iiimiiiniiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiinimnuiiuiriiiHiinii imiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiimi Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj sc frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani tista pišejo,druga stran naj bo prazna. Bokopisi se ne vračajo. iimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii Glasilo koroških Slouenceu. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. miiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Leto XXXIV. Celovec, 24.,aprila 1915. St. 33. Z bojišč. Premirje v Karpatih. Dunaj, 19. aprila. (K. u.) Uradno se razglaša: 19. aprila 1915. Na Ruskem Poljskem in v zapadni Galiciji nobenih posebnih dogodkov. Na bojni črti v Karpatih vlada mir, iz-vzemši nepomembne boje na gozdnatem gorovju, v katerih je bilo ujetih 197 mož. V južnovzhodni Galiciji in v Bukovini posamezni artiljerijski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Nemško poročilo. Bero li n, 19. aprila. (Kor. ur.) Veliki glavni stan, 19. aprila. Z a p a d n o bojišče. Južnovzhodno od Ypema so bili Angleži zapodeni iz malih delov naše postojanke, ki so jih še držali. Z močnim napadom ob železnici Ypern - Gomines so včeraj zvečer poizkusili polastiti se zopet postojanke na višinah. Napad se je z največjimi izgubami ponesrečil. Pri Jugelmunster je bil francoski letalec poročnik Garros prisiljen pristati in je bil ujet. Med Mozo in Mozelo je potekel dan v artilerijskih bojih. Slab francoski napadalni poizkus proti postojanki Combres je bil z našim ognjem že v začetku potlačen. V Vogezih sta se izjalovila dva francoska napada na našo postojanko na sedlu zapadno od Reichsackerkopfa, ki smo jo bili vzeli, in napad na višine severno od Steinbriicka. Po velikih izgubah so se Francozi umaknili. Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Francoska in Angleška in zdi se, da celo od uradnih mest preplavljata inozemstvo s »poročili o zmagah« na zapadnem hoji-šču. Vse te trditve so kratkomalo izmišljene. Ne izplača se, zavračati jih posamezno. Opozarja se temveč le na preiskovanje na podlagi uradnih nemških vojnih poročil. Najvišje armadno vodstvo. Nova akcija ob Dardanelah? Kolin, 19. aprila. »Kolnische Zeitung« poroča iz Aten: Po zanesljivih poročilih iz Lemna je že nekaj dni opaziti nenavadno živahno gibanje med četami zaveznikov, ki se nahajajo na otoku. Pravijo, da bi se minulo sredo morale zopet začeti akcije zoper Dardanele. Vse francoske čete v Mudros, izvzemši nekaj senegalskih bataljonov, so bile vkrcane na transportne parnike, h katerim se je pridružila še iz Aleksandrije do-šla ladja s francoskimi četami. Pri Mudros je bilo predvčeraj izkrcanih menda 35.000 mož, Angležev in Francozov, v popolni opravi. Kolonialnih čet ni bilo zraven. Obstreljevanje Smirne. Frankobrod, 19.• aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: Angleški rok za predajo Smirne poteče 23. aprila. Venizelos In Grška. Ženeva, 19. aprila. »Petit Journal« poroča iz Aten, da poizkuša Venizelos zbrati legijo 50.000 mož. Grški, angleški in francoski kapitalisti ga hočejo podpirati. Solun, 19. aprila. General Danglis je odstavljen kot poveljnik epirske armade. Tudi na drugih višjih poveljniških mestih grške armade so nameravane precejšnje iz-premembe. B e r o 1 i n, 20. aprila. (K. u.) Wolffov urad poroča: Zapadno bojišče. V Champagni so naši saperski napadi napredovali. V Argonah so se nekateri francoski napadi severno od Le Four de Paris ponesrečili. — Med Mozo in Mozelo so bili topovski boji le na nekaterih mestih živahni. Francoski napad pri Flirey se je v našem ognju izjalovil. V Croix des Carmes so vdrle naše čete, ko so razstrelile nekatera utrjena poslopja, v sovražno glavno postojanko in prizadjale nasprotniku hude izgube. V nekem predstražnem boju zapadno od Avri-courts smo v naskoku zavzeli vas Etuber-nemille, ki smo jo prej začasno zapustili. V Vogezih na višinah Sillacker severnozapad-no od Metrerala se je ponesrečil sovražen napad s hudimi izgubami za Francoze. Pri sunku proti vrhu Hartmannsweilerkopfa smo na severnozapadni višini pridobili nekaj sto metrov sovražnih postojank. Vzhodno bojišče. Vzhodni položaj je neizpremenjen. Najvišje armadno vodstvo. Japonci iščejo opirališča v Ameriki. Frankobrod, 19. aprila. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Newyorka: Križarka »New Orleans« je bila odposlana v Turtle-zaliv, da dožene, kaj da delajo tam Japonci. Govori se, da so pustili Japonci tam namenoma križarko »Asama« zavoziti na mehka blatpa tla, da bi imeli tako pretvezo (vzrok) poslati tja mornarico. V Was-hingtonu se boje, da bodo mehikanske oblasti odobravale, da se napravi tam opirali-šče za japonsko mornarico. Ruski vojni načrt. Ženeva, 19. aprila. Poročevalec lista »Pariški Journal« poroča svojemu listu iz Varšove, da obdaja prave načrte velikega generalnega štaba globoka skrivnost. Glede odločilnega boja nikakor ni dognano, ker Podlistek. Iz bojevanja 7, pešpolka. (Piše g. poročnik v rez. dr. Franc Kotnik.) V strelskem jarku, 14. aprila 1915. Dragi! Tri mesece sem že iz Celovca in vendar se še nisem oglasil, akoravno sem Ti obljubil. Izvedel si že od drugih, da se mi godi še dobro in da sem hvala Bogu zdrav in čvrst. Le revmatizem me malo tare a na take malenkosti človek tukaj ne sme misliti, ker ni časa za to. Da se naš koroški 7. pešpolk hrabro bon, to bo Vam v domovini znano. Bodisi Nemec, b°dm Sh> venec, vsak stori v polni H1«*™ svojo nost. To kažejo tudi lepa odlikovanja moštva, med katerimi najdeš mawikatercga slovenskega Korošca. Ako. ^ opisal se zdrav vrnem v domovino, ^ PSvoi kar sem doživel, ker pridno p ^^Ležimo že dalje časa v PO^ijah,j zakopani v strelskih jarkih, na .rob na pred nami v dolini na vasi m £ . . Rusi na 400 do 1200 korakov. Živ!Jenje j harobe. Podnevi spimo v jarkih, • smo si napravili svoje »vile«, to p. ’ spimo, če ni boja. Vile imajo Posebna uno_ na. Eni naših hiš se pravi vila »Ru blick«, ker je od nje lep razgled na iusk pozicije, vilo kranjskega rojaka, ki ga včasi prime domotožje, so krstili vila »Heimweh« (domotožje) itd. Podnevi je torej precej mirno, le kak koroški divji lovec zasmodi Rusom katero v dolino in navadno zadene. To je veselje v voju, če zadene krogla divjega lovca! Zvečer pa se začne pravo življenje. Vse oživi. Naši pridni konjički pridejo z menažo in kruhom, prinesejo tobak, cigarete, pošto. Take živalice so res pridne. Tiho razdele menažo. Naši fantje pravijo, da so Rusi še precej dobrih manir, ker nas navadno puste pri miru, kadar menažiramo. Ponoči je treba postaviti straže, odposlati potrulje, čuvati je treba zemljo, ki smo jo zopet priborili. V jarkih zasvetijo za zagrinjali ognji, kjer si fantje kuhajo in grejejo otrple ude. Votlo zadone lopate, zašklo-potajo krampi, treba je kopati in se še boljše zabraniti. Proti jutru prineso konjički kavo. Rusi napadajo navadno ponoči. Tiho se priplazijo, tam eden, tam drugi, tam tretji bliže — patrulje javijo sovražnika, vse je napeto — zdaj začne deževati svinca, katerega jim pošiljamo v dolino, za nami se oglasi artiljerija, ki meče šrapnele in granate na Ruse. To treska in grmi še huje ko grom v gorah, ko se razlega odmev od gore do gore. Cuje se stokanje ranjencev, tam zasveti lučka — ogenj pojema, napad je odbit. Ruski napadi se vrše navadno od pol 12. do 1. ponoči ali pa zjutraj, ko se začne svitati. Treba stroge službe, .treba discipline, vsak mora biti prešinjen o važnosti svoje osebe in mesta, na katero je postavljen. Odbili smo napad. Saniteta javi, ta ima prestreljeno glavo. Vzamemo mu legitimacijo s prs, denar iz žepa, ki ga pošlje kom-panija politični oblasti ali staršem. Ena slika mi je in mi bo ostala živa celo življenje. Na gori votlo doné lopate, saniteta koplje grob. Jama je izkopana — vanjo polože padlega junaka. Tiho in oprezno se vrši vse, le polglasne glasove čuješ, da ne bi sovražnik motil svetega miru. Luna obseva dve smreki v bližini, v temnih obrisih se vidi križ junaka, ki so ga položili prejšnji dan v hladno zemljo. Človek postane v vojski trd — a ob tem prizoru, večnolepem so mi stopile solze v oči. Vsem se je godilo enako, nadporočniku, praporščakoma in meni, ki smo mu izkazali zadnjo čast in mu želeli večni mir in pokoj. Svete žrtve polaga ljudstvo na oltar domovine in te žrtve morajo prinesti boljše čase za našo Avstrijo. Za to se borimo in vztrajamo in bomo vztrajali z božjo pomočjo do konca. Ob priliki kaj več. Pri Vas je lepa pomlad, pri nas sneg, deževje, blato. Veliko je naše hrepenenje po lepi pomladi v domovini. A pride tudi pri nas vstajenja dan, pride tudi za Avstrijo pomlad, ki naj objame v slogi vse njene narode! Pozdrave vsem prijateljem in znancem po lepi Koroški! danes ves svet govori o Karpatih, da bi strašni spopadi ne mogli biti drugod. Če veliko ljudi trdi, da vodi pot v Berolin preko Budimpešte in Dunaja, so tudi drugi izkušeni ljudje, ki narobe sodijo, da je zavzetje Berolina edina reč, ki pride resno v poštev, da bo glavni nasprotnik enkrat premagan. Velika ruska armada ima svoje desno krilo pred vzhodno Prusijo, levo krilo v Karpatih, centrum na Poljskem. Treba je počakati, kaj bo ta centrum napravil. Naj se pripravljajo kakršnikoli dogodki, zelo verjetno je, da bo pozornost več kakor enkrat obrnjena na znano črto Thorn—Krakov. Veliko prezgodaj je, zatrjevati kot dognano, da se mora ruska vojaška sila nekaj časa obračati v stran proti ogrskim železnicam. Vsekako stoji, da bo še vseh potrpežljivost in jakost postavljeaa na preizkušnjo. Dobro je, ne veliko prerokovati, da ne bi se pri tem izgubilo zaupanje v počasen razvoj dogodkov. Kako je bil Przemysl oskrbovan. Iz vojnega poročevalskega stana se uradno poroča o preskrbi Przemysla med drugim sledeče: Za vso državno utrdbo zadnjih 14 let nismo izdali več kot 7 milijonov vsako leto, kar je bilo vsekako premalo. Zahteve vojne uprave, da bi se ta vsota zvišala, so bile brezuspešne, zato je bilo treba skrajno štediti in na Przemysl ni več odpadlo, kot je bilo treba, za vzdrževanje najvažnejših utrdb. Pri izbruhu vojske je bilo tedaj treba zmagati ogromno delo. Sezidati so morali nove utrdbe. Običajno traja pred vojsko dalj časa politična napetost, katero se lahko izkoristi za utrjevalna dela. Pri Przemyslu tega ni bilo. Zato je bilo treba ob izbruhu vojske poslati v Przemysl veliko delavskih oddelkov. To pa je otežkočilo prehrano. Przemyslsko oskrbovališče je moralo z moko preskrbovati okroglo 100.000 mož — več kot četrti del mirovnega stanja avstro - ogrske armade. Koliko prevoznih stroškov bi bilo, če bi vsako leto morali za tako veliko število oseb voziti v trdnjavo potrebno količino moke in potem zopet v notranjost države. Mogoče bi prodaja te moke civilnemu prebivalstvu stroške znižala, vendar pride pri uporabi mesnih konzerv le vojaštvo v poštev. Izdaja ene konzerve moštvu pomeni izgubo 80 vinarjev. Če bi bilo tedaj za 100.000 mož za 180 dni pripravljenih konzerv, bi to pomenilo skupno izgubo 3,600.000 K, več kot polovico letnega kredita za napravo utrdb po celi državi. Enako bi bilo tudi glede municije. Iz Rusije. Iz Petrograda poročajo: Car je prišel v sredo v Putilovo tovarno pri Petrogradu. Ogledal si je oddelke za izdelovanje municije, nakar so v njegovi navzočnosti poskušali nove torpede. Ruske izgube v Karpatih. Berolin, 18. aprila. (Kor. urad.) Glasom neke petrograjske depeše v »Berliner Zeitung am Mittag« obsega prvih deset seznamov izgub iz bitke v Karpatih 2722 častnikov, med temi 31 polkovnih poveljnikov. Zastopnik švicarske armade na karpatskem bojišču. Bern, 19. aprila. (Kor. ui’ad.) Kot zastopnik švicarske armade se prihodnje dni poda polkovnik-brigadir Bridler na fronto k avstro-ogrski armadi v Karpate v svrho, da prouči vojno v gorah. V Severnem morju ni bilo v zadnjem času nobene bitke. London, 19. aprila. (Kor. urad.) Nasproti nedavno razširjenim vestem trdi Churchill, da v zadnjih mesecih v Severnem morju ni bilo nobene bitke. V Dardanelah so se vršila samo lokalna obstreljevanja in poizvedovanja vožnje posameznih ladij. Od 18. marca sem je bilo ranjenih tam 213 mož. Nobena angleška ali francoska ladja ni bila poškodovana ali potopljena. Kuga v Solunu. Amsterdam, 19. aprila (Kor. urad.) »Handclsbladet« poroča iz Londona: Zdravstvena oblast je proglasila Solun okuženim. Bilo je več slučajev kuge. Slovenci, eoiieirie jr i ranil! Ornovomiška zavezanost od 18. do 50. leta. Prvi poziv sega od 18. do končanega 42. leta. Uradno se poroča: Borba, ki nam je bila vsiljena in ki že traja skoraj brez presledka več mesecev na brezprimerno dolgi bojni črti z mnogoštevil-nejšim sovražnikom, zahteva, da se neprestano izpopolnjujejo nastale vrzeli v armadi ter da se naša armada v toliki meri ojači in okrepi, da po možnosti dosežemo v doglednem času približno tisto število vojaštva, ki ga imajo naši sovražniki, ki so bili, kar se tiče števila vojakov, dosedaj v premoči. V tej velikanski borbi smo prisiljeni — o tem ni nobenega dvoma — da zastavimo vse svoje sile, da se bomo, če se bo izkazalo za potrebno, Še tudi delj Časa bojevali, dokler si ne priborimo končne zmage. Da ne pridemo ob uspehe svojih dosedanjih velikih naporov, je potrebno, da si trajno zasigui’amo nova ojačenja. To jamstvo dobimo, če pritegnemo vse razpoložljive in rabne ljudske sile za potrebno izpopolnitev armade in domobranstva. Tozadevna sedaj obstoječa postavna določila glede črnovojniške zavezanosti pa nikakor ne zadostujejo, če hočemo doseči ta smoter. Če na primer primerjamo našo dosedanjo črnovojniško zavezanost z ono v drugih evropskih držav, pridemo do zaključka, da mi izmed vseh evropskih držav skoraj v najmanjši meri izkoriščamo razpoložljive ljudske sile. Dočim sega n. pr. v Nemčiji črnovoj niška zaveznost od 17. do 45. leta, v Franciji do 48., v Srbiji do 50. leta, se začne pri nas šele z začetkom leta, v katerem se konča 19. leto, in se neha s končanim 42. letom. Je torej nujna potreba, da se razširi črnovojniška zavezanost v tem smislu, da se raztegne na eni strani na nadaljne naborne letnike, na drugi strani pa, da se izdatnejše zasigura izpopolnitev armade in domobranstva. Da se zadosti tej neodklonljivi potrebi, se namerava, kakor poroča c. kr. brzojavni poročevalni urad, odrediti, da se v bodoče črnovojniška zavezanost v obeh državnih polovicah začenja že z letom, v katerem se izpolni 18. leto, in sega do končanega 50. leta. Nadalje bo prvi poziv obsegal letnike od 18. do končanega 42. leta ter bo tudi dana možnost, da se lahko v čisto posebnih izjemnih slučajih pritegne tudi drugi poziv za svrho izpopolnitve armade in domobranstva. Z ustanovitvijo novih letnikov črnovoj-niških zavezancev pa še ni rečeno, da se bodo tudi vsi ti novi letniki poklicali takoj ali v najbližnjem času v črnovojniško službo. Bue?ue novice in dopisi. V cerkvi Sv. Duha v Celovcu je minulo nedeljo podelil prevzvišeni knezoškof dr. Adam H e f t e r gojenkam uršulinskih šol prvo sv. obhajilo. S stolpa je naznanjala po-peževa zastava izredno slovesnost. 70 prvo-obhajank je pričakovalo pred cerkvijo pi’e-vzvišenega in ga spremljalo k oltarju, kjer je daroval sv. mašo, pred sv. obhajilom imel ginljiv govor, opozarjajoč otroke na pomen in slovesnost obhajilnega dne. Opominjal jih je, da naj molijo posebno za domovino, cesarja, vojskujoče se vojake in padle junake. Veselil se je prevzvišeni nad pobožnostjo otrok, veselili so se otroci, osrečeni, da so prejeli prvo sv. obhajilo iz roke svojega nadpastirja, veselili so se verniki, ki so polnili cerkev do zadnjega kotička in zatrjevali, da takšnega lepega prvega sv. obhajila še niso videli. Vojni kurat Ogris odlikovan. Vojni kurat v evidenci domobranstva, gospod Josip Ogris, je dobil duhovniški zaslužni križec 2. razreda na belo-rdečem traku. Zaprisega c. kr. prostovoljnih strelcev. V nedeljo 18. t. m. se je vršila v Celovcu na Herbertovem travniku slovesna zaprisega dijaških stotnij c. kr. prostovoljnih sti-elcev, 240 po številu. Spremljalo jih je po mestu na stotine ljudstva. Vojaški poveljnik je imel nanje navdušen nagovor. Pri slovesnosti je igrala tudi vojaška rezervna godba. Vojaška vest. Divizijski poveljnik gosp. Anton Lipoščak, ki je pred kratkim prišel v Zagreb na dopust, je moral vsled brzojavnega odpoklica prekiniti svoj dopust in prevzeti vodstvo 2. pehote divizije v Karpatih. Ranjenih vojakov je bilo v Celovcu v c. kr. rezervni bolnišnici št. 2 dne 10. aprila 6 častnikov in 1349 mož, v c. kr. rezervni bolnišnici št. 1 pa 15 častnikov in 1332 mož. Odlikovani slovenski častniki. Z bronasto častno kolajno »Rdečega križa« je odlikovan poveljnik dunajske orožarne g. podpolkovnik Fridolin Kavčič. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 5. domobranskega pešpolka Franc G 1 o-bočnik, nadporočnik 2. domobranskega pešpolka Alojzij Barle in pred sovražnikom padli nadporočnik 3. polka deželnih strelcev Franc K o r a č i n. Signum laudis je dobil višji zdravnik v rezei’vi pri 1. domobranskem pešpolku dr. Maks Krasni k. 25ietnica samostana sester dobrega pastirja v Kazazah pri Celovcu. Izprijenost ženske mladine ni nikjer večja kakor po mestih in tam, kamor segajo vplivi mestnega življenja, torej zlasti v predmestjih in v občinah, ki mejijo mesto. Ženska mladina, ki jo potegne za seboj vrtinec mestne izprijenosti, je izgubljena za Cerkev in državo. Žal, da posvetne oblasti vse premalo sodelujejo v stremljenju, olmaniti šoli odraslo mladino verno in nepokvarjeno. Kazen nič ,več ne izda, ko je kdo že izprijen. Zato pa vidimo, da se posvetni oblasti, kadar pokvarjene mladine ne morejo več brzdati, zatekajo končno k zavodom, ki na verski podlagi in s pomočjo ljubezni, kakor nam jo je sporočil Krist, rešujejo popačeno mladino in jo vračajo zopet Cerkvi, državi in pošteni človeški družbi. Tako težavno, pa imenitno nalogo izvršuje samostan sester dobrega pastirja v Kazazah pri Celovcu. Dne 18. aprila 1890 so pod knezom in škofom Kahnom prišle v Kazaze prve štiri sestre. Dne 16. majnika so prejele v vzgojo štiri otroke in v kratkem času nato so jih imele že 20. Dosedaj je bilo v zavod sprejetih 550 gojenk in od teh je bilo za stalno rešenih tri četrtine, ki bi bile izgubljene. Nekatere bivše gojenke so celo kakor svetnice umrle. V teh 25 letih je bilo 5 prednic, prvi dve sta že umrli, tretja je pa sedanja provincialna prednica. Prvi duhovnik, ki je deloval v samostanu, je bil neki Habiš, že 65 let star gospod, ki pa je bil šele sedem let duhovnik. Za njim je prišel penzionirani župnik g. Volkert in za njim nepozabni gospod Peter Schwentner, ki je žrtvoval samostanu celih 15 in pol leta vse svoje dohodke, vse svoje obširno znanstvo in vse svoje duševne moči. Trije škofi so hrepeneli, da otvorijo samostan, pa le rajni knez in škof dr. Kahnu sc je ta želja izpolnila, kakor je poudarjal na dan otvoritve samostana. Sedaj je v samostanu 17 sester, tri še od ustanovitve sem, z 82 gojenkami. Dne 18. t. m. je samostan obhajal svojo 251etnico. Dopoldne je imel slovesno sveto mašo s pridigo mil. gospod stolni župnik in korar Martin Kovač, ki bo prihodnje leto obhajal petindvajsetletnico kot spovednik samostanskih gojenk. Popoldne je obiskal samostan prevzvišeni gospod knez in škof dr. Adam H e f t e r. Imel je blagoslov in krasen nagovor na gojenke in redovnice. Navzoči so bili mil. gospodje korarji Wappis, Gròfler in Vidovič, vlč. gospodje župnik Greiner iz Št. Jakoba ob cesti, predmestni župnik Fr. Kolarič žrelski župnik dr. J. Arnejc, gospoda dvorna kaplana Gussger in Trupe in sloveči arhitekt pater Anzelm iz sekovskega samostana oo. benediktincev, ki vodi gradbo nove stavbe. Obiskovanje bolnikov prepovedano. Obiskovanje bolnikov v rezervni bolnišnici, poslopje sirotišna vojašnica in šola pod Križno goro v Celovcu, je zaenkrat prepovedano. Potovanje v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Potovanja v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo na obisk tam se nahajajočih vojaških oseb zaenkrat niso dovoljena. Osebe, ki poizkušajo s tem namenom priti v eno imenovanih dežel, se na deželni meji zavračajo in se morajo, ne da bi dosegle svoj namen, vrniti domov. Na to se ljudje opozarjajo. Vrednost dobitkov loterije Slovenske Straže« 20.000 K. Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom »Slovenski Straži« v Ljubljano! Prevoz ranjencev. V soboto, 17. t. m., je došlo v Celovec iz neke severne bolnišnice preko Maribora 460 sedečih in 25 ležečih ranjencev. Pegasti legar na Koroškem. Od 11. do 17. aprila sta na Koroškem na pegastem le-garju obolela le dva vojaka, ki sta prišla v Celovec s severnega bojišča. V taboru gali-ških beguncev v Volšperku ni bilo nobenega novega slučaja. Trinajst oseb se je ozdravilo, ena je pa umrla na pegastem legarju. Poroka. Poročila sta se dne 5. aprila ob sedmih zvečer v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani gdč. Lizika Scheinigg, hčerka g. vladnega svetnika Ivana Scheinigg a, c. kr. profesorja v pokoju., in gospod Žiga K a s t n e r, c. kr. kadet pri 27. domobranskem pešpolku. Bilo srečno! Grobovi koroških junakov v Karpatih. G. dr. Demšar nam poroča z dne 18. t. m. s severnega bojišča: Na prostornem pokopališču slovaške vasice N. počivata dva junaka iz Koroškega, padla pred kratkim na karpatskem bojišču: Mihael Lopič L. I. R. 4 padel (strel v trebuh) dne 7. aprila 1915. Alojzij Glantschnig L. I. R. 4 padel (strel v prša) dne 10. aprila 1915. Navaden lesen križec na grobu z navadnim napisom naznanja kraj počitka junakoma. Silvester P i n t e r L. L R. 4 je padel že 20. januarja 1915. Najbrž bo tudi ta Slovenec. — S spoštovanjem in pozdravi Vam udani Dr. Demšar. Iz ruskega ujetništva se je oglasil dne 14. aprila Vinko Simčič pd. Žiher iz Blač pri Beljaku. Nahaja se v Nižnem Navgoro-du, Stara Čurma. Njegovi domači so vsled poročil, ki so jih dobili, mislili, da že spi nezdramno spanje v tuji zemlji. Lahko si je misliti, kako so se razveselili vesti, da je še živ. Meseca avgusta lani je pisal iz Gradca svoji ženi: Dragi domači! Ko bodete prejeli to dopisnico, me že ne bo več v Gradcu, ampak že odidemo naprej... Tukaj imamo dobro in dosti menaže. Če bo povsod tako, ne vem. Srce me boli, ko vidim to množico krasnih mladih ljudi iti v boj, kakršnega še ni bilo na svetu. Ne skrbite zame, skrbite za domačijo in otroke. O ljubezni otrok mi pa ne piši, ker zavoljo teh trpim največ. Poizkušam, nekoliko pozabiti nanje. Pazi, da ne zboliš! Vedi, da imajo sedaj samo tebe. Ne zabite, da bo k letu draginja in pomanjkanje; zato se zapopred malo pripi’avite. Molite, da se še srečno vrnem k Vam. — Zadnjič je pa pisal z bojišča 2. novembra 1914. Pismo slove: Draga žena! Pri kompaniji nas je že silno malo. Dragi! Bodite bolj zadovoljni doma. Ne veste, kako dobro da imate. Ko bi ljudje vedeli, kaj je to »daj nam danes naš vsakdanji kruh«, bi kruh tudi bolj cenili. Tukaj stane 4 K hlebčič. Ako še Bog da, da še pridem kdaj k Vam, kar je silno malo verjetno, bom šele razumel prav, kaj se pravi »živeti« in kaj da je beseda »kruh«. Pišem ti sredi najhujšega streljanja in iz sredine mrtvih. Hudo se nam godi, pa zdrav sem le, da se čudim. Sicer sem pa umazan kot zamorec, ker se ne umivamo; ne spimo, malo jemo, še manj pa pijemo. Draga, moli in prosi, da nam da Bog še srečno svidenje. Vinko. Vojnim ujetnikom na Ruskem je dovoljeno pisati samo dopisnice, ne pisem. Onim ujetnikom, ki so bili ujeti pri padcu trdnjave Przemysl in katerih naslov ni znan, se tudi lahko piše, a na dotični dopisnici je treba na posebno vidnem prostoru zapisati »Garnison de Przemysl«. S tem sicer še ni zagotovljeno, da dobe dotičniki poslano dopisnico, a verjetno je, kakor se uradoma poroča, da jim pride v roko. Janežičevo hišo v Celovcu je na dražbi dne 17. aprila dobil za 40.000 K nečak rajnega g. nadštabnega zdravnika dr. Val. Janežiča. »Freie Stimmen« pišejo dne 21. aprila, da je kupila hišo na dražbi »Družba svetega Mohorja«, kar pa seveda ni res. »Kaih. Sonniagshlati« naznanja, da za čas vojne ustavi svoje izhajanje, ker mu cenzura onemogočuje, zastopati njegov program in ustrezati namenu, za katerega je bil ustanovljen. »Sonntagsblatt« pravi, da je zastopal »ravno črto katoliških načel« in da je vzdržal devet mesecev le, ker je smatral ravno za tako razburkane čase za potrebno, da izhaja tak list. Poročilo Gospodarske zadruge v Sinči-vasi. Zadnji čas se je zgodilo, da je dobil neki mlinar, baje iz Železne Kaple, od okr. glavarstva dovoljenje, kupiti v okolici Sin-čevasi nekaj žita in je prepeljati z vozom v Železno Kaplo. Ta mlinar je hodil pri naših kmetih in kupoval od njih žito s trditvijo, da ima dovoljenje ali oblast od glavarstva, in da plačuje vsaki metercent 4 krone dražje kakor Zadruga. Našim zadružnikom poročam, da veljajo maksimalne cene za vsakogar, kdor ne mara biti kaznovan. Dotični mlinar bi bil kaznovan, ko bi jaz izrecno ne bil priporočal oblasti, naj za zdaj ljudi ne kaznuje, a naj se jim odločno zabiča, da se morajo držati cen. Občine pa opozarjam, da takšno nakupovanje ni v njihovo korist. Ljudje, ki potrebujejo živil, naj se obrnejo do občinskega predstojništva, to naj se obrne do c. kr. okrajnega glavarstva, ki bo občini potem povedalo, kje se v sosednih občinah dobi potrebno. In to se dobi za maksimalno ceno, pa nič dražje. Torej taki mali prekupci niso pravi vir za nakupovanje živil- Občina Velikovec je na primer dobila od občine Dješke vagon pšenice in vagon rži, ako se druge občine obrnejo na pravo mesto, bodo tudi one dobile, in sicer po normalni ceni. To moram našim ljudem sporočiti, da vedo, kaj je s takimi prekupci. Pre-kupcem pa moramo povedati, da se v bodoče ne bom več potegoval zanje, če se pojde za kazen. — Msgr. Podgorc. Kako izborno se je izkazal dualizem ! Neka vojnopoštna dopisnica poroča iz Košič na Ogrskem: »Tu moke prav nič ne primanjkuje; najfinejše belo pecivo in fine slaščice so na razpolago. Prav tako je v Budimpešti masleno in mlečno pecivo.« V Celovcu, kjer jemo, oziroma tudi ne jemo turšičnega kruha, se ljudje povprašujejo, če ima država še ime Avstro-Ogrska, ali pa ste se iz dualizma razvili dve samostojni državi, Avstrija in Ogrska. Poroča se, da bo Ogrska še ta mesec dala Avstriji 700.000 me-terskih stotov turšice (sirka). Ljudje se povprašujejo, zakaj bi nam Ogrska ne odstopila še kakih boljših žitnih dobrot, kakor samo koruzo? Koruzni kruh, kakor ga pečejo v Celovcu, ni tak, kakršnega znajo naše slovenske matere po deželi peči. Ali peki ne znajo takega kruha peči ali pa je turšica slaba! Če je na Ogrskem mogoče naj finejše belo pecivo, ne vemo, zakaj bi ne bilo mogoče, poslati tudi nekaj bele moke z Ogrskega. Saj vendar tudi naši vojaki branijo Ogrsko pred Rusi! — Tako modrujejo po Celovcu ljudje, in mi ne moremo drugače, kakor reči: »Prav imajo!« Bilčovs. (D o n i k a n i v e č.) Na bojnem polju poje vojaški boben padlim junakom svoje nagrobnice — in doma poje naš mrtvaški zvon slovo umrlim faranom — kako pretresljiv je glas obeh! Zadonel je ta glas dne 8. aprila bilčovskim faranom v srce in zbrali so se od blizu in daleč, da spremljajo v dolgi procesiji Mihaela Mosbicerja, pd. Donika na farno pokopališče k zadnjemu počitku. Položili so enega izmed svojih najboljših znancev — sosedov in gospodarjev v hladni grob. Nad trideset let je gospodaril rajni na Donikovem posestvu zgledno in marljivo in smel po pravici imenovati svoje, kar je bilo vpisanega na njegovo ime. Kakor v gospodarskem bil je vzoren tudi v verskem oziru. To spričuje farna cerkev — kateri je bil dolgo vrsto let skrben ključar — in kazal svojo ljubezen do lepote v hiši Gospodovi z gmotnimi žrtvami. Berači so našli pri Donikovih svoje zadnje zavetje in nad sto krščencev in birmancev je imelo Donikove za svoje botre. Kadar so bili veliki shodi na Marijinih božjih potih v Gospa Sveti in na Brezjah, Donikovih nikjer ni manjkalo. Rajni je hodil vestno vsako leto na Sv. Višarje na angelsko nedeljo s št. jakobsko procesijo. Bilo je zdaj dobrih del in truda dovolj — Gospod ga je odpoklical k večnemu plačilu. Mrtvaško opravilo je imel za rajnim skupno z domačim g. župnikom Teulom njegov duhovni sin in se poslovil od njega ob grobu. Naj je zemljica lahka njegovim telesnim ostankom, njegov duh naj se raduje v večni luči in na zemlji naj vzpodbuja znance k vzornemu gospodarskemu in krščanskemu življenju! Tolsti vrh. V nedeljo dne 2. maja se vrši v Tolstem vrhu pri Osetu (Tolstovrška slatina) občni zbor živinorejske zadruge z zelo važnim sporedom. Vljudno se vabi vse bližnje in daljne člane ter kmetovalce, da se zborovanja udeležijo v obilnem številu. št. Tomaž. (Pismo iz Rusije.) Zelo se je razveselila družina Lesjakova v Do-mačji vasi, ko so dobili v ponedeljek dne 19. aprila pismo od svojega že davno pogrešanega sina Tomaža Waste. Piše iz Saropola dne 24. februarja 1915 tako-le: Ljubi starši in bratje! V začetku mojega pisanja Vas lepo pozdravim, Vam naznanjam, da sem z Vami vred žalosten v daljni, daljni Rusiji kot vojni ujetnik. Bil sem neštetokrat v ognju, in kar se imam le samemu Bogu zahvaliti, sem danes še zdrav in neranjen v daljni tujini. Da sem bil ujet, je bilo tako: dne 24. decembra 1914, mislim, da je bil ravno sveti večer, jako strašen večer za nas; pri Žmigro-du v Galiciji se je bila strašna bitka; proti 12. uri so nas Rusi obkolili in nas mnogo ujeli. Na sveti dan smo začeli rajžati na Rusko. Dragi moji! Ker je Rusija ogromno velika, je bila to strašna rajža za nas; po železnici smo se vozili 22 dni in peš smo šli 38 dni. In na Ruskem je strašna zima, kmalu bi bili vsi pomrznili. Zdaj pa končam svoje pisanje z lepim pozdravom na vse iz daljne tujine in Vam voščim lepe in vesele velikonočne praznike, ker jaz bom imel zelo žalostne. Vaš Tomaž. — Pismo, čeravno je bil naslov čisto slovensko napisan, je vendar našlo pot iz daljne Rusije v Škofji dvor na Koroškem! Tomažu pa kličemo: Na svidenje! Ranjeni fojaki v Celovcu. Med ranjenimi vojaki, ki so prišli s transportom dne 17. t. m. v Celovec in so bili sprejeti v rezervno bolnišnico št. 1, se nahajajo od domačih čet sledeči vojaki: Od p p. št. 7: Inf. Matija Tišler, Jernej Moser, Jožef Tribuč, Janez Varadi Nikolaj Schenk, Engelbert Hassler, Bogomir Kart-nik in Tomaž Dekovič. O d p o 1 j. 1 o v. b a t. š t. 8: Podlovec Anton Pleyer, lovec Janez Kaiser, Dominik Errath in Henrik Skrube. Od polj. top. p. št. 9: Korp. Kazimir Valant, topničar Leopold Finžgar in 151eten ranjen dečko, po imenu Pavel Middriger. liSil^ssniežsaafa milo n slej ko prej neutrpuo za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja prixnaina pisma. l'o 1 K se dobiva povsod. Mlad Ibegim v Trstu. »Edinost« poroča ta - le zanimiv dogodek: Justina Kravanjeva je bila šla dopoldne nakupovat razne zelenjadi na trg pri Rdečem mostu. Imela je torbo že skoraj polno, ko se je ustavila pred neko ženico, ki je prodajala jajca. Pogodila se je za ceno in začela izbirati jajca, da bi jih nekaj kupila. Da bi imela bolj prosto roko pri izbiranju jajec, je pa položila denarnico, v kateri je imela še 11 kron denarja, ki jo je tedaj tiščala v desni roki, na vrh zelenjadi v svojo torbo. Kmalu potem je pa videla, kako se je neki deček sklonil nad njeno torbo in vzel iz nje denarnico. Kravanjeva je seveda takoj popustila jajca in skočila za dečkom, ki pa ni niti skušal pobegniti, temveč se je takoj ustavil in sam ponudil Kravanjevi nazaj denarnico, ne da bi jo bil odprl. V tem je pa že pristopil redar, kateremu je Kravanjeva povedala, kaj se je zgodilo. Seveda je redar nato odvedel dečka seboj na policijski komi-sarijat v ulici di Torre bianca. Tu je pa ubogi deček — ki je komaj 121etni Josip Hòla-šček Višo — koji je povedal žalostno, preža-lostno povest. Dečko, ki govori le poljski, nekoliko češki in malo nemški, je na vprašanje, zakaj je šel krast, povedal, da je to storil zato, ker je bil lačen, ker ni že tri dni nič jedel. Pri tem so ubogemu otroku lezle debele solze iz oči doli po licih, a ustnice so mu krčevito drgetale, dočim je le s težavo spravljal iz sebe posamezne besede, kakor bi ga nekaj dušilo v grlu. In dečko je povedal... »Vem, da sem rojen v Szegedinu, a z očetom, ki mu je bilo ime Josip z materjo Marijo in z mojo mlajšo sestrico Vando, smo živeli v Rzezovem v Galiciji. Moj oče je bil zidar in živeli smo precej dobro, ker je oče precej zaslužil. V Rzezovem sem tudi hodil v šolo, pa to je bilo še lani, ker letos nismo imeli šole. Prišla je namreč vojna in od tedaj smo padli v nesrečo. Hudo je bilo sicer, dokler smo bili v Rzezovem, vendar smo vsaj živeli v kraju, kateremu smo bili navajeni in ki sem ga jaz smatral za svojo domovino. A prišlo je še IruJšeT prišel je sovražnik, naša hiša je zgorela, kakor tudi mnogo drugih. In morali smo bežati iz Rze-zovega, kakor so bežali vsi. Prišli smo v drugo mesto, kateremu ne vem več imena, a tudi tam nam ni bilo obstanka in morali smo dalje. Mati je nosila mojo malo Van-dičko — tu so dečku zopet vztrepetale ustnice, glas mu je postal bolj tih, a na očeh ste mu zopet zablesteli solzi kakor dva bisera. Revček se je globoko oddahnil in po kratkem presledku nadaljeval — a oče, moj oče je nosil na hrbtu najpotrebnejše stvari in mene, ki sem mu pomagal s tem. da sem nosil malo culico perila, je držal za roko. Na poti je pa oče zbolel in — umrl. Pokopali smo ga na pokopališču pri neki vasi, kateri tudi ne vem imena, in potem srno šli dalje z materjo in z Vandico. Nekoliko dni pozneje sem se pa izgubil od matere in nisem videl več ne mame ne moje Vandičke! Iskal sem jih, klical sem jih, a nisem jih našel, nista več odgovorili na moje klicanje. Šel sem dalje, v nadi, da jih dohitim, a nisem jih dohitel. Prišel sem — hodil sem vedno peš, ker nisem imel nobenega krajcarja — v mnoga mesta. Dobri ljudje so mi dali jesti, a spal sem vsako noč v kakem hlevu, ali pa na kaki žagi. Tako sem prišel slednjič v lepo in veliko mesto, ki mu pravijo Zagreb. Od tam sem prišel pa sem. Ves čas, ko je dečko to pripovedoval, je mirno gledal s svojimi lepimi modrimi očmi naravnost v obraz uradniku, ki ga je zasliševal, le ko je omenjal očeta ali mater so se mu oči zameglile in pogledal je v stran, a ko je imenoval svojo sestrico, Vandico, tedaj je vselej vztrepetal in oči so se mu vselej ob tem imenu porosile. Ko ga je uradnik vprašal, koliko časa da je, odkar je z očetom in z materjo zapustil Rzezov, je dečko rekel, da ne ve, da je pa že jako dolgo. Niti ne ve dneva, kdaj mu je na begu umrl oče, ne imena kraja, kjer je izgubil mater in — Vandičko, ne imena krajev, preko katerih je prišel do Trsta. Edino le Zagreb, ki mu on pravi »Zdgrab«, mu je ostal v spominu. Tudi nima revež pri sebi prav nikakega dokumenta in je že več nego čudno, da je mogel prepotovati preko vse monarhije od najskrajnejše meje do dijametralno nasprotne najskrajnejše točke, ne da bi ga bil kdo vprašal, kdo in odkod je, ne da bi ga bil ustavil kak orožnik. Dečko je lepe rasti, za svoja leta srednje postave, prikupljivega lica in gladkih las, kostanjeve barve. Vzlic svojemu dolgemu pešpotovanju je dečko čedno oblečen, le čeveljčki so mu v slabem stanju. Na glavi ima astrahansko čepico, jopič črn iz debelega sukna, hlače, ki mu segajo do kolen, ima rjave, a nogavice, črne, ima pripete pod hlačnicami. Vse je pa lepo čedno, iz česar je razvidno, da se dečko na potovanju ni zanemarjal glede snage. Na policiji mu je neki uradnik dal kos kruha: dečku so se oči zablestele, segel je s tresočo roko po kruhu, ki ga kmalu ni bilo več. Naš poročevalec, ki ga je videl na policiji, ga je vprašal: — Mluviš češki? — Mluvim, pane, a také polski. Ker zaradi prestopka ni kazniv, ker nima še 14 let, so ga dali začasno v policijske zapore v ulici Tigor, dokler ga ne odpošljejo občini, v kateri ima domovinsko pravico. Treba bo pa šele iskati kam je dečko pristojen. Na vsak način poskrbe za. dečka, da mu ne bo treba trpeti lakote, a obenem mu bodo skušali najti mater in pa njegovo — Vandičko. Ubogi, nesrečni otrok! Še tako mlad, pa že popolnoma sam na tem širnem svetu! Darovi, poslani slovenskemu komiteju v Celovcu (Družba sv. Mohorja). Ivan Store, župnik: cerkvena zbirka v Slov. Plajberku za pohabljene vojake 10 K; Anton Stres, župnik na Jezerskem, 16 K 40 vin.; župni urad Št. Jakob v Rožu 60 K za Rdeči križ, 60 K za oskrbo sirot padlih vojakov, skupaj 120 K; Mtiller Marija na Dunaju za pohabljene koroške vojake 2 K; zbirka za Rdeči križ od zabijanja žebljev v gostilni pri Lahovniku v Prevaljah vsled iniciative g. železniškega mojstra Mala 220 kron. Velika vsota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 17, Ljubljana. Franc Siebert, trgovina mila in sveč, Celovec, Stauderhaus. priporoča svojo bogato zalogo voščenih in stearinskih sveč, stenj in olje za večno luč, kadilo, oglje za kadilnice itd. Razpošilja se na zunaj. Ovčjo volno in volnene odpadke kupuje v vsaki količini po najvišjih cenah pri takojšnjem plačilu Jakob Pogačnik, tovarnar za sukno in koce. Velikovec. Pri pismenih ponudbah naj se naznani cena. Izdelujem tudi na željo volneno blago in sukno ter volneno spletenino. SUHE GOBE (Herrenpilze) kupujemo. Cenjene ponudbe z navedenjem cene za 1 kg in z vzorcem brez vrednosti na naslov: Vydrova tovarna živil, Praga Vlil. (na Češkem). Tržne cene v Celovcu 15. aprila 1915 po uradnem razglasu: Blago 100 od kg do 80 litrov (biren) K V K v K v Pšenica.... Rž Ječmen .... O Ajda & Oves N Turščlca . . . Proso .... Pšeno .... Leča Fižola, rdeča. . Repica (krompir) • • . 16 — — Deteljno seme . • , , 160 — — __ Seno, sladko . . 8 — 9 „ kislo . . 7 — 8 ___ Slama .... 6 50 7 50 Zelnate glave po 100 kos. — — — Repa, ena vreča • • • — — — — Mleko, 1 liter # 28 __ 30 Smetana, 1 „ , . , — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 3 40 3 80 Sur. maslo (putar), 1 3 80 4 20 Slanina (Špeh), pov. 1 n 3 30 4 20 » „ sur. 1 3 10 3 80 Svinjska mast . . 1 3 80 4 80 Jajca, 1 par , . — 18 — 20 Piščeta, 1 par . . . 3 20 3 80 Race — Kopuni, 1 par . • . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m>. 3 20 3 50 30 „ „ mehka, 1 , • 3 — 3 20 Počrez 100 kilogr. O živa zaklana r—* Živina a Cj od do od do od do 'd o v kronah & Konji Biki' Voli, pitani . . — — 180 190 — — 10 10 „ za vožnjo . 540 560 — — — — 6 4 Junci 410 — — — 2 2 Krave .... 320 650 134 140 — 42 20 Telice .... 360 — 100 — 4 4 Svinje, pitane . Praseta, plemena 18 64 — — — — 300 260 Koze Paramenti! u Maina oblatila mntà 3 J opremi, dobro blago in poceni. ^ Plašči za Cerkvenika in ministrante, J E ovraini plaščki in štole zelo ceno. -- I tmfoofO v razhčnih oblikah od 1 K ■** s JIUICKIK naprej. — Komplet z ovrat-®-a nim trakom od K 2-— do K 2-80, ™ N kakršen je izdelek. .| •■= j v vsakršni obsežnosti po K 3-80, n c Rožaste svetilke za večno luč za paten-0." tovani sten). Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da 2 ° bodete stalen odjemalec I " oddelka za paramento, knjigarne in trgovine Jožefovega društva v Celovcu. Knjigoveznica Družbe sv. Mohorja v Celovcu Delo trpežno in okusno. Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) 26 Cene zmerne. opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave. Hranilnoìnposojilno društvo v Celovcu ■" uraduje vsak dan, izvzemši nedelje In — praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat, tiskarna v Ljubljani.