega gledališča tov. Viktor Malovrh med drugim, »da •e gledališka sezona začemja malo pozno.« Ali je morda to vzrok, da so se Hrastničani odvadili obiskovati gledališke igret V soboto, 5. aprila, bo Mestno gledališče »Lojzeta Hohkrauta« iz Trbovelj gostovalo v Hrastniku s komedijo istega avtorja »Dr«. Na to gostovanje se hrastniško občinstvo opozarja že danes. nih članov (43 moških in 25 žensk), od tega 35 rednih članov-peveev. jučku zbi Ob zaključku zbora je bil izvoljen upravni odbor pod predsedstvom tov. Franca Pleničarja. ^pričo zaslug za napredek pevske Zasavju pa je bil bivši predsednik »Lipe« tov. Cvetko Kolbe izvoljen za častnega člana. Zbora se je udeležil tudi delegat občin- o«. ttt> rr-i.-ii i • j_ __ skega komiteja KP tov. Kokolj, 'ki je go-, _ , * , društva i voril o poslanstvu pevskega društva tn povabil k sodelovanju pri »Lipi« tudi delavsko in kmečko mladino. Priporočal je novemu odboru, naj bi poleg moškega pevskega zbora deloval pri »Lipi« se ženski in mešani pevski zbor. Na občnem zboru so govorili o podrobnem delovnem planu. Obnovitev »Lipe* je pomemben dogodek v kulturni kroniki Litije, zato ozelenelo »Lipo« prisrčno pozdravljamo in želimo, da nadaljuje tradicijo svojega prednika in goji pevsko kulturo v zasavski metropoli. MESTNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE gostuje v soboto, 5. aprila, ob 19,30 uri v Domu TD »Partizan* v Hrastniku z Nušičevo komedijo »Dr«. — Vljudno vabljeni! (Slika prikazuje prizor iz III. dejanja) Jugoslovanski film POSLEDNJI DAN To je prvi jugoslovanski vohunski film; izdelalo ga je filmsko podjeitje Avala-film v Beogradu. Bivši gestapovec Vili Kolb je poslan v Jugoslavijo, da napravi sabotažo v nekem rudniku. Za to dejanje je pridobil kroničnega pijanca Mato, strojnika pri rudniškem dvigalu. Organi državne varnosti zasledujejo Vilija. Temu je uspel organizirati skupino de-klasiranih tipov, s pomočjo katerih skuša priti čez mejo. V močvirju na meji je zaseda. Telegrafist, ki je poslan za vzdrževanje veze z bazo v Jugoslaviji, nameščeno v zvoniku nekega samostana, je ujet. UDV pošlje svojega oficirja Nikolo na njegovo mesto. Ker ni uspel, da prekorači mejo, se Vili vrača v mesto. V rudniku je nastala eksplozija. Verjetno je vzrok v nepravilno polnjenih nabojih iz Madžarske. Major Vinko dela podrobno preiskavo; med ogorki tramov je najdeno eksplozivno nalivno pero TNT. Mate je bil med eksplozijo v rudniku in ker se je bal preiskave, je pero, ki go je dobil od Vilija, odvrgel. UDV zasleduje Mata. Vili odide k inženirju Branku, ki je bil v času okupacije direktor rudnika. Preko njega se poveže s svojo ljubico Emo Besednik. Branko se vrača od zasliševanja. Pred zgradbo UDV Branko sreča Vinka. V odlo- | ZASAVSKI PIONIR Kotiček »a naše pionirje in pionirke DELO PIONIRSKEGA ODREDA »LIDIJE SENTJURCEVE« NA NIŽJI GIMNAZIJI V HRASTNIKU V ZADNJIH MESECIH Delo v zimskih mesecih je bilo zelo pisano; pionirji so Z njim dokazali, da znajo tudi pozimi svoj prosti čas uporabiti na koristen in zabaven način. Pionirski pevski zbor je pod vodstvom gimnazijske pevske učiteljicn tov. Alojzije Urbajsove naštudiral samostojen koncert, ki je z njim dvakrat nastopil pred občinstvom, drugič v okviru Dneva žena. Zbor je žel splošno priznanje domačih in tujih poslušalcev. Dramska skupina je v tem času nastopila v trodejanki »Žaromil«; igra je bila dobro naštudirana. Režiser tovarišica Ivanka Šerbakova in člani te skupine zaslužijo priznanje. Potrudil se je tudi tehnik tov. Janko Bartolo, ki je poskrbel za izdelavo kulis. Ugotoviti pa moramo, da se Hrastničani vse premalo zanimajo za te vrste prireditve. Skoraj prazna dvorana je kaj slabo priznanje prirediteljem za trud, ki so ga vložili v delo. Skupina pri radioklubu je tudi marljivo delala. Delo je poživila s preskrbo novega materiala, ki ga je deloma nakupila z denarjem, ki so ga člani kluba zaslužili s popravilom električnih naprav. Skupina je pridobila dva nova člana, ki pridno delata na svojih sprejemnikih. Ostali krožki se niso mogli uspešno uveljaviti; tu mislimo na šahovsko, fe-lovadno, planinsko, prirodoslovno in foto skupino. Zadnja ■dva krožka sta bila ustanovljena šele pred kratkim. Na sestanku 25. marca smo ugotovili, da so nekateri pionirji dosegli na kulturno-prosvetnem področju zares lepe uspehe, da pa so pri tem zanemarili svoje šolske dolžnosti. Ti so nam na sestanku obljubili, da bodo to napako z vestnim učenjem popravili. Tako bo delo v naslednjem tromesečju potekalo predvsem v znamenju borbe za boljše šolske uspehe. Omenimo še, da so člani odreda po svojih močeh prispevali tudi za prizadete Primorce; okrog sto pionirjev je zbralo 1189 dinarjev. M. O. čilnem trenutku je ostal strahopetec in tudi sedaj mu ni povedal resnice. Vili sumi, da ga je Branko izdal; počaka ga v sobi, kjer ga obesi. Na stopnicah se sreča s kapetanom Petrom; Vili strelja, Peter obleži, Vili beži... Iz zvonika samostana se spušča po vrvi Nikola, ki je svoj po6el opravil. Obroč okrog Vilija se zožuje. Vili postu- __i r> : j; ;___11.: vr;_: l.: - u:)« ša še pri Rusinji, igralki Nini, ki mu je bila nekdaj ljubica. Vinko ;o je v gledališču — Vili se skrije. V stanovanju dr. Besednika Eminega moža, Vinko izpenadi Vilija. Vili mu nudi sodelovanje. Vinko ne mara niti slišati o tem, toda za hrbtom stoji z revolverjem v roki Nina. Tudi to pot Vilijev pobeg uspe. Nina je aretirana. Zapuščeni deli rudnika so Viliju še edino skrivališče. Ves izčrpan se privleče do cilja — morja. Tam ga čaka barka, s katero bo pobegnil. Zadnjič se srečata Vili in Vinko. Ta film bo na sporedu v trboveljskem kinu v teh dneh. KINO TRBOVLJE bo predvajal od sobote do ponedeljka jugoslovanski špionažni film »POSLEDNJI DAN Prihodnjo sredo in četrtek je na sporedu angleški film »SKRIVNOST SOBE ŠT. 19« Spored predstav je razviden iz reklamnih omaric KAKRŠNA POSTREŽBA TAKO PLAČILO REŠITEV UGANK IZ 13. ŠTEVILKE 1. šola; 2. osel — osla. Dobili smo od pionirjev naših šol več rešitev obeh ugank, vendar sta ju pravilno rešila le Stanislav Her-naus, dijak 1. razreda drž. gimnazije v Trbovljah, in Marko Grošelj, učenec 3. razreda osnov, šole v Senožetih nad Zagorjem. — Žreb je odločil nagrado Marku Grošlju iz Senožet, ki naj ob priliki pride ali pa pošlje po darilo v uredništvo našega lista. REŠITEV ZAMOTANIH VPRAŠANJ IZ 13. ŠTEVILKE 1. Kdor ve, kako izračunamo prostornino pravokotne prizme (kvadra), ■__x_____ ___________šj.š; kako izračunamo, da bi spravili v tisti zaboj 5 milijonov vžigalic. 2. takih ulumkov je več. Evo nekaj primerov: •/.„ + */„, + 7/„„ ali V. 84 rtfi + •/., + 5/_ ali + *‘/4, + ■/, itd. Pavliha je bil po dolgem potovanju ves prašen; zato se je, prišedši na Reko, odpravil v 'kopališče. Toda stre-žaji mu niso nič kaj posebno postregli; dali so mu staro rjuho in raztrgano brisačo in so ga tudi drugače postrani gledali. Pavliha ni črhnil ne besedice, da je užaljen ter je vrgel, odhajajoč iz kopališča, srebrno dvajsetice na mizico, kar je bilo v tistih časih celo v bogati Keki obilno plačilo. Strežaji so se močno začudili ter jih je bilo sram slabe postrežbe. Zato pa so Pavlihi, ko je čez nekaj dni spet prišel v kopališče, tako pazljivo in pokorno stregli, kakor da bi bil sam ve-lerodni mestni župan. Pavliha se je delal, kakor da je že vajen take uslužnosti in postrežbe, ki gre velikim gospodom, — a tudi 'tokrat žugnil ne besedice. Ko je odhajal, pa je položil na mizo droben bor, ki je bil v tistih časih najmanjši denar. Strežniki so se zdaj še bolj začudili, a eden izmed njih je dejal: »Kako nam je to razumeti, gospod? Vsaj dva bora plačujejo navadno, zadnjikrat ste nam pa celo srebrno, dvajsetico naklonili!« »Cisto prav tako,« je odgovoril Pavliha, »tale bor je plačilo za slabo postrežbo zadnjič, a srebrno dvajsetico zaračunajte za danes!« gorja. Hrastnika in še drugih krajev fc,................||||||j»m||||||iimi||||||ffl«i||||||iHnii|||||giti^||||rtiiiiiij||j|i«iinj||||Hiinnimiiiiii|||||.hm,............................. .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................““"""M SVEN ELVESTAD X V zadnjem trenutku X , - >r »Gospa Blllcjeva želi govoriti z vami,« Je ?ekcl predstojnik policije preiskovalnemu Smrtniku Asbjifrnu Kragu, ko je ta neke ne-“®lje zjutraj prišel v urad »Kaj pa želi ta stara dama od menefc »Kakor veste, jo vsi Imenujemo .dlamant-"n vdovo .« »Da, znano ml je; strastna zbiralka dru-kuljev Je.« , , , »Seveda, zadosti je premožna, da sl lahko »upi dragulj kakršnega sl zaželi.« le odvrnil ofedstojnlk. »Njen pokojni mož. danski vele o-cosiojnlk. »Njen pokojni moz. nanesi veie J®sestnlk, ji Je zapustil velikansko premo- nje.« , »N«, sedaj sl že lahko mislim, zakaj gre.« ■® rekel Ashjbrn Krag. Gotovo se je kakšen u*novabl]en gost zaljubil v njene bisere.« ‘Tako je. I’red dvema dnevoma Je bil« Pr* »Jej Izvršena tatvina.« •Pred dvema dnevoma? I’a šele sedaj kli-* Policij,, na pomočT To Je pa zelo čudno.« ..»Da, res ni razumljivo, zakaj ni tatvine prijavila .Gospa Hlllejeva želi. da se ktrlna ne raztrobi v Javnost Policija se 1°?« po tem ravnati. Mislim, ris Ima stara ® Bi a „n sumu kakšno domačo osebo.« •Kaj |)a j| Je bilo ukradeno?« •Dve diamantni zaponki.« •Nič drugega?« . ,, .„*8»t Je te to dovolj.« le dejal predsednik BCudeno Kaže. da ne veste kako dragorenl -»•unn.. .... --- ------ ----„ , Jpnkl Sta til Gospa Hitlerjeva lil ceni na da so JI tatovi odnesli le dva okraska, čeprav bi lahko vzeli vse.« »Kako to?« »Zaponk) sta bili odnešcnl Iz močne skrinjice, ki lina ključavnico na črke. Ključavnico Je nekdo gladko odprl, toda gospa Bil leje v a pravi, da je vedela besedo, s kater0 so da ključavnica odkleniti, le ona sama.« »Koliko je vredna vsa njena zbirka biserov?« »Pr| naših razmerah prav bajno vsoto — kakšnih do Ktlll.OflO kron.« »Ali je gospa sedaj vse svoje dragulje shranila na varnejši kraj?« »Ne, to se JI ni zdelo potrebno Ključavnica skrinjice je ostala nepoškodovana: nihče je ni odprl s silo, temveč le z besedo, ki Jo je bogve kako dognal. Zato Je gospa sedaj besedo spremenila. Sicer vam ho pa sama vse natančno obrazložila ko boste prišli k nji! gospa Hlllejeva vas že pričakuje.« »Lepo.« je dejal Krag In pogledal na oro. »Cez pol ure vlak odpelje.« je bilo vse Iskanje Krag Je zapustil urad; ko le sedel v vlako. Je študiral poročilo svojega predstojnika. To poročilo Je Imelo več nejasnosti; kakor mu Je predstojnik že povedal. Je bila tatvina Izvršena pred dvema dnevoma, v sredo 27. lega meseca, med sedmo ln deveto uro zvečer. Gospa Hlllejeva Je tatvino opazila, ko predvojnih norveških kron« „ *AM so domače lil tule trgovine z biseri * tatvino že opozorjene?« tatvino že opozorjene?« v. *»eveda sem Jih takoj opozoril na more 'Bega prodajnim ukradenih dragocenosti.« • *AI| tatovi niso imeli priložnosti odnesti Roguljev?« °*J ravno to Je staro damo prestrašilo, Je. kakor po navadi, pregledala svoje bisere. ‘ i spat. Ustrašila se Je, da se je predno le šia skoraj onesvestila. Komaj Je še.mngU po- klicati svojo družabnlco gospodično Welss-mannovo. Ko Jo je prvi strah minil, se Je začela obširna preiskava ki Jo je vodila gospa sama. Na lastno zahtevo Je bila prva preiskana gospodična IVelssmannova. Zaponk nikjer. Vse prostore so natanč- pa niso našli no pregledali, vendar zaman. ' Medtem so se v večernih urah zgodile reči. k| so bile gospe tako mučne, da ni hotela tatvine prijaviti policiji. Nazadnje pa je to le storila. Na železniški postaji v Bestumu je že čakal Kraga voz. Po kratki vožnji je voz obstal pred lepo vilo gospe BllleJeve. Vdov« Terezija, plemenita BllleJeva, Je štela okrog šestdeset iet. Bila Je še krepka ln živahna. Njeni lasje še niso zgubili svoje prvotne črne barve. »Oli st* vendar prišli,« je rekla, ko jo Krag vstopil. »Prav s tem vlakom sem vas pričakovala, zato sem poslala na postajo voz. Slišala sem, da ste zelo spreten policijski uradnik« Asbjorn Krag se Je priklonil. »Prosil bi vas, gospa, da mi obrazložite vse okolnostl tatvine, potem bomo pa že videli, kaj je storiti.« »Ali ne hi hoteli prej videti skrinjice za dragulje?« Je vprašala. »Hvala, gospa. Sicer se pa 6e ne mudi. V tej zadevi so druge okoliščine, ki me zanimajo« »Pojdite z menoj, gospod, da vam pokažem skrinjico.« Gospa Je šla ponosno vzravnana naprej v sosedni prostor, ki je bil opravljen kot ne-kakšna knjižnica ali pa pisalna soba. Asbjorn Krag je takoj opazil, da je bila ena izined sten pokrita z velikimi umetniškimi slikami. Gospa Je eno Izmed slik odmaknila in na steni so se pokazala železna vratca. »Skrinjica za dragulje je torej v steni?« Je vprašal Krag. »Kakor vidite, da. Železna vrata Imajo čisto navadno ključavnico s priproatim ključem.« Gospa BllleJeva Je odprla železna vratca in pokazala policijskemu uradniku omarico za bisere, vzidano v vdolbini Bila Je precej trdno Izdelana škatla, okoli trideset centimetrov visoka In široka. »Iz jekla Je,« Jo omenila gospa. »Oglejte sl ključavnico na črke. fe jo naravnate na določeno besedo, lahko odrinete zapah In skrinjica se odpre.« na Kraga v prvem trenutku kar oslepila; še nikdar ni videl tako lepe zbirke biserov. V njej so bili kristalno čisti diamanti, pa tudi safirji, topazi ln drugi dragoceni kamni, vdelani v zapestnice, ovratnice, Igle ln vsakovrstne druge okraske. Posebno dragocen pa je bil diamantni vlasnl obroček. Krag je natanko pregledal skrinjico, a ni mogel odkriti ničesar pomembnega. Skrinjica je bila solidno Izdelana .Na njej ni bilo no benih poškodb, ki bt kazale na to, da jo je vlomilec poskušal razbiti. »Sedaj bom naravnala ključavnico na dru-edc go besedo,« je dejala gospa in zaprla skrinjico. »Ta shramba je po mojem mnenju naj varnejša za moje dragulje.« »Brez. dvoma.« Je menil Krag »saj je ne more odpreti nihče, ki ne pozna ključne be sede. Ker pa se je izkazalo, da lo je tat kljub temu odprl, bi bilo morda le priporočljivo, da shranile škatlo v jekleni omari kakšne banke.« Gospa Blllej Je zaklenila železna vratea vdolbine v steno ln odgovorila: »Dragi gospod, ali ne razumete, da čutim pri gledanju svojih biserov enako veselje ‘;ot umetnik pri opazovanju posebnih umet- nin? Kaj bi imela od tega. če bi okraski k ----- Gospa je postavila ključavnico na besedo i ln odprla omarico. Njena vsebina Je Asbjor- ležalt v kakšni jekleni krmari? Sicer pa so v tej betonski steni prav tako varno shranjeni kakor v Jekleni omari banke.« »Že, že,« je odgovoril Krag, »a banka le le nekaj drugega; vlomilec Ima v njene shrambe težavnejši dostop kot v zasebno hišo.« Gospa BllleJeva je prosila policijskega uradnika naj sede. Sama je sedla za elegantno pisalno mizo ln prekrižala roke očitno v pričakovanju vprašanj, ki jih bi stavil uslužbenec policije. »Kako dolgo že imate to omarico za bisere? je vprašal Krag. »Približno dva meseca,« 'Je odgovorila. »Ne dalje? Kdo pa Jo je izdelal?« Gospa BllleJeva je imenovala znano firmo v Oslu, ki si jo je policijski uradnik zapisal. »Kje pa ste prej shranjevali okraske?« »V navadni, preprosti skrinjici, ki sem Jo prav tako shranjevala v stenski vdolbini; do poskus* vloma pred tremi meseci nisem mislila na to, da bi bila tak* jeklena omara potrebna.« »Tako? Torej Je bil še prej poekušen vlom?« »Da!« Gospa Billej je pozvonila ln takoj nato je stopila nova oseba na pozorišče. Nov* oseba je bila žensk* srednjih let z izrazitimi potezami. Držala se je odlično ln strogo. Asbjorn Krag je takoj vedel, da ima pred seboj družabnico gospodično Wcissmannovo. Vstal je. da bi jo pozdravil. Gospa mu jo je predstavila. »Moja družabnlca,« je rekla, »vam bo natančnejše opisala prvi poskus tatvine in potem tatvino samo. Gospodična Welssmannova se vedno zadržuje v moji bližini.« »Prva tatvina « je dejala družabnlca »Je bila poskušena nekega petka ponoči pred kakšnimi tremi meseci.« »V tej hiši?« je vprašal Krag. »Da.* je odgovorila tVeissmannova, »in v tej sobi.« »Ali mi lahko bližnje okoliščine tistega dogodka natančneje opišete?« »Lahko. Takrat me je oh petih zjutraj zbudilo neko čudn* škrtanje ob oknu. Vstala sem. In sklicala moško služinčad. Upravitelj Je prihitel z revolverjem v roki v to soho. Toda tatovi so morali slišati ropot složin čadi. kajti ko smo vstopili, ni bilo nikogar več. Ob oknu so bili razločno vidni sledovi njih blatnih nog in videlo se jo tudi. da so se že spravili na železna vratca. Tatovi so bili takrat torej pregnani.« »In zakai niste o tem obvestili polieUe?« je vprašal Krag. Gospa Biliči le odgovorila: »Meni je bila sitnost s policijo neprijetna. ICer ni bilo nič ukradeno, je bilo ta naposled nepotrebno. Takrat sem si kupila jekleno omarico s ključavnico na črke. Te ne more nihče odpreti in tudi ne odnesti iz shrambo v betonskem zidu. Naročila pa sem to omarico na nasvet svoje družabnlce.« Gospodična Welssmannova je prikimala. »Res je tako.« je rekla. »Spomnila sem se, da so take jeklene skrinjice uporabljali v Mtinehenn, kjer sem živela kot otrok pa sem po poskusu vloma svetovala gospe, da sl kupi takšno omaro Naročila jo je takoj. Mislim, da sem prav storila.« (Dalje prihodnjič) Kotiček za naše žene MOJE IN TVOJE PRI OTROKU Pojem lastninske pravice se začenja le pri otroku. Kakor hitro razume, da je to ali orno njegovo, se zbudi v njem veselje do osebne posesti in otrok brani svoje pravice, kakor pač more. Otrok hitro opazi, če mu zmanjka kakšna igrača. Otrok ima že zgodaj svoje priljubljene igre in igrače, ki so mu posebno pri srcu, in vsaka izguba ga zelo boli. Nekega dne pa teh ljubljenih predmetov ni več, bodisi ker po materinem mnenju niso bili več za rabo, bodisi ker je z njimi obdarovala drugega otroka. Proti temu se ne more ugovarjati. Nekaj drugega pa je odvzetje teh predmetov samo po sebi. Tudi otrokovo lastninsko pravico je treba spoštovati, ne le zato, ker se otrok maščuje s tem, da kriči, marveč predvsem zaradi tega, ker se mora čim prej naučiti razločevati, kaj je moje in tvoje. Edino otrok ima pravico razda jati svoje igrače in nič bol jšega ne moremo storiti, kakor da pri otroku čim bolj zgodaj vcepimo veselje do obdarovanja, tako da se čuti pri tem srečnega in da se zaveda, da si ta občutek sreče sam pripravi. Kmalu bo otrok začel pregledovati svoje igrače in trenutek, ko bo prvič pogledal za nekom, ki bi ga rad obdaroval, ie odločilen za vse njegovo življenje. Brez pojma lastnine tudi ni darovanja, ka jti darovati moremo samo to, kar je naše. Če mati svo-Ttm otroku nekaj vzame, ker ji je to ravno prav, stori otroku krivico in vseje vanj seme za zelo nevarno nagnjenje, kar dela mati, to sme delati tudi otrok. Ne bo torej dolgo trajalo in otrok bo vzel drugemu otroku, kar mu bo všeč. Mati pa se bo zgrozila in REŠITEV KRIŽANKE ST. 5 Vodoravno: 1. Slodnjak. R. španofil. 14. ep, IS. revidirani, 16. Rb. 17. žreb, 19. il. 20. er., SL Kent, 23. racija. 26. kreten. 29. lopnimo,, SL slabost, 33. oceten. 34. Kirilo. 35. titan, 36. kolos, 37. sijati, 38. S kav er. 40. trs. 4L KLO, 43. Bai, 45. Ida. 46. rak, 47. Lia, 48. Ae, 50. BRT, 52. JNS, 53. oniks. 54. Ka-ruso (Caruso), 55. Ahaia. Navpično: 2. ler (leer), 8. operacijski. 4. n. r„ 5. je, 6. avijon, 7. kila, 8, šrek, 9. pavrsk, 10. an, 11. ni, 12. frenologija, 13. ibn. 17. ž«n, 18. bareta. 21. kobila, 22. tat. 24. cltaft. 25. imeniki, 27. eliksir. 28. tarok. 30. datiran. 32. sosedni, 37. stro. 39. rasa, 42. lak. 44. Abo, 47. I* S., 48. ar. 49, On, 51. ta. Stopnice: I. I, II. mi, III. mis, IV. sami. V. gmota, VI. sviram. se vprašala, od kod ima otrok to nagnjenje. Naj le malo pomisli: morda je temu kriva sama, ker je otroku kljub njegovim prošnjam vzela punčko in jo dala drugemu otroku; ali pa kakšno drugo igračo, ki jo je pred njegovim očmi sežgala. Otroci so večkrat z vsem srcem navezani na stare, obrabljene reči in se za nove in drage skoraj ne zmenijo. To pa zaradi tega, ker so s temi igračami že zvezani spomini in majhna doživetja. Iz takih spominov in doživetij pa sestoji vse človeško življenje. »UGRABLJENE SABINKE« V TRBOVLJAH Kot tretjo premiero v letošnji sezoni je uprizorilo Mestno gledališče »Lojzeta Hohkrauta« v Trbovljah v soboto, dne 29. marca, igro »Ugrabljene Sabinke«. V dvorani Delavskega doma se je zbralo »kljub visokemu datumu« še dokaj gledalcev, tako da je bila dvorana do tri četrtine zasedena. Igralci so svoje vloge do neke mere dobro rešili in publika se je zabavala. Podrobno o igri in uprizoritvi bomo še pisali. Kakor poročamo na drugem mestu, bo trboveljska gledališka družina gostovala v soboto 5. aprila v Hrastniku, in sicer z Nušičevo komedijo »Dr«. KONCERT GIMNAZIJSKIH PEVSKIH ZBOROV Na trboveljski driavni gimnaziji so trije pevski zbori In sicer mladinski mešani zbor ter dva pionirska pevska zbora, to pa zaradi tega, ker je pouk na šoli spričo pomanjkanja učilnic razdeljen na dopoldne in popoldne. O pevskem delu na tem zavodu trenutno ne bomo pisali podrobneje, pač pa hočemo opozoriti trboveljsko javnost na koncert, ki ga bo priredila trboveljska gimnazijska mladina v bližnjih dneh, kar bo objavljeno še s posebnimi lepaki. Ta pevska prireditev je zamišlejna kot »Potovanje po naši domovini«. Na koncertu bodo peli mešani pevski zbor kakor tudi dopoldanski in popoldanski pionirski zbor pod vodstvom prof. Ulage in prof. Ponikvarja. Na sporedu so slovenske, hrvatske. srbske in črnogorske pesmi. Vseh pesmi je 19. Na to prireditev trboveljske mladine opozarjamo vse Trboveljčane, ki jim je lepa > pesem pri srcu. OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«! V aprilu izide knjiga Staneta Terčaka »ŽIVI Z I D« ki opisuje legendarni pohod Štajerske divizije preko Hrvatske na Štajersko. — Knjiga bo obsegala 160 strani ter bo opremljena z 10 ilustracijami, ki jih ie narisal akad. slikar Božidar Jakac. Knjiga bo vezana v platno ter bo stala okrog 250 din Ker je naklada omejena, priporočamo vsem, ki so spremljali junaški pohod Štirinajste divizije, kakor tudi sorodnikom, šolam, knjižnicam in ostalim, da pohitijo s prednaročili, ki jih sprejema uprava »Savinjskega vestnika« v Celju, poštni predal 123 Mestno trgovsko podjetje V TRBOVLJAH sporoča vsem svojim odjemalcem iz Trbovelj in okolice, da bo imelo 7. aprila v svojih poslovalnicah spet različne mesne izdelke iz znane tovarne mesnih izdelkov v Križevcih. — Ne pozabite na to! Te dni boste dobili tudi v naših manujakturnih trgovinah moško blago odlične kvalitete iz znane jugoslovanske tovarne »Majšperk*. Ne pozabite si ogledati blago, cena 2550 din za meter. Preskrbeli pa vam bomo tudi domači kamagarn, ki bo prispel v kratkem. Cena 5800 din za meter. Ravno tako smo dobili izdelke iz polivinila za preproge in namizne prte. Oglasite se v naših poslovalnicah in zadovoljni boste. — Na svidenje! I : • t S I : : 1 - i • • • • • • MIMHtttmttlHItlMMIUMMMMIMUtlMM« «•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#••••••••••••••• .-Pq fcuiHmo Vvi 9pQYt Prvi poraz Rudarja BRANIK (MARIBOR) : RUDAR 1:0 (0:0) znal, češ »da je bila roka«. Tretje kolo slovenskega nogometnega prvenstva je za nami. Na lestvici vodi Korotan, medtem ko je Rudar na petem mestu takoj za Odredom. Preteklo nedeljo je moštvo Rudarja nastopilo v Mariboru proti Braniku in tekmo izgubilo z rezultatom 1:0. Rudar ni zdaleč pokazal v Mariboru take igre kot prejšnjo nedeljo proti ljubljanskemu Železničarju, vendar pa bi po prikazani igri zaslužil vsaj neodločen izid. Sodnik Kos iz Ljubljane je igro sodil precej neobjektivno in je poraz Rudarja tudi njegova zasluga; tako je v drugem delu igre desno krilo Rudarja doseglo gol, vendar ga sodnik ni pri- TRBOVELJSKA KULTURNA DRUŠTA — GOST MARIBORSKIH ŽELEZNIČARJEV V okviru Dneva železničarjev je SKUD »Angel Besednjak« v Mariboru povabilo v goste Delavsko godbo na pihala iz Trbovelj, mešani pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj ter moški pevski zbor »Zarja« od Istotam. Ta društva bodo odpotovala v Maribor 19. aprila z motornim vlakom. Po prihodu si bodo gostje ogledali veliko delavnico državnih železnic v Mariboru, zvečer pa bodo koncertirali v mariborski Unionski dvorani. V nedeljo, 20. apr. bodo trboveljska kulturna društva gost zadružnikov v Kmetijski delovni zadrugi v Melju pri Mariboru. Ta gesta železničarjev in srečanje delavcev-rudarjev iz Trbovelj z železničarji bo utrdila in poglobila tovariško vez med njimi pri skupni borbi in.pri enotnih ciljih v razvijanju delavske kulture. L. L. Republiško lesarsko podjetje : : ■ : S prevzema vsa v tesarsko in mizarsko stroko spadajoča dela Specialna in splošna mizarska dela izvršuje v svojem MIZARSKtM OBRATU ŠMARTNO pri Litiji Vsa naročila izvršujemo točno in solidno akoravno je ni bilo, dirigiral mu ga je stranski sodnik iz Maribora. V 70. minuti, v drugem polčasu igre, je moral Ameršek zaradi prekrška zapustiti igrišče. Pozdravljamo ukrep sodnika Kosa, vendar mu zamerimo, da ni storil enako z nekaterimi igralci Branika, ki so vzrok grobe igre; med njimi je igralec Gajšek, ki je napravil pet prekrškov, vendar ga sodnik na to ni opozoril, še manj pa izločil iz igre. Menda je imel sodnik Kos v spominu tekmo med Rudarjem in Branikom v Mariboru leta 1949, ko je Rudar zmagal z 1:0, zaradi česar je mariborska publika navalila na njega. Sodniku, ki dobro sodi, se ni treba bati ničesar; to so pokazale tekme III. in II. zvezne lige v Trbovljah, ki so jih sodili prvovrstni, nepristranski sodniki. V Mariboru je bil izid torej 1:0 v škodo naših igralcev. Moštvo Rudarja se tega dobro zaveda ter bo v bodoče zaigralo z večjim poletom in borbenostjo. V nedeljo bo tekma v Trbovljah, na kar opozarjamo naše občinstvo, in sicer med Slogo in Rudarjem s predtekmo. OBJAVE MLO Trbovlje, tajništvo. DOPOLNITEV IN SPREMEMBA odloka MLO Trbovlje o javnem redu in miru na teritoriju Mestnega ljudskega odbora Trbovlje it. 102/3—52 z dne 5. febr. 1952. Ker so se pri tehnični sestavi in izdaji Odloka o javnem redu in miru na območju MLO Trbovlje št. 102/3—52 z dne 5. II. 1952. objavljenem v »Zasavskem vestniku« št. 12 z dne 20. marca t. 1., vrinile nekatere napake ter opazile določene pomanjkljivosti, se ta odlok dopolnjuje in spremeni takole: I. V čl. 13 navedenega odloka o javnem redu in miru na teritoriju MLO Trbovlje se drugi odstavek dopolni tako. da se pravilno glasi: »Mladina pod 16 let starosši ne sme brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseb obiskovati gostiln, kavarn ali drugih podobnih lokalov; to ji je dovoljeno le v spremstvu staršev ali drugih odraslih oseb v letnem času najdalje do 21. ure. v zimskem času pa najdalje do 20. ure.« II. V 4. odstavku čl. 13 istega odloka ae 21. ura nadomesti z 20. uro. tako da se celi odstavek pravilno glasi: »Mladina pod 16. letom ne sme obiskovati kinopredstav, ki se končajo po 20. uri.« III. V čl. 15 se v celoti črta drugi odstavek. IV. Člen 17 postane člen 18. V. Kot člen 17 pa se doda besedilo oziroma se bo ta člen glasil sledeče: »Upravnokazenski postopek na I. stopnji (razen pri mandatnem postopku, kjer se kazen izterja na kraju storitve prekrška) vodi Komisija za prekrške pri Mestnem ljudskem odboru v Trbovljah. Zoper prvostopno odločbo je dopustna pritožba na sodnika za prekrške OLO Trbovlje, čigar odločba je dokončna.« VI. V čl. 15 v 5. odstavku se mora glasiti pravilno kazen 50.— din in ne 80.— uin, | kakor je pomotoma navedeno. Štev. 102/7-52. Trbovlje, dne 28. marca 1952-Tajnik Joie Skrinar s. t. Predsednik: Dominik Kuinlk s. r. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA od 5. aprila opoldne do 7. aprila zjutraj dr. Ludovik Kramberger v ambulanti. OPOZORILO Opozarjam, da nieem plačnik dolgov, ki bi jih delala moja ločena žena Štefanija. — Franc Vidmar, Trbovlje - Loke 568. Vsak dan dobiš sveže meso v vseh poslovalnicah Klavnice KLO Zagorje Obiščite nas in prepričali se boste, da dobite pri nas poleg vsakovrstnega mesa tudi mesne Izdelke vseh vrst po zmernih cenah Mestno gostinstvo v Trbovljah sporoča vsemu prebivalstvu, da ima na zalogi večjo množino sadjevca, ki ga lahko dobite vsak dan od 8. do 12. ure v založni kleti pri Volaju po 20 din liter. Prav tako se bo te dni točilo črno kupinovo vino po 60 din za liter pri KOLBEZNU, DREOTU IN »NA TEREZIJI« OBIŠČITE NAS! TELOVADNE VAJE TD »PARTIZAN« V HRASTNIKU Telovadno društvo »Partizan« v Hrastniku je izdelalo urnik telovadnih vaj za pionirje in pionirke, mladince in mladinke ter člane in članice. Da pa bodo mogli starši vsak čas kontrolirati odsotnost svojih otrok z doma, navajamo v naslednjem telovadni urnik: Moški oddelki: pionirji: vsak po- nedeljek in četrtek od 16. do 17. ure; mladinci : vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19,30 ure; člani: vsak ponedeljek in četrtek od 19,30 do 21. ure Zenski oddelki: pionirke: vsak to- rek in petek od 15,30 do 17. ure; m 1 a d i n -k e : vsak torek in petek od 17,30 do 19. ure; članice : vsak torek in petek od 19. do 20,30 ure. Hkrati opozarja telovadno društvo vse tiste, ki obdelujejo zemljo na bodočem stadionu, da društvo nima pomislekov proti izkoriščanju te zemlje v poljedelske namene — opozoriti pa mora vendar vse v poštev prihajajoče na sledeče; Če bo društvu mogoče v letošnjem letu nadaljevati z deli na stadionu, se v tem primeru ne bo moglo ozirati na nasade na tej zemlji, niti ne bo moglo povrniti prizadetim eventualne škode. »PESEM« S CESTE« NA LITIJSKEM ODRU Litijska dramatska družina je uprizorila igro s petjem »Pesem s ceste«. Delo je režiral tov. Jože Vizler. Ves kolektiv je bil precej izenačen v svoji igri. Delo so igrali dvakrat zaporedoma, sobotni premieri je sledila še nedeljska repriza. Na obeh prireditvah je bilo dovolj publike, saj se Litijani in okoličani zanimajo za dobro uspele prireditve. Posrečena je bila tudi scenerija, nalašč za to priliko je izdelal posebne kulise za uvodno sceno tov. prof. Vereno Korošec. Igralcem k uprizoritvi čestitamo. PREKLIC Alojz Rajner, šofer pri MLO Trbovlje, Loke 187, preklicujem besede, ki sem jih izrekel proti Ivanki Plaznik, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. PREKLIC Izjavljam, da ni resnica, kar sem govoril žaljivega o Olgi Soba in Justini Krejan, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopali od tožbe. — Franc Vidmar. Trbovlje — Loke 563. VRTNARJA, za ureditev parka, iščemo. — Splošna bolnica, Trbovlje. SVINJSKO MESO, KRMO, svežo, kupimo. — Splošna bolnica, Trbovlje. PRODAM zlato moško uro. otroško posteljo, predsobno omaro in železno posteljo. Vprašati: Trbovlje 11/76. PRODAM razne posamezne kose pohištva. Vprašati vsako dopoldne: Hauck. Trbovlje — Loke 78. Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Stane Šuštar Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Trbovlje uprava rudnika Trbovlje-Hrast-nik. Telefon št. 54. — Račun pri podružnici Narodno banke v Trbovljah št 614,95332-55. — List izhaja vsak četrtek. — Rakopisov ne vračamo: prispevki za list morajo bili v uredništvu najkasneje vsako nedeljo zjutraj. — Mesečna naročnina 20 din, četrtletna 60 din, polletna 120 din. celoletna 240 din. — Posamezna številka na 4 straneh stane v kolportaži 5 din. na 6 straneh pa 6 din. • HIHmHtHHHHimHn«