9
ISSN 0351-6407
770351 640019
Ako Trijakov dan (1. maj) dežuje, dobro letino oznanjuje.
Murska Sobota, 26. april 2001, leto Lili, št. 17, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
Prenovljena uprava Mure
I BREZPLAČNI OGLASI I
__PREKMURJE tel: 02.25-15-795
KOMMERS OGLASNIK
Se ji
žil tudi Janez Stoti?
o pri
Cankarja
str. 11
dela
uredništvo
NAROČNIK
Včeraj okrog pol osmih se je zgodila huda prometna nesreča na glavni cesti I. reda pri Beltincih. Iz odranske smeri je vozil domnevno z neprimerno hitrostjo Branko H. iz Črenšovec. Malo pred Beltinci je dohitel osebni avto in trčil vanj, nato pa ga je odbilo na levi - nasprotni vozni pas, po katerem je tisti hip pripeljal iz beltinske smeri tovornjak, in osebni avto je čelno trčil še vanj. Branko H. je ostal ukleščen v vozilu, iz katerega so ga hudo poškodovanega rešili soboški gasilci, nato pa ga reševalno vozilo odpeljalo v bolnico. V času našega poročanja so policisti še raziskovali nesrečo, zato tudi nismo zvedeli ne za ime voznika osebnega avta, ki je umirjeno vozil v Beltince, prav tako pa tudi ne za ime tovornjakarja, ki je peljal iz beltinske smeri. Sicer pa sta se tadva, sodeč po dosedanjih dognanjih, »znašla« v nesreči nič kriva in nič dolžna. - Š. S., foto: N. J.
Janezu Balažiču priznanje Izidorja
»Zelo sem hvaležen, da so kolegi zaznali moja prizadevanja, saj sem šele na začetku poti.«
Preživel 18.000 voltov električnega udara str. 17
Čestitamo ob dnevu upora in
2001
Mlak, 9. lUniJ
Portugalski dan v Ljutomeru
Gostje se predstavijo
Beograjsko pismo
Zmagala je Črna gora
Milo Dukanovič in njegovi bodo imeli v črnogorskem parlamentu le dobrih 57 odstotkov glasov - Beograd trdi, da so črnogorske volitve potrdile obstoj ZR Jugoslavije, toda...
""““j e zadnjič smo na kratko omenili mlade Portugal-I ce, ki so dva tedna gostovali na ljutomerski gim-I naziji. Gre za enaindvajset mladih Portugalcev in njihovih mentorjev, ki so poskušali spoznati v okviru projekta Lingua, ki ga financirajo Evropska skupnost in domači sponzorji, čimveč slovenskih značilnosti oz. predstaviti portugalsko kulturo. Tako so imeli prejšnji teden na gimnaziji portugalski dan, kjer so lahko ljutomerski dijaki spoznali plese, jedi, pesmi in druge tradicionalne značilnosti.
Tukaj smo se imeli možnost na kratko pogovoriti z mladimi Portugalci, ki prihajajo iz mesta Setubal blizu Lizbone. Kot pravi Nadia, se ji zdi pri nas zelo lepo, predvsem zelena dežela, ki jo spominja na Portugalsko, kljub temu pa razlike v kulturah obstajajo. Povedala nam je, da je njihov tradicionalni ples rancho, da največkrat igrajo fado, zvrst glasbe, kjer igrajo na kitare in so .oblečeni v črne noše, in da je njihova tradicionalna jed ba-calhan. pripravljena iz suhih rib in krompirja, kjer je zanimivo to, da ribe, ki jo vsebuje jed, ne lovijo pri njih, ampak jo uvažajo iz Norveške. Obiskovalci pa smo lahko ta dan poskusili njihovo še eno zelo pogosto jed, to je arrozdoce, po naše sladki riž, narejeno iz kuhanega mlečnega riža z mnogo cimeta. Nadia nam je povedala tudi nekaj o programu projekta Lingua, kjer je namen izmenjave dijakov poleg spoznavanja kultur tudi izboljšanje znanja tujih jezikov. Poleg ogleda Ljutomera in značilnosti Prlekije so si ogledali še druge kraje po Pomurju in se odpravili tudi na izlete v Maribor, na Ptuj in Dunaj. S slovenščino pa so se seznanili, poleg tega, da so se družili in živeli v teh dveh tednih pri naših dijakih, tudi med poukom, ki je potekal skoraj vsak dan, med katerim so imeli tečaj slovenščine.
Kot veselo, zanimivo in koristno je druženje s Portugalci opisal tudi ljutomerski dijak Miha, ki pravi, da so podoben program imeli tudi oni na Portugalskem, ko so letos februarja obiskali dijake, ki so sedaj pri njih. Kot pravi, naj bi portugalske dijake najbolj navdušilo naše belo vino. Na Portugalskem imajo sicer več kot petsto vrst vina, toda večinoma rdečih. Tako je pri njih najbolj znana pijača sangria, prav tako narejena iz redečega vina. Sicer pa naj bi bil tamkajšnji šolski sistem našim dijakom bolj všeč kot pri nas. Tam naj bi imeli lažji šolski program pa tudi nasploh si lahko v šoli dovolijo več kot pri nas.
C. K., foto: J. Z. ■
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Pedjelje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Jutmov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica). Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60.533 10 19 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500.00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota. 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk; Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Eleklrgaska pasta: vestnik@eunet.sr. WWW stran: http://www.p-inf.si.
Iz Lipe o delovanju v letošnji sezoni
Prihajajo tudi Nemci
lovensko kulturno društvo Lipa v Miinchnu je v zadnjih letih gotovo
med najbolj dejavnimi zdomskimi društvi.
Na zadnjem občnem zboru so ponovno izvolili za predsednika Draga Kočarja, našega rojaka od Grada, ki nas je te dni obiskal v našem uredništvu in nas na kratko seznanil z delovanjem v letošnji sezoni.
Najprej, v mesecu decembru, so priredili božičnico, ki je bila zelo dobro obiskana, nato so se udeležili pustne veselice v SKD Drava v Augsburgu, kjer se je njihova folklorna skupina prvič predstavila s pustnimi plesi. Tudi sami so pripravili pustno prireditev v Miinchnu. Udeležilo se je je okrog 400 gostov, med katerimi je bilo tudi precej Nemcev.
»Kaže, da se v naši družbi zelo dobro počutijo. Po obisku in programu je bila to ena naših najuspešnejših prireditev.«
■ a petek se izteče natanko devet let, odkar so tedanji sr-bsko-črnogorski trije kralji Slobodan Miloševič, Momir Bulatovič in Milo Dukanovič v črnogorskem Žabljaku napisali ustavo ZR Jugoslavije. Tako sta se rodila žabljaška federacija in novi jugoslovanski državni praznik, ki ga bodo nemara letos slavili zadnjič. Čeprav je po splošnem prepričanju na belo nedeljo, ko je v Črni gori in Srbiji lilo kot iz škafa, koalicija predsednika Mila Dukanoviča Pobjeda je Črne gore dosegla pirov uspeh, se borci za črnogorsko neodvisnost niso odrekli nameri, da do 13. julija razpišejo referendum o črnogorski samostojnosti. »To bo nevarna avantura, ki se bo črnogorskim separatistom vrnila kot bumerang,« iz Beograda opozarja glavni borec za ohranitev ZRJ, jugoslovanski predsednik dr. Vojislav Koštunica.
Te dni je referendumsko vprašanje v Podgorici le obrobno. Po preštevanju glasov, s katerimi je Dukanovičeva koalicija od 77 poslanskih sedežev osvojila 35, koalicija Skupno za Jugoslavijo, ki jo je formalno vodil predsednik Socialistične ljudske stranke Predrag Bulatovič, v resnici pa Vojislav Koštunica oz. DOS, pa 33 sedežev, se kajpak predvsem iščejo vzroki za relativen neuspeh Dukanoviča in uspeh Bu-latoviča. Na dan volitev so se znašli v vseh poštnih nabiralnikih letaki aktivistov jugoslovanske zveze, prek katerih je Beograd opozoril Črnogorce, da njihovi »separatisti« državo in ljudstvo peljejo v propad.
S prireditve Slovenski kulturni večer
Poleg zelo uspešnega ansambla Vagabundi iz Slovenije so nastopili mladi člani društva Lipa z venčkom modernih plesov, folklorna skupina pa se je predstavila s prekmurskimi pustnimi plesi. Kot vsako leto, sta tudi letos nastopila pustna princesa in princ s svojo gardo iz Miinchna.
Ker je Koštunica med zelo priljubljenimi politiki tudi v Črni gori, pred volitvami pa je dal vsem jasno vedeti, da ne pride v poštev osamosvojitev Črne gore in njena zveza s Srbijo kot zveza dveh suverenih držav, je prav gotovo prispeval občuten delež k spremembi volilnega razpoloženja Črnogorcev.
Razlogov je seveda več, ven-
»To so zelo uspešni nastopi in zanje se lahko dogovoriš samo po dobrih zvezah, to pa pomeni, da nas v hiši Kolpinghaus, kjer so naše prireditve, zelo cenijo.«
Pripravili so tudi slovenski kulturni večer z zelo pestrim programom naših mladih in starejših članov društva. Nastopili I
dar je treba priznati, da so tudi zadnje raziskave javnega mnenja napovedovale občutno zmago Dukanovičeve koalicije, njena pirova zmaga pa je pravzaprav največje presenečenje. No, Dukanovič ima s šestimi liberalnimi poslanci, največjimi borci za črnogorsko samostojnost, in tremi albanskimi v novem parlamentu zagotovljenih 44 poslanskih sedežev ali dobrih 57 odstotkov glasov. Toda nobena usodna odločitev za državo se ne da izpeljati brez dvotretjinske večine v parlamentu, pri čemer Duka-noviču manjka najmanj 13 poslanskih sedežev. Lahko se pripeti, da bodo nekateri poslanci iz jugoslovanske zveze prestopili v Dukanovičev tabor in narobe, zato so kakršna koli predvidevanja o politični podobi povolilne Črne gore zelo tvegana. Neodvisni ocenjevalci razmer se bolj ali manj strinjajo s stališči uradnega Beograda in mednarodne skupnosti, daje edi-
so tudi otroci slovenskega dopolnilnega pouka iz Miinchna. Program je obsegal kar 23 točk. Popestrili so ga Završki fantje s petjem, pridružil pa se jim je tudi univerzitetni profesor dr. Zimmermann, ki se zelo zavzema za ohranjanje slovenske dediščine v Miinchnu. Pred kratkim so pod njegovim vodstvom obnovili grob slovenskega slikarja Antona Ažbeta, ki je živel od 1884. do 1905. leta v Miinchnu, kjer je ustanovil slikarsko šolo, iz katere je izšlo veliko pomembnih slikarjev. Poseben slovenski-ve-čer oz. predstavitev Slovenije so pripravili tudi za nemške prijatelje. Njihova stara znanka Ivanka Zupan je skuhala slovenske specialitete, postregli so jim s slovenskimi vini, predstavnik za turizem iz Term Lendava pa je pripravil program in predstavitev prekmurskih termalnih kopališč.
»Med gosti je bilo zelo veliko zanimanje za slovenske terme, tako da bomo od 4. do 11. oktobra organizirali izlet v Slovenijo oz. Prekmurje,« nam je ob koncu pogovora dejal Drago Kočar.
J. G. I
na normalna povolilna pot v preoblikovanju ZR Jugoslavije po meri črnogorskih in srbskih volivcev, toda politika je na Balkanu že dolgo najbolj pokvarljivo blago.
In kaj zdaj? Ker se je prvič v zgodovini Črne gore volitev udeležilo več kot 80 odstotkov registriranih volivcev, se je mogoče strinjati s splošnimi sodbami, da se je na belo nedeljo Črna gora prvič tako celovito predstavila s političnim razpoloženjem svojih državljanov, ki so razdeljeni na dva, skorajda enakopravna pola, na osamosvojitveni in projugo-slovanski. Presenetljivo je, da je zagovornikov ohranitve ZR Jugoslavije v Srbiji nemara manj kot v Črni gori, kjer rezultati nedeljskih volitev nikomur ne dajejo upanja za pretirano zadovoljstvo. V takih okoliščinah je težko izpeljati namere o črnogorski osamosvojitvi na eni ter ohranitev ZR Jugoslavije na drugi strani. Dejstvo je, da Črna gora že lep čas deluje kot samostojna država z lastnimi carinami, monetarnim sistemom ter notranjo in zunanjo politiko. Res pa je tudi, da bitke za ohranitev zadnjega ostanka Jugoslavije vsem bolj ali manj presedajo, zato so črnogorske volitve jugoslovansko agonijo nemara samo podaljšale. Škarje in platno glede usode žabljaške federacije pa imajo tokrat v rokah Črnogorci oziroma njihove stranke in koalicije, ki so se prebile v parlament. »V koaliciji Demokratične opozicije Srbije smo sedaj pripravljeni Črnogorcem ponuditi nov, za njih sprejemljivejši predlog o preoblikovanju ZR Jugoslavije, a tovrstnega dialoga bo konec, če bodo Dukanovič in njegovi privrženci vztrajali pri črnogorski osamosvojitvi,« pravi podpredsednik srbske vlade dr. Žarko Ko-rač.
»V Beogradu, ki je veliko pri
speval, da naša zmaga ni bila izrazitejša, še naprej delajo račune brez krčmarja. Tako kot pred volitvami, tudi sedaj trdim, da Jugoslavije ni več,« odgovarja Milo Dukanovič, ki ga mednarodna skupnost opozarja, da bo konec gmotne pomoči za Črno goro, če se bo odcepila. Ta jugoslovanska republika in z njo ali brez nje Srbija pa brez tuje pomoči ne more preživeti. Zadolženost na prebivalca je skoraj dvakrat višja kot znaša nacionalni dohodek kakih 700.000 državljanov Črne gore. Toda zagovorniki črnogorske osamosvojitve se tej poti ne nameravajo odpovedati. Za njih in za nas je najpomembnejše, da se ta zgodba ne bi - tako kot vse dosedanje z ozemlja nekdanje SFRJ ' končala v krvi. Na srečo je videti, da takšen razplet jugoslovanske krize tokrat ne pride v poštev, ker se tudi Beogradu nobeden podoben račun, ki ga je preJ izstavil na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, ne izide. To pa Jc nemara edina sreča v črnogorsk’ ali srbski nesreči.
Peter Potočnik dopisnik iz Beograda: foto: Reuters"
IBM 26. april 2001 AKTUALNO DOMA
3
Mura ima upravo
Ali se Janez Stoti vrača skozi velika vrata?
Pomursko gospodarstvo
tanje v gospodarstvu regije se je v primerjavi z letom prej močno poslabšalo, so zapisali v Informaciji o poslovanju gospodarskih družb in finančnih gibanjih v pomurski regiji v letu 2000 analitiki murskosoboške Agencije za plačilni promet. Skupni prihodki so realno porasli za 4,8 odstotka, vendar podjetja niso uspela ustaviti odhodkov, saj so ti realno porasli za 9,2 odstotka. Osnovni poslovni izid gospodarstva regije v lanskem letu je torej v rdečih številkah ali neto čista izguba znaša 5 milijard in 401 milijon tolarjev.
Špekulacije, ki bodo resničnost postale
ura je ta čas nesporno najpomembnejši gospodarski subjekt v Pomurju, ki ne igra ključne vloge samo pri gospodarski »kondiciji«, ampak tudi pri ohranjanju socialnega miru v regiji. Stabilnost Mure je odigrala v tranzicijskem času ključno vlogo pri ohranjanju socialne stabilnosti v regiji.
M
Očitno pa je, da je letošnje leto prelomno za to gospodarsko družbo, ki je, kot kaže, zašla v krizo in njena kriza potencialno grozi regiji. Že v Našem delu so Murini vodilni opozorili, da je bilo lansko poslovno leto slabo. To slabo se očitno kaže v dokaj veliki izgubi, o kateri pa se v javnosti ne govori. Veliko ugibanj je bilo tudi okrog imenovanja nove uprave, ki naj bi nakazala nadaljnjo smer razvoja ali reševanja Mure. Po potrditvi nove uprave, ki jo vodi še naprej Božo Kuharič s preostalimi štirimi člani, Vinkom Plemenitašem, Darjo Odarjevo in Milanom Morečem ter še neimenovanim namestnikom predsednika uprave, kaže na določen premik v smislu večje centralizacije sistema in tudi kadrovske osvežitve. Če imenovanje ožjih sodelavcev Boža Kuhariča iz same Mure ni pretirano presenečenje, pa utegne biti presenečenje imenovanje Janeza Štotla za namestnika člana uprava in potencialnega naslednika Bože Kuhariča, Po preverjanju informacije o vrnitvi Janeza Štotla v Muro smo v domačem okolju naleteli na molk. Sam pretendent ali potencilani kandidat Janez Štotl je informacijo najprej komentiral kot presenečenje, po nadaljnjem spraševanju
pa tega ni želel komentirati. Da zgodba ni brez realne podlage, nam potrjuje tudi to, da se je o kadrovskih rešitvah v Muri razpravljalo zunaj Murinih zidov že prej, še posebej, ko se je sedanji predsednik uprave Božo Kuharič odločal, ali se bo upokojil ali ne, in je bil eden od resnih kandidatov za predsednika Murine uprave Rudi Cipot, ki tega ne zanika in ki se po premisleku ni odločil za ta izziv. O kadrovskih fešitvah se je dogovarjalo tudi sedaj, to pa so potrdili dobro obveščeni blizu visokim vladnim in političnim krogom. Ti so nam potrdili, da se je o sanaciji Mure govorilo, kot se je, govorilo in tudi iskalo kader zunaj Mure za okrepitev uprave in potencialnega naslednika Boža Kuhariča. Zakaj do imenovanja ni prišlo na tej seji nadzornega sveta, ni znano. Eden od razlogov je lahko, da Janez Štotl še ni sprejel dokončne odločitve, to pa je težko verjetno, saj gre za strateško preveč pomembno mesto znotraj uprave, da bi si nadzorni svet in vodilni Mure dovolili improvizacijo. Po drugi strani pa nam je bilo nakazano, da namerava vlada z Murino zgodbo prestrukturiranja resno. Morda je prišla do spoznanja, da je treba poravnati dolg in rešiti nekatere sistemske pr-
obleme, na katere so delovno intenzivne panoge, predvsem tekstilci, opozarjali ves čas tranzicije.
Če lahko verjamemo našim virom, to »darilo« le ne bo tako širokogrudno, kot je bilo recimo v primeru Peka, kajti za Muro naj bi bil že izstavljen račun. Če je naš vir dobro obveščen, potem naj bi bila aktivnejša vloga države
Pozitivno poslovanje
o neugodnem lanskem poslovnem rezultatu, ki je bil posledica novih svetovnih modnih trendov, na katere so bili premalo pripravljeni, so poslovni rezultati letošnjega prvega četrtletja v soboški Muri ugodnejši. Čeprav so ob pripravah poslovnega načrta za leto 2001 ugotavljali, da tudi obeti za letošnje leto niso ugodni, je družba prvo četrtletje poslovala pozitivno.
V sporočilu za javnost so v Muri zapisali, da je poslovanje v letošnjih prvih treh mesecih obravnaval nadzorni svet, ki je na ponedeljkovi
seji v skladu s statutom družbe sklenil, da se s 1. junijem letos oblikuje petčlanska uprava Mure. Predsednik nove uprave družbe, ki ji začne teči mandat 1. junija, bo še naprej Božo Kuharič, Vinko Plemenitaš bo član uprave za področje računovodstva in financ, kot delavska direktorica bo članica uprave Darja Odar, ki bo hkrati odgovorna za kadrovsko področje, za tehnično področje pa bo član uprave Milan Moreč. Petega člana uprave, ki bo prevzel skrb za trženje, bo imenoval nadzorni svet na majski seji, najpozneje pa do konca junija.
L. K. ■
in NLB v Muri povezana s pristankom na predlagano menjalno razmerje delnic Pomurske banke za delnice NLB v razmerju 1 : 1,2 in ne 1:1,7, za kakršno se zavzemajo lokalni delničarji. Na ponedeljkovi prelomni seji nadzornega sveta sta bila razrešena Ernest Ebenšpanger in Ivanka Klopčič, ki odhajata v pokoj. J. V. ■
Z vrtoglavimi izgubami
V regiji smo imeli lani 330 neuspešnih in 588 uspešnih družb. Poslovno neuspešne družbe so lani ustvarile 11 milijard in 250 milijonov tolarjev izgube ali za skoraj pet odstotkov več kot leto prej, s tem da so slabše poslovala tudi uspešna podjetja, saj se je ustvarjeni dobiček v primerjavi z letom prej zmanjšal kar za deset odstotkov in dosegel 5 milijard in 849 milijonov tolarjev. Lansko poslovno leto je bilo v primerjavi z lanskim uspešno za majhne gospodarske družbe, ki so skupaj edine dosegle več dobička kot izgube, srednje in velikegospodar-ske družbe, ki so bile lani najbolj zaslužne za gospodarsko rast, pa so lansko poslovno leto ustvarile vrtoglave izgube, prve 3 milijarde in 80 milijonov ter druge 3 milijarde in 66 milijonov.
Doslej uspešna pomurska podjetja v predelovalni industriji, ki so ustvarila v letu 1999 čisti dobiček v višini 2 milijardi in 99 milijonov tolarjev, so imele lani najvišjo neto čisto izgubo v višini 5 milijard in 226 milijonov tolarjev. Glavnina izgube je bila ustvarjena pri proizvodnji hrane, pijač, živil, tekstilnih izdelkov ter naftnih derivatov. Za enajstkrat se je čista neto izguba povečala tudi na področju gostinstva, kjer so družbe ustvarile 2 milijardi in 244 milijonov tolarjev.
Primerjava odhodkov in prihodkov je pokazala, da so izgube v gospodarstvu posledica neuspešnega izvajanja osnovne poslovne dejavnosti ter dejavnosti financiranja. Zaradi neuspešne poslovne dejavnosti je bilo izgube za milijardo in 155 milijonov tolarjev, pretežni del izgube pa so gospodarske družbe ustvarile na področju financiranja, saj so odhodki financiranja presegli istovrstne prihodke za 5 milijard in 797 milijonov tolarjev.	M. H. ■
Nafta Lendava - z Japonci na konja?
Nova zgodba, ki nima razpleta za staro
Srnišče petišovskega naftnega polja zanimivo za nov naftni posel
S
tako imenovanimi sekundarnimi metodami črpanja nafte ali z drugimi mediji, na primer zrakom ali vodo, je mogoče iztisniti ostanke nafte na že obdelanih in opu-
ščenih naftnih poljih. Grabljenje po požetem polju je torej lahko posel z dobičkom, s katerim se ukvarjajo številne družbe
z azijskim, evropskim, kanadskim in še kakšnim kapitalom. V zadnjih treh ali štirih letih se jih je kar nekaj ogledovalo po opuščenem petišovskem naftnem polje, toda sporazum o skupnem vlaganju v izkoriščanje ogljikovodikov na naftno-plinskem polju v Petišovcih in Dolini pri Lendavi je predsed; nik uprave Cveto Žalik prejšnji mesec podpisal s predstavnikom družbe Nammoco Slovenija.
»Dogovori s to firmo so prišli v ravno pravem času, saj je bila lani izdelana raziskovalna naloga, v kateri je'nizozemska geološka firma pregledala naše zbrane podatke in ocenila, da so tu še ogljikovodiki,« je povedal sogovornik. Napoved geologov so potem ob-dfelali še ekonomisti in pravniki in nato je prišlo do podpisa sporazuma o sodelovanju med družbama Nemmoco in Nafto Lendava. Ravno te dni so tudi natančneje določili njegovo vsebino. Projekt predvideva tri stopnje, prva je pregled dokumentacije, druga raziskava naftnega polja, ko bi ugotovili, ali dejansko obstajajo napovedane količine ogljikovodikov, in tretja njihovo pridobivanje.
»Svoje mesto vidimo predvsem v tem, da zaposlimo naše strokovne službe, najprej geologe,
potem vrtalne garniture z izvajalci, ki bodo izvajali sekundarne metode pridobivanja nafte in plina. Poleg prodaje naših storitev bomo imeli delež tudi pri pridobljenih količinah,« je povedal sobesednik.
Količine, ki bi nekaj pomenile le v času, ko so še svetili z leščerbami?
Če bodo na petišovskih naftnih poljih v petnajstih letih načrpali le od 400 do 700 tisoč ton nafte, kar bi lahko lendavska rafinerija predelala v dobrem letu ali letu in pol, potem je dvomljiva ekonomika proizvodnje, komentirajo nekateri.
»Če Nemmoco vloži v ta projekt 25 milijonov dolarjev in če vzamemo po študiji TNO najnižjo kvota 400 tisoč ton nafte, je to po
današnjih cenah nafte... zanimiva zadeva ... to je 80 milijonov dolarjev,« je izračunal sogovornik. In če k temu dodamo trend naraščanja cene nafte na svetovnem trgu, je pričakovani iztržek 100 milijonov dolarjev, s čimer je že mogoče zavrniti izračune skeptikov. Tveganje v primeru, da nafte ni, v celoti prevzame Nemmoco, je pa res, da se bo to vedelo že v drugi fazi projekta, do koder so tudi vlaganja majhna. S črpanjem naj bi začeli predvidoma čez dobro leto in pol, v pripravo projekta pa so bili vključeni tudi pravniki Petrola, ITEO je pripravil ekonomske študije, k sodelovanju pa je bil povabljen tudi Inštitut za javno upravo s svetovanjem dr. Pirnata. Slovenska zakonodaja namreč glede podeljevanja koncesij za koriščenje naravnih bogastev s strani tujcev še ni dodelana, zato pa je bilo treba upoštevati druge pravne akte. Japonsko sonce za Nafto
Skupina japonskih strokovnjakov, ki jih vodi družba Chiyoda Corporation, je pred kratkim upravi družbe Nafta Lendava, potem pa še lastnikoma Petrolu in državi predstavila uvodno študijo o izvedljivosti za novo rafinerijo v Lendavi. Podrobnejšo študijo,
na osnovi katere bi se potem že lahko odločali za projekt nove rafinerije, pa naj bi pripravili čez pol leta. Delo strokovnjakov finančno podpirajo japonsko gospodarstvo ter japonska vlada in Japan Bank of Internacional Coo peration, torej banka za izvoz. Študija, ki jo pripravljajo Japonci, bo morala najti odgovore na ključna vprašanja, in sicer primernost tehnologije, ekonomičnost poslovanja ali donosnost ter kdo bo vlagatelj in kje bo trg za prodajo derivatov. Od vseh najbolj pomembno pa je seveda vprašanje, kdo bo investitor, saj naj bi šlo za projekt, vreden 380 milijonov dolarjev. Bodo investitorji tudi Japonci, saj če bodo, to daje potem projektu večjo verjetnost
in trdnost. Po nekaterih zapisih naj bi investirali tudi oni, s tem da, kot lahko preberemo, računajo tudi na sodelovanje lokalnih partnerjev, torej vlade in Petrola.
In drugo ključno vprašanje je, ali bo mogoče produkte nove rafinerije uspešno prodajati, kot načrtujejo v krogu 200 km. Ob rob temu lahko še za
pišemo, da so namreč v lendavsko Nafto pred pol leta prišli na ogled predstavniki družbe Micui, ki ima po njihovih podatkih 120 milijard dolarjev letnega prometa in se ukvarja s trženjem nafte in naftnih produktov, ter predstavniki družbe Mitsubischi težka industrija, ki se ukvarja z gradnjo elektrarn.
Rešitelji ne bodo reševali starih problemov
Projekt je torej še v povojih, toda slovenski vladi, ki je gospodarsko delegacijo iz Japonske pripeljala do Nafte in ki sedaj proučevanje strokovnjakov tudi obeša na veliki zvon, se mudi slišati l informacije, po katerih bi se lah
ko odločila še letos. Bo torej zaradi potencialnih rešiteljev z vzhoda mogoče preskočiti za lastnike pekočo sanacijo Nafte Lendava? Ali se bo dalo novo zgodbo vplesti v reševanje odloženih problemov?
»Firma se mora sanirati z znanimi projekti, kot so geotermija, posodobitev petrokemije, biodi-sel in drugi. Sanacijsko-razvojni program je treba izpeljati do konca, z Japonci ali brez njih. Ta zgodba je ločena, saj finančnih bremen ne more prevzeti nihče,« je povedal Cveto Žalik. Toda lastnika pri iskanju rešitev nista najbolj uspešna, čas pa se izteka, tisti čas, v katerem je po ekonomskih merilih še mogoče voditi neko podjetje. Rezultati poslovanja družbo vedno bolj potiskajo na rob, ki zapira vrata. Konec maja bo skupščina družbe, ko naj bi se lastnika odločila, ali bosta odpisala stare dolgove oziroma družbo dokapitalizirala, da bo mogla zaživeti z novimi programi, ali pa jo zapečatila. Nafta je dolžna državi dvajset milijonov dolarjev in okoli deset milijonov dolarjev Petrolu. »Stvari pač nekaj stanejo, saj se vse ne more zgoditi brezplačno,« je pripomnil Žalik in še dodal, »ampak če bo rezultat tega ozdravljen gospodarski su-bjek, ki ga bodo v naslednjem koraku lahko tržili, ne moremo govoriti samo o strošku.«
Majda Horvat ■
4 LUKALN^^UENA 26. april 2001 VESTNIK
Občina Rogašovci praznovala svoj drugi praznik
Brez »rezanja trakov«
Kdo je bil prej?
Nastope popestrili tudi naši zdomci
V Radencih že dve leti poteka promet po krožnem križišču, žal pa vozniki tovornjakov vlačilcev pogosto zapeljejo na zemeljski pas oziroma »otok«. Ta je sicer čez leto lepo cvetlično vzdrževan, iznakazijo pa ga vozniki. Ali gre za napako projektanta ali za neveščnost voznikov, ki ne morejo varno krožno peljati skozi križišče, je vprašanje za oboje.
V skladu s Pravilnikom o prometnih znakih so na vpadnicah postavljene predpisane table, ki opozarjajo na krožni promet in nakazujejo smeri krajev -mest. Iz ljutomerske smeri je tabla očitno postavljena tako, da jo zakriva drevo parka - divji kostanj. Pa se lahko vprašamo, kdo je bil prej na tem kraju: kostanj, ki raste ž® več let, ali prometna tabla? Morda so upravljalni cest ob postavitvi mislili na odstranitev kostanja? Očitno pa je, da do tega ni prišlo; niti pred mesecem, ko so na celotni dolžini proti križišču strokovno porezali veje kostanjev.
Sprašujem se, kdo bo za prometno varnost, slabo vidne table ... moral popustiti? Lastnik kostanja (seveda, če ne gre za zaščiteno drevo) ali pa bo upravljalen ceste postavil tablo na vidnejše mesto? - Jože Kos
er osrednja prireditev ob letošnjem prazniku rogašo-vske občine ni bila točno na Jurijevo, ampak v nedeljo dva dni prej, je verjetno to razlog, da se je zbralo toliko ljudi na osrednjem trgu pri osnovni šoli, ki so prisluhnili različnim govornikom in kulturnemu programu. Proslave pa so se udeležili še nekateri drugi pomurski župani in ljudje iz političnega okolja.
Prireditev so začeli z Jurijevim sprevodom izpred vaško-ga-silskega doma pri Sv. Juriju, v kateri so sodelovali poleg sv. Jurija še drugi vitezi in oprode s konji. Sv. Jurij je nagovoril zbrane občane ob svojem prazniku in prazniku občine ter blagoslovil domače živali in zemljo. Po Jurijevem pozdravu je zbrane pozdravil še župan občine Janko Halb, nato pa sta imela kot ča'-stna gosta govor tudi kmetijski minister Franci But in predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar. Slednji je med
Občina Beltinci
Z avtocesto do razbremenitve prometa
Veliki obeti od pododseka Beltinci-Dolga vas (rondo)
vt.ocestni odsek Beltinci-Pince je vsekakor zelo pomemben odsek glede prometne povezanosti vzhodnega dela Prekmurja s severozahodnim delom Slovenije. Glavni cilj te študije je podrobna analiza predlaganih variant avtoceste na odseku Beltinci-Pince. Študija omogoča vrednotenje in primerjavo najustreznejših variant. Le te so izbrane na osnovi uravnotežene primerjave s predmetno-tehničnega in ekonomskega vidika ter vpliva na bivalno, kulturno in naravno okolje. Po obravnavi na vladi sledi izdelava idejnega projekta septembra letos, aprila 2002 predvidevajo javno razgrnitev, medtem ko bi uredbo z lokacijskim načrtom sprejeli oktobra 2002.
A
Kot je znano, je bilo vključenih v obravnavo primerjalnih študij več variant, ki so jih poimenovali po barvah, in sicer zelena, rdeča in oranžna. Čeprav je rdeča varianta dražja od zelene za približno 4 milijarde tolarjev, je za beltinsko občino sprejemljiva edino slednja. Ta bi potekala ob levem bregu potoka Leda-va, s čimer bi se v bistvu izognili črpališču vode v Hraščicah. Dodajajo še, da najcenejša varianta
Radgonski občinski svet o gradnji zbirnega kanala
Proti smradu in onesnaževa-
nju podtalnice
Štiri faze gradnje
N
a zadnji seji gornjerad-gonskega občinskega sveta so med drugim sprejeli tudi investicijski program za gradnjo zbirnega kanala Črnci-Apače-Segovci za odvajanje fekalnih odplak.
V obrazložitvi Jožice Kovač Štefur, inž. gr., ki je za občino Gornja Radgona odgovorna oseba za ta projekt, bi bilo treba zaradi popolnoma neurejenega odvajanja fekalnih in drugih komunalnih voda v podtalnico zgraditi kanalizacijsko omrežje za ome
ni vedno tudi najboljša. Po beltinski občini bo potekal odsek avtoceste v dolžini okrog 8 kilometrov. Istočasno se zavzemajo, da gradnja avtocestnega odseka, železnice in daljnovoda poteka po istem koridorju. Ker je od Gančan do Lendave čez Ledavo pet mostov, bo treba narediti prav tolikšno število premostitev. Menijo, da se pri omenjenih mostovih lahko privarčuje precej denarja. Zanje ni toliko po-
njena naselja. Z rekonstrukcijo regionalne ceste Trate-Gornja Radgona naj bi bila dana idealna možnost, da se istočasno zgradi tudi zbirni kanal.
Obstoječa kanalizacija na tem območju je predvidena za mešane odplake in bo rabila predvsem za odvod padavinskih voda, za odvod fekalnih voda pa se gradi novo kanalizacijsko omrežje, ki se bo priključilo na tukaj omenjeni zbirni kanal, ki vodi proti predvideni čistilni napravi. V omenjenih vaseh odvod tovrstnih odplak namreč ni bil urejen. Odpadne vode iz obstoječih greznic so se največkrat odvajale v najbližji jarek ali vodotok, to pa je v sušnih obdobjih povzročilo
memben priključek za Gančane, ki je načrtovan pri rdeči varianti, saj se lahko krajani vključijo na avtocesto na odcepu za Lipovce.
Avtocestni odsek Beltinci-Pince naj bi se delil na dva pododseka. Gradnja prvega pododseka je Beltinci-rondo-Dolga vas z odcepom hitre ceste proti Dolgi vasi. Le na ta način bo razbremenjen, tako zatrjujejo v beltinski občini, promet skozi Beltince in še nekatere druge vasi. Drugi pododsek pa naj bi potekal od Dolge vasi do mejnega prehoda Pince.
V prvi fazi naj bi se zgradil pododsek Beltinci-Dolga vas (rondo). Ker v beltinski občini vztrajajo pri začrtanem nacionalnem programu gradnje avtoceste, ne pristajajo na nikakršne druge spremembe.
Milan Jeršei
izparevanje teh odplak in verjetno tudi smrad. Z gradnjo tega kanala in kanalizacijskega omrežja naj bi se ti problemi uredili.
Zbirni kanal bo potekal od naselja Črnci v smeri Apač in Se-govec, vzdolžno ob regionalni cesti Trate-Gornja Radgona.
Gradnja bo potekala v štirih fazah, in sicer v letu 2001 od podjetja Lina do stare delavnice Šebjanič v Apačah, v letu 2002 od delavnice Šebjanič do avtosa-lona Kovač v Segovcih, v letu
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA
M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
V kulturnem programu so se predstavili tudi zdomci iz Nemčije.
Potrjen gornjepetrovski proračun
Velik zalogaj
Zanje kar 280 milijonov tolarjev
občini Gornji Petrovci so temeljito pregledali vse osnovne in druge vire financiranja letošnjega občinskega proračuna, zato so svetniki soglasno podprli predlog in
odlok proračuna za leto 2001, ki je nekoliko višji od lanskega.
V
Pripomb k proračunu, v katerem naj bi se za porabo nabralo dobrih 492,2 milijona tolarjev, z lastnimi občinskimi dohodki pa prav tolikšen znesek, skorajda ni bilo. Še najbolj soglasni pa so bili z ugotovitvijo, da naj občinska uprava in župan poskrbita za poveča-
VESTNIK
2003 od avtosalona Kovač do čistilne naprave in v letu 2004 od naselja Črnci do podjetja Lina. Investitor obravnavanega projekta je občina Gornja Radgona. Vrednost tega projekta naj bi znašala 227 mio SIT, pri čemer bo šlo iz proračuna občine 107 mio SIT, drugo pa od takse za obremenjevanje voda. Predlagani investicijski program so svetniki sprejeli soglasno, brez kakršnihkoli pripomb ob razpravi.
c. k.i
drugim povedal, da se rad vrača v domače kraje, doma je namreč iz Gerlinec, in da se mu zdi obdobje, ki ga je preživel drugje, kot da ga ne bi bilo. Prireditev je spremljal tudi bogat kulturni program. Tako so med drugimi nastopili pevski zbor KPD Rogašovci, učenci OŠ Sv. Jurij ter folklorna skupina Lipa iz Munchna,
nje denarja, namenjenega za različne namene.
Seveda so svetniki, ki prihajajo iz različnih delov občine in zastopajo številne interese. Opozorili pa so na izjemno velik zalogaj pri naložbah. Samo letos bodo morali zanje iz različnih virov napraskati kar 280 milijonov tolarjev, ki naj bi jih pravočasno zagotovili, pri čemer seveda računajo tudi na delež posameznih ministrstev.
In katere so največje naložbe? Med njimi izstopa obnova osnovne šole v Gornjih Petrovcih. Nje
no notranjost so že obnovili, pripravljajo pa se na dokončno ureditev fasade, strehe, zunanjih igrišč in okolice. V Šulincih bodo obnovili most, začeli pa so s prvo fazo gradnje vodovoda v Gornjih Petrovcih, Peskovcih ter delno v Adrijancih in Šulincih. V občinskem središču načrtujejo obnovo evangeličanske cerkve. Precej si obetajo tudi od ureditve turistične točke Pindža in Srebrnega brega, kjer nameravajo postaviti tudi razgledni stolp, od koder bo možen razgled na Porabje. Prav tako obnavljajo stari šoli v Adrijancih in Stanjevcih, kjer bo kmalu'nared občinska kulturna dvorana. Hkrati urejujejo avtobusna postajališča in vzdržujejo zelenice v posameznih krajih. Ne gre pa pozabiti tudi na 18-stanovanjski blok v Gornjih Petrovcih, vreden okrog 200 milijonov tolarjev. Denar so prispevali Stanovanjski sklad Republike Slovenije, občinski stanovanjski sklad in gornjepetrovska občina. Stanovanjski blok, ki bo za vselitev nared do februarja prihodnje leto, bo vsekakor velika pridobitev, zlasti za mlade družine.
Milor. 1,.«^ ■
sestavljena iz naših zdomcev v Nemčiji, ki je predstavila tradicionalne slovenske plese. Podelili pa so tudi občinsko priznanje, ki ga je dobil letos bencinski servis Petrola pri Svetem Juriju, ki je z obnovo črpalke in nasploh s ponudbo in urejenostjo okolja navdušil občane.
Pred prireditvijo pa so imeli
občinski organi tudi skupno slovesno sejo, na kateri so se pogovarjali o tem, kaj vse se je do danes v občini naredilo. V sklopu
občinskega praznika so že bile in v naslednjih dneh še bodo tudi druge zabavne in športne prireditve. Zanimivo pa je, da ob letošnjem prazniku občine Rogašovci, vsaj po programu sodeč, ne bo nobenega rezanja trakov oziroma otvoritev novih objektov ali infrastrukturnih in drugih pridobitev, ki ponavadi spremljajo tovrstna praznovanja.
C. K., foto: N. J. ■
Odlični rezultati
a Fakulteti za računalništvo v Ljubljani je bil pred kratkim 7. festi
val računalništva, na katerem je sodelovala tudi ekipa iz pomurske regije, in to pod vodstvom Regionalnega centra ZOTKS M. Sobota.
Tudi tokrat so dosegli naši predstavniki odlične rezultate. Naj omenimo samo tiste, ki so se uvrstili na prva tri mesta. To so bili: Miha Tibaut z OŠ Črenšo-vci (1. mesto) in Blaž Triglav z OŠ II M. Sobota (2. mesto) v skupini LOGO 7. razred, Zoran Smilevski z OŠ Gor. Radgona (2. mesto) v skupini PASCAL 6. razred, Sašo Karakalič in Ti' motej Lazar z OŠ 111 M. Sobota (2. mesto) v skupini VISUAL BASIC in Igor Benko z Gimnazije M. Sobota (1. mesto) v tekmO' vanju za najboljšo spletno pred-
VESTNIK NA
www.p-inf.si
Padiefje za iBlurmitaniR. d. d . Ul. a. Notnim 13,
26. april 2001_______L JKALNA	o
(Prebežniki spet v Vidoncih?
Na zboru 70, sedaj pa že 82 odstotkov za
V. Špilak: »Vprašljivo zbiranje podpisov«
otem ko mora država skoraj že nujno izseliti pre-bežnike iz Ljubljane, so spet postale aktualne lokacije v Prekmurju. V eni od njih, v Vidoncih, župan občine Grad Daniel Kalamar govori že o 82 odstotkih domačinov, ki so za to, da bi se naj omejeno število beguncev vrnilo nazaj v Vidonce.
Za njihovo gostoljubje bi se država Vidoncem in Ko-vačevcem bogato zahvalila -beri z denarjem, s katerim bi se lahko uredili marsikateri pereči problemi kraja: ulična razsvetljava, vodovod, obnova gasilskega doma, mrliške ve-
žice in tudi centra. Navzven kaže, da so se domačini skoraj v večini odločili, da sprejmejo prebež-nike, toda nekoliko drugačno stanje nam je opisal Vilko Špilak iz Vidonec: »Na zboru vaščanov je župan dal predlog, da mora biti zbranih najmanj 85 odstotkov
glasov za vrnitev beguncev, od 56 navzočih vaščanov pa jih je bilo za samo 70 odstotkov. Tako to ni bilo sprejeto, čez pet dni pa sem slišal, da so začeli zbirati podpise po vasi. Tudi z dvomljivim načinom prepričevanja, saj so se nekateri starejši ljudje, ki so bili v dilemi, nato premislili in bili za. Tudi k meni je zvečer prišla delegacija, ker so mislili, da bom za to, pa sem jih zavrnil. A vseeno imam vtis, da je stvar že odločena, čeprav nas je v bistvu 30 od-stotkovdomačinov proti - seveda tistih, ki stanujemo najbliže centru. Četudi bi se sprejel sklep o sprejemu prebežnikov, bi želel,
da se to javno objavi, ne pa da se bo spet delalo prek noči.« Zadnji rok prijave je bil menda 31- marec, tako da je skoraj gotovo, da so se tudi Vidonci prijavili za eno od osmih možnih lokacij v Sloveniji. Tokrat naj bi prišlo maksimalno 150 beguncev, država pa naj bi to gesto poplačala na začetku z 80 milijoni tolarjev, od katerih bi jih šlo 50 v Vidonce in 30 v Kovačevce. Dejstvo ostaja, da domačini v teh krajih doslej nikoli niso imeli takšnih težav z begunci kot npr. v Prosenjakovcih.
Tomo Koles ■
Iz radenske občine
Kitajski zid v Radencih?
otem ko so dela pri obnovi cestnega odseka regionalne ceste od Radenec proti Ljutomeru v končni fazi, gradijo pa tudi nov most, Radenčane muči drug problem. Po nekaterih informacijah naj bi postavili ob regionalni cesti nekakšen kitajski zid, ki bi prebivalce zaščitil pred hrupom motornih vozil in njihovimi izpušnimi plini, ki načenjajo bližnji park. Od restavracije Vikend do zdravstvene postaje naj bi namreč zgradili betonski zid.
To je sprožilo med ljudmi različne govorice in mnenja. Mnogi se namreč zavzemajo za to, da bi tu postavili primerno zaščito iz ustreznejšega in prijaznejšega materiala. In kaj je resnica? Zvedeli smo, da se resda pripravlja gradnja protihrupnega zidu ob obnovljeni cesti in bližnjem parku. Predstavniki občinske uprave zatrjujejo, da bo investitor, to je Dars, kmalu postavil en blok. Šele tedaj bodo lahko ocenili, ali bo prišla taka rešitev v poštev v njihovem okolju. Če ne, bodo skušali skupno poiskati primernejšo rešitev. Zgradili naj bi tako protihrupno ograjo, ki za okolico ne bo moteča. To pomeni, da ne bo samo zaščitila naravnega okolja, ampak ga bo tudi dopolnjevala. Dejstvo pa je, da je treba bližnji park vsekakor zaščititi pred kvarnimi vplivi iz okolice.
Milan Jeršei
Ustanovljena tretja humanitarna organizacija
Na OS Beltinci podpisali ekolistino
Podarite, kar vam je v čast in nekomu v korist
Evangeličanska humanitarna organizacija deluje že pet let, v nedeljo pa so v neposredni bližini Evangeličanske cerkve v Moravskih Toplicah slovesno odprli prostore podpornice.
Podpornica je dobila svoje prostore v Moravskih Toplicah. Foto: A. N. R. R.
Del prizorišča (vse iz naravnega materiala) ob prireditvi, ki so jo povezali s podpisom ekolistine. (Foto: J. G.)
Iz narave za naravo
Sledi še razvitje ekostave in konkretno delo
M
ednarodni projekt okoljske vzgoje Eco-Schools se vse bolj širi tudi v pomurske osnovne šole. Medtem ko je začela orati ledino na tem področju OŠ Bakovci, so si že uspele pridobiti in razviti ekozastavo tudi OŠ Kapela, Radenci, Križevci pri Ljutomeru, Puconci in Apače. Sedaj so na tej poti OŠ Tišina, Beltinci, Mala Nedelja idr.
župana beltinske občine, predsednika sveta staršev in predstavnika podjetja Saubermacher. Prizorišče dogajanja je bilo v šolski telovadnici, kjer je učitelj likovnega pouka Feri Poredoš
oleg Rdečega križa in Karitas je to tretja tovrstna humanitarna organizacija, ki bo v Prekmurju skrbela za socialno ogrožene in pomoči potrebne. Center bo vodil Jožef Rituper v sodelovanju z vsemi evangeličanskimi duhovniki, predsednik podpornice pa je duhovnik Geza Filo. Pomagali bodo ne glede na versko pripadnost.
njihovih prizadevanjih in pomoči socialno ogroženim.
A. Nana Rituper Rodež ■
Zadnji, sedmi korak za pridobitev ekozastave je podpis ekolistine. In za ta korak so se na OŠ
Beltinci odločili minuli petek popoldne ob navzočnosti nacionalne koordinatorke za ekošole,
Prvo leto v vrtcu v Ižakovcih
Ustanovili so tudi mobilno diakonsko pomoč, Za te namene so kupili tudi avtomobil, s katerim opravljajo prevoze starejših, ki morajo k zdravniku, v bolnico, banko ali po kakšnih drugih opravkih. V centru pa so poskrbeli tudi za nekaj postelj, ki si jih lahko izposodijo, invalidskih pripomočkov, poleg tega so tudi obleka in igrače za otroke. Zbirajo vse tisto, kar bo lahko nekdo drug koristno uporabil. »Denarja ne bomo delili, z denarno pomočjo bomo pomagali le v izjemnih primerih, tako bomo v nujnih primerih komu plačali le kakšno položnico,« je povedal škof Geza Erniša. Razmišljajo pa, da bi v prihodnje na Hodošu uvedli tudi dnevno pomoč za ljudi, ki nimajo kje biti. Na vprašanje, ali razmišljajo o tem, da bi ponudili tudi pomoč ženskam ali ljudem v stiski sredi noči, pa je škof Erniša odgovoril, da so za nujne primere župnišča vedno odprta, tudi sredi noči. Med drugim je
na svečani božji službi tudi dejal, da je pravi prijatelj tisti, ki^a lahko zbudiš in zaprosiš za pomoč tudi ob treh zjutraj.
»Vrnimo v domove upanje,« pa je v svoji pridigi poudaril duhovnik Geza Filo in dodal, da je kljub temu, da blagostanje v naši državi narašča, moderne revščine, ki jo povzročajo brezposelnost, begunci, odvisnosti in podobno, vedno več. Stiske današnjega človeka pa so pogosto hude in zapletene, zato jih v družinah sami ne morejo reševati, prav zaradi tega so to problemi celotne družbe. Vse to opozarja, da se je nanje treba tudi odzvati, in tako so se tudi v Evangeličanski cerkvi odločili za ustanovitev in delovanje EHO-podpornice.
Slovesnosti in svečane božje službe so se udeležili tudi župan občine Moravske Toplice, predstavnica Rdečega križa, predstavnik Urada za verske skupnosti iz Ljubljane in predstavnik škofijske Karitas, ki so jih podprli v
V Ižakovcih so odprli otroški vrtec šele v tem šolskem letu. Trenutno ga obiskuje triindvajset otrok v starosti 3-7 let, njihovi »tovarišici« pa sta Martina Poredoš in Martina Vidonja. V minulih prazničnih dneh so se učili barvati jajčka, izdelovali so velikonočne zajčke idr. Sicer pa so bili ob našem obisku še polni vtisov o plavalnem tečaju v okviru akcije Zlati sonček v Banovcih. Njihov cilj je bil, prilagajanje na vodo, to je predvsem sproščeno gibanje in osvojitev nekaj osnovnih elementov plavanja. Spominjali so se tudi prijetnega druženja s starejšimi v domu počitka v Rakičanu. Skoraj vsak dan, če je to le mogoče, pa se igrajo zunaj in pogosto gredo na sprehod v bližnji gozd proti Otoku ljubezni. - Foto: J. G.
poskrbel za sceno, ki je bila res nekaj posebnega (skoraj vse iz naravnega materiala).
V običajni »postopek« pa so vključili tudi dopoldansko gostovanje mladih skavtov iz občine Žirovnica, ki so izvedli zanimivo ekorevijo.
Koordinatorka projekta eko-šola v Beltincih Marija Poredoš nam je ob tej priložnosti omenila, da so ekolistino natisnili na papirju, ki so ga sami izdelali, namestili ekokoše za ločeno zbiranje papirja, izbirali so ekorazred - ta naziv si je v tem šolskem letu pridobil 5. a-razred, ki je zbral največ odpadnega papirja in baterij da bodo .izdelali posebno napravo za stiskanje pločevink ter da bodo stalno spremljali, kdaj mora biti izvedena posamezna naloga v programu aktivnosti in kdo je zanjo odgovoren.
Med konkretnimi nalogami so si zadali tudi ureditev zeliščnega vrta. Precej dela pa bodo najbrž imeli še z divjimi odlagališči odpadkov, če bodo hoteli doseči, da bi jih vse odkrili in »odpravili«. To pa mora biti seveda širša skrb.
J. G. ■
uworwxno ■ w
26. april 2001 »MIŠ
Pripravlja-jo se na kongres stranke
CT5 inuli petek so imeliji I li v vaško-gasils-UUU kem domu v Filov-l cih člani občinskega odbora SDS Moravske Toplice svojo konferenco. Pogovarjali so se predvsem o pripravah na 7. kongres stranke, ki bo v Celju. Tam naj bi volili ljudi v vse organe stranke, tudi predsednika, razen interesnih organizacij in forumov.
Razpravljali so tudi spremembah statuta in programu, ki naj se ne bo bistveno spremenil. Potrdili so tudi svojega delegata, ki bo imel na kongresu stranke volilno pravico. Delegat moravskotopliškega odbora SDS je tako Andrej Benkovič, ki je tudi predsednik tega odbora. Odbor ima namreč v svojem statutu zapisano, da je delegat za strankarske kongrese predsednik odbora. Benkovič je postal predsednik na zadnji letni konferenci odbora meseca februarja.
C. K. ■
VESTNIK NA INKRNETU:
Spolzka pot dogovarjanja
www.p-inf.si
Podjetje: za infermiranje. d. f.. Ul. a. Novaka 13. fflurska Sobota
LTO Prlekija Ljutomer
Končno premik za ljutomerski turizem?
Nove smernice z novim direktorjem? - Nepotrebne predstavitve kandidatov za direktorja
Soboška območna enota med najboljšimi v Zavarovalnici Triglav
Skrb za potrebe svojih strank
Triglav pokriva z zavarovanji v Pomurju 80-odstotni tržni delež
I snovno vodilo območne enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je odprtost v okolje, saj mu le to lahko za-_____gotavlja tudi uspešnost, zatrjuje direktor Rudi Cipot. Da to filozofijo v soboškem Triglavu uspešno uresničujejo, potrjujejo rezultati, saj se ta območna enota uvršča med najuspešnejše v sistemu Zavarovalnice Triglav. 168 zaposlenih je v lanskem letu realiziralo 6,2 milijarde tolarjev zavarovalnih premij in ustvarilo 400 milijonov tolarjev dobička, za škode pa so plačali 4,3 milijarde tolarjev. Z zavarovanji pokriva Triglav v Pomurju 80-odstotni tržni delež, v okviru Zavarovalnice Triglav pa ima soboška območna enota 8-odstotni delež.
Plan, ki so si ga zastavili na področju zavarovalnih premij, so v lanskem letu uresničili, največji porast pa beležijo v kapitalskih zavarovanjih, saj so rentna, pokojninska, življenjska in druga zavarovanja v primerjavi z letom prej porasla za 17 odstotkov, nji
Za Pomurski tisk bodo zbirali ponudbe ....J pniški odbor Pomurskega tiska se je po tretji
I neuspeli dražbi odločil, da bo bodo premoženje
I stečajnega dolžnika še enkrat prodajali kot celoto, vendar tokrat z zbiranjem ponudb. Razpis o zbiranju ponudb bo po napovedi stečajnega upravitelja Milana Korena objavljen konec maja. Ali se bo z zbiranjem ponudb za Pomurski tisk vendarle našel kupec? Milan Koren ne želi napovedovati ničesar, se pa ve, kot je dejal, da ima predkupno pravico najemnik prostorov in opreme družba Evrotrade Print.
Evrotrade Print po besedah lastnika družbe Jožeta Štivana zelo dobro posluje, iz česar lahko sklepamo, da mu je še vedno do premoženja stečajnega dolžnika, z izjavo, ki jo je dal po zadnji dražbi, da je v njem še preveč neuporabnih strojev in prostorov, pa je tudi dal vedeti, da bodo počakali do prodajanja premoženja po delih. Prodajanje prostorov in opreme Pomurskega tiska pa je treba videti tudi v luči napovedane kapitalske povezave s Kartonažo in njenimi zmogljivostmi.
M. H. I
hov delež v portfelju območne enote pa se je s 27 povečal na 29 odstotkov. Največji delež premij, kar tretjino, še vedno predstavljajo avtomobilska zavarovanja.
Osredotočenost na potrebe svojih strank je prednostna naloga, saj se zavedajo, da je čas po-
leg cene in kakovosti ena najpomembnejših vrednot. Zastopniško mrežo skušajo kar najbolj neposredno približati uporabnikom, zato imajo na terenu 23 pisarn, kjer lahko stranka prek njihovega zastopnika uredi vse potrebno z zavarovalnico.
Da bi zavarovalne storitve kar najbolj približali strankam ter jim prihranili poti in stroške, so uredili ob organizaciji prodajne mreže konec lanskega leta v prostorih Pomurskega avtocentra škodni center, kjer lahko stranke direktno prijavijo in registrirajo I
Plačna politika končno sprejeta
.."1 olgo, predolgo so se socialni partnerji 1 dogovarjali, preden so dosegli soglasje I k dogovoru o politiki plač. Ali je to zmaga sindikatov, ki so bili vseskozi nepopustljivi, je seveda drugo vprašanje. Ostaja pa grenak priokus, da je moralo poteči toliko časa, dokler se niso delodajalci in zastopniki vlade pod težo pritiskov in ultimatov z javnimi protesti omehčali in spoznali, da je najpomembnejši vendarle mir v lastni hiši. Po drugi strani pa se ne moremo znebiti občutka, da sindikati, ki se še vedno razhajajo, preprosto tekmujejo, kdo bo postavil višje zahteve, ne da bi vedeli, kam lahko to pripelje, in to navzlic resnim opozorilom gospodarske zbornice, da bi preveliko povišanje plač lahko imelo neslutene posledice.
No, zdaj je aneks k dogovoru o plačah končno parafiran. Kot v en rog vsi socialni partnerji (vlada, delodajalci in sindikati) poudarjajo, kako je sprejet primeren način urejanja medsebojnih odnosov na tem pomembnem področju. Tega naj bi obdržali tudi v prihodnje. Omenjeni aneks pa se bo uporabljal za usklajevanje plač v drugi polovici leta 2001 in v januarju 2002.
In kateri so bistveni poudarki v tem dokumentu, ki so ga delavci dolgo pričakovali? Že letos bo treba preiti na spremenjen način usklajevanja plač, ki bo upošteval predvideno rast cen življenjskih potrebščin in produktivnost. Za zaposlene je vsekakor pomembno, da se izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pri tem bodo primerjali izplačilo plač za mesec avgust 2001, upoštevajoč zneske v prvem polletju letos, in priznali 92,5-odstotno uskladitev z rastjo življenjskih potrebščin. Po aneksu k dogovoru o politiki plač za obdobje 1999-2001 pa se plače za januar 2002 uskladijo za 2,7 odstotka, to pa pomeni 90 odstotkov predvidene rasti cen življenjskih potrebščin od 1. julija do 31. decembra 2001. Če bo rast življenjskih potrebščin višja od sedmih odstotkov, bodo razliko upoštevali v celoti.
Sicer pa skupno povečanje plač po aneksu za leto 2001 ne sme preseči 95 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2001. Prav tako je dogovorjeno, da bo znašal regres za letni dopust po novem 117.298 tolarjev namesto dosedanjih 107.712 SIT.
Milan Jerše I
avtomobilsko škodo, tu je možen ogled poškodovanega vozila in dogovor za njegovo popravilo.
Po reorganizaciji zastopniške mreže posamezni zastopnik skrbi za 300 do 600 gospodinjstev, prav novi organiziranosti zastopniške mreže pa gre pripisati lanskoletno rekordno število zavarovanih posevkov. V sodelovanju z občinami, ki so prispevale del sredstev za zavarovalne premije, so v zavarovanje vključili kar 12 tisoč hektarjev poljščin in trajnih nasadov, to pa je za okoli 2 tisoč hektarjev več kot v letu 1999 Tovrstno sodelovanje z občinami ohranjajo tudi letos in večina občin je pogodbe že podpisala.
Zavarovalnica Triglav se uspešno vključujem pokojninsko reformo, v soboški območni enoti pa so bili med prvimi, ki so ljudi seznanjali s potrebo po tovrstnem zavarovanju. V sodelovanju z občinami so že pred leti izvedli prostovoljno skupinsko zavarovanje, v katero so vključili predvsem kmete, soboška enota pa je bila prva v Triglavu, ki je sklenila prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po skupinski shemi v velikem podjetju. Do zdaj je v drugi steber vključe
nih okoli tisoč Pomurcev, v skupinsko shemo pa 25 podjetij s 680 zaposlenimi. Zanimanje za tovrstno zavarovanje je tudi v drugih podjetjih in računajo, da se bo do konca leta v njihov načrt vključilo že več kot 2.300 Pomurcev.
V letu 1997 so pridobili kot prvo zavarovalno podjetje certifikat kakovosti ISO 9002, ki so ga v lanskem decembru ponovno potrdili, že drugič zapored pa so prejeli Sociusovo priznanje za Učeče se podjetje.
V območni enoti Zavarovalnice Triglav intenzivno spremljajo dogajanja v okolju in spodbujajo spremembe, povezanost z okoljem se kaže v razvojnih projektih regije, veliko aktivnosti in sredstev pa namenjajo tudi sponzorskemu, donatorskemu in preventivnemu področju, za kar namenijo letno okoli 250 milijonov tolarjev.
Tudi za leto 2001 so si zastavili smele načrte, nadaljevati želijo kot družbeno odgovorno podjetje, s pomočjo standarda SA 8000 pa želijo še izboljšati doseženo in se vključiti v tekmovanje za nagrado poslovne odličnosti.
Ludvik Kovač I
z
adnja seja upravnega odbora ljutomerskega LTO-ja je tudi tokrat minila brez predstavnikov obrtnikov, ki tako še vedno vztrajajo pri že imenovanih dveh članih
območne obrtne zbornice, ki pa sicer ne ustrezata pogojem o imenovanju kandidatov po občinskem odloku o LTO. Tako je v. d. direktorja Valentin Odar poudaril, da člana zbornice nista bila izločena, kot to zatrjujejo obrtniki, pač pa nista bila imenovana v skladu z odlokom.
Seje upravnega odbora se je udeležilo tudi pet kandidatov za direktorja javnega zavoda, ki so
se prijavili za javni razpis (zanimivo pa je. da dosedanjega v. d. direktorja Odarja ni bilo med prijavljenimi). Članom odbora so predstavili svoje vizije razvojnega programa Tomaž Flegar iz Murske Sobote, Miran Holcman iz Ljutomera, Silvo Potočnik iz Mekotnjaka, Neva Vogrinčič iz Ljutomera in Andrej Vršič iz Pristave. Po končanih predstavitvah je sledilo tajno glasovanje, vendar so še pred tem izločili tri kandidate, saj so ugotovili, da samo dva v celoti ustrezata pogojem razpisa, kajti le Holcman in Vršič imata opravljen izpit iz zakona o upravnem postopku. Seveda se ob tem pojavlja logič
no vprašanje, zakaj niso kandidatov izločili že pred predstavitvijo, saj je bila le-ta za tri kandidate brezpredmetna oz. nepotrebna. Člani so se s štirimi glasovi za Vršiča in enim za Holc-mana opredelili za najbolj prepričljivega kandidata, odločitev so posredovali občinski komisiji za imenovanja, ki ga je prav tako potrdila in nato še predlagala občinskemu svetu Ljutomer, da potrdi za direktorja LTO Prlekija Ljutomer s štiriletno mandatno dobo enaintridesetletnega Andreja Vršiča, profesorja nemščine in sociologije, to pa so svetniki tudi podprli. Ljutomerski župan je izbiro ocenil kot pozitivno, saj bo tako Ljutomer bogatejši za mladega izobraženca, ki se vrača iz Ljubljane.
V. d. direktorja Odar je člane odbora še seznanil z rezultati pošiljanj anket obveznim članom zavoda, in sicer so poslali 358 obrazcev, v katere bi morali člani vpisati svoje podatke o poslovanju, na podlagi česar bi določili višino članarine. Prispelo jih je 245 izpolnjenih, od tega jih je bilo pravilno izpolnjenih le 75. Člani naj bi tudi vpisovali nekorektne podatke, zato bodo zdaj zaprosili za podatke pri DURS-u, ki naj bi jim posredoval točne številke.
Odar je navzoče tudi seznanil z dopisom iz ministrstva o zakonskih določilih in smernicah za delovanje LTO-ja, kjer je bilo med drugim tudi zapisano, da naj bi imel LTO člane, ki se dejansko ukvarjajo s turizmom, vendar pa je po besedah Odarja težko določiti meje med turistično in neturistično dejavnostjo, zato naj bi bilo veliko bolj smiselno, da zajamejo čim širši krog članov in da se temu primerno obračuna tudi nižja članarina.
D. Tibaot ■
Podjetje Murales iz Ljutomera se je uspešno uveljavilo na najzahtevnejših zahodnoevropskih trgih, največji delež v izvozu pa predstavlja nemški trg, kamor prodajo predvsem stole iz masivnega lesa. S približevanjem članstvu v Evrop' ski uniji bodo morali izvozniki prevzemati nase vedno več odgovornosti, ki je v normalnem tržnem gospodarstvu eden od pogojev delovanja. Po seznanitvi z izkušnjami, ki jih imajo tuji partnerji, se je v Muralesu porodila ideja, da bi začel1 z uvajanjem poenostavitev, ki jih ponuja obstoječa carinska zakonodaja. Tako so si pridobili status pooblaščenega izvoznika, ki pomeni poenostavljen postopek deklariranja blaga na osnovi knjigovodskih vpisov v uvozu in izvozu-Murales je tako ob Muri drugo pomursko podjetje, ki opravlja tako imenovano hišno carinjenje, dogodek pa s« zaznamovali včeraj na priložnostni slovesnosti, ko je direktor Carinarnice iz Murske Sobote Slavko Horvat predstavnikom podjetja predal pooblastilo za takšno carinjenje. Fotoarafiia: Nataša Juhnov
V!StMK 26. apm 2001 GOSPODARSTVO 7
Direktor družbe MS City dr. Jbrg Raditschnig
Ožje mestno središče bosta gradili evropski gradbeni urini s hčerami v Sloveniji
*
Lagodne razprave mestnih svetnikov
Knjižnica vzrok za nižjo realizacijo proračuna
Za projektom stojita dve tuji banki
estni svet občine Murska Sobota obravnava Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za ožje mestno središče v velikosti dobrih osem hektarjev, kjer naj bi družba MS City, ki je kupila zemljišče od mestne občine, gradila trgovsko-poslovni center s podzemnimi garažami. Gospod dr. Jorg Raditschnig iz Celovca, soustanovitelj in direktor družbe MS City Investment, ki je bila devetnajstega decembra 2000 na murskosoboškem okrožnem sodišču registrirana za dejavnost posredništva in trgovino, je pisno odgovoril na vprašanja v zveži z gradnjo objekta v Slomškovi ulici, ki smo jih pripravili v redakciji Vestnika.
M
Na vprašanje, s kakšno dejavnostjo se ukvarja, je odgovoril, da se že trideset let ukvarja s svetovanjem, izrabo in razvojem zemljišč ter s trgovino in upravljanjem nepremičnin. O sebi je povedal tudi to, da je v zadnjem času kot zunanji profesor predaval poslovno ekonomiko in teorijo prava na turistični šoli na Koroškem.
In kako je prišel ravno v Mursko Soboto? Piše, da je imel pri opravljanju svetovalne dejavnosti že ves čas stike s slovenskimi gospodarskimi družbami, katerim je tudi svetoval pri ustanovi-
Križevski svetniki o ekonomski ceni v domačem vrtcu
Višja cena po rebalansu
Kakovost dela v križevskem vrtcu je dobra, zatrjujejo odgovorni
Seprav je bilo na predlaganem dnevnem redu predvčerajšnje seje občinskega sveta Križevci kar dvanajst točk dnevnega reda, najobsežnejša med njimi pa tista o delitveni bilanci med občinami, ki so nastale na območju nekdanje skupne ljutomerske občine, so se svetniki najdlje pomudili pri obravnavi predloga sklepa o novi ekonomski ceni v domačem vrtcu.
V Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru, v okviru katere deluje vrtec, so v predlogu za povišanje ekonomske cene zapisali, da sedanja cena 47.934 tolarjev ne pokriva vseh stroškov, saj je prišlo v letu 2001 do nekaterih spre-
Rekonstrukcija ceste skozi Veržej
Poseg ustavil dela
Kdo naj prevzame financiranje?
ekonstrukcija ceste skozi Veržej, ki poteka že od sredine novembra, naj bi bila po prvotnih načrtih končana konec letošnjega maja, vendar ne bo.
Izvajalci so naleteli na visokonapetostni kabel, ki ga je treba prestaviti, a se je ustavilo pri financiranju, zaradi česar se bodo dela zavlekla, dokler ne najdejo rešitve. V tem času potekajo dogovori med podjetjem Elektro in Direkcijo za ceste glede financiranja prestavitve kabla. Elektro zahteva, da se kabel prestavi na stroške Direkcije, s čimer slednja ne soglaša. Na omenjeni cesti je že bilo urejeno odvajanje vode, položeni so robniki, zdaj v sklepni fazi pa sledi še ureditev krožišča z avtobusnimi postajami, kjer bodo sledile delne zapore ce
tvi podjetij v Avstriji. Pred petnajstimi leti je ustanovil podjetje s sedežem v Salzburgu, ki se ukvarja z razvojem poslovno- obrtnih con. Tam je zraslo tudi nakupovalno središče: Zadnji tak center, ki ima 44 tisoč kvadratnih metrov površine, so odprli v St. Poltmi. Graditi so ga začeli oktobra lani in ga dokončali ter odprli v šestih mesecih. Ta čas delujejo še tri poslovno-strokovna središča na Koroškem (Celovec, Beljak in Št.Vid), dve v Spodnji Avstriji in eno na Tirolskem.
Na vprašanje, kako bi predstavil še preostale družbenike v
memb, ki povečujejo ekonomsko ceno. Vrtec je dobil svojega pedagoškega vodjo, zaradi povišanja izhodiščne plače so višji stroški plač zaposlenih in tudi nekateri drugi stroški so nad načrtovanimi. Predlog za povišanje ekonomske
stišča. Občina Veržej bo namenila za rekonstrukcijo 8,5 milijona tolarjev, vrednost celotnega projekta pa znaša približno 125 milijonov. Letošnje naložbe veržej-ske občine bodo namenjene tudi za javno razsvetljavo, in sicer za 2,7 kilometra omrežja, od tega bo tretjina v celoti narejena, uredili bodo tudi javno razsvetljavo v Bunčanih, pripravljajo se še na asfaltiranje petih ulic, to pa je še obveza iz referendumskega programa, drugače pa bodo letos vjč sredstev namenili za izdelavo projektne dokumentacije.
D. Tibaoti
družbi MS City Investment, je odgovoril, da je imel pri opravljanju finančnega svetovanja stike z gospo Lilijano Marič iz Murske Sobote, ki je uspešna na področju premoženjskih in naložbenih svetovanj tako v Avstriji kot Sloveniji, o gospe Olgi Torok, ki je prav tako soustanoviteljica družbe MS City, pa je dejal, da je že nekaj let podjetnica v Murski Soboti. V sodelovanju z njima je tudi izvedel, da želi mesto Murska Sobota središču dati mestni »outfit«, moderno in privlačno podobo tako za storitve, trgovino kot prosti čas.
»Reševanje te naloge nas je zelo fasciniralo in takoj smo bili pripravljeni intenzivno razmisliti o tem. Za uresničitev projekta smo oblikovali tim, h kateremu sem uspel pridobiti tudi diplomiranega inženirja Germa, ki ima projektivni biro, ki se še posebej ukvarja z mestnimi in regionalnimi načrti,« je v svojih odgovorih zapisal dr. Jorg Raditschnig iz Celovca. Gospod Richard Germ iz St. Kanciana s Koroške je namreč četrti ustanovitelj družbe MS City Investment.
cene na 49.460 tolarjev so svetnikom posredovali že v lanskem decembru, vendar ni bil sprejet.
Kljub utemeljevanju, da je ekonomska cena v križevskem vrtcu pod povprečnimi cenami v slovenskih vrtcih, ki se gibljejo med 60 in 80 tisoč tolarji, svetnikov niso uspeli prepričati, da bi nova ekonomska cena 51.770 tolarjev veljala že s 1. majem, pač pa se bo to zgodilo šele po 1. juniju, ko bo sprejet rebalans letošnjega občinskega proračuna. Ker starši otrok, ki obiskujejo križevski vrtec, plačujejo zdaj v povprečju 23,5 odstotka ekonomske cene, bi predlagano povišanje starše dodatno obremenilo za 900 tolarjev mesečno, občinski proračun pa bi moral za delovanje vrtca zagotoviti dodatnih 1.300.000 tolarjev. Če se ekonomska cena ne poviša, bo treba za delovanje vrtca iz proračuna zagotoviti dodatne 3 milijone tolarjev. Sicer pa je nekatere svetnike predvsem zanimalo, zakaj nekateri otroci iz občine ne obiskujejo domačega vrtca, saj mora občina za te prav tako zagotavljati razliko do ekonomske cene. Po zagotovilih predstavnikov šole in vrtca vzrok za to zagotovo ni v slabši kakovosti dela tega vrtca, pač pa so razlogi drugje. Izbira vrtca je namreč prosta in starši se odločajo pač za tistega, ki jim je na poti v službo najbližji. Bolj bi se bilo treba zamisliti nad tem, zakaj nekateri starši svoje otroke izpisujejo iz vrtca in jih imajo v domačem varstvu. Je pa zasedenost križevskega vrtca dokaj dobra, saj ga trenutno obiskuje 89 otrok, posamezne starostne skupine so v glavnem izpopolnjene, oddelek za dojenčke pa je celo prepoln.
Ludvik Kovač ■
Partnerji so se natančno dogovorili za razdelitev del. Gospod inženir Richard Germ je prevzel pripravo projekta, ki ustreza zahtevam urbanističnih razvojnih načrtov, gospodarskim razmeram, danostim in mestnim potrebam.
Gospa Olga Torok je odgovorna za upravnotehnične in uradne rešitve. Tako so njeno firmo Molet, d. o .o., razširili z navedenimi družbeniki.
»Moja naloga pa je, da prispevam svoje izkušnje, ki sem si jih pridobil na področju načrtovanja mesta in razvoja zazidalnih površin, pri gradnji in prodaji nakupovalnih središč, ter da uporabim zveze, ki jih imam z bankami in gradbenimi podjetji,« je svojo nalogo opisal gospod Raditschnig.
Gospa Marič je prokuristka družbe, njena naloga pa je, da mora vzorec povezav, ki jih ima gospod Raditschnig s trgovskimi podjetji v Nemčiji in Avstriji, prenesti v Slovenijo in jih uporabiti pri pripravi pogodbe z interesenti za prostore v poslovno-trgovskem centru MS City.
Delavci SGP Pomgrad naj bi se odpovedali polovici neizkoriščenega dopusta
Inšpektorica Zdenka Potisk primer še proučuje
Zaposleni v družbi SGP Pomgrad so prejeli štirinajstega aprila v podpis izjave, da se strinjajo s tem, da jim delodajalec polovico neizkoriščenega letnega dopusta iz lanskega leta izplača, preostalemu delu lanskega dopusta pa se odpovedujejo
o dobljenih informacijah so zaposleni polovico neizkoriščenega dopusta že dobili izplačano db marčevski plači, in to tudi tisti, ki izjave niso podpisali, in čeprav je Zdenka Bobovec, sekretarka na območni organizaciji ZSSS, direktorja družbe Stanka Polaniča pisno opozorila, da mora zaposlenim omogočiti izkoristek lanskega dopusta za lansko leto v skladu z zakonodajo do 30. junija 2001.
Sklicuje se na Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (32. člen), po katerem se delavec pravici do letnega dopusta ne more odreči niti mu delodajalec te pravica ne more kratiti. Če v družbi SGP Pomgrad tega ne bodo upoštevali, bodo sindikati ukrepali v skladu z zakonodajo. V Pomgradu se je oglasila tudi pomočnica glavnega inšpektorja RS za delo Zdenka Potisk in ugotovila, da je kolegij družbe SGP Pomgrad sprejel predlog, da se zaposlenim polovico neizkoriščenega dopusta izplača pri marčevski plači, preostalemu dopustu pa naj se delavci odpovedo. Izjave o tem naj bi bile izročene le štiridesetim zaposlenim, vendar pa inšpektorica pri pregledu podatkov o tem, koliko delavcev ni izkoristilo dopusta in koliko dni, zaradi odsotnosti osebe, ki vodo to evidenco, in odsotnosti direktorja Stanka Polaniča, ni dobila. Zato, in ker še ni ugotovila tako imenovanega krivdnega razloga za neizkoriščenost dopusta (ali so delavci zanj prosil in ali jim pravica ni bila zagotovljena), inšpektorica obravnave še ni končala.
M. H. ■
»S tem obširnejšim odgovorom na vprašanje želim pokazati, da smo se podrobno lotili uresničitve tega projekta,« je zapisal direktor družbe MS City Investment. Gradbena dela naj bi opravili dve evropski gradbeni podjetji, ki lahko zagotavljata visokokakovostne storitve, projekt pa bosta financirali dve banki. Vsa ta našteta podjetja imajo hčerinske družbe, ki so že dolgo navzoče v Sloveniji. O podrobnostih in imenih pa bi bilo, kot je pojasnil dr. Raditschnig, sedaj še prezgodaj govoriti, saj bi to lahko negativno vplivalo na projekt.
»Cilj naše družbe je, da projekt konča,« je še zapisal med svojimi odgovori, prostore pa bodo interesenti lahko kupili ali najeli za svojo pisarniško dejavnost ali pa jih s pomočjo družbe MS City oddajali v najem. Po končani gradnji bo družba MS City tudi upravljala objekt. Več informacij bo podal gospod dr. Raditschnig na tiskovni konferenci, ko bodo sklenjeni dogovori z gradbenimi podjetji in bankami.
M. H. ■
M
estni svetniki so si zadali obsežen dnevni red, saj je bilo na programu kar šestnajst točk, med dru
gim pa so sprejeli in dopolnili kar nekaj aktov in odlokov za delovanje občine in občinskega sveta in tudi javnega podjetja Komunala. Poleg tega so sprejeli še ureditveni načrt za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti ter prvo obravnavo odloka zazidalnega načrta za ožje mestno središče.
Sprejeli so tudi prvo obravnavo zaključnega računa občinskega proračuna za lansko leto, kjer je bila realizacija prihodkov in odhodkov proračuna realizirana s 87,6 odstotka. Med drugim je bila nižja realizacija zaradi izpada nedavčnih in kapitalskih prihodkov ter zakasnitve gradnje PIŠK-a, ki niso bili izkoriščeni v lanskem letu. Pri odhodkih so porasli predvsem tekoči transferji, nižja pa je bila realizacija pri investicijskih odhodkih in investicijskih transferjih, za PIŠK v višini 280 milijonov, ter sredstev za vodovod Krog - Bakovci.
Sprejeli so tudi predlog sprememb in dopolnitev občinskega poslovnika in statuta ter predlog odloka o organizaciji in delovnem področju. Nada Šiftar je povedala, da zakonodaja lokalne samouprave zelo malo prepušča odločanju posameznim občinam. Vse te predloge pa so sprejeli zaradi preglednosti in lažje uporabe teh dokumentov in so usklajeni z vsemi dosedanjimi spremembami. Skozi vso sejo pa se je vlekla razprava Josipa Kelemena o ustreznosti zapisnika s seje. Glede na to, da je bila informacija o njegovem glasovanju v občinskem časopisu Soboške novi-ne napačno podana, je zahteval, da naj se zapisniki sej pišejo dobesedno, z natančnim navedkom, kdo je glasoval za in kdo proti, zapisniki, ki jih predložijo sedaj, pa naj bi kršili poslovnik. Šiftarjeva mu je odgovorila, da se ne krši poslovnik, to pa so z glasovanjem potrdili tudi svetniki. Dodala je tudi, da zapisniki niso podlaga ali osnova za poročanje z mestnega sveta.
A. Nana Rituper Rodež ■
Arcont
Letos zaposlili enain-šestdeset
delavcev
ornjeradgonski Arcont in hčerinska družba Arcont IP sta v letošnjem letu za
nedoločen čas zaposlila skupno 61 delavcev, ves čas pa zaposlu
jeta tudi delavce za določeni čas.
V podjetju je tako že skoraj petsto zaposlenih, zaradi česar je nastajala na parkirišču ob izmeni delavcev velika gneča. V upravi podjetja in po opravljeni anketi med zaposlenimi so se zato odločili za nov delovni čas. Dopoldanska izmena bo trajala od 5.30 do 13-30, popoldanska pa se bo začela ob 14. uri. Na ta način bodo sprostili tudi parkirne prostore, namenjene strankam.
M. H. ■
8
(IZJBRANO
26. apni 2001 f ESU
Juš Makovec
Sedemdesetletnik
S
voj življenjski jubilej, sedemdesetletnico, je pred dnevi praznoval
naš novinarski kolega in pu-
blicist Juš Makovec. Njegovo življenje in delo sta že skoraj pol stoletja vezana na dogajanja v pokrajini ob Muri, saj je začel svojo poklicno kariero leta 1955 pri takratnem Pomurskem vestniku, katerega je pomagal sooblikovati vse do svoje upokojitve, bil pa je tudi aktiven javni in politični delavec.
Njegovo izostreno časnikarsko pero je znalo kritično ocenjevati dogajanja v okolju, kjer je deloval, vendar ni bil le kronist časa, pač pa je znal nakazovati tudi rešitve in tako pomagati pri kreiranju življenja v pokrajini ob Muri. Ne le kot novinar, ampak tudi kot poslanec v republiški skupščini je vselej in povsod zastopal interese pomurskega človeka. Znal je prisluhniti težavam slehernega posameznika, od delavca in kmeta do intelektualca, kot izkušeni novinar pa je bil vselej pripravljen pomagati mlajšim stanovskim kolegom, bil je naš mentor in svetovalec.
Časi, ko je Juš začel svojo poklicno kariero, niso bili sijajni za časnikarstvo. Motorna vozila so bila takrat redkost in največ se je takrat potovalo s kolesom. In prav na teh poteh s kolesom je Juš srečeval številne nove ljudi, ustvarjal nova znanstva in sklepal nova prijateljstva, s svojimi zapisi o življenju in delu teh ljudi pa je prispeval tudi k širitvi kroga bralcev in naročnikov domačega tednika.
Ob novinarskem delu je Juš Makovec opravljal tudi najodgovornejše funkcije v Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost, predhodniku današnjega Podjetja za informiranje. Več mandatov je bil direktor in glavni urednik zavoda, v okviru katerega sta ob Vestniku takrat delovala še radijska programa v slovenskem in madžarskem jeziku ter časopis za pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji Nepujsag. V letih od 1967 do 1974 je bil tudi odgovorni urednik Vestnika.
Raziskovalna žilica mu ni dala miru, zato se je Juš ukvarjal tudi z raziskovalnim in publicističnim delom. Leta 1987 je izšla pri Pomurski založbi knjiga Korenine, v kateri je raziskal priimke na Murskem polju, knjiga Prleške fajte, ki je izšla leta 1998, je nekakšna zbirka rodovnikov kmečkih rodov, leta 1995 pa je izšla knjiga od Mure do goric. Izpod njegovega peresa so še številni članki in raziskave, objavljeni v različni strokovni literaturi, svojega dela pa Juš s tem še ni končal in lahko pričakujemo, da bo že kmalu dano na svetlo še kakšno njegovo delo.
Juš, še veliko veliko zdravja in ustvarjalnega navdiha ti želimo'
VfUatplil in sodelavci I I
Ekumenski dialog med tremi cerkvami
Gre za harmonizacijo, ne reševanje dogmatskih razlik
V Moravskih Toplicah se je zbral v četrtek Svet krščanskih cerkva, ki ga sestavljajo Rimskokatoliška, Evangeličanska in Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji.
vet so ustanovili pred petimi leti z namenom, da pripravljajo predstavniki treh največjih cerkva na Slovenskem skupna posvetovanja in zavzemajo stališča
o verskih vprašanjih in drugih verskih zadevah, da širijo ekumenizem ter se posvečajo ekumenskemu dialogu med krščanskimi cerkvami. Tokrat so si zastavili obširni dnev-
ni red, največ pozornosti pa so namenili nedeljskemu delu, področju duhovne oskrbe v slovenski vojski, delovanju verskih skupnosti, sklenili pa so tudi, da bodo pristojnim v Sloveniji predlagali, da se veliki petek pridruži državnim praznikom ter da se praznovanje verskih praznikov uskladi z evropsko prakso.
Nedeljsko delo ogroža
Eno od področij, ki so mu posvetili največ pozornosti, je bilo delo ob nedeljah. Ta problem so opredelili kot enega najbolj perečih pri nas ter dodali, da naj bi šlo za veliko globlji problem, kot je predstavljen v javnosti. Mariborski škof dr. Anton Stres je predlagal, da se vsem sindikatom naslovi apel za čimprejšnje reševanje tega problema. Strinjali so se tudi, da so z nedeljskim delom posredno ogroženi tudi obiski pri nedeljskih mašah, čeprav naj bi bil glavni argument nedeljskega dela ogroženost družine. Stres je še dodal, da če ima slovenska država v svo-ji ustavi napisano, da mora zaščititi svoje državljane, potem je sedaj njena skrb, da
zaščiti družino. Tudi evangeličanski škof Geza Erniša je dejal, da nihče ne more delati brez posledic neprekinjeno sedem dni.
Dotaknili so se tudi sekt in drugih verskih skupnosti ter obsodili nelojalno pridobivanje vernikov nekaterih verskih skupnosti. Med drugim so tudi omenili, da si mnoga verska gibanja pripi-sujejo naziv krščanski, čeprav nimajo veliko skupnega s krščanstvom. Peran Boškovič, pravoslavna cerkev, pa je dodal, da mnogim njihovim vernikom ni všeč, da jim zvonijo na vrata in ponujajo vero. Sicer pa je svet cerkva odprt tudi za nove članice, predstavnike krščanskih cerkva na Slovenskem. Tako je Bin-koštna evangelijska cerkev izrazila željo, da bi se pridružila ali postala opazovalka. Ko bo le-ta tudi uradno zaprosila za članstvo, bodo o tem razpravljali na svetu cerkva.
Želijo nadomestiti zamujeno
Mala Nedelja -občina!
H krajevni skupnosti Mala Nedelja želijo nadomestiti, kar so zamudili pred nekaj leti po sprejemu Zakona o lokalni samoupravi. Tedaj se niso odcepili od velike občine Ljutomer, kot so to storili kraji, ki sedaj spadajo v nove občine: Križevci pri Ljutomeru, Veržej in Razkrižje, ampak so ostali iz določenih razlogov (nedokončane občinske naložbe na malonedeljskem območju) v okviru občine Ljutomer.
Zdaj, ko je v Republiki Sloveniji spet dana priložnost za ustanovitev novih'občin, pa so stekle v KS Mala Nedelja aktivnosti za ustanovitev Občine Mala Nedelja, v katero bi se vključile vasi: Mala Nedelja, Bučkovci, Drakovci, Moravci, Bodislavci in Kuršinci. V teh krajih živi 1.300 ljudi. Pričakovati pa je, da se bodo pobudi priključili v sosednji KS Radoslavci, ki združuje poleg Radoslavec še Sitarovce, Prece-tince in Godemarce, ima pa 600 prebivalcev. Občina Mala Nedelja bi imela potemtakem 1.900 prebivalcev, s čemer sicer ne bi izpolnjevala kriterija o najmanj 5.000 prebivalcih, vendar ga Državni zbor ni upošteval tudi v prejšnjih odločitvah o ustanavljanju občin (so občine, ki imajo krepko pod tisoč prebivalcev), zato v Mali Nedelji upajo, da se zaradi števila prebivalcev ne bo zataknilo.
Drugače pa izpolnjuje malonedeljsko območje vse dosedanje kriterije za ustanovitev občine, saj imajo osnovno šolo že od 1783- leta, pošto, zdravstveno postajo ... in navsezadnie tudi žuoniio. v katero
Ker se Slovenija vključuje v Evropo integracij, je tudi cerkveni svet povezan z drugimi cerkvenimi sveti po Evropi, udeležujejo pa se tudi mednarodnih cerkvenih svetov, zadnji je bil v začetku aprila v Pragi. V Strasbourgu pa naj bi kmalu podpisali protokol o dokončni izdelavi Charta oecumenica (Karta eku-menika). Gre za dokument, ki naj bi ga podpisali predsednik
Evropske škofovske konference (rimsko katoliške cerkve) in predsednik Konference evropskih cerkva, ki združuje protestantske in delno pravoslavne cerkve. Ta dokument bo opredeljeval ekumensko zavezanost, smernice za medsebojno delovanje in pospeševanje ekumenizma na vseh ravneh cerkvenega delovanja.
Škof Erniša je med drugim
tudi povedal, da pri svetu cerkva ne gre za to, da bi morale imeti vse enake poglede, ampak gre samo za harmonizacijo s tremi največjimi cerkvami na Slovenskem.
»Tako na skupnih pogovorih razlik ne rešujejo dogmatsko, temveč skušamo govoriti z bolj enotnim jezikom,« je še dodal.
A. Nana Rituper Rodež ■
Deset let soboških lionov
spadajo vsi našteti kraji. Mala Nedelja je tudi ugledno kulturno središče dela Slovenskih goric. Spomnimo naj samo na znamenito »Besedo« - zborovanje 15. septembra 1867. leta, ki je bilo pred začetkom slovenskih taborov. Mala Nedelja, ki pa so ji po vojni spremenili ime v Bučko-vce, v devetdesetih letih pa so spet vrnili staro ime (Bučkovci pa so manjše naselje), je dala več znamenitih osebnosti itd.
Območje je sicer kmetijsko, a je v razmahu tudi podjetništvo, na vidiku pa je tudi večji razvoj zdraviliškega turizma, kajti predvidena je širitev termalnega kopališča Moravci v Slovenskih goricah. Na območju KS Mala Nedelja in KS Radoslavci so v zadnjih letih resnično veliko postorili tudi na področju komunalne infrastrukture, saj so asfaltirali na tisoče metrov cest.
V KS Mala Nedelja je stekel tako ime« novani predhodni postopek za ustanovitev Občine Mala Nedelja. Rok je zelo kratek, a upajo, da bodo ujeli (morda zadnji) vlak in spet imeli svojo občino. K temu jih spodbujajo tudi izkušnje iz drugih krajev, kjer so ustanovili občine in odtlej območja hitreje napredujejo. Je pa, roko na srce, veliko odvisno tudi od zagnanosti župana in občinskega sveta.
Š. S.i
Ponovno deluje Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Plese 9, Murska Sobota
025271900
Ko se združijo modrost in čustva
oboški lions klub praznuje letos desetletnico svojega delovanja, to pa pomeni tudi desetletnico lionizma v Sloveniji. Ustanovili so ga na pobudo Aleksandra Kerčmarja, prekmurskega rojaka, iz kluba Bad Radker-sburg - Mureck, tako so bili prekmurski lionisti prvi po ideji in drugi po registraciji v Sloveniji. Danes šteje klub štirideset članov, to pa je največ, kar jih lahko en lions klub sprejme, med njimi pa sta tudi dve članici. Desetletnico delovanja so na novinarski konferenci predstavili dr. Jože Magdič, Herbert Šefer, Irma Benko in Stanislav Sraka, v soboto zvečer pa so v hotelu Diana pripravili tudi Slovesnost.
Osnovno poslanstvo lionizma je pomagati in tudi sami se držijo pravila, da na različne načine pomagajo ljudem in ustanovam v svoji okolici. Soboški bolnišnici so pomagali pri nakupu diagnostičnega aparata, mamografa, kardiotopografskega aparata, laserja za očesni oddelek in druge opreme, pomagajo pa tudi slepim in slabovidnim, invalidnim in drugim humanitarnim organizacijam in centrom. Denar zbirajo s pomočjo dobrodelnih prireditev, največkrat so to različni koncerti pa tudi razstave, sredstva pa se naberejo tudi od sponzorjev in donatorjev, in do danes so zbrali več kot 20 milijonov tolarjev. Med drugim so zbrali 55 likovnih del umetnikov iz Slovenije, Italije in Avstrije, zbrana sredstva pa namenili za nakup mamografa. Poleg tega so organizirali nekaj zelo odmevnih koncertov; leta 1991 so nastopili Dunajski pojoči dečki, gostovali pa so tudi Zagrebški solisti, Slovenski oktet, pianist Dimitris Zgouros, flavtistka Irena Grafenauer, Ljubljanski madrigalisti... ves izkupiček od prodanih vstopnic je šel za dobrodelne namene.
Lionizem se je razvil leta 1917 in ima done« nn vcpm cv#*fn nnlrlma; milli/A« X!«
nov. Dr. Jože Magdič pa je ob tem povedal, da je nastal med prvo svetovno vojno, ko so Američani uvideli, da so svet in Evropa v vojni ter da jima je treba na neki način pomagati. Smisel lionizma še danes, druženje ljudi, ki imajo moralne vrednote in sočutje do tistih, ki trpijo. Začel se je kot moško gibanje, vendar so z leti začel' vključevati tudi ženske. Ponekod že obstajajo lions klubi, ki so lahko izključno moški ali ženski, in tudi na tej predstavitvi je padel predlog, da bi tudi v Murski Soboti lahko ustanovili ženski lions kljub Po Magdičevih besedah sta vnesli gospe Irma Benko in Sonja Švenda v njihov kljub tisto, česar moški s svojimi očmi nis uspeli ugotoviti. »Menim, da je pri nas ve liko žensk, ki bi bile pripravljene sodelo vati in bi lahko veliko naredile,« je še do dala Benkova.
Lionizem je tudi sinteza modrosti 11 čustev, eden od smislov pa je tudi konV. nikacija, zato ne more biti član nekdo, je konfliktna oseba ali ima slabo preteklo5 Poleg tega, da lioni pomagajo drugih’ pomagajo tudi drug drugemu, če se kate
od njih znajde v krizi.
Jež*
mini 26. april 2001
(IZ)BRANO
9
Albert Abraham
Sedemdesetletnik
red sedemdesetimi leti, 16. aprila 1931. leta, se je rodil na Hodošu
Albert Abraham. Tja do sedemnajstega leta je živel in delal na domači kmetiji, nato
pa je osem let preživel na Madžarskem. Po vrnitvi domov
se je zaposlil v sprejemni pisarni murskosoboške obči-
ne, to pa je bilo dobro tudi za prebivalce madžarske narodnostne skupnosti, saj jim je lahko pomagal v njihovem jeziku.
29. novembra 1958. leta se je oglasil radio v Murski Soboti. Hitro so odkrili, da ima Albert Abraham zahtevane govorne sposobnosti in angažirali so ga za madžarski program. Sprva je delal honorarno, čez leto dni pa se je redno zaposlil pri Pomurskem tisku, v okviru katerega so tedaj bili radio s slovenskim in ma-
džarskim programom, Pomurski Vestnik in madžarski tednik Ne-pujsag. Tega je tehnično urejal in skrbel tudi, da je bil brez tiskarskih napak (korektura). Albert je bil (in je še) tudi velik ljubitelj fotografiranja. Za potrebe Vestnika in Nepujsaga je poleg naštetega (in tistega, kar še bomo zapisali) dvajset let delal v fotografskem laboratoriju (razvijal filme in delal fotografije). Pritegnila ga je tudi televizija in osem let je sodeloval kot povezovalec programa in bralec teksta v oddajah Hidak • Mostovi. Albert Abraham se je 1989. leta formalno upokojil, to pa seveda ni pomenilo, da se je poslovil od svojih ra-dijcev, televizijcev in vestniko-vcev. Še naprej je sodeloval, čeprav seveda ne več v tolikšnem obsegu. Pri Podjetju za informiranje, kjer izdajamo Vestnik in oddajamo Murski val, je honorarno prevzel skrb za vozni park -za službene osebne avte. Odkar jim je on šef, noben ni ostal brez olja, nobenemu ni potekel tehnični pregled, nobene praske ni bilo mogoče prikriti ali skriti, ne da bi je on ne ugotovil. Še »na-tankat« je šel velikokrat, da novinarji na terenu ne bi ostali brez bencina. Albert je tudi dober voznik avtov, toda še tako dobremu šoferju se lahko zgodi nesreča. Poslušalcem madžarskega radia iz Lendave, gledalcem Mostov in prijateljem, ki so nekaj tednov pogrešali Alberta Abrahama, sporočamo, da jubilant Albert hitro okreva in spet prihaja v formo. To pa je dobra novica tudi za Ve-stnikove in Murskovalove avte.
Š. S. ■
IKNA NETU:
z
www.p-inf.si
Parljelje zn informiranje, d. tl.. Ul. a. Novaka 13,- Murska Sokola
Nezadovoljstvo na Gimnaziji M. Sobota
Ogroža jih stiska
V Dobrovniku bi hitro našli parcelo, kaj pa v M. Soboti?
o določenem času zatišja, najbrž samo v širši javnosti, je minuli ponedeljek spet »zagrmelo« na soboški gimnaziji zaradi pomanjkanja prostorov tako za izvajanje pouka kot za pedagoške delavce te srednješolske ustanove.
delo pa bi vsekakor potrebovali tudi pedagoški delavci.
Kaj storiti?
Anketa
Živel prvi maj?
Kaj je že (bil) prvi maj? A, da, praznik mednarodnega delavskega gibanja. Pa kaj še?
Uradno je šlo za 1. ustanovno sejo iniciativnega odbora za novogradnjo gimnazije v Murski Soboti in razrešitev prostorske problematike.
Poleg predlaganih članov odbora je povabila ravnateljica Regina Cipot na sejo tudi poslance Državnega zbora iz Pomurja (prišla sta le Ciril Pucko in Geza Džuban), župana Mestne občine M. Sobota Antona Slavica (ni ga bilo, ampak se je opravičil), predstojnico OE Zavoda za šolstvo v Murski Soboti Ireno Kumer (bila je in rekla svoj »da« v podporo), predstavnika MŠZŠ (ni ga bilo) in ZIM Maribor (ni ga bilo) ter člane sveta šole (večina se jih je vabilu odzvala).
»Gimnazija Murska Sobota je gimnazija z najdaljšo tradicijo v pomurski regiji. Bila je intelektualni branik slovenstva in cela desetletja je predstavljala edino pot do študija na univerzi v naši regiji. Žal že od začetkov ustanovitve ni uspela ohraniti lastnih prostorov za svoje delovanje. Večkrat se je morala preseliti in vedno je pristala v slabših razme-
Odgovor Tibiju Vbrošu
ajlepša hvala za vsa povabila, gospod Tibi. Vse, kar sem zapisal, so le ugotovitve, ki sem jih pov-
zemal po tehtnih in objektivnih poročilih našega poroče-
valca Toma Kbleša iz mora-
vske občine in vaše krajevne skupnosti.
Da trenutna slika vaše podobe, spoštovani gospod Tibi, ni tako nedolžna in moja tako ko-rumpirana, bi bilo dobro, da si preberete zapise in zapisnike za nekaj let nazaj. Tako pada vaša Art zgodba iz ene skrajnosti v drugo. Pa lepo pozdravljeni!
Janez Votek I
rah za svoje delo,« je dejala na začetku predstavitve šole, problematike izvajanja pouka in predvidenega vpisa do leta 2015 ravnateljica Cipotova.
Po razdružitvi nekdanjega Centra poklicnih šol tehniško-peda-goške usmeritve (leta 1992) so gimnaziji namenili 16 učilnic, večjo predavalnico ter nekaj prostorov za vodstvene in pisarniške delavnice. To je bilo glede na takratno število vpisanih dijakov in oddelkov še kar sprejemljivo. Medtem pa se je vpis v gimnazijski program povečal od 559 na 731 učencev, tako da so morali oblikovati 25 oddelkov, med njimi tudi program športne gimnazije. Če bi čakali na ugodnejše prostorske razmere, bi Pomurje najbrž ostalo zunaj mreže športnih oddelkov, s čimer bi marsikateremu uspešnemu mlademu športniku onemogočili izobraževanje ali športno kariero. Ker morajo zaradi spremenjenega predmetnika deliti dijake v manjše skupine, kot je oddelek (pri informatiki, kemiji, biologiji, fiziki, geografiji, tujih jezikih in športni vzgoji), to še povečuje potrebo po dodatnih prostorih. In če so bili najprej prisiljeni uvesti popoldansko izmeno samo za 2. letnike, ima zdaj popoldanski pouk že 15 oddelkov ali 40 odstotkov dijakov. Boljše prostorske razmere za svoje
Svojčas je soboška občina sprejela sklep, da bodo našli in zagotovili komunalno opremljeno parcelo za gradnjo nove gimnazije. To se do danes še ni zgodilo. Ali se sploh bo? Župana, ki naj bi odgovoril na to vprašanje, žal ni bilo na seji iniciativnega odbora. Igor Šetinc iz Dobrovnika je ob tem dejal, da bi oni hitro našli parcelo.
To je namreč ključnega pomena pri nadaljnjih prizadevanjih za pridobitev državnih sredstev, če bo obveljalo, da je treba zgraditi za gimnazijo novo stavbo. V nekaj letih se to nikakor ne bo dalo urediti. Srednja tehniška in poklicna šola, ki je v isti stavbi, jim sicer lahko »odstopi« nekaj prostora, vendar največ eno ali dve učilnici, saj tudi oni nimajo dovolj prostorov, ampak imajo pouk od 7.00 do 19.00. No, mogoča rešitev je tudi dograditev (dozidava, nadzidava) prostorov na isti lokaciji, vendar če bi pristali na takšno varianto, potem bi najbrž dokončno pokopali argumente tistih, ki so mnenja, da potrebuje gimnazija nove in ločene prostore od poklicne šole. Težko pa se je opredeliti, kaj je res boljše: ali čakati in »trpeti« prostorsko stisko morda še deset let ali sprejeti kratkoročne rešitve, ki pa lahko postanejo tudi dolgoročne.
Jože Graj ■
—------------------------------------
Prvomajske prireditve
a predvečer 1. maja, delavskega praznika se bo zvrstilo v Pomurju nekaj večjih prireditev. Tako bo na Trgu zmage v Murski Soboti že tradicional-
na prvomajska prireditev, ki jo organizira Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Pomurja. Začela se bo ob 19. uri z nastopom pihalne godbe, slavnostni nagovor pa bo imel sekretar OO ZSS Pomurja Danilo Šipoš. Sledil bo kulturni program, zatem pa bodo postavili še mlaj. Slavje se bo nadaljevalo z družabnim srečanjem v grajskem parku s kresovanjem. Na praznik pa bo od 6. ure naprej pihalna godba igrala budnico.
Tudi v Gornji Radgoni bodo pripravili 30. aprila zvečer prvomajsko prireditev pri gradu. V Ljutomeru pa bo 1. maja ob 6. uri budnica pihalne godbe.
OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice
RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA INVESTITORJA ZA ZGRADITEV POSLOVNO-STANOVANJSKEGA OBJEKTA IN UREDITEV PRIPADAJOČIH PARKIRNIH PROSTOROV NA KOMUNALNO DELNO UREJENEM NEZAZIDANEM STAVBNEM ZEMLJIŠČU V PROSENJAKOVCIH, PARC. ŠT. 2366, 2367, 2368 IN 2369 VSE V K.,0. PROSENJAKOVCI, S SKUPNO POVRŠINO 29,13 ARA
Predmetno zemljišče se ureja po Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 71/98).
Občina Moravske Toplice razpisuje zbiranje ponudb za izbiro najugodnejšega investitorja za zgraditev poslovno-stanovanjske-ga objekta z ureditvijo pripadajočih parkirnih prostorov na komunalno delno urejenem stavbnem zemljišču. Občina si pridržuje lastninsko pravico na zemljišču, s tem da bo sklenila z najugodnejšim investitorjem zakupno pogodbo za zemljišče, na katerem bo investitor zgradil objekt, s pogodbo pa se bodo določile tudi medsebojne pravice in obveznostlobeh pogodbenih strank.
POGOJI RAZPISA
Pogoji javnega razpisa so določeni s Pravilnikom o prodaji, oddaji v najem ali zakup, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 25/ 2001). Upoštevane bodo vse pisne ponudbe, ki bodo prispele na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, najkasneje do 11. maja 2001 do 12. ure. Ponudba se odda ali pošlje v zaprti kuverti s pripisom: NE ODPIRAJ - ZA JAVNI RAZPIS POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT V PROSENJAKOVCIH.
PRIJAVI MORA BITI PRILOŽENO
■ arhitektonsko tehnične rešitve poslovno-stanovanjskega objekta s parkirnimi prostori, pri čemer se upoštevajo naslednja osnovna izhodišča:
- etažnost P+1.
- minimalno 400 m2 poslovnih prostorov v pritličju,
- tri dvosobna stanovanja, klubski prostori za dejavnost MNSS, - pripadajoča parkirišča,
- finančno ovrednotenje gradnje in približna cena m2 gradnje, - izpiski iz sodnega registra o registraciji podjetja za pravne osebe oziroma potrdilo o državljanstvu za fizične csebe.
Ponudnik oziroma Investitor Je odgovoren za gradnjo poslovnih prostorov ter za prodajo poslovnih prostorov, pri čemer so že znani potencialni kupci za dve dvosobni stanovanji in najemniki dveh manjših poslovnih prostorov (cca 25 m2/poslovni prostor). S tojn-vesticijo je treba zgraditi in urediti ustrezno število parkirišč.
Ponudnik, ki na javnem razpisu uspe, mora skleniti z Občino Moravske Toplice pogodbo o zakupu zemljišča, v kateri se bo določil delež oziroma površina zgrajenih površin, ki se dodeli Občini Moravske Toplice kot nadomestilo za gradnjo objekta na njenem zemljišču.
Izbiro najustreznejšega ponudnika bo opravila posebej za to imenovana strokovna komisija. Če se bo na razpis prijavilo več ponudnikov, bo komisija upoštevala naslednje kriterije: - ustreznejša idejnu-programska arhitektonska zasnova objekta s parkirnimi prostori,
■ ugodnejša ceno za m2 zgrajene površine, - krajši rok zgraditve objekta.
Občina si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim prijavljenim ponudnikom, kljub ustreznosti ponudbe.
0 izbiri bomo obvestili vse ponudnike v 8 dneh po odpiranju ponudb. Vse podrobnejše informacije o razpisu dobite po telefonu št. 02/548 17 65, pri mag. Milanu Šadlu.
mm... mesec mladosti! In kaj smo praznovali 25. maja? Trenutek, prosim, da se bom morda spomnil. - Dan mladosti, štafeta je prispela na stadion in izročila pozdrave jugoslovanskih narodov in narodnosti ljubljenemu Vodji. In vsi smo bili srečni. (Dogodki v devetdesetih letih so pokazali, da je bila »blaginja« enaka hišici iz kart.)
Kaj nam je ostalo od prvega maja? Vsekakor še naprej dva dni, ko nam ni treba v službo (množica, ki je brez dela, pa je tako in tako doma). Kaj pa, po neki logiki, »večje« delavske pravice? Morda večje plače? S temi (in drugimi) vprašanji smo vznemirili nekaj naključno ogovorjenih bralcev.
SONJA HAMLER iz Kroga, zaposlena v zavarovalništvu: Pred prvim
majem (v ponedeljek) bomo v Krogu zakurili kres m s hčerko se bova udeležili kresovanja. V torek bomo verjetno malo dlje počivali, potem pa se lotili raznih hišnih opravil Na kako potovanje pa ne bomo šli saj gradimo hišo in nekaj sicer prazničnega časa bomo preživeli tudi na gradbišču. Kar zadeva pravice, za katere se je zavzemalo delavsko gibanje, menim, da imajo delavci vse manj pravic, to pa je seveda posledica prehajanja iz enega v drug (kapitalistični) sistem Sama imam sicer povprečno plačo.
FRANC PUCKO iz Šulinec: V službi
sem bil v DZS v Ljubljani po upokojitvi pred šestnajstimi leti pa sva se z ženo Marijo vrnila domov na kmetijo, kjer skušava kaj prigospodariti, saj je
lil
D*.
■M,
pokojnina nizka Komaj za preživetje. Sreča je, da ima pokojnino tudi žena, tako da se nekako še prebijava S kmetije pa ni haska Živino sva morala prodali Slabo kaže tudi zaposlenim, saj ima danes delavec veliko manj pravic kot pred desetimi leti; upam si celo trditi, da nima ,nikših'. Vse, kar je bilo pridobljeno, je pozabljeno. Čeprav sva upokojenca, pri naši hiši ni .svetkoV zaradi dela na polju, na vrtu. Te dni bova sadila krompir, ker prej ni bilo mogoče, saj je bilo slabo vreme.
BRANKO HORVAT iz Moravskih Toplic Po poklicu sem avtomehanik, zaposlen
pa sem v drugi dejavnosti - v soboški Kaitonaži. Plače so že nekaj let enake, cene pa seveda rastejo. Imam ženo in hčerkico. Težko shajamo, čeprav je tudi žena zaposlena Za praznike si česa posebnega ne bomo mogli privo-
ščiti, bomo pa na praznik počivali in kurili kres, ker je pač to že dolgoletni običaj. Ker menda ne bomo delali niti v drugi polovici prihodnjega tedna, bom imel kar dolg majski dopust, vendar bo treba tista delovna dneva (četrek in petek) nadomestiti. Konec prihodnje tedna pa bom delal v goricah
ANICA SRAKA iz Hpovec Prvi maj mi pomeni praznik dela. Zaposlena sem sicer na Pošti v Murski Soboti in delam le štiri ure, ker nisem ravno zdrava. Pravkar prihajam s terapije. Družine nimam, živim pa z mamo in bratom. V Dpovcih kurimo
prvomajski kres in postavljamo mlaj, fantje pa se pomerijo, kateri bo najhitreje splezal na mlaj in prinesel okrasne trakove. Najhitrejši dobijo nagrade. Pri mlaju bomo imeli tudi krajši kulturni program Mislim, da se pri nas prvomajsko praznovanje ni spremenilo. To pomeni, da bomo eni praznovali drugi pa bodo tudi na prvi maj delali.
MILENAHORVAT iz Neradnovec Po poklicu sem slaščičarka in zaposlena v Ajdi Moravskih Toplicah, kjer med drugim pečem tudi pecivo, na primer ajdove torte. Zame bosta prvi in drugi maj delovna dneva, saj imamo v prazničnih dneh še posebno veliko gostov. Sicer pa delam v tednu šest dni počivam pa sedmi dan. Plača je za-
radi veliko delovnih ur še kar dobra. Imam družino. Ko sem v službi pazi na otroke mož Nikamor ne sme iti pa tudi ne bo mogel, ko pa bodo tedaj
sadili krompir.
Tako Vestnikovi anketiranci? In kako bi odgovorili drugi? Najbrž zelo podobno. Večina torej ne bo lenarila, kaj še odpotovala na dopust, ampak bodo mnogi malo počivali, potem pa delali Sicer pa je tudi to v skladu z nekoč toliko reklamiranim geslom: Delu čast in oblast, čeprav pravo delo ni čaščeno, oblasti pa delavci tudi nimajo več!
Štefan & Nataša I
K

IU
HUDPUKt
26. april 2001 f(SH1
Ukrepi slovenske kmetijske politike v letu 2001
Za finančne intervencije več kot 22 milijard tolarjev
Vlaganje zbirnih vlog med 1. in 30. junijem letos - Obrazce za zbirno vlogo s predtiskanimi podatki prejmejo upravičenci po pošti
lada Republike Slovenije je sprejela pred tednom sveženj odredb, ki opredeljujejo slovensko kmetijsko politiko v letu 2001 in tudi za naprej. Osnova jim je uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001, ki določa enotno ureditev postopkov za uveljavljanje neposrednih plačil, ki so opredeljena v tržnih ureditvah, v uredbi o uvedbi izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1) in v uredbi o slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3). Sveženj ukrepov so podrobneje predstavili na ponedeljkovi tiskovni konferenci ministrstva za kmetijstvo.
Po besedah kmetijskega ministra Franca Buta so to ključni dokumenti, ki določajo kmetijsko politiko v letu 2001 in tudi širše. Sklop tržnih ureditev je takšen, da opredeljuje oblike in načine urejevanja politike, kot jih pozna Evropska unija, od premij in intervencij na trgu do skladiščenja, seveda v okviru finančnih možnosti proračuna kmetijskega ministrstva. V primeru intervencij na trgu pa je lahko pričakovati tudi situacijo, v kateri bi lahko ob večjih potrebah aktivirali tudi sredstva zunaj obstoječega kmetijskega proračuna.
Še pomembnejše je, da smo sprejeli večletni kmetijsko okoljski program, ki je petletni, letos pa je še prvo leto uvajanja tega programa. V njem vidijo postopno preusmeritev od klasičnih plačil, ki so predstavljena v tržnih redih, na drugačne oblike podpor v kmetijstvu, predvsem na direktna plačila, ki so vedno manj vezana na proizvodnjo in vedno bolj usmerjena v preostale funkcije, ki jih ta sektor izvaja za družbo. Letos, ko je poskusno leto uvajanja tega programa, bosta zanj namenjeni nekaj manj kot dve milijardi tolarjev.
Sedem tržnih ureditev
Trg z žiti
Uredba o ureditvi trga z žiti uvaja ukrep neposrednih plačil kot enega-od ukrepov tržno-cenovne politike, z njim pa naj bi se ohranjala raven dohodka v kmetijski pridelavi, ki se znižuje zaradi nižjih cen kmetijskih proizvodov na trgu, ki so posledica odpiranja trga v skladu s sprejetimi obveznostmi iz sporazumov o prosti trgovini.
V letu 2001 bodo znašala tako neposredna plačila za krušna žita (pšenica, rž, pira in ajda) 54.000 tolarjev na hektar, za druga žita (koruza za zrnje in silažo, tri-tikale, oves, ječmen in proso) 30.000 tolarjev na hektar, za stročnice (krmni grah, krmni bob, soja in sladka lupina) 30.000 tolarjev na hektar, za oljnice (sončnice in oljne buče) 30.000 tolarjev na hektar in za oljno ogrščico 70.500 tolarjev na hektar. Za vse to bo treba letos zagotoviti 4.802.250.000 tolarjev.
Uredba določa intervencijsko ceno za pšenico 21,50 tolarja za kilogram, za ječmen in koruzo pa 17,00 tolarjev za kilogram. Za ječmen in koruzo se intervencijski odkup uvaja letos prvič, intervencijska cena pa se mesečno povečuje, da se izravnajo stroški skladiščenja.
Če pridelovalci ne morejo prodati pšenice, rži in ječmena do konca avgusta, koruze pa do 1. decembra, jih lahkapo-nudijo v intervencijski odkup. Minimalne ponujene količine za ta odkup znašajo 7.500 kilogramov za pšenico, rž in ječmen ter 10.000 kilogramov za koruzo.
Intervencijska cena pšenice se zvišuje oziroma znižuje glede na parametre kakovosti. za žita na je določena tudi stan
dardna in minimalna kakovost. Ministrstvo za kmetijstvo bo poravnalo del stroškov analiz pšenice in rži v tržnem odkupu do največ 4.800 tolarjev za posamezno analizo.
Podpora skladiščenju pšenice in rži znaša 0,20 tolarja za kilogram mesečno in jo tržni odkupovalci lahko uveljavljajo od 1. avgusta 2001 do 28. februarja 2002.
Trg za sladkor
Po tej uredbi znaša intervencijska cena za beli sladkor standardne kakovosti 100 tolarjev za kilogram, to pa pomeni, da država jamči predelovalcu sladkorne pese, da bo lahko sladkor, izdelan iz sladkorne pese letine 2001, prodal v intervencijskem odkupu, če bi razmere na trgu povzročile padec cene sladkorja na domačem trgu pod intervencijsko ceno. Seveda mora predelovalec odkupiti sladkorno peso po pogojih, ki jih določa uredba. Minimalna odkupna cena sladkorne pese po tej uredbi je 7,6 tolarja za kilogram.
Neposredno plačilo za sladkorno peso znaša 42.000 tolarjev na hektar, uredba pa ureja tudi odnose med pridelovalci in predelovalci sladkorne pese. Predpisana je obvezna vsebina pogodb o odkupu sladkorne pese in sporazuma o splošnih pogojih odkupa sladkorne pese.
Določena je tudi minimalna kakovost sladkorja, v intervencijski odkup pa lahko predelovalec ponudi le sladkor, pridelan iz slovenske sladkorne pese v istem tržnem letu, kot je leto ponudbe.
Trg za goveje meso
Ta uredba povzema skupno tržno ureditev za goveje meso v EU, z njeno uveljavitvijo pa bo v Sloveniji uvedena primerljiva ureditev trga za goveje meso.
V primerjavi z EU bodo v letu 2001 le tri premije, in sicer premija za krave dojilje, posebna premija za bike oz. vole, ki se uveljavlja ob zakolu oz. izvozu živali, ter klavna premija za telice (v EU se uveljavlja za vse živali). Višina vseh premij v letu 2001 bo enaka in znaša 25.000 tolarjev na žival, zanje pa bo letos namenjenih 3.220.000.000 tolarjev. V uredbi so določeni tudi pogoji za uveljavljanje premij.
Za stabilizacijo trga se izvaja dodeljevanje pomoči za skladiščenje govejega mesa, določeni pa so tudi pogoji in postopek za pridobitev te pomoči. Tako kot v EU se bo tudi pri nas interventni odkup govejega mesa opravil, ko bo tržna cena trupov oz. polovic bikov, mlajših od 24 mesecev; in volov dva tedna zapored nižja od 80 oziroma 60 odstotkov intervencijske cene. Predlagana višina intervencijske cene je 687.000 tolarjev za tono klavne mase.
Trg s semenom kmetijskih rastlin
Ta uredba uvaja le en sam ukrep, in to podpore na površino za pridelavo semena določenih vrst kmetijskih rastlin. Ukrep v bistvu ni nov, saj se je izvajal že od leta 1996 na osnovi uredbe o uvedbi finančnih intervencij v kmetijstvu. Ker je z uveljavitvijo zakona o kmetijstvu prenehal veljati zakon o finančnih intervencijah v kmetijstvo, je bilo treba to področje urediti na novo.
Upravičence in pogoje za pridobitev podpor opredeljuje veljavna semenska zakonodaja, upoštevane pa so tudi pripombe na dosedanji ukrep. Tako bodo letos upravičenci do podpor vsi pridelovalci, ki pridelujejo semenske posevke na lastnih oz. najetih zemljiščih.
Podpora za semenske nasade krompirja znaša 160.000 tolarjev na hektar, za' nasade v 100-metrskem izolacijskem pasu pa 100.000 tolarjev na hektar. Za seme sladkorne pese je podpora 80.000 tolarjev na hektar, v enaki višini pa tudi za seme krmnih rastlin, medtem ko znaša podpora za seme vrtnin 125.000 tolarjev na hektar.
Trg za sveže sadje in zelenjavo
Uredba ureja pridelavo in promet s svežim sadjem in zelenjavo, organizacije proizvajalcev in njihova združenja, v okviru le-teh pa tudi podpore, ki se uvajajo za sadje in zelenjavo. Začasno ureja tudi organiziranje pridelovalcev oljčnega olja, vendar bodo zanje že v letu 2002 pripravili samostojen predpis.
Organizacije proizvajalcev in njihova združenja se ustanavljajo z namenom koncentracije pridelave in trženja, pravne osebe pa postanejo, ko jih kot organizacije proizvajalcev potrdi minister. Imeti morajo minimalni obseg pridelave in število članov ter petletni program dela.
Dosedanjo pomoč pri pripravi blaga za izvoz zamenjuje pomoč za opremljanje s promocijsko embalažo, s katero naj bi zagotovili večjo prepoznavnost pri izvozu slovenskega sadja.
Na osnovi dodatnega razpisa bo mogoče sofinanciranje obnove sadovnjakov in oljčnikov, uredba pa uvaja tudi možnost, da organizacije proizvajalcev intervencijsko umaknejo s trga določene količine sadja in zelenjave. Ministrstvo pa za to zagotavlja delna proračunska nadomestila.
Trg s hmeljem
Ta uredba ureja promet s hmeljem, organizacije proizvajalcev ter neposredna plačila in druge subvencije. V letu 2001 znašajo neposredna plačila 118.000 tolarjev na hektar površine v obdelavi, 800.000 tolarjev na hektar za površine, zasajene s sadikami »A certifikata« in 226.123 tolarjev na hektar za testiranje in pregled matičnih nasadov za pridobivanje sadik »B certifikata«.
Trg za ovčje in kozje meso
S to uredbo bo v Sloveniji uvedena primerljiva ureditev kot v EU. Premije so neposredna plačila na glavo živali in so namenjene rejcem za nadomestitev dohodka, ki ga ne dosegajo s cenami.
Višina premije za ovce za proizvodnjo težkih jagnjet je 3.400 tolarjev na primerno žival, za ovce za proizvodnjo lahkih jagnjet in koze pa 2.720 tolarjev na primerno žival.
Uredba podrobneje določa pogoje za uveljavljanje premij in omejuje število premij, do katerega se premija rejcu izplača v celoti.
Slovenski kmetijsko okoljski program
Kmetijsko okoljski program predstavlja izvrševanje drugega stebra kmetijske reforme in je podzakonski akt zakona o kmetijstvu. Je v skladu z evropskimi predpisi, ki govorijo o razvoju podeželja in o kmetijsko okoljskih ukrepih. Ti ukrepi so eni od redkih v Evropski uniji, ki so nujni in jih mora imeti in izvajati vsaka država članica, ni pa določeno, kako obsežni morajo biti.
Vsak, ki pristopi h kmetijsko okoljskemu programu, mora upoštevati vso obstoječo zakonodajo s področja kmetijstva, še večji poudarek pa je dan področju varovanja okolja. Poleg izobraževanja in promocije vključuje ta program 22 ukrepov, v katere se kmetje vključujejo prostovoljno, vendar je po vstopu petletna obveza pogodbena in ni izstopa. Program daje velik poudarek izobraževanju in vsak kmet, ki bo stopil v program, mora v petih letih opraviti 15 ur izobraževalnega programa.
Plačila so neposredna in so le v redkih primerih vezana na glavo živine. Povsod velja minimalna velikost enote rabe 0,1 hektarja in minimalna velikost na kmetijskem gospodarstvu 0,3 hektarja. Ker se ukreni znotrai oroerama seštevajo so no-
stavljeni maksimalni limiti za uveljavljanje teh sredstev.
V prvem sklopu, ki predstavlja zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, se letos izvaja odpravljanje zaraščanja in ohranjanje kolobarja le na tistih kmetijskih gospodarstvih, ki vstopijo v kmetijsko okoljski program z vsemi površinami v rabi. Za odpravljanje zaraščanja znašajo neposredna plačila 42.000 tolarjev na hektar, za ohranjanje kolobarja pa 10.000 tolarjev na hektar. Izvajajo se tudi ukrepi, ki so znani že iz prejšnjih let. Integrirano sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo teče po enakem sistemu kot lani, podpora pa znaša 60.000 tolarjev na hektar. Pri ekološkem kmetovanju znašajo podpore od 20.000 do 120.000 tolarjev na hektar, odvisno od kulture in vrste rabe.
V drugem sklopu ukrepov, kjer gre za ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti in tradicionalne kulturne krajine, se bodo izvajali ukrepi, ki so deloma že tradicionalni,
nekaj pa je novih. Iz preteklih let je znana planinska paša, vendar se bo letos v primerjavi s prejšnjimi leti plačevala na površino in ne na glavo živine. Drugi ukrep, ki je prav tako vezan na živinorejo, je sonaravna reja domačih živali. Če bodo kmetijska gospodarstva izpolnjevala osnovne pogoje pri obremenitvi in obdelavi zemljišč, lahko računajo na 9.000 tolarjev podpore na hektar za sonaravno rejo domačih živali.
Tretji sklop ukrepov je varovanje zavarovanih območij. Gre za ohranjanje obdelane in poseljene kulturne krajine na tistih območjih, ki sta jih država ali lokalna skupnost zaradi posebnih značilnosti zavarovali. Na teh območjih lahko kmfetje uveljavljajo dodatno višino podpore, ki znaša 10 odstotkov glede na vse prejšnje podpore.
V prvih letih bo dan poseben poudarek izobraževanju in promociji, to pa bo teklo na osnovi javnih razpisov in v to bodo vključeni kmetje, delavci v javni upravi, svetovalni službi in še kdo. Promocija je namenjena širši javnosti, ki mora biti natančno obveščena o tem, na kakšen način je posamezno živilo pridelano in izdelano.
Omenjeni ukrepi se v določeni meri lahko seštevajo, vendar bo to bolj prišlo v poštev v naslednjih letih, saj letos zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče izbrati in določiti popolne kombinacije vseh ukrepov.
Krajinska in okoljska plačila
Tudi ta plačila spadajo v okvir reforme kmetijske politike, namenjena pa so za izravnavo stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer (EKO 1). Upravičenec lahko pridobi izravnalno plačilo, če ima najmanj 1 hektar skupnih površin, za katere uveljavlja plačila na kmetijsko gospodarstvo, mora pa se obvezati, da bo svojo kmetijsko dejavnost na teh območjih kot dober gosjrodar opravljal vsaj še pet let od prejema neposrednega plačila za ta namen. Izravnalna plačila se lahko uveljavljajo za vsa kmetijska zemljišča v rabi, razen za vinograde, za zemljišča v zaraščanju in za vodna zemljišča. Do teh plačil so upravičena območja, ki so uvrščena v območja z omejenimi možnostmi: gorsko višinsko območje in strme kmetije (podpora znaša 16.000 tolarjev na hektar), kraško območje in druga območja z omejenimi dejavniki (podpora 11.000 tolarjev na hektar) ter planine (podpora znaša 8.000 tolarjev na hektar).
Upravičenci, ki uveljavljajo izravnalna nIači1 o ta	Amoinnim;
nostmi za kmetijsko dejavnost po tej uredbi, so upravičeni tudi do plačil po uredbah, ki urejajo neposredna plačila iz kmetijsko okoljskega programa in tržno cenovna plačila.
Upravičenci in izvedba ukrepov
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike podrobno opredeljuje upravičence za ukrepe kmetijske politike ter načine vlaganja zahtevkov, določa pa tudi postopke za izvedbo nekaterih ukrepov, ki niso sestavni del tržnih redov.
Kmetijska gospodarstva, ki bodo v letu 2001 uveljavljala kakršen koli ukrep kmetijske politike, morajo posredovati od 1. junija do 30. junija na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vse potrebne podatke, istočasno pa vložiti tudi zahtevke za neposredna plačila na površino, premijo za krave dojilje, premijo za ovce in koze, EKO 1 ukrep, ukrepe slovenskega kmetijsko okoljskega programa ter podporo za kobile za vzrejo žrebet. Obrazci o kmetijskem gospodarstvu in zahtevki sestavljajo zbirno vlogo.
Upravičencem, ki so v letu 2000 uveljavljali zahtevke za ukrepe kmetijske politike, bodo poslali med 15. in 20. majem 2001 po pošti obrazce za zbirno vlogo s predtiskanimi podatki o kmetijskem gospodarstvu, nosilcu kmetijskega gospodarstva, družinskih članih in zemljiščih-Vsi obrazci za uveljavljanje zahtevkov bodo upravičencem na voljo pri območnih kmetijsko gozdarskih zavodih. Zbirni vlogi je treba priložiti zahtevana dokazila, ki jih predpisuje uredba.
Agencija RS za kmetijske trge bo v projektu Subvencije 2001 sodelovala5 kmetijsko gozdarsko zbornico, svetovalci zbornice bodo od 15. maja do 1. junij na 1.250 mestih po Sloveniji pripravil* inštrukcije za pravilno izpolnjevanj0 vlog, pred oddajo zbirne vloge pa m°f pristojni kmetijski svetovalec s podp*' som kontrolne liste potrditi format*10 pravnost izpolnjene vloge.
V letu 2001 bo za neposredna plač* a v kmetijstvu (EKO 0) namenjen* 9.600.390.000 tolarjev 0a° 6.858.657.000), za ukrepe za štabih^ cijo trga 7.132.100.000 tolarjev (l*10 5.728.203.000), za območja s težjimi ra^ merami (EKO 1) 3.439.040.000 t°lar^j (lani 2.928.934.000) in za slovenj kmetijsko okoljski program (EKO • 1 EKO 2) 1.991.360.000 tolarjev Ua 494.832.000).	,g
< __ j—sir
fISIiK 26. april 2001
KULTURA
11
Tam, nekaj korakov naprej, tako rekoč že med travniki, je stala s slamo krita Žižkova domačija. Mimo nje je vodila poljska pot, ki je stricu največkrat rabila kot bližnjica do naše mame. Nasploh seje stric zelo rad ustavljal pri naši mami. Pri nas je bila njegova prva postaja, ko se je pripeljal iz Ljubljane. Stanovali smo namreč na začetku vasi pri stari osnovni šoli in kapelici. O vsem se je z njo pogovoril. Najprej ga je zanimalo, kako so ljudje sprejeli njegove knjige, zgodbe, če se je v njih kdo prepoznal in podobno.
Nato je prešel na pogovor o napredku vasi. Vprašal jo je, kaj pravijo vaški odborniki o potrebnem nasipu ob Muri, saj je Mura že skoraj ogrožala Bistrice. Sami se še spomnimo, koliko se je zavzemal za gradnjo mostu čez Muro na Srednji Bistrici. Treba je bilo dobiti od oblasti zeleno luč za to gradnjo. Ker je stric živel v Ljubljani, so od njega vsi pričakovali, da bo jim pomagal. Uspelo mu je. Ko je bil most zgrajen, je bil nanj zelo ponosen. Vedel je, da so se ljudje dolga leta vozili čez Muro z mnogo prepočasnim brodom. Sicer pa mu je bilo težko zaradi spremenjenega idiličnega okolja ob Muri. Toda koristnost nasipa in mostu je
Hišica sredi
pšeničnih polj
prevladala. V tem mostu nekako vidim tudi del stričeve zapuščine.
Tam naprej proti zahodu njegove hiše so se že širili travniki. Rekli smo jim trate. Za njimi pa se je od daleč videla Srednja Bistrica, la se je v pomladnem času kar belila od cvetočih jablan, pozimi pa je bila pred njo debela snežna odeja kot bogata preproga, prepletena z milijoni snežink, ki so migljale v zimskem soncu. Na levi strani pa se je že od njegove rojstne hiše vleklo močno vrbje, ki je vijugasto obdajalo strugo stricu tako drage reke Mure.
Ko je nekega poletnega dne med polji ves ožarjen od poletnega sonca in neke notranje sreče prišel k nam, je rekel mami: »Vidiš, Čila, tu jaz lahko pišem, vse diši po poljščinah kot nekoč. Lahko vidim, kako »cvete dan«. To so tista izvirna tla, po katerih so hodili in še hodijo ljudje - junaki mojih romanov, povesti, novel in črtic. Tu, samo tu se lahko zberem. Česa takega mi ljubljanski mestni vrvež ne dopušča. Tukaj pa dobim vedno nove navdihe za pisanje. Srečam kakega znanca, ga še kaj povprašam, da zvem še izvirnejše reči. Zvečer pa ponavadi vse to zapišem, te navdihe razširim, dopolnim, skratka zapišem tako, da bi bili čim bolj privlačni za bralce, a kljub temu ostali kar se da izvirni.«
Tu moram pripomniti, da sem v tej hiši še kot zelo mlada prvič spoznala, kako nastaja knjiga. Mama mi je naročila, naj mu odnesem vroče krapce, češ da ne bo imel časa priti na kosilo.
Nečakinja
Nada Jakšič - Ritlop ■
Konkretna umetnost iz Nemčije
Muthofer in Scheithauer
soboški Galeriji se je odprla razstava dveh kiparjev konkretne umetnosti, ki delujeta v In-golstadtu pod okriljem tamkajšnjega Muzeja konkretne umetnosti.
Ben Muthofer se je rodil v nemškem mestu Oppeln leta 1937. Obrti se je učil na Tehniški umetniški šoli v Bielefeldu, študiral pa je na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Miinch-nu pri Ernstu Geitlingerju. Leta 1967 in 1968 je kiparil po ZDA, naslednje leto pa študijsko bival v Mehiki. Do leta 1974 je poučeval na Washington University v St. Louisu, od leta 1988 dalje pa na Visoki šoli za umetnost v islandski prestolnici Reykjavik. Njegova dela se razstavljajo že od zgodnjih šestdesetih let, največ v Nemčiji in Švici, predstavil pa se je že tudi v Ameriki. Zastopan je v zbirkah, kot so npr. Muzej fine umetnosti v St. Louisu, Muzej sodobne umetnosti v Firencah, univerza Cambridge v Angliji in Muzeju Sztuki v poljskem Lodzu. Njegove skulpture krasijo parke v Ingolstadtu, Regensburgu ter Inštitut za raziskavo sevanja in Olimpijsko vas v Munchnu.
Jochen Scheithauer se je rodil leta 1948 v Kasslu. Je izučen
Janezu Balažiču priznanje Izidorja Cankarja
...in »človek na mestu«
lovensko umetnostno zgodovinsko društvo je podelilo Janezu Balažiču, višjemu kustosu v Soboškem Pokrajinskem muzeju, za dosedanje izjemne dosežke na področju umetnostne zgodovine v Prekmurju stanovsko priznanje Izidorja Cankarja. Njegovo delo pomembno prispeva k osvetljevanju podobe preteklega in sodobnega pomurskega in srednjeevropskega kulturnega okolja. Uspešno združuje bogate izkušnje muzejskega kustosa, raziskovalca, konzervatorja, likovnega kritika, urednika in organizatorja.
Janez Balažič nam je v svojih študijah predstavil znane in manj znane teme in imena iz pretekle dediščine in tudi sodobnosti; dela Alojza Eberla, Ferenca Kiralya; Ludvika Vrečiča in Milana Vojska. S poglobljenim raziskovalnim delom je proučil celotno dediščino srednjeveškega stenskega slikarstva v Pomurju in okolici, zlasti opus Janez Ak-vile. Naše kulturne spome-
' V okviru praznovanja 7. občinskega praznika občine Sv. Jurij ob Ščavnici je Kulturno društvo Ljudske pevke Sv. Jurij ob Ščavnici v popoldanskih urah pripravilo 8. srečanje ljudskih pevcev štirih far ali Srečanje pojočih sosedov. Prireditev je odprl po pozdravnem nagovoru predsednice Vere Mihalič Mešani pevski zbor Sv. Jurij ob Ščavnici. Z recitatorskimi vložki pa jo je zanimivo vodil znani ljubiteljski igralec in režiser Boris Kovačič.
Dokaj številni publiki so se predstavili: Mešani pevski zbor Sv. Jurij ob Ščavnici, Sestre Nedeljko iz Tomaža, Ljudski pevci iz Juršinec, Juršinski fantje, harmonikar Damjan Novak iz Ženika, Ljudske pevke iz Sv. Tomaža, harmonikarka Frančiška Gutman s 5-letno pevko Klariso iz Kokolajnščaka, Malonedeljski fantje in Jurjovške ljudske pevke. Pevci so sklenili prisrčno pevsko srečanje s skupnim nastopom, kjer so zapeli pesem Marija skoz življenje, ki jo tradicionalno zapojejo na koncu vsakoletnega srečanja. Prvo srečanje so priredili na pobudo ljubiteljskega pesnika, pevca in skladatelja Ludvika Rudolfa iz Male Nedelje. Ludvik Rudolf, ki vodi pevsko skupino Malonedeljskih fantov in pri njih tudi poje, je ustvaril za njihovo skupino pesem z naslovom Pozdrav sosedom. S to pesmijo se Malonedeljski fantje predstavijo na vsakoletni prireditvi in take pozdravijo številne ljubitelje ljudskega petja. - Besedilo in foto: Ludvik Kramberger
Ben Muthofer (drugi z leve), ravnatelj soboške galerije Franc Obal in ravnatelj Muzeja konkretne umetnosti Peter Volkwein na tiskovni konferenci pred otvoritvijo. V ozadju je velika Muthoferjeva skulptura, čeprav po njegovih besedah »mala skulptura ni nič manj vredna kot velika«, vendar ima raje enostavno velike dimenzije, zato trenutno ustvarja skulpturo, ki bo visoka kar 40 metrov.
nike je uveljavil tudi v srednjeevropskem prostoru. Sodeloval je pri mnogih strokovnih srečanjih, pripravil več publikacij ter s svojimi prispevki sodeloval v strokovnem in poljudnem periodičnem tisku, med drugim je urednik zbirke Monumenta Panonnica. Soustvarjal je tudi muzejske zbirke tako stalnih postavitev kot občasnih razstav.
»Pri svojem prihodnjem raziskovalnem delu bi se med dru
gim rad posvetil srednjeveškemu in gotskem slikarstvu V zahodnem panonskem prostoru, dolg pa imam, da v knjižni obliki predstavim umetnostnozgodovinsko podobo romanike do 20. stoletja,« je povedal Balažič.
»Zelo sem hvaležen, da so kolegi zaznali moja prizadevanja, saj sem šele na začetku poti.
To priznanje se je izoblikovalo v okolju, kjer vedno poteka konstruktiven dialog, kjer se med seboj podpiramo in spodbujamo.
To je priznanje naše generacije, ki tukaj dela že 15 let, ki dobro dela in se je po študiju vrnila iz Ljubljane.«
A. Nana Rituper Rodež ■
kamnosek, ki je prav tako študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti ter na visoki šoli v Kasslu. Sodeloval je v Združenju upodabljajočih umetnikov in v ^Galeriji umetnikov v Munchnu, skupaj z Muthoferjem pa je razvil idejo o ateljeju - projektu Pei-serstrasse, ki pomaga umetnikom pri najemu prostora in angažmaju. Razstavlja od zgodnjih osemdesetih let, njegova dela pa so bila na ogled v Munchnu, Baslu, Parizu, Berlinu, Madridu iti Haagu. Scheithauer je zastopan med drugim v zbirkah po več nemških mestih, kot so Stuttgart, Erfurt in Freiburg ter v Ar-toteki v Niirnbergu in Miinchnu.
Sodelovanje med partnerskima mestoma Murska Sobota in Ingolstadt na likovno-galerijs-kem področju je letos staro že dvajset let, v tem času pa so se zvrstile številne izmenjalne razstave, ki sta jih pripravili osrednji galeriji v obeh mestih. Omenimo samo tiste zadnje: leta 1999 je bila v Ingolstadtu razstava Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan, Franc Mesarič, slike, 10 let pozneje, leta 1998 pa v soboški galeriji razstava Slike, grafike in skulpture iz zbirke Muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt.
Tomo Koles ■
I. Duh: Kre Miijre san odu
Zgodovina in pesmi
Sta Ciril in Metod prečkala Muro pri Melincih?
■TVj emirni Nace, kakor smo svojčas označili Ignaca Duha iz nKu Melinec, s čimer smo mislili na njegovo nemirnost pri !3MI ustvarjanju, je pred dnevi spet presenetil z izdajo nove, šeste knjige po vrsti, ki ji je dal naslov Kre Miijre san odu, izšla pa je v samozaložbi.
V knjigi je zbral (jih tudi »opremil« z notami) šestinsedemdeset ljudskih pesmi, ki so se ohranile med Melinčani, vključil pa je še poglavje o naselitvi slovenskih prednikov v naše kraje, kroniko Melinec
Ob koncu predstavitve se je avtor podpisoval v knjigo vsem, ki so to želeli.
in vaške kapele, zapise o Martinu Maroši, brodu, Ivanu Duhu, starih običajih in navadah; naklonih, izdelovanju »cigla«, spominih Verone Maroša, fantovskem petju in glasbeni folklori na Melincih. V prikazovanju zgodovinske preteklosti se je oprl predvsem na tiste vire, ki govorijo, da so bili naši predniki Veneti (po poreklu Kelti in ne Slovani). Med drugim tudi navaja, da so Madžari tamkajšnje Slovence vedno obravnavali kot prave Venete, ki so sprejeli slovenski jezik šele pozneje. Omenja tudi možnost, da sta apostola Ciril in Metod prečkala Muro ravno pri Melincih, in to ponazarja tudi slika v vaški kapeli, delo domačega slikarja Cirila Jeriča.
Pred kratkim, ko je bila javna predstavitev te knjige v vaškem domu na Melincih - dvorana je bila nabito polna -, je bil to tudi poseben kulturni dogodek v njegovem rojstnem kraju. Nastopili so vokalna komorna skupina iz Cerknice in Ribnice, ljudske pevke iz Melinec, glasbena skupina NM-DUR iz Melinec in mešani pevski zbor iz Melinec pod vodstvom A. Maroše. Med programom pa sta predstavila knjigo Mileva Kralj Buzeti in dr. Marko Udovič, predsednik Slovenske prosvetne matice v Trstu. Na prireditev so se namreč pripeljali tudi zamejski Slovenci iz župnije Trebče pri Trstu, kjer je Ignac organist in hkrati sklada za potrebe tamkajšnjega mladinskega pevskega zbora; živi in dela pa v Vzgojnem zavodu Planina, kjer uči glasbeno vzgojo in uvaja glasbeno terapijo za otroke s posebnimi potrebami.
Knjiga Kre Miijre san odu je celostna kulturnozgodovinska podoba Melinec, hkrati pa zanimiva tudi za širši krog bralcev.
Tekst in foto: Jože Graj ■
Otvoritev likovne razstave in literarno srečanje s j pisateljico
Karolino Kolmanič
Kulturni dogodek, ki je potekal ob praznovanju 7. občinskega praznika občine Sv. Jurij ob Ščavnici, v tamkajšnji OŠ, je bil likovno in literarno naravnan.
V prostorih jedilnice so odprli likovno razstavo ljubiteljskih slikark članic, ki so svoja dela ustvarile na nedavni likovni kolonij. V tridnevni slikarski koloniji so ustvarile štiri likovnice Mira Petek (vodja kolonije), Alenka in Tanja Kreft ter Irena Kurbos 40 likovnih del, na razstavi pa so jih zaradi prostorske stiske prikazale le 20. Na prireditev, ki jo je pripravilo Literarno umetniško društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, so povabili tudi pisateljico Karolino Kolmanič, ki je spregovorila o svojem življenju in delu.
Beseda je tekla tudi o njenem zadnjem literarnem avtobiografskem romanu Ni sonca brez senc.
Ludvik Kramberger ■
IZ

26. april 2001
' Še zadnjič zbiramo prijave
Naj... domačija 2001
““] okrat bomo objavili še zadnjo prijavnico za izbor letošnje naj... I domačije. Zanimive prijave so se zbrale, zanimivi kraji in verja-I mem, da bomo letos spoznali veliko zanimivih ljudi. Še vedno pa imate nekaj časa, da prijavite tudi svoj kraj in ljudi iz vaše okolice. Torej, če še enkrat povzamemo, za kaj gre pri izboru za naj... domačijo.
Lahko je dobra kmetija, primerljiva z evropskimi standardi, ali pa le družina, kjer imajo nekaj živine za domačo uporabo. V poštev pridejo tudi domačije, če se ukvarjajo s kakšno drugo dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ali obrtjo. Pomembno je, da živijo v skladu z naravo in svojim okoljem. Tudi hiša, podedovana od njihovih prednikov ali zgrajena na novo, je odsev urejenosti in odprtosti družine. Lahko pa gre tudi za družino, ki spoštuje tradicijo svojih prednikov, ki jo prenašajo na mlado generacijo, poleg tega pa živijo v skladu s časom.
Kje so družine, kjer sosedje, sorodniki in prijatelji pri njih radi potrkajo na njihova vrata, da porečejo kakšno o vremenu, pa dogodkih in tudi politiki, ali pa kar tako, da skupaj spijejo kakšen kozarec. Omenili bi radi družine, ki so gibalo vašega kraja, saj njihovi člani aktivno sodelujejo v društvih in pri organizaciji dogodkov na
vasi. Pa ne samo takrat, ko je veselo, ampak ki stopijo skupaj tudi takrat, ko je treba poprijeti za delo in komu1
priskočiti na pomoč. Takrat se pokaže, kdo so res pravi sovaščani.
Čeprav, roko na srce, ko se skupaj dela, se delo veliko hitreje opravi pa tudi bolj zabavno in veselo zna biti. Te posebne trenutke se potem dolgo nosi
m ] pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
v sebi. Nekaj takih bi radi doživeli tudi mi, zato bo potekala letošnja akcija v znamenju življenja na podeželju.
In naj je to še zadnje povabilo k sodelovanju!
A. Nana Rituper Rodež ■
TONDACH
SLOVENIJA
. Prijavnica - Iščemo Naj..
■ Prijavljamo družino:___________
proizvodnja opečne kritine, d. o. o.
Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru
Naslov lastnika:
Po domače:
;	Prijavljamo družino našega kraja ali vasi, v kateri so prijazni, odprti, imajo urejeno kmetijo ali se ukvarjajo s
■	kakšno drugo dejavnostjo, skrbijo za privlačno okolje, sodelujejo v različnih društvih, so aktivni v vaškem
življenju in sploh živijo s krajem in krajani.
Prav gotovo imate v vsaki vasi, v vsakem kraju nekoga, ki bi ga želeli izpostaviti in s tem svoj kraj. Izpolnite | prijavnico in jo pošljite do 30. aprila 2001 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota.
I.......................................    —................................. '........................-....
Rejnice in rejniki - rejenke in rejenci (10)
Decu druge runde

N
a območju Centra za socialno delo Lenart je veliko rejniških družin, zato so ustanovili pred sedmimi leti Društvo rejnic Lenart, ki ima šestdeset članov, predsednica pa je Angela Urbanič iz Zgornje Ščavnice. Na srečanja, ki jih imajo vsak zadnji četrtek v mesecu, prihaja okrog petnajst rejnic. Velikokrat se jim pridružijo strokovni delavci. Društvo pa tudi organizirala razne družabne prireditve in izlete. Na fotografiji so rejnice in rejniki na enem od takih druženj. Med njimi je seveda tudi predsednica.
sta namreč odšli z doma obe hčerki, ki sta doštudirali, se zaposlili in si ustvarili družini v drugih krajih. Pridni pa so tudi rejenci, kajti Gordan je varnostni inženir, Damjan je natakar in živi na Vrhniki, Dejan se prebija v Jareninskem Dolu, Štefan pa je študent metalurgije. On in Gordan še živita, čeprav sta stara že
Veliko rejnikov, le koliko je potem rejencev?!
Angela Urbanič se je rodila v Zibiki pri Šmarju pri Jelšah, leta mladosti pa so ji tekla v Lokavcu v Slovenskih goricah. Z Ludvikom Urba-ničem se je poročila 1958. leta in prišla za snaho v Zgornjo Ščavnico. Med družinskimi člani je bila tudi tedaj osemletna Lojzka. Hitro sta se spoprijateljili. Mlademu paru (Angeli in Ludviku) sta se kmalu potem rodili hčerki Silva in Darja, ki se ju je močno razveselila tudi Lojzka in pozneje je tudi ona malo pazila nanju in se z njima igrala. V najstniških letih pa so si bile (in so še) prijateljice. Ko je bila Lojzka stara dvajset let, se je zaposlila v Mariboru, odselila in poročila.
Še preden je Lojzka odšla in še preden sta domači hčerki postali polnoletni, so si vse tri zaželele pri hiši mlajših otrok. In potem se je začelo Angelino rejništvo! Pripeljali so petletno Romano. Pri Urba-
ničevih je bila vsa osnovnošolska leta in povrh še za časa obiskovanja poklicne šole. Izobrazila se je za »moški« poklic: postala je strugar-ka. Potem je odšla, se poročila in si ustvarila družino.
Kaj pa fantje? Angela je imela nekako rajši deklice, toda ko so jo iz centra za socialno delo prosili, naj bi vzela v rejo tudi kakega fanta, se ni mogla upreti, še posebej zato ne, ker so bili potrebni materinske pomoči otroci iz mariborskega otroškega doma. Prvega so pripeljali -triletnega Gordana, nato dve leti in pol starega Damjana, po odhodu rejenke Romane pa triletnega Dejana. Pozneje pa je rejnica vzela še dvanajstletnega Štefana, ki je bil dotlej v reji pri neki drugi družina, ki se je izselila v tujino. Tako je rejnica Angela, ki so jo ogovarjali z mamo, v nekem obdobju skrbela za štiri rejence - fante. V tistem času
več kot dvajset let, pri rejnici Angeli in njenem možu Ludviku, ki pa ga tudi smemo uvrstiti med rejnike, saj, kot je povedala rejnica, (vse skrbi za lastne in tuje otroke le ni mogla vzeti na svoja ramena.
Angela je bila poklicna rejnica od 1975. do 1995. leta, ko se je upokojila, Sedaj seveda ne prejema rejnine, kajti fanta sta odrasla. Povedala je, da je bila svojčas rejnina zelo nizka in je zadoščala komajda za hrano in obleko rejencev. Pozneje so se prejemki nekoliko popravili in tudi nagrada je ostala. Tako kot vse druge rejnice, ki sem jih doslej obiskal, je tudi ona prepričana, da materialno nadomestilo ni tisto glavno, kar pretehta pri rejnicah, ampak je na prvem mestu ljubezen do otrok. Vseh otrok. Urbaničevi rejniki so bili deležni vsega kot lastni hčerki, tudi verske vzgoje.
Štefan Sobočan ■
Dobitke marčevskega žrebanja je izžrebala gospodična Petra Knaus, absolventnka poslovne ekonomije, trenutno na praksi v PIMS.
Izmed vseh kuponov, ki smo jih dobili do 24. aprila (razen tistih, ki so bili izžrebani v tedenskih žrebanjih), smo v torek izžrebali aprilske dobitnike mesečnih nagrad. Tokrat so imeli srečo:
1. Sebastjan Krajnc, Lutverci 44; 9253 Apače: računalnik;
2. Josip Kontrec, Kapca 130a, 9220 Lendava: vredno-
stni bon za 40.000 tolarjev;
3. Štefka Hajdenkumer, Rakičan, Mladinska 24,9000 Murska Sobota: vrednostni bon za 20.000 tolarjev.
(Dobitke dvignite na upravi Podjetja za informiranje, Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13.)
Koliko občin imamo v Pomurju:
a) šestnajst b) šestindvajset c) šestintrideset
Reševalec:, iz •
ulica oz. hišna številka ; ■	 pošta ■
Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite čimprej na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev, tokrat prvih treh potnikov Ve-
stnikovega vlaka, pa bomo objavili v prihodnji že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem ne v
mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje in super nagrado Fiatov avto sicento.
3-
BERITE IIU ODGOVORITE, DA DOBITE
Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bili za črko b (trikrat). Nagrajenci pa so:
1. Sara Pavel, Polana 8,9201 Puconci: kuharska knjiga Boug žegnjaj;
2.	Slavko Vajs, Iljaševci 23,9242 Križevci pri Ljutomeru: Vestnikova majica;
3.	Terezija Trplan, Krog, Murska ulica 106,9000 Murska Sobota: Vestnikova majica.
(Dobitke prejmete po pošti)
Po vašem odzivu sodimo, da ste bili veseli našega kviza, saj smo prejemali iz tedna v teden vedno več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanja.
Prvi del kviza, v katerem smo žrebali majice, kuharsko knjigo Boug žegnaj in računalnike, se je iz tekel. Ker pa bomo avto Fiat sei-
NACRADHN KV« VESTNIKA NE PREKRITE!
cento izžrebali šele sredi junija, in sicer v okviru dnevov turizma v Dobrovniku, začenjamo z drugim delom kviza, s čimer dajemo priložnost vsem dosedanjim sodelujočim in tistim, ki se boste na novo vključili. V petih številkah Vestnika bomo objavili kupone z novimi vprašanji in vsak torek izžrebali tri reševalce, ki se boste brezplačno peljali z letošnjim Vestnikovm vlakom na izlet na Madžarsko!
Vsi neizžrebani kuponi iz prvega in drugega dela kviza pa gredo seveda v boben za super nagrado fiat seicento.
vlak, 9- junu
HIK 26. april 2001
KMETIJSTVO
13
Strokovnjaki svetujejo
Siliranje trave
zadnjem času je zaradi bolezni BSE prehrana goveda nekoliko spremenjena, trend je zmanjševanje koncentratov ter ukinitev visokovred-
Pomurski rejci o težavah v govedoreji
Odgovorni se ne odzivajo
Stalež krav v Pomurju že pod kritično mejo
nih beljakovin. Vračamo se nazaj k naravi, naravni hrani za goveda, ki naj se prehranjuje z vlakninasto krmo, saj ima zato vamp, kjer s pomočjo mikroorga-
nizmov zelo dobro izkorišča beljakovine in energijo s
travinja in drugo vlakninasto krmo.
ajveč kritik predstavnikov govedorejcev, ki so se zbrali na občnem zboru Zveze govedorejcev Pomurja, je lete: lo na račun tistih, ki se kljub povabilu že tradicionalno ne odzivajo na povabila in ne prihajajo na njihove zbore. S težavami govedorejcev, ki se iz leta v leto povečujejo in marsikje že mejijo na katastrofo, so odgovorni tako največkrat seznanjeni le posredno, na težave pa se ne odzivajo.
Ravno pri visoko proizvodnih živali si ne smemo privoščiti napak ne v prehrani in prav tako ne v reji. Kot prehrana tako razmere reje morajo vplivati na dobro počutje živali. Venomer se je opozarjalo na pomen uživanja osnovnega obroka in s tem tudi na kakovost obroka v prehrani prežvekovalcev, kjer se pojavljajo najpogostejše napake. V zadnjem času se pojavlja v zahodni Evropi travna silaža kot večinska osnovna krma, in to v poletnem in zimskem času.
V letošnjem letu je vegetacja hitrejša vsaj za 10 dni, to pa pomeni, da bo treba pohiteti s prvim odkosom. V tem aprilskem času, ko še ni pravega sonca za sušenje, je siliraje najprimernejši način konzerviranja kakovostne mlade trave.
Uspešno siliranje sveže trave, ki vsebuje 80-82% vode ter 15-20% surovih beljakovin v suhi snovi, je mogoče le ob uporabi silirnih dodatkov - konzervansov, to pa je za naše razmere zelo drago. Najcenejše pa tudi zelo dobro je, če trava ovene, da ima 35-40 % suhe snovi, če to dopuščajo vremenske razmere. Če pa ni takega vremena, da bi se trava posušila v dveh, najkasneje treh dneh, da bi imela 35-45% suhe snovi, potem travo posušimo, da ima vsaj 30 % suhe snovi, in ji dodamo čiste kulture mlečnokislinskih bakterij ter 2-4 % melase. Z dodatkom mlečnokisilinskih bakterij dosežemo hiter razvoj najkoristnejših mikroorganizmov, ki so potrebni za pravilno fermentacijo silaže.
Siliranje je eden novejših načinov konzerviranja krme za čas, ko zaradi vremenskih razmer živalim ne moremo ponuditi paše ali sveže krme. Silaža je produkt naravnega mlečnd-kislinskega vrenja. Mlečnokislinske bakterije spremenijo sladkorje, ki so v krmi, v kisline. Krma se zaradi tega skisa. Če je kisanje uspešno, je silaža obstojna tudi več let. Med siliranjem krme pa se lahko poleg želenih mlečnokislinskih bakterij razmnožijo tudi mikroorganizmi, ki povzročajo kvarjenje silaže. To so predvsem klostridiji, enterobakterije, kvasovke in plesni. Zaradi delovanja klostridijev nastaja v silaži maslena kislina, ki ima neprijeten vonj. Živali tako silažo nerade uživajo, med siliranjem nastajajo velike izgube, bistveno se poslabša beljakovinska vrednost krme, krmljenje takih silaž pa povzroča tudi slabšo kakovost mleka. Kvasovke povzročajo gretje silaž, plesni pa plesnenje. Tako gretje kot ple-snenje povzročata velike izgube in slabšo hranilno vrednost krme, zmanjša se uživanje, neredko se pojavljajo zdravstvene težave, predvsem slabša plodnost. Ostanki strupenih snovi, ki jih izločajo plesni, se lahko pojavijo tudi v prirejenem ' mleku. Pri siliranju krme moramo zaradi tega ravnati tako, da spodbudimo delovanje mlečnokislinskih bakterij in preprečimo razmnoževanje klostridijev, kvasovk in plesni.
Opozarjanje na padanje števila krav ne zaleže, saj se število le-teh še naprej znižuje in prav nič ne kaže na ustavitev teh trendov. Po podatkih ljutomerskega Mle-koprometa, ki je lani odkupil skoraj 24 milijonov litrov mleka, kar je za tri odstotke več kot v letu 1999, se je število rejcev, ki oddajajo mleko, lani zmanjšalo za 200 in jih je trenutno na njihovem odkupnem območju le še 950. Narašča pa število zbiralnic, saj si jih večji rejci urejajo sami in zdaj že imajo 57 individualnih zbiralnic, v katerih se dnevno zbere več kot 300 litrov mleka.
Ker vse mleko predelajo v sire, ki jih izvažajo na najzahtevnejše trge, predvsem v Kanado in ZDA, topljene sire pa tudi na Hrvaško, rabijo kakovostno surovino in ta se iz leta v leto izboljšuje, saj 99 odstotkov vsega
Krma za siliranje
Za siliranje moramo zagotoviti krmo s primerno hranilno vrednostjo, hkrati pa mora imeti tudi primerne lastnosti za kisanje. Iz vsake krme, tudi če je kot sveža odlična, ne moremo pripraviti dobre silaže.
Hranilna vrednost krme za siliranje
Energijska vrednost krme
Potrebe sodobnih selekcioniranih živali lahko zagotovimo le s krmo z dobro energijsko vrednostjo. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na energijsko vrednost krme, je starost krme pri košnji. Med rastjo trav in detelj se pridelek sušihe in neto energije za laktacijo (NEL) razmeroma hitro povečujeta, hkrati pa se v krmi zmanjšuje vsebnost neto energije za laktacijo. Največ neto energije za laktacijo pridelamo šele v drugi polovici maja, žal pa je taka krma primerna le za manj zahtevne živali. Merila za ugotavljanje najprimernejšega časa za siliranje krme se med državami nekoliko razlikujejo (preglednica 1). Za krmo z naravnih travnikov je priporočeno siliranje ob začetku latenja oz. klasenja vodilnih trav. Krmo s sejanih travnikov pa moramo v vsakem primeru silirati še pred začetkom latenja oz. klasenja trav. V konkretnem primeru (graf 1) je bila krma primerna za siliranje okoli 5. maja, tj. več kot 10 dni pred latenjem pasje trave, ki je latila prva.
Preglednica 1: Pregled različnih priporočil za določanje optimalnega roka siliranja
Trajno travinje
-	ob začetku latenja (manj kot 15 % vodilnih trav lati) Intenzivno sejano travinje
-	prebavljivost organske snovi 77-80 % (ustreza krmi z naravnega travinja ob začetku latenja)
-	vsebnost prebavljive organske snovi > 670 g na kg sušine - vsebnost NEL od 6,1 do 6,4 MJ na kg sušine - vsebnost surove vlaknine < 250 g na kg sušine - pridelek sušine 3500 do 4000 kg na ha
Iz rezultatov kemijskih analiz vzorcev silaž iz pomurskih kmetij lahko ugotovimo, da v Pomurju še vedno siliramo precej ostarelo krmo. Le približno 20 % silaž, ki smo jih v zadnjih letih analizirali v kemijskem laboratoriju, vsebuje želen odstotek surove vlaknine in primerno sušino ob siliranju. Za približno 50 % silaž lahko rečemo, da so bile pripravljene iz zelo ostarele krme.
(Se nadaljuje)
Jože Puhan, dipl. inž. kmet. ■
Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju
Zlato odličje za orehovo potico
Spekla jo je Helena Vlaj iz Bodonec
d 20. do 23. aprila je bila v minoritskem samostanu na Ptuju že dvanajstič razstava pod naslovom Dobrote slovenskih kmetij, ki so jo organizirali: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.
Že res, da je bilo največ posamičnih razstavljalcev iz severo-
vhodne Slovenije, vendar je velik uspeh požela tudi posebna predstavitev dobrot s kmetij s Primorske. Na letošnji razstavi si je bilo sicer mogoče ogledati in seveda tudi pokusiti: kruh oziroma pekarske izdelke, meso in mesne izdelke, vino, žganja, olja, kise...
Strokovne komisije so prisodile dokaj dobre ocene dobrotam s pomurskih in slovensko-gorfekih kmetij. Poglejmo nekaj rezultatov!
Znak kakovosti: Helena Vlaj, Bodonci (orehova potica), Sandra Žugman, Maina pri Juro-vskem Dolu (janževi upognjenci), Sonja Petek, Sejanci pri Sv.
Za ovčerejce
Spomladanska opravila pri ovcah
pomladi postorimo pri tera v zimskem obdobju ni priložnosti.
Pred pašno sezono je treba ovce ostriči, jim obrezati parklje in zaščititi pred notranjimi za-jedalci.
V letošnji sezoni je primanjkovalo osnovne krme, zato so za prehrano prežvekovalcev marsikje uporabljali slamo. Posledično pa se je zaradi tega varčevalo z nastiljem. Ovcam so na mehki podlagi zrasli precej dolgi parklji, zato je treba temeljito obrezati vse mrtve - roževinaste dele. Običajno to delamo z vinogradniškimi škarjami in specialnim ukrivljenim nožem korigiramo nastopno površino stopala. Le tako dobimo ravno površino
prevzetega mleka vsebuje manj kot 100 tisoč mikroorganizmov v mililitru. Tudi vsebnost beljakov in maščob je dobra, v Mleko-prometu pa so v letošnjem januarju odkupili za osem odstotkov, v februarju pa za dva odstotka več mleka kot pred letom.
S kakovostjo odkupljenega mleka so zadovoljni tudi v Pomurskih mlekarnah, saj se okoli 90 odstotkov vsega prevzetega mleka uvršča v ekstra kakovostni razred, težave pa imajo s količinami odkupljenega mleka. Te so se v zadnjih letih zmanjševale in šele v zadnjem mesecu beležijo enoodstotno povečanje. Ugodnejše je stanje na ptujskem območju, kjer je odkup večji celo za 16 odstotkov. V Pomurskih mlekarnah v M. Soboti zdaj dnevno odkupijo od rejcev okoli 92 tisoč litrov mleka, kar pa je premalo,
Tomažu (sveži sir - skuta z dodatki), kmetija Rengo, Šalovci (jabolčni kis), Janez Druzovič iz Drbetinec pri Vitomarcih (char-donay). Štefan Gačnik, Bodkovci pri Juršincih (renski rizling), Stane Kosi, Žvab pri Ivanjkovcih (suhe razoščičene slive).
Zlato priznanje: Helena Vlaj, Bodonci (orehova potica), Marija Muca Kiraly, Čentiba (buhteljni), Magdalena Rudaš, Radmožanci (krhki rogljički), Mira Zrim, Voličina (orehovi rogljički), Marica Maguša, Galušak (orehovi rogljički), kmetija Senekovič, Froleh pri Sv. Ani (meso iz tiinke), Elica Skuhala, Klju-čarovci (skuta - namaz z dodatki), Majda Markovič, Boreči (skuta z dodatki), Sonja Petek,
ovcah določena opravila, za ka-bilo dovolj volje, časa ali
stopala, ki živali ne ovira pri ho
ji. Le pravilno negovani parklji bodo omogočili ovcam normalno gibanje in dobro počutje.
Ob tem velja poudariti tudi razkuževanje parkljev. Posebno v sedanjem času, ko so oktualne različne afere v živinoreji, je smiselno, da žrtvujemo teh nekaj tolarjev in razkužimo parklje, da ne pride do neželenih bolezni.
To naredimo z raztopino modre galice, v skrajnem primeru pa tudi s formalinom.
Tretiranje proti notranjim za-jedalcem bo v letošnji sezoni treba opravljati kar trikrat letno. Uporabljamo različna sredstva
saj bi ga potrebovali od 350 do 400 tisoč litrov. Primanjkljaj zdaj rešujejo z dokupom v drugih mlekarnah. Precej kritik je bilo naslovljenih na predpis, ki določa obvezen pregled molznikov, saj ta predstavlja predvsem za manjše rejce preveliko breme in mnogi bodo prav zaradi tega opustili mlečno proizvodnjo. Samo pomurski kmetje so morali za te preglede odšteti zdravstveni službi 34 milijonov tolarjev.
Seveda niso mogli tudi mimo aktualnih trenutnih problemov. Posledice bolezni BSE niso obšle tudi pomurskih rejcev, zdaj pa opozarjajo predvsem na nevarnost vnosa slinavke in parkljevke. Žal se odgovorni v državi na njihove zahteve ne odzivajo, rejci sami pa nekaterih aktivnosti ne morejo izpeljati. Čeprav so bile rejske zveze oziroma društva pri zadnjih aktivnostih enotni, jih niso mogli izpeljati do konca, saj ni bilo nosilca teh aktivnosti. Kmečki sindikat se jim je izognil, rejci sami pa odgovornosti ne morejo prevzeti nase.
Ludvik Kovač I
Sejanci pri Sv. Tomažu (skuta z dodatki), Šarika Grah, Otovci (sveži sir - skuta), Sonja Petek, Sejanci pri Sv. Tomažu (suhi sirčki iz skute), Damjan Jerič, Murska Sobota (jabolčni kis), kmetija Rengeo, Šalovci (jabolčni kis), Evgen Simonič, Zgornja Ščavnica (rdeči vinski kis), kmetija Rengeo, Šalovci (bučno olje), kmetija Rengeo, Šalovci (hladno stiskano sončnično olje), Marija Muca Kiraly, Čentiba (marelično žganje), Marjan Polič, Zgornja Ščavnica (traminec), Anton Gin-delj, Draženski Vrh (souvignon), Roman Moleh, Krivi Vrh (beli pinot), Dušan Mihelič, Rožen-grunt (kerner), Ivan Ščernjavič, Dolnja Bistrica (sivi pinot in laški rizling), Anton Gundel, Draženski Vrh (kerner), Marija Senekovič, Dražen Vrh (sivi pinot), Danijel Horn, Boreči (traminec), Gustekjanežič, Veliki Brebrov-nik (chardonay), Janez Druzovič, Drbetinci pri Vitomarcih (izbor laški rizling), Stanislav Praprotnik, Kog (charonay - ledeno vino), kmetija Cifer, Kukeč
različnih proizvajalcev (npr. FA-SCOVF.RN, NILVERN, DENTO-MAC ...). Za izbiro ustreznega sredstva priporočam, da se posvetujete s terenskim veterinarjem. Opozoriti želim, da so nekatera sredstva izredno močna, saj z živali odpadejo celo klopi, zato ne priporočam tretiranja v brejosti, ker lahko pride do zvrga-vanja.
Pred pašo pregledamo še ograjo, popravimo morebitne luknje in preverimo brezhibno delovanje elektroograje. Prav tako pregledamo čvrstost kolov in pravilno nastavitev žic.
Po odhodu živali na pašo očistimo hlev, prebelimo stene, tla pa razkužimo z apnom v prahu ali formalinom.
Sredstva
SAPARD
V
obdobju usklajevanja slovenske pravne ureditve s tisto v EU se je
Slovenija zavezala, da bo še pred polnopravnim članstvom vnesla pravila EU v svoj pravni red in s tem zmanjšala težave ob samem vstopu. Tem procesom tudi EU namenja določena sredstva, ki so združena v programu SAPARD, vendar bo slovensko kmetijstvo v tem predpristopnem obdobju deležno le minimalnih finančnih sredstev.
Od 520 milijonov evrov, kolikor jih bo EU letno v okviru SA-PARD-a razdelila med 10 vstopajočih držav, jih bo Slovenija dobila le 6,447 milijona, v sedmih letih pa 45,1 milijona evrov, kar predstavlja 28,9 odstotka predvidenih celotnih stroškov izvedbe programa. Delež sofinanciranja iz nacionalnih sredstev je 15,5 odstotka, lastna udeležba upravičencev pa v povprečju znaša 55,6 odstotka celotne vrednosti programa. Slovenija je v okvirim pomoči SAPARD določila tri prednostne naloge: izboljšanje konkurenčnosti kmetij, izboljšanje konkurenčnosti predelave agroživilskih proizvodov in trženja ter podpore ukrepom za celostni razvoj podeželja.
L. K. I
(hruške), Stane Kosi, Žvab pri Ivanjkovcih (suhe razkoščičene slive)
Srebrno priznanje: kmetija Ozmec, Slamnjak (meso iz tiin-ke), Mira Cigut, Nošinci (zelenjavni sirni namaz), Elizabeta Kosi, Ključarovci (rženi kruh), Roman Moleh, Krivi Vrh (bučno olje), Viktorija Koren Flucher, Renko-vci (bučno olje), Ivan Premoša, Turnišče (bučno olje), kmetija Firbas, Cogetinci (viljamovka), kmetija Šinko, Negova (sadno žganje), Brigita Breznik, Zgornji Porčič (suha jabolka)
Bronasto priznanje: Slavica Perkič, Dragotinci (rženi kruh), Jožica Semler, Apače (rženi kruh), Ena Lančič, Žihlava (sadni kruh), Lilijana Kekec Pečko, Zgornji Porčič (skuta), Evgen Simonič, Zgornja Ščavnica (jabolčni kis), Darinka Čuček, Radehova (bučno olje), Helena Novak, Ivanbvci (suha jabolka).
Nagrajencem čestitamo, k nekaterim pa se bomo povabili na pokušino.
Š. S.l
Pri tehnologiji paše je smiselno, da se držimo čredenja in ovce pasemo na kakovostni pašni ruši, kajti le-ta je visoko prebavljiva in vsebuje veliko hranilnih snovi. Prestara travna ruša pa vsebuje bistveno manj hranilnih snovi, pa še te so slabše prebavljive.
Priporočam postopen prehod z zimskega na poletni obrok - pašo, kajti znano je, da potrebuje mikroflora v vampu pri vseh prežvekovalcih vsaj tri tedne, da se prilagodi spremembam obroka.
Ob upoštevanju vseh teh priporočil bodo tudi naše živali živahnejše in bolj zdrave, zato lahko pričakujemo večji rejski uspeh.
Janez Lebar, univ. dipl. inž. zoot. Kmetijska svetovalna služba ŽVZ za Pomurje ■
14
■<. mxoin r\nMucv
zo. apni zuu i fEggBKU
Sedemdeset let gasilec
Častitljivi jubilej-devetdeseti rojstni dan -je praznoval dolgoletni član PGD Zenkovci Ludvik Sakovič
Ljutomerčane vznemirjal skrivnostni Mirko Muršec
Prlekom so šli lasje pokonci
Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje shranjena pod slamo nad svinjskim hlevom
.....I odil se je 20. marca 1911. ■ leta v Zenkovcih. V ga-! silske vrste je vstopil, ko je bil star dvajset let. 22. januarja 1934. leta so ga izvolili za orodjarja in člana upravnega odbora PGD Zenkovci. Obe nalogi je vestno opravljal štiriinpetdeset let. Zaslužen je za veliko tehničnih posodobitev v društvu in s tem za razvoj požarne varnosti v vasi in širši okolici.
Za Ludvika lahko rečemo, da je bil vse življenje z dušo in srcem predan gasilstvu ter mu posvetil skoraj ves prosti čas. Za svoje dolgoletno požrtvovalno delo je prejel vrsto gasilskih odlikovanj in priznanj, nazadnje priznanje in značko GZ Puconci za sedemdeset let delovanja v gasilski organizaciji.
Gasilska zveza Puconci in vsi gasilski prijatelji mu čestitamo ob jubileju in mu želimo še veliko zdravja ter prijetnega druženja z gasilci.
Hkrati pa se mu zahvaljujemo za njegovo prostovoljno delo, saj se zavedamo, da je bilo tega v sedemdesetletnem članstvu resnično zelo veliko.
Štefan Sočič, Bela Lončar ■


■ letih 1910-1913 so šli marsikateremu povzpetnemu Ljutomerčanu oziroma Prleku lasje pokonci. Takrat so izhajala v celjskem Narodnem listu pisma Komarovega Mihaleka s Hilde liikje. Z njimi je burkal družbenopolitično življenje v Prlekiji, še posebej v Ljutomeru, Mirko Muršec. Rodil se je v Bišu v Slovenskih goricah in umrl pred 40 leti na Češkem.
Muršec je bil leta 1909 odvetniški uradnik v pisarni dr. Karla Grosmana v Ljutomeru. Grosmana poznamo tudi kot prvega slovenskega filmarja. Muršec je bil telesno šibak, a žilav. Rad je igral duhoviteže v odseku Murskega Sokola, režiral in bil zvest član slovenskega pevskega društva.
V tem času se je začelo orlovsko gibanje in Mirko Muršec je bil tedaj zelo dejaven v društvenem in političnem življenju Ljutomera. Takrat so klerikalci ustanavljali telovadno društvo oziroma Orle. In naprednjaki so jih imeli za Čuke. Spomin na Muršeca je pisno ohranil Jan Baukart, ki je takrat učiteljeval v Ljutomeru, četudi je bil po rodu Čeh. Zapisal je, da se je Muršec na Čuke tako jezil, da je svojega psa poimenoval po njih.
Bil je čas pred prvo svetovno vojno. Naprednjaki so bili ideološki boj zoper Nemce in njihove podrepnike ter na drugi strani zoper povzpetne klerikalce. In v ta boj je leta 1910 posegel Muršec. V liberalnem narodnem listu je začel objavljati Pisma Komarovega Mihaleka s Hilde liikje. Pisal je narečno.
Smešil je pomembnejše Nemce, ki so takrat živeli v Ljutomeru, nemškutarje, klerikalce. Za omenjene so bila pisma težko prebavljiva, za nasprotnike užitek. Avtorja niso odkrili. Iznajdljivi Mirko je shranjeval rokopise člankov pod slamo nad nekim svinjakom. Ni jih nosil na pošto. Pošiljal jih je z večernim vlakom. V letih 1910-1912 je izšlo kakih 16 pisem. Zadnje je izšlo menda leta 1912 z naslovom Doživljaji Mariborčana Cirila Gimploviča v Ljutomeru. Jeze in uživanja je bilo v tistem času v Ljutomeru veliko.
In nabritemu Prleku je začelo tleti pod nogami. Leta 1913 se preseli v Blans-ko na Moravsko. Tam je delal kot nekak hišni odvetnik tovarnarja poljedelskih strojev in še marsikaj drugega. In še vedno je rad igral v amaterskem gledališču. Umrl je v Pragi.
Svarilo pred 93 leti
F. Š.i
:danja Grosmanova hiša v Ljutomeru, kjer je nekaj časa delal pisec zagonetnih besedil Mi-Muršec. Foto: F. Š.
Jože Ivanek je zelo zgovoren Lutverčan
Službe menjaval kot srajce
Žena Frančika
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA
ga včasih kara
ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA. - POBOZSEN MESZLCSEH LISZT
REDITEL.: •
1 nenja o tem, ali ostati I celo večnost v isti služ-I bi ali pa jo po toliko in toliko letih (na primer vsakih sedem let) menjati, so različna. Eni pravijo, da je prehajanje iz enega v drug, tretji ... kolektiv dobro, saj tako dobiva delavec »motivacijo«; drugi pa trdijo, da je pametno ostati v prvem podjetju, dokler te ne spodijo...
Jože Ivanek iz Lutverec je menjaval službe kot srajce. Rodil se je na Policah in v Črešnjevcih pri mojstru Slaviču se je izučil za mizarja. Potem je bil nekaj let pomočnik v mizarski delavnici, kjer so izdelovali predvsem ogrodja za valjčne mline in razno mlinarsko opremo. Od tam je odšel h gornjeradgonskemu gradbenemu podjetju, ki je imelo gradbišče tudi v Vuzenici, in sestavljal opaže za betoniranje. Tam je spoznal Frančiko iz Stanetinec pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Poročila sta se 13. avgusta 1949. leta in dva meseca potem je moral k vojakom v Mostar. Kaj veliko se ni uril, ampak je predvsem delal na gradbišču letalske tovarne. Ko je prišel na dopust, je bila hčerkica Marija stara že nekaj mesecev. Po odsluženju vojaščine se je zaposlil v zadružni mizarski delavnici v Okosla-vcih, nekaj časa delal, nato pa dobil službo v mizarstvu v Črncih. Nemirni duh ga je odpeljal v Airctriin v trni blizu Linnice. kjer
BASSA IVAN plebAnos
Vu Bogojini (Bagonya, Zalam.)
Prihaja vszaki meszec 8-ga. Cona 2 koroni, v Ameriko tri.
Prva notranja stran prekmurskega Marijinega lista iz leta 1908.
Komu ni za srajco, naj si je ne obleče
Frančika Ivanek je rodila sedem otrok, od katerih jih živi šest, toda na jesen življenja sta z možem ostala sama doma. Razumeta svoje otroke, da pač niso mogli ostati doma, saj je v naših krajih težko dobiti zaposlitev. Sicer pa je bil zelo mobilen tudi njihov oče. Zdaj se je umiril in s svojo Frančiko rad pokramlja na prostem. - Foto: Š. S.
Polovica odpovedala Marijin list, ki se mu je narečno reklo Nevtepeno poprijeta devica Marija
je prav tako delal v tišlariji. Vleklo ga je domov in dobil je službo v Avtoradgoni, od koder je leto dni pred stečajem odšel v pokoj.
Jože in Frančika sta se imela rada. Tudi zdaj se razumeta, čeprav ga žena včasih malo pokara, ko kaj ne naredit tako, kot meni ona, da je prav. Rodila mu je sedem otrok, žal pa je eden umrl, tako da živijo (poleg že omenjene Marije) še: Milika, Silvo, Marta, Marjan in Milena. Vsi, razen Marjana, so si ustvarili družine in živijo na zunajpomurskih območjih, to pa pomeni, da starša živita sama. Je že tako, da otroci, pa naj jih imaš toliko, odidejo od
rojstne hiše, a se radi vračajo na obiske. Tako je tudi pri Ivaneko-vih. Ko pa je sin Silvo izrazil željo, da bi na domačem gruntu zgradil hišo, sta bila starša takoj za to. Zdaj že nekaj let stoji ob stari domačiji nova stavba in sin z družino se bo vrnil brž, ko bo v pokoju. In ker je rudar z beneficirano delovno dobo, se čas vrnitve v domači kraj naglo bliža.
Pa Ivanekova? Frančika se potem, ko so začeli prihajati otroci, ni več zaposlila, ampak je gospodinjila. S prihranki sta kupila v Lutvercih stavbo v velikosti 25 krat 6 metrov in jo postopoma preuredila v prijetno stanovanje.
Imata kar velik vrt in nekaj brajd ter klopco, na kateri sedita ob lepem vremenu in se pogovarjata. Pred dvema letoma sta praznovala zlato poroko, na kateri je bilo kar osemdeset svatov. Frančika, rojena Križanič, ki izhaja iz družine s sedmimi otroki, ima lepe spomine na veliko srečanje bratov in sestra ter bratrancev in sestričen, ki je bilo lani.
Predvidoma letos pa bo srečanje vseh sorodnikov s priimkom Ivanek. Znova torej prijetno druženje. In to je dobro! Le zakaj si ne bi dneva obogatili, če to lahko storimo?
Š. S. ■
..."1 vanoci je s pomočjo svojih učencev Jožefa Klekla, Ivah9 I Baše in Sakoviča leta 1904 izdajal v Sombotelu koledaf —J ter mesečnik nabožne vsebine z naslovom Nevtepeh^ poprijeta devica Marija. To v današnji slovenščini potne«1 Brez madeža spočeta devica Marija. Pobrskal sem po Marij nem listu (tako so ga krajše imenovali) iz leta 1908, ko je n urednik Ivan Baša. V decembrski številki sem zasledil zanih1 vo grajo rojakom v Ameriki.
Urednik je pisal svojim naročnikom v Ameriko nekako takole: šnje leto smo pošiljali v Ameriko skoraj 70 Marijinih listov. Zdaj Se' število zmanjšalo na polovico. Veste zakaj? Menda zato, ker piše resnico o Američanih. Smo mogoče zaradi tega koga užalili? Mar z boli? Resnično? No. poglejte, le kdo bi si to mislil, da resnica tako Ljubi ameriški Slovenci! Mar ni res, da mine tri do štiri mest preden mnogi zakonci najdejo pot od gostilne v cerkev? No, vidlyj. In ko vam o tem pišemo, ste jezni, namesto da bi to početje popf* li. Ne pozabite. Komu ni za srajco, naj si je ne obleče! Komu je,ta se popravi, namesto da bi zavračal one, ki mu želijo najboljše " g Graja je stara 93 let!	'
BM 26. april 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15
Prijazno naravno zatišje ob »neoskrunjenem« Graškem potoku
Vadarci premorejo tri veroizpovedi, dve narodnosti...
V naslednjih letih želijo zgraditi vodovodno omrežje
ž
e dolgo se nisem vozil po tako lepi, prijazni, »neoskrunjeni« pokrajini, kot je v Vadarcih. Naselje leži zahodno od Bodonec ob Gračkem potoku in na sosednjem
gričevju. Vodotok, ki mu domačini pravijo kar Potok, je ohranil vso prvobitnost. Skozi stoletja sproščeno vijuga po dolini. Jelše rasejo ob izjemno globoki strugi in ptice imajo tu svoja
mih cest. Z asfaltom je prevlečenih manj kot 5 kilometrov. Na to pomembno novodobno cestno prevleko čaka torej še 10 kilometrov sedanjih makadamskih, a ponekod tudi blatnih cest. Ma-
tična Občina Puconci odrine v ta namen 35 odstotkov vrednosti del. A vsega ni mogoče storiti naenkrat. Vaščani potrebujejo tudi vodovod. V naslednjih treh letih ga bodo napeljali iz Murske Sobote.
Zaenkrat je prijavljenih 45 hiš. Denar že zbirajo. Gospodinjstva bodo odrinila po okoli 350
Na kratko
Bistrica
V KS Bistrica, ki združuje Gornjo, Srednjo in Dolnjo Bistrico, načrtujejo letos dokončno ureditev ceste na odseku Gornja Bi-strica-Odranci, ureditev kolesarske steze med Srednjo in Dolnjo Bistrico, dokončanje tretje faze kanalizacije in začetek četrte faze oziroma gradnjo čistilne naprave. V tem letu bodo obnovili kapelico na Gornji Bistrici in
prastara domovanja.
Vadarci premorejo 370 prebivalcev in 115 hiš. Duš je kar 216 manj kot pred drugo svetovno vojno, a hiš 10 več. Domovi so lepi, sodobni, »mestni« in tu in tam neobljudeni. Življenjski utrip Vadarec mi je predstavil prijazen predsednik vaškega odbora Franc Tanacek.
Je mlad kmet in sedmo leto predstavnik vasi. Posebnost tega razsežnega naselja so zaselki, razmetani daleč naokoli. In tukaj so našli »svoj prostor pod soncem« tudi Romi. Imajo 25 hišnih številk z okoli 60 do 70 prebivalci. Njih dejansko število je težko ugotoviti. Vzorno imajo urejen zaselek Rastika, a lepo so urejeni tudi drugi romski domovi. Njih lastniki prinašajo zaslužek v glavnem iz Avstrije, Nemčije, iz domačih krajev.
Prebivalstvo se v glavnem ukvarja z živinorejo in redi prašiče. Nekaj je vinogradov, sadovnja-
kov in precej gozdov. Najti je tudi še star nasad s šmarnico oziroma samorodno trto. Eni delajo v soboški Muri, v gradbeništvu, v bližnji Avstriji...
V vasi je torej »glavni« Tanacek. Družin s tem priimkom je več. Imajo pa tudi Tanackov Breg. 1 o je zaselek na enem od slemen. Vsi bregovi imajo imena po družinah, katerih lastniki so bili ali so še. Tako imajo poleg Tanacko-vega Brega še Drvaričev, Žilavcev, Polakov in Cinkecov Breg. Najvišja vzpetina je visoka okoli 280 metrov in od tu je zelo lep pogled proti naši in avstrijski Radgoni.
Ob potoku stoji Grabarjev mlin. Ne melje več. Tu prijetno diši po domačem bučnem olju in tu dela oljarna, ki ima tradicijo in verjetno prihodnost, saj se stare navade vračajo.
Vadarci premorejo okoli 15 kilometrov precej vijugastih, str-
Starejši se bodo pomerili v športu
V
Prekmurju in Prlekiji imajo upokojenska društva v sleherni občini in združujejo več tisoč članov. Njihovo delo usklajuje koordinacijski odbor, kate-
rega predsednik je Mirko Lebarič, ki sicer predsednikuje Društvu upokojencev Ljutomer. Nedavno je sklical odbor v Murski Soboti sestanek s predstavniki vseh društev.
Sprejeli so program športnih tekmovanj in srečanj.
Upokojenci torej zdravo koristijo prosti čas. Dogovorili so se, da se bodo pomerili v šahu upokojenci z obeh bregov reke Mure marca in aprila. Organizator bo Društvo upokojencev Murska Sobota. Ljutomersko društvo bo organiziralo meddruštveno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Potekalo bo aprila in maja. Bakovčani bodo izvedli maja tekmovanje v balinanju. Upokojensko društvo iz Radenec pa bo aprila pripravilo tekmovanje v kegljanju. In starejši niso ostali le pri opisanem. Pomerili se bodo tudi ribiči. Trnke bodo namakali v dntgi polovici maja. Tovrstno tekmovanje bo pripravilo Društvo upokojencev Gornja Radgona.
f. š.a
Kot vsako leto je ribiška družina tudi letos organizirala delovno akcijo, da bi očistili okolico Gajševskega jezera. Vodil jo je tajnik družine Ljubomir Novak. Smeti oziroma raznih odpadkov je bilo kar precej, zato so imeli veliko dela. Žal udeležba na akciji ni bila najboljša, upajo pa, da bodo imeli obiskovalci v prihodnje spoštljivejši odnos do okolice jezera in narave nasploh. - J. G., foto: S. V.
tisoč tolarjev. Pred drugo svetovno vojno so bili prebivalci pretežno evangeličanske veroizpovedi.
Zdaj jih je okoli 60 odstotkov in sledijo jim verniki rimskokatoliške in nato pripadniki binko-štne cerkve. Eno pokopališče imajo verniki rimskokatoliške cerkve, drugo evangeličani in binkoštniki. Slednji imajo tudi svoj molitveni dom.
Rimskokatoliški verniki so povezani s faro pri Gradu, evangeličani so sestavni del bodenske gmajne. Slednji imajo novo mrliško vežo, katoliško pa bo treba dograditi, posodobiti.
Okoli 10 let deluje Klub malega nogometa Vadarci. Člani so si sami uredili igrišče in okolico. Napeljali so tudi električno razsvetljavo.
Za osnovno oskrbo vaščanov skrbi zasebna trgovka Ida Dani. Imajo še turistično kmetijo Marič. V Vadarcih je bil rojen Jožef Sakovič (1874-1930), narodni buditelj in slovstveni delavec.
Vadarci so v zatišju Bodonec, Radovec, Krplivnika, Motovilec, Beznovec in Domajinec. Tukajšnji obsežni gozdovi, sončne jase in prijazni ljudje so prepojeni z dobrohotno domačnostjo.
Franček Štefanec ■
pločnik na Srednji Bistrici od križišča do okrepčevalnice Tro-pikano. To pa še ni vse!
Posodobili bodo dvorano na Gornji Bistrici, obnovili kapelico na Dolnji Bistrici, uredili avtobusno postajališče na Dolnji Bistrici in parkirišče pri pokopališču na Srednji Bistrici. Za uresničitev vseh teh načrtov bo treba zbrati petinpetdeset milijonov tolarjev. Viri: krajevni samoprispevek, pogodbene obveznosti krajanov (kanalizacija) in proračun črenšovske občine. Veselo na delo! (J. Ž.)
Gornja Radgona
KZ Gornja Radgona je lani odkupila 7.206,181 litrov mleka, to pa je za dva odstotka več kot leto prej, in to kljub temu, da se je v lanskem letu število kmetij, s katerih so prodajali mleko, zmanjšalo s 329 na 269. Manj pa je tudi kmetij, kajti pred desetimi leti jih je bilo okrog štiri tisoč, zdaj pa jih je le še 2.400.
Skavti, veroučenci in mešani PZ so pripravili v Trstenjakovem domu praznovanje materinskega dne. O pomenu starševstva, posebej materinstva, je govoril dekan Andrej Zrim. Pozval je tudi, naj ob nedeljah ne bi nakupovali, da bi se lahko matere posvetile otrokom. (F. KI.)
V Stročji vasi imajo kanalizacijo, nimajo pa čistilne naprave
Vzoren podmladek
Obnavljali bodo cerkev sv. Ane v Podgradju
rebivalci Stročje vasi so zadovoljni, ker imajo že nekaj časa zgrajeno kanalizacijsko omrežje, a ga ne morejo uporabljati, ker nimajo čistilne naprave. Čakajo, da bo zgrajena v naslednjih dveh letih v bližnjem Ljutomeru in bo tudi tukajšnja kanalizacija povezana z njo.
Vaščani so posebej ponosni na svoj šolski podmladek. Zelo je dejavno šolsko športno društvo Stročja vas. Predvsem je uspešno v malem nogometu. V Stročjo vas se priseljuje vedno več mladih družin. Sodobna urejenost naselja jim omogoča prijetno življenje v mirnejšem okolju. In to je tudi zagotovilo, da se bo število prebivalstva povečevalo. Spodbudno je, da imajo vsako leto več novorojencev.
Edina cerkev na območju Krajevne skupnosti Stročja vas je v Podgradju. Posvečena je sv. Ani. V nedeljo, ki bo najbližja 26. juliju, bodo počastili tradicionalno Aninsko nedelo. Dopoldne bo maša, popoldne pa gasilska veselica. Tukaj imajo katoliški cerkveni obred vsako drugo nedeljo ob enajstih dopoldne. Mašuje duhovnik iz Ljutomera. Cerkev je potrebna obnove. Letos namerava krajevna skupnost delno obnoviti žlebove in zvonik. Obnovljeni imajo večji kapeli v Stročji vasi in Pristavi. Tudi tukaj imajo letna žegnanja.
Krajevna skupnost Stročja vas namerava letos obnoviti cesto, ki vodi od glavne ceste v Stročji
Stročja vas se je zadnja leta polepšala. Tudi vaška kapela, ki jo vidimo na posnetku, je lepo obnovljenaj Prej je stalo na tistem mestu staro stebrasto kužno znamenje. Foto: F. Š.
vasi v Nunsko Grabo. Nekaj je bodo preplastili, nekaj zgradili na novo. Za dela bodo potrebovali 19 milijonov tolarjev. Delno bodo uporabili denar iz samoprispevka. Država bo primaknila nekaj iz sklada za demografsko ogrožena območja, dodala bo Občina Ljutomer... Če bo ostalo še kaj denarja iz krajevnega samoprispevka, bodo posodobili še dele cest v Stročji vasi in Podgradju. Delno pa nameravajo razširiti cestno razsvetljavo.
Stročja vas je obcestno naselje na južnem delu Murskega polja in deloma na pobočju ob glavni cesti, ki pelje iz Ljutomera na Raz-križje, na Hrvaško... Pravilno bi se moralo naselje imenovati Streljčja vas. V dobi madžarskih napadov so stali tu obrambni strelski dvorci. Leta 1704 so naselje izropali in požgali kruci, leta 1874 pa je pogorelo. Kapelo v Stročji vasi so postavili leta 1866. Tam je prej stal trioglat kužni steber.
F. Š. ■
16
REPORTAŽA
26- »Pni 2001 HI
Sv. Jurij, zaščitnik občine, na čelu mimohoda
Občina Sv. Jurij ob Ščavnici praznovala
Svetovni in evropski dan astme in alergije
Astma je bolezen
naše civilizacije
Tretji maj je svetovni in evropski dan astme in alergije
Aprilska popestritev
V čast občinskega patrona
občini Sv. Jurij ob Ščavnici so letos praznovali sedmi občinski praznik in v ta namen so se vrsti
le ves april razne prireditve. Sklepna slovesnost je bila v nedeljo, 22. aprila, kjer so se v slavnostnem mimohodu predstavila občinska društva, sledilo pa je še podeljevanje občinskih priznanj. Na vabilo za praznovanje so se odzvali tudi župani Ljutomera, Radenec, Veržeja, Križevec, Juršinec, Cerkvenjaka, Sv. Andraža in Trnovske vasi.
Številna spremljajoča praznovanja pred sklepno prireditvijo
Iščem dolgoročno zaposlitev, kjer:
•	z znanjem in sodelavci uveljavim svoje ideje,
•	ni dneva brez strokovnega in poslovnega izziva,
•	uporabljajo sodobne tehnologije in je prijetno delovno okolje,
•	so možnosti za izobraževanje in osebni razvoj.
Imam:
•	znanje In ideje,
•	sposobnost hitre presoje in sodelovanja,
•	delovne izkušnje (v zavarovalništvu),
•	hitro se učim in znajdem v novih situacijah,
•	uporabljam Word, Excel, internet in elektronsko pošto.
® VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
družba dobrih sodelavcev, poslovna enota Murska Sobota, vabi k sodelovanj komercialist(a)-ko, za:
•	svetovanje in sklepanje zavarovalnih pogodb;
•	izvajanje prodajnih in promocijskih aktivnosti;
•	vzdrževanje stikov z večjimi poslovnimi partnerji.
Izobrazba VI stopnje, ekonomske ali druge ustrezne smeri; eno leto delovnih izkušenj v prodaji (zavarovanj); izkušnje pri delu z večjimi poslovnimi partnerji; poslovna uglajenost in dobre pogajalske sposobnosti; delo za določen čas enega leta z možnostjo spremembe v nedoločen čas.
Prijave z življenjepisom, opisom izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo na: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z„ Poslovna enota Murska Sobota, Slovenska ulica 48, 9000 Murska Sobota, do 10.5.2001, s pripisom "ZA ZAPOSLITEV -KOMERCALIST" ali po e-pošti: zaposlitev@vzajemna.si.
Več o Vzajemni na http:/Avww.vzajemna.si
so v občini, kjer se ne dogaja prav veliko, prav prijetno popestrila deževne aprilske dneve. Občani so si lahko ogledali različne športne prireditve, zanimive razstave, tekmovanja in nastope, sledila pa je Jiirjeva nedelja z mimiho-dom, ki se je začel z državno in občinsko zastavo ter Sv. Jurijem (zaščitnikom občine) na konju. Predstavili so se tudi mažoretke in pihalni orkester KD Sv. Jurij, športno društvo Videm, Zveza borcev, društvo kmečkih žena in deklet, društvo podeželske mladine (z zanimivo predstavitvijo sodobnega upravljanja kmetijstva), Čebelarsko društvo Videm - Negova, Lovsko društvo Videm ob Ščavnici, gasilci iz raznih vasi (PGD Sovjak in gasilska četa Dragotine! so predstavili gasilske črpalke iz preteklosti), sledili so jim oldtimerji iz društva Puch v Juršincih in konjenica iz Radenec, opravljena pa je bila tudi blagoslovitev konj.
Vsa aktivna društva v občini, teh je dvaindvajset, so prejela Občinske zastave, prav tako tudi občinska gasilska zveza, pokale pa so dobili: za prvenstvo v malem nogometu otrok OŠ prvo mesto Selišči, drugo mesto Že-nik - Sovjak, tretje mesto Videm, v namiznem tenisu otrok OŠ prvo mesto Rok Lovrec, drugo mesto Daniel Lovrec, tretje mesto I
Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov:
Slovenska knjiga d.o.o,, PE Založništvo
Stegne 3
iA/.<.lo-kniigd-si
Od kandidatov pričakujemo:
- komunikativnost in razgledanost - samozavest in organiziranost
- lasten prevoz.
Delo obsega:
- obiskovanje kupcev naših edicij
- včlanjevanje v klub
- svetova n^pri naročilih.
• ° kmadls^va so slab'. 2ato išče 57-letni Janez Časar iz Šalovec dodatne vire zaslužka, da bi preživel sebe in ženo Marijo. Hčerka Suzana, ki si je že ustvarila družino in odšla zdoma, ter sin Simon, ki živi doma in je še samski, s a po no etna in preskrbljena. »V poletnem času sem za določen čas zaposlen pri javnih delih, kjer delamo ,šope’ iz . .e	tudl pripi'av'rn nekal slame za domačo uporabo. Že vrsto let namreč pletem iz slame, ki pa ji do-
™ °p~h 6 ® 3Pt^v0 e a’razne uP°rabne izdelke, predvsem krušne in okrasne košarice, razne podstavke, čebelje kar nnnioito kit-31 - r' P3 SeTnaročil° za izdelavo koša za perilo. Veliko materiala in časa sem porabil in -crpri^nfkp v7hnk|Sne ZUJe Sem ldObl Kos ’e VIS0k skora< me,er' z9°raiin sP°daj ie širok štirideset centimetrov, premer nakazal H	P T* 16 P°Vedal ° S* nai" iZdelkU JaneZ čaSar Medtem «"a barija P^sla
pokazat se pol ducata košaric za vzhajanje krušnega testa ali pa kak drug namen, na primer za sadje.
e i ega osa, ki gaje spletel Janez, bi bilo škoda za umazano perilo. Prav gotovo ga bo kupec uporabil za kaj »atrak-tivnAicRna« - Fntn- s s
Mihael Sever, v strelskem tekmovanju je prejela prehodni pokal občine ekipa Kolomana Flisarja Tišina, drugo mesto na istem tekmovanju si je priborila ekipa Štefana Kovača Turnišče in tretje mesto ekipa MTMS.
Na tekmovanju v streljanja glinastih golobov so si prislužili prehodni pokal občine strelci LD Osek, drugo mesto je zasedla LD Bučkovci in tretje mesto LD Cankova.
Na istem tekmovanju v športnem stavu so prva tri mesta zasedli Milan Pelci (LD Gornja Radgona), Andrej Sapač (LD Cankova) in predstavnik podjetja TILS, v lovskem stavu pa Branko Lončarič (LD Benedikt), Jože Zmazek (LD Bučkovci) in Andrej Sapač (LD Cankova). Tri pokale so prejeli še Sovjak kot najboljši v turnirju malega nogometa v občini, Videm in Slaptinci.
■ Župan občine Slavko Mihalič je v svojem slavnostnem govoru letos nekoliko bolj pozitivno ocenil odnos države do lokalnih skupnosti, čeprav se zaveda, da se težave še pojavljajo. Občanom je predstavil investicije, ki so se zvrstile med letom, ter aktivnosti, ki potekajo v tem času, spregovoril pa je tudi o vrednostih investicij in načrtih za prihodnost.
Darja Tibaot I
a ta dan si bomo pripeli svetlo modri trak v obliki grške črke alfa, ki predstavlja astmo, ato-pijo in alergijo. S tem bomo izkazali osveščenost o tej bolezni in solidarnost do ljudi, ki živijo s to boleznijo. Solidarnost do bolnih je potrebna tako na ravni medčloveških odnosov kot družbenega odnosa. Težave bolnih še vedno premalo poznamo in jih tudi premalo razumemo, pa naj bo to v medsebojnih odnosih, na delovnem mestu ali pri zagotavljanju dobrega zdravljenja.
Strokovnjaki govorijo že o epidemiji bolezni, saj število obolelih zaradi alergijskih bolezni in s tem tudi astme narašča po vsem svetu, še posebno v industrijskih državah. V tej družbi je tudi Slovenija, saj zboli po znanih podatkih za astmo deset odstotkov otrok in mladih do osemnajstega leta starosti, s tem da se pri slabi tretjini otrok bolezenski znaki pojavijo že v prvem letu starosti, v osemdesetih odstotkih pa do petega leta. Stopnja obolevnosti pri odraslih je od štirh do sedemodstotna.
Kaj je astma, atopija in alergija? »Astma je najbolj pogosta kronična pljučna bolezen, za katero je značilno trajno vnetje dihalnih poti. Posledica vnetja so kašelj, občutek stiskanja v prsnem košu, piskanje in dušenje. Atopija je dedna nagnjenost, da telo tvori protitelesa, ki sodelujejo pri alergijski bolezni. Alergija pa je čezmerna preobčutljivost na alergene, to je na tuje
snovi, ki povzročajo alergijsko reakcijo in nato bolezen. Alergene bodisi inhaliramo, zaužijemo, iniciramo ali pa pridejo v telo skozi oči ali kožo,« je povedal dr.Vladimir Mrkšič, pulmolog alergolog z oddelka za pljttčne bolezni v murskosoboški bolnišnici.
Astma je dedna bolezen, zapisana v naših genih, najpogosteje pa jo obudijo alergeni (v petinsedemdesetih do petinosemdesetih odstotkih), v manjši meri pa tudi virusne okužbe ali neznani povzročitelji. Astmo lahko poslabšajo številni dejavniki. Najpogosteje je to stik z veliko količino alergena ali odločitev bolnika, da bo prenehal jemati zdravila. Na stanje bolezni pa tudi zelo neugodno vplivajo dejavniki iz okolja, kot so izpušni plini, smog, cigaretni dim, žveplo, hladen zrak, fizični napor pa tudi nekatera zdravila, kot so aspirin in podobna zdravila za zdravljenje bolečin ter nekatera zdravila za zdravljenje bolezni srca ih krvnega tlaka.
Alergeni nas obdajajo povsod in vedno več jih je; s katerimi se
/'■'J 7nJiSni klub c\PARTNER
Zanesljiv sopotnik zvestih ljubiteljev knjig
Kako enostavno, udobno in poceni do kakovostne knjige?
Slovenska knjiga Je pred tremi leti ustanovila knjižni klub Partner in se s tem prilagodila kupcem, zastopniško prodajo pa spremenila v sodoben, prijaznejši in nevsiljiv odnos do strank. Člane kluba združuje pomembna skupna lastnost: ljubezen do branja in do kluba, ki jim prinaša najboljše knji9e po sprejemljivih cenah. Slovenska knjiga je pridobivanje novih članov zaupala agentom svoje močne zastopniške mreže, na kateri temeljijo njeni dosedanji uspehi. Odločitev je bila pravilna, šal število članov nenehno narašča. Osebni promet agentov pa se upravičeno povečuje.
Možnost zaslužka ponujajo vsem, ki ste pripravljeni širiti članstvo knjižnega kluba Partner ih si želite delo, ki omogoča dober zaslužek. Njihov pristop k delu temelji na desetletnih izkušnjah, ki jih skrbno, dosledno in organizirano prenašajo na nove sodelavce. NJ pomisleke novincev, da niso rojeni za tovrstno delo In da si ne predstavljajo, da bi hodili o vrat do vrat, pa samozavestno in iz lastnih izkušenj radi odvrnejo: "Nič hudega, zato smo ih tu! Še vsakdo, ki se nam je pridružil in sije zastavil nove cilje, je začel in Je tudi uspel!"
V okviru založbe Slovenska knjiga deluje knjižni klub Partner, v katerega se Je v slabi treh letih včlanilo prek 20.000 ljudi. V uspešni projekt se vsak mesec kot novi člah vključujejo kupci naših edicij Iz preteklih let.
Za delo s člani knjižnega kluba Partner zaposlimo
3 AGENTE
za področje Prekmurja in Štajerske
na primer naši predniki niso srečevali. »Človeško telo se ni spremenilo, spremenilo pa se je naše okolje. Število obolelih zelo narašča predvsem v razvitih deželah, saj se pojavljajo novi in novi alergeni. Zelo pomemben alergen so arašidi, potem lateks in mnogi drugi novi elementi. To je davek civilizacije,« je povedal sogovornik.
Zelo redko je, da zdravniki ne bi odkrili povzročitelja alergije, zato je najboljša preventiva izogibanje situacij, v katerih bi bolniki prišli v stik z večjo količino alergena. Toda brez rednega jemanja zdravil bolniki vendar ne morejo biti. »Zdravila delimo v dve skupini, na
preventivna, ki delujejo na samo vnetje, to so preprečevalci ali inhalativni kortikosteroidi, kot so flixotide, pulmovent, tafen, v drugo skupino pa spadajo olajševale! bolezni, kot so inhalacijski bron-hodilatatorji berodual, ventolin, serevent ter novejša zdravila anti-levkotireni, kot je singulair.«
Da bi bolniki s svojo boleznijo znali čim bolje živeti, je najprej pomembno to, da bolezen tudi dobro poznajo. Zato bodo na pljučnem oddelku murskosoboške bolnišnice konec maja začeli s šolo astme, v kateri bodo 1 bolniki spoznavali svojo bolezen, se naučili samonadzora bolezni, da bi potem tudi znali pravilno ravnati. S tem lahko pomembno zavrejo hudo poslabšanje bolezni, ohranijo telesno zmogljivost in sploh z boleznijo bolje živijo.
»Ta pouk je zelo pomemben, saj je bronhialna astma kronična bolezen, ki bolnika spremlja vse življenje. Astme zaenkrat ne znamo pozdraviti, lahko pa bistveno omilimo znake bolezni,« je povej dal dr. Vladimir Mrkšič.
M. H., foto: N.jJ
VESDilK 26. april 2001.KRONIKA 17
Kaj veš o prometu?
etošnje medobčinsko tekmovanje iz poznavanja prometnih predpisov in v spretnostni vožnji (kolesarji in mopedisti) osnovnošolcev z območja Upravne enote Lendava je organizirala OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici, kjer uspešno deluje tudi prometni krožek pod vodstvom mentorice Cilke Horvat.
Tekmovalci so najprej reševali teste, nato pa so se pomerili v spretnostni vožnji na poligonu pri šoli in po vaških cestah.
Med kolesarji so se kot posamezniki najbolj izkazali Samo Gjerek (OŠ Bistrica), Simon Petkovič (DOŠ Genterovci) in Edvard Varga (DOŠ Dobrovnik); med vozniki koles z motorjem (sodelovali sta samo ekipi OŠ Črenšovci in DOŠ Lendava I) pa so bili med posamezniki najboljši Dino Sarjaš, Leon Halas in Tomaž Tkalec (vsi OŠ Črenšovci).
Med osmimi ekipami kolesarjev pa je zasedla 1. mesto OŠ Bistrica pred OŠ Črenšovci I in OŠ Črenšovci II.
Diplome in priznanja jim je podelil župan črenšovske občine A. Tornar.
J. G. ■
5 SIT na minuto. Naročnina 1.000 SIT
Sveženj POMLAD:
Noč in dan!
SI.MOBILov naročniški sveženj POMLAD znotraj SI.MOBILovega omrežja lahko za mesečno naročnino 1.000 tolarjev kličete noč in dan za samo 5 tolarjev na minuto
Naročniško razmerje za sveženj POMLAD lahko sklenete samo med
Ponudba velja od 15. aprila do 31. maja oziroma do razprodaje zalog.
Vse navedene cene vključujejo D Dl
Nokia 3310 za 15.000 tol« 60.000 SIT pogodbene kazni.
• 080 40 20
• www.simobu.si Ponudba velja do 31. maja!
Še se dogajajo čudeži
Preživel 18.000 voltov
električnega udara
Novo življenje Geze Bedoka iz Ratkovec
I o je žena Olga Bedok zvedela, kaj se je zgodilo njenemu I 52-letnemu možu, in ko je skupaj s hčerko in sinom po-I tovala v bolnišnico v Feldkirchen na avstrijskem Tirolskem, je skupaj z družino preživljala najtežje trenutke v svojem življenju (enako seveda tudi sin in hči), kajti skoraj nemogoče je bilo pričakovati, da se bo zgodil čudež in bo mož oziroma oče preživel tako hudo nesrečo.
Resnično se je zgodil čudež, kajti Geza Bedok je preživel. Geza je bil že deseto leto zaposlen pri gradbeni firmi Wilhem & Ma-yer v Gbtzisu na Tirolskem. Kot gradbeni delavec je delal ne le pri nizkogradnjah, ampak tudi viso-kogradnjah, ker pač ni imel vrtoglavice. Opravljal je tudi zelo nevarne delovne operacije, zaradi katerih je bil privezan s pasom ali vrvjo. Nikoli se mu ni zgodilo nič hudega. Pridno je delal in varčeval kot vsi Pomurci, ki delajo na
15. aprilom in 31. majem v Sl.MOBIL centru v Ljubljani in pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih (za natančeni pokličite brezplačno telefonsko številko 080 40 20 ali ob strani www.simobil.si). Ob skleni tli naročniškega raz
tujem, da bi uresničil svoje življenjske cilje. Veliko je že prigospodaril, saj sta z ženo Olgo dala sezidati novo stanovanjsko in gospodarsko poslopje, kupila sta stroje, avto ... Tudi za otroka sta poskrbela. Večkrat je dejal: »Še leto, dve, potem pa se vrnem za stalno domov in bom gospodaril na domači gorički zemlji, ki je nimam tako malo.«
Naši načrti so eno, življenje (ali usoda) pa večkrat vse to obrne na glavo. Najhuje je seveda, če
seznam etn e . Jgnj ■lefona lačate
POMLAD za 24 mesecev velja posebna ponudba
Ob predčasni
se zgodi nesreča, v kateri kdo umre.
»Bilo je lanskega prvega avgusta. Bil sem ob vznožju ,krana’ (visoko gradbeno dvigalo), h katerega ,roki’ sem pri tleh pritrjeval z železno verigo napravo, podobno tisti, kot jo imajo na gradbiščih pomurski zidarji, ki strojno ometavajo stene. Z gradbenim dvigalom je na daljavo upravljal neki Avstrijec. Moral je biti površen, kajti spregledal je bližnji električni daljnovod z napetostjo 18.000 voltov in zadel ob žice, takoj je steklo po meni 18.000 voltov električnega toka. Dobil sem hude opekline po rokah, s katerimi sem držal napravo, ki sem jo priključeval na dvigalo; poškodbe so nastale na nogah, po glavi... Ljudje so mi pozneje povedali, da so bili prepričani, da me je elektrika ubila, toda, kot vidite, še živim.«
Sl.MOBIL d.d., Šmactiaska 134b, 1000 Ljubljana

Da, Geza živi, toda to ni več tisti Geza, kot so ga poznali domači, sorodniki, vaščani, sodelavci ..., kajti posledice so očitne. Vsekakor pa je čudež, da se ni zgodilo najhujše. Po udaru elektrike so Gezo odpeljali s helikopterjem v bolnišnico v Feldkirchen, znano smučarsko središče. Gezi pa ostaja to mesto znano predvsem po tem^ da so mu tam rešili življenje. Iz nezavesti se je prebudil naslednji dan ponoči ob treh. To je bilo se
veda tudi zelo spodbudno za njegove svojce, ki so bili »pripravljeni« na najhujše, potem pa jih
je spodbudila iskrica upanja, da ne bodo ostali brez moža in očeta; so se pa zavedli (in to so morali tudi sprejeti), da posledice bodo. In tudi so, saj so mu popustile življenjske moči in težko in nerazumljivo govori. Ob obisku pa smo se vseeno sporazumeli, kajti zraven je bila žena Olga, ki že dobro pozna moževo govorico, mimiko, kretnje.
»V bolnišnici v Feldkirchnu sem bil dva tedna, potem pa do sredine oktobra v bolnici v Rank-weilu. Od tam so me prepeljali na rehabilitacijo v Bad Hiring, kjer sem se zaradi razgibavanja prstov in verjetno tudi umskega naprezanja vadil tudi v ročnih delih in nekaj sem jih prinesel domov, na primer tole košarico in obesek za lončnice. Če primerjam, kako nebogljen sem bil sprva, nekaj časa tudi sploh nisem videl,, sem kar napredoval. Po vrnitvi iz bolnice sem ostal še naprej v Avstriji, ker sem imel bolniški dopust, potem pa sem bil 'na invalidski komisiji m sedaj čakam na odločbo o invalidski upokojitvi,« sem (s pomočjo žene Olge) razumel Gezovo pripoved.
V pogovoru je povedal, da je najel v Avstriji odvetnika, ki bo skušal izterjati od avstrijske zavarovalnice in tudi od firme primerno odškodnino. Kolikšna bo, seveda ne ve, si je pa odvetnik nekako izgovoril za svoje pravdanje petnajst odstotkov odškodni-
Geza Bedok iz Ratkovec se je po udaru elektrike in daljši nezavesti obudil v življenje, vendar so posledice udara 18.000-voltne napetosti pustile določene posledice. Spodbudno: zdravstveno stanje se izboljšuje. - Foto: Š. S.
ne. Še dobro, da mu ni bilo treba dati akontacije. Geza je medtem tudi že odplačal vse anuitete od
kredita, ki ga je svojčas najel, in tako se je vrnil iz Avstrije povsem brez obveznosti do nje. Zdaj pa ostajajo le obveznosti Avstrije do njega - človeka, ki mu je tujina vzela zdravje v najlepših in najbolj ustvarjalnih letih človeškega življenja. Pa tudi to ni življenjsko pomembno: važno je, da je rešen zanesljive smrti in - živi! Tudi pošali se rad. Ko sva si segla v roke, sem mu jih malo stresel, rekoč, da je najbrž elektrika stekla iz njegovih v moje. »Res je stekla, ampak ne po vaših (Geza seveda ni mogel vedeti, da me je 220 voltov že nekajkrat streslo!), ampak po mojih: 18.000 voltov in nekako sem se spet obudil v življenje.« Štefan Sobočan ■
Markišavci
Avto oplazil peško
Predzadnjo sredo, 18. aprila, ob 23. uri je v Markišavcih voznik osebnega avta O. S. (zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča) zapeljal na bankino, nakar je trčil v betonski propust odcepa ceste za Nemčavce. Vozilo je začelo bočno drseti čez odcep, pri tem pa je oplazilo peško M. K., ki je šla po odcepu. Ta je padla in se hudo poškodovala. Š. S. ■
Rabote« v Cerkvenjaku
Med kraji, kjer ljudje vsako pomlad vzdržujejo vaške ceste in poti ter pri tem poberejo navlako, ki je sicer nihče drug ne bi je že od nekdaj slovenskogoriški Cerkvenjak. Včasih so ljudje rekli temu delu »rabota«. Izostanek naj bi terjal denarno nadomestilo štiri tisoč tolarjev Spodbudno je, da se večina ljudi iz petnajstih cerkvenjaških zaselkov zaveda, da narava mora biti čista in da nam je ne bo nihče drug očistil m obvaroval kot samo lokalno prebivalstvo, zato je bila udeležba na »raboti« kar dobra. »Naš kraj je lepši,« se lahko pohvalijo. Posnetek je iz Stanetipec. - Foto: F. Bratkovič

18
^HUK I
26. april 2001 fHHH
Nogomet
Mura premagala Olimpijo
V nadaljevanju prvenstva v prvi državni nogometni ligi Si. mobil je osvojila soboška Mura štiri točke. Sobočani so v Fazaneriji premagali ljubljansko Olimpijo in na Bonifiki igrali neodločeno s Koprom. Srečanje med Muro in Olimpijo je kljub delavniku v Fazanerijo pritegnilo okrog 4.000 ljubiteljev nogometa, ki so bili na koncu zadovoljni z zmago domačinov. Tekma sicer ni bila na visoki ravni, vendar zelo borbena, zaradi pomembnosti pa tudi s številnimi napakami. Zmago so si Sobočani zagotovili v končnici tekme, saj je Gabor dosegel prvi zadetek štiri minute pred koncem tekme, končni rezultat pa je postavil Grizold v zadnji minuti. S taktično dobro igro pa so Sobočani osvojili točko v Kopru. Gostitelji so imeli sicer nekoliko več od igre in tudi dvakrat zadeli okvir vrat, vendar niso uspeli premagati vratarja Botonjiča. Vodstvo soboškega prvoligaša je po tekmi z Mariborom v Ljudskem vrtu uvedlo disciplinski postopek proti šestim nogometašem: Marjanu Dominko, Francu Cifru, Aleksandru Kopunoviču, Goranu Rističu, Alešu Gaborju in Mitji Er-niši, ker so prekršili klubska pravila. Omenjeni igralci so se namreč predolgo zadržali in veselili v gostinskem lokalu. Kazni bodo predvidoma izrekli v štirinajstih dneh.
V dvaindvajsetem kolu prvenstva v drugi državni ligi so Beltinci gostili Zagorje in iztržili le točko, čeprav so trikrat vodili in zapravili nekaj lepih priložnosti. Renkovci so gostovali v Šmartnem ob Paki in tekmo po pričakovanju izgubili. Nafta iz Lendave pa je bila prosta. Zanimivo srečanje pa se obeta v nedeljo v Lendavi, ko bo na sporedu prekmurski derbi med Nafto in Renkovci.
V devetnajstem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi je bil derbi v Bakovcih med Bakovci in spomladi še neporaženo Čardo iz Martja-nec. Zmagali so Bakovci in še naprej vodijo na lestvici. Z nepričakovano visokim rezultatom pa so nogometaši Črenšovec premagali Veržej in se usidrali na drugem mestu. Do presenečenja je prišlo tudi na Bistrici, kjer so Odranci (trenerja Stanka Prerado-viča je zamenjal Štefan Kozic, ki se je vrnil) premagali Bistrico, to pa je prva spomladanska zmaga nogometašev Odranec in prvi spomladanski poraz Bistrice. Lesoplast iz Križevec . je z novim trenerjem Štefanom Ivaničem na Kuzmi premagal Tromejnik Slovenico in dosegel drugo zaporedno zmago. Turnišče je šele v drugem polčasu uspelo premagati Goričanko, ki je zapravila nekaj stoodstotnih priložnosti in se tako znašla v nezavidljivem položaju. Rogašovčani v spomladanskem delu prvenstva še niso zmagali. Apače so prepričljivo premagale Kobilje, ki spomladi še ni zmagalo in je v veliki nevarnosti za izpad iz lige. Kerna je v Puconcih premagala Hotizo, to pa je drugi zaporedni poraz.
V prvi soboški medobčinski nogometni ligi Tišina in Rakičan nadaljujeta z zmagami in povečujeta vodstvo. V šestnajstem kolu je Tišina katastrofalno porazila Ljutomer, Rakičan pa je prepričljivo premagal Serdico. Kot kaže, bo treba počakati na predzadnje kolo, ko se bosta v Rakičanu srečali moštvi Rakičana in Tišine in odločili, komu bo pripadel naslov prvaka.
V prvi lendavski medobčinski nogometni ligi so odigrali trinajsto kolo. Dobrovnik, ki je slabo štartal v spomladanski del prvenstva, je nepričakovano igral neodločeno z Olimpijo v Dolgi vasi, Nedelica pa je prepričljivo zmagala v Petišovcih in tako sama vodi na lestvici. Sicer pa bo že naslednje kolo pokazalo, katero moštvo ima največ možnosti za osvojitev naslova prvaka, saj v Nedelici gostuje Dobrovnik.
Pari Mančpn I
Namizni tenis
Pomurci prijetno presenetili
Po končanem rednem delu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi so pomurske ekipe dosegle več, kot smo lahko pričakovali. Radgona in Moravske Toplice Sobota sta se uvrstili v končnico za naslov državnega prvaka, Pucončani pa za uvrstitev od petega do osmega mesta. Radgončani so s tretjim mestom izpolnili pričakovanja, če pa bi imeli boljšega tretjega igralca, bi se lahko potegovali prav za vrh. Kitajec Xu Jia in Rihtarič sta namreč ves čas igrala odlično. Najboljši v ekipi je bil Xu Jia (40 : 9), ki je bil peti igralec lige, Rihtarič (32 : 18) pa je pristal na desetem mestu. Rezultat Benkoviča je 8 : 33, dvojice Xu Jia-Rihtarič pa 8 : 6. Najbolj so presenetili Sobočani, ki so zasedli četrto mesto, saj tega nihče ni pričakoval. Klub sta namreč zapustila Horvat in llnger, odlična okre- ‘ pitev pa je bil Hrvat Karkovič. Ob njem so veliko pridobili drugi trije člani ekipe. To še posebej velja za mladega Koščaka, ki je prvič igral v prvi državni ligi. Svojo nalogo je opravil Solar, medtem ko je bil slabši od pričakovanj Kocuvan. Daleč najboljši igralec v ekipi-je bil Karkovič (43 : 4), ki je bil drugi igralec v ligi. Rezultati preostalih pa So naslednji: Koščak (11 :19), Kocuvan (12 : 27), Solar (8 : 17), Karkovič - Koščak (10:5), Karkovič -Kocuvan (1 : 2). Kerna iz Puconec je zasedla kot novinec solidno
Rokomet
Pomembna zmaga Kroga Bakovec
V dvajsetem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je ekipa Kroga Bakovec v Murski Soboti presenetljivo, vendar zasluženo premagala vodečo Sevnico z rezultatom 27 : 26 (11 : 14) in dosegla pomembno zmago v boju
Odbojka
Pomurje tretje v državi
V drugi tekmi končnice državnega članskega prvenstva v odbojki za tretje mesto je Pomurje iz Murske Sobote v Ljubljani premagalo Olimpijo s 3 : 1 (16 : 25, 25 : 22, 25 : 23, 25 : 17).
Gostitelji so bili boljši le v prvem nizu, ki so ga prepričljivo dobili, medtem ko so Sobočani v nadaljevanju zaigrali boljše in zasluženo zmagali.
• Pomurje: Horvat, Prša, Tinev, Tot, Kerec, Čeh, Najdič, Marič, Kovačec, Fujs. Ker je Pomurje zmagalo s 3 :1 tudi na prvi tekmi v Murski Soboti je zasedlo tretje mesto, ki je lep uspeh. Tako so Sobočani samo potrdili, da so tretje najboljše moštvo v Sloveniji, ki so ga zasedli tudi po rednem delu ligaškega tekmovanja. (F. M.)
Nogometna Si. mobil liga
Rezultati - 27. kota
Koper: Mura 0: 0
Dravograd: Korotan 1:2
Olimpija: Tabor 6:0
Maribor: Domžale 1:1
Gorica: Primorje 0:1
Publikum : Rudar 3 :1
Maribor	2715	7 5	52:29	52
Olimpija	2715	5 7	64:41	50
Primorje	2611	6 9	34:32	39
Publikum	2711	5 11	45:42	38
Rudar	2710	7 10	38:33	37
Gorica	2711	4 12	41:37	37
Mura	27 9	9 9	29:31	36
Korotan	2710	6 11	38:42	36
Koper	27 8	9 10	31.36	33
Dravograd	26 9	4 13	40:45	31
Domžale	27 9	4 14	36:52	31
Tabor	27 7 2. SNL Rezultati - 21. kota: Beltinci: Zagorje 3: Šmartno: Renkovci -Jadran: Iv. Gorica 1 Pohorje: Viator 2:2 Brda: Dravinja 1: 2 Elan: Železničar 3: Triglav: Aluminij 3 : Nafta prosta		6 14 3 4:2 :0 2 1	31:59	27
Triglav	2216	3 3	50:14	51
Elan	21 14	3 4	40:23	45
Aluminij	2212	6 4	44:24	42
Šmartno	2112	5 4	42:24	41
Jadran	2111	5 5	34:20	38
Nogometna Si. mobii liga
Namiznoteniška ekipa Moravskih Toplic Sobote - četrtouvrščena v rednem delu prvenstva v pni državni ligi. Stojijo od leve: Miran Solar, Jure Koščak, Neven Karkovič, Gregor Kocuvan in Miran Močan (trener). Fotografija: Jure Zauneker
peto mesto, to pa je veliko več kot obstanek v ligi, ki je bil njihov cilj. Prenehal je igrati najboljši igralec v drugi ligi Kovač, prišla pa sta nova igralca Unger in Pavič, ki pa sta bila obremenjena tudi s trenerskimi posli. Ekipi je precej pomagal Benko, Smodiš in Sapač pa sta lahko spoznala, da je velika razlika med prvo in drugo ligo. Najboljši igralec v ekipi je bil Pavič (25 : 17), preostali pa so dosegli naslednje rezultate: Llnger (25 : 20), Benko (11 : 15), Smodiš (3 : 12), Sapač (5: 2), Unger - Pavič (11 : 6), Benko - Sapač (1 : 0).
V drugoligaški konkurenci je zasedla druga ekipa Moravskih Toplic
za obstanek v ligi. Gostje so v prvem polčasu že vodili s 6 goli prednosti, vendar so gostitelji v drugem polčasu zaigrali kot prerojeni in s tremi zaporednimi goli rezultat izenačili na 14 : 14. Zmago pa so si domačini zagotovili šele v za-
Iv. Gorica	2210	3 9	38:31	33
Zagorje	22 8	7 7	30:24	31
Dravinja	22 8	5 10	20:28	29
Nafta	21 7	7 7	23:22	27
Železničar	22 7	5 10	28:38	26
Viator	22 6	6 10	33:34	24
Beltinci	22 5	6 11	26:42	21
Šentjur	15 6	3 6	23:27	21
Pohorje	21 5	5 11	21:36	20
Brda	21 3	2 16	28:58	11
Renkovci	21 2	3 16	26:52	9
3. SNL vzhod
Rezultati * 19. kota:
Bakovci: Čarda 2:1
Kerna: Hotiza 2:1 Črenšovci: Veržej 5:0 Tromejnik : Lesoplast 1:3 Apače: Kobilje 3:0 Turnišče: Goričanka 3 :1 Bistrica: Odranci 0:2
Bakovci črenšovci	1912 2 5 1911 2 6		47:21 47:32	38 35
Čarda	19	8 7 4	35:23	31
Turnišče	19	9 4 6	35:30	31
Kerna	19	9 3 7	35:28	30
Lesoplast	19	8 5 6	41:31	29
Odranci	19	7 7 5	37:31	28
Hotiza	19	8 3 8	40:28	27
Apače	19	7 3 9	35:39	24
Veržej	19	6 5 8	26:29	23
Tromejnik	19	6 4 9	32:40	22
Bistrica	19	5 3 11	27:63	18
Goričanka	19	3 8 8	24:30	17
Kobilje	19	4 4 11	15:51	16
2. MNL MS	Rotunda	16 2 0 14	21:85	6
Rezultati -16. kota:				
Bogojina: Hodoš 6: 0	2. MNL Lendava			
Rotunda: Šalovci 0:8	Rezultati -	13. kota:		
Dokležovje: Gančani 0:1	Kapca: Žitkovci 2:1			
Pušča: Makoter 0:11	Mostje: Dolina 5:2 .			
Makoter 16 13 2 0 91.13 44	Graničar:	Nafta (v.) 2:2	41:21	25
Gančani 16 12 1 3 43:30 37	Mostje	13 8 1 4		
Šalovci 16 10 2 4 39:16 32	Žitkovci	13 7 3 3	31:21	
Bogojina 16 9 3 4 52:25 30	Nafta (v.)	13 6 5 2	34:19	15
Hodoš	16 5 3 8 35:54 18	Kapca	13 5 0 8	24:26	। * 14
Pušča	16 4 0 12 21.58 12	Graničar	13 4 2 7	25:31	10
Hnklelnvio 1R 1 9 19	94-aR R	hnlina	m n 1 d	13:50	1 v
Sobote solidno četrto mesto. Najuspešnejša igralca sta bila lanska kadetska državna reprezentanta Ropoša (33 : 15) in Ocepek (23 : 17), preostali pa so dosegli naslednje rezultate: Puhan (20 : 20), Roudi (2:11), Fridrih 1:1), Ropoša- Ocepek (8 : 5), Puhan-Ropoša (3:0) in Roudi - Fridrih (1 : 0).
V tretji ligi je zasedla druga ekipa Kerne iz Puconec solidno četrto mesto. Najboljši v ekipi je bil Gider (20 : 13), ki je na desetem mestu. Uspešen je bil tudi Gorčan (21 :
17)	. Ljutomer, ki je prvič tekmoval, pa je zasedel deveto mesto. Najboljša v ekipi sta bila Tkalec (11 : 26) in Tratnjek (11 : 26). M. U.
Mura : Olimpija 2 : O
Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 4.000. Sodnik: Krajnc (Ptuj). Strelca: 1 : 0 Gabor (84), 2 : 0 Grizold (90).
Mura: Botonjič, Jozinovič, Cifer, Prednik, Bakula, Ristič, Kopunovič (Gabor), Vogrončič, Žilavec (Erniša), Gajser (Tiganj), Grizold.
Koper: Mura O : O
Koper - Štadion na Bonifiki, gledalcev 2000. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Mura: Botonjič, Jozinovič, Cifer, Prednik, Bakula, Dominko, Vogrinčič (Gabor), Žilavec (Gajser), Erniša, Ristič (Kopunovič), Grizold.
Druga državna nogometna liga
Beltinci: Zagorje 3 : 3
Beltinci - Štadion v športnem parku, gledalcev 400. Sodnik: Vehar (Žiri). Strelci: 1 : 0 Gostan (36), 1 : 1 Poglajen (40), 2 : 1 Mašič (47-11 m), 2 : 2 Petrušič (55), 3 : 2 Mašič (76), 3 : 3 Klančič (81).
Beltinci: Talaber, Zlatar, Kološa, Cener, Fajdiga, Erjavec, Zver (Mertuk), Fras, Škafar (Benko), Gostan, Mašič.
Šmartno : Renkovci 4 : 2
Šmartno ob Paki - Štadion Šmartnega, gledalcev 300. Sodnik: Mihelič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Arlič (3), 1 : 1 Kocet (30), 2 : 1 Repovž (36), 3 : 1 Mujakovič (59), 3 : 2 S. Bojnec (65 - 11 m), 4 : 2 Repovž (67-11 m).
Renkovci: A. Lebar, Gruškovnjak, Kerman (Felbar), Nežič, S. Bojnec, D. Horvat (M. Horvat), R. Bojnec, Ritlop, Puhar, S. Lebar, Kocet.
Tretja državna nogometna liga
Bakovci: Čarda 2 :1
Bakovci - Štadion Bakovec, gledalcev 200. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelci: 1 : 0 Viher (25), 2 : 0 Hari (35), 2 : 1 Črnko (74).
Bakovci: Luk, Sabotin, Celcar, Bači, Ivančič (Gregorič), Šajt, Recek, Far-šang, Donša, Viher (Š. Hari), J.Hari (Cor).
Čarda: Špilak, Matuš (Pelcar), M. Kerčmar (Jančarič), Jaklin, Antolin, I. Kerčmar, Kreft, Horvat, Kerec, Črnko, Čarni.
Bistrica : Odranci O : 2
Bistricva - Štadion Bistrice, gledalcev 500. Sodnik: Šinkovec (Mariabor).
Strelca: 0 : 1 B. berendijaš (53), 0 : 2 Koša (93).
Bistrica: Kusek, Žižek, Cigan, Kustec, R. Kolenko, Maučec, A. Kolenko, Ozbetič (Horvat), Biro (Gruškovnjak), Vickovič, Lebar (Korošec).
Odranci: Marič, Borovič (Kreslin), Virag, Pozderec, R. Berendijaš, Hozjan, Mertik, Zadravec, Koša, B. Berendijaš, Golob (Brunec).
dnjih sekundah igre. Junak srečanja je bil Aleš Kolmanko, ki je dosegel 12 golov. Krog Bakovci: B. Vereš, D. Kolmanko 2, A. Kolmanko 12, Kreft, Ovsenjak, Hegeduš 1, Smodiš 1, Horvat 2, A. Vereš 3, S. Buzeti 5, D. Buzeti 1, Martinec, Žajnkovič, Roškar. (F. M.)
Zmaga Arconta v Kamniku
V trinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Arcont iz Gornje Radgone v Kamniku premagal istoimensko ekipo z rezultatom 35 : 28 (16 : 15). Radgončani so bili večji del tekme v vodstvu, tako da je zmaga povsem zaslužena. Arcont Radgona: L. Klun 2, Petraš, Pintarič, Hojs 1, Smolko 1, Zorko 11, Trbuc 4, Kepe 9, Trstenjak, N. Klun 6, Far-tek 1, Boganovič, Žinkovič. (F. M.)
1	.MNL MS
Rezultati -16. kota:
Tišina: Ljutomer 8 :0 Roma: Cankova 2:1 Ižakovci: Slatina 1:0 Rakičan: Serdica 4 : 0 Grad: Motvarjevci 2:1 Bratoncf: Lipa 2:1
Tišina	1612 2 2	54:17 38
Rakičan	1612 2 2	45:14 38
Ižakovci	16 8 3 5	36:345 27
Roma	16 8 3 5	38:47 27
Serdica	16 8 2 6	32:34 26
Slatina	16 7 3 6	36:31 24
Cankova	16 6 3 7	36:43 21
Grad	16 6 1 9	41:36 19
Motvarjevci	16 6 1 9	36:38 19
Bratonci	16 6 1 9	27:35 19
Lipa	16 4 1 11	19:44 13
Ljutomer	16 2 0 14	29:56 6
1. MNL Lendava		
Rezultati -13. kota:		
Olimpija: Dobrovnik 1:1		
Petišovci: Nedelica 0:5		
Lakoš: Panonija 0:0		
Čentiba: Polana 4 :2		
Nedelica	1310 2 1	45:7 32
Dobrovnik	13 9 3 1	30:11 30
Čentiba	13 6 4 3	31:21 22
Polana	13 6 0 7	38:24 18
Lakoš	13 5 2 6	18:26 17
Panonija	13 3 4 6	12:26 13
Olimpija (-3)	13 3 2 8	20:25 8
Petišovci	13 1 1 11	13:67 4
Turnišče : Goričanka Big Fun 3 : 1
Turnišče - Štadion Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Tompa (58 - 11 m), 1 : 1 Šuša (63), 2 : 1 Zver (75), 3 : 1 Zver (76). Turnišče: Dominko, Boris Mertuk (P. Zver), Bojan Mertuk (Erjavec), D. Pucko, Buzeti, J. Pucko, Starčevič, Ternar, Lacko (Lebar), Tompa, A. Zver. Goričanka Big Fun: Nemec, Frčko, Kren, Buček, Gider, Lapoša, Šuša, Ficko, Turza, Poredoš, Kosednar.
Apače: Kobilje 3 :0
Apače - Štadion Apač, gledalcev 200. Sodnik: Mijatovič (Velenje). Strelci: 1 : 0 Logar (33), 2 : 0 Šunko (78), 3 : 0 Logar (87).
Apače: Kozar, Štrakl, Fifolt, Grilanc, Hvalec, Rakovec, Logar, Vajngerl, Topolinjak (Muhič), Vajnhandl, Vukan (Šunko).
Kobilje: Zver, Pal, Gregorec, Nemet (Cener), Muller, Horvat, Resnik, Zorica, Kutoš, Trajber, Lebar.
Tromejnjk Slovenica : Lesoplast 1 : 3
Kuzma - Štadion Tromjenika Slovenice, gledalcev 400. Sodnik: Koren (Renkovci). Strelci: 1 : 0 J. Horvat (9), 1 : 1 Toth (25), 1 : 2 Škaper (38), 1 : 3 Časar (90).
Tromejnik Slovenica: Škrbič, Šinko, B. Horvat, J. Horvat (Pelcar), Škodnik, A. Šalamon, B. Šalamon, S. Hajdinjak, Kranjc, Zrim, Kovač (D. Hajdinjak).
Lesoplast: Zver; Pejčič, Toth (Gjergjek), Živič, Kardoš (Car), Škerlak (Čerp-njak), Kutoš, Krančič, Časar, Škaper, Ulen.
Črenšovci: Veržej 5 :0
Črenšovci - Štadion Črenšovec, gledalcev 100. Sodnik: Babič. Strelci: 1 : 0 Kreslin (11), 2 : 0 De. Horvat (43), 3 : 0 De. Horvat (61), 4 : 0 Matja-šec (75), 5 : 0 De. Horvat (77).
Črenšovci: A. Plej (Hanžekovič), Matjašec, Hartman, E. Plej, Pucko (Gom-boc), Šobak, Tkalec, Kustec, Kreslin, Vori, de. Horvat.
Veržej: Dervarič, Panič, Puško, Hanžekovič, A. Osterc, B. Osterc, Vidmar (Špilak), Rajh, Sunčič, Kolbl (Vajs), Cmrečnjak.
Kerna : Nograd Hotiza 2 : 1
Puconci - Štadion Kerne, gledalcev 150. Sodnik: Goričan (Draža vas)-Strelci: 1 : 0 Vinčec (38), 2 : 0 Kuhar (60), 2 : 1 Gjerkeš (90).
Kerna: Maučec, D. Banfi, Vinčec (Kuzma), Maček, Sočič, Ivančič, Gerg°' rec, Kuhar, Rakar (Henzel), Gomboši, Bočkorec (B. Banfi).
Nograd Hotiza: Žižek (Šumenjak), Kulčar, Farkaš (Horvat), Oletič, Kolar-Prendl (Jakšič), Albert Lackovič, Albin Lackovič, Robert Lackovič, RitloP> Gjergjek.
VESINK 26. april 2001
ŠPORT
19
Rokoborba
Pomurci prvi na Dunaju
Na Dunaju je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje za kadete v grško-rimskem slogu. Sodelovalo je osem ekip iz treh držav. Med njimi je bila ekipa Pomurja, ki so jo
Judo
Benkovain Časar DP
V Slovenj Gradcu je bilo državno prvenstvo šolskih športnih društev v judu. Med 121 tekmovalci so sodelovali tudi nekateri pomurski tekmovalci in tekmovalke. Najuspešnejša sta bila Tadej Časar (46 kg) in Lea Benko (63 kg), oba DOŠ Lendava, ki sta zasedla prvi mesti in postala državna prvaka. Rok Dominko (46 kg) iz OŠ Turnišče pa je zasedel drugo mesto. Vsi so člani Judo kluba Lendava. Ekipno je bila DOŠ Lendava tretja. (F. B.)
Kegljanje
2	. liga ženske
Miroteks	1210	0	2	64:32	20
Miklavž	12 7	2	3	57:39	16
Impol	12 7	1	4	49:47	15
Celjski plini	12 6	2	4	59:37	14
Nafta	12 6	0	6	42:54	12
Šoštanj	12 2	1	9	35:61	5
Sremič Krško	12 .1	0	11	30:66	2
Košarka
Gladovič v Soboti
Dosedanji košarkar ŽKK Maribor Denis Gladovič bo igral v naslednji sezoni za Košarkarski klub Radensko Creativ iz M. Sobote v 1. B-ligi. Gladovič, ki je z Mariborom že igral v prvi državni ligi, je s klubom podpisal dveletno pogodbo.
Kmalu pa naj bi v klubu še prišlo do nekaterih igralskih sprememb. (F. M.)
Odbojkarji Beltince - zadnjeuvrščena ekipa ” drugi državni ligi. Stojijo od leve: Stanko Gobec, Jure Lukač, Uroš Gumilar, Primož Horvat; čepijo: Marko Janža, Črt Časar, Gorazd Glder in Marko Mesarič. Fotografija: Jure Zauneker
Ob praznovanju 50-jetnice ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote in 65-letnice organiziranega igranja šaha v Murski Soboti je bil dvoboj med ŠD Radenska Pomgrad in reprezentanco Pomurja. Zmagala je Radenska Pomgrad s 44,5 : 19,5 točke.
Posamezni izidi: Cigan : Resman 2 : 0, B. Kovač : Žganec 1 : 1, A. Kos : Gaber 1,5 : 0,5,1. Kos :
sestavljali rokoborci Murske Sobote in Mlekoprometa iz Ljutomera, in dosegla lep uspeh, saj je zasedla prvo mesto. Med posamezniki so zmagali: Sašo Mlinarič (39 kg), Aleš Krojs (58 kg), Jure Kuhar (76 kg), vsi Murska Sobota, ter Mitja Sedmak (85 kg) iz Ljutomera. Drugi je bil Dejan Šernek (69 kg), tretja pa Sašo Hladen (54 kg), oba Murska Sobota, in Simon Novak (76 kg) iz Ljutomera. Andrej Slavič (63 kg) iz Murske Sobote je bil četrti.
V soboto, 28. aprila, bo v telovadnici OŠ II v Murski Soboti državno rokoborsko prvenstvo za kadete in mladince. (F. M.)
Kolesarstvo
V Trstu je bila mednarodna kolesarska dirka na kronometer za amaterje. Med 160 kolesarji iz 16 držav sta sodelovala tudi člana Kolesarskega kluba Tropovci Hančič Klemen In Bernard Omar in dosegla lep uspeh. Klemen je zasedel drugo, Omar pa četrto mesto, ki je za začetek sezone zelo spodbudno. (F. M.)
Strelstvo
Markoja pred Dularjevo
V Murski Soboti je bilo finalno tekmovanje mednarodne strelske lige treh dežel. Lep uspeh so dosegli pomurski strelci in strelke. Med posamezniki je zmagal Robi Mar-
Strbad 1,5 : 0;5, D. Hari: Tomašič 1:1, Bolčič : Ružič 1 : 1, B. Hari: Studnička 1,5 : 0;5, A. Lazar: J. Vučko 2 : 0, Radosavljevič : Ba-laškovič 2 : 0, Gomboc : Ligeti 2 : 0, Režonja : Lukič 2 : 0, Gruško-vnjak : Vidič 1 : 1, A. Marič : Bor-kovič 1:1, Kegl: Žekš 1:1, Gju-ran : Brunčič 1:1, Sedonja : Lovrenčič 0,5 : 1,5, M. Kovač: Marič 2 : 0, D. Kovač : Žajdela 1 : 1, M.
Speedway
Koren sedmi, Horvat dvanajsti
V Petišovcih je bilo finalno tekmovanje državnega prvenstva posameznikov v speedwayu, ki ga je pripravil Speedway team Lendava. Kljub Slabemu vremenu si je dirko ogledalo okrog tisoč ljubiteljev tega športa. Poleg najboljših slovenskih speedwayistov šo sodelovali tudi nekateri tekmovalci iz
koja (SD Štefana Kovača, Turnišče) s 4.119 pred Majo Dular (SD Pomurka Ml), 4.112. Gorazd Kocbek (SD Janko Jurkovič) je bil s 4.103 peti, Rajko Robnik (SD Ljutomer) s
Hočevar : Rožman 2 : 0, Jerše : Šubašič 0,5 : 1,5, Gašper : Štelcer 1:1, Kramar: Gorenčič 0 : 2, M. Vučko : J. Rožman 1 : 1, M. Lazar : Sukič 2 : 0,B. Hočevar: Jerebic 2 : 0, Cajnko : Koračin 2 : 0, Berke : Breznik 2 : 0, Benko : Zadravec 1 : 1, Fefer : Keček 1,5 : 0,5, Caf : Baša 1,5 : 0,5, Gjergjek': Horvat 2 : 0, Buzeti: Puntigam 1:1. (F. M., fotografoja: N. J.)
Madžarske in Češke. Po pričakovanju je zmagal Matej Ferjan (Ljubljana), to pa je že njegov peti zaporedni državni naslov.
Sodelovala'sta tudi domačina Jože Koren in Ištvan Horvat. Koren je imel smolo, saj mu je odpovedal motor in je moral tekmovati z rezervnim motorjem in tako je zase-
4.099 šesti, Tomaž Krčmar (SD Pomurka Ml) s 4.091 sedmi, Drago Pertoci (SD Koloman Flisar, Tišina) s 4.086 deveti, Milan Svetec (SD Radgona) s 4.085 deseti, Dušan Ziško (SD Koloman Flisar) s 4.078 dvanajsti in Valter Pajič (SD Kolo-mana Flisarja) s 4.056 petnajsti. V ekipni konkurenci je zmagala SD Zelenbor z 202 točkama pred SD Kolomana Flisarja Tišina, 184, SD Pomurko Ml Murska Sobota, 184, SD Štefana Kovača Turnišče je bila s 172 peta, SD Ljutomer s 112 sedma, SD Radgona z 98 deveta in SD Janka Jurkoviča Videm z 48 točkami štirinajsta. (F. M.)
Hokej na travi
Triglav že v finalu
Odigrane so bile povratne pokalne tekme članov v hokeju na travi. Lek je v Lipovcih premagal Mursko soboto z 11 : 0, Triglav iz Predanovec pa 7 : 1. Triglav se je že uvrstil v finale, medtem ko bosta Lek in Svoboda iz Ljubljane odigrala še polfinalni tekmi. Prva tekma bo v Lipovcih 2. maja.
Odigrani sta bili zaostali tekmi mladinsko-ženskega prvenstva. Mladinci Moravskih Toplic so premagali Svobodo s 3 : 0, Svoboda pa je premagala žensko ekipo Moravskih Toplic s 4 : 2. (F. M.)
Mladinci - ženske
M. Toplice Lek	7 6	6 4	1 2	0 0	25:5 28:8	19 14
Svoboda	8	4	1	3	25:11	13
Triglav	6	4	0	2	18:6	12
Triglav (ž.)	6	3	0	3	6:11	9
M. Toplice (ž.)	7	0	1	6	4:21	1
M. Sobota	8	0	1	7	1:45	1
Ženski nogomet
Vodijo Odrančanke
V Odrancih je bil četrti turnir državne ženske nogometne lige vzhod. Največ uspeha je imela prva ekipa Odranec, saj je premagala Phoenix iz Murske Sobote z 2 : 0, Škale z 1 : 0, Pohorje s 5 : 0 in drugo ekipo Odranec s 5 : 0 ter igrala neodločeno 0 : 0 z Mariborom. Phoenix je premagal Pohorje z 2 : 0, Odrance II z 1 : 0 in Škale z 1 : 0 ter izgubil z Mariborom z 0 :1 in Odranci I z 0 : 2. Po štirih turnirjih vodijo Odranci I s 43 točkami pred Mariborom, 38, Skalami, 37, Phoenixom, 34, Pohorjem, 17, in Odranci II, 2 točki. Jeseni nameravajo ustanoviti pomursko ligo v malem nogometu za ženske, starejše od 16 let. (F. M.)
del šele deseto mesto, Horvat pa je bil štirinajsti.
V skupni uvrstitvi je Jože Koren zasedel sedmo, Ištvan Horvat pa dvanajsto mesto. Jože Koren se bo ob koncu tedna udeležil svetovnega prvenstva v Debrecenu na Madžarskem. (F. M, fotografija: N. J.)
SD ŠK Turnišče II drugoligaš
V Ljubljani je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v drugo državno strelsko ligo. V streljanju z zračno puško je sodelovala tudi druga ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišča in s 1706 krogi (Igor Makari 577, Denis Lebar 577, Gregor Maučec 552) zasedla prvo mesto ter postala novi drugoligaš. V streljanju z zračno pištolo je sodelovala ekipa Coala iz Petišovec in zasedla s 1592 krogi tretje mesto in se ni uvrstila v drugo ligo. Treba pa je povedati, da zaradi poškodbe ni nastopil najboljši strelec Milan Cofek. (F. M.)
Strelstvo - Končano je bilo prvenstvo v prvi regijski strelski ligi s serijsko zračno puško. Zmagala je SD Bakovci pred SD Sebeborci, obe sta zbrali po 31 točk. Sledijo: SD Gančani in Dobrovnik, po 27, in Radgona, 25 točk. Med posamezniki je zmagal Car (Dobrovnik) s 4036 krogi pred Farkašem (Bakovci), 39997, Corom (Bakovci),
3992, Čontalo, 3968, in Grofom (Sebeborci), 3961 krogov. (F. B.)
Strelstvo - V Laškem je bilo področno tekmovanje invalidov v streljanju z zračno puško. Sodelovali so tudi člani MDI Murska Sobota. Med 45 tekmovalci iz 10 društev je bil najuspešnejši Milan Koren, ki se je uvrstil s 326 krogi na državno prvenstvo. (T. K.)
Mali nogomet Pomurska liga
Bulls Črnci	1512	3 0	57:27	39
Krajna G. M.	1510	2 3	52:30	32
Prosečka vas	15 8	3 4	48:36	27
Mladinec	15 7	5 3	53:35	26
Černelavci	15 6	5 4	46:34	23
Flamingo	15 6	4 5	44:50	22
Kupšinci	15 5	5 5	44:36	20
Videm	15 6	2 7	37:35	20
Tropovci	15 5	2 8	40:56	17
Junior SNV	15 3	2 10	31:56	11
Triglav	15 3	1 11	40:57	10
Kapela	15 2	0 13	32:72	6
Šport od tod in tam
Nogomet - V enaindvajsetem kolu prvenstva v prvi slovenski mladinski ligi je igrala Mura z Mariborom 1 : 1 in je trenutno na devetem mestu. V tekmovanju slovenske kadetske lige pa je Maribor premagala Muro s 3 :1. Mura je na sedmem mestu. (F. M.)
Nogomet - Na prijateljskem nogometnem srečanju so premagali trenerji Čakovca trenerje Lendave z 2 : 0. Čakovčani bodo obisk vrnili jeseni, ko bodo sodelovali na Dogarjevem memorialu v Turnišču. (F. H.) Nogomet - V Radencih je bil polfinalni turnir osnovnih šol v nogometu za mlajše dečke. Zmagala je OŠ Bistrica, ki je v finalu premagala OŠ Križevci s 4 : 1. Za tretje mesto pa je OŠ Radgona premagala OŠ III MSs 6 : 0. (F. M.)
Namizni tenis - V Gornji Radgoni je bil drugi selekcijski kadetski turnir SV-regije,“ki gaje odlično organiziral domači NTK Žogica. Od pomurskih igralcev so se izkazali člani Kerne iz Puconec in Žogice iz Gornje Radgone. V prvi skupini je bil Kuhar peti, v drugi je zmagal Škraban (oba Kerna), Kokol (Žogica) je bil sedmi. V tretji skupini je zmagal L. Matavž (Žogica), v četrti skupini je bil Kuzmič (Kerna) drugi. (M. U.)
Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu v hrvaških Ladomiro-vcih so med 270 tekmovalci sodelovali tudi člani KBV Lendava in se lepo odrezali. V svojih kategorijah so zmagali: Katja Rudaš in Laura Prendl pri ml. deklicah, Doris Žunič pri st. deklicah, Žiga Kotnjek in Luka Kotnjek pri ml. dečkih ter Andrej Brda pri st. dečkih. (F. B.) Olimpijska akademija - V športni dvorani OŠ Grad na Goričkem bo v soboto, 28. aprila, ob 18. uri Olimpijska akademija, ki jo pripravljajo OKS-ZSZ Slovenije, občina in OŠ Grad. Izmed znanih vrhunskih športnikov bosta prireditev popestrila naša najboljša gimnastičarja Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek. (F. M.) Badminton - V Lendavi je bilo državno prvenstvo v badmintonu (do 19 let). Lep uspeh so dosegli Len-davčani. Med posamezniki je zmagal Miha Horvat in postal državni prvak.Danijel Novak je bil tretji. Med posameznicami je zasedla Simona Koncut tretje mesto. V ženskih dvojicah sta zmagali Simona Koncut in Maja Tvrdy (Olimpija), pri moških dvojicah sta bila Novak -Novak druga. (F. B.)
Badminton - Na četrtem C-turnirju v badmintonu v Ljubljani se je od štirih Lendavčanov izkazala Natalija Pešehonov, ki je zasedla prvo mesto. (F. B.)
Pikado - V Rovinju je bilo evropsko prvenstvo v elektronskem pikadu. Sodelovala je tudi ekipa Top Gun Grantaša iz Grlave pri Ljutomeru in zasedla prvo mesto pred Nizozemsko in Češko ter postala evropski prvak. Za ekipo so tekmovali: Grantaša, Gorjak, Marinič, Feguš, Hau-ko, Kaučič in Protega. (N. Š.) Odbojka - V Ljutomeru je bilo tekmovanje v odbojki za delavce občin Križevci, Veržej, Razkrižje in Ljutomer. Med 10 ekipami je zmagal Vzgojno-izobraževalni zavod Veržej pred OŠ Mala Nedelja, OŠ Ivana Cankarja in Zdravstvenim domom Ljutomer. (N. Š.)
Kros v Selu - Zaradi slabega vremena je 5. tradicionalno odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu, ki bi moralo biti minulo soboto, odpadlo. Kros bo v petek, 27. aprila, ob 10. uri v športno-rekrea-cijskem centru v Selu. (F. M.) Golbal - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo slepih in slabovidnih v golbalu. Sodelovala je tudi ekipa MDSS Murska Sobota (Maučec, Potočnik, Vogrinčič) in zasedla tretje mesto. (T. K.)
Šah - Na mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 10 šahistov. Zmagal je Franjo Strbad z 8,5 točke pred Štefanom Huzjanom, 7,5, in Jožetom Vučkom, 7 točk. (F. B.)
■vi VkMnavM
^o. apm vuimn
f , ■
Zakaj se vedno izogibamo duševnim bolnikom? Ali smo mi mogoče kaj drugačni od njih? Mislim, da ne. Vsi smo krvavi pod kožo, vsi občutimo strah, veselje, žalost ... Toda tega ne čutimo na enak način. Vsi sodimo ljudi
Sito fa ^do Ufa)
Učenci 3. b-razreda podružnične osnovne šole v Mačkovcih smo pred kratkim preživeli nekaj dni v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Dolenji vasi pri Čatežu -v domu Čebelica. Bilo nam je zelo lepo in čisto nič nismo pogrešali staršev. Osvežili smo svoje znanje iz orientacije, imeli smo nočni pohod s petrolejkami, plezali po umetni stezi, se fotografirali...
Teodora Zver, OŠ Puconci - podružnična OŠ Mačkovci
• 1t
Hrašenski. Vrh je majhen kraj v KS Kapela v občini Radenci. Tamkaj smo mladi zelo aktivni.
Imamo tudi nogometno igriš-
Pomembno sporočilo:
Svoje prispevke lahko pošljete tudi po elektronski pošti vestnik.jg@emaii.si
le po videzu, ampak nihče se ne vpraša, kaj ima ta človek v sebi. Vsi smo vzgojeni v tem duhu, da mislimo, da smo najboljši na svetu, in zato čutimo odpor do drugačnosti. Toda vsi šč moramo zavedati, da v tem krutem svetu nismo sami. Z nekaterimi od nas se je narava kruto poigrala. Ampak tudi tiste, ki so drugačni od nas, moramo sprejeti za sebi enake, se pogovarjati z njimi in tudi igrati. Tiste družine, ki imajo duševne bolnike, jih ponavadi skrivajo med štirimi stenami in se ne zavedajo, kako ti bolniki trpijo. Bolniki ne razumejo, kaj se dogaja in zakaj ne smejo ven. Takim staršem gre ponavadi za ponos in se bojijo odziva okolice. Taki otroci bi morali biti veliko v družbi vrstnikov, saj bi si tako pridobili večjo samozavest. Najhujše pa je, da duševne bolnike vtaknejo v zavode in se ne zmenijo za njih. Ne upajo si sprejeti tako velikega izziva in se spopasti s težavami. Za konec pa še to: če že obstajajo drugačni od nas, jih moramo sprejeti takšne, kakršni so, in v njih poiskati najboljše.
Maleja Lovrenčec, 7. raz., OŠ Fokovci
Pri planinskem krožku se pogovarjamo o planinah. Zvedeli smo, kaj vse si moramo nesti v hribe in kako moramo biti oblečeni. Gospa Vera nam je pokazala planinski nahrbtnik. S seboj je imela tudi vrvi, cepin in planinske čevlje. Lani sem jih dobila tudi jaz. Z njimi sem že bila na Mangartu. V planinah je zelo lepo.
Urška Kurbos, 2. a, OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici
'če Na njem so velikokrat prirejali »razne nogometne turnirje. Doslej I sta se največkrat »udarili« med i sabo ekipi Hrašenskega Vrha iti" [Rožlčkega Vrha. Dvoboji so se tvedno končati tako, da se je po jporazu erte druga ekipa hotela j naslednji dan »maščevati« za po-[raz. In tako naj bi šlo v nedogled. Tudi gledalcev ni nikoli zmanjkalo. Žal je začelo vse to zamirati. Igrišče je začelo propadati. Potem pa smo vaški fantje stopili skupaj in uredili novo igrišče. Ob golih smo postavili tudi koš za košarko. Tako imamo mladi kam hoditi. poleti in nam resnično ni dolgčas. Pozimi pa je druga pesem. Vsako leto zgradimo »velikanko«, na kateri potem znova in znova postavljamo rekorde. Tako je zdaj najdaljši skok 16,5 metra. Skoki so tako na Hrašenskem Vrhu ob nogometu v poletni sezoni prava atrakcija.
Mitja Pelci, 6. raz., OŠ Kapela
dom "IH. Sobota a
^Jo-cUne.
V novoletnih počitnicah sem bil bolan. Imel sem vodene koze. Moral sem ostati doma cele počitnice in še nekaj dni med poukom. Koža me je srbela kot še nikoli. Bil mi je dolgčas. Takšnih počitnic si ne želim WeČ?^^
Mitja Čerpnjak, 2. b, OŠ Cankova
IMM
Ime ji je Bernarda. Je lepa. Rad ji pomagam pri peki peciva., ona pa meni pomaga pri domačih nalogah in učenju. Velikokrat ji naberem rože. Mam pa mi kopi telebajske in puding.
Denis Antolin, 1. b, Podružnična OŠ Dokležovje
VESTNIK
Festivala vzgoje in izobraževanja v Celju se je letos prvič udeležil tudi Dijaški dom Murska Sobota, in sicer ’so predstavili izdelovanje naprsnih šopkov za svate. Tudi obiskovalci - bilo jih kar precej - so si lahko z njihovo pomočjo izdelali šopek. To je bilo nadaljevanje projekta Od naglejavanja do zdavanja, ki je potekal v dijaškem
domu v zimskem času.
^dv-a "IHčdUt a

Bili smo v gozdu. Veliko smo hodili. Imeli smo nahrbtnike. V njem sem imela sendvič, sok, čokolado in jabolka. Videli smo srno in medvedka, ki je nosil med. Opazovali smo tudi zajčka. Skakal je od drevesa do drevesa. Bilo je zanimivo.
Luka PusliMk, 1. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru
Z griča na grič, asfalta pa skoraj nič, vodi me dober fantič. Hiša tu, hiša tam, moj dom je čisto sam. Vas ni velika, a je lepa kot slika. Jr Milena Vurušič, 3. raz.
OŠ Mala Nedelja
OfatoAtite,,	vhmč /m
Ko pogledam v bližnji gozd, je vse videti skoraj popolno. Sončni žarki prodirajo skozi majh-
mokro grmovje na začetku gozda. Z otroško zvedavostjo opazujem med hojo igro senc in
ne zelene liste, ki so se komaj pred dobrim me- svetlobnih žarkov; opazujem, kako se med sečem razvili iz popkov. Na mestih, kjer listi
Pred kratkim, ko smo obiskali vrtec v Ljutomeru, so nam pokazali tudi njihovega najmanjšega gosta - želvico, ki so jo poimenovali Micka. Otroci se lahko brez skrbi igrajo z njo, ob koncu tedna pa jo eden izmed njih vedno vzame domov, kajti v vrtcu bi bila preveč osamljena. - Fntn' .1 G.
niso zrasli in do tja ne segajo nobene veje, pa sončni žarki ustvarjajo prave trakove blede, rumene in tople svetlobe. Zamika me, da bi odšla na sprehod in še bolj raziskala to čudo, ki ji pravimo narava, in se zlila vanj kot del nje.
Mlada, svetlo zelena trava na travniku me oškropi z jutranjo roso in mi zmoči »teniske«, a to me prav nič ne moti. V daljavi zagledam kmete, ki orjejo zemljo in jo posipavajo z umetnimi gnojili. Opa! Njihovo dejanje me zelo razjezi. Želim si oditi daleč vstran, vstran od ljudi, ki onesnažujejo naravo, zato se odpravim dalje h gozdu. S težavo se prebijem skozi
seboj igrajo drobni lističi na vejah z lahnim vetričem, ki ga do zdaj sploh nisem opazila. Nasmehnem se. V takšni samoti, a hkrati tolikšni raznolikosti lepega življenja velikokrat najdem svoj izgubljeni jaz, zatrta zaradi zunanjega sveta, sveta, ki zame ta trenutek ne obstaja ...
Sklenem, da bom šla še pogledat k potoku, edinemu potoku v tem gozdu. Spominjam se, kako sva nekoč z očetom naredila leseni mostiček čez ta potok. Ko sem ma žalostna, sem sedela na njem, poslušala šumenje vode, šumenje listov v vetru, ptičje petje, glasove narave. Po dolgem času spet pridem na tisto mesto. Potok je tu - ampak kakšen!!! Ni več
nč aseeno!
veselo šumel, marveč se je lenobno vlek®' med smetmi, nekakšnimi sluzmi in drugih nesnagami. Nenadoma me popade mocn jeza; kaj jeza - bes! Besna sem, ker so nek® r teri ljudje tako brezbrižni do narave, do I jega skrivnega kotička, moje pravljične žele. Hitro pogledam wsmer, kjer je stal P' • moj mostiček. Ni ga. Pograbi me panika. zarjaveli pralni stroj sa je podrl. In se® kraljuje v potoku nesnaga. Kaj bo z žival Kje se bodo sedaj odžejale?
Žalostna sem in obrnem se od te n , stoče. Oprostite, ampak meni ul Obvestila bom vse ljudi o tem.j^t najs* jp kolikor hoče. S sošolci bomo očistili poto njegovo okolico. Nekdo mora to storiti- । “
Urša Frančič. 7. a, OŠ F. Prešerna Črens
IHIHII 26. april 2001
avcnii
Pogovor z Jožetom Činčem, po du
Če sta pri hiši t je mamici napi
Vaše pesmi
■ ekateri ga obožujejo, spet drugim gre na živce in ne prenesejo njegovega kriljenja z rokami in hitrega govora. Ampak, če te vsi hvalijo, potem s tabo nekaj ni v redu, ali ne? Glavno je, da je veliko ljudi, ki radi gledajo njegovo oddajo I Feel Good na Studiu As in poslušajo oddajo Fordjanek na radiu Murski val. Med vrsticami lahko razbereš, da dela za neposredne, preproste ljudi, za ljudi, ki se znajo smejati in se zabavati zaradi malenkosti. Prav malenkosti in drobne stvari so tiste, ki ga razveseljujejo, po drugi strani pa spravljajo v slabo voljo. Sicer pa je Jože Činč prav tak, kot ga vidite in slišite. Neposreden, neprestano v akciji, tako v svojih oddajah kot v življenju. Predvsem pa prepoznaven v našem prostoru. Želeli ste si ga, vaš je.

Zdi se, da imaš polno glavo idej. Od kje prihajajo, kje se porajajo?
Ideja mi kar prileti v glavo. Mi klikne. Vidim kakšno stvar, lahko je kar koli, oseba, gradbišče, prometni znak ... za katero menim, da je zanimiva, in takoj nastane zgodba. Takoj jo moram realizirati, kajti če predolgo razmišljam o njej, začnem komplicirati. Jaz vedno improviziram. Pri našem delu na televiziji ne gre za kakšno visoko umetnost, ampak delamo stvari, ki jih ni. Jaz sem že po naravi tak tip, odločen, samosvoj, optimist... Sem impulziven in to marsikoga odbija.
Si potem te idejo hitro zapišeš?
Ne, nikoli. Ne morem tako hitro pisati, kot lahko hitro mislim in govorim. Nosim jo v glavi do snemanja.
Kako potem poteka snemanje?
Dali smo si ime Teater »potentni« for Hoollywood. Tudi to ime je nastalo tako - pink! To pomeni, da imamo jajca za naš soboški Hollywood. Delamo Perič, Boštjan, Lačen - Hungry, Barišič. Zaradi nas pa na Asu najbolj trpijo Pulič, Žižek, Štiblar, Šprljan in še kdo. Našli smo se naključno. Dobra ekipa stoji za mano in očitno to radi delamo. Nič nimamo napisano, jaz razložim idejo, potem pa ves čas samo improviziramo, vsak po svoje razvija svoj karakter.
Torej ste se našle podobne duše?
Napovednik koncertov
Murska Sobota
4-	maja: Dexter + Lo-lite (Nizozemska), MIKK
25.	maja: Psycho-path + Shyam + Glinasti golobi, grajsko dvorišče .
15.	junija: Siddharta + Juff + Neuvrščeni, grajsko dvorišče junija: Psihomodo Pop + Bajaga, letališče Rakičan
Ljubljana
14.	maja: Salif Keita Acoustic Group, Studio 1 TV SLO
16.	maja: Dead Moon, Orto
18.	maja: Alexis Mouzourakis + Susana Prieto, CD
19.	maja: Hazeldine, (?)
24.	maja: Zdravko Čolič, Tivoli
26.	maja: Djordje Balaševič, Križanke
3-	junija: Nick C tv e & The Bad Seeds, Tivoli
17.	junija: Eros Ramazzotti, Tivoli poleti: Gilberto Gil + Milton Na-scimento, Križanke
Maribor
10.	maja: Jean Derome Et Les Dangerous Zhoms (Kanada), Sa-tchmo
13.	maja: Konk Pack (VB/Nem-čija), Satchmo
29.	junija: Goran Bregovič & Or-kestar za vjenčanja i sprovode, Lent
Otočec
julija: Fun Lovin’ Criminals + Asi-an Dub Foundation + Living Co-' lour, Rock Otočec
k______________________________,
Jaz pravim, da če bi nas iskali po katalogu, ne bi mogli najti takih. Popolnoma različni smo. Dobro bi bilo, če bi se nam pridružila še kakšna ženska.
Pa nimaš potem, ko kaj na hitro narediš, občutka, to bi moral narediti drugače, da kaj manjka, da...?
Imam, imam, imam, ampak potem je že mimo. Od teh oddaj, ki sem jih naredil na televiziji, ne vem več, ali sem jih gledal pet od a do ž. Jaz si sam grem na živce.
Prva gotovo za vse to potrebuješ veliko energije. Kje se polniš?
Doma. Jaz sem družinski človek, rad sem doma pri ženi in hčerkici. Mene ne boste videli hoditi po gostilnah ali ponočevati.
Kako bi se opisal sam, v treh, štirih besedah.
Vah ... Odprt... Puu ... Pozitiven, nimam rad, če je okolica zamorjena. Trmast, ja ja. Ampak zgolj dobronamerno, kajti rad nekaj izpeljem, če vem, da je to dobro. No, čeprav mi je hitro žal, če kik-snem. Moram poudariti, nimam rad pre-računljivcev. Če me človek osebno prizadene, mi samozavest pade. Ne grem v povračilne udarce, ampak jih pospravim v svoj predal. Ne želim se kregati, saj v prepiru ni zmagovalca. Imam mehko srce.
Kako bi te opisali drugi?
Kot trmastega, kot gobezdavega brez predsodkov... Večina ljudi pa misli, glede na to, da sem pozitivec, da nimam nobenih problemov. Pa jih imam. Prav take kot vsi drugi ljudje. Vendar pri reševanju problemov moja pozitivna stran prevlada. Hitreje stopim prek njih, drugi jih dalj časa obdelujejo.
Kakšna je žena, ki lahko živi ob Čin-ču in preživi? Je impulzivna, energična kot ti ali pa je pravo nasprotje?
Moja žena je moje popolno nasprotje. Njena kolegica mi je rekla: »Dobro je, da imaš v življenju poleg sebe eno uravnovešeno osebo.« Žena pozna vse moje finte, ki jih sedaj spoznavajo moji poslušalci in gledalci. Je tudi moj prvi konstruktivni kritik.
In hčerkica?
Stara je štiri leta in ima moj karakter, potem si lahko mislite, kako je mamici doma.
Na žalost ima malo stvari po mami, ki je dobra, umirjena, razmišljajoča. Ampak upam, da bodo te mamine lastnosti kasneje prišle na površje. Če bosta dva atija pri hiši, po karakterju ..., ne da to ni dobro, ampak je pestro. In pri Činčevih je pestro, razgibano. Za mamico pa naporno.
Tvoj namen Je, zabavati ljudi. Naša publika zna biti včasih tako apatična. Na kakšen način Jih poskušaš zabavati?
V čudnem času smo, ljudje radi vidijo samo probleme. V tistem svojem času na radiu ali na televiziji želim poslušalcem ali gledalcem dati nekaj, ob čemer ne razmišljajo. Naj ne pazijo na vse moje govorne napake, kriljenje z rokami... naj gledajo oddajo in naj najdejo nekaj zase. Mislim, da sem ena divja stvar.
jstnikom
Je težko zabavati ljudi pri nas?
Moram povedati, kar mi leži na duši. Najtežje je nastopati za elito, ki to želi biti po vsej sili. Ti pridejo, ker morajo priti, da se tam pokažejo, in potem že po 15 minutah gledajo na uro. Taki se ne upajo smejati Činču. Rad nastopam za preproste ljudi.
Je več pozitivne ali negativne kritike?
Ljudje znajo pohvaliti. Navadil sem se tudi, da te vsi pač ne morejo imeti radi. Nekaterim je hobi, da gleda moje oddaje samo zato, da me potem lahko v ponedeljek šimfa. Taki bi lahko imeli kar Šimfanje, d. o. o.
Kdaj pa si v sebi odkril, da imaš nekaj v sebi, da si drugačen.
Ja, da sem lep, visok in inteligenten (smeh). Ja, moja mami bi rekla, da sem od tega samo visok.
No, kolikor so mi drugi povedali, si že vedno takšen, kot te vidimo na televiziji.
Ja, sama si odgovorila. Ampak to, kar delam, izredno rad delam. Za javno nastopanje pa sem dobil šanso na Briiliju. Kolikor se sam poznam, sem bil vedno nemiren, avanturističen. Z rokami vedno maham, to pa marsikoga moti. Z rokami delam prepih, tako da pazi, da po tem pogovoru ne boš prehlajena.
Po zvezdniško pa dobivaš domov pisma in tudi mi smo jih nekaj dobili.
Pridejo etape telefonskih pisem, telefonskih klicev, kakšen SMS, potem pa spet nekaj časa nič. Ne pravim, da mi to ne paše, saj so večinoma pozitivna, nihče mi ne grozi. Pride pa tudi kakšno
Nagradna igra ob Balaševičevem koncertu
Dorde Balaševič bo po dveh letih in pol 26. maja spet nastopil v Ljubljani. Koncert bo prvič v intimnih Križankah, ki veliko bolj pristajajo glasbenemu izrazu vojvodinskega kantavtorja kot hala Tivoli, kjer je koncertiral pred leti. Nastop bo prva ljubljanska promocija albuma Devedesete, ki je izšel lani in ki se tudi v Sloveniji odlično prodaja. Vstopnice za koncert se v Murski Soboti lahko kupijo v trgovini Queen Shop v Kocljevi 1 (tržnica). Vsak teden bomo izžrebancu podelili kaseto The Best of Balaševič. Pravilno izpolnjeni prispeli kuponi se bodo spravljali in na koncu si bo ogledal en bralec nastop Panonskega mornarja z VESTNIKOM zastonj. Pravilni odgovor na vprašanje iz prejšnje številke je Devedesete, naša prva srečna izžrcbanka pa jc Štefka Hozjan, Žitna 4,9233 Odranci.
Nagradna igra ob {
Balaševičevem koncertu '
Nagradno vprašanje tega ledna pa se glasi: Kakšen je vzde-vek Dorda Balaševida?
a) Džor, b) Balaško c) Dole d) Dule
Odgovore na dopisnicah pošljite na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom Dorde Balaševič -------------------------- X- 2
povabilo za poroko. Moram pa povedati, da sem srečno poročen, srečen očk-a... Eno sporočilo pa mi je res ostalo v spominu: »Rada bi se poročila s tabo. Vem, da si poročen in imaš otroka, samo mene to ne moti.«
Tudi na ulici vpijejo za tabo Karči, Fordjanek!
Gredo mimo mene, me opazujejo in potem, ko sem že mimo, zakličejo Karči, Karči. Podobo Karčija sem si omislil, ker Karčiju nihče ne more zameriti tega, kar pove, če bi to povedal Činč, pa bi mu zamerili. Ampak Karči je v bistvu Činč. Je dobrodušen, domač človek, ki ne mara pretvarjanja. Ima pa marsikaj na duši, kar bi rad povedal. Ampak si me že veliko ljudi upa nagovoriti, saj vidijo, da nisem baubau. Ne pravim, da mi pozornost ne paše, ampak zaradi tega še ne letam v oblakih in se nimam za zvezdo, saj bi bil potem padec preveč hud.
Časi za mlade danes prav gotovo niso najbolj prijazni in tudi sami so prepogosto zagrenjeni. Kaj bi jim ti pihnil na dušo?
Ne želim se sedaj delati pametnega, saj sem bil pred 20 leti sam najstnik. Ampak toliko lepih stvari in malenkosti je na svetu, ki te lahko spravijo v dobro voljo. Priznam, tudi mi smo bili mladi, pa zaletejni, tudi mi smo kdaj kaj spili, kadili, ampak imeli smo mejo. Jaz že pet let ne kadim, deset let pa nisem spil kapljice alkohola. Enostavno mi ne paše. Da sem dobre volje, ne potrebujem dopinga. Zato izgovori, družba me je pokvarila, ne vzdržijo. To ni izgovor. Jaz sem še sedaj po duši najstnik in bom vedno. Prav to me drži pokonci.
A. Nana Rituper Rodež I
Dolina ljubezni
Veselo je v tej dolini, v njej so še najini spomini, tu ostale so noči, v kateri sva objeta jaz in ti.
Po tej dolini sva hodila, z roko v roki se vodila, tu spoznala sva midva, da sva si usojena.
Ptički tu so žvrgoleli, nama so najlepše pesmi peli, midva pa zaljubljena kakor dva golobčka sva bila!
Zvezdna noč takrat je dvoje src združila, zaspana rožica se je priklonila, besede nežne je izgovorila:
»Da bi se vedno tako ljubila, da bi vedno srečna bila in kot nekoč z roko v roki v dolino spomine obujat prihajala.
Nataša C.
Zapijam srce
Vem, preveč sem ga popila, ker vsa čustva so se vrnila, ljubezen, ki sem jo do te čutila, a mislila sem, da se je ohladila, nimam izhoda, nimam poti, srce noro si te ljubiti želi, vendar ne morem dopovedati mu tega, da sedaj ob sebi imaš njo.
Zdaj zapijam svoja čustva vsa, vse tiste neslišne krike srca, naj vino pogasi ljubezen to, naj namesto tebe ljubi mi telo, mogoče jutri že vse pozabljeno bo in potem moje srce bo odrešeno, z novimi čustvi, željami prepleteno.
Samo to noč moram preživeti kakor Jezus na križu pretrpeti, saj neusmiljeno grizejo čustva me, zakaj ti nisem rekla, da ljubim te, zakaj dovolila sem ti, da si odšel, lahko bi me potem s sabo vzel, do tebe sem ledeno hladna bila, da moja čustva kot vulkan so bila, zdaj zapijam napake vse, ki tedaj od tebe so me odtrgale, zapijam svoje ranjeno srce, ki še vedno ljubim te!
Sonja
Kraljici Delfinčici!
... Izginila si v biserni daljavi... Ni je primerljive s tabo - kdo si? Kraljica mojih sanj. Ljubljena.
Ko hodim ob vodi, mislim ... Labodi me spremljajo, vidijo, da sem osamljen, oddaljen od tvojega srca, daleč stran, sam v puščavi.
Zakaj te ni, ker te ni...
Oddana si njemu, svojemu princu...
Ljubiš ga, ljubi ga.
»Ti si moj angel, moje vse in moj drugi jaz!«
Ne bom te ljubil, da te ne bom izgubil.
Mali kralj
v*- w	■ ■ ■■■
Pomurske lekarne razkrivajo
OVEN
Ona: Zaradi samoljubja in zagledanosti vase si osebi, ki ji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo časa ne boš uspela ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja.
On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boš kasneje še pošteno kesal - in to upravičeno.
zdravilne skrivnosti
Psoriaza
BIK
Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki pa se ti jih ni treba bati, Zaradi prijateljevih vprašaj se boš znašla v silni zadregi, čeprav bo on kar se da odkrit in konkreten. Ali pa prav zato?
On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato se nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne pa tudi povsem zasebne načrte.
Stvarni, osebni in socialni stres prebudijo luskavico in ji ne pustijo spati
DVOJČKA
Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že kar precej časa, se ti bo popolnoma posrečilo in rezultati ne bodo ■ mogli izostati. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, ki se bo končal malce drugače kot ponavadi.
On: Ne glej tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa še boš moral še presneto potruditi.
RAK
Ona: Svoj prosti čas boš posvetila konjičku in zato nekoliko zanemarila svoje prijatelje, predvsem pa svojega partnerja, ki ti bo to le stežka odpustil. Koristilo bi vama krajše potovanje v tujino.
On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar pa ti ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasni si že, kaj hočeš od svoje prihodnosti.
LEV
Ona: Nekdo ti bo postavil past, v katero se boš sicer zapletla, a se bo zapletel tudi on sam. Na koncu se bosta vsemu skupaj le smejala, saj bosta drug v drugem našla to, kar sta že dolgo iskala.
On: Še vedno se ne boš uspel pomiriti z nastalim položajem, toda vsa tvoja naprezanja bodo le boj z mlini na veter. Še najbolje bo, da si vzameš nekaj dni odmora in poskušaš urediti svoje misli.
DEVICA
Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu in poskušala boš vse, le da bi mu z enako mero tudi vrnila. Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad-mišljenj in interesov, to pa se lahko konča tako dobro kot tudi slabo. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega truda iztrži! velik uspeh, nato pa čim prej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te spodnesel. Uspeh pri nasprotnem spolu ti bo polepšal konec tedna.
TEHTNICA
Ona: Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezan nate, pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki se lahko kaj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko da bo to le še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakuješ še nekaj več.
On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebno veliko truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov.
soriaza je ena najbolj pogostih kožnih bolezni, v primerjavi z drugimi pa približno tako pogosta kot sladkorna bolezen. Zanjo v Sloveniji oboleva okrog 33.000 ljudi, v Pomurju pa več kot 2000. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom, spola sta enako zastopana.
Bolnikovo stanje pri njej v glavnem ni prizadeto, razen pri hujših oblikah, ki bolnika omejijo v socialnem in delovnem okolju ter ga pogreznejo v depresijo ali celo napeljejo v samomor. Ponavadi so ti ljudje telesno zdravi in dosežejo visoko starost, nagnjeni so le k debelosti in zvečanju maščob v krvi. Potek bolezni je strogo individualen, različen od primera do primera. Njena resnost se določi po razprostranjenosti, velikosti in debelini luskastih leh ter kožni rdečini, posledično pa se kaže skozi bolnikovo psiho-socialno nezmožnost, vzdrževati življenjsko kakovost. Izboljša se zlasti poleti, pozimi pa se poslabša in ponavlja. Znaki lahko za dalj časa povsem izginejo in se iz neznanega vzroka spet pojavijo. Veliko bolnikov ima vse življenje le neznatne spremembe, neopazne za soljudi in
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
ŠKORPIJON
Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem brez osnove, vendar si lahko zaskrbljena zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boš uspela upirati osvajanju tistega, ki ti je nekoč že veliko pomenil.
On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo prišle nenadoma na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne prinaša prav nič dobrega.
STRELEC
Ona: Tvoji nasprotniki bodo ob tvojih uspehih popolnoma obupani in zgubljeni, prijatelji pa te bodo poskušali posnemati. Sploh pa si na najboljši poti, da si za dalj časa zagotoviš mirno spanje in veliko lepih trenutkov.
On: Poslovno življenje še ti bo začelo prepletati s tvojimi ljubezenskimi priložnostmi. Pod pogojem, da vse izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tem pomagali.
KOZOROG
Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki ti bo v prihodnosti postalo navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti z novimi razmerami.
On: Dobil boš predlog, ki te bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar boš po temeljitem razmisleku ugotovil, da ni vse tako lepo, kot je videti na prvi pogled. A vseeno te bo premamilo...	•
VODNAR
Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe same in prav lahko se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila.
On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš pošteno zmotil.
RIBI
Ona. Nehote se boš zapletla v izredno kočljivo situacijo, vendar se boš kaj hitro znašla in se ponovno postavila na noge. A vseeno ne bo vse črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz sanj...
On: Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti enostavno ne da miru. Sicer ti bo malo nagajala, vendar so ji tvoji nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljaj, saj lahko zamudiš še veliko več, kot si misliš.
Nakup plašča z napako
ospa se je odločila za nakup plašča z napako. Napaka je bila označe-
na in tudi artikel se je prodajal kot blago z napako in temu primerna je bila tudi precej nižja cena. Po dveh dnevih je gospa ugotovila, da je napaka le preveč očitna in bi plašč najraje vrnila ali zamenjala z drugim blagom. Zanima jo, ali je trgovina dolžna vzeti plašč nazaj ali kaj lahko v tem primeru sploh zahteva.
Gospa se je zavestno odločila, da bo kupila blago z napako, na katero je bila izrecno opozorjena. Trgovina v tem primeru blaga ni dolžna sprejeti nazaj, saj jo k temu ne zavezuje noben zakon. Ker pa ponavadi tudi trgovine rade ugodijo svojim strankam ali zaradi dobrega odnosa do strank in dobrih poslovnih običajev, gospe svetujemo, da se vseeno poskuša dogovoriti za zamenjavo ali dobropis. Če ji bodo izdali dobropis, naj ji napišejo tudi, do kdaj velja.
Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9- do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 Murska Sobota.
Vodja pisarne Andrej Čimer ■
sodelavce. Običajno se pojavi na komolcih (70 %), kolenih (50 %), lasišču (35 %) in območju križa (15 %), lahko se pokaže tudi v dimljah, na dojkah, dlaneh in stopalih ter v nohtih ali celo zajame vso kožo, psoriatično vnetje sklepov pa prizadene okrog 5 % bolnikov. Najobičajnejša podvrsta bolezni je psoriaza v le-hah (plakih), imenovana tudi navadna psoriaza oziroma psoriaza vulgaris, ki krajevno omejena tudi edina pride v poštev za sa-mozdravljenje.
Biološka značilnost so čezmerna, prehitra in nepravilna
d MURSKA SOBOTA
HLADILNA KREMA ZA NEGO OBČUTLJIVE KOŽE
ZDRAVILNA SOL IZ MORAVSKIH TOPLIC učinkovitost pri revmatičnih obolenjih, poškodbah lokomotornega sistema in kroničnih obolenjih kože (psoriaza, nevrodermitis)
Z našega štedilnika
Peteršiljeva juha
Telečje ruladice Njoki s koprivami
*
Jabolčne tortice s kavnim prelivom
gp.n ^uu ■
S cigareto se hitreje staramo
rast kožnih celic v vrhnjici, vnetje kože in imunski sestav brez zavore, ki vzdržuje bolezen. Vsaka leha je s pomočjo limfocitov T izpeljan imunski odgovor na antigenski dražljaj v koži. Skladovnica srebrnkastih lusk prekriva ostro omejeno rožnato žarišče, s prsti se ostružijo kot stearinska sveča, pri struganju z nohtom pa se pod zadnjo plastjo odkrije pikčasta krvavitev. Zdravnik jo največkrat prepozna že na prvi pogled, diagnozo na podlagi klinične slike pa podkrepi z družinsko anamnezo in le redko jo je treba potrditi s tkivno preiskavo.
Janez Špringer, mag. pharm. ■
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Peteršiljeva juha
Sestavine: 150 g čebule, 200 g peteršiljevega korena, 5 cl olja, 120 g peteršiljevih vejic, 200 g krompirja, 200 cl goveje osnove, 15 cl kisle smetane, sol, poper, 200 g belega kruha (toast), 80 g masla, 2 rumenjaka, 1 g mlete rdeče paprike, 50 g ribanega sira
Priprava: Čebulo in peteršiljev koren narežemo na drobne kocke, ki jih na olju v kozici pražimo samo toliko, da ovenejo. Dodamo na kocke narezan krompir, na grobo narezane peteršiljeve vejice in vse skupaj malo prepražimo. Zalijemo z govejo osnovo in kuhamo do mehkega. Juho pretlačimo, ponovno pristavimo, začinimo in dodamo kislo smetano. Malo prevremo in ponudimo s pečenim toastom.
Toast ali beli kruh premažemo s penasto umešanim maslom in rumenjakom, ki mu dodamo papriko in nariban sir. Vse skupaj damo v pečico in pečemo 15 minut pri 170 °C, nato razrežemo na kocke in v juhi ponudimo.
Telečje ruladice
Sestavine: 20 g moke, 3 el olja, 150 g mlete govedine, 25 g pinjol, 25 g rozin, 1 jajce, sol, poper, origano, 500 g telečjega stegna, 15 g moke, 5 cl olja, 10 cl belega vina, 10 el paradižnikovega ketchupa, 10 cl vode, 10 cl sladke smetane
Priprava: Moko na olju svetlo prepražimo, odstavimo z grelne plošče, dodamo mleto govedino, oprane rozine, pinjole, jajce in začimbe. Dobro premešamo, da se gladko veže. Teletino narežemo na osem enakih zrezkov, ki jih na deski rahlo potolčemo, solimo in nadevamo.
igarete ne le da krajšajo življenje, temveč tudi pospešujejo staranje kože. Ni treba posebej opozarjati, da kajenje škoduje zdravju. Cigarete nam krajšajo življenje, poleg tega pa nas postarajo in vplivajo na naš videz. Za dolgoletne kadilce so pogosto značilne drobne gubice okrog ust in nezdrava barva kože.
Nova raziskava je razkrila, kako kajenje postara kožo. Znanstveniki trdijo, da tobačni dim zviša ravni kožne beljakovine, imenovane matrix metalloprotein (MMP-1). Ta beljakovina povzroča propadanje kolagena, snovi, ki kožo ohranja čvrsto in prožno. Vse pa kaže, da vsa sporočila o škodljivosti kajenja naletijo na gluha ušesa. Tudi pri nas sicer starejši kadilci to grdo razvado opuščajo, a žal po cigaretah sega vedno več mladih. Zaradi bolezni, ki so posledica kajenja, pri nas vsako leto umre več kot tri tisoč ljudi.
Zavijemo v rulado, robove zašpilimo z zobotrebci in povaljamo v moki. Olje v kozici segrejemo in na njem opečemo ruladice. Opečene postavimo v pečico in pečemo 15 minut pri 170 °C. Nato jih zalijemo z mešanico belega vina, ketchupa, vode in smetane. Vse skupaj dušimo 10 minut, nato postrežemo.
Njoki s koprivami
Sestavine: 700 g krompirja, 180 g moke, 2 jajci, 60 g koprivnih listov, muška.tni oreh, sol
Priprava: Krompir skuhamo, odcedimo in olupimo. Pretlačimo in dodamo blanširane in odcejene liste kopriv, ki smo jih prej drobno sesekljali. Razžvrkljamo jajce, dodamo muškatni oreh in sol ter vse skupaj zamesimo v gladko testo. Testo damo na pomokano desko in naredimo za prst debel svaljek, ki ga razrežemo na približno 3 cm dolge njoke. Njoke kuhamo v slani vodi 7 minut, nato jih odcedimo in s toplo vodo splahnemo. V ponvi segrejemo maslo, dodamo smetano, začinimo in prevremo. V tem smetanovem pripravku povaljamo njoke in jih takoj vroče postrežemo.
Jabolčne tortice s kavnim prelivom
Sestavine: 300 g olupljenih jabolk, 1 cl limoninega soka, 60 g sladkorja v prahu, 18 cl navadnega jogurta, 30 g želatine, 5 cl vode, 18 cl sladke smetane
Sestavine za preliv: 10 cl kuhane turške kave, 30 g sladkorja, 5 cl sladke smetane, 5 g škrobne moke
Priprava: Olupljena jabolka drobno naribamo, dodamo limonin sok in sladkor v prahu. Vse skupaj dobro premešamo, dodamo jogurt, v vodi raztopljeno želatino in stepeno sladko smetano. Narahlo premešamo. Modelčke za sladice v obliki tortic v hladni vodi splahnemo, napolnimo z jabolčno maso in shranimo na hladnem 3 do 4 ure. Nato modelčke do roba potopimo v toplo vodo, da tortice odstopijo od sten modela. Zvrnemo na krožnik in prelijemo s ka-vnim prelivom ter poljubno dekoriramo.
Priprava preliva: Kavo zavremo, dodamo sladkor in sladko smetano, v kateri smo razmešali škrobno moko. Z metlico gladko razmešamo in prevremo, nato ohladimo.

za zdravje in dobro počutje
■HI 26. april 2001
DOBRO JE VEDETI
Z3
Psihiatrovi pomenki
oslušamo glasbo pomladi, ki nam jo podajajo radio, ptice pa tudi
številni srečni posamezniki,
ki radi pojejo. Prav je tako,
saj je petje odlična psihoterapija.
Kdo se spomladi ne čuti utrujenega? Roko na srce, taki so le redki. Zima ni ugoden čas za telo in psiho. Poleni se krvni obtok, saj se premalo gibljemo. Zredimo se. Vzrokov za odvečne kilograme je več. Vsekakor pa se razvije začaran krog med čezmerno telesno težo in padcem stabilnosti krvnega obtoka. Rekli bi, čim več kilogramov, tem slabši krvni obtok. Potem pa se dvigne temperatura ozračja s posledično širitvijo ožilja. Na neki način »izkrvavimo« v kožo. Srce se mora še dodatno potruditi, da bi obvladovalo porušen krvni obtok. Hitreje bije s posledičnim utrujanjem srčne mišice.
Oblačenje spomladi je za nas prava umetnost. O tem bi lahko napravili poseben tečaj. Številne med nami doletijo virusne in bakterijske infekcije ravno spomladi. Kako pogosto slišimo: »Vso zimo se nisem prehladil, sedaj pa me je vrglp.« Iz lastnih izkušenj vemo, da spomladi ni dobro, če smo premalo ali preveč oblečeni. Pregovor pravi: »Jeseni čim dlje brez plašča, spomladi čim dlje z njim.« V bistvu velja to pravilo. Kot zdravnik sem si poskušal najti preprost odgovor, ki ima dve osnovi. Prva je v tem, da smo jeseni polni vitaminov in
Pomladanska
utrujenost
kondicije, spomladi pa tega ni. Druga predpostavka pa je v problematiki spomladanskega hladnega ozračja. Pri delu na vrtu, recimo rezanju sadnega drevja, najbolj opazimo temperaturne razlike pri hoji po lestvi. Ves prepoten se naenkrat znajdeš v hladnem zraku in te v hipu strese mraz...
Za številne pomlad ni le čas petja. Vsak psihiater z daljšo delovno izkušnjo lahko zavzema stališče do svojega dela tudi z vidika letnih časov. Tudi letos je tako. Človek, ki ga vse leto ne vidiš, pride zopet spomladi. Za marsikaterega že vem, da je nje
govo psihično stanje odvisno od letnih časov in da je pomlad zanj težek čas. Ko ga zagledam v čakalnici, se moje predvidevanje potrdi. Le nekaj sekund šem ponosen zaradi pravilnega predvidevanja, potem pa se me loteva strokovna resnost. Pred seboj imam žalostno dušo, ki kliče po pomoči. Občutek utrujenosti je le eden od znakov prave depresije. Prepovedano je postaviti diagnozo »pomladne« depresije
trija pa nam ponuja izvrstna zdravila za biokemično stabilizacijo možganov.
Pomladna depresija ima na telesnem področju primerjavo s
ponavljajočo se rano na želodcu.
Da bi imeli čim krajše obdobje pomladne izčrpanosti, moramo pozimi ostati aktivni. To je osnovni recept.
Za preprečevanje ponavljajočih se pomladnih depresij pa je zaželeno opazovanje samega sebe s pravočasnim obiskom psihiatra. Uporabimo pravilo, da je bolje preprečiti kot zdraviti.
Dr. med. Jožef Magdič, nevropsihiater ■
na podlagi enega depresivnega stanja. Šele več depresij v pomladnem času dovoli psihiatru postavitev te diagnoze. Ta depresija namreč ni stanje, ki bi ga
smeli podcenjevati, saj gre za biokemične spremembe mož-
ganov, ki privedejo do depresije. Upam si trditi, da se to depresivno star je brez zdravil ne bo po-
zdravilo. Navadna tolažba, češ to bo brek zdravil dobro, je lahko zelo nevarna. Sodobna psihia-
Vedno ob isti uri
ar precej ljudi ima vsaj občasno težave s spanjem. Nekateri zvečer težko zaspijo, drugi se ponoči zbudijo že ob najmanjšem šumu. Zjutraj, ko je treba vstati, so nepre-
spani, sitni in razdražljivi. Točnega odgovora na vprašanje,
koliko spanja pravzaprav potrebujemo, ne poznajo niti strokovnjaki. Številne raziskave so pokazale, da večina odraslih ljudi
v povprečju potrebuje sedem do devet ur neprekinjenega spanja, nekaterim pa zadostuje že slabih pet ali šest ur.
Strokovnjaki se strinjajo, da je optimalna količina spanja tista, ki nam omogoča normalno »funkcioniranje« oziroma opravljanje delovnih obveznosti čez dan, obenem pa poudarjajo, da sama količina spanja pravzaprav ni toliko pomembna. Bolj pomembno je, da smo čim bolj dosledni pri uri, ko ležemo v posteljo in ko zjutraj vstanemo. Če vsak večer ležemo v posteljo na primer ob pol enajstih, bomo hitreje zaspali in se naslednje jutro zbudili naspani, spočiti in polni energije. Odhajanje v posteljo ob različnih urah »zmeša« naš bioritem in povzroča vsem dobro znano jutranjo slabo voljo.
Koliko spanca potrebujemo, lahko ugotovimo s preprostim
poskusom: en teden vsak večer zlezimo v posteljo ob isti uri, in to dovolj zgodaj, da bomo spali polnih osem ur. Če se zjutraj zbudimo spočiti, naspani in pripravljeni na spopad z delovnimi obveznostmi, potem nam osem ur spanca povsem zadostuje. Če pa nam jutranje vstajanje še vedno dela preglavice, se naslednji teden v posteljo spravimo pol ure prej. Sčasoma bomo že ugotovili, koliko spanca potrebujemo. Tudi sobotno in nedeljsko poležavanje v postelji zmede naš bioritem; pomanjkanja spanca med tednom ne moremo nadomestiti v soboto in nedeljo. Bolje bo, da si prek dneva privoščimo kratek desetminutni spanec.
Dober spanec je nepogrešljiv,
če želimo uspešno premagati vse ovire, ki nam jih nastavlja življenje. Še zlasti je pomemben takrat, ko smo pod stresom.
Stres in živčnost, ki se nas polotita bodisi zaradi neurejenih, napetih odnosov s partnerjem, bodisi zaradi težav v službi in dela, ki se nam je nakopičilo, pa nam običajno ne pustita spati. In če se neprespane noči vrstijo druga za drugo, se kmalu znajdemo v začaranem krogu - kar naprej smo zaspani, kar naprej utrujeni, živčni in razdražljivi. Nekateri že po prvi neprespani noči sežejo po tableti, drugi poskušajo nespečnost pregnati z različnimi pripravki iz zdravilnih rastlin, ki prijetno pomirjajo. Težavo pa lahko rešimo tudi drugače - poskusimo se. »uspavati« s telovadbo (V ne preveč napornimi vajami), sprostitvijo (eni prisegajo na jogo, drugi na meditacijo, tretji na nežno masažo ali toplo kopel) ali z dihanjem (globoko dihanje nas bo pomirilo in sprostilo napetost v našem telesu).
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in	Murska	Gornja
zelenjava___________Sobota__________Radgona____Lj ut o mer	Maribor
Jabolka..........100-150............150...........100-120	.....150
Hruške.....;........... 500...........300............ 400	........400
Pomaranče............ 200 ;............180........... 200	   220
Limone................. 300............300............280...........300
Banane ...;......100-280 ..............220..........  250	.;......250
Kivi ...i.............. 350	 300........... 300...........350
Solata, kristalka... 500...............650........... 560...........650
Med...................1.000..........1.050..............-.............-
Mladi krompir......... 250 ............250............200...........250
česen.................. 400	............ 400.,..... 400...........450
Rdeče zelje............ 100............250........... 180...........260
Zeleno zelje ....... 100 ........... 180............. 140...........200
Orehi, jedrca.........1.000............750..........1.000........1.000
Kumare................. 500	......500............. 350............500
Korenček............... 250	    250............200...........250
Paradižnik............. 500	 450........350-400...........450
Paprika................ 750	 950............680...........950
Čebula.....,........120-150	......130........100-120..............150
Brstični ohrovt...........-......... 1.000.........   650........ 1.000
Krompir..................50.............60.............50........... 75
Fižol, zrnje..............■............450............400...........600
Šampinjoni ...............-............700............600	....;....750	•
Peteršilj...............500............500..........  700...........800
Cvetača............ 300-350............350............400...........400
Rdeči radič...............-............650............600...........650
Mlada čebula............450............600............400...........600
Ananas................650..............600........... 500...........650
Por.....................400	..'......400........... 500...........500
Suhe fige.................-............800.....:..... 800...........900
Hren................... 500............530.....:..... 500...........600
Zelena................. 300	   350........... 400...........400
Bučke.....................-	„........600........... 500...........600
Ohrovt....................-.....’......250........... 250	   280
Suhe slive...........................  800.........   750	.f.....800
Belo grozdje........... 900............750........... 800...........900
Rdeče grozdje......... 900 ............750........... 900	   950
Grenivke............... 400	   300............300	  300
Kisla repa............. 250	.........200........... 200	 -
Sveže slive...............-..........  500........... 500...........550
Kislo zelje............ 200	 200............200	 -
Črna redkev.........:.. 150 .......... 250..........  200	  250
Solata, puterica...... 450 ............600............650...........750
Melancane.............. 400	 600........... 500...........650
Sir varuje zobe
Na neki britanski univerzi so naredili poskus s 16 odraslimi osebami in ugotovili, da naj bi sir kot posladek ščitil zobno sklenino. Le to naj bi varoval pred napadi kislin in sladkorja. Na sklenino ugodno vplivajo kazeini (mlečne beljakovine, ki se pod vplivom fermentov ali kislin izločajo liz mleka), ki se povezujejo s kalcijem in fosforjem.
Z
šalah o plavolaskah znanost o svetlih laseh zelo malo.
Znano je, da so svetlolasi lasje bolj občutljivi za sončne opekline in je pri njih nevarnost pojava kožnega raka večja. Želijo pa odkriti, katere so morebitne prednosti svetlolascev. Nenavadno je že to, da imamo ljudje v Evropi lase tako različnih barv. Večina svetovnega prebivalstva ima črne lase, medtem ko imamo v Evropi veliko svetlolascev in rdečelascev. Ista ekipa znanstvenikov se je v preteklosti že ukvarjala z raziskovanjem genetike in barve las, toda pri rdečelascih.
Nižja notarska tarifa
otarji so v ponedeljek začeli obračunavati svoje storitve po novih, nižjih tarifah. Cenejše so zlasti nekatere najpogostejše notarske storitve. To so
predvsem overitve podpisov in prepisov.
Overitev fotokopije nas bo stala po novem skupaj z davkom na dodano vrednost 535 tolarjev oziroma polovico manj kot doslej. Overitev podpisa na zasebni listini, če je vrednost predmeta 20 milijonov tolarjev, pa nas bo stala dobrih 21 tisoč tolarjev oz. 5.000 SIT manj kot doslej. Za sestavo notarskega zapisa pogodbe o prodaji nepremičnine v vrednosti 14 milijonov tolarjev bo treba pri notarju odšteti nekaj manj kot 90 tisoč tolarjev. Doslej je stala takšna storitev skupaj z davkom skoraj 180 tisoč tolarjev.
To je le nekaj notarskih storitev, ki so cenejše. Za nekatere storitve, npr. sestavo notarskega zapisnika skupščine delniške družbe, ostaja notarska tarifa nespremenjena. Če je višina osnovnega kapitala 500 milijonov tolarjev, bo podjetje plačalo 257.040 tolarjev. V nobenem primera pa se po vztrajanju pravosodnega ministra Iva Bizjaka tarifa ne zvišuje. V Notarski zbornici Slovenije zatrjujejo, da so z zadnjo spremembo odpravili tudi nekaj sistemskih napak. S tem notarji ne bodo mogli več na podlagi lastne ocene za enako storitev zaračunavati različnih cen.
Milan Jeršei
Gen za svetle lase
nanstveniki Univerze v Edinburghu iščejo svetlolase ženske in moške, ki bi želeli sodelovati v njihovi raziskavi o genetiki in barvi las. Zanimivo, da ve ob vseh
Ugotovili so, da ne gre za evolucijsko selekcijo, temveč je gen za rdečo barvo las posledica nagle mutacije, pojavil pa se je pred približno 50.000 leti.
Ljudje, ki ga imajo, nimajo nujno rdečih las, so pa bolj občutljivi za sončne žarke in je pri njih tveganje za nastanek kožnega raka večje. Strokovnjaki o tem, zakaj je toliko šal na račun plavolask, ne poročajo.
Na sejmišču pri soboškem roservisu so ponujali v nedeljo 24 rabljenih avtomobilov, od teh sta bila prodana renault 4 GTL, letnik 1991, prevoženih 149.000 kilometrov, za 100.000 tolarjev, in opel vedra, letnik 1991, prevoženih 150.000 kilometrov, za 500.000 SIT.
Znamka	Letnik	Kilometri	Cena
Peugeot 405 GLI	1991	160.000	480.000 SIT
Lada Samara 1,5	J993	90.000	210.000 SIT
Citroen AX 1,1	1988	65.000	170.000 SIT
Škoda Favorit 136 L	1991	82.000	180.000 SIT
VW Golf JXD	1988	98.000	380.000 SIT
Jugo Koral 55	1988	114.000	115.000 SIT
Mercedes 190 D	1986	218.000	700.000 SIT
Peugeot 306	1995	37.000	1.000.000 SIT
... za zdravje in dobro počutje
24;26. april 2001 VESTNIK
							AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	ATENSKI VOJSKOVODJA	MALAJSKA BLAZNOST	NAPRAVA NA PUŠKINI CEVI	ZNAK ZA ENAKOST	VBOČENI DEL NAGUBANIH ZEMELJSKIH SKLADOV	TOMAŽ TERČEK	HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA	OPERA GIACOMA PUCCINIJA	ESTONCI	PRIPRAVA, KI SE VTAKNE V VTIČNICO			-	X < B1BUDINC} v \ — \	■ MARKOVCI ERADNOVCl\ \Mlucova ~ \				
h & k" *							POSTAVITEV ČESA V USTREZEN POLOŽAJ																	
I						LASTNOST				>														
			KS				1 IMENITNEGA																	
1							ISLAMSKA SV. KNJIGA						IT.MESTO V PIEMONTU											
							BIV.ROKOM. (BOJAN)						JAP.LUKA NA HONŠUJU											
1 I							č							KISELKAST OKUS VINA										
1														TKANINA ZA ZAVESE										
VESTNIK	PRIPADNICA KMEROV	FRANCOSKI SLIKAR (AUGUSTE)		JOSIP MURN	VODJA, POVELJNIK (ZASTAR.)				OBOK V PREDORU							ALEŠ ČEH	-		GIBLJIV DEL PISALNEGA STROJA		ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA	AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA	UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA	PREBIVALEC RATEČ
																NALEZLJIVO VNETJE KOŽE								
									OBLIKA POVRŠJA															
					VEŽBA																			
PREZIRLJIV IZRAZ ZA UREJENEGA MOŠKEGA										HENDRIX				r	PRAŠIČ (EKSPR.)									
										OGLJIKO- VODIK V NAFTI														
															PODATKOVNA ZBIRKA									
STRANSKI PROIZVOD PRIDELAVE SLADKORJA								JUNAŠKA PESNITEV			NEM.SLIKAR (EMIL)						LATINICA, CIRILICA							
								IZRAELSKA PEVKA			KITAJSKA PUŠČAVA						MESTO NA TAJVANU							
TROJANSKI JUNAK IZ GRŠKE MITOLOGIJE						IZDELOVA- LEC ROLET								VIŠINSKI VETER OB EKVATORJU										
						VELIKA BRITANIJA																		
														PESEM										
DEL SUKNJIČA							UDELEŽENEC FINALA									4. RIMSKI KRALJ					GR.BOGINJA NESREČE			
							ZAČETNIK ARIANIZMA									GOZD (KNJIŽ.)					POMLADNO ŽITO			
OCET					OKROGLA ČEPICA								POLICIST	•								ANTON ČEHOV		
					MESTO V MAROKU								SVET MED HRIBI									OKLEPNI KONJENIK		
ARMENSKI SKLADATELJ HAČATURJAN						STRELI IZ STROJNICE						HRVAŠKI SKLADATELJ (DUBRAVKO)							GLAVNO MESTO GANE					
						NEMŠKI IND. STANDARD																		
												DARILO							INOSLAV					
VESTNIK	NOVO-ZELANDSKI DOMORODCI	RAHEL BARV. ODTENEK							NOG.TRENER (PERO)							z		NOVA GVINEJA						
		MADŽARSKI PREMIER							PROVINCA V JAR									ELEKTROTEH-NIK(MARIO)						
MISLEC, MODREC										SLOV.PISEC (VITAN)				TOPNIČAR (ZASTAR.)									JOSIP BROZ	MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI
										HRV.TISK. AGENCIJA				OBDOBJE MEZOZOIKA										
OTOK 08 ZAHODNI OBALE ŠKOTSKE							IZRAELSKI PREROK									REKA NA ZAHODU INDUSKE PODCELINE	INSTRUMENTALNA SKLADBA							
							OSEBA IZ MA-HABHARATE																	
																	IZVIR							
SVOD						DEL ORODJA, NASADILO						NEDA UKRADEN			VRSTA VRBE				DEL SAUDSKE ARABIJE				*	
															ERNEST NOVAK				ALJOŠA ŽORGA					
						NATRIJ						KILOGRAM												
* MESTO V SEVERNI ITALIJI								ROMAN LEVA N. TOLSTOJA													NEKDANJA IGRALKA RINA			
POGOST VEZNIK				PLETENINA KI SE NOSI OKOLI VRATU				NEMŠKI FILMSKI REŽISER (FRITZ)					KAJAKAŠ VEHOVAR								SKUPINA POTOMCEV ISTEGA PREDNIKA			
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE 12. 4. 2001:
STANARINA, PONOVITEV, APARATURA, ZO, ITA, VN, VELIKA, RAS, GF, NOMOS, RAUL, MATERIJA, BAROK, GEPARD, DINOZAVER, ORAČ, BIRO, ZAROKA, ANIS, RAZ, BUJENJE, IGRALEC, ER, AKOLA-DA, TA, MAO, ERRATA, KARIBI, HIJENA, BRINOVEC, SN, VEZIR, CIA, BIOCID, RA, EKUMENSKA, PEŠEC, MAŠA, EARL, ASA, IST, RITEM, START, GAMA, OCET, STIK, EDINEC, SAJE, PAKT, RABOTA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Uroš"Zorman, Kuršinci 36 a, 9243 Mala Nedelja
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
? 2
Terezija Majerič, Sodna ulica 19, 9000 Murska Sobota E S = E
CM
CM
3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Ludvik Peček, Krnci 14, 9221 Martjanci
Lea Jona, Mladinska 4 c, 9231 Beltinci
Jožef Toplak, Dobrovnik 272, 9223 Dobrovnik
Zlatica Podnevar, Otovci 48, 9202 Mačkovci
to
E ■=
OJ OJ
Drago Gomboši, Bakovci, Mlinska 8, 9000 M. Sobota z s
N
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado y vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 4. maja 2001.
Ime in priimek:__________2_________________________________________________
Naslov: ___________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KH»
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek -21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje-15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 AH boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti-19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Velka noč je za mnouge Slovence velki svetek. Pouleg re-menk pa šunke se pojavla tudi običaj, ka zajček dedpr-nese kakše dobrote. Odraslin pa tildi. Letos nan je pmeso drakši bencin pa drakše cestnine, pouleg driljgi zdiga-vanj, ka so nej tak opazna. S ten so ščeli malo zavrejti promet za prvomajske svetke, pravi moj pajdaš Bela. Tej so lejko za nešteme preči dugi. Datumi so tak lipou spa-sani, ka si lejko, što si tou lejko, zeme 7 dni dopusta, pa je lipou 16 dni na počitnicaj. Čije kakši menažer, se lejko pela cilou z vozilon na bencin po cestaj z novo cestnino, čije pa vrli, vesten, marljivi delavec, je pa s svojo delavsko plačo lejko za praznik dela doma pa se relaksejra v ogračeki z motiko/ali lopato/pa premišlavle, kak delo krepi človeka. Beleko/sousidpa pravi, ka je od dela člo-vik tiidi že krepno. K lejpin svetkon jepaprpomoglo tildi vrejme, pa si je Bela tak spopejvo:
n	Dežek pada, trava raste,
vse pozeleni, a po dežju slana pride in vse pomori,
Tak v tej deželi naši tudi se godi, vodstveni nam /olk vse ruši, ljudstvo kar zgradi.
Da zaščitimo dobrine, kaj je storiti nam? Matijo Gubca gor zbuditi, ga povabit’ k nam.
Televizijski spored od 27. aprila do 3, maja 2
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini
9	.00 Zverinice iz Rezije
9.20	Volkovi, čarovnice in velikani
9.35	Na liniji
10	.05 Razjarnikovi v prometu
10.30 Prix Circom - nagrajene oddaje
11.25 Drugi pogled, angleška drama, 1/2
13.00 Poročila
13.25 Prvi in drugi
13.45 Nazaj v divjino, nemška oddaja
14.35 Osmi dan
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Sanjska dežela, potopisna serija
17.10 Zares divje živali, ameriška serija
17.45 Zenit
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Garači, angleška nadaljevanka
21.00 Deteljica
21.10 TV Poper
22,00 Poročila, šport, vreme
22.30 Polnočni klub
23.40 Comedian Harmonists, nemški film
TV SLOVENIJA 2
9.10 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Angel, varuh moj, am. nanizanka
10.40 Evrosong pred Evrosongom
13.00 Kdo zadnji odide, ameriški film
14.30 Canterburyjska zgodba, ang. film (č.-b.)
16.30 Rad imam Lucy,ameriška nanizanka
17.00 Angel, varuh moj, am. nanizanka
18.00 Kaj je slišal gluhi mož, ameriški film
19,40 Videospotnice
20.05 Cousteau ponovno odkriva svet, serija
21.00 Kontesa Dora, hrvaška nadaljevanka
21.50 Proti koncu noči, nemški film
23.25 McCallum, angleška nanizanka
0.15 Iz slovenskih jazz klubov
1.15 South Park, risana nanizanka
1.35 Videospotnice
POP TV
8.25 Mož iz Kalifornije, film - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Gary Zukav - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, nan. - 21.00 Ubežnik, am. film - 23.10 Zlata krila, nan. - 0.00 Nevarne dirke, nan. - 0.50 24 ur
KANALA
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popolni spomin, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n'roll -13.45 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Džungla, ameriški film - 22.00 Felicity, nan. - 23.00 Trije, nan. - 0.00 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Zakoj
pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.15
Četrtkov klepet, ponovitev. 10.30 EX-tempore Avsenik, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.15 Ex-tempore Avsenik, ponovitev. 17.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Slavnostna prireditev v počastitev državnega praznika dneva upora, grajska dvorana Murska Sobota, posnetek. 21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 ATV predstavlja, oddaja o motoriziranih športih. 22.30 Gnes, inf. oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.90 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12,00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji -- 17.55 Alpe - Donava - Jadran - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev -21.10 Srebrna obala, film - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Utrip, am. film - 0.45 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.45 Poročila - 9.50 Hit depo - 11.50 Otroška serija - 12.15 Narava politike - 12.55 Pol ure kulture - 13.25 Urgenca, nan. - 14.10 Željka Ogresta in gosti - 15.10 Nevidni človek, nad. -15.55 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.25 Panorama -19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, serija - 20.55 Polni krog - 21.15 Latinica - 22.55 Pravi čas - 0.25 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
18.05 Lepotica iz Montane, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Ko se dobri ljubimci pokvarijo, dok. serija (2/2) - 20.55 Planet Glasba - 21.25 Ekran 2000. - Zrinka Matijevič: Dvoboj - 22.20 Šport danes - 22.30 Na robu mogočega (24/44) - 23.15 Čas je za jazz: Damir Dičič in prijatelji - 0,50 Glasbeni program -1.30 Košarka: NBA pregled - 2.00 Košarka NBA: Charlotte - Miami, prenos (do 4.30)
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Na prehodu tisočletja - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40 Vse za ljubezen, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.50 Musiča Historica - 14.00 Naša družinica - 14.55 Po velikih železnicah sveta, serija - 15.50 Tisočletje - 16.00 Konjska sila -16.30 Železna županija - 17,25 Upokojenci -17.50 Nekoč bo tako - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet, šport, vreme - 20.05 Nasproti leva na Lanchidu - 21.20 Evropski obrazi -21.50 Poročila, aktualno, tema - 22.35_Oboževal-ci - 23.00 Gemini, koncert - 23.55 Ženska za nedeljo, film - 1.40 Na prehodu tisočletja
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dobro jutro - 9.30 Dopoldne s tv2 - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli -11.50 Zgodovinska galerija - 11.55 Skrivnostna narava - 12.20 Polni življenja - 12.40 Sami nerodnežij film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Marimar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca -17.15 Lepotica Acapulca - 17.40 Fioreila- 18.30 Dejstva - 19.00 Filmske zvezde s Friderikuszom: Tom Hanks - 20.00 Divji angel - 20.30 Darido-show z Lajcsijem - 22.00 Gestimeter - 23.10 Dober večer - 23.30 Csiszar.hu - 1.30 Težki denarji grozljivka-----------------
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program -11.00 Alarm za Kobro 11 - 11.45 Nils Holgersson - 12.10 Risanke -14.55 Nebeška družina - 15.40 Klan jamskega medveda, pustolovski film - 17.10 Princ iz Bel Aira -
17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi -21,45 Prosti pad, akcijski film - 23.20 Mrtva zona, grozljivka - 0.55 Ogenj na nebu, znanstvenofantastični film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 To ljubijo ženske, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Tri dame z žara -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Žarišče: Boj za vodo - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.00 Nerešeni akti XY - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY
( V Sobota, 28. 4.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Radovedni Taček: Krtača
8.45 Pod klobukom
9.35 Razjarnikovi v prometu
10.00 Veliki voz, danski film
11.40 Lingo, tv-igrica
12.05 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Mostovi
14.00 Pod piramido
14.30 Oddaljena obzorja, fran. film, 2. del
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.05 Leteče dvigalo, nadaljevanka
17.50 Na vrtu
18.20 Svet čudes, avstralska serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Res je!
21.35 Frasier, ameriška nanizanka
22.10 Poročila, šport, vreme
22.45 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.35 Adijo, škrat, francoski film
TV SLOVENIJA 2
9.45 Videospotnice
10.10 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
11.05 Štajerskih 7, jubilejni koncert
13.00 Šport
16.50 Košarka NBA Action
17,25 DP v košarki
19.30 Videospotnice
20.05 Čarobna pica, ameriški film
21.50 Praksa, ameriška nanizanka
22.30 Sobotna noč
0.30 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 TV Dober dan -14.50 Rock’n’roll, ameriška nadaljevanka, 3. in 4. del - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Cena lepote, ameriški film - 19.15 24 ur -20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Kviz, ameriški film - 23.35 Dih ljubezni, ameriški film - 1.30 24 ur
KANALA
9.20 Oboževalec, ameriški film,- 11,00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. -13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv -14.00 Rudarjeva hči, ameriški film - 16.00 Divja Amerika - 17.00 Pop’n'roll - 18.15 Beverly Hil-Is, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Dvakrat
v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Usluga ljubezni, ameriški film - 22.50 Ugrabljeni profesor, am. film - 0.30 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Pregled dogodkov tedna - 11.15 TV Pika: Jan Plestenjak - 12.15 7. občinski praznik občine Sveti Jurij ob Ščavnici - 12.30 Internacionalna turistična borza v Berlinu
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.451 feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 15.45 Moto šport, športna oddaja. 16.15 SQ JAM, glasbena oddaja. 17.15 Slavnostna prireditev v počastitev državnega praznika dneva upora, grajska dvorana, posnetek. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Milice, slovenska akcijska veseloigra v kar nekaj dejanjih. 21.40 Moto šport, športna oddaja. 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8.05 Staro za novo, ameriški film - 10.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.10 Oprah Show - 15.05 Kuharski dvoboj - 15.35 Divja obzorja, serija - 16.10 Zlata dekleta, nan, - 17.05 Turbo Limach Show - 18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski politični magazin -21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 21.20 Sveti mož, ameriški film - 23.15 Seks in mesto, nan. - 23.45 Poročila - 23.55 Nurnberg, serija - 1.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.05 Poročila - 10,10 Potovanja: Poljska -11.05 Vrnitev v Lonesome Dove, serija -11.45 Glasbena matineja - 13.15 Hišni ljubljenčki -14.00 Dokumentarna oddaja - 14.50 Briljantina - 15.35 Risanka - 16.00 Črno:belo v barvah -16.55 Hamlet, britanski film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Last Don I., nad. - 21,00 Euroson-gu naproti - 21.40 Poročila - 21.50 Giamour Cafe - 22.50 Svet zabave - 23.20 Rock Club -0.20 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
9,00 Ko se dobri ljubimci pokvarijo, dok. serija - 9.45 Policija - 12.10 Košarka NBA, posnetek - 13.55 Rokomet (ž.): 4. tekma končnice prvenstva, prenos iz Koprivnice - 15,25 Policija - 15.55 Nogomet: Slaven Belupo - Dinamo, prenos iz Koprivnice - 17.55 Vaterpolo: Mladost - Jug, finale končnice prvenstva - 19.15 TV-izložba - 19.25 Glasbeni program - 20.05 Rokomet: Metkovič - Magdeburg, prenos finala - 21.30 Tenis: Italija - Hrvaška, posnetek -0.00 Šport danes - 0.15 Zaslišanje, avstr, film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otroke - 8.25 Verska oddaja - 8.35 Prihod-odhod -9.05 Zanzibar - 10,25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 12.00 Poročila, vreme - 12.05 Bravotv - 12.55 Formula 1, trening - 14.15 Skrajnosti - 14.25 Delta - 14.55 Naše stoletje - 15.25 1100 let sredi Evrope - 15.55 Jani gre na dom - 16.30 Nogomet, Ferencvaros : Tata-banya - 19.00 Lottoshow - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Satelit, kabaret - 20,45 H Jaguar - 22.25 Norma Jean in Marilyn, film
TV MADŽARSKA 2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Netvvork - 11.00 Sabrina, mlada čarovnica - 11.25 Superstar - 12.20 Divji svet -
Televizijski spored od 27. aprila do 3. maja 2
IDEA TV - KANAL A
Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Aktualno v občini Beltinci, občinska oddaja, ponovitev. 10.15 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev 10,45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja, 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Aktualno v občini Beltinci, občinska oddaja, ponovitev. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobr. program - 11.05 Otr. program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.25 Dok. serija -14.10 Poročila - 14.15Izobr. program -15.00 Za otroke - 16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otr. serija - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub - 20.50 Globalna vas - 21.35 Glasbeni mesečnik - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 O znanosti - 0.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.35 Poročila - 9.40 Govorimo o zdravju - 10.10 Planeti, serija - 11.00 Koncert zbora HRT - 12.05 Newyorška policija, nan. - 12.50 Otroška serija - 13.15 Forum - 14.55 Dok. oddaja - 15.25 Trenutek spoznanja - 15.55 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Odiseja, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Bele noči, švedski film - 22.50 Film - 0.15 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
14.50 Štart - 15.30 Tenis WTA, prenos z Brača -17.25 Hrvaška nogometna liga, prenos - 19.20 Glasbeni program - 20,00 Amerika - življenje narave - 20.30 Nogomet: Valencia - Leeds, prenos polfinala Lige prvakov - 22.35 Šport danes - 22.45 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40 Vroči veter - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika -13.55 Srbski ekran - 14.25 Plesne melodije -14.45 Billy Wilder - 15,50 Tisočletje - 16.00 Madžarski plesi - 16.30 Današnja verovanja -17.00 Sprehodi ob Balatonu - 17.25 Alternativna Madžarska - 17.50 Nekoč bo tako - 18.00 Poročila - 18.15 Globus - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Liga prvakov - 22.40 Poročila, aktualno - 23.35 Panorama - 23.55 Liga prvakov
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 12.15 Polni življenja - 12.40 Hotel Plazza, film - 14.45 Columbo - 15.55 Marimar - 16.15 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Lepotica Acapulca - 17.40 Fiorella - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.30 Otroška usta - 20.00 Divji angel -20.30 Bomba, kabaret - 21.35 Le ena baba je, film - 23.15 Dober večer - 0.05 Neskončne meje - 0.55 Zakleti sovražniki - 1.45 Svet interneta
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 9.00 6 dni, 7 noči, fil
mska komedija - 10.35 Kolumbo - 11.45 Nils Holgersson - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 20.35 Nogomet: Valencia - Leeds, prenos polfinala Lige prvakov - 22.50 Na-varonski topovi, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Pastirska pesem iz Kaisertala, film -12.00 Poročila - 12.05 V Avstriji - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Fatcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16,00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Planika, TV-film - 22.00_ Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki
Četrtek, 3. 5.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Mostovi
8,30 Male sive celice, kviz
9.00 Risanka
9.15 Zgodbe iz školjke
9.45 Olie in Aleksander, nanizanka
10.05 Razjarnikovi v prometu
10.30 Dolina krokarjev, avstrijska oddaja
11.20 Slovenija skozi čas
11.50 Umetnost bivanja
12.20 Svetovni izzivi
13,00 Poročila, šport, vreme
13.40 Portret Andreja Brvarja
14.30 Zoom
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
16.55 'Arčibald, risana nanizanka
17.05 Enajsta šola; oddaja za radovedneže
17.45 Prix Circom - nagrajene oddaje
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Opus
23.20 Plenilci, angleška serija
23.50 Prix Circom - nagrajene oddaje
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
10.40 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka
11	.05 Frasier, ameriška nanizanka
12	.10 Svet poroča
12.40 Čarobna pica, ameriški film
14.30 SP v hokeju na ledu, Rusija: Kanada
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18.00 Amos, ameriški film
19.35 Videospotnice
20.05 Evrosong pred Evrosongom
21.05 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka
22.00 Noč in dan, angleški film
23.25 Schimanski, nemški film
0.55 Videospotnice
POP TV
8.15 Deček in ris, finski film - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Družinski album, ameriška nadaljevanka, 3. in 4. del - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANALA
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Stražar, nan, - 18.00 Ti in jaz, nan. -18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Gola resnica, nan. - 20.30 Evroliga v košarki - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Popolni spomin, nan. - 0.00 Adrenalina
IDEA TV-KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Dogodek dneva - 15.20 Pregled športnih dogodkov - NK Mura : NK Korotan, reportaža -15.35 Predstavitev izdekov Drogine kuhinje -15.50 5. tek pomurskih poslancev, županov, direktorjev in managerjev - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - 20.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - Anketa -20.30 Intervju: Jože Hojs - 20,40 Kasaške dirke v Ljutomeru - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 10.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.45 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.15 AS intervju, ponovitev. 11.45 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 12.15 Videostrani. 14.40 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 15.25 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.40 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 16.10 NK Dravograd : NK Mura, posentek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo, 21.00 Kako do boljšega počitka? 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.25 V krvi, serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Reka: Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija -17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Narodni parki Amerike, serija - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta in gosti - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Dok. oddaja -0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 1
10.45 Poročila - 10,50 Spomini na domovinsko vojno, dok. oddaja - 11.20 Globalna vas -12.05 Otroška oddaja - 12.30 Poslovni klub -13.05 Vesoljsko otok 1, nan. - 13.55 Glasbeni mesečnik - 14.55 O znanosti - 15.55 Poročila
- 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Tudi to je Italija, serija - 21.45 Nevidni človek, nadaljevanka - 22.35 Film - 0.05 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
16.00 Tenis WTA, prenos z Brača - 18.30 Evro-gol - 19,30 Glasbeni program - 20.10 Vaterpolo: Jug - Mladost, prenos 2. tekme končnice prvenstva - 21.15 Tenis, posnetek - 22.45 Šport danes - 22.55 Hit depo
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6,00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40 Vroči veter - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Skupaj z manjšinami - 13.25 Rondo - 13.55 Unser Bildschirm - 14.20 Simboli - 14.30 Nebeška straža - 15.35 Le jaz ne bi imel domovine? - 16.00 Za otroke - 16.30 Cerkve skozi tisočletja - 17.00 Sprehodi ob Balatonu - 17.25 Zagovornik - 17.50 Nekoč bo tako - 18.00 Poročila - 18.15 Globus -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Beraška nevesta - 21.00 Srečanje z Marto Zaray - 21.30 V zagonu - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Deset božjih zapovedi, nad. - 23.40 Tisočletje
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 12.00 Polni življenja - 12.25 Akademija zmagovalcev - 12.50 Na črnem seznamu, film - 14.45 Columbo - 15.55 Marimar - 16.15 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Lepotica Acapulca -17.40 Fiorella - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.20 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Inšpektor Rex - 21.30 Izbor pevca leta - 23.40 Dober večer - 23.25 Koridor Love - 0.25 Temptations, film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.30 Yuppie v gozdu, filmska komedija - 11.45 Nils Holgersson -12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Komisar Rex - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 22,00 Blues iz Kaisermuhlena - 22.50 De Luca - 23.20 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 SVeže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Ti si čudovit, filmska komedija - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe -Donava - Jadran - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Pacifik -otoki večne mladosti - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1830in 2000:
GNES - inform. oddaja
Televizijski spored od 27, aprila do 3, maja 2
13.05 Obalna straža - 14.00 Charli, družinska opica - 14.55 Z ena na dva - 15.25 Prijatelji -15.55 Connan - 16.45 Rojeni za svobodo -17.40 Herkul - 18.30 Dejstva - 18.55 Svet Divjega angela - 19.10 Trdnjava Fort Boyard -20.00 Obletnica mature - 21.30 Najemnik, film - 23.25 Neskončne meje - 0.15 Pravljica o Venerinem hribčku
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 12.05 Šaljivec Carey -12.25 Življenje In jaz - 12.50 Formula 1, kvalifikacije - 14.35 03 Austria Top 40 - 15.20 Sabrina - 15.45 Dawson's Creek - 16.30 Beverly Hills - 17.10 Srček - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 22.05 Poljubi dekleta, film- 23.55 Zadnji izdih, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Ko pridejo imenitne tete, komedija - 11.00 Po divjem Kurdistanu, pustolovski film - 12.40 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zdravnik iz Stalingrada, film -14.55 Heintje - Moj najboljši prijatelj, film -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Hannah, film - 22.10 Čas v sliki - 22.15 Dr. Schwarz in dr. Martin, TV-film -23.50 Ujemite tatu, kriminalka
IV
Nedelja, 29. 4.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8.25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Mikin Makin črkopis
9.25 Razjarnikovi v prometu
9.55 Tekmovanje pihalnih orkestrov
10.30 Med valovi
11.00 Svet divjih živali, angleška serija
11.30 Ozare
11.35 Obzorja duha
12.05 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Na svoji zemlji, slovenski film (č.-b.)
15.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.00 Ljubo doma
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Podobe iz srednje Evrope
18.15 Slovenija skozi čas
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Portret Andreja Brvarja
22.40 Poročila, šport, vreme
23.10 Brez reza
0.10 Gala plesni večer iz Royal Albert Halla
TV SLOVENIJA 2
8.55 Videospotnice
9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
10.00 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka
10.50 Glasbena oddaja
11.20 Mednarodni folklorni festival
13.00 Šport
17.55 Slovenski pokal v rokometu (ž.)
19.30 Videospotnice
20.05 Največji procesi vseh časov, serija
20.50 Cik cak
21.25 Turistična oddaja
22.00 Končnica
23.00 Germinal, francosko-italijanski film
POP TV K
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Prin
cesa Sissi - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Brata, nan. - 13.30 Formula 1 za VN Španije, prenos - 16.00 Sam z dojenčkom, nan. -16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Temna resnica, nemški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Bogovi so padli na glavo, ameriški film - 1.00 24 ur
KANALA
9.10 Nuna in mornar, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop'n’roll - 14.45 Rock v Riu, posnetek koncerta - 16.45 Divjina, serija - 17.25 Adijo, pamet, nan. - 18.15 Melrose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Napihnjenci, ameriški film - 22.35 Zadnji tango v Parizu, ameriško-francoski film - 0.50 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Turnir deklic v malem nogometu - 10.15 Avto Cit predstavlja novi C5 - 10.35 Iz našega studia: Soboški ekran, gost župan Anton Slavic - 11.00 Avtohiša Ferenčak predstavlja avtomobile toyota - 11.15 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - Murina pomlad/poletje 2001 -11.30 Biserno- in zlatoporočenci občine Velika Polana - 11.45 Portret: Geza Grabar - 12.00 Anketa - 12.05 Avtorski večer Slavka Šuklarja -12.10 Pregled dogodkov tedna - 13.20 23. seja mestnega sveta Mestne občine M. Sobota
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 18. seja občinskega sveta Občine Gornja Radgona, reportaža. 12.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 13.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 13.40 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.55 As intervju, informativno- predstavitvena oddaja, ponovitev. 15.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 16.00 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.30 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 8.00 Šampion, film za otroke -9.30 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota -14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila -15.15 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija - 16.50 Inšpektor Rex, nan. - 17.40 Boljše zdaj kot nikoli, italijanski film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naši in vaši, dramska serija -20.55 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 21.50 Najstrašnejši umor, humoristična nanizanka -22.25 Poročila - 22.35 Glasbeno-dokumentarna serija - 23.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.50 Poročila - 8.55 007, tedenski pregled -9.45 Verski program - 11.00 Nedeljska maša -12.05 Otroška serija - 12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Glamour Cafe - 14.25 Dve gospe Car-rolls, ameriški film - 16.05 Xena, nan. - 17.00 Opera Box - 17.30 Zabavna oddaja - 18.30 Hit HTV - 19.15 Hrvaški muzeji - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Tajvan - 21.05 Poročila - 21.15 Mestni kavboj, ameriški film - 23.30 Oddaja o filmu - 0.10 Ariel, finski film - 1.20 Mojstrovine svetovnih muzejev________ TV HRVAŠKA 3
8.40 Naša zemlja, serija - 12.55 Nogomet -UEFA magazin - 13.50 Formula 1, prenos dirke iz Barcelone - 14.30 Tenis: Italija - Hrvaška - 16.00 Amerika - življenje narave -16.30 Košarka: NBA pregled - 17.00 Šport v nedeljo: SP v namiznem tenisu, posnetek iz
Osake - 17.55 Rokomet (ž.): končnica prvenstva - 18.30 Košarka NBA - 20.15 Hrvaška nogometna liga - 21.25 Šport danes - 21.45 Nogomet: Roma - Lazio, posnetek tekme -23.30 Top DJ Mag
TV MADŽARSKA 1
6.30 Gospodar - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 9.30 Glavni trg - 11.00 Kanon - 11.30 Škof Seregely Istvan - 12.00 Poročila - 12.10 Minute sreče - 12.45 Tv-klinika - 13.15 Ob prazniku policije - 13.50 Formula 1 za VN Španije, prenos - 16.05 Vesela novica, verska oddaja - 16.30 Moj grad - 17.00.Puder - 17.30 Po modi - 18.00 Kronika MIR-a - 19.00 Tednik - 19.45 Dnevnik, vreme - 20.05 Šlagertv -21.05 Takoj pridem - 22.00 Gol - 23.05 Dame izbirajo - 23.35 Mediamix - 0.05 Duh življenja, film
TV MADŽARSKA 2
6.00 Jutranja razmišljanja - 6.30 Priča - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Šport - 12.00 Potovanje skozi čas - 12.50 Poslednji kavboj, film - 14.40 Sissi, nad. - 16.45 Leteča Vipera - 17.40 Sentinel - 18.30 Dnevnik -19.00 Vroča sled - 20.00 Tri nindje vračajo udarec, film - 21.40 Življenje za vratom, film -23.35 Y-akti - 0.25 Prebrisana ženska, burleska
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.25 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.05 Risanke - 11.35 Pleško -12.00 Šport - 12.30 Mga prvakov, magazin -13.00 Formula 1, prenos dirke iz Barcelone -16.00 Nogomet, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dekle iz torte, TV-film - 21.60 Kolumbo - 23.05 Tajno ime Wolverine, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Erich Wolfgang Korngold - 10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Uni-verzum - 14.45 Pastirska pesem iz Kaisertala, film - 16.10 Žarišče: Slovenija - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.45 Poročila - 21.55 Prizadet -23.15 Zubin Mehta - 0.15 Modri rodeo, film
onedeljek, 30. 4.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 Pod piramido
9.10 Risanka
9.20 Sanjska dežela, potopisna serija
9.45 Zares divje živali, ameriška serija
10.05 Razjarnikovi v prometu
10.35 Zenit
11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu
11.55 Svet čudes, avstralska serija
12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Pisave
16.00 ..Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Mikin Makin črkopis
16.50 Telebajski
17.15 Radovedni Taček: Obroč
17.45 Adijo, knapi, dokumentarni film
18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Julija, avstrijska nanizanka
21	.00 Mednarodna obzorja
22	.00 Poročila, šport, vreme
22	.20 Stebri slovenskega gledališča
23.05 Adijo, knapi, dokumentarni film
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, am. nanizanka
10.40 Kontesa Dora, hrvaška nadaljevanka
13.05 Cousteau ponovno odkriva svet, serija
13.55 Cik cak
14.25 Sobotna noč
16.00 Policija na naši strani
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Angel, varuh moj, am. nanizanka
18	.00 Tele M, oddaja TV Maribor
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
20.05 Skrivnosti vojne, ameriška serija
21,00 Studio City
22.00 Moška liga, angleška nadaljevanka
22.30 Metropolis
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Madeleine, angleški film
POP TV
8.30 Meč kralja Arturja, ameriški film - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črm biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. -21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 JAG, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANALA
9	.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Roswell, nan. - 11.50 Ri-cki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenkarije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nan. - 20.55 Povratni ogenj, ameriški film - 23.30 Dosjeji X, nan. -0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV-KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Vrtec 1, 2, 3, otroška oddaja -45.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - TV Pika: Jan Plestenjak - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 NK Mura : NK Korotan, reportaža - 20.35 Predstavitev izdelkov Drogine kuhinje - 20.50 5. tek pomurskih poslancev, županov, direktorjev in managerjev - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.00 Videostrani. 15.20 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 16.35 Milice, slovenska akcijska veseloigra v kar nekaj dejanjih. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Mura : NK Korotan, posnetek nogometne tekme, 22.40 Gnes, informativna oddaja. 22.55 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. 13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila - 14.15
.apv\\a aq
Izobraževalni program - 16.00 Glas domovine -16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Seme upanja, serija - 20.50 Slačilnica - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 Evromagazin
TV HRVAŠKA 2
10	.05 Oprah Show - 10.50 Zakon in red: Oddelek za žrtve - 11.35 Latinica - 13.20 Otroška serija - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.25 Last Don L, nad. -15,15 Oddaja o filmu - 15.55 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zahodno krilo - 20.55 Polni krog - 21.20 Film - 22.50 Film - 0.55 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
14	.30 Mesto velikih fantov, film - 16.15 Sadovi zemlje - 17.05 Hrvaška nogometna liga - 18.15 Kronika Marulovih dni - 19.00 Planet Internet -19.30 Glasbeni program - 20.15 Petica - 21.30 Vesoljski otok 1, serija (1/26) - 22.20 Šport danes - 22.30 Didaskalije - 23.15 Mesečina
TV MADŽARSKA 1
6.55 Pinokio - 8.30 Na prehodu tisočletja - 8.40 Vse za ljubezen, nad. - 9.50 Sto let nogometa -10.40 Rjave poti - 11.00 Romski magazin - 11.30 Domovina - 12.00 Poročila opoldne - 12.50 Risanka - 13.00 Csutak pred mikrofonom - 13.55 Naša družinica, nan. - 14.45 Madžarska hiša -15.15 Drug za drugega - 15.58 Poročila - 16.00 Tisočletje -16.05 Verovanja na ostankih antike - 16.20 Ostani z nami - 16.30 Na poti - 17.00 Liga prvakov - 17.50 Nekoč bo tako - 18.00 Poročila - 18.15 Globus - 19.16 Svet - 19.30 Dnevnik - 20.05 Milenijske pravljice - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Črna skrinjica - 21.40 112 ekstra - 22.00 Poročila, vreme -22.10 Govorilna ura - 22.40 Mesto izsiljevalcev
TV MADŽARSKA 2
9.00 Cartoon Network - 11.00 Sabrina, mlada čarovnica - 11.20 Herkul proti Rimu - 13.00 Ribič v marinadi, komedija - 14.40 Sissi, nad. -16.40 Zlato na dnu jezera, film - 18.30 Dejstva -19.00 Iščemo dvojnike Divjemu angelu - 20.30 Jumanji - 22.30 Volk - 0.40 Poroka s smrtjo
TV AVSTRIJA 1
7.05 Risanke - 10.15 Dekle iz torte, TV-film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20,15 Oranžni taksi - 21.10 Napihnjenci II, filmska komedija - 22.35 Potnik 57, akcijski film - 23.55 Nikita
TV AVSTRIJA 2
9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Heintje - Moj najboljši prijatelj, film - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.06 Dr. Stefan Frank - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.16 Julia -nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.30 Nepozabni konec tedna v Sevilli - 0.00 Čas v sliki
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Radovedni Taček: Obroč
9.15	Boana, lutkovna predstava
9.50	Olie in Aleksander
10.10 Razjarnikovi v prometu
10.35 Adijo, knapi, dokumentarni film
11.25 Naokoli po Nemčiji
12	.05 Julija, avstrijska nanizanka
13	.00 Poročila, šp o rt, vreme
13.30 Nazaj v divjino, nemška oddaja
14.20 Mednarodna obzorja
15.10 Stebri slovenskega gledališča
16.00 Duhovni utrip
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Glasbena šala (šola)
17.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.
17.45 Hans Hollein, nemška dok. oddaja
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
20.40 Tartufi, dokumentarni feljton
21	.05 Osvobodilna fronta slov, naroda
22	.25 Poročila, šport, vreme
22	.45 Drugi pogled, angleška drama, 2. del
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, am. nanizanka
10.40 Skrivnosti vojne, ameriška serija
11.30 Največji procesi vseh časov, serija
13.05 Oddaljena obzorja, fran. film, 2. del
14.55 Studio City
15.55 Metropolis
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Angel, varuh moj. am. nanizanka
18.00 Ura klavirja, ameriški film
19.35 Videospotnice
20.05 Športni film
20.35 Liga prvakov v nogometu
22.35 Evropski dokumentarni film
23	.00 Dediščina, slovenski film
0.45 Svet poroča
1.	15 Dediči, avstrijski film
POP TV
8.20 Daleč od doma, film - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Rešitev družine, film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur
KANALA
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.26 Helikopterska enota, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n’roll - 14.00 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Herkul - 17.10 Stražar - 18.00 Ti in jaz -18.30 Filmske zvezde - 19.00 Miza za pet -20.00 Gola resnica - 20.30 Evroliga v košarki -22.15 Tretji kamen od sonca - 22.45 Seinfeld -23.15 Udarci pravice, nan. - 0.00 Pop’n’roll
IDEA TV - KANALA
Kanal A
ide a tv POMURSKA. REGIONALNA tele vizij a 4^^ 10 38 UHF
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, inf. oddaja. 09.45 Šport plus, športna oddaja. 10.20 NK Mura: NK Korotan, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 16.10 NK Mura : NK Korotan, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes. inf. oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, posnetek. 18.50 Turnirji v golfu, športna oddaja. 19.25 ATV predstavlja, športna oddaja. 20.00 Gnes, inf. oddaja. 20.15 Aktualno v občini Beltinci, občinska oddaja. 20.45 Vitalis. zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.55 Šport plus, pon. 22.30 Gnes, inf. oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. - 13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.50 Ničesar za izgubiti, ameriški film - 22.25 Trenutek spoznanja - 23.00 Odmevi dneva - 23.20 Koncert zbora HRT - 0.250 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.10 Poročila - 10.15 Prizma - 11.10 Misli 21. stoletja - 12.05 Seme upanja, serija - 12.35 Otroška serija - 13.00 Kuharski dvoboj - 13.35 Zahodno krilo, serija - 14.20 Slačilnica - 15.20 Evromagazin - 15.55 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Prijatelji, nan. - 20.35 Planeti, serija - 21.30 Polni krog - 21.45 Newyor-ška policija, nan. - 22.40 Film - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
15.30 Ana Karenina, ameriški film - 17.00 Dok. film - 17.60 Petica - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Start, športni program - 20.40 Nogomet: Real - Bayern, prenos polfinala Lige prvakov iz Madrida - 22.35 Šport danes - 22.45 Podobe realnosti: Nevarne rešitve, dok. serija (8/12) - 23.40 Monoplus - 0.20 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.55 Za otroke - 8.45 Vse za ljubezen, nad. - 9.50 Za vsak dan nekaj - 11.25 Rjave poti - 12.00 Poročila opoldne - 12.05 Ples-Svet-Festival -12.35 Za marsovce - 13.05 Csutak pred mikrofonom - 14.00 Vražji motorist - 14.35 Revni bogataši - 16.00 Festival cirkusa v Rimu - 17.00 Internet - 17.25 Katoliška kronika -17.50 Nekoč bo tako - 18.00 Poročila - 18.10 Pomlad v Parizu - 18.30 Globus - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Bilo je nekoč - 22.00 Poročila -22.15 Old Boys, koncert - 23.10 Liga prvakov
TV MADŽARSKA 2
6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Nepremagljivi Herkul - 12.40 Ukradli so dno Jupitra, film - 14.35 Sissi, nad. - 16.40 Daša s Škornjevega hriba, vestern -18.30 Dnevnik - 19.00 Multimilijonar, kviz -19.45 Otroška usta - 20.00 Nemogoče, film -22.05 Columbo - 23.45 Brez para - 0.15 Slika
TV AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program - 11.00 Disneyev čas, risani film - 11.55 Izgubljeni svet - 12.40 King Kong, pustolovski film - 14.40 Ouatermain II, pustolovski film - 16.15 Nogomet, prenos - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Cas v sliki - 20.15 6 dni, 7 noči, filmska komedija - 21,55 Event Horizon, film - 23.25 Liga prvakov, posnetek polfinala
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Praznična matineja -
12.00 Budnica - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Univerzum - 13.55 Ti si čudovit, filmska komedija - 15.25 Štiri dekleta z Wacahuja, film -17.05 Via Imperialis - 17.30 Žarišče - 18.00 V Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sanjska ladja: Karibi - 21.45 Čas v sliki - 21.50 Življenjski umetnik - 22.50 Enkrat bo prišlo poldne, TV-film - 0.25 Tisti, ki tvegajo svoj vrat, film
l V Sreda, 2. 5.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Dober dan, Koroška
8.30 Babar, risana nanizanka
8.50 Leteče dvigalo, nadaljevanka
9.15 Olie in Aleksander, nanizanka
9.35 Razjarnikovi v prometu
10	.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.
10	.30 Lingo, tv-igrica
11.00 Hans Hollein, nemška dok. oddaja
12.00 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
12.30 Tartufi, dokumentarni feljton
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Arboretum Volčji potok
13.45 Obzorja duha
14.15 Veliki voz, danski film
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Male sive celice, kviz
17,45 Dolina krokarjev, avstrijska oddaja
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Angleški pacient, ameriški film
22.56 Poročila, šport, vreme
23.10 Svetovni izzivi
23.40 Verdijevo življenje, angleška oddaja
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, am. nanizanka
10.40 Dediščina, slovenski film
14.05 Turistična oddaja
14.35 Evropski dokumentarni film
15.00 Štafeta mladosti
15.55 Mednarodni folklorni festival
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Angel, varuh moj, am. nanizanka
17.56 DP v košarki
20.05 Liga prvakov v nogometu
23.00 Umori, ameriška nanizanka
23.40 Hopla, Apokalipsa, angleški film
1.16 Videospotnice
POP TV
8.20 Nove pustolovščine, ameriški film - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Tujec med nami, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 JAG, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANALA
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Veličastnih sedem’ nan. - 17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. -22.00 Tretji kamen od sonca - 22.30 Seinfeld -23.00 Družinski zgled - 0.00 Dannyjeve zvezde
VBHK 26. april 2001
ODMEVI/OGLASI
27
Prejeli smo...
Zavod Art center Središče je v zadnjem času v Vestniku deležen precejšnje publicitete, zato se čutim poklicanega kot v, d. direktorja zavoda, da predstavim tudi svoje videnje dogajanja pri projektu, ki sem mu posvetil s sodelavci v zadnjih dveh letih večino svoje kreativne energije.
Ideja za projekt ustanovitve Art centra na Goričkem je vzniknila v krogu društva Onej. Po zgledu številnih podobnih centrov, ki v svetu že uspešno delujejo, smo si zastavili za cilj zgraditev in ustanovitev centra, kjer bosta ustvarjalnost in kreativnost vodilni vrednoti. Želeli smo pridobiti infrastrukturo, ki bi omogočila dolgoročnejše gostovanje in delo umetnikov s področja vizualnih umetnosti, hkrati pa bi predstavljala tudi podlago za številne mladinske počitniške delavnice in kolonije.
Ker smo se vedno zavedali, da v lokalnem okolju ne moremo iskati finančnih virov, smo pripravili projekt obnove zapuščene Stražnice v Središču, ga prijavili na evropski razpis programa Phare ČREDO in - uspeli. K projektu je pristopila občina Moravske Toplice ter vanj vložila objekt stražnice, Evropa pa je preko društva Onej, ki je sklenilo pogodbo neposredno z Evropsko komisijo, vložila v njeno obnovo 35 milijonov tolarjev ter še dodatnih 15 milijonov za nakup opreme in izvedbo štirih poletnih kolonij. S temi sredstvi smo izdelali načrte ter pridobili vso potrebno dokumentacijo. Ta zajema obnovo stražnice in dograditev 500 m2 delovnih prostorov in 300 m! bivalnih prostorov za ustvarjalce.
Z razpoložljivimi sredstvi za gradbena dela smo prenovili stražnico. Na novo smo zgradili objekt umetniške livarne z (nekoč Bliskovo) livarsko pečjo, ki z zmogljivostjo 400 kg taline zadošča za potrebe umetniškega livarstva. Kupljena je računalniška oprema za avdio in video montažo v vrednosti skoraj 2 milijona tolarjev, ki bo rabila tako za lastno video produkcijo ter izobraževanje video in filmskih ustvarjalcev.
Naslednji korak je bila ustanovitev zavoda Art center Središče/Art centrum Szerdahely za kulturo, umetnost in razvoj. Poleg društva Onej in občine Moravske Toplice sta se zavodu pridružila še Občina Šalovci ter društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Pridobili smo institucijo, v okviru katere se oblikuje in izvaja poslovna politika, ki skuša preseči ozke regionalne okvire, da o preseganju zaplotništva in kratkovidnih osebnih interesov niti ne izgubljamo besed. K sodelovanju smo pritegnili sosednjo madžarsko Žalsko županijo, katere svet je že izglasoval sklep o soustanoviteljstvu zavoda Art center. S podpisom pogodbe o pristopu (predvidoma junija 2001) bomo dobili prvo skupno slovensko-madžarsko institucijo, zametek nečesa, ki je tudi znotraj EU prej izjema kot pravilo.
Pri izvedbi projekta smo se srečevali tudi s težavami. Prvoizbrani izvajalec del na javnem razpisu (Lesnina inženiring iz Ljubljane) je odstopil, ker ni mogel zagotoviti obljubljenih cen. Izbira je padla na beltinsko obrtno zadrugo Dolinka, ki je sprva zamujala z začetkom del, kasneje pa imela težave z izvajalcem betonerških del (Gradbenik Lendava). Tudi Evropa je primaknila svoje, saj je za plačilo vmesnih situacij zahtevala dokazilo o že opravljenih plačilih, ki pa jih v društvu Onej nismo zmogli financirati. Tako smo morali čakati na sredstva, skupaj z izvajalcem, do končnega poročila o izvedenem projektu, to pa pomeni vse do konca leta 2000. V teh dejstvih se skrivajo tudi razlogi za zamudo pri izvedbi.
Kljub temu je projekt Phare ČREDO uspešno končan. Evropska komisija je verificirala njegovo uspešnost po dveh opravljenih inšpekcijskih pregledih projektne dolJbmentacije društva Onej in po ogledu objekta. Nad korektnostjo izvedbe projekta je bedela tudi RRA Mura, finančni del pa jehil predmet revizije revizijske hiše AUDIT, ki je izdalo pozitivno mnenje o poslovanju v okviru
projekta. Najdemo ga kot vzorčen primer uspešnega projekta na spletni strani programa Phare GREDO (www. credoprogramme.org/credo3.html) in med tremi projekti, ki so posebej predstavljeni v zaključni tiskani publikaciji programa Phare ČREDO, v okviru katerega je bilo financiranih 106 čezmejnih projektov iz vzhodne in južne Evrope.
Projekt Art centra Središče je bil zastavljen dolgoročno, zato smo iskali že pred koncem projekta ČREDO možnosti za nadaljevanje gradnje. Sredstva EU niso zadoščala za načrtovano. V danem trenutku se je kot najboljša, predvsem pa najhitrejša izkazala možnost pridobitve dolgoročnega državnega kredita za vzpodbujanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti. Da bi prišli do sredstev iz tega naslova, smo Kulturnemu društvu Antala Ferenca iz Središča pomagali pri registraciji ter pripravili ob njegovi formalni podpori in vsebinski pomoči podjetja Biro Rija vlogo za sodelovanje na razpisu. MEOR nam je odobril 60 milijonov tolarjev dolgoročnega kredita za zgraditev Art centra. Sredstva tega kredita so v skladu z uredbo o dodelitvi sredstev za vzpodbujanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti (U. I. RS št. 33/97 in 16/99) strogo namenska in jih je v primeru nenamenske porabe treba vrniti s pripadajočimi obrestmi.
Art center Središče -kratka zgodovina nekega projekta
Pri zagotavljanju garancije smo povsod naleteli na zaprta vrata, zato smo za njegovo koriščenje zastavili celotno premoženje zavoda Art center in pridobili pravico do črpanja sredstev v višini 53.900.000 tolarjev. Pravzaprav je formalno to pravico pridobilo KD Antala Ferenca, ki nastopa v vlogi kreditojemalca. V skladu s predhodnim dogovorom pa se je KD Antala Ferenca dejansko odpovedalo pravici do koriščenja kredita. Med KD Antala Ferenca, zavodom Art center ter občino Moravske Toplice je bil sklenjen tudi pisni pogodbeni sporazum o prevzemu, načinu koriščenja in načinu odplačevanja kredita, po katerem so bila sredstva razdeljena med zavod in občino. Z istim dogovorom sta prevzela Art center in občina Moravske Toplice tudi vse obveznosti v zvezi z vračanjem kredita, KD Antala Ferenca pa se je izrecno odpovedalo vsem pravicam koriščenja kredita za lastne potrebe. Z vsebino dogovora je seznanjeno tudi ministrstvo za gospodarstvo kot kreditodajalec. V normalnem svetu bi se tukaj zgodba nadaljevala z nadaljnjo gradnjo Art centra in začetkom njegovega delovanja, to pa je, resnici na ljubo, preveč predvidljivo nadaljevanje, ki bi naši zgodbi odvzelo vso dinamiko in jo spravilo v racionalne dimenzije. Na resnično nadaljevanje zgodbe bi bili ponosni celo v Butalah.
Podpredsednik KD Antala Ferenca, Tibor Voros, se je namreč odločil, da bo, vsem dogovorom, sporazumom, pogodbam in uredbam navkljub, kredit porabil kar sam, in sicer za gradnjo stavbe v Prosenjakovcih, za katero zaenkrat prav nobeden investitor (razen njega, ki je »investitor«) ne kaže interesa. Prej ali slej bo moral o vsebinah in načrtih v zvezi s to stavbo spregovoriti kar sam, a dejstvo je, da je kredit namenski in po nedvoumnih izjavah odgovornih ljudi z Ministrstva in banke, ki kredit servisira, nenamenska poraba ni mogoča.
Občutek moči je gospoda Vorbsa pripeljal do točke, ko se je ob blokadi celotnega projekta začel odločati tudi o koriščenju sredstev iz naslova regionalne nagrade Štefana Smeja, ki jo je zavod pridobil na letošnjih regionalnih dnevih na Bledu. Nagrada Štefana Smeja je za zavod Art center Središče in njegove sodelavce predvsem še vedno simbolnega pomena. Po tesni zmagi (odločal je en glas od 169-tih, to pa pomeni vsak glas) smo prvo slovensko regionalno nagrado vrnili v Prekmurje. Regija, ki je tradicionalno na obrobju razvojnega dogajanja, je tako pridobila novo vzpodbudo in tudi zavest, da sama premore dovolj potenciala, ki je sposoben izvesti uspešne razvojne projekte. Glede na to, da je nagrado pridobil zavod Art center Središče, je popolnoma logično, da se sam odloča tudi o tem, kam bo vložil denarna sredstva, pridobljena z nagrado, ki znašajo 10 milijonov tolarjev. Tako je svet zavoda Art center Središče s soglasjem vseh navzočih (svetnik Tibor Voros je pri tej točki brez besed zapustil sejo) odločil, da se sredstva nagrade vložijo v obnovo šole v Domanjševcih za potrebe mladinskega turizma. Ta odločitev je bila pretehtana, ker je za razvoj Art centra nujno treba zagotoviti bivalne zmogljivosti za mladinske skupine, ki bodo bodisi v počitniških programih ali programih šole v naravi ustvarjale v centru. Poleg tega bodo mladinski dom v Domanjševcih uporabljali tudi taborniki in druge skupine, ki bodo na obisku v nastajajočem krajinskem parku Goričko. Takšen razvojni koncept in načrt porabe sredstev nagrade je potrdil tudi Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Ribnica kot neposredni financer in navsezadnje z njim soglaša tudi državni sekretar, pristojen za razvoj, mag. Igor Strmšnik. Ponovno pa se z nikomer ne strinja Tibor Voros.
In tako se zgodba začne ponavljati. Ko je treba v Evropi, Ljubljani ali na Bledu pridobiti sredstva, je tu vedno in samo Art center s svojimi sodelavci (Pec, Gabriella, Ignac, Darko, Stojan, Janita, Andrej, Goran in še kdo ...), ko pa pride denar čez Muro in se usmeri med Goričke griče, se takoj pojavi še Tibi, ki ima seveda v predalih mnogo neizživetih ambicij. Z vztrajnim zniževanjem ravni kulture medosebnih odnosov in etike komuniciranja nas vedno znova preseneča in degradira vsa naša prizadevanja, da bi deklarirano perspektivni projekt tudi uspešno končali. Kljub temu bo projekt zgraditve Art centra prej ali slej uspešno končan. Nikakor si namreč ne moremo dovoliti, da bi način mišljenja in delovanja, ki ga v naši zgodbi pooseblja g. Voros, prevladal nad trezno in racionalno utemeljeno presojo, in to tako v dobro pričujočega projekta kot tudi vseh prihodnjih, ki se bodo v naši regiji izvajali.
A vsaka šola nekaj stane in ta, skozi katero gremo sedaj, nas je izučila, da se nikoli več ne bomo zanašali na ljudi, ki ne premorejo dovolj širine, da bi bili sposobni svoje pritlehne interese podrediti interesom skupnosti, ki ji pripadajo. Še več, s tem ko se skrivajo za imenom kulturnega društva ali kar cele vasi, v svojo igro vključujejo tudi tiste ljudi, ki so odprtih src in rok sprejeli nov veter, ki je zavel v Središču, odkar je le-to vrnjeno na zemljevid Prekmurja, Slovenije in tudi Evrope. Morda pa je v ozadju takšnega ravnanja bojazen, da bo ta novi veter prinesel preveč sprememb, ki bi lahko ogrozile samopašni položaj središkega kneza.
Goran Miloševič, Art center Središče I
motorna vozila
živali
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRAD PRODA TERENSKO VOZILO VAZ 4X4, letnik 78, registrirano do avgusta 2001. Tel.: 041 .817 290. m7596
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apa-ška c. 2, G. Radgona. m7400
MOPED APN 6, dobro ohranjen, brezhiben, star do tri leta, kupim. Tel.: 586 11 47. m7494
ŠKODO PICK UP LX, letnik 1994 prevoženih 63.000 km, prodam za 320.000 SIT. Tel.: 719 14 77. m7519 KOSILNICO BCS, 127 cm široko, in sejalnico Olt, dvoredno, za koruzo kupim. Tel.: 03 579 42 89. m7520 ’ GOLF II CL 1.6, letnik 1991, sive barve, prevoženih 140.000 km, prodajo za 450.000 tolarjev. Tel • 553 11 53. m7522
?AM 190, kesonar, za dele in Jugo , neregistriran, z odličnim mo-
Cena '5.000 SIT, prodam. Icl.:041 636 622. m7532
GOLF IIJXD, letnik 1987,' registri-
° 'un*ia’ 'CP° ohranjen, cena 200. 000 SIT, prodam. GSM: 041 228 '79 ali 031 809 263. m7541 RENAULT TREFIC, letnik 1986, registriran celo leto, ugodno prodajo. Tel.: 031 775 889. m7544 ŠKODO FELICIA LXI, letnik 1997, prodam. Tel.: 551 10 01.m7572 PEUGEOT 306 XR 1400, električna stekla, letnik 1993, prodajo. Tel.: 532 13 73. m7598
NESNICE, črne, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, vsak dan v Babincih 49. Dostava tudi na dom. VZREJA NEBNIC TIBAOT, tel.: 582 14Ol.m6946
NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Mo-vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m7502
NESNICE, GRAHASTE, stare 13 tednov, cepljene, prodam. 500 sit/kos. Dostava na dom. Tel:. 792 35 71. m7531
posesti
VINOGRAD V ČENTIBI, 24 arov, prodam. Tel.: 574 18 23, od 15. do 20. ure. m7487
HIŠO V DOKLEŽOVJU, Ob naklu 16, prodam. Tel.: 543 14 28. m7492 LOKAL, z uporabnim dovoljenjem za frizerski salon, trgovino, dam v najem. Tel.: 041 705 006. m7518 KAMOVCI pri Lendavi - HIŠO s pripadajočim zemljiščem prodam. Tel.: 02 461 72 33.m7525
V VERŽEJU PRODAJO HIŠO z gospodarskim poslopjem in pašnikom, površina 27 arov. Tel:. 02 587 14 82. m7526
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZMINMA
Naša srca še ne morejo doumeti, da nas je v 79. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica
GRADBENO PARCELO z manjšim starejšim gospodarskim poslopjem, 10 arov, v Vučji Gomili 29 prodam Tel:. 547 10 85. m7528
SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92 ali 041 464 689. m7534
GOSTILNO V MORAVSKIH TOPLICAH PRODAM. Tel.: 02 538 14 83. m7538
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE prodam. Cena po dogovoru. Stane Lebar, Staneta Rozmana 4, M. Sobota, tel.: 531 18 81. m7543
BIVALNO POČITNIŠKO HIŠICO, takoj vseljivo, lahko opremljeno, do 15 km iz M. Sobote, do 4,5 mio SIT, kupim. Tel.: 041 278 827. m7550 DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU LENDAVE prodam. Tel.: 561 14 14, zvečer. m7552
V BLIŽINI LJUTOMERA prodajo manjšo kmetijo. Tel.: 041 280 502. m7557
GOSTINSKI LOKAL OKREPČEVALNICO dam v najem. Tel.: 041 604 962, po 18. uri. m7562
100 m2 skladišča in 100 m2 prostora za trgovino v centru Beltincev dam v najem. Tel.: 0049 0172 8569832. m7565
STANOVANJSKO HIŠO, staro 20 let, v dobrem stanju, ob glavni cesti v Gederovcih 34a, prodam. Rozalija Bežan, Andrejci 61, tel.: 548 17 45 ali 526 81 35. m7567
STAREJŠO HIŠO v Ljutomeru prodam. Tel.: 582 18 74, zvečer. m7570
MESNICO PRODAM ALI DAM V NAJEM. Prodam dostavni avto - kombi, hladilnik, Mercedes, 1,5 tone, prodam. Rogašovci 10, GSM: 041 740 635. m7583
GRADBENO PARCELO, 8 arov, v Martjancih, prodam. Tel.: 02 521 13 53. m7592
V VODICAH (Šibenik, Hrvaška) damo v najem apartma s 4 do 6 posteljami (2 balkona, zasebno parkirišče, TV, žar v lastnem vrtu). Cena v
sezoni 13.200 SIT, zunaj sezone 6.600 SIT. Informacije tel.: 00385 1 2336 456,00385 98 764 993. m7593
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR UNIVERZAL, pogon 4 x 4, 1800 ur, star 5 let, ugodno prodam. Tel.: 557 14 50 ali 031 268 019, po 18. uri. m7485 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP in molzni stroj Vestfalija prodam. Vanča vas 26, p. Tišina. m7498 KOMBAJN CLAAS Protector, širine 3 m, s kabino, možnost s koruznim adapterjem, prodam. Tel.: 031 316 243. m7533
BOČNO KOSO, dvojni rez, kupim. Tel.: 557 15 26. m7558
ROTACIJSKO KOSO, OBRAČALNIK PAJEK IN PODRAHLJALNIK prodam. Tel.: 031 335 861. tn7559 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 17 ccm, in trosilnik hlevskega gnoja prodam. Tel.: 545 15 71. m7586 TRAKTOR DEUTZ 6806 s prednjim pogonom in čelnim nakladalcem STOL, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 557 11 62. m7587
OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6 vrstni, in koruzo prodam. Tel.: 031 810 337. m7595
kmetijski pridelki
VINO, odprto ali stekleničeno, prodam. Možna je dostava. Tel.: 041 773 370. m7509
5 TON SUHE KORUZE V ZRNJU prodam. Tel.: 579 13 07, po 19. uri. m7584
razno
RAZNO MESARSKO OPREMO za
Vigali
iz Bakovec
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene.
Hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Simoni za besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki ste jo obiskovali in ji bili vedno v pomoč.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
Alojz Pelcar
s Tišine 38
22. aprila je minilo leto žalosti, ko si ob prihodu pomladi za. vedno odšel od nas.
Čeprav te ni več med nami, z nami v srcih naprej živiš. Ne solze, niti bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
Z ljubeznijo - tvoji najdražji
hlajenje mesa, agregate za hlajenje, asparilce, drsne tire, klimatske zorilnice salam, zelo ohranjeno, prodam. Tel.: 04 204 71 00, 041 635 033. m7510
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala šole za avtomehanske v Mariboru, št. 1,1968/69, na ime Miro Apderlič, Gibina 61. m7512
PANJE, stiskalnico za med, po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 543 11 13, zvečer. m7527
Preklicujem veljavnost spričevala 2. letnika Srednje živilske šole v Mariboru, 1992/93, na ime Alojz Novak, Mlinska 9, Bakovci. m7540
Preklicujem veljavnost naloga za vpis v HK št. 5660-6 na ime Štefan Palatin, Pečarovci 82. m7545 REZAN LES ZA OSTREŠJE, DESKE, LATE, BRUNE, OPAŽ, TALNI LADIJSKI POD prodam in dostavim. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinsjka c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m7547 OPREMO ZA DOJENČKA ugodno prodam. Tel.: 521 18 65. m7551
sto. Stanovanje brezplačno. Tel.: 041 710 660, Bistro Justin, Jože Sedevčič, s. p., Grumova c. 2, 1275 Šmartno. m753O
PRIJAZNO DEKLE za strežbo pijače v dnevnem baru zaposlim. Informacije po tel.: 041 253 139, Dnevni bar Palma, Jože Horvat, s. p., Renkovci 44. m7539
NATAKARICA ALI DEKLE S PRAKSO V STREŽBI - če si prijazna, brez službe ali jo želiš zamenjati - pokliči! Hrano in sobo damo zastonj. Gostilna Viktor Klement, s. p., Grad 179, tel.: 553 10 04. m7597
srečanja
delo
NATAKARICO ALI DEKLE, ki ima veselje do dela v gostišču, zaposlimo. Mesečna plača 100.000 SIT ter hrana in stanovanje. Tel.: 041 748 905, Gostišče Jana Zaleznik, s. p., Križevec 1, 3206 Stranice. m7480
DEKLE ZA POMIVANJE POSODE V HOTELU, 5 dni na teden, 40 urni delavnik, zaposlijo. Pogoj: znanje nemškega jezika. Tel.: 0043 3159 22 41, Gasthof Scheer, Brunnenstrasse 36, 8344 Bad Gleichenberg.
DEKLE ZA STREŽBO V HOTELU, 5 dni na teden, 40 urni delavnik, zaposlijo. Pogoj: znanje nemškega jezika. Tel.: 0043 3159 22 41, Gasthof Scheer, Brunnenstrasse 36, 8344 Bad Gleichenberg. m7506
SIMPATIČNO DEKLE ZA DELO V BISTROJU zaposlimo. Nedelje pro-
NEVEZANE ŽENSKE in MOŠKI, stari od 22 do 62 let, iščejo primerne partnerje. Članstvo za ženske brezplačno. Ženitna posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«, Gederovska 14, Černelavci, tel.: 521 18 28. m7585
VABLJENI V POSREDOVALNICO -ŽENITNO POSREDOVANJE, SREČANJA, SESTAJANJA... Za člane 20 % popusta za vstop v nočni bar (otvoritev 27. 4), prenočišča. Beli Grad A. Sonja, s. p., Ulica Prekmurske čete 110, 9232 Črenšovci, tel.: 031 520 135. m7601
storitve
OSTEOPOROZO, BOLEČINE V HRBTENICI in druge bolezni odpravimo skupaj. Tel.: 031 503 151, SRD ZDRAVJU NAPROTI, Glavni trg 2, Maribor. m7555
NEMŠČINO uspešno inštruiram za srednje in osnovne šole, pripravljam na maturo in zaključni izpit in prevajam. Tel.: 541 14 56, 527 11 83, prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4 M. Sobota. m7563
POPRAVILO IN PRIKLOP PLINSKIH ŠTEDILNIKOV, PEČI. Anton Kocet, s. p., Ižakovci 172a, Beltinci, tel.: 542 12 29. m7571
ZAHVALA
V 81. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi
Jože Tkalec
iz Tešanovec 7
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebej sosedu Jožefu Kočarju. Hvala vsem, ki ste ga spremljali k zadnjemu počitku in darovali sveče na njegov grob.
Hvala g. župniku in pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Rozika ter sestra Tilika in Mira z možem Filipom
4.0
26. april 2001 fBTIK
J
..
ZAHVALA
V 80. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša dobra mama, tašča, babica in prababica, sestra in sorodnica
Ugašala si, kakor ugaša sveča, ob tebi stali smo, to čutila si. Bil smrti dih je za te morda sreča, za nas vse mnogo žalosti.
23. aprila minevajo štiri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga
N SPOMIN
Vilma
Miholič
■ Svojo življenjsko pot je sklenil naš nekdanji sodelavec
Stefan Koren
upokojeni voznik avtobusa
Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Ana Lazar
iz Murske Sobote
28.10.1921-14. 4. 2001 iz Ivanovec 4
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in se je z lepo mislijo spomnite.
Kolektiv
Avtobusnega prometa Murska Sobota
Bolečino nam lajša spoznanje, da jih je mnogo, ki čutijo z nami in nam pomagajo preživljati dneve žalosti.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje, darovali vence, cvetje in sveče ter za vsa izrečena sožalja. Posebna hvala g. patru Donatu in g. dekanu Kodili za ganljiv pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi njeni zdravnici dr. Rihtaršičevi in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice internega oddelka v Rakičanu. Hvala tudi pogrebništvu Banfi.
Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni najdražji
Tvoji najdražji
V mrtvem licu sanje še drhtijo, prečudno, kot da še naprej živijo. V življenju vztrajno je verjela vanje, z njo naj gredo v poslednje domovanje.
ZAHVALA
V komaj začetem 40. letu je za vedno zaspala naša draga žena, hčerka, sestra in teta
Mineva bolečih osemnajst let
N SPOMIN
Micki Korpič
iz Čepinec 114
V 72. letu nas je nepričakovano zapustila moja najdražja mama, tašča in babica
Kogar imaš rad nikoli ne umre - le daleč je...
Zlatica Kerec
roj. Balek iz Šulinec 28
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Njeni
Eufenija Temlin
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem, ki so darovali vence, cvetje, sveče, prispevali za dobrodelne namene in izrekli sožalje - iskrena hvala.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Hozjan.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat - hvala!
iz Murske Sobote
Z bolečino v srcih se zahvaljujem vsem, ki ste mi v dneh žalosti stali ob strani, mi pomagali, izrekli besede sožalja, njen grob pa prekrili s cvetjem in svečami.
Lepa hvala vsem njenim prijateljem, sorodnikom, znancem, posebno pa sosedom, ki so v času njene bolezni mislili nanjo, ji želeli okrevanja, ji pomagali, in vsem, ki so se prišli poslovit od nje.
Lepa hvala osebju Zdravstvenega doma Murska Sobota, Bolnišnici Murska Sobota, posebej kirurškemu oddelku za vso zdravstveno in medicinsko nego. Hvala njenim prijateljem iz kolesarskega kluba in planinskega društva.
Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in gospe Eriki za besede slovesa.
Bolečino mi blaži spoznanje, da vas je toliko, ki čutite z mano in mi s svojim sočustvovanjem in pozornostjo pomagate preživljati moje dneve žalosti, zato vsem in vsakemu posebej, ki so bili ob meni in v mislih z mano, od srca hvala.
Draga mama! Čeprav bom tudi sam spet odšel daleč od doma, boš ostala zavedno v mojem srcu.
Žalujoči: mož Franc, mama, brat Jože z Jožico, nečakinje Tanja, Andreja in Tonja ter drugi, ki so te imeli radi
17. aprila nas je v 71. letu zaradi neusmiljene bolezni zapustil dragi mož, oče, dedi in brat
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V žalosti sin Branko z družino iz Kanade
Šopek rožic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko smo prižgali in v tišini s tabo pokramljali. Le kdo pozabil bi gomilo, , v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, tašče, stare mame, prababice in sestre
Ivan Gorza
iz Murske Sobote
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu tako izkazali posebno čast in spoštovanje. Še posebna zahvala velja vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom, upokojencem in znancem. Iskrena hvala pljučnemu oddelku v Rakičanu in vsem, ki so mu lajšali njegove težke zadnje ure, zahvala tudi osebnemu zdravniku dr. med. Janošu Vorošu. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, cvetličarstvu Olge Lazar, godbi za odigrano Tišino ih pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Gizela, hčerka Majda z možem, hčerka Lilijana ter vnuki Goran, Maja in Sanja
ZAHVALA ♦
K zadnjemu počitku smo položili našo ljubo mamo, babico, sestro in teto
Marijo Korpič
roj. Sukič iz Čepinec 114
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo z molitvijo, pesmijo in besedami v slovo pospremili na njeni zadnji poti.
Z žalostjo v srcu: hčerka Anica z družino, sinovi Anton, Štefan in Viljem z družino ter sestri z družinama
Čepinci, M. Sobota, Montreal, 22. aprila 2001
V 85. letu je prenehalo biti srce našega dragega očeta, tasta in dedija
ZAHVALA
Bele Berglesa
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za dobrodelne namene.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi



Antonije Cvetko
10.6.1922-14.4.2001 iz Bunčan 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter ustno in pisno izrekli sožalje.
Posebna zahvala velja g. dr. Alojzu Horvatu in osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice Rakičan, ki so skrbeli za njo.
Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljen obred, cerkvenemu in moškemu zboru za odpete pesmi, govorniku g. Šijancu za iskren in sočuten govor, glasbeniku za odigrano melodijo »Hvala«, pogrebnemu podjetju Bratuša za opravljene storitve ter sorodnicam in sosedam za . vsestransko pomoč.
Žalujoči otroci in vnuki z družinami ter pravnuk
Kompletne pogrebne storitve, vzdrževanje pokopališč in zelenic, brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km.
f3*®6'*0 na Ve<Ž obr°kov brez obresti!
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55.69 046, GSM: 041 712 586
Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnil si z roko, močnejši sem, zmagal bom, a vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
V 36. letu nas je nepričakovano zapustil dragi sin, ati, brat, vnuk, nečak in bratranec
Bojan Fras
13-11.1965-12.4. 2001 iz Polic 10
Kar naenkrat se je ustavil tvoj korak, onemel tvoj glas, tebe ni več pri nas. Z ničemer ne moremo napolniti praznine, ki je nastala za teboj, ostali so spomini in ranjena srca.
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala kolektivoma Klemenčič iz Polic in gostilne Ratnik iz Ivanovec.
Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Žižku za poslovilne besede in pogrebništvu Vrbnjak.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Neutolažljivi: vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil naš Jani,
■
Janez Horvat
iz ulice Ivana Regenta 25
v Murski Soboti
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, nekdanjim sodelavcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vence in sveče, za darovane sv. maše in dobrodelne prispevke. Prisrčna hvala dr. Popoviču in dr. Čopiju ter preostalemu zdravstvenemu osebju II. nadstropja kirurškega oddelka, govornici, g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za lep0 odpete pesmi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi njegovi
f BW1 26. april 2001
29
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
N SPOMIN
26. aprila mineva pet let od takrat, ko nas je zapustil dragi sin, mož, oče in brat
Alojz Zver
iz lipovec 29a
Z nami v naših srcih naprej živiš, čeprav v grobu mirno spiš.
Z ljubeznijo - tvoji najdražji
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat
Martin Kavaš
iz Ravenske 18 v Odrancih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje in sveče, za svete maše in dobrodelne namene, nam izrekli besede sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici občine za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil tvoj je glas, bolečina in samota ostala sta pri nas.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra, babica in tašča
Marija Ferenčak
iz Odrancev
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sodelavcem oddelka 22-211 tovarne Planika, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Kavaševi za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: mož Venci, sin Štefan, vnuka Sonja in Jernej ter drugo sorodstvo
Skromno, tiho si živel, za nas si se trudil in skrbel.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat ■ hvala ti!
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric, boter in sosed
Štefan Pondelek
iz Gornjih Petrovec 23
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki so nam v teh žalostnih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev, Zvezi borcev in kolektivu OŠ G. Petrovci.
Posebna hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Škerlaku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Nepričakovano nas je sredi dela v 44. letu zapustil naš dolgoletni sodelavec
Jožef Kuronja
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
TELEKOM Slovenije, d. d., Poslovna enota Murska Sobota
Trpljenje tvoje seje končalo, zaprl trudne si oči, v srcih naših nate ostal je lep spomin.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil skrbni in dobri oče
Štefan Hajdič
iz Vidonec 134
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki so našega očeta pospremili k večnemu počitku, nam pa izrekli sožalje. Hvala vsem darovalcem svetih maš, vencev, cvetja, sveč in prispevkov za vežico.
Iskrena hvala osebju doma oskrbovancev Rakičan za nesebično pomoč med njegovo boleznijo.
Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Štefanu Kuharju in g. župniku Tomislavu Šantaku za opravljen pogrebni obred in ganljive besede slovesa.
Iskrena hvala sodelavcem osnovne šole Ivana Roba Šempeter pri Gorici, pevkam za odpete pesmi in pogrebništvu Banfi.
Vsem in vsakemu posebej naj bo Bog bogat plačnik.
Vidonci, 31. 3. 2001
Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli in te imamo radi
V 88. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
ZAHVALA
Rozalija Huber
iz Gornjih Slaveč 77
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče ter za dobrodelne namene.
Posebna hvala tudi g. duhovnici za opis njene življenjske poti in zadnje slovo ter pevcem za odpete žalostinke.
Zahvaljujemo se pogrebništvu Banfi za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: hčerka Regina z družino, sinova Karel in Marjan z družino, vnuki Lidija, Darja, Danijel in Monika ter pravnuki Gregor, Tina, Marcel in Simona ter drugo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, ni tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat
JožefMaroša
iz Gomilice 89
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in sveče, za svete maše in mrliško vežico.
Hvala turniškemu g. župniku Ratniku, g. župniku Horvatu iz Murske Sobote za pogrebni obred, pevkam, govorniku g.
Tkalcu, gasilcem, društvu upokojencev Turnišče in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoči: žena Marija, sin Jožef, hčerke Marija, Cecilija, Ana in Angela z družinami ter drugi sorodniki in prijatelji
ZAHVALA
V 65. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast in dedek
Stefan Pucko
iz Lipe
Ob boleči izgubi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega ter mu darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter vežico in v dobrodelne namene, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebništvu Jurič.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hčerka Darinka in sin fože z družino
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Veš ti in vemo mi, ko smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V 80. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče. dedek in brat
Franc Belec
upokojenec Intesa iz Lucove
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebej pa dobrim sosedom, ki ste nam stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence in sveče ter v dobrodelne namene. Posebna hvala dr. Marjeti Šbull Benko in preostalemu osebju zdravstvenega doma v Petrovcih. Hvala gospodu škofu Gezi Erniši za svečan pogrebni obred in gospodu Nemcu ter pevcem za čutno odpete žalostinke. Lepa hvala tudi upokojencem, sodelavcem Intesa in Mure, domačim gasilcem in gasilcem Občinske zveze Gornji Petrovci. Iskrena hvala Erneku za odigrano Tišino in gospodu Stanku za besede slovesa ter pogrebništvu Bai#i Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Gizela, sin Franc z ženo, sestra Marija z družino in drugo sorodstvo
Dragi dedi!
Pogrešale te bomo tvoje vnukinje Natalija, Maja in Mateja
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
14. aprila nas je v 72. letu za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča in teta
Terezija Segeri
iz Korovec 26
Kar naenkrat se je ustavil tvoj korak, onemel tvoj glas, tebe ni več pri nas. Ostali so spomini in ranjeno srce. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Posebna hvala g. župniku Antonu Fakinu, cerkvenemu pevskemu zboru, godbi na pihala, govorniku Štefanu Flisarju in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi tvoji najdražji!
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
24. maja 2001 bo minilo šest žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedi, tast, stric in brat
Karel Segeri
iz Korovec 26
Z nami v naših srcih naprej živiš, čeprav v grobu mirno spiš.
Vsi njegovi
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM >
BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. £
P	PLAČILO TUDI NA VEČ
OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI VEŠČICA 1 7, \
'Iti..: (021 VI 411 OhO, I AX: (112) 52 51 170, »KUKI Ml IRSKA SOBOT A
30
OGLASI/VESTI
26. april 2001 m
- varčna okna in vrata -garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komarniki -vitraži
OKNA IN VRATA
Trimlini 64/1 Lendava
tel./faks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003
PVC OKNA IN VRATA
STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Jože NovaL s. p., Lendavska 29,9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61, BSM: 041 673 551
Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02)530 40 44
GSM: 041 504 999
B-mail- rhdoo@siol.net
Gradbene izolacije HACK
Hack Janos, s. p. HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA!
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
LESENA IN PVC OKNA KLI LOGATEC
IZDELAVA PO NAROČILU, ROLETE, POLKNA, POLICE NOTRANJA VRATA LIKO VRHNIKA
BETULA, d. o. o., Limbuška c. 64a, 2000 Maribor
Tel./faks: 02/42 04 140
Ribiška pot 1 9231 Beltinci 041/717 049
že od
3.950,00 sit/m*
in strojno izdelovanje betonskih tlakov.
Mesarstvo Rodila PE Markišavci Marbšavci 44 tel 52 11 604
Mesarstvo Rodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Mikola, Brezovci 57 iilen, Vanča vas 26 Barber, Markišavci 21 Kovač, Sodišinci 40 Vrataric, Puconci 296 KO VEŠ KAJ JEŠ
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
8UHN0-2BEV0Z, Bojan Jakšič, s. p., 6«rwja Bistrica 51. tel: 57 88 200
DUM IDR
IVECO
feis
V Murski Soboti ustanavljamo pooblaščeni servis gospodarskih vozil, zato vabimo k sodelovanju:
SERVISERJA GOSPODARSKIH
VOZIL
Pogoji:
- šolska izobrazba ustrezne smeri, - izkušnje na področju servisiranja gospodarskih vozil IVECO,
- veselje do avtomobilizma, urejenost, natančnost in delovne navade.
Prednost bodo imeli kandidati, ki so samostojni, obvladajo vodenje manjših skupin, znajo tuji jezik in obvladajo osnove dela z računalnikom. Prijave z dokazili pošljite do 07.05. 2001 na naslov
DUMIDA, d. o. o., Kidričeva ulica 16, 2230 LENART
Pojasnila po telefonu številki 720 07 01,720 07 25.
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & laks: (021 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
GLOBINSKI SESALNIKI
VORWERK
VboJMna a v
Z VORWERKOM ČISTEJŠI
Z ORhlDOJO JE SVET LEPŠI
RENAULT
U ST V A
vozil Renault
vr oče
Avantura je z brezplačno
opremljena
• klimatsko
VREČKE PARMO PRIKLJUČKI Tel.: 53 11 289, 041 773 289
Nekaterim tudi noiCUgju
napravo^.
in Katico ra vsako avanturo.


TERME LENDAVA, Podjetje za opravljanje dejavnosti turizma in gostinstva, d. d., Tomšičeva 2a, 9220 Lendava
objavlja JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za prodajo
neopremljene garsonjere v izmeri 21,60 m2 v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka Trg Ljudske pravice 11, stanovanje št. 2, ki je vpisano pri vi. št. 2466, k.o. Lendava, na parceli številka 4348. Stanovanje je prazno.
Izklicna cena za stanovanje je 1.944.000,00 SIT. V ceno ni vključen DDV.
Prodaja se po načelu videno-kupljeno.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati:
- popolne osebne podatke kupca in
- ponujeno ceno.
Ponudnik za nakup nepremičnin je lahko le slovenski državljan ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji.
Ponudnikom bomo omogočili ogled garsonjere in pogovor z vodstvom družbe.
Davek na promet nepremičnin in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Lastništvo nepremičnine, ki je predmet tega razpisa, preide na kupca po plačilu celotne kupnine.
Prodajalec na podlagi tega razpisa ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe za nepremičnino, ki je predmet tega razpisa, z najboljšim ponudnikom.
Dodatne informacije dobite v Termah Lendava, d. d., po telefonu številka 02/575 10 44.
Pisne ponudbe je treba poslati priporočeno v zaprti ovojnici najpozneje do 10. 5. 2001 na naslov: TERME LENDAVA, d. d., Tomšičeva 2a, 9220 Lendava, pod oznako »Javni razpis Terme Lendava - ne odpiraj«.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
EKONOMSKA ŠOLA'MURSKA SOBOTA
Slovenska 11,9000 MURSKA SOBOTA
OBJAVLJA RAZPIS ZA PRIDOBITEV NAZIVA PREDA-
VATELJ VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ZA PROGRAM KOMERCIALIST ZA OE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Osnova za razpis je 92. in 96. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96), odredba o smeri strokovne izobrazbe predavateljev in drugih strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe KOMERCIALIST (Ur. list RS št. 1/2000) in kriteriji za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Ur. list RS št. 27/96):
■ predavatelj za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku II (madžarščina) - predavatelj za predmet gospodarsko pravo
- predavatelj za predmet blago in storitve
- predavatelj za predmet psihologija prodaje
- predavatelj za predmet poslovno komuniciranje
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na Ekonomsko šolo Murska Sobota, Slovenska 11,9000 Murska Sobota s pripisom »VŠ - razpis« v 15 dneh po objavi razpisa.
0 podelitvi naziva predavatelj višje šole bo odločil predavateljski zbor Višje strokovne šole v 30 dneh po predložitvi dokumentacije. Kandidati bodo o podelitvi naziva obveščeni najkasneje v 15 dneh po odločitvi predavateljskega zbora.
CVETLIČARNA oRhlDeja Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota

Na kratko
Gornja Radgona
Gospod Franc Puncer, upokojeni duhovnik in častni občan občine Gornja Radgona, je proslavil v nedeljo, 8. aprila, v cerkvi sv. Petra v G. Radgoni šestdesetletnico mašniškega posvečenja. Somaševanje, pri katerem je bilo navzočih veliko ljudi, je vodilo devetnajst duhovnikov. Jubilantu so pisno čestitali mariborski škofje in številni drugi. Čestitke tudi od Vestnika! (F. KI.) •
Turnišče
Na letni skupščini so se zbrali člani krajevnega združenja NOB beltimnske občine, v katerem je še štiriintrideset članov. Gosta - turniški župan Jože Kocet in tajnik ZZB Lendava Cvetko Devetak - sta pohvalila zasluge borcev. Medse so sprejeli novo članico Antonijo Koroša. Predsednik ZB je Franc Korošak, tajnik pa Jože Ružič. Mnogi so že stari, vendar kljub temu dejavni, zlasti na borčevskih in drugih srečanjih ter zborovanjih. Letos se bodo vključili v praznovanje 60-letnice OF in desetletnice samostojne Slovenije. (J. Ž.)
Dobrovnik
Otvoritev ribiške sezone so popestrili ribiči RD Lendava s tekmovanjem pri Bukovniškem jezeru za ribiškega čara. Za prestižno trofejo se je potegovalo kar devetdeset ribičev, zmagal pa je Silvester Kozlar iz Črenšovec, ki je ujel 5,52 kilograma težkega krapa. Sicer so v jezeru tudi težji komadi, toda -vsaj tako trdijo nekateri - so vsaj tako pametni kot ribiči...
Pred velikonočnimi prazniki je bila v kulturnem domu razstava pirhov, ki so jih prinesli predvsem upokojenci. Na ogled so bili tudi pogrinjki. (F. Bo.)
Stanjevci
Gasilci so pregledali lanske aktivnosti in sprejeli obsežen delovni načrt za letos. V vasi veljajo za gonilno silo, čeprav je njihova osnovna skrb namenjena požarnemu varstvu. Na občnem zboru so sprejeli v gasilske vrste dvaintrideset novih članov, predvsem mladih, to pa je jamstvo, da bo gasilstvo živelo naprej. Predsednik PGD Stanjevci je Franc Šlihthuber, pri delu društva pa pomaga vodstvo Gasilske zveze občine Gornji Petrovci. (J. Ž.)
Gornja Radgona
Pred velikonočnimi prazniki so obiskali gornjeradgonski duhovniki osemdeset osamelih in obolelih vernikov na njihovih domovih ter štirideset vernikov, ki so v domovih v Rakičanu, na Ptuju in v Hrastovcu. Vsem so omogočili zakrament sprave in prejem svetega obhajila. (F. KI.)
Bogojina
V Bogojini so pred leti zgradi kanalizacijsko omrežje, ne pa tudi čistilne naprave, zato se odpadne in fekalne vode zlivajo v' obcestni jarek, ki vodi proti Gančanom, ki so v beltinski občini. Ta je na problem uradno opozorila občino Moravske Toplice in tudi zdravstveno inšpekcijo, saj se bojijo, da bo smrad dosegel podtalnico in bo zastrupljeno črpališče v Hraščicah. Kako bodo ukrepali v Moravskih Toplicah oziroma Bogojini? Rešitev je seveda v pravi kanalizaciji s čistilno napravo. (J. Ž.)
Murska Sobota
S prvim septembrom bo začel veljati nov zakon o socialnem varstvu, po katerem bo prišlo do precejšnjih sprememb pri dodeljevanju denarnih prejemkov nezaposlenim. V Murski Soboti se je zaradi nove zakonodaje sešlo štirideset socialnih delavcev, katerim so z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve predstavili bistvene novosti. Poudariti velja, da prejemniki socialnih pomoči V začetku ne bodo prejemali kakih posebno večjih pomoči od sedanjih. (F. KI.)




VESTNIK 26. april 2001	NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
kino • k i n
Delimo vstopnice za kino
OTVORITEV
LJUTOMER
V četrtek, 26. aprila, ob 19. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Bojana Bense z naslovom Glave.
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 26. aprila, ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert šolskih orkestrov, komornih skupin in pevskega zbora, ki ga prireja Glasbena šola Murska Sobota.
- V soboto, 28. aprila, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert skupin Fregatura (Koper) in Krik Di-sneylanda (Vrtojba).
STARA GORA
V četrtek, 26. aprila, ob 19. uri bo v cerkvi območno srečanje oz. revija odraslih pevskih zborov.
GLEDALIŠČE
LENDAVA
V četrtek, 26. aprila, ob 20. uri bo v kinodvorani nastopila Miša Gerič z monokomedijo Kam se peljeta Vladek in Miša?
DOGODEK
MORAVSKE TOPLICE
V četrtek, 26. aprila, ob 10. uri bo v sejni sobi javna predstavitev Turističnega zemljevida Pomurja.
DOLINA PRI LENDAVI
V nedeljo, 29- aprila, ob 14. uri bo v vaškem domu prireditev ob materinskem dnevu.
ČENTIBA, KAPCA, TRIMLINI, ŽITKOVCI, HODOŠ, PEČAROVCI, KOBILJE, KRAŠČI, MORAVSKE TOPLICE...
V ponedeljek, 30. aprila, zvečer bo postavitev mlaja s krajšim kulturnim programom in kresovanjem (Ižakovci v torek, 1. maja).
OČESLAVCI
V petek, 27. aprila, ob 10. uri bo pri Totovem mlinu spominska slovesnost ob 60. obletnici OF.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V torek, 1. maja, ob 7. uri bodo krenili na pot s prvomajsko budnico in obšli vse vasi občine.
SOVJAK
V soboto, 28. aprila, bo pri Jakobu Kocuvanu prireditev Dan odprtih vrat v Sovjaku.
ROŽIČKIVRH
V sredo, 2. maja, bo pri Slavku Kolmaniču prireditev Dan odprtih vrat na Rožičkem rhu.
GLASBA
MURSKA SOBOTA
V soboto, 28. aprila, ob 11. uri bo v MIKK-u glasbena delavnica Govoreči bobni, ki jo vodi Miran Celec - Mirč.
RAZSTAVE
murska SOBOTA
-V Galeriji bo do 6. maja na ogled razstava del kiparjev konkretne umetnosti iz Ingolstadta Bena Muthoferja in Jochena Scheithauerja. Razstavo je pripravil Muzej konkretne umetnosti iz Ingolstadta.
- V I. nadstropju Pokrajinske in študijske knjiž-
niče si lahko ogledate knjižno razstavo Madžarsko založništvo na novih poteh.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotokluba Murska Sobota na temo Zima.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 1433-
- Do 30. aprila bo v prostorih podjetja Fering v Slovenski 21 na ogled razstava Evgena Titana z naslovom Vzajemnost oblik.
LJUTOMER
V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomera. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov.
BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot iz Odranec.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
LENDAVA
V Galeriji - Muzeju si lahko ogledate stalni razstavi Oloris - prazgodovinske naselbine iz srednje bronaste dobe in Srednjeveško orožje ter etnološke zbirke.
PUCONCI
V prostorih občine je na ogled razstava del Lojzeta Veberiča.
LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši je do 28. aprila na ogled razstava del Bernda Holzbauerja iz Bad Radkersburga in Igorja Banfija iz' Murske Sobote.
GABERJE
V prodajno-razstavni galeriji Erbija so vam na ogled dela priznanih domačih in tujih umetnikov (slike, kipi, fotografije). Vse informacije dobite po telefonu: 02 578 9955, po faksu: 02 578 9953 ali po e-mailu: sandra.habjanic@moj.net. Vabljeni!
IVANOVCI
V Vinogradniškem centru je na ogled razstava fotografij avtorja Janeza Škaliča iz Sela.
Murska Sobota
Četrtek, 26. aprila: ob 18.00 ameriška akcijska srhljivka Dokaz življenja, ob 20.30 ameriška vojna drama Sovražnik pred vrati
Petek, 27. aprila: ob 18.00 Dokaz življenja, ob 20.30 Sovražnik pred vrati
Sobota, 28. aprila: ob 18.00 Sovražnik pred vrati, ob 20.30 Dokaz življenja
Nedelja, 29. aprila: ob 18.00 Dokaz življenja, ob 20.30 Sovražnik pred vrati
Kino Ljutomer
Sobota, 28. aprila: ob 20.00 ameriška komična drama Vzhod je vzhodno
Nedelja, 29. aprila: ob 20.00 Vzhod je vzhodno
k i n
• k i n
B O R Z
Z N A N Jj
je informa-
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
•	Iščemo znanje francoskega jezika.
•	Iščemo znanja in informacije o akupunkturi.
•	Ponujamo znanje japonskega jezika.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
Oskarja za stransko moško vlogo je letos dobil Benicio Del Toro, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedel tudi naš nagrajenec Sašo Borovič, Partizanska 45, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi:
Je Benicio Del Toro igral v uspešnici Osumljenih pet? Da ali ne?
Odgovor:
Odgovore pošljite do 30. aprila na naš naslov: Ve-Kupon št. 17 stnik. Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
KANČEVCI
V domu duhovnosti je do 30. aprila odprta razstava likovnih del Lojzeta Vebe-riča iz Murske Sobote.
MORAVSKE TOPLICE
Do 1. maja razstavlja v zdravilišču Gorazd Štenta (akril -color na karton, olje na platno).
Zveza kulturnih društev Lendava ima novega predsednika
V okviru Zveze kulturnih društev in Sklada za ljubiteljske dejavnosti Lendava deluje na področju občin Lendava, Čren-šovci, Odranei, Velika Polana, Turnišče, Dobrovnik in Kobilje 33 kulturnih društev. Na zadnji skupščine ZKD so predsedniki društev za novega predsednika zveze izvolili Štefana Huzjana, prosvetnega delavca na Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi, in sicer za dobo dveh let. Med letošnjimi aktivnostmi ZKD
Lendava velja omeniti srečanje harmonikarjev v Veliki Polani, sodelovanje pri izvedbi rock maratona v Lendavi, organizacija prireditve Folkart, glasbeno poletje v Turnišču, obiski v lendavski Sinagogi in organizacija Grajskih večerov na lendavskem gradu, soorganizacija revij, obisk opere v Mariboru, režiserska delavnica za začetnike in seminar za pevovodje in izvedba študijskih krožkov.
Jože Žerdin ■
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.1	AIN’T GONNA STAND FOR IT - Erič Clapton
2.	SUPREME - Robbie Williams
3.	DANCING IN THE MOONLIGHT - Toploader
4.	WORLD LOOKING IN - Morcheeba
5.	TELL ME WHY - Špice Girls
6.	DAJ MI SEBE - Leteči odred
7.	LOVE HOW YOU LOVE ME - Melanie Thornton
PREDLOGI:
1 CAN’T DENY IT - Rod Stewart IMITATION OF LIFE - R.E.M. I’M LIKE A BIRD - Nelly Furtado
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
l.NE NI RES-Nuša Derenda
2.	SONCE V OČEH - Tinkara Kovač
3.	OSTANI TU - Karmen Stavec
4.	POLJUBILA BOM NOV DAN - Darja Švajger
5.	ŽIVLJENJE JE - Andraž Hribar
6.	A TI - Victory
7.	ANGEL LUČI - Deja Mušič
PREDLOGI:
OKUS RESNIČNOSTI - Planet Groove PRIDI IN POGLEJ - Alenka Godec ČEŠNJE - Riko & Piloti
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ - Štrk
2.	MAMA NAJDRAŽJA - Igor in Zlati zvoki
3.	KOKODE POLKA - Vita
4.	POMLAD PRIHAJA - Pomlad
5.	PRLEŠKI ZET - Prleški strici
6.	KAJ BI BREZ PRIJATELJEV - Šaleški fantje
7.	OBLJUBE - Blegoš
PREDLOGI:
BREZ OTROŠKIH OČI - Mladi Dolenjci
ŽIVLJENJE JE VESELJE - Sicer NOVA POMLAD - Alpski kvintet ’
LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA«
1.	LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Mari & Robi
2.	LEP JE SVET - Pajdaša
3.	BREZ NJE - Nova Legija
4.	NE ZANIMA ME - Ans. Štrk
5.	CIGARETA - Nikola
6.	VRNI SE - Duo Karmen
7.	MAMA LEONE - Frenki Sever
PREDLOGI:
NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber KAJ BO REKLA MAMA - Happy End KURVEJŽ - Gnila jajca
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 3- maja 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
CVETLIČAR
. CVELIČAR(KA), ARANŽER(KA) ZA PRODAJO IN ARANŽIRANJE V CVETLIČARNI; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih Izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: kandidati naj pridejo na razgovor od 9. do 10. ure vsak delovni dan; do 29. 04. 01; MATAJ BERNARDA, S. P., CVETJE GL0RI0SA, SLOVENSKA 36, MURSKA SOBOTA
VARILEC
VARILEC ZA VARJENJE KOVANIH OGRAJ, VRAT,..; določen čas 12 mes.; do 01.05.01; VLADO MIHALIČ, S. P., ŽIČNI IZDELKI, STROČJA VAS 63B, LJUTOMER
STROJNI MEHANIK
POMOČNIK VODJE DELAVNICE; določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 01.05.01; MEGRAS, D. 0. 0., GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA, OBRTNA ULICA 40, MURSKA SOBOTA;
AVTOMEHANIK
VOZNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; do 05.05.01; VLADO KARLO, S. P., AVT0PREV0ZNIŠTV0, VIDEM 15, VIDEM OB ŠČAVNICI
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorij C, E; do 02.05.01; RENT TOUR, D. 0. 0., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
PRODAJALEC
POMOŽNI TRGOVSKI DELAVEC; določen čas 4 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 01.05.01; KOMUNALNO-STANOVANJSKO PODJETJE LJUTOMER, D. 0. 0., ORMOŠKA 3/II, LJUTOMER
KUHAR
KUHAR; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; do 27.04.01; DRAGICA KRAMBERGER. S. P., GOSTINSTVO IN POSREDNIŠTVO, TRUBARJEVA ULICA 1, GORNJA RADGONA
KUHAR(ICA) ZA PEČENJE PIC; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: KANDIDATI NAJ SE PO TELEFONU PO 18. URI DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 27. 04. 01; KOREN ALOJZ, S. P., POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: KANDIDATKE NAJ SE PO TELEFONU DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 26.04.01; ALOJZ KOREN, S. P., POSREDNIŠTVO IN TRG0VINA_PICERIJA
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU		
Območje	Izobrazba	
	l-ll lll-IV V	VI VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota	0	13	3	2	1	19
Kupon št. 17 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:............................................
|	7 VELIČASTNIH:......................»............
GLASBA NAŠEGA SRCA:.....................................
I LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«.........!....................
Ime in priimek ter naslov:
POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA
NATAKAR(ICA) ZA TOČENJE IN STREŽBO PIJAČ; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno; do 27.04.01; HELENA DUH KUHAR, BISTRO MAJ, KRANJČEVA ULICA 5, MORAVSKE TOPLICE
NATAKAR; čas zaposlitve: ni podatka; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT S KATERO DRUGO IZOBRAZBO; do 01.05.01; KRAMBERGER DANI, S. P„ OKREPČEVALNICA ZETOR, RADGONSKA CESTA 6, RADENCI.
NATAKARICA; določen čas 2 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno; do 01.05.01; JABLANOVEC DOMINIK, S. P., LIPA 35A, BELTINCI
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGA IZOBRAZBA, DEKLE BREZ POKLICA, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 01.05.01; IGOR TEL-
KEŠ, S. P„ AVTOPREVOZNIŠTVO, TOČILNICA GLORIA, IŽAKOVCI 128, BELTINCI
STROJNI TEHNIK
VARNOSTNIK; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: KATERAKOLI STROK. IZOBRAZBA IV. ALI V. STOPNJE, NEKAZNOVANOST, OPRAVLJEN IN VELJAVEN IZPIT ZA VARNOSTNIKA, BIVALIŠČE: M. SOBOTA; do 27.04.01; VARNOST, D. D. MARIBOR, PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA, TRG ZMAGE 8, MURSKA SOBOTA
STROJNI ALI GRADBENI TEHNIK ZA NADZOR V PROIZVODNJI IN MONTAŽI OGRAJ NA TERENU; določen čas 12 mes.; do 01.05.01; VLADO MIHALIČ, S. P., ŽIČNI IZDELKI, STROČJA VAS 63B, LJUTOMER www.p-inf.si
GRADBENI TEHNIK
TEHNIČNI ASISTENT ZA PRIPRAVO IN OBDELAVO TEHN DOKUMENTACIJE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: NAJMANJ V. STOP. STROK. IZOB. TEHNIŠKE SMERI, PONUDBE Z ŽIVLJENJEP. IN DOKAZILI POSLATI: TONDACH, D. 0. 0., BOREČI 49, 9242 KRIŽEVCI; do 27. 04. 01; TONDACH, OPEKARNA, D. 0. 0., BOREČI 49, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
INŽENIR STROJNIŠTVA
STROJNI ALI GRADBENI INŽENIR ZA NADZOR V PROIZVODNJI IN MONTAŽI OGRAJ NA TERENU; določen čas 12 mes.; do 01.05.01; VLADO MIHALIČ, S. P. ŽIČNI IZDELKI, STBOČJA VAS 63B, LJUTOMER \ I /
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
NAČRTOVANJE IN KONTROLA ZDRAV. NEGE, VODENJE DOKUMENTACIJE, KOORDINACIJA ZDRAV. PREGLEDOV VAROVANCEV, IZVAJANJE MED. POSEGOV; določen čas 11 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT S VIL STOP. IZOBRAZBE - DIPL. MED. SESTRA, POSKUSNA DOBA ŠTIRI MESECE; do 01. 05. 01; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
P»if	« aiVM ta M
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
VODJA RAZVOJA IN PROIZVODNJE (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK ALI ABSOLVENT); določen čas 3 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: RAČUNALNIŠKO ZNANJE PROGRAMA CAD, ZA RAZG 0V0R SE DOGOVORITE PO TELEFONU; do 27. 04. 01; DYNAMICS - PAUŠNER & CO. NOR-ŠINCI, NORŠINCI PRI LJUTOMERU 50, LJUTOMER;

banke,
Italija
bančna
Priimek;
Ulica.
Pošta.
Anju Mariška je pripravila te dni po posvetu s hodoškim in šalovskim županom Viktorjem Orbanom in Abrahamom razvojni program za vas Središče v moravski ob-
[ Jože Špindler te dni dviga brežine na Krapju. Po strokovnem nasvetu mu je bilo to priporočeno, ker zaradi močnega panonskega sonca morska voda lahko hitro izhlapi in je prevelika nevarnost । solnih usedlin v kamenšnici. /
V Murski Soboti se je na trgu pojavilo novo storitveno podjetje za finance, in sicer Računovodski servis potrošnik. Uradna otvoritev servi- i sa bo z začetkom druge polo- / vice poslovnega leta 1. junija I
Janez Erjavec se te dni mudi v Celju in Zagrebu ter išče ideje za popestritev aktivnosti na radgonskem sejmišču. Prva večja prireditev bo tekmovanje v rolanju.
I Stefan Prša - Pršek je doma, / zaenkrat javnosti še ni obve-/ stil o kakem specialističnem j potovanju v tujino. Je pa bil na testni vožnji na črenšo-vsko-polanskem teritoriju, kjer sta si s Tomarjem iz novega džipa enega od podjetnikov ogledovala zazidljiva I območja na mejniku obeh / občin.	I
Izpodmaknjen pu/c v špano-viji je Leopolda Crnkoviča tako močno udaril, da mu ni uspelo pravočasno oddati prispevka o gradnji puconskega muzeja za hrambo insignij Mlina na veter.
Drago Legen je končno dosegel dogovor, da postane bli*' njica med Veržejem in Kri' ževci' štiripasovnica. I
Prokuristka MS investment centra še ne daje izjav o novi igralnici pri avtobusni postaji Punt pa že napovedujejo sta- . novalci Kocljeve in Slomško- / ve četrti.	/
/ Janko Halb je skupaj s fran-I cijem Butom razglasil rogašo-I vsko občino za kužno imuni | del Prekmurja.
Tako bo ob Meoličevi in Go-renčevi zapori Dolge vasi promet z živino tekel čez Mar-tinje in Rogašovce. V Vadar- I cih pa še zbirajo podpise in / se odločajo, ali bodo dovolili L tranzit.	II
Tega bo predlagala v financiranje Agenciji za regionalni razvoj.
NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) mp ir. —"
Datum naročila.
ona ta njegova namestitev za-
»M
Koncesionar za tišinsko Kanalizacijo še ni znan. Znan0 pa je, da bodo uporabniki kanalizacije koncesionarju čali tisti del neplačane kana^ , zacije, ki bi jo morala plačaf1 I občina iz proračuna. I
Marijanska fara dobila svojega ČaiilWMHO^r
Ali bod6 zabili cerkvena vrata? I
—~
J0ŽLPJ:az_nikdeia
b0RIS. praznik dela
Finančni konzorcij ljubite')''’ dobrega nogometa, imen° van Štiriperesna deteljica' P' o o., se pripravlja na nak°P
NK Mura.
', d. d.. Murska Sobota z dne 24. lije velja od 24. 4. 2001 od 0.00.
__j-----------
___________________________________________________.. je za vse pripravil sprejem in pogostitev v kulturni dvorani župan g. Štefan Prša. V spomin na srečanje prejeli stenske ure. Vsi jubilanti so bili ne le dobri zakonci in starši svojih otrok, ampak tudi skrbni g spodarji, mnogi pa so tudi veliko pomagali k vsesplošnemu napredku svojih vasi, zdai_’
občine. - J. Ž.
•'J.Milim --------
i. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 49 minut, zašlo pa ob 20. uri in 10 minut. Dan bo tako dolg že skoraj 14 ur in pol. 30. aprila ob 19. uri in 8 minut bo na nebu nastnnn ’■
aepSI m posojilo vedno pri roki! Posojilna kartica LB
Karanta ima namesto	•
mesečnega limita porabe odobreno okvirno posojilo.	/
Imetnik kartice z	7
nakupi s kartico porablja svoje
posojilo in ga hkrati z	'
obveznim deležem mesečnega posojila porabljenega zneska spet sprošča. S posojilno kartico lahko plačujete v trgovinah, ' hotelih, gostinskih lokalih, turističnih agencijah in na številnih drugih prodajnim mestih v Sloveniji. Pri okencih bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke lahko dvignete do 50.000 sit gotovine. Izplačilo je mogoče v okviru odobrenega posojila na kartici in ni odvisno od trenutnega stanja na vašem tekočem računu. Pozanimajte se v svoji enoti Pomurske banke.
elavci Pomgrada so v začetku tega tedna asfaltirali gor-njeradgonski odsek glavne ceste L reda. Gre pravzaprav za Apaško cesto, ki vodi od cerkve do Podgrada. Po novem je vzpetina nekoliko nižja od prejšnje, cesta je širša, ima z obeh strani pločnike in »obzidje« z ograjami, tako da je poslej ta pot veliko bolj varna in stokrat lepša od prejšnje. Vsekakor je nova cesta dober prispevek k večji prometni varnosti in tudi k podobi mesteca ob meji, skozi katerega se vije izredno gost promet. - Foto: Š. S.
Enota Banka Sloveni
1________15.6817
1	110.3289
1	32.8962
1	239.7607
1	140.9436
00	11.1443	i
i časna. Po drugi strani pa so se po konfliktu med župnikoma farani odločno postavili na stran Ivana Kranjca in začeli z množičnim zbiranjem podpisom v njegovo podporo. Glede na ogorčenje faranov, dobiva zgodba nekontrolirane razsežnosti, ki se lahko ob neracionalni rešitvi in ohladitvi pregretih glav konča tako, kot se je zgodilo pred tridesetimi leti, ko so se farani postavili na stran sicer takrat začasno imenovanega župnika Čampe, ko so šli celo tako daleč, da so cerkev zaprli in cerkvena vrata zabili z žeblji.
Nakup
15.6456
110.0753
32.8205
238.7302
140.3378
11.1187 I
aPr" četrtek, PMI, petek,
e dni neposredno pred misijonom sp rave so se, kot kaže, razmere v marijanski župniji zaostrile. Vfirimo se v zgodovino. V času gradnje kančevskega duhovnega doma so marijansko župnijo upravljali redovniki. Po zgraditvi doma so se redovniki umaknili in je bil za župnika imenovan Matija Haj-■H dinjak, ki se je po nekaj letih umaknil v pokoj H iz zdravstvenih razlogov in ostal v župniji. V tem času je zgradil tudi dom sv. Martina.
■ Na njegovo mesto in mesto pečarovskega žup-■ nika je škof imenoval Ivana Kranjca, sicer kaplana I ■ na Tišini. Ta je že pred imenovanjem za župnika na I ■ škofa naslovil vlogo, da bi prevzel tišinsko župnijo, L I kjer je župnik eden od starost duhovnikov Grego- ■ ■ ra. Čeprav je ta imel pogoje za upokojitev, je opra- u 1 vljal svoje delo. Po lanskoletni hudi bolezni se je g letos župniji odpovedal in s tem odprl možnost, da Ivan Kranjec postane tišinski župnik. Vmes pa naj bi prišlo do konflikta med prejšnjim župnikom Matijo Hajdinjakom in sedanjim Ivanom Kranjcem. Po tem konfliktu je Ivan Kranjec napovedal umik iz župnije in vrnitev na Tišino.
To je spodbudilo farane, da so se odpravili k škofu Krambergerju po pojasnilo, zakaj je Ivana Kranjca imenoval za župnika, če ga sedaj vrača na Tišino. Drži pa, da faranom Ivan Kranjec ni pove-
dal, da naj bi
Država
L^tnja^
-Nemčija^ Francija ~ZDA~~
------MMCELIN
JAROSLAV ^JJ^okupaio^ —-----__-PAVEL
---—^ROBERT
Marta in Štefan Gerič, Matilda in Jožef Vuk, Ana in An ' V	ton Tibaut, Marija in Ignac Špilak iz Male Polane; Marija
W	in Jožef Jaklin, Ana in Janez Cuk, Marta in Štefan Žer-
j/f	din, Verona in Ignac Magdič, Marija in Jožef Miholič, Ana in
-fri x	Ivan Pr®a> Marija in Jožef Prša, Katarina in Ignac Jaklin, Ma-
C,	| rija in Stanislav Laki, Mira in Jožef Nerad, Marta in Ivan
/	Cvetko, Marta in Jožef Žalik, Marija in Štefan Tivadar, Marija
j	in Jožef Kelenc, Marta in Jožef Tompa, Ana in Štefan Ftičar iz
,Z	Velike Polane; Marija in Ivan Ternar, Marija in Ivan Mertik,
J	Marija mi Jožef Rajtar iz Brezovice.
T° so zak°nci, ki so v letih 1999, 2000 in 2001 praznovali petdeset, nekateri pa tudi že šestdeset let skupnega zakonskega življenja. V I’	nedeljo so se najprej sešli pri zahvalni maši, ki jo je daroval (in jubi-
¥ U V V it IV IvUjv lante posebej nagovoril) dekan in župnik g. Franc Kodila, pozneje pa
.--------
j> i
Prodaja
15.7710
110.9571
33.0834
241.6071
142.0290
11.2078 I
™ aPr<L sobota, ^PgrlLnedel^ 3°' april Ponede/j -JrJU^torek sreda,
Men
Zgodovina
Ponavlja
VESTNIK znova