Poštnina plačana v gotovini.
VIDOVDAN
Glasilo jiigoslo venske napredne omladine
LETO IV.	ŠTEV 3 in 4.
VSEBINA :
Masaryku ob 751etnici. — Dr. I. L.: In mcs moriam prof. Drtine. — Polstoletni jubilej Jugosl. akad. društva «Triglav». — C. S.: Prosvetne naloge dijaštva. — Stojan Bajič: Socijalistična teorija o državi. — Vestnik C. T. — Jugoslovensko dijaštvo. — Dijaštvo drugje. — Razno.
Ponatis dovoljen le z navedbo vira.
«Vidovdan» izhaja vsakega 15., razen julija in avgusta; celoletno stane 40 Din, za dijake 30 Din, polletno 20 Din, oziroma 15 Din, posamezna številka 4 Qin, za dijake 3 Din. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tomanova ulica št. 3. — Izdaja Centralno tajništvo jugoslovanske napredne omladine iz Slovenije v Ljubljani. (Konzorcij «Vidovdan».)
Uredil: Zvonimir A.Bizjak.	Odgovorni	urednik:	Stane	Rape.
Natečaj
za naše srednješolce
L	'
Uredništvo «Vidovdana» razpisuje za čitatelje svojega lista, ki so člani v C. T. včlanjenih srednješolskih društev, natečaj za tri najboljše izdelke sledečih tem:
1. Zakaj mi je potrebno dijaško društvo?
V tem sestavku naj tekmovalec razvije svoje nazore o potrebnosti takih društev ter predlaga- kako naj bo društvo organizirano, da bo odgovarjalo stavljenim zahtevam.
2. O pomenu športa za mladino.
Tekmovalec naj dokaže pomen športa vseh najvažnejših panog in predlaga način gojitve.
3. Iz dijaškega življenja.
Tu naj tekmovalec v obliki leposlovne črtice očrta kak značilen in zanimiv do* godek ali daljšo dobo iz svojega dijaškega življenja.
II.
Za vsak gornji tema se bosta po zapovrstni kakovosti vposlanih izdelkov, ki jih bo presojala nalašč v to svrho sestavljena komisija, podeljevali dve nagradi, in sicer:
K 1. a) Narodna galerija in naročnina «Vidovdana» za leto 1924./25., b) Župančič, Veronika Deseniška in Rostand, Cyrano de Bcrgerac; k 2. a) Nogometna žoga, b) Pet knjig o športu; k 3. a) Tavčar, Cvetje v jeseni, Visoška kronika in Izza kongresa, b) Cankar, Podobe iz sanj in Cankarjev zbornik.
Tako nagrajeni spisi sc bodo po možnosti tudi objavili v naslednjih številkah «Vidovdana».
m.
Vse sestavke je treba poslati najkesnejc do 5. maja 1925. (podaljšano mesto prvotno določenega 25. januarja, gl. Vestnik C. T.) na uredništvo «Vidovdana», Ljubljana, Tomanova ulica 3, in morajo nositi geslo, ki naj bo v priloženi zaprti kuverti, oprem* ljeno s točnim naslovom tekmovalca. Dela naj "bodo jedrnata in kratka, vendar ne prekratka v škodo obravnavanega predmeta, ki ga je osvetliti po sedanjem stanju in z vidika vseh doglednih razvojnih možnosti.
Pričakujemo mnogoštevilnega odziva s strani naših srednješolcev ter smo uverjeni* da smo branili pravično stvar, ko smo v svoji prejšnji številki zavračali očitke o brez* brižnosti in nedelavnosti današnje mladine.
Centralno tajništvo Ljubljana, Tomanova ulica 3, ima naprodaj sledeče brošure: „Mladim akademikom", Din 3'—
„Iz naroda za narod", Din 5*—
„Moderna družba in cerkev", Din 4*— Spomenica ,,Slovenija" Din IO’—
i M« TIČAR, Ljubljana, Šelenburgova ul. \
:	priporoča	:
: ------------- veliko	zalogo	šolskih	in	drugih	potrebščin	  ;
mrrfTfrrrrtrfjfjrrfrrrrrTfrffrfrrfrrrrrrrrrfrrrrTrrrrrfjrrrrrrrrrrrjrrTrrrrrrrfffrfffrrrrrfJTrrrrfrTrrrrrjjrmm
Učitelju svojih učiteljev, prezidentu
Masaryku
učenjaku - državniku,
se ob njegovi 75letnici
klanja
Jugoslovanska Napredna Omladina.
s:::*::::::::::: s st:	:?'i
Dr. I. L.:
In memoriam prof. Drline.
V/goja ni urad, ni samo poklic, ampak poslanstvo, apostolstvo.	G e n t i 1 e.
Ako se vse človeštvo prerodi v kristjanski ljubezni, v duhu in rcsnici brez razlike narodov in stanov, bo dokončano delo odrešenja, bo ustanovljeno kraljestvo nebeško na zemlji in človeštvo bo dospelo do nravne popolnosti.	D	r t i n a.
Ob času, ko sta se v avstrijskem parlamentu borila profesorja Masaryk in Drtina, kot edina poslanca češke realistične stranke za najvišje narodne in človeške ideale, je pisal ljubljanski «Slovenec», da imajo Čehi v parlamentu svojega Don Quichota (Masaryka) in nje* govega Sancho Pancha (Drtino). Ljudem malega obzorja se je morebiti res zdelo tako, zato je padel zasmeh sveta na nje nazaj. Res je, da je bil glavni glasnik novih idej Masaryk, Drtina pa je bil oni marljivi delavec, ki je skušal te ideje uresničiti, uresničti pred vsem v šolstvu. Zato lahko rečemo, da je bil to eden največjih šolnikov nove dobe.
«Učitelj;vzgojitelj», to je bilo ono geslo, s katerim je hotel prenoviti vso našo javno vzgojo. On sam je bil vzor takega učitelja. Njegova pre* davanja so bila vedno nabito polna. Vsako leto ob začetku zimskega semestra je imel posebno predavanje — posebno za nove akademske občane — o akademskem življenju in študiju. Filozof in pedagog sta bila združena v njem v popolni harmoniji. Njegova delavnost je bila ogromna. Poleg predavanj na univerzi in poleg znanstvenega dela je našel časa, da je nastopal z vzornimi predavanji na ljudski univerzi, pri raznih društvih v Pragi in po malih mestih, tako da ga je poznala vsa domovina. Deloval je pri pedagoških društvih in časopisih in vodil kulturno delo učiteljske organizacije. Njegov vzor je bil Komensky, po katerem nosijo ime razne ustanove in organizacije, ki tvorijo danes temelj današnje češke šolske izobrazbe. Problem šolske reforme, ki že pol stoletja vznemirja moderni svet, je našel v njem svojega mojstra.. Saj se je z njim boril vse življenje. Tudi tu je našel oporo pri velikem učitelju narodov in je napisal: «Naše srednje šole naj izpolnjujejo ple< menito oporoko velikega kristjana in učitelja J. A. Komenskega in naj bodo tvornice človečanstva, ki naj opominjajo gojence vedno in povsod, da so se ti, ki so se rodili, rodili kot ljudje s tem namenom, da bi bili— ljudje.« Kako preprost stavek, in vendar je v njem zapopadena velika misel, ki nam kaže ves namen vzgoje in šole. Ustanovljeno je bilo v Pragi «Dedictvi Komenskeho«, ki izdaja vzorno zbirko «pedagoških klasikov« in druga dela, tikajoča se šolskih in vzgojnih vprašanj, po« sebno za vzgojo in izobrazbo novega učiteljstva, ustanovil se je «Muzej Komenskega« in «Ustav Komenskega« — prvi skrbi res za nekak šolski muzej — drugi pa zbira gradivo o šolstvu in pedagoško knjižnico —
obenem pa je nekaka najvišja instanca v šolskih reformnih vprašanjih. Vse to so uspehi obširnih Drtinovih načrtov, ki jih sedaj izvršujejo in izpopolnjujejo razni marljivi delavci na polju šolstva in vzgoje.
Prof. Drtina je poznal svetovno šolstvo in imel za to tudi v avstrij« skem parlamentu, vkljub temu, da ni bil član mnogoštevilnega kluba, važno besedo. Pri tem ni pozabil, da govori za vse, ki so v enakem obsojenju. Zato se je zavzemal tudi za slovensko šolstvo in tudi za našo univerzo. Leta 1909. je bil na njegovo iniciativo sklican v Podjebradih kongres za slovanske visokošolske zahteve. Spominjam se še danes njegovega sijajnega govora, s katerim je razgrnil pred nas vse naše pereče vseučiliško vprašanje. Bil je dobro poučen o naših razmerah in zahtevah ter je poznal tudi zgodovino naših bojev za ljubljansko univerzo. Nam Jugoslovenom je bil odkritosrčen prijatelj in svetovalec. Njegove «Ideale vzgoje« je priredil za Slovence dr. Lončar v brošuri «Kaj hočemo«. Njegovo delo «Miselni razvoj evropskega človeštva« nam je podala «Omladina» v prevodu. Na našo predvojno generacijo— posebno prošlo — je imel torej Drtina posredno ali neposredno velik vpliv. Bil je izredno ljubezniv mož, ki je bil najbolj srečen, ako je videl nove mlade ljudi, ki so prihajali na skupno bojišče za njegove ideale. In ti ideali so bili dani v besedah, ki sem jih zgoraj navedel. Zadnjič sem ga videl leta 1920., ko je nam Jugoslovenom na praški radnici pre* daval o sedanjem stanju in reformnih načrtih češkoslovaškega šolstva. Bilo je treba po vojni izvršiti ogromno dela v tem oziru. On je bil pri= pravljen nanj in ga je vršil kot prvi tajnik prosvetnega ministrstva. Žal, da Jugoslavija ni imela njemu enakega moža. Odtod kaos v naši srednji šoli. Bo sreča za našo šolo in za nas, če bomo pri reformi vpoštevali njegove nazore. — Ave, anima candida!
Polstoletni jubilej Jugosl. akad. društva ..Triglav".
J. A. D. «T r i g 1 a v» slavi letos jubilej, kakršnega še menda ni slavilo jugoslovensko akademsko društvo — 50letnico svojega delovanja. Ni mogoče na tem mestu niti približno podati častne zgodovine prvaka jugoslovenskih akademskih društev. Društveno življenje in delovanje od ustanovitve «Triglava» dne 15. decembra 1875. do danes bo vsebovala spominska knjiga «Jugoslovensko akademsko društvo .Triglav ob svoji petdesetletnici«, ki izide še tekom tega leta. Tu torej le nekaj besed o slavnostni proslavi 501etnice, ki je nad vse zadovoljivo uspela.
Topel pomladanski dan je bil, ko so se 7. marca 1.1. zbrali v našem prijaznem obmejnem Mariboru stari in mladi «Triglavani» na slovesno proslavo 501etnice. Pokroviteljstvo proslave je prevzel Nj. Vel. kralj
Aleksander I., ki je s tem ponovna pokazal svojo posebno pozornost, ki jo že od nekdaj goji napram jugoslovenski akademski omladini. V imenu visokega pokrovitelja se je udeležil proslave divizijski general Stojanovič iz Ljubljane. Sijajna udeležba triglavanskih starešin, dalje mnogoštevilni zastopniki akademskih društev iz Ljubljane, Zagreba in Trsta, vse to je bilo poleg navzočnosti ostale inteligence iz Slovenije javno priznanje za 501etno uspešno delovanje «Triglava» v zmislu načel svobodomiselnosti, naprednosti in jugoslovenskega nacijonalizma.
Slavnostno zborovanje se je vršilo popoldne v grajski viteški dvorani. Odlično zborovanje so posetili poleg velikega števila starešin iz vse Jugoslavije in aktivnih «Triglavanov» iz Ljubljane. Zagreba in Dunaja še zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Stojanovič v spremstvu zastopnikov častniškega zbora, zastopnik vlade veliki župan mariborske oblasti starešina dr. Pirkmajer, dalje župan mesta Maribora, rektor ljubljanske univerze dr. Hinterlechner z zastopniki profesorskega zbora vseh fakultet razen teološke, soustanovnik «Triglava» sod. svetnik Kovač, edini še živeči častni član društva Ivan Hribar, bivši dolgoletni ljubljanski župan in poznejši kraljevi namestnik za Slovenijo, ter mnogi drugi.
Zborovanje je vodil predsednik starešinske zveze «Triglava» dvorni svetnik dr. Jakob Toplak. Po pozdravih in čestitkah navzočih zastop* nikov Nj. Vel. kralja, vlade, društev itd. je v slavnostnem predavanju predočil prof. dr. Strmšek zboru polstoletno zgodovino «Triglava». Od svoje ustanovitve do prevrata je delovalo društvo v Gradcu, zadnja leta pa združuje jugoslovenske akademike — po večini one iz Slo* venije — v Ljubljani, Zagrebu in na Dunaju. Sledila so poročila o današnjem življenju «Triglava» v Zagrebu, Ljubljani in na Dunaju ter Starešinske zveze v Mariboru, nakar so nastopili s pozdravnimi govori minister n. r. dr. Kukovec kot «Triglavan», bivši poslanik dr. Vošnjak kot «Slovenijan» in zastopniki akademskih društev: «Balkan» v Trstu, JNAD. «Jadran», Centralno tajništvo jugoslovenske napredne omladine iz Slovenije, Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov (vsa tri iz Ljubljane), Demokratski studentski klub «Jugoslavija» v Zagrebu, Aka* demsko podporno društvo v Zagrebu in dr. Vsi govorniki so, čestitajoč društvu, pozivali mlade aktivne «Triglavane» na enako uspešno delo, s kakršnim se ponaša društvo «Triglav» v preteklosti. Za tem so bile prečitane mnogoštevilne pozdravne brzojavke, tako od ministra za šume in rudnike dr. Gregorja Žerjava iz Beograda, od soustanovnika «Triglava» prof. Davorina Sinkoviča iz Zagreba, društvenega starešine admirala Metoda Kocha, gospe dr. Tavčarjeve, mestnega gerenta Ljub* Ijane dr. Puca, od Jugoslovenskega sokolskega saveza itd.
Po krasnem zborovanju so se udeleženci fotografirali in nato v večjem številu obiskali slavnostno operno predstavo v Narodnem gle* dališču. Na repertoaru je bila «Ksenija» in «Cavalleria Rusticana». V
poslednji je gostoval triglavanski starešina tenorist Ado Darian iz Ljubljane.
Zvečer pred otvoritvijo elitnega plesa v Gotzovi dvorani sta bili na dnevnem redu še slovesni točki: oficijelna proglasitev triglavanskih društev, da so izvolila predsednika Starešinske zveze dvornega svetnika dr. Toplaka za častnega člana, in pripetje simboličnega spominskega traku (darilo Starešinske zveze) na staroslavni triglavanski prapor. Ko so prikorakali starešine in aktivni «Triglavani» za svojim praporom v dvorano, sta jih čakala zastopnik Nj. Vel. kralja general Stojanovič in veliki župan dr. Pirkmajer sredi starešinskega odbora. Prijetno in milo so bili presenečeni vsi «Triglavani» od najstarejšega ustanovnika in častnega člana do najmlajšega «brucuša» ter prav tako ostalo občinstvo, ki je do zadnjega prostora napolnilo dvorano in galerijo — ko je prečital veliki župan ukaz, s katerim podeljuje Nj. Vel. kralj Aleksander I. tri* glavanskemu praporu odlikovanje reda sv. Save tretjega razreda. Burno ploskanje in ovacije našemu narodnemu vladarju so spremljale pri* penjanje reda na prapor. V krasnem govoru je nato čestital društvu na odlikovanju starešina dr. Pirkmajer, veliki župan mariborski. Ob novem navdušenju vseh navzočih je pripela za Starešinsko zvezo gospa Toplakova na prapor umetniški trak ž letnico 1875:—1925. Vsa triglavanska društva so nato slovesno izjavila, da so izvolila pred* sednika Starešinske zveze dr. Toplaka za častnega člana. Novemu čast* nemu članu sta bili izročeni okusni diplomi zagrebških in ljubljanskih «Triglavanov». Predsednik zagrebškega «Triglava» se je zahvalil za kraljevo odlikovanje in za darovani trak Starešinske zveze.
Elitni ples je otvoril s «Kraljevim kolom« general Stojanovič z gospo Toplakovo. Svirala je mariborska vojaška godba, ki je ob pričetku večera zaigrala državno himno. Ob prijetni zabavi so se pomešali sta* rešine med mlade «Triglavane». Prvi so vzbujali spomine na zlata mladostna leta, ki so jih preživeli v «Triglavu», mladi pa so se navdu* ševali ob pogledu na močno četo svoji slavnih starešin ter se potrjevali za daljnjo borbo za svobodo duha, kulturo in čast naroda ter procvit jugoslovenske domovine.	Č—o.
Stran malodušnost, stran dvomi! Ponos je v mojem srcu: kljub vsem naukom, opominom, očitkom, kljub zasmehu, zmerjanju in natolcevanju je vse moje življenje in nehanje služilo najvišji ideji: resnici! Kar sem videl z očmi, s srcem in razumom, nisem zatajil; in bi ne zatajil za same zlate nebeške zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugega: lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi: dokler delam v njenem imenu, bo moje delo* rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni.. .
Ivan Cankar: Bela krizantema.
C. S.:
Prosvetne naloge dijašfva.
Kaj je izobrazba, omika, prosveta? Če zastavimo to vprašanje, dobimo navadno najrazličnejše in cesto popolnoma nasprotujoče si odgovore. Vsi pa smo, ali vsaj mislimo, da smo v stanu razlikovati izobraženega človeka od neizobraženega. Z enako sigurnostjo klasifi= ciramo tudi narode v izobražene in neizobražene, oziroma slovenski dikciji primerneje, v prosvetljene in neprosvetljene narode. Tudi ne bomo v zadregi, če se nam zastavi vprašanje, kakšni so znaki te izobraženosti. Na izobraženem človeku opažamo lastnosti in moči, ki jih neizobražen človek nima ali pa vsaj niso vidne. Moči in talenti se v človeku ne razvijajo sami po sebi v naravnem procesu, nego razvije in stopnjuje jih šele izobrazba razuma in vzgoja srca. To je šele delo vzgojitelja. Kar napravi spreten vrtnar iz divjega rožnega grma, to stori iz človeka njegov odgojitelj. V njem lahko vzbudi razne sile in sposobnosti, ki jih narava sama po sebi ne ustvarja. Izobrazba razvije naravno nadarjenost človekovo v zvezi s kulturnimi dobrinami.
Ideal vzgoje je seveda harmonično, skladno oblikovanje vseh sil posameznika. Seveda se ne sme razumeti ta harmonija v zmislu geo* metričnih oblik, sicer bi bil vsevednež, ki ve in zna od vsakega nekaj, pa ničesar pošteno, najbolj izobražen človek. Pomen leži ravno v pest* rosti kombinacij, tako da nobena sila in talent nista izgubljena za človeka dccela.
Kdor bi hotel tajiti pomen izobrazbe, bi moral tudi tajiti ali izpre* meniti vse najvišje vrednote, ki žive v človeštvu. Moral bi trditi, da ima brstje večjo vrednost ne!go cvetje in plodovi, ki jih je izvabilo in izzorilo solnce, ali moral bi više ceniti golo skalo nego kip, ki ga je izklesal umetnik z veščo roko. V nič bi moral dati vse to, kar so ustvarili velikega in lepega človeški geniji. To bi značilo premaknitev vseh naj« višjih vrednot, ki jih priznavamo: resnice, lepote in dobrote.
Nekaj povsem drugega pa je, če se vprašamo, kakšna bodi ta iz* obrazba in vzgcja. Če premotrimo vzgojno izobraževalna sredstva, ki jih nudi današnja družba, bomo rekli, da so individualistična, to je ne ozirajo se na vsakega člana zajednice, nego le na onega, ki se jih posluži. Vsakomur pristopna in tudi zaukazana je le ljudsko* ali osnovnošolska izobrazba in vzgoja. Kar presega to ozko mejo, je pri* stopno le onemu, ki se posluži drugih izobraževalnih sredstev, ako mu to dopuščajo razmere. Težnja današnjih dni pa je, da se izobrazba in vzgoja socializirata, t. j. znanost ne sme biti monopol, izključna last le nekaterih priviligiranih slojev, nego mora stopiti iz učilnic in šemi* narjev v neposredno dotiko z življenjem in postati potreba cele družbe. Vzgoji in izobrazbi naj se vds narod, ne le njegovi poedinci. To je
prepričanje modernih pedagogov, ki zahtevajo reformo, preustrojitev današnje šole. . Država še ni usvojila teh novih vidikov, vsaj v veliki meri ne, dasi podpira vsa resna stremljenja, ki gredo v tem pravcu. Že to je velik napredek in kaže smer razvoja. Popolna reforma pa je danes le še težnja onih vzgojiteljev današnje družbe, ki iščejo novih, brez dvoma boljših potov na polju šolstva. V kolikor pa se ta strem* ljenja udejstvujejo izven šolskega okrožja, imamo opraviti z ljudskim prosvetnim delom.
Kaj je torej ljudsko prosvetno delo? (Kratko: «prosveta»). Prosveto označimo najbolje, ako pokažemo njene uspehe. Človek še ni pro« svetljen, ako ima obširno znanje. Nikakor ne bomo smatrali za prosvetljene vse one številne izumitelje, ki so med svetovno vojno izmišljali najgrozovitejša morilna sredstva. Tako znanje je človeški družbi škodljivo in vodi do nenravnih posledic. Prosveta se tedaj ne obrača le do razuma človekovega, nego je cbenem stvar čuvstva in volje. Prosvetljen je člcvek, ki se trudi, da čim lepše uredi svoje življenje in se pri tem svojem delovanju ozira tudi na koristi svojega bližnjega, ne glede na to, kdo in kaj da je ta njegov bližnjik. Samo ob sebi se razume, da vodi pravo znanje tudi k srčni izobrazbi in vzgoji volje. Kaj je pač naravnejše, nego da oni, ki si je pridobil večje znanje, daje in pomaga v večji meri sebi in drugim. Toda preprost človek, kmet in industrijski delavec, si ni večinoma svest svojih dolžnosti napram ljudski zajednici, svojemu narodu in državi. Globck razdor med sloji, ki ga ustvarja morda v največji meri razlika v izobraženosti, je ona velika bolezen današnje dobe, kojo treba izlečiti čim prej in čim uspešneje. To je velika naloga vseh, ki čutijo krivico sedanje družabne ureditve, da namreč moralno dvignejo zapuščene in zanemarjene delovne sloje. Pot, ki jo morajo kreniti, je jasna:zanesti morajo prosvetno misel med nared. To ne znači vsiliti ljudstvu kaka načela, nego mu je treba pokazati resnico in apelirati na njegov zdrav razum in srce, da izbere, kar je zanj dobro, in odkloni, kar je zanj slabo. S tem pa, da se narodu pove resnica, ne da bi se mu vsiljevali nazori, se vzgoji narod k samostojnemu razmišljanju. Tako samostojno razmišljanje in raz* sojanje okrepi njegove umstvene in moralne sile, da spozna vrednost svojega dela, postane samozavestnejši in zna priboriti svojemu delu spoštovanje, ki mu gre. Svoj pogled mora upreti v bodočnost, da si osvesti svoj cilj, h kateremu se giblje današnji razvoj, da bo njegovo delovanje premišljeno, da živi v resnici z življenjem in da se ne vdaja utopističnim, nemogočim mislim (Drtina). Odpirati ljudstvu oči, na* vajati ga k samostojnemu mišljenju in razvijati njegove moralne sile, to so naloge ljudske prosvete.
Da je mogoče tudi mali narod, kakor je naš, duševno visoko dvigniti, nam dokazuje Danska, ki po svojem obsegu in prebivalstvu odgovarja nekako Hrvatski in Slavoniji. Ta mala država si je znala pridobiti spo«
štovanje vsega kulturnega sveta, in je postala vzor tudi velikim kultur* nim državam, zlasti Nemčiji. Pred dobrim pol stoletjem je bila dežela napol pustinja, danes nalikuje skrbno negovanemu vrtu, prej siromašen narod danes ne pozna več beračev in pijancev, ministrska mesta za* sedajo večinoma preprosti kmetje, ki so se izobrazili v hojskolih, to je danskih ljudskih univerzah. Ti kmetski ministri ne obvladajo drugega jezika nego materinščino, toda ustvarjajo zakone, ki jih občuduje ves kulturni svet. Danski narod nam bodi vzgled, kako rešuje mali, po večini kmetski narod svoj prosvetni problem.
Kadar govorimo o prosveti, imamo v mislih široke narodne plasti. Prosveta se ne obrača do poedincev, nego do skupnosti. Ona je do* stopna vsakomur. Nihče se ne sme izključiti, nasprotno, omogočiti se mora vsakomur, da se okoristi blagodati prosvetnega dela. Prosveta je tedaj izraz našefga demokratičnega mišljenja in je nujna posledica družabnega razvoja. Pri starih narodih, Grkih in Rimljanih, se je vzgoja ozirala samo na polnopravne državljane, dočim so velike mase obrt* niškega in delavskega ljudstva ječale v robstvu in niso mogle zahtevati niti male izobrazbe. Suženj je bil popolnoma izključen od duševnega dela, bil je priklenjen na zemljo in vezan na žuljevo delo svojih rok. Za gospodarja jo pomenil le lastnino. Vzgoja se je ozirala le eno* stransko na moškega, dočim je imela žena podrejen značaj in je bila redno omejena na hišne posle. Vzgojni organ je bila pri .starih narodih država. Krščanstvo, ki je ustvarilo toliko osovraženo srednjeveško kulturo, ni le postavilo napram antični kalokagatiji — zdrav duh v zdra* vem telesu — nov vzgojni ideal, temveč je preneslo tudi vso vzgojo na cerkev, ki si je znala očuvati skozi celi srednji vek svojo vrhovno oblast v znanosti in umetnosti. Cerkev je ustanovila samostanske in škofijske šele, ki jim je bila v prvem redu naloga, da vzgoje dovršenega duhov* nike. Žarišče omike so postali samostani. Ljudje so se vzgajali za nebesa. Vendar se je cerkvena vzgoja raztezala le na majhen del ljudstva, ogromno število tlačanov pa je ni bilo deleižno. Povsem nove temelje pa je dalo krščanstvo za položaj žene v obiteljskem in družab* nem življenju in se je brigalo tudi za vzgojo žene. Napram srednje* veškemu univerzalizmu, ko je bila svetovna organizacija človeštva cerkev, ko je bil vazal vezan na fevdnika, rokodelec zavisen od ceha, znanost od dogme, pesnik od tabulature, sta humanizem in renesanca v 15. in 16. stoletju poudarjala individualizem, t. j. svobodni r'azvo'j poedinca. Posameznik naj stopnjuje vse svoje telesne in duševne sile. Vrnila sta se k starim vzorom, humanizem k antiki, reformacija pa k prvotnemu evangelijskemu krščanstvu. Obe smeri sta s svojo kritiko rušili avtoriteto cerkve in srednjeveški nazor. Toda humanizem je sčasoma ustvaril globok prepad med klasično izobraženimi in neizobra* ženimi sloji. Temu nasproti je pozneje reformacija poudarjala, da mora izobrazba postati dostopna najširšim vrstam. Protestantizem je za*
hteval šole za vse ljudske sloje obeh spolov, zahteval je šolske knjižnice in — kar je glavno— stremel za tem, da skrbi za šolstvo svetna oblast, država, in se cerkvi odvzame' vpliv na vzgojo. Nastalo je živahno gibanje. Procvitala sta znanost in umetnost, nastala je narodna književ* nost. Kakor je znano, pomenja reformacija za nas Slovence pričetek naše narodne književnosti. Toda načela protestantizma so se le po* lagoma uveljavila, nastopila je protireformacija, končnoveljavno- pa je zmagala koncem 18. stoletja. Namesto cerkve postane sedaj vzgojni cinitelj država, ki ustanavlja šole, jih vzdržuje in urejuje. V vseh kul= turnih državah se je uvedla splošna šolska obveznost. Vsakomur je dostopna izobrazba, ki jo nudi osncivna šola. Povprečna prosvetljenost kakega naroda se meri po številu pismenih. To je stanje, ki se bistveno do danes ni nič izpremenilo.
Človeški duh pa je v preteklem in sedanjem stoletju napredoval v tolikšni meri, da nas danes to stanje ne more več zadovoljiti. Duševni nivo, ki ga ustvarja današnja ljudska šola, ne zadošča več. Napredek prirodnih ved, tehnike, industrije, izpopolnitev prometnih sredstev, ogromni razvoj tiska, nastanek velemest itd., vse to izziva velike dru* žabne, gospodarske in politične preokrete. Družabno življenje dobiva nove oblike. Današnja doba je dinamična. Njeni najvažnejši gibalni sili sta tehnika in industrija ali če to ponazorimo: stroj in kapital. Današnja družba je razburkana, silni tokovi se prelivajo v njenem orga= nizmu in nastajajo druga drugi nasprotne struje. Nastal je čisto nov razred neposedujočih, proletarijat. Zdi se nam, da se je današnja kul= tura oddaljila od svojih ciljev, da ne vodi več k boljšemu in mirnejšemu sožitju ljudi, nego da je celo povečala prepad med raznimi sloji, ki si stoje sovražno nasproti. Človeštvo se vije v krčih, pravkar je preživelo eno svojih največjih katastrof, svetovno vojno, in preboleva še sedaj njene težke posledice. Voditelji družbe iščejo izhoda, najplemenitejši duhovi se trudijo, da izlečijo človeštvu težke rane. Na drugi strani pa težijo široke mase delavstva in seljaštva, da si pribore meč in od= ločujočo besedo. Razlika v izobrazbi je postala tolikšna, da si ne moremo misliti skupnega umevanja in sodelovanja vseh činiteljev. Tako se dogaja, da delavec preklinja stroj, ki mu jemlje delo in zaslužek, in da gleda kmet z nezaupanjem na vsakogar, ki prihaja k njemu v imenu izobrazbe. V tej razliki imajo brez dvoma svoj najgloblji vzrok današnje zamotane razmere in ni nikako čudo, ako narod deloma iz nevednosti, deloma pa, žal, iz grenkega izkustva smatra, da so izobraženci krivi vseh razlik v izobrazbi in v koristih in zato z nezaupanjem ter z nejevoljo sprejema vse, kar prihaja od njih. Ta nenaravni jez med sloji je močna opreka pravilnemu razvoju družabnih prilik. Najplemenitejši duhovi preteklega in sedanjega stoletja se trudijo, da odstranijo to oviro. Pa tudi široke narodne plasti same teže po resnični izobrazbi. V pravi izobrazbi iščejo delovnih sredstev za samopomoč iz težkega položaja,
v katerega jih tišči kapitalizem, deloma pa teže nezavedno po izmenjavi med telesnim in duševnim delom, da ne otopi njihova duševna moč in ne postanejo sami neobčuten stroj.
Vsi pa čutimo kot neodpustljivo socijalno krivico, da delavec in kmet, ki se pehata z žuljavim delom za ostale, nista deležna niti materijalnih niti duševnih dobrin napredujočega duha. Ta etični moment je za nas odločilen, da krenemo na pota ljudskfe prosvete. Izobrazba, znanost mora biti vsakomur dostopna, mora biti demokratična. Seveda ne more biti naloga demokratizma, da nivelira in izenači vse obstoječe razlike, kajti ravno diferencijacija, pestrost pojavov povzroča napredek, temveč naloga demokratizma je, da pribori zmago pravici in postavi etično, nravno podlago za družabno ureditev. To je naše prepričanje, naša zahteva.
Prosvetno delo je nujna zahteva našega svetovnega in življenjskega nazora. Moramo ga uvrstiti kot eno najvišjih dobrin v svoj program. Prosvetljenost naroda je kulturna in socijalna vrednota zase. Napredni duhovi so si osvojili spoznanje, da zavisi ves napredek od kulturne višine vsakega člana te družbe. Če hočemo tedaj napredek človeštva vobče, moramo stremeti za tem, da postanejo kulturni zakladi last širokih mas. Mi gotovo ne bf mo pritrdili okostenelim nazorom, da za sajenje krompirja ni treba izobrazbe in da je zabiti delavec najboljši, nego bomo sledili svojemu nravnemu čutu, ki nam pravi, da ima vsakdo, naj si bo to človek duševnega ali telesnega dela, svoje' naravno pravico, da si pridobi neko višje splošno znanje, kot mu ga nudi osnovna šola, in da dobi vpogled v kar največ kulturnih področij.
Mladina je povsod in vselej prva utirala pot naprednim idejam. Prva je zanetila prosvetno delo, tako pri velikih narodih kakor tudi pri nas. Opozarjam le na velikopotezno predvojno organizacijo «Prosvete», ki je po vsej Sloveniji razplela ljudsko prosvetno gibanje in katere na* slednik je danes C. T. Med vojno so njeni plodoviti začetki zamrli in povojna doba drami k novemu delu, seveda v mnogo izpremenjenih okolnostih. Danes je prosvetno delo dijaštva neka oddolžitev napram narodu in državi. Dočim je poprej naše prosvetno gibanje stalo v boju proti sovražni nam državi, je danes to stremljenje usmerjeno vsporedno s prospehom naroda in države. Dr. Radojčič pravilno poudarja v svoji brošuri «Delo dijaštva za narod», da doprinašata država in nared ogromne žrtve, da se nudi dijakom možnost in prilika, da se v svoji stroki kar najbolj izpopolnjujejo in si pridobe širc-ko in temeljito znanje. Če pa sprejmeta in izvršujeta država in narod dolžnosti v prid vsega dijaštva, izhaja za dijaštvo ne le samo ta obveza, da svoje znanje razširijo in poglobe, marveč da tudi narodu in državi vrnejo, kar so posredno od njiju prejeli, svoje znanje. S samim mehaničnim vršenjem službe po dovršenih študijah tega ne bodo dosegli, niti ne
bodo narejenega dolga nikdar pošteno povrnili. To bodo storili le takrat, če se bodo poleg vršenja svojih službenih dolžnosti posvetili družab* nemu delovanju, ako bodo z veseljem delali za narodno prosveto in dvigali nivo narodne izobrazbe, pridobivali si istočasno vse večje spo* sobnosti, da uvidijo njihove prave potrebe in po njih uravnajo svoje poklicno in privatno življenje.
Jasno je tedaj, da dijaštvo ne sme manjkati v vrstah prosvetnih delavcev, nasprotno kretati se mera v ospredju tega gibanja. S tem pa še ni rečeno, da je vsak poizkus izobraževalnega dela že prosvetno delo. Varati samega sebe in druge se ne pravi delati za ljudstvo. Pro« svetno delo zahteva kvalificiranih delavcev, celih ljudi. Preden pri? stopamo k prosvetnemu delu, moramo izobraziti in vzgojiti za to ljudi, ki so sami izrazite in moralno visoko stoječe osebnosti. Prosvetni delavec mora biti sam najlepši vzgled in mora svoje prepričanje po* svedečiti z vso svojo osebnostjo, ako hoče doseči kak uspeh. Ne more zahtevati od drugih, česar se sam ne drži. Naravno je tedaj, da ni vsakdo poklican, biti prosvetni delavec. Za prosvetne delavce je treba izšolati naš najboljši naraščaj. Tu je prostrano in hvaležno polje za naša dijaška društva. Kadar bodo iz naših društev izhajali redno naj* resnejši prosvetni delavci, bedo dijaška društva najboljša izpričala svoj pomen in svoje delo. Na prvi pogled se bo morda zdelo para= doksno, če trdimo, da je vzgoja posameznika pogoj za uspešno delo med širokimi plastmi naroda. Toda le navidezno, kajti čim stavimo človeka v odnos k zajednici, organizirani družbi, nas posameznik ne zanima več toliko kot posameznik marveč nas zanima njegovo razmerje do soljudi in zajednice. Vpliv zajednice je namreč dvojen: na eni strani utesnjuje nekoliko človekovo svobodo in jo podrejuje skupnim ciljem, na drugi strani pa jači njegovo osebnost, ker mu daje možnost, da razvije svoje sile in sposobnosti v prid skupnosti. Človek pomeni za družbo toliko, kolikor je osebnost. On širi vplive na vse strani in čim jačja je osebnost, tem dalje seže njegov vpliv. Zato je značilno, da so pasivne nature v dijaških društvih, zlasti pa še neorganiziranci tudi v poznejšem življenju za družbo navadno mrtev kapital. Resni in ne? sebični društveniki pa ostanejo redno zvesti samemu sebi.
Kako naj vrše dijaška društva omenjeno nalogo? Prva naloga je, da se naše dijaštvo že enkrat otrese tiste duševne lenobe in ravno* dušnosti, ki že v kali zatre vsako resnejše stremljenje. Društvo mora svoje člane navaditi k samostojnemu razmišljanju o raznih sodobnih vprašanjih. Naš študent se mora že enkrat uveriti, da pušča šolska izobrazba v njegovem znanju ogromne vrzeli, ki jih lahko izpolni le z lastno vzgojo in z lastnim izobraževanjem, ako hoče biti koristen član družbe, ne pa le sebičen kruhoborec..Vdruštvih naj se načenjajo teme, ki obravnavajo vprašanje ljudske prosvete. Pregledati treba delo, ki so ga opravili v tem oziru drugi naprednejši narodi, predvsem pa se je treba
seznaniti z našimi domačimi razmerami. Poznati treba svoj narod,našega kmeta in delavca, kakršen je. Poznati treba način njegovega življenja, njegove težnje in skrbi, vse, kar ga zanima in veseli, kar ljubi in kar sovraži. Poznati pa mora življenje sploh, motriti in študirati mora razvoj kulturnega življenja na splošno ter sodobne pojave na vseh poljih, da lahko opazi nove naloge, ki jih nalaga razvoj (Žgeč). Izmed mnogih nas činov tega znanstvenega izsledovanja opozarjam na dela našega velikega učenjaka Jovana Cvijiča, ki proučuje na nov način odvisnost človeka od zemljišč in vplivov, ki jih vrši na duševno in telesno življenje zemlja, na kateri človek živi. Njegova znanstvena smer se imenuje antropo* geografija. (Govori i članci, Antropogeografske probleme balkanskog poluostrva itd.). Na podoben način, kot Cvijič srbske, moramo tudi mi preštudirati svoje domače razmere in preiskati pot, po kateri pridemo najlaže do cilja. Na žalost mi še nimamo znanstvene akademije, ki bi proučila značaj in potrebe našega naroda, tudi nimamo, kakor n. pr. Severna Amerika, visokih šol za izobrazbo prosvetnih delavcev. Na* vezani smo torej sami nase, na lastna opazovanja. Naša društva naj izpopolnijo' svoje knjižnice s tozadevno strokovno literaturo. Sploh naj posvečajo več pozornosti znanstvenemu slovstvu. Leposlovne knjige so dijaku laže dostopne tudi drugje, težko pa dobi v roke debro znan* stveno knjigo. V slovenščini imamo le bore malo takih knjig, srbske sem omenil, v glavnem pa bomo še navezani na nemške. Ta literatura naj nudi poedincem snov za predavanja in debate v društvu. Čim večkrat se bedo taka vprašanja obravnavala, tem bolj se bodo raz* čistili pojmi in vzbudilo zanimanje med članstvom.
Doslej smo govorili o pripravljalnem delu dijaka za njegove bodoče naloge na polju ljudske prosvete. Nastane vprašanje, ali naj dijak aktivno sodeluje v prosvetnem gibanju. Tekom šolskega leta je srednje? šolcu to skoraj nemogoče ali vsaj zelo težko. Šolska disciplina in čas ne dopuščata, da nastopa srednješolec kot javni delavec. Samostojne akcije dijaštva praviloma niso mogoče. Pač pa naj dijak, v kolikor mu je mogoče, sodeluje pri akcijah raznih prosvetnih, socijalnih in dobro* delnih društev in naprav. Podpira naj po svojih močeh dobra strem* ljenja raznih nedijaških občekoristnih institucij, kakor ljudske knjiž* nice, ljudske univerze, telovadna društva itd., in naj črpa iz njih iz* kustva zase. Pcleg tega naj utrjuje svoj značaj in krepi svojo voljo. Poseča naj telovadnico, goji naj šport, naj se giblje v prosti naravi, naj zahaja v gore. Tako si dijak ustvarja zdrave temelje za lastno bodočnost, obenem pa se usposablja za socijalno delo. To so osnove vsakega prosvetnega dela, saj smo rekli, da lahko le temeljito izobražen in dobro vzgojen človek vzgaja in izobrazuje druge.
(Dalje prih.)
Letnik IV.
V I D O V D A N
Stran 45.
Stojan Bajič:
Socijalisfična teorija o državi.
«Živimo v časih, ko skoro vse kulturne narode stalno stresajo groz= ljivi sunki, ki jih silna moč vodi stalno proti temeljem družabnega reda. In čeprav vsakdo čuti, kako se socijalna zgradba vsled tega trajnega revolucijoniranja njenega temelja trese v vseh zidovih, vendar nihče ne ve, če se ne bo jutri zrušila hiša nad našimi glavami ter nas vse in našo tako dvoml jivo kulturo pokopala v svojih ruševinah, ali pa nam bo c ds prla možnost k novi, lepši in svetlejši stavbi. Pred kratkim končano svetovno vojno bo morala zgodovina ceniti ne samo kot historični do* godek prve vrste zaradi izpremembe političnega zemljevida, temveč radi tega, ker je socijalno ravnotežje, ki je bilo do tedaj za silo vzdr= žano, morda konečno porušila, ker je idejo na uničenje kapitalistič* nega sveta merečega socijalizma potisnila v odločilni stadij.»
«Izmed mnogih različic, v katerih je ta ideja privlačevala človeškega duha, je edino po Karlu Marxu, judu iz Triera, ustanovljeni znanstveni soeijalizem postal svetovno gibanje, ki se more po svojem obsegu in globini osvajajoče moči primerjati s tistim, ki ga je pokrenil drug jud, Jezus Kristus iz Nazareta. In kakor je krščanstvo, religija ubogih, trkalo pred dvatisoč leti na vrata rimskosgrškega svetovnega impe* rija, tako stoji danes marksizem, tudi religija ubogih, pred vrati v mo* dernem sistemu držav organizirane politične moči.»
Tako označuje dunajski profesor Hans Kelsen' gibanje, katerega niti segajo skozi tisočletja nazaj do Platonove «Politeia» in «Nomoi», ki oživljenje po humanizmu najdejo mesta v Morusovi «Utopiji», niti, ki se spletajo v dobi racijonalizma v prve socijalno«filozofske sisteme grofa Clauda SaintsSimona in Owena, ki jih je pod vplivom Heglove filozofije presnoval Karl Marx, prestavljajoč jih s temelja filozofsko; moralnih spekulacij predidočega racijonalističnega socijalizma na osnovo historičnega materijalizma, na podlago gospodarskosmaterijal* nega razvoja človeštva. Marx je s tem ustvaril takozvani znanstveni soeijalizem.
Izhajajoč iz kritike sodobnega gospodarskega sistema, kapitalizma, čigar znake navaja pojav nadvrednosti, ločitev producenta od produk« cijskih sredstev, anarhijo produkcije, akumulacijo kapitala in industrij* sko rezervno armado, sklepa soeijalizem iz njegovih posledic (rastoča brezposelnost, beda, gospodarske krize, rastoča odvisnost človeka od stroja itd.) na njega polom (Zusammenbruchstheorie), ki ga je Marx združil s socijalizacijo, prevedbo produkcijskih sredstev v last družbe ter izpremembo produkcije iz kapitalistične v socijalistično, usmerjeno po potrebah družbe in zanjo.
Te teze tvorijo osnovo gospodarske teorije socijalizma, ki se je začel po letu 1848., ko sta Marx in Engels izdala socijalistični evangelij — «Komunistični manifest», — udeleževati političnega življenja. Zato si je soeijalizem ustvaril tudi svojo politično teorijo, svoj nazor o državi ter vseh političnih ukrepih, ki naj služijo izvedbi socialističnega gospo*
darskega programa.
Napram političnim teorijam navadno ne uporabljamo znanstvene kritike, ker se miselni sistemi, namenjeni političnim svrham, približu*
1	Ost. Rundschau, 1923, II, «Die politische Theorie des Sozialismus«.
jejo bolj verstvu kakor pa znanosti. Soeijalizem si nasprotno lasti glede vseh svojih teorij znanstveno kvaliteto. «Socijalizem je postal znanost« (Engels,- Razvoj 29). Jeli socijalistična teorija o državi znanstvena ali ne, naj pokaže sledeča razprava.
I.
Pradružba. Nastanek lastnine in države.
Izhodna točka teorije je pradružba, kjer ni bilo niti zasebne lastnine, niti države, zato tudi ne razrednih bojev (Engels, Razvoj 28). Bila je takrat aurea aetas človeštva. Zakaj «čudovit si v svoji enotnosti, gentilni ustroj! Brez vojakov, žaridarjev in policajev, brez plemstva, kraljev, namestnikov, prefektov in sodnikov, brez ječ, brez pravd, vse gre pravo pot» (F.ngels:i, Izvor 51). Ali kakor je že Ovid (Met. 1.64 sl.) pel:
Aurea prima sata cst actas, quac vindice nullo sponte sua sine lege fidem rectumque colcbat.
Poena metusque aberant, nec verba minacia fixo aere legebantur ...
Ta prvotna družba je slonela na plemenski organizaciji (gens) ter izhajala brez države, ker «ni rabila našega obsežnega in zamotanega upravnega aparata« (Engels, Izvor 51). Sama je reševala vse spore, le «redko» je uporabljala skrajno sredstvo krvne osvete, zakaj prizadeti odločajo sami in poleg tega je že stoletna raba vse uredila (Engels, ibid.). Sicer so imela posamezna plemena svoje ustave (na pr. Engels, Izvor 44, 50) in svoje organe, ki jih ljudje «svobodno spoštujejo« (Engels,, Izvor 104), vendar ti organi nikdar ne uporabljajo sile, zakaj prvotna družba ni poznala nobenega prisilnega sredstva razen — jav« nega mnenja (Engels, Izvor 102). Čeprav je ta Engelsova pradružba imela svoje ustave in organe, vendar ni poznala države, ker je po En* gelsovem mnenju (Izvor 103) država teritorijalna, pradružba pa krvna organizacija, dalje da ima država «javno silo, ki je različna od mase naroda« in da so «državni organi nad družbo«. Vsega tega v Engelsovi pradružbi ni bilo treba, saj je šlo vse samo «pravo pot«.
Ta brezdržavna pradružba je taka, kakor so si jo zamislili racijona* listični filozofi XVIII. stoletja pod vplivom pretežja intelektualistične konstrukcije napram realistično=historičnemu pojmovanju v socijalnih vedah. Tudi oni so si ustvarili naravno družbo (status naturalis, etat de nature), kjer ni bilo države, ki jo je prinesla šele družabna pogodba. Ljudje so živeli po naravnem pravu, ki so ga spoznavali prosto potom svojega razuma (Locke, Rousseau) in tudi v tej družbi je šlo vse brez sile in države «pravo pot«. Ni razloga za to, da bi si to prvotno družbo zamislili kot ideal svobode in enakosti, kakor stori ta teorija. Vsaka družba more obstojati le, če njeni posamezni člani omeje svojo svo* bodo. Enakosti pa ni zaradi naravne neenakosti ljudi ter različnega po* ložaja, v katerem živijo. Tedanji družbi pač ne moremo prisoditi teo« retičnih, principijelnih nazorov o svobodi in enakosti, ki so šele uza* konjeni v moderni državi postali realno dejstvujoča sila. Prvotna družba se je razvijala kot produkt realno učinkujočih sil posameznikov in skupin. Pravo močnejšega, neorganizirana zaščita življenja in imetja
2	Friderik Engels, Razvoj socijalizma od utopije do znanosti, 1878; slov. prevod 1922.
a F. Engels, Poreklo porodice, privatne svojine i države, 1884; sh. prevod 1924.
potom samopomoči in samoobrambe, ki služi le močnejšemu, boj med plemeni, nedostajanje skupne organizacije, ki bi si stavila širše interese kakor one, ki jih narekuje krvna zveza, so pravi znaki pradobe.
Idealna pradoba pa preneha z uvedbo zasebne lastnine. Zakaj ko je uvedena lastnina, je potrebna «ustanova, ki bi novopridobljena boga* stva poedincev ne samo zavarovala proti komunističnim tradicijam gentilnega ustroja; ki ne bi samo prej tako malo cenjeno zasebno last* nino sankcijonirala in ta čin objavila kot najvišji smoter vse ljudske zajednice, temveč ki naj tudi nove oblike pridobivanja lastnine, ki so se razvili druga iz druge, terej vedno hitrejše večanje bogastva opremi s pečatom splošnega družabnega priznanja; ustanova, ki bi ovekovečila družabno cepitev v razrede, ki se je pojavljala, pa tudi pravico posedu* jočega razreda na izkoriščanje neposredujočega ter do vlade prvega nad drugim. In ta ustanova je prišla. Država je bila iznajdena» (En= gels, Izvor 60).
Jeli nastanek države res posledica nastanka zasebne lastnine? Kako pa «nastane» lastnina? Lastnina ni nekaj, kar bi moglo nastati ali kar bi se dalo «uvesti». Zakaj to, kar imenujemo lastnino, je le urejen izraz odvisnosti človekove od zunanjega sveta z ozirom na sočloveka. Od= visnost človekova od zunanjega sveta (absolutni moment lastnine, nje gospodarska stran) in pa potreba ureditve te odvisnosti z ozirom na so* človeka (relativni moment lastnine, nje socijalno*pravna stran) obsto* jata, odkar je človeška družba. Prvotno je bil relativni moment malo izražen, nevažen ter so bile gospodarske dobrine porazdeljene po naj* višjih socijalnih edinicah (pleme, rodbina) tako, da lastnina v njih no* tranjosti ni bila diferencirana. Z razvojem gospodarstva, rastjo kuL ture in množitvijo prebivalstva, predvsem pa zaradi intenzifikacije medsebojnih gospodarskih vezi, posebno izmenjave, je postajal rela= tivni moment vedno jasnejši, važnejši, javljala se je potreba, čim več gospodarskih dobrin opredeliti z ozirom na relativni moment. Toda ta razvoj je nepretrgan tok in ni moči izslediti točko, kjer bi mogli ugo* toviti, da je baš tam nastala lastnina.
Na to imiginarno točko torej ne moremo vezati nastanka države. Ali pa bi mogla biti sploh kaka zveza med «nastankom» lastnine in države? Tudi pri komunistični ureditvi je potrebna zaščita imovine, če ne v no* tranjosti plemenske edinice pa napram drugim plemenom. Pa tudi v okviru ene socijalne edinice je morala biti zaščitena lastnina vsaj na najbolj neposrednih dobrinah.4 Zaščita imovine, enako tudi življenja, ni bila organizirana potom skupne organizacije več plemen, temveč pre* puščena vsakemu posamezniku, oziroma plemenu, rodbini, da se brani po svojih močeh. Lastnina je bila torej že zaščitena pred nastankom države, ki je uvedla organizirano zaščito življenja in imetja, temelječo na višji skupnosti več socijalnih edinic.
Država je mogla nastati le iz organizacije, ki ni bila osnovana samo na krvni zvezi med socijalnimi edinicami, temveč ki je družila več ples men, za katerih notranjo organizacijo je zadostovala krvna vez, v višjo, nadplemensko organizacijo. Tekom razvoja stopa namesto krvne, ples menske organizacije nekrvna, umetna, «politična, javna« organizacija/’ Skupna organizacija več plemen brez ozira na krvno zvezo je bila pa
1	Več o tem spodaj.
6	V Atenah osamosvoji državno organizacijo od plemenske Kleistenes (509 pr. Kr.), Aristoteles, Athenaion politeia 21.
vojna organizacija,'1 ki je nastala poleg krvne organizacije ter se dvig* nila nad njo. In tu išče moderna znanost7 izvor države, katere nastanek torej ne more biti odvisen od socijalno^pravnega značaja lastnine dotične dobe.
Idealno pradobo svobode in enakosti je zapravil človek z izvirnim grehom uvedbe zasebne lastnine. Tudi «znanstveni» socijalizem se ni mogel izogniti pravljici o izgubljenem raju .. .
II.
Kaj je država. Historični m a t e r i j a 1 i z e m. Nevtra* lizacija državne oblasti. Demokracija.
Na trditvi, da je država nastala zaradi uvedbe lastnines in iz nje izvi? rajočih razrednih nasprotij" med posedujočimi in neposedujočimi (Engels, Izvor 105), sloni socijalistični nazor o državi. Po mnenju teorije je država samo organizirano nasilje posedujočih, buržuazije, proti neposedujočim, proletarijatu, je razredna diktatura kateksohen. «Moderna država je vendar samo organizacija, ki si jo je ustvarila meščanska družba za to, da bi mogla gojiti splošne zunanje pogoje kapitalističnega načina produkcije in jih vzdrževati nasproti de* lavskemu gibanju. Moderna država je bistveno kapitalistični stroj, je država kapitalistov, idealni vsekapitalist» (Engels, Razvoj 40). «Znan= stveni komunizem vidi v državi organizacijo vladajočega razreda, orodje zatiranja in sile« (Buharin,10 Anarhizem 6).u «Država je v vseh periodah brezizjcmno država vladajočega razreda in v vseh primerih v bistvu stroj za strahovanje zatiranega in eksploatiranega razreda« (Engels, Izvor 108). «Politična oblast v pravem smislu je organizirana sila vladajočega razreda za zatiranje drugega razreda« (Marx—Engels,12 Manifest 21).
Socijalistično naziranje o državi, da je nastala vsled uvedbe lastnine (materializacija nastanka države), da je zato nujno in samo razrednega značaja, da je v svojem bistvu samo produkt kapitalističnega gospodar* skega ustroja itd., sledi nujno iz osnovnega filozofskega nazora socis jalizma, iz historičnega materijalizma. Po njem «tvori vsa= kokratno ekonomsko ogrodje družbe ono realno podlago, iz katere edino in v zadnji instanci si moremo pojasniti ves sestav pravnih in
ft Odtod vojaški značaj starih držav. Atenci sc do Pcizistrata sestajajo v ljudski
skupščini oboroženi; le kdor je sposoben za orožje, uživa politične pravice. Enako v
Kimu, v starogermanski državi itd.
7	Slobodan Jovanovič, O državi, 1922, 21.
8	To je trdil že Cicero po vzoru sofistov. «Hanc enim ob causam maxime, ut sua tenerent, res publicae civitatesque constitutae sunt» Dc off. II. 21, 73. Poleg tega navaja v De re publica zbornik državnopravnih idej antike.
9	To so trdili tudi že sofisti. Kasneje Haller. Neposredni predhodnik Owen.
10	N. Bucharin, Anarchismus und wissenschaftlicher Komunismus, 1918.
11	Buharin je poleg tega naravopravno teorijo, da je država le stanje (Kant), oziroma razmerje (Zachariae), preoblekel v razredno obleko, trdeč, da «država ni stvar, temveč razmerje med ljudmi, natančnejše: razmerje med razredi. Država je razredno raz« merje gospostva in zatiranja. Bistvo države je le v tem razmerju*. Buharin, Anar* hizem 8.
12	Karl Marx (Friderik Engels), Komunistični manifest, 1848; slov. prevod 1920.
političnih naprav, kakor tudi religioznih, filozofskih in drugih načinov naziranja v vsaki zgodovinski dobi« (Engels, Razvoj 28). Končni vzrok vsemu moramo torej iskati edino v ekonomskem sestavu družbe, v ma* terijalnih oblikah gospodarskega sistema. «Die Produktionsweise des materiellen Lebens bedingt den sozialen, politischen und geistigen Lebensprozess iiberhaupt. Es ist nicht das Bewusstsein der Menschen, das ihr Sein, sondern umgekehrt ihr gesellschaftliches Sein, das ihr Be* wusstsein bestimmt» (Marx).13
To bi bilo res samo, če bi na vse naše dejstvovanje, potom katerega je nastalo vse, kar je ustvaril človek, nujno vplivalo samo gospodarsko ogrodje družbe. Vendar človekove misli, njegovo hotenje in iz njega sledeče dejstvovanje ni oblikovno neposredno in izključno le po silah, ki jih teorija pripisuje gospodarskemu ustroju, temveč po psiholoških zakonih, ki pa niso odvisni od vsakokratne oblike gospodarstva. Zakaj vso kulturo in civilizacijo ustvarja človek iz svoje notranjosti in ne go« spodarski sistem sam neposredno. Duševno dejstvovanje človeka pa ni determinirano po gospodarskem sistemu, ker je človekovo mišljenje in iz njega izvirajoče dejstvovanje svobodno. Stroji, tovarne, oblika iz* menjave, razdelitve dobrin in njih potrošnja ne omejujejo člove* kovega svobodnega mišljenja niti ga izključno ne oblikujejo. In kako naj bi se to vršilo? Gospodarski sistem bi moral biti samostojno giba* joča se, prvotna, človeku nadmočna sila, ki ji mora slediti človek hočeš* nočeš, sila, ki ga zasužnji, mu vzame vso samostojnost ter ga izpremeni v svojo lutko. In kaj je ta sila? Hegeljanstvo! Dosledno izvedeno na* čelo historičnega materijalizma bi moralo privesti do sklepa, da bi mo* ralo biti vse človekovo duševno življenje namerjeno samo v smer, ki jo črta gospodarski razvoj družbe. Odkod potem socijalizem v dobi kapitalizma? Baš v miselni osamosvojitvi in reakciji proti obstoječemu gospodarskemu sistemu je izvor socijalizma, ki sam s dejstvom svojega obstoja dokumentira nepravilnost historičnega materijalizma.
Človekovo mišljenje torej ni odvisno izključno od gospodarskega ustroja družbe, niti ni njega vpliv izključno merodajen za človekovo mišljenje in dejstvovanje. S tem pade historični materijalizem.14
Vsaka tvorba človeške družbe temelji na človekovem mišljenju. Brez posredovanja njegovega psihičnega dejstvovanja ni mogla nastati. Za oblikovanje tega pa so merodajni politični, verski, socijalni in seve' tudi gospodarski momenti. Zato tudi država ne bi mogla biti produkt zgolj materijalnih momentov, na pr. lastnine, naprednih razlik in kapi* talizma. Ta nazor socijalistične teorije je «samo prilagoditev stare, na* zadnje o Hegloviir’ formulaciji javljene ideologije novi vedi o družbi. Po Heglu je bil posameznik orodje višjih idej, se torej ne zaveda pra* vega bistva svojega mišljenja in dejstvovanja. Te sile je do Saint* Simona10 segajoča Marx*Engelsova zgodovinska filozofija prenesla iz
13	Karl Mara, Zur Kritik dcr politischen Okonomie, 1859.
14	To jc spoznal E. Bernstein (Dic Voraussetzungen des Sozialismus, 1909, 7), ki pri« poroča, da je treba uporabljati materialistično teorijo v njeni razvitejši, ne v prvotni obliki in da jc treba poleg vpliva produkcijskih sil in razmer vpoštevati tudi pravne, moralnci zgodovinske in verske vplive.
15	Svet je po Heglu realizacija logične ideje, ki ravna neomejeno svetovni razvoj. Kakor sc razvija logična ideja, tako sc kot nje odsvit razvija svet.
10	«C'est dans 1’industrie quc rčsident, en derniere analvse, toutes les forces rčelles de la societe.» Cit. F. Muckle, Die groBen Sozialistcn, 1920, 11, 21.
logičnega v nelogično: na mesto tajinstvenega učinkovanja duhovnih je stopilo nič bolj razumljivo učinkovanje snovnih sil. Dogmatizem, zgras jen na nedokazljivih trditvah, je ostal isti, nova je samo modna mate* rijalistična barva«.17
Izhajajoč iz te miselnosti trdi teorija, da je bitni predpogoj države lastnina in iz nje izvirajoče razredne razlike in da država izčrpa svoje bistvo v njih zaščiti, saj celo «samo trajanje države dokazuje, da so razredna nasprotja nepomirljiva« (Lenjin18, Država in revolucija 7). Dejstvo pa je, da se le del prava, ki ga ustvarja država, bavi z lastnino ter nje zaščito. Država kct pravotvorni faktor v človeški družbi ne izčrpa svoje pravne misije v regulaciji socijalno^pravnega momenta lastnine, pa naj si je že tega ali drugega značaja, zakaj tudi socijali* zirana lastnina rabi zaščito. Pravo ščiti tudi človeka, postavljajoč volji sočloveka meje, ki jih določi v interesu svojega obstanka in mir= nega razvoja. Poleg čisto pravne pa opravlja država tudi važno kulturno nalogo: gradi in vzdržuje bolnice, šole, ceste, železnice, skrbi za pre* hrano, promet, zdravstvo itd., vrši torej poleg pravne tudi kulturno misijo. Obe misiji pa nista vezani niti na gotovo strukturo družbe, niti na gotovo obliko gospodarstva, še manj pa na ta ali oni socijalno* pravni značaj lastnine.
Država je in mera biti vsled svojega pravega bistva nujno napred; nega značaja, trdi teorija. «Brezrazredna država, do katere je zašla socijalna demokracija, je nasprotstvo v samem sebi, nezmisel, oslarija, «suha voda« (Buharin, Anarhizem 6).19 Res nam kaže zgodovinski razvoj, da je bila država često spojena z gotovim slojem družbe, da je imel ta slej pretežni vpliv nanjo. To pa danes ni niti več res,20 niti ni logično nujna predpostavka obstoja države, niti ne leži v tem bistvo države. V sodobni demokratični državi ustvarja zakone parlamentarna večina, oziroma neposredno večina naroda (posredna ali neposredna demokracija). Ni predpogoj obstoja države, da bi bila ta večina vedno razrednega21 značaja, redno se celo tvori potem kompromisa med stran* kami, ki zastopajo interese različnih družabnih slojev. Zaradi splošne volilne pravice, ki daje vodilno vlogo širokim plastem naroda, je ne« mogoče, da bi si ta majhna peščica kapitalistov, ki jih mora biti po socijalistični gospodarski teoriji celo vedno manj, priborila vpliv v parlamentu, kaj šele večino. Zato zakonodaja demokratičnega parla* menta ne more zastopati kapitalističnih interesov, temveč je celo glavno c rož je proti njim.
Večino v narodu, oziroma v parlamentu, imajo brezdvomno tisti, ki jih štejejo socijalisti k «zatiranemu razredu«, ki so — tudi po soci* jalističnem nazoru — v vsakem primeru večina naroda. Zaradi svoje številčne premoči debi jo v demokratičnih državah te plasti vedno tudi
17 G. Jellinek, Allgemeine Staatslchrc, 1920, 109.
18 Lenin, Staat und Revolution. Die Lehre des Marxismus vom Staat und dic Aufs gaben des Proletariats in der Revolution, 1918.
19 Buharin dostavlja: «Če tvori ta s suho vodo namočena skorjica duševno hrano socijalnc demokracije, nista temu kriva velika revolucijonarca Marx in Engels.« (ibid.)
20 Razen sovjetske Rusije (SSSR)- ki je država razrednega značaja.
21 Sploh pa ne obstojata v državi samo dva razreda, temveč večje število soeijalnih plasti, ki jih ni niti mogoče namestiti samo v dve nasprotujoči si skupini, niti niso njih interesi izključno si nasprotujoči. Poleg tega je «razred» pojem družbe, ne pa države.
državo v svoje roke. Po socijalistični teoriji pa bi se v tem primeru moral, ker je država brezizjemno in samo stroj za zatiranje ne* posedujočih, torej «zatirani» razred nujno, že iz edinega vzroka obstoja države, samega sebe zatirati in eksploatirati! Kakšno pa naj bo to samozatiranje, samoeksploatiranje in vzdrževanje razrednih razlik napram — samemu sebi?
Poleg tega sta zaradi delitve funkcij v.sodobni državi sodna in upravna oblast neodvisni in se vršita po zakonih, ki jih daje posredno ali neposredno narod sam, torej «zatirana večina«. Sodna oblast se izvršuje po zakonu brez ozira na politične ali socijalne momente. Upravna oblast se vrši po zakonu in stoji poleg tega pod stalno kontfolo naroda samega. Državna oblast se vedno bolj nevtra«
1 i z i r a, oddvaja od socialnopolitičnih interesov posameznih plasti naroda in tvori v tej svoji posredovalni vlogo važno in dragoceno silo.22
Socijalistična teorija nasprotno uči, da je državno oblast zaradi tega, ker je pač «državna», nemogoče nevtralizirati v razrednem boju, ki je po teoriji gonilna sila v razvoju družbe. Državna oblast se mora nujno, vsled svojega razrednega bistva razredno opredeliti, in sicer se postaviti na stran kapitalistov. Razredni boj je bistveni predpogoj obstoja države, ki ji je že zaradi sil, ki so povzročile nje nastanek, odkazano mesto v vrstah zatiralcev delovnega razreda. Da bi bilo to res, bi vsak čin države moral: prvič urejevati samo razmerja23 med posamez« nimi razredi ter bi ne mogla obstojati nikaka državna intervencija v okviru enega razreda. Tam celo ne bi bilo države, zakaj v notranjosti razreda, n. pr. med dvema «buržujema» vendar ni niti razrednih nas sprotij, niti razrednega boja, niti razmerja eksploatiranja in zatiranja. Za ta dva moža torej država ne obstoji, saj vendar med njima ni moč vzdrževati razrednih razlik! Bila bi toraj sodba ali izvršba, ki jo je izposloval «buržuj» A napram «buržuju» B -— logičen ncnsens! In drugič bi moral imeti vsak čin državne oblasti pečat razrednosti, biti bi moral vedno v izključnem interesu »kapitalističnega razreda». Vendar dokazujejo dejstva ravno nasprotno: socijalna zakonodaja glede delavskega zavarovanja, delavske zaščite, dolžine delovnika itd. bi bile logično nemogoče. Nemogoče bi bilo, da bi sodišče prisodilo delavcu pravice proti «buržuju», nemogoče bi bilo, da bi izdala upravna oblast naredbo v prid delavstvu itd. Pred temi razlogi se pa z veliko znanstveno gesto skrije teorija za figovo pero trditve, češ, da se «izjemoma» more «momentano» dogoditi, da je državna oblast «na= videzna« posrednica med razredi in da «oficijelno ne ve ničesar več o razlikah posesti« (Engels, Izvor 105).24
Pojem države v socijalistični teoriji je identičen s pojmom despo« tične države. Neposredni vzorec države je bila socijalističnim teore* tikom karikirana absolutistična država XIX. stoletja, ali da jo morda bolj konkretno označim: nemško cesarstvo v dobi Bismarka in proti*
22	Več 'o problemu nevtralizacije državne oblasti Sl. Jovanovič’ O državi, 77 sl.
2:1 Sledeča izvajanja ovržejo tudi Buharinovo teorijo o državi kot razmerju med raz= redi. Op. 11.
24	J. Oppenheimer, Država (1912), sh. prevod 1921, trdi, da je ustavna država «isto bitje kakor primitivna roparska država« (127). Vendar spozna «skupna dela, ki jih je narekoval državni interes, na katera se pa ne bomo ozirali (!)» (129). Enako prizna uradništvu, «da upravlja državo, ne oziraje sc na razredno borbo« (131). Torej! Kdo pa poleg njih še vrši državne čine?
socialističnih zakonov (1878), zakaj baš takrat je dobivala teorija svoje glavne kcnture. Prejšnjim ruskim teoretikom je bila pa caristično* absolutistična Rusija, deloma maskirana s parlamentarizmom, država kateksohen. Država se je pa od nastanka te teorije razvila daleč naprej, ne da bi teorija registrirala dejstva ter na njih podlagi revidirala svoje danes izrazito dogmatično stališče. Država je nosi* teljica pravnega reda, ki.si ga daje narod sam. In demokracija hoče vse njeno dejstvovanje čim bolj približati in podrediti volji vsega v državi udruženega naroda. Zato išče oblike in načine, v katerih naj bi se javlja volja naroda ter daje primerne garancije, da mora biti v vsakem primeru suprema lex.2r’ Razvoj je postavil namesto absolutizma absolutistične monarhije relativizem demokratične države: na mesto absolutne volje monarha iz večine izvirajočo voljo naroda. D e m o * krači j a je državo socijalizirala. Zato je bistvena zmota, da je Marx*Engelsova teorija iz dobe absolutizma Lenjin*Buharinova teorija in praksa v dobi demokracije.
III.
Diktatura proletarijata. Socijalizacija in odpr ava razrednih razlik. Država zaspi, oziroma odmrje.
Brezdržavnost.
Država preživi — da se vrnem k teoriji — tri faze razvoja:2fi prva, sodobna «kapitalistično?buržujsko*roparska» država kot organ nasilja in izkoriščanja proletarijata; druga, prehodna država kot organ proleta* rijata za izvedbo socijalizacije in odpravo razrednih razlik, nazvana diktatura proletarijata in tretja faza, stanje, ko ne bo več države, tem* več svobodno človeštvo.27
Nadaljni gospodarski razvoj, namreč akumulacija kapitala, obubo= žanje proletarijata, Marxov «polom», vse to «ustvarja silo, ki pod kaznijo pogube zahteva, da se preobrat dejansko izvrši.« «Proletarijat prevzame državno oblast v svoje roke»28 (Engels, Razvoj 41). «Kakor
25	«Običajno se govori o .buržujski demokraciji1 in .razredni državi*. Kot državna oblika obstoji samo ena demokracija, pa nikaka buržujska niti proletarska.« Dr. Frieds rich Stampfcr, Osnovni pojmovi politike, sh. prevod 1922, 71. Socijalna demokracija «stremi v svojem programu za državno obliko, ki je demokracija, nič drugega kot demo* kracija, zato ne «proletarska» demokracija, nasprotno pa čimbolj popolna demokracija, ki se približuje idealni pravni formi« (ibid.).
20	Prim. Dr. F. Fajfr, Teorija boljševizma, Jugoslov. O. Njiva> IV, 9.
27 Prim. Heglovo tezo (brezdržavna pradružba), ki se razdvoji s samim seboj ter iz* prevrže v nasprotje, v antitezo (kapitalistično^ azredna država)* ki se zopet preobrazi
—	pod vplivom Heglove logične ideje, ki obvlada razvoj — v nasprotje višje enote, v sintezo (brezdržavna družba).
28 Ustava RSFSR iz julija 1918., § 7.: »Vladno oblast morajo imeti popolnoma in izključno delavske množice in njih pooblaščeni zastopniki, delavski, vojaški in kmetski sovjeti«. In samo ti imajo »častno pravico, z orožjem v roki braniti revolucijo. Ne* delavni elementi opravljajo druge vojaške dolžnosti« (čl. V., § 19.). Volilno pravico imajo samo a) «oni, ki se živijo s produktivnim in družabno koristnim delom, kakor tudi osebe, ki delajo v gospodinjstvu, s čimer se prvim omogoči produktivno delo ..., v kolikor ne zaposlujejo najemnih delavcev; b) vojaki sovjetske vojske in mornarice; c) vsi pod a) in b) našteti državljani, ki so na katerikoli način izgubili sposobnost za delo« (čl. XIII., § 64).
vsaka druga država je tudi proletarska država organizacija sile, orodje zatiranja«29 (Buharin, Anarhizem 10). «Revolucija bo zrušila buržoa= zijsko državo; država pa še ostane, ampak kot proletarska država. Proletarijat se ne more odreči sredstvu, ki mu ga nudi država. Dokler proletarijat rabi državo, je ne potrebuje zaradi svobode, ampak zaradi zatiranja svojih sovražnikov« (Engels pri Lenjinu, Država in re-volu* cija 59). Kaj morejo torej oni zato, če je buržoazija ustvarila tako državo! Vsaka država je nasilje, pa najsi bo monarhija ali republika; logično mora biti tudi proletarska država — nasilje. Država je samo dediščina, ki jo proletarijat prevzame. Brani se je ne.30
V tej drugi fazi države, ki se naziva diktatura proleta? r i j a t a,31 je država «v rokah proletarijata sekira, ki je pripravljena za buržoazijo« (Buharin, Program komunistov). Ima dve nalogi: odpraviti lastnino predvsem na produkcijskih sredstvih in odstraniti razredne razlike. «Proletarijat vzame uradno oblast v svoje roke in izpremeni produktivna sredstva najprej v državno lastnino; s tem pa odstrani samega sebe kot proletarijat in obenem vse razredne razlike in vsa razredna nasprotja« (Engels).32 Potom socijalizacije (odprave zasebne lastnine na produkcijskih sredstvih, pa tudi na produktih) so izenačene posestne razlike, ki tvorijo temelj razrednih razlik in iz« koriščanja razreda po razredu. Zato «pomede komunistična revolucija kar najradikalnejše z izročenimi lastninskimi razmerami.« «Proletarijat uporabi svojo politično moč, da izvije meščanstvu polagoma ves ka* pital.« «ProIetarijat despotsko poseže v lastninsko pravo« (Marx*Engels, Komunistični manifest 20). S tem pa diktatura proletarijata še ni izpolnila svoje naloge, zakaj «končna zmaga delavcev je mogoča samo takrat, če bo proletarijat očistil ves svet kapitalistične sodrge, če bo buržoazijo povsodi in popolnoma pokončal« (Buharin, Anarhizem 9).
29 »Vprašanje sile je vprašanje, proti komu se to silo uporabi. V razrednem boju se ne sme govoriti o svobodi individua, ampak o potrebi smotrenega zatiranja izkoriščen valcev.» Buharin, Anarhizem 10.
30 F. Engels, Burgerkrieg in Frankreich, pri Lenjinu, Država in revolucija: «Und man glaubt schon einen ganz gewaltig kiihnen Schritt getan zu haben, wenn man sich frei gemacht vom Glauben an die erbliche Monarchie und auf die demokratische Republik schvvort. In VVirklichkeit aber ist der Staat nichts als eine Masehine zur Unterdriickung einer Klasse durch eine andere, und zwar in der demokratischen Republik nichts minder als in der Monarchie, im besten Fali ein Obel, das dem im Kampf um die Klassenherrschaft siegreichen Proletariat vererbt wird, und dessen schlimmste Seiten ebensowenig wie die Kommunen man umhin konnen wird, sofort moglichst zu bes schneiden, bis ein in neuen, freien Gesellschaftszustanden herangewachsenes Geschlecht im Stande sein wird, den ganzen Staatsplauder von sich abzutun.»
31 Ustava RSFSR, § 9.: «Temeljna naloga pričujoče prehodne ustave RSFSR je usta« novitev diktature mestnega in deželskega proletarijata in revnejših kmetov v obliki mogočne vseruske sovjetske vlade v svrho popolne udušitve buržoazije, odstranitve izrabljanja človeka po človeku in upostavitve socijalističnega družabnega reda, kjer ne bo niti razdelitve v razrede niti državne oblasti.®
32 F. Engels, Herrn Eugen Diihrings Umwiilzung der Wissenschaft, 1877, 302. Isto Razvoj 45.
33 Ustava RSFSR, čl. II., § 3., odreja: a) socijalizacijo zemlje, ki je last vsega naroda; b) socijalizacijo gozdov, zemeljskih zakladov, voda ter kmetskih obratov; c) socija* lizacijo tvornic, rudnikov, železnic in vseh produkcijskih in prometnih sredstev; e) socijalizacijo bank.
Razredne razlike torej ne izvirajo samo iz razlike v posesti, temveč imajo svoje globlje korenine, ki jih je treba docela izruvati. Razredne razlike je torej treba odpraviti najboljše na ta način, da — en razred kratkomalo — odpravimo. In sicer radikalno, «zmeti jih je treba v prah,» kot se izraža povelje ljudskega komisarja za vojne zadeve z dne 8. avgusta 1918. «Revolucija svoje sovražnike uniči, ne diskutira z njimi« (Radek).34 Tako odpadejo tudi razredne razlike.
S temi ukrepi je odpravljen kapitalistični, razredni gospodarski ustroj. Vendar je država še vedno potrebna, da čuva družabno posest produktivnih sredstev ter jamči za enakost dela in razdeljevanje živ= ljenskih potrebščin. Za čas socijalizacije bo obstojala država in ne bo izgubila svojega bistvenega značaja, ki je v tem, da je organizirano nasilje35 (Lenjin, Država in revolucija 23).30 Socijalizacija pa je po* slednji čin države sploh, zakaj «prvo dejanje, kjer država v resnici nastopi kot reprezentant vse družbe — t. j. kadar družba v svojem imenu zaposestvuje produkcijska sredstva — je istočasno tudi njeno zadnje samostojno dejanje kot države.« «Kadar postane država v resnici reprezentant vse družbe, postane sama sebi odveč. Čim pa ni nobenega tlačenega družabnega razreda več, čim je odpravljena raz* redna oblast vladajočega razreda in čim preneha iz dosedanje produk* cijske anarhije izhajajoči boj za obstanek poedinca in s tem tudi vse kolizije in ekscesi, tedaj ni ničesar več, kar bi posebej potrebovalo še kake represivne oblasti in države.« «Zato postaja sčasoma poseganje državne oblasti v družabne razmere na vseh poljih odveč in izgineva« (Engels, Razvoj 42). Družba se s «hitrimi koraki« bliža dobi, ko bo mogla «premestiti ves državni stroj tja, kamor bo spadal: v muzej starin, poleg kolovrata in bronaste sekire« (Engels, Izvor 106).
Po tej prehodni37 stopnji («politische Obergangsperiode«, Marx) nastopi z vso nujnostjo doba, tretja faza države, ki jo Masaryk (Socialni Otazka 665) imenuje brezdržavnost, doba, ko' postane država zato, ker je vsled odprave zasebne lastnine potem socijalizacije in s tem združene odprave razrednih razlik izgubila svoj raison d’etre,38 «sama sebi odveč«' (uberfllissig, Engels, Razvoj 42),ko «odmrje» (Engels, Lenjin, Buharin), ko «zaspi» (Engels). Država je izgubila vsled činov diktature proletarijata «svoj bistveni značaj« (Lenjin). «Die arbeitende Klasse wird im Laufe der Entwicklung an die Stelle der alten burger* lichen Gesellschaft eine Assoziation setzen, welche die Klassen und
34	Cit. Werner Sombart, Sozialismus und soziale Bevvegungen.
36 Zato država nc sme biti organizirana po načelu delitve funkcij, sicer bi utegnila postati — pravična. V SSSR so zakonodajna, upravna in celo sodna oblast združene v centralnem izvršilnem odboru, ki čuva nad izvrševanjem ustave- sklepov sovjetskega kongresa ter centralnega izvršilnega sabora (čl. 30. zvezne ustave SSSR., objavljene 7. julija 1923. v «Izvestjih»), izdeluje odredbe in dekrete (čl. 33.), imenuje najvišji sodni dvor zveze (čl. 43.) in je prizivna instanca napram odločbam slednjega (čl. 46). Organis zirano nasilje je nezdružljivo z neodvisnim sodstvom.
311 Buharin meni, da je «proletarijat kot goneča sila revolucije obvezan, da se vzdrži kot gospodar tako dolgo, dokler ni ostalega razreda izpremenil po svoji podobi (?). Potem šele razpusti proletarijat državno organizacijo in država odmrje.» Anarhizem 11.
37 «Diktatura, proletarska država, je začasna organizacija.« Buharin, Anarhizem 10.
38 Buharin pravi z ozirom na svojo teorijo o državi kot razmerju med razredi (op. 11): «če ni več razmerja med razredi, ni več države«, Anarhizem 8. Prim. Engels (Raz« voj 41) «preneha proletarijat kot tak, preneha država kot taka«.
ihre Gegensatz ausschliesst, und es wird keine eigentliche politische Gewalt mehr geben, weil gerade die politische Gewalt der offizielle Ausdruck des Klassengegensatzes innerhalb der burgerlichen Gesell= schaft ist» (Marx).30
In ko država «odpade», izgine z njo vsaka omejitev človekove svo* bode, vsaka oblast človeka nad človekom, vsakdo je popolnoma svo» boden in dela kar hoče, saj ni nikogar, ki bi mu mogel zapovedovati ali ga smel kaznovati. S tem stopi človeštvo, ki se je otreslo «državne navlake» (Engels) v dobo, kjer ni «niti razdelitve v razrede, niti državne oblasti«, kot si stavlja za cilj ustava RSFSR v § 9. (op. 31.). Izvrši se «prehod iz dežele nujnosti v deželo svobode», «ljudje zagospodarijo samim sebi. postanejo svobodni« (Engels, Razvoj 46). «Namesto stare meščanske družbe s svojimi razredi in razrednimi nasprotji stoji asoci* jacija, v kateri je svobodni razvoj vsakega pogoj svobodnemu razvoju vseh» (MarxsEngels, Manifest 21). «Uprava stvari in vodstvo produk* cijskih procesov nadomesti vlado nad osebami, ljudje postanejo svo« bodni« (Engels, Razvoj 42). Ali kakor pravi Buharin «Ni več uprave nad ljudmi niti oblasti človeka nad človekom: obstoji samo uprava nad stvarmi, stroji, oblast človeške družbe nad naravo« (Program). Bodoča družba je «b r e z d r ž a v n a« (Buharin, Anarhizem 7).
Človeštvo, ki je vsled zmote lastnine in države zašlo na stranpota, je prišlo zopet tja, odkoder je izšlo, v družbo brez lastnine in države, v raj svobode in enakosti, kjer bo moglo navdušeno zapeti Ovid* Engelsovo hvalnico: «Kako si čudovit v svoji enostavnosti, gentilni ustroj! Brez vojakov, žandarjev in policajev... Vse gre pravo pot!»
(Dalje prih.)
Vestnik centralnega tajništva jugosl. napredne omladine iz Slovenije
Zahvala sotrudnikom II. srednješolskega tečaja. Centralni odbor C. T. se najlepše za« hvaljujc vsem, ki so pripomogli k uspehu našega srednješolskega tečaja. Posebno hvalo je dolžan gg. predavateljem ravnatelju Jugu, glavnemu uredniku dr. Kramerju, pro* fesorju dr. Lahu, tajniku dr. Rapetu ter Stojanu Bajiču, J. Kregarju, D. Schauerju in C. Špindlerju. Mnogo naše hvale gre vsem onim, ki so prispevali po svojih najboljših močeh, da se je tečaj zaključil s prijetnim zabavnim večerom, posebno pa damskemu komiteju, tako gospem min. dr. Žerjavovi, dr. Mayerjevi, dr. Kramerjevi, ravn. Jugovi in dr. Brezigarjevi. Naša najtoplejša zahvala veljaj še zlasti g. prof. Jeranu, ravnatelju Akademskega kolegija, ki nam je šel v vseh ozirih na roko ter vzel naše gojence pod svojo gostoljubno streho.
Opozarjamo vsa ona včlanjena društva, ki še niso odgovorila na poziv, so li pri* pravljena čisti dobiček ene prireditve v letu nakloniti C. T., da to v najkrajšem času store. Izmed doslejšnjih odgovorov navajamo za vzgled dopis Kluba naprednih dijakov v Domžalah, ki se dobesedno glasi: «Z ozirom na Vaš dopis je odbor KND. v Dom; Žalah sklenil sledeče: Izjavljamo, da smo pripravljeni čisti dobiček ene prireditve v letu izročiti C. T., in to, če tudi večina društev, včlanjenih v C. T.t odkloni ta predlog. Zavedamo se, da nam je potrebna enotna vrhovna organizacija, ki jo bomo po vseh svojih močeh podpirali in bi isto želeli tudi od ostalih društev.» Prav nobena organiza«
30	K. Marx, Das Elend der Philosophie, 182.
cija nc more dobro delovati brez zadostnih denarnih sredstev, toliko manj C. T., ki je redovno navezano le na skromen prispevek letnih 25 par od člana društva, včlanjenega v C. T., ki je vaša reprezentanca in ki goji stike s tu*- in inozemskimi dijaškimi orga* nizacijami. Da se lesti ne samo ne prekinejo, marveč tudi šc poglobijo — v njih korist« nost pač ne bo nihče dvomil, za to je potreben denar.
Kulturno=informativni odsek Centralnega tajništva daje vse informacije o inozem--skem študiju, univerzah, dijaških domovih, menzah i. dr. Uradne ure vsak petek od 12. do 13. ure v sobi C. T. Naprednega dijaškega doma, Tomanova ulica 3. — Načelnik.
V. Slovanski večer «Jadrana». Po lepi tradiciji prejšnjih let je vsestransko delavno Jugoslovensko napredno akademsko društvo «Jadran» tudi letos priredilo dne
17.	januarja slovanski večer z akademijo in plesom pod pokroviteljstvom gospa dr. 2er* javove, dr. Mayerjeve> dr. Brezigarjeve in častnega damskega komiteja. Društvo, ki je po svoji zgodovini, številu članstva in po globini programa med prvimi na ljubljanski univerzi, se pač ne more zadovoljiti samo s tem, da druži svoje člane k skupnim debatnim in prijateljskim večerom ter tako v njih poglablja zavest kolegijalnosti in solidarnosti, marveč mora stopiti ven iz svojih društvenih prostorov na širše poprišče ter navezati zopet in zopet svoje stike z javnostjo, ki ji nikakor ne more biti vseeno, kaka pota hodi njena omladina. In ako naj je ta večer pričal o iskrenih odnošajih našega občinstva do «Jadrana», tedaj ga smemo šteti med vsemi doslejšimi priredit* vami kot najbolj uspelega. Zakaj tolikšen odziv občinstva v polni veliki dvorani «Uniona» je bil spontan izraz priznanja «Jadranu» in njegovemu delu, ki sc je tudi kazalo v brezhibni opremi tega večera. Umetniški del so tvorile izbrane točke vokalne glasbe, ki so jih izvajali iz prijaznosti zvesti «Jadranovi» prijatelji, odlični člani Narod* nega . gledališča: gdč. Korenjakova, gdč. Sfiligojcva, gg. Cvejič in Zathey. Ves pevski spored pa je iz nič manjše naklonjenosti do našega društva spremljal na klavirju dirigent g. Balatka. Nato se je razvil zelo animiran ples od tradicionelne poloneze tja do najmodernejših.
Župa S. J. S. U. za Slovenijo. Na VI. kongresu S. J. S. U. v Beogradu je bilo sklenjeno, da se Savez v svrho lažje izvedbe programa decentralizira na devet župnih organizacij, ki naj v svojem odmerjenem okrožju združujejo napredna nacijonalna srednješolska društva v enotnem delu na podlagi saveznih pravil. Sedeži žup so bili postavljeni v sJedeča mesta: v Ljubljano, Zagreb, Beograd, Sarajevo* Split, Podgorico, Novi Sad, Skoplje in Niš. Organizacija je v Sloveniji popolnoma uspela in vpisala so se do sedaj sledeča naša društva: «Preporod» v Ljubljani, »Prosveta« v Novem mestu, «Sloga» v Celju, «Korotan» v Celju in napredni dijaki iz Maribora. Delegati imenovanih društev so se na zborovanju 30. novembra 1924. v Ljubljani zedinili v vseh vprašanjih, poudarili potrebnost take skupne organizacije in so postavili ter odobrili župni program, ki obstoja iz štirih točk, v katerih jc usmerjeno župno delovanje ter v njej organiziranih udruženj, t. j. nacijonalne, kulturne, socijalne in verske. Ta program je bil ponovno potrjen od delegatov na drugem župnem sestanku, ki se jc vršil o božiču ob priliki srednješolskega tečaja C. T. in je bil takrat tudi izvoljen in potrjen dosedanji župni odbor, ki sestoji iz sledečih tovarišev: Iskra Vekoslav, predsednik; Kregar Vinko, pod* predsednik; Puc Igor, tajnik I.; Bohinc Vlado, tajnik II.; Ozvald Stanko> blagajnik; Ekar Dušan, Škulj Andreja, Vardijan, Aleš, Kranjc Branko, odborniki. Radi prevelikih stroškov župa ne bo izdajala lastnega glasila, za svoje glasilo smatra «Vidovdan», v katerem bo imela tudi svojo posebno srednješolsko prilogo, za katero bodo prispevali literarni krožki vseh zgoraj imenovanih društev. Društva bodo obenem poskrbela za čim večje razširjenje «Vidovdana» med svojimi člani. Uredniku priloge bo stal na strani poseben krožek kritikov, ki bo vsak prispevek dal na rešeto in ocenil. Župa je priredila do sedaj poleg izvedbe organizacije za Slovenijo tudi lepo proslavo 1. de* cembra v dvorani «Naprednega dijaškega doma», na kateri so nastopili «Preporodovi» ideklamatorji recitatorji, solisti, tamburaški zbor in orkester. Predavanje o pomenu
1. decembra je imel pisatelj g. dr. Ivan Lah. Župa jc ukrenila vse potrebno za potrditev svojih pravih, s katerih priznanjem bo dana podlaga za še obsežnejše vzgajanje dijakov v idejah naših preporoditeljev.
Odbor «Jadrana» za letni semester 1924./25. Na XI. rednem občnem zboru J. N. A. D. «Jadran» dne 14. marca 1925. izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Buljevič Nedjelko, tehn.; podpredsednik I. Zajc Slavko, tehn.; podpredsednik II. Kac Rudolf, med.; tajnik I. pirc Stane, tehn.; tajnik II. Bratkovič France, tehn.; blagajnik Kac Leo, med.; knjižničar I. Buljevič Zvonimir, iur.; knjižničar II. Senkovič Zdenko, iur.; čitalničar Frohlich Hubert' tehn.; arhivar Jenko Slavoj, tehn.; gospodar Šlebinger Vladimir, tehn.; namestniki: Kosti Janko, iur., Mrzlikar Rudolf, iur., Keršmanc Draga, iur., Hadžič Milenko, med. Društveno razsodišče: Nagode Črtomir, tehn.; Zavodnik Mirko, iur.; Tonja Jan, phil.; Maček Viktor, iur.; Pfeifer Janko, iur.; namestniki: Bedja* nič Vratislav, tehn., in Juvane Slavko, tehn. Društveni obtožitelj Primus Matija, iur. Revizorji: Omahen Janko, tehn.; Bratuša Karel, tehn.i in Schauer Dolfe, iur. Sekcije: kulturnosznanstvena: Gaberščik Rudolf, tehn.; dramska: Paternost Joško, med.; glas* bena: Sever Rihard, tehn?; sokolska: Orel Vladimir, med.; šahovska: Škulj Anton, tehn.; zabavna: Kozina Pavel, tehn.; tiskovna: France Adolf, iur.; zunanji odsek: Zajc Slavko, tehn. — Podrobno poročilo o XI. občnem zboru «Jadrana» prnesemo prihodnjič.
Organizacija naprednih učiteljiščnic državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Dne
18.	februarja 1925. jc storilo naše žensko dijaštvo zopet lep korak naprej, ko nas je 81 gojenk tukajšnjega učiteljišča sklenilo osnovati lastno organizacijo dijakinj na za< vodu, ker nam disciplinarni red zabranjuje skupno organizacijo z dijaštvom ostalih zavodov. Celotni organizaciji stoji na čelu kot predsednica tov. Sonja Deklevova, ki je pokazala v pripravah za organizacijo izredno mnogo marljivosti in požrtvovalnosti. Organizacija je razdeljena na več odsekov. Tov. Anka Valjavčeva vodi pevski odsek, ki ima vaje redno vsaj enkrat na teden. V organizaciji hočemo gojiti petje in orke* stralno glasbo. V posebnem dramatičnem odseku sc hočemo vežbati v uprizarjanju dramskih iger. S predavanji si hočemo širiti obzorje in se vaditi v govorništvu. Tu imamo v mislih predvsem teme, ki se tičejo ženskih vprašanj. Osnovati si hočemo poučnoi znanstveno in zabavno knjižnico in v poletnih mesecih po možnosti gojiti tudi nekatere športne panoge. Omenjam, da vse naše tovarišice do malih izjem telovadijo v mladinskih in ženskih oddelkih Sokolskega društva v Mariboru. Organizacija raste in nadejamo sc, da pristopijo tudi še zadnje tovarišice. Tako se pripravljamo, da bomo, ko pride naš čas, lahko vršile poleg stanovskih šolskih dolžnosti tudi izven šole uspešno in važno narodnoprosvetno delo.	V.	P—ova.
«Sloga» v Celju. V soboto dne 21. februarja 1925. se je vršil občni zbor naše orga* nizacijc. Poleg polnoštevilne udeležbe članov dijakov beležimo zanimanje in prisotnost več gg. profesorjev in g. ravnatelja. Župna uprava nam je poslala dva delegata. Dnevni red je bil sledeč: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; glavno tajniško poročilo; poročilo posameznih odbornikov; poročilo revizorjev; poročilo sekcij; raz« rešnica staremu odboru; volitve novega odbora in slučajnosti. Tov. tajnik jc v svojem poročilu podal pregled o delovanju odbora v poslovni dobi prvega semestra. Naša družina ima 135 članov in članic; od teh je 56 rednih članov. Odbor je imel sedem rednih sej, na katerih so se razmotrivali tekoči posli. V prvem tečaju je bilo 14 rednih sestankov. Pri štirih sestankih je predaval g. prof. Orožen o svojih zanimivih doživ* ljajih na bojnem polju v taboru dobrovoljccv. Pri prvem sestanku je pripovedoval g. prof. Holeček, naš pokrovitelj, o življenju »lisičje matere«. Drugače so predavali člani sami. Nižješolci so nastopili z lepimi deklamacijami. Organizacija je ustanovila dve sekciji: sekcijo za državnopravne vede in sekcijo za šahiste. Sekcija za državnopravne vede je združena z govornškim tečajem. Pri obeh sekcijah se je pokazal lep uspeh. Vzpodbujeni na srednješolskem tečaju C. T. v Ljubljani, stno začeli takoj z akcijo za nabiranje knjig. Do sedaj smo zbrali okoli 90 izvodov. Naša knjižnica šteje 500 knjig
in jc bila članom vsak ponedeljek na razpolago. Največ so sc posluževali knjižnice nižjcšolci. Kupili smo deset najnovejših del slovenske literature. Blagajna jc aktivna in to je v današnjih razmerah mnogo. Dohodkov je bilo 746 Din 20 para, izdatkov 569 Din. Pri slučajnostih nas je g. ravnatelj Jeršinovič z lepimi besedami vzpodbujal k idealnemu delu naše organizacije.	Branko	Voglar.
Ma$arykov večer J. n. a. d. «Jadrana». «Jadran» jc proslavil 751etnico predsednika Masaryka z uspelo prireditvijo, ki so sc je poleg številno zastopane srednje« in visoko« šolske omladine udeležili gg. generalni konzul ČSR. dr. Beneš, konzul Francije de Flache, veliki župan dr. Baltič in drugi. O Masarykovem življenju in delu jc predaval dr. Krivic., «Jadranov» orkester je nato zaigral češkoslovaško državno himno.
«Preporodova» akademija. Dne 28. marca jc priredil »Preporod« v dvorani dijaškega doma akademijo, ki je ob izvrstni udeležbi pokazala vztrajnost in delavnost naših srednješolcev. Akademijo je otvoril društveni orkester, ki je pod vodstvom dirigenta petošolca presenetljivo dobro odigral overturo k «Cavalleriji». Nato je oktet zapel Ipavčevo «Domovini» in Adamičevega «Vasovalca», za kar ga je nagradilo burno ploskanje. Društveni tamburaški zbor je pod spretnim vodstvom tov. Šegule odigral več komadov, ki so jim sledile uspele deklamacije tov. Ermana in Potreta. Pevski zbor jc z «Morje Adrijansko« zaključil umetniški del, na kar sc jc vršila prijetna zabava. Občinstvo je bilo s prireditvijo nenavadno zadovoljno.
Komunisti in naše organizacije. Komunisti in njim podobni elementi so poslednje čase začeli posvečati našim organizacijam posebno pažnjo na ta način, da vtihotapljajo v naše vrste svoje agitatorje- ki naj nadzirajo društvo, pripravljajo teren, vodijo evidenco o agilnih članih itd. Večinoma jih odkrijejo o pravem času. Ob takih pri* likah pride marsikaj na dan in zato ne bo nezanimivo, če bomo posvetili v prihodnji številki tej smeri par vrstic ter očrtali njeno ideologijo, taktiko in ozadje.
Jugoslovensko dijaštvo
Štiridesetletnica «Obiliča». V dneh 27., 28. in 29. dccembra m. 1. je srbsko akadcm= sko pevsko društvo «Obilič» v Beogradu praznovalo štiridesetletnico obstoja. K pros slavi, ki je bila zasnovana v primernem stilu, je bilo poleg drugih društev povabljeno tudi Centralno tajništvo jugoslovenske napredne omladine iz Slovenije kot reprezens tanca slovenskega naprednega dijaštva, ki se je edino izmed slovenskih društev odzvalo vabilu po svojem delegatu tov. Pfeiferju. Leta 1884. so se slušatelji «vclike škole» v Beogradu (sedaj univerze) zbrali v pevsko družino, kateri so nadeli ime «Obilič». Ta pevska družina, ki se je sčasoma razvila v močno pevsko društvo, jc imela namen, da goji predvsem srbsko in slovensko pesem. Kljub vsem oviram, ki jih je imelo društvo v začetku razvoja, se je kmalu tako povzpelo, da je smelo upati na manjše izlete po severni Srbiji, ki pa so se pozneje spremenili v prave turneje' izmed katerih ostane v neizbežnem spominu «Obiličevcev» turneja ob priliki udeležitve razvitja prapora pevskega društva «Stakovič» v Banjaluki, ko je «Obilič» prvič prestopil meje svoje ožje domovine. Nepozaben ostane triumfalen pohod v Južno Srbijo, v Skoplje in dalje v Solun. Čeprav so bolgarski komitaši grozili «Obiliču» z bombami, se «Obilič» tega ni bal, temveč je s ponosom ponesel venec srbskih pesmi na jug. Svetovni dogodki zadnje dobe so vplivali tudi na razvoj «Obiliča». Število pevcev se je skrčilo in pretila jc nevarnst, da se ta pevska družina razide. Sedanji predsednik društva univ. prof. dr. Djaja je prišel na idejo, da pritegne k društvu tudi ženski svet. Njegova namera se je obnesla. Društvo je znova oživelo, dobilo je mešan zbor in pričela je druga doba društvenega življenja. Stopnjema je napredovalo društvo in doseglo mesto enega izmed najbolj čislanih srbskih pevskih društev. V načrtu proslave jubileja jc bila svečana akademija, dva koncerta in ples. Svečano akademijo, ki se je vršila
27. decembra v dvorani nove univerze, je otvoril predsednik društva, univ. prof. dr. Ivan Djaja, ki v svojem pozdravnem nagovoru ni prezrl starih članov društva, med katerimi sta se pojavila tudi bivši ministrski predsednik Ljubomir Davidovič in predsednik narodne skupščine Ljubomir Jovanovič. Za tem je govoril predsednik odbora za pro« slavo, univ. prof. dr. Svetolik Radovanovič v imenu osnovateljev društva. Nato je tehnik Backič orisal razvoj društva, na kar je društveni podpredsednik filozof Niko Justinijanovič z nagovorom izročil diplome starim «Obiličevcem». Sledili so pozdravni nagovori delegatov raznih društev in korporacij. Zastopana so bila: Beogradsko žensko društvo, Društvo srpskih studentkinja, Kolo srpskih sestara, Ferijalni savez- Crkvena pevska družina iz Sombora, Orjuna in Društvo vojnih invalidov, ki je po svojem zastopniku izročilo «Obiliču» diplomo častnega članstva. V imenu Centralnega tajništva je govoril tov. Pfeifer, čuječ že ime slovenske dijaške organizacije, je zbrana publika živahno aklamirala in po končanem govoru v slovenskem jeziku je z viharjem navdu« šenja izrekla zahvalo Centralnemu tajništvu, ki ni prezrlo tega jubileja. Svečano akademijo je zaključil moški zbor «Obiliča» z veličastno himno «Hej, trubaču!« — Drugi dan, v nedeljo dopoldne, se je vršil v saborni cerkvi svečan pomen za umrlimi člani in podporniki društva ob prisotnosti delegatov mnogih društev, zastopnikov vojaških in civilnih oblasti in ob velikem številu meščanov. Zvečer se je vršil v novem gledališču konccrt, ki je nad vse dobro uspel. Moški in mešani zbor sta pod vodstvom dirigenta g. Matačiča izvedla svojo nalogo proti pričakovanju. Prvi del koncerta je obsegal poleg pozdravnega nagovora društvenega predsednika dr. Djaje izključno srb« ske pesmi, drugi del pa poleg srbskih tudi slovenske in hrvaške. Izmed slovenskih komponistov je bil zastopan E. Adamič z «Vcčerno pesmijo«. Po tej pesmi je tovariš Pfeifer v imenu Centralnega tajništva izročil lep venec s trobojnico kot znak ljubezni in spoštovanja do ljubiteljev slovenske pesmi in poudaril, da ga prinaša z one zemlje, kjer sc je rodil ljubitelj in gojitelj srbske pesmi — Davorin Jenko. Ob slednjem imenu, ki pomeni most med slovenskimi in srbskimi komponisti, je publika ponovno izkazala radost nad udeležbo od strani slovenskih naprednih dijakov pri proslavi. Po koncertu se je v prostorih «Kolarca» vršil banket, katerega so sc udeležili stari in novi člani društva z gosti. Po mnogih napitnicah od strani zastopnikov društev so bile prečitane pozdravne brzojavke starih «Obiličcvcev», ki niso mogli priti k proslavitvi pevskih društev «Lisinskcga» iz Zagreba in «Ljubljanskega zvona«. — Tretji dan se je ob nabito polni dvorani nove univerze vršil koncert za dijaštvo, zvečer pa v «Oficir« skem domu« živahen ples- ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur. Tako so bili zaključeni dnevi proslave jubileja «Obiliča», ki je na eni strani pokazal svojo visoko stopnjo napredka, na drugi strani pa je javnost pokazala svojo simpatijo do tega društva. Ta jubilej je gotovo mejnik pred novo dobo «Obiliča», je dal društvu novo vzpodbudo k vztrajnosti in pridnosti. Obiliču še enkrat kličemo: Vivat, crescat, floreat! in želimo, da čimprej obišče belo Ljubljano, kjer nam bo dana prilika, da se pobliže seznanimo.
«Novi Kres.» Literarni krožek «Ivan Cankar« na ljubljanski realki izdaja svoj lepo« slovni list «Novi Kres«. Izhaja mesečno in prinaša samo leposlovje. Čeprav je list litografiran, je njegova oprema, pa tudi ilustracije, zelo okusna in skrbna. Agilnim izdajateljem priporočamo, da priključijo leposlovju tudi del za obravnavo našega slov« stva, gledališke, glasbene in upodabljajoče umetnosti ter si s tem pridobijo več za« nimanja med dijaštvom in našim občinstvom.
»Preporodov« socijalno=politični seminar. Tekom zimskega semestra je izvršil «Pre« porod« glede takozvane politične izobrazbe svojih članov važno delo. Socijalno« politični seminar, kjer so se vršila redno predavanja in debate, je nudil svojim članom predavanja iz sledečih predmetov: ustava naše kraljevine, oblike držav, nastanek, razvoj in oblike demokracije, parlamentarizem, socijalizem in komunizem, mednarodni odnošaji, predvsem mednarodna razsodišča ter problem razorožitve, Društvo narodov. S tem so bila zaključena predavanja politične skupine. Nato je tvorilo predmet pro«
učavanja narodno gospodarstvo s posebnim ozirom na moderno dobo. Sedaj razprav* Ijajo člani seminarja o socijalni politiki, o zaščiti in zavarovanju delavcev. Delo bo dokončal seminar koncem maja, ko bo proučil še nekatera specijalna vprašanja. Obisk in točnost članov sta izvrstna in upamo, da ostane socijalno*politični seminar v «Pre* porodu« trajna institucija, ki naj bi jo posnemala vsa ostala društv.
Mladi kulturonosci. Klerikalni «Polet» prinaša v svoji februarski številki članek «0 rabi znanstvenih izrazov v znanosti®. Razmotrivajoč ali naj rečemo vozilo na lasten pogon ali avto ter «silno bogato in mojstrsko« nemško literaturo, ki jo moramo čitati, ker «domačc nimamo, naš človek pa ne zna nemščine, niti ne kakega drugega jezika« spozna pisec, da «tudi naše stremljenje zahteva: nemščino nazaj v ljudske šole«, zakaj «vsako stremljenje postavlja ostre in brezpogojne parole«. «Druga parola pa je,' da se vsaka stvar zaznamuje s splošnim internacijonalnim izrazom.« Itd. «V znanosti o nacijonalističnem šovinizmu ni govora. Znanosti pustimo svoboden razvoj.« Morala: «Zivimo poleg znanstveno najmočnejšega naroda (sc. Nemci), mi slabotni in zaostali (sc. Slovenci). N e glejmo zato (zakaj?) na Balkan in ne pričakujmo odrešenja od tam.« Da, mladi kulturonosec, še celo očka Homer spi včasih: od Balkana smo odrešenje že dočakali, dočakali tudi svoj najvišji znanstveni zavod, ki ga nam «slabotnim in zaostalim« ni hotel deset* in desetletja dati «znanstveno naj* močnejši narod«.
Nemščino nazaj, ne odtujujmo se znanstveno, najmočnejšemu narodu, ne glejmo na Balkan, vzdihuje pisec. Ali se vsega tega ne bi dalo jasnejše izraziti v članku, ki ne bi imel naslova «0 rabi znanstvenih izrazov v znanosti«?
Frekvenca na ljubljanski univerzi. V zimskem semestru 1924./25. je bilo vpisanih na ljubljanski univerzi 1242 rednih in 38 izrednih slušateljev; razen tega še 61 rednih in
35	izrednih slušateljic, torej skupno 1376. Med temi je imela filozofska fakulteta 270 (220 + 50), juridična 383 (376+ 7), medicinska 86, tehnična 530 (519+ 11) in teološka 107 (102 + 5) slušateljev. Število slušateljev je napram letnemu semestru 1924. za 216 poskočilo.	—r.
Abstinenčno gibanje. Abstinenčni krožek na ljubljanskem učiteljišču lepo napreduje, predvsem po zaslugi prof. Verbiča. Vrše se tedenski sestanki s predavanji ter umet* niškimi točkami. Veliko važnost polaga prof. Verbič na vzgojo elanov krožka k poznej* šemu samostojnemu protialkoholnemu delu med narodom. Ta organizacija naj služi našim društvom za vzgled, po katerem naj osnujejo svoje protialkoholne odseke.
Svetosavska proslava na ljubljanski univerzi. Na pomembni dan sv. Save se je vršila na univerzi proslava, zvezana s proglasitvijo imen tekmovalcev, obdarovanih v tekočem študijskem letu s svetosavsko nagrado Nj. Veličanstva kralja. V okrašeni zbornični dvorani se je zbral univerzitetni profesorski zbor, mnogo akademikov in številni za* stopniki oblastev. Gospod rektor prof. dr. Hinterlechner, ki je vodil proslavo, je po uvodnih pozdravnih besedah predaval namesto tradicionalne teme o sv. Savi o «pre* mogovnem bogastvu posameznih držav in njih medsebojnem razmerju«. Po predavanju je sekretar univerze g. dr. Šmalc prečital teme in imena odlikovancev kot slede: na filozofski fakulteti: Vera Vabič (Odnošaji med Srbijo in Avstrijo od 1. 1807. do 1810.), Ivan Rakovec (Geomorfologija gorenjske ravnine), Franc Planina (Anatomska analiza žitaric in njih bastardov), Vladimir Tomažič (isto); na juridični fakulteti: Stojan Bajič (Ustavni referendum, zgodovinsko in pravno primerjalno), Anton Pogdo.ršek (Zavaro* vanje delavcec v naši državi z narodnogospodarskega stališča), Josip Dobrovšek (Sisten zločinov po kastavskem, veprinskem in moščinskem statutu), Matija Primus (Sistem kazni po kastavskom, veprinačkom i moščničkom statutu); na medicinski fakulteti: Mile Roš (Pankreatske žleze), Božo Škerlj (Katere mišice razbere tvoje oko na živem, normalno razvitem in gibajočem se človeškem telesu); na tehniška fakulteti. Anton Kuhelj (Za Studyjeve trikotnike naj se konstruira na vektorialno analitični pod* lagi sferičnB trigonometrija); na teološki fakulteti: Alojz Odar (Po katerem grškem
tekstu jc preveden staroslovenski Markov evangelij)- Bogomil Remec (Podlaga slo* venskih bibličnih prevodov), Ivan Martelepc (Ivan Mesar, misijonar v 18. stoletju).
Ustanovni občni zbor štipendistov ljubljanske univerze. Dne 21. januarja 1.1. se jc
vršil v balkonski dvorani tukajšnje univerze ustanovni občni zbor štipendistov pod povsem objektivnem vodstvom filozofa Debevca. Po poročilu funkcijonarjev priprav* ljalncga odbora o dosedanjem delovanju so sc sprejela od odbora predložena pravila z nekaterimi izpremembami. Značilna je določba teh pravil, po kateri morejo postati člani društva oni slušatelji ljubljanske univerze, ki jih jc predlagal rektorat ministrstvu prosvete na tozadevno prošnjo za podelitev štipendije. Pri sledečih volitvah so se izvolili v odbor vsi člani pripravljalnega odbora razen enega. Končno sc je sprejela resolucija, naslovljena na ministrstvo prosvete, v kateri sc zahteva, da sc nemudoma izplačajo štipendije tudi onim, ki jih je v podelitev predložil rektorat univerze. Nadalje se zahteva, da se štipendije sploh redneje izplačujejo.	A. F.
-J- Blok levih. Blok levih jc po nekaj krčevitih sunkih, izmed katerih naj omenimo famozno — seveda v levičarskem «Slovencu» — objavljeno odprto pismo mlajšim članom «Jadrana» ter par ponesrečenih akcij o priliki nemirov na ljubljanski univerzi, izdihnil, ker mu niso hoteli življenja rešiti niti «Jadranaši» in «Triglavani», niti usmiljeni klerikalci. Zapustil je postuma — «Klub levih«. Baje sc bo združil s «Klubom marksis stov« in z — «Njivo» v nov blok. Levičarji s ponosom trkajo na svoje sila realne uspehe. Pomislite: pravila so že potrjena! Brez programa in članov bo očividno šlo; pravila so pač prva stvar. Mesto programa bi pa morda zadostovalo geslo: tres facinut collegium?)
Kuriozum iz «meddruštvenega» življenja. Odbor «Jadrana» je predal nekega člana, ki je kršil društveno disciplino, društvenemu razsodišču, ki ga jc spoznalo krivim ir> izključilo. Dotičnik je pa tudi odbornik v ADJT., ki je takoj interveniralo, trdeč- da se je dotičnik ravnal samo po direktivah ADJT., ki je kot strokovno društvo pre; povedalo, da bi se njega funkcijonarji udeležili skupščine, sklicane od kulturnopolitičnih društev, ker bi se moglo to tolmačiti kot sodelovanje strokovnega organizacije. Radi tega — trdi ADJT. v svoji pismeni intervenciji na «Jadran» — dotičnega člana ne veže disciplina kulturnega društva in nerazumljivo je ADJT., da je mogel častni sod «.ladrana» izkonstruirati (!) nekako (!) kršitev disciplinc napram «Jadranu». Sklep «Jadranovega» razsodišča baje ovira čine ADJT. v njih strokovnem delovanju. Dalje je ADJT. zelo presenečeno, da je «Jadranovo« razsodišče ravno (!) v tem primeru tako rigorozno postopalo. Tudi izjavlja intervencija ADJT., podpisana od tajnika in «za predsednika«, da je bila razburjenost dotičnega člana upravičena, da je pa bila razburjenost posameznih odbornikov ADJT., ko so doznali za sklep — kakor «pris znava« intervencija, — neprimerno večja! Z ozirom na to edinstveno intervencijo moramo povedati tole: ne glede na čisto neprimerno kritiko «Jadranovega» razsodišča od strani absolutno nekompetentnega faktorja (kar je v ostalem skrajna netaktnost!) je jasno, da jc odbor ADJT. s tem, da je prepovedal svojim članom, pa magari od* bornikom, udeležbo na skupščini, prekoračil svoje kompetence. Naloga strokovnega društva je skrb za strokovno izobrazbo svojih članov. Njih kulturnopolitičnega udej« stvovanja pa na noben način nima pravice določati, oziroma v tej smeri kaj prepovedo« vati, ker udeležba na skupščinah ni strokovno udejstvovanje. Zato so glede tega za člane ADJT.. ki so obenem člani kulturnih društev, merodajni samo sklepi slednjih.
—	Prizivno sodišče je prvoinstančno razsodbo v polnem obsegu potrdilo. To zopet spada očividno v delokrog «strokovnega društva«, kot si ga zamišlja par odbornikov iz ADJT., in ti pripovedujejo gorostasne vesti o bodočih represalijah, ki so očividno že v teku. Neki «Jadranaš» je dobil opomin za vrnitev knjig iz knjižnice ADJT., čeprav še ni potekla izposojilna doba, poleg tega pa mora plačati — 12 Din za opominjevalne stroške. Če misli par odbornikov v ADJT. še nadaljevati s takim početjem, bomo zadevi posvetili v kratkem malo več pozornosti.
Naknadno smo i/.vcdcli, da je odbor ADJT. stavil pred društveno razsodišče pred* sednika «Jadrana» ter vse člane «Jadranovih» razsodišč. O tem činu nekaterih odbor* nikov iz ADJT., ki dokumentirajo s tem popolno nepoznavanje osnovnih pojmov o strokovnem delovanju, sodstvu in odgovornosti razsodnikov, bomo izpregovorili po obravn avi.
Akademski klub za proučevanje idej Društva narodov. V prejšnji številki smo pris nesli vest, da se je na ljubljanski univerzi osnovalo novo društvo, ki naj proučuje in širi ideje Društva narodov. Grajali- smo postopanje «odbora», ker ni javil ustanovnega občnega zbora itd. Naknadno se je izkazalo, da je bila vest o ustanovitvi, ki je bila priobčena v nekem ljubljanskem dnevniku, netočna. Vršil se namreč ni ustanovni občni zbor, temveč samo sestanek, na katerem je sekretar naše države pri Društvu narodov, g. Popovič, informiral o delovanju Društva narodov in priporočal ustanovitev kluba z gori navedenim ciljem. Predsednik Društva slušateljev filozofske fakultete- tov. Melis har, ki je prevzel nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev novega društva, je sklical 12. januarja sestanek interesentov, na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ga tvorijo tovariši Miloš Grabrijan, Nande Majaron, Franc Zwitter in Dolfe Schauer. Sestaviti ima pravila in sklicati ustanovni občni zbor. Upamo, da bodo pris prave kmalu gotove in da bo med letnim semestrom že pridno reševal svojo težko nalogo.	—r.
Dijaštvo drugje
Ruska juridična fakulteta v Pragi. H koncu leta 1924. je objavil dekanat ruske juridične fakultete v Pragi obširno poročilo o akademičnem letu 1923./24. Že 18. maja 1924. je slavila fakulteta dvelctnico obstoja. Najtežavnejša doba ustanovitve in orga* niziranja fakultete je bila premagana, istočasno pa je utrpela fakulteta težko izgubo s smrtjo svojega ustanovitelja in prvega dekana prof. P. I. Novgorodceva. Pobuda za ustanovitev ruske pravne fakultete v emigraciji je izšla iz zveze ruskih akademikov v inozemstvu. Vseh oči seveda so bile uprte v Češkoslovaško, kjer so ruski emigranti ne samo uživali najbolj širokogrudno toleranco, marveč tudi mogli pričakovati dejanske podpore ministrstev za zunanje zadeve in šolstvo ter narodno prosveto, ki sc je v teku let sijajno obnesla. Ruska akademična emigracija pa je zopet s svoje strani smatrala ustanovitev tc fakultete kot svojo narodno nalogo. Globoko nacijonalno vsebino ruskega pravoslovja, njegovega zgodovinskega razvoja, njegovega ogromnega izkustva na praks tičnem polju ni mogla podajati ruskemu študentu nobena evropska fakulteta. To se je moralo vršiti po ruskih učnih močeh in po boljših tradicijah prejšnjih ruskih fakultet, in ruski akademiki čutijo obveznost velike hvaležnosti napram častitljivi Karlovi univerzi praški, da je sprejela rusko fakulteto v svojo akademično zaščito. Nove razmere pa so naložile fakulteti vrsto novih nalog in obogatile njen program za več novih disciplin. Tako se zapadnoevropske ustave obravnavajo mnogo obširneje, kot je bilo to prej v stari Rusiji običajno. Poleg tega je posvečena posebno kritična pažnja zakonodaji in razvoju pravosodnega postopka v sovjetski Rusiji, in samo po sebi umevno, sta pravosodje in ustava češkoslovaške republike predmet vnetega študija. Iz poučnega statističnega poročila je razvidna vsa intenzivnost dela na tej fakulteti. V letu 1923./24. je bilo nastavljenih 19 profesorjev, 2 docenta, 7 privatnih docentov in 5 lektorjev. Razen tega se je pripravljalo 14 oseb za predavateljsko karijero in trije so tekom leta dosegli stopnjo magistra, in sicer za mednarodno pravo, za politično ekonomijo in statistiko ter za rusko pravno zgodovino. Trem absolventom je bila podeljena zlata medalja za dela o sledečih tematih: «Ministrski kabinet za vlade Ane lvanovne«, «Pomota pri privatnopravnih pogodbah* in «0 oblikah dolgovanja v splošs nem pravu». Nadalje je bilo objavljenih šest novih tematov, med njimi en o upravni
reformi z dne 29. februarja 1920. na Češkoslovaškem v luči samoupravne teorije. Med drugim je vrsta študentov napravila diplomska dela o administrativnih in pravnih vpra= šanjih ČSR.- tudi s posebnim ozirom na položaj Podkarpatske Rusije. V minulem akademičnem letu je posečalo fakulteto 498 slušateljev. Od teh samo devetorica ni dosegla akademičnega minima, dočim so jih sedem morali izključiti. Dovršilo je fakuL teto 11 oseb, v tekočem letu pa polaga državni eksamen 80 do 85 slušateljev.
Izmenjava semestrov. Za letni semester 1924./25. priredi zunanji urad nemške dijaške zveze v sporazumu z udruženjem švicarskega študentstva izmeno študentov na osnovi realne ekonomske reciprocitete: rodbina izmenjanega dijaka preskrbi za drugega v univerzitetnem mestu stanovanje in prehrano za dobo, v kateri traja ta sporazum. Pripuščeni so tako dijaki kot dijakinje univerz in tehničnih visokih šol. Po istih načelih se vrši izmenjavanje med študenti Nemčije in Avstrije, kjer so izjemne pristojbine obojestransko izenačene in dovoljena ugodnost prostega potniškega vizuma in polovične voznine. Tako drugi, veliki narodi gojijo in poglabljajo kulturno vzajemnost človeštva, dajoč svojim sinovom možnost neposrednega stika s pridobit* vami mrzlično napredujočega človeškega duha. V tej tekmi baš sinovi malega naroda ne smemo biti zadnji. Narobe, ojačiti moramo svojo aktivnost in vsaj držati korak z napredkom ostalega sveta. Toda kdaj se bomo vendar zganili po toliko dramilnih vzgledih drugih narodov? Apropos, kje je ostala izmena naših študentov in profesorjev z univerzami v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani pa v Pragi in Varšavi. V katerem štadiju je to vprašanje sedaj in kdo ga vobče ima v evidenci? Mar naj se «leta strahote in groze® vlečejo še par rodov?!	Irak.
Pismo iz Padove. Letos je vpisanih na padovanski univerzi 23 Slovencev in nekaj Dalmatincev, jugoslovanskih državljanov. Slovenski akademiki imamo svoj klub «Na» nos», ki pa letos ne deluje redno radi odsotnosti večine članov. Zato se je rodila misel, pritegniti k delu v klubu še neorganizirane Dalmatince. Naši odnošaji z Italijani, seveda z onimi iz prejšnjega kraljestva, so povsem normalni, prijateljski, dočim se glede onih iz tako zvane Venezie Giulie niti najmanj ne more govoriti o prijateljskih stikih. Organizacij je precej. Svoje klube ima cela vrsta struj, od gorečih fašistov preko katolikov in socialistov tja do ekstremnih komunistov ter anarhistov. Skupna akademska reprezentanca nosi naslov «Assoziazione Goliardica«. Proti Gentilijevi retormi vre še vedno; na vsaki skupščini, ki se Gentilija prav nič ne tiče, pride do kakega razburjenega intermezza. Narodnosti sc pa kar mešajo. Zastopani so poleg domačinov Rusi, Poljaki- Čehi, Jugoslovani, nadalje Ncmci, Madžari, Japonci, Judi. Slednjih je celo mnogo in študirajo večinoma medicino. — O stanovanjskih in prc-hranbenih razmerah sc ni pritoževati. Hrana v menzi stane 170, soba 70 do 100 lir. Vse skupaj privatno 350 do 400 lir. Manj zadovoljive pa so izredno visoke takse. Imatrikulacijske pristojbine znašajo 300, razne druge pa 750 lir. Slovani in Nemci smo plačevanja teh taks oproščeni. Izpiti se polagajo v marčni, julijski in novembrski sezoni. Klasificira se z redi do 30 točk, kar je maksimum uspeha, 18 je minimum, ki še ravno zadošča.
Univerzitetno udruženje za Društvo narodov. V Bruslju se je 5. januarja 1.1. sestal izvršilni odbor tega udruženja k seji. Predsedoval je Anglež Cooper Johnson, poleg njega so bili v predsedstvu zastopani tudi Nemci- Čehoslovaki, Amerikanci in Danci. Udruženje združuje organizacije iz 15 držav.
Potovanje Jia Angleško je priredila «Dic Dcutsche Studentenschaft» v drugi polo* vici septembra. Ekskurzija je posetila državno razstavo v Wemblcyu in starodavno univerzo v Oxfordu.
Delavske fakultete v Rusiji. Najzanimivejša in izrazito revolucionarna tvorba sovjet* ske ere na polju šolstva so gotovo delavske fakultete, kratko «rabfak» imenovane, ki so večinoma priklopljene visokim in strokovnim šolam, često pa tudi čisto samostojne ustanove. Njihova svrha obstoja v teoretični izobrazbi mladih nadarjenih delavcev in
delavk v teku kratkih treh let do tolikšne stopnje, da morejo po dovršitvi fakultete vstopiti na dotično visoko ali strokovno šolo. Dejansko je naloga teh šol mnogo ožja, kajti takozvane delavske fakultete so prav za prav le delavske šole, ki naj skoro izključno pripravljajo za praktične tehniške poklice. Praktični izobraženosti namreč dajejo sedaj v Rusiji prednost pred vsako drugo izobrazbo. Ustanovljeni sta dve vrsti «rabfakov»: dnevne in večerne šole. Obiskovalci dnevnega pouka so za čas študija oproščeni obrtnega dela in se morejo posvetiti edino in samo študiju. Vsi so deležni državne podpore, ki sicer ni velika, ki pa vendar pri sistemu skupnega stanovališča, prehranjevanja, preskrbovanja učnih pripomočkov itd. zadošča zadovoljitvi minimalnih potreb. Pouk se vrši dnevno od 9. do 15. ure s četrturnimi odmori in je obisk predavanj obvezen, ravno tako kot so učenci obvezani dnevno k triurni pripravi izven šolskega pouka. Razmerje med dnevnimi in večernimi obiskovalci je približno 4 : 3. Tako n. pr. je na moskovskem «rabfaku» pri drugi univerzi, ki se imenuje po Buharinu, 800 dnevnih in 600 večernih študentov s 100 učnimi močmi. Drugje je razmerje analogno. Kar pri pogledu v «rabfak» in tamkajšnji pouk posebno osuplja, je materijalno pomanjkanje. Gojenci in šola so siromašno opremljeni, opaziti ni sledu zapadnoevropskega komforta naših modernih šol, niti evropsko oblečenih ljudi. Sorazmerna čistoča nekako spravi človeka z ohlapnostjo zunanje slike in še bolj se spoprijaznimo- ko vidimo ogromno vnemo po izobrazbi, ki se nam javlja na vsak korak. Ta želja po izobrazbi ima na sebi nekaj otroško=primitivnega, tu vidimo, kako narašča surovo neobdelano gradivo iz neizmernih ljudskih globin in odločno zahteva obdelave, piljenja in glajenja. Učenci so dobro, trdo, sirovo gradivo in kažejo že po svoji zunanjosti, da morejo nastati iz njih solidni življenski delavci. Vsega se oprimejo z zdravo radoznalostjo, kažejo enako zanimanje za retorto, v kateri se vrši kemičen proces, kot za katerokoli novelo Čehova, ki jim je dana v razglabljanje. So krepkega temperamenta, brezprimerno samostojni in imajo lastno presojevalno zmožnost v najbolj zamotanih stvareh. Prepojeni seveda z ideologijo historičnega materijalizma so v znatni meri dostopni najrazličnejšim vprašanjem, kar jih dela do izvestne meje površne in enakolične. Toda na drugi strarii so si svesti svojega cilja in razumno samozavestni, priznavajo nizko stopnjo svoje izobrazbe, vendar verujejo, da jo bodo z marljivostjo dvignili in izenačili s kulturno višino ostalega sveta. Na vprašanja, ki jim jih zastavljajo tuji posetniki, naravnost tekmovaje odgovarjajo, polemizirajo z vpraševalci in tovariši, ki dajejo drugačne od* govore, podpirajo svoja mnenja in nazore s citati iz del voditelja revolucije, s pri« merami iz zgodovine. Nad vsem njihovim ponašanjem vlada preprostost, pa tudi sme« lost, v klopeh sedijo v kožuhih, s kučmo na glavi, pred seboj pa imajo poleg zvezkov najmanj en sovjetski časopis. Najbolj priljubljena je «Politična gramatika«, t. j. kratka enciklopedija državoslovja, vsekakor v sovjetskem duhu. Gledališč ne posečajo, ker nimajo za to denarja, gojijo pa šport, imajo umetniško nagnjenje, literarno zanimanje, žurnalistične potrebe. S težavo se dvigajo iz svoje globine, vendar napredujejo po« stopno, vztrajno in žilavo. Sovjetsko državo smatrajo kot svojo državo, odločeni so sodelovati pri njeni dograditvi in nadaljevati delo Leninovih idej. Zanje ni nobene druge metode kot leninizem, ne priznavajo upravičenosti nobene druge smeri kot marxizma. Tako podrašča nova generacija, splošno ruska generacija. Bolj in bolj se oddaljuje zapuščini stare zgodovine in se bliža nečemu novemu, česar si niti sama dovolj jasno ne predstavlja, za kar pa črpa pripomočke zgolj iz socijalističnih hrestos matičnih učbenikov Marxa, Engelsa, Lenina. To pokolcnje dobiva svoje dotoke iz okolja, iz katerega je prej samo tu pa tam prižuborel na površje majhen potoček, in ko privro na dan, temeljito premešajo znano rusko odprtost in širokost. Če se bodo ti prirodno eruptivni slovanski sinovi kdaj oprostili primitivnih miselnih svodov in če bodo ohranili svojo pridnost, žilavost in vztrajnost, tedaj in samo tedaj bo njihova mati Rusija gotovo učakala lepe in slavne dni.
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Razno
Stavka pariškega dijaštva. Dijaštvo pariške univerze je pričelo tik pred prazniki stavkati. Po celi alatinski četrti* 'vre; do 500 komunističnih dijakov in dijakinj ter drugih stavkokazov se dnevno pomika v monomih (enoredih) po bulvarju Sv. Mihaela z velikim krikom in prepevanjem internacionalne himne; nacijonalni dijaki jih pri--čakujejo ob križiščih in pojejo Marseillaiso. Vsa povorka je namenjena proti dijaškemu domu, ki ga straži cel bataljon nacijonalnih dijakov, oboroženih s smrdljivimi bom* bami, vrči vode in sličnim obrambnim strelivom; toda do spopada navadno ne pride, ker poseže vedno pravočasno vmes policija in razžene bojaželjne napadalce. Vzrok temu razpoloženju je sledeč: Minuli mesec je naučni minister imenoval g. Georgea Scellea, profesorja na dijpnski fakulteti in šefa kabineta ministra dela, za profesorja med« narodnega prava na pariški juridični fakulteti. Slušatelji juridične fakultete so smatrali to imenovanje za nepravilno, ki ima namen, da nagradi g. Scellea za njegovo politično delovanje, posebno, ker je fakultetni svet predlagal na to mesto v prvi vrsti g. LeFusa, profesorja v Rennes. Izjavili so, da jim gre za to> da se varuje vseučiliška svoboda proti vplivom politike in protežiranja. G. Scelle bi moral imeti 9. marca nastopno p res davanje. Dijaki so zasedli predavalnico. Ko se je predavatelj pojavil, so dvignili velikanski vrišč, klopi so letele po zraku, kratkomalo predavanje je bilo onemogočeno, folieija je morala intervenirati in izprazniti dvorano. G. Scelle je 18. m. m. zopet po» skusil z nastopnim predavanjem. Tudi to pot ni uspel, ker so dijaki zasedli notranj* izhode fakultete in pristope k predavalnicam. Razvile so se manifestacije in komuni* stične protimanifestacije po vsem gričku sv. Genovefe; prišlo je do krvavih spopadov, policija je streljala. Rezultat: 130 ranjenih, od teh 70 policistov, in 30 aretacij. Mnoge so obsodili na različne denarne kazni. Vsled resnosti položaja se je sestal ministrski svet, ki je sklenil, da se fakulteta zapre in dekan Berthelemy razreši funkcije. Univerzitetni spor je s tem stopil v novo fazo sanacije. Ko so slušatelji zvedeli o odredbi ministrstva in o obsodbi aretiranih tovarišev, je zavrelo po celi latinski četrti. Spon* tano je nastala povorka, ki se je pomikala proti stanovanju dekana Berthelemyja> katerega so navdušeno pozdravljali. Dekan, ki opravlja že od leta 1922. to funkcijo, je izrekel dijakom sledeče: «Dokler bom vodil fakulteto, ne bosta niti politika niti policija našli dostopa.« Dostavil je, da vsak dostop policije na univerzitetna tla dovede do krvavih spopadov, katerim on svojih dijakov ni smel izpostavljati. Naučni minister je na interpelacijo profesorskega zbora z ozirom na svoje odredbe odgovoril, da imajo manifestacije dijakov političen značaj in ne stanovskega. Udruženje dijakov je zavzelo svoje stališče in odločno protestiralo, izjavljajoč- da stoji izključno na stanov« skem stališču. Skoro vsi profesorji juridične fakultete so sc izjavili solidarne s svojim odstavljenim dekanom, dijaško udruženje pa je odredilo občo protestno stavko. Stavka sc bo morala vsled počitnic prekiniti, vendar sc bo po izjavi predsednika Gattina po počitnicah nadaljevala, dokler ne dobe dijaki zadoščenja.
Študij v Ameriki in prepoved o naseljevanju. Študenti, ki žele študirati v Ameriki, so pod izvestnimi pogoji izvzeti od omejujočih določb naseljeniškega zakona in se ne štejejo v tako zvano Quota Immigrants. O tem določa imenovani zakon sledeče: «Naseljenik, ki je bona fide dijak, pa najmanj petnajst let star, in hoče priti v Zedinjene države severnoameriške izključno v svrho študija na kaki priznani šoli, zavodu, akademiji, v Seminarju ali na univerzi, se mora izrečno kot tak izkazati po predhodni privolitvi delavskega ministrstva (Secretary of Labor). Le»temu ministrstvu je vsak učni zavod dolžan naznaniti trajanje študija, sicer se dovoljenje tudi za začasno bivanje brezobzirno prekliče.«
Ukrajinske visoke šole v ČSR. Na Češkoslovaškem obstoje trenotno štiri ukrajinske visoke šole: ukrajinska univerza v Pragi s 700 slušatelji, višja pedagoška šola v Pragi s 150 in ukrajinska poljedelska akademija v Podčbradu s 1400 slušatelji ter spomladi lanskega leta otvorjena umetnostna akademija v Pragi.
Nova kitajska univerza. V Vusungu pri Šanghaju so otvorili novo univerzo, ki stoji popolnoma pod vodstvom Nemcev. Začasno obsega samo medicinsko in tehniško fakulteto. Zanimivo je, da so se Nemci že pred vojno živo zanimali za kitajske pro* svetne razmere in da to svojo taktiko nadaljujejo tudi zdaj po vojni. Nemci že vedo zakaj 1
Izmena študentov. Nemška in ogrska študentska zveza sta tudi letos izmenjali gotovo število študentov. Bivanje je trajalo tri mesece, od julija do septembra.
Vsem tovarišem, ki so že pretrpeli dobo materijalizma in iščejo odrešenja od nje, objavljamo, da se njih tovariši zbirajo ob nedeljah in praznikih pri akademski sv. maši ob 11. uri pri oo. frančiškanih. Akademska zveza. — Tako> reklamno objavo so ižvesili naši katoliški asketi. Povzpeli so se v nadzemske višine in izgubivši pod seboj realna tla nič več nočejo imeti opravka s to politike?... Čisto nematerijalistične ugodnosti po akademski sv. maši pa so: zadnji del Čerinovega koncerta, najuspešnejši del pros menade po Aleksandrovi cesti, dober glas "katoličana v «Slovencu» in «Domoljubu» ter topla juha v Marijanišču. Kdo se še pomišlja?!
Za II. razred je treba imeti posebne uniforme. To se namreč bere v novem Pra« vilniku za vozne olajšave, in sicer ravno v členu 100. Gojencu vojne akademije, ki je po svojem činu običajen srednješolec, oziroma srednješolec v uniformi, temu je svoj čas prometni minister dovolil, voziti se tudi v II. razredu. V II. razredu pa ni mesta za druge srednješolce, in ker je ugodnost zamišljena v retrogradni smeri odvzgoraj navzdol, tudi ne za Vse visokošolce. Oboji so po svojih študijah lahko «nad» unifor« miranci, ali ker nimajo uniform, je zanje II. razred zaprt. Sicer pa se je uniformi še vedno dobro godilo in če bodo 8. februarja preoblekli takega ali takega kaplančka v ministra prosvete, bo uniformirani kaplanček potoval celo v salonskem vozu. Kot spomin na čase »zakona, reda, pravice in socijalne — enakosti« je II. razred za unis forme, III. razred za civil. Tako naj ostane!
Listnica uredništva
Več razlogov je, da Se je ta zvezek «Vidovdana» zakesnil. Iz njih naj navedemo v svoje opravičilo samo dva najtehtnejša: 1.) slabo denarno stanje našega lista in 2.) prc> obremenjenost tiskarne. Zlasti denarna nemožnost je kriva, da ne moremo iti trdnih in hitrih korakov k realiziranju našega velikega programa, ki je vreden gmotnih žrtev naše javnosti. Mi hočemo naprej! Kot priča naše volje naj služi tudi nov oddelek v «Vidovdanu» pod naslovom «Naše razprave*. V njem bomo objavljali resnejše po< skuse razpravljanja o znanstvenih problemih, v dokaz samostojnega mišljenja in znanstvenega stremljenja napredne omladine. Prepričani smo, da s to novostjo beležimo važen napredek v razvoju «Vidovdana», ki mora ostati naš prvi dijaški list. Ako podčrtavamo to, tedaj ga pač ne bomo našli človekaf priznavajočega se napredni misli, ki ne bi spoznal naše globoke vere v svoje delo in ki s podvojenim razumevanjem ne' bi podpiral naših ciljev, zastopanih v «Vidovdanu». Za to pa je treba, odkrito povedano, poleg moralne tudi gmotne podpore. Naši lastni dohodki so nezadostni, a z započetc poti ne krenemo. Na naše dijaštvo in javnost naslavljamo apel, da «Vidovdan» vsestransko podpro, plačajo zaostanke na naročnini in nam pridobivajo novih naročnikov. Na tej edino realni/osnovi se ne strašimo bodočnosti za svoj list.
Našemu dijaštvu priporočamo tvrdko J. GOREČ (palača ljubljanske kreditne banke)
za nakup: koles, pnevmatike In vseh potrebščin Prvovrstno blago I	Cene	zmerneI