POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEČ KOT 30 D'1N. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO IV.	LJUBLJANA,	PETEK,	23.	AVGUSTA	1940.	ŠTEV.	50.
VELIK POZIV K EDINOSTI
Kranjski tečaj je končan. Štiristo petdeset katoliških starešin, akademikov in drugih izobražencev, ki so se zbrali, je zopet na svojih domovih v vseh krajih naše Slovenije.
SIJAJEN USPEH TEČAJA
Od tega tečaja smo pričakovali veliko, da nam bo pa dal toliko, tega pa nismo slutili. To ni bila samo vrsta zanimivih in potrebnih predavanj, ampak širok, enoten pogled v svetovno dogajanje. Tečaj je bil dobro premišljena zgradba, ki je učinkovala ne samo s posameznostmi, ampak še prav posebno kot celota.
RDEČA NIT TEČAJA: PRAVA EDINOST
Predavanja so obravnavala različna vprašanja, končni zaključek vseh pa je bil neprisiljen, včasih tudi neizgovorjen dokaz, da je edinost neobhodno potrebna. Strmeli smo koliko nam je o potrebi edinosti povedalo na primer predavanje »Razkroj zapada«, ki je imelo o edinosti sicer zelo malo besed, a je s težo dejstev povedalo vse.
V	DUHU BRATSKE LJUBEZNI
Kdor je poslušal predavanja na kranjskem tečaju, je moral ugotoviti, da je bilo v vsem govorjenju o edinosti in pri vsem delu na tečaju toliko iskrene ljubezni do katoliškega gibanja in naše katoliške skupnosti, kakor je ni videti nikjer drugje.
Nobenemu predavatelju ni šlo za to, da kako strujo osmeši ali žali. Šlo je samo za to, da se z dokazi in z močjo resnice vsakomur odpro oči.
To velja za načelna vprašanja kakor tudi za vprašanja, kakršno je na primer vprašanje specializacije naših akademskih društev. Prireditelji tega tečaja so tečaj vodili v zavesti, da je prva sila, ki ljudi druži, resnica. V tem smislu je tudi vse delo na tečaju potekalo. Prepričani smo, da bo ta plemenita poteza čisto gotovo obrodila svoje sadove, ki se bodo pokazali pri tistih, ki so za plemenitost dostopni.
NE BAHANJE Z LJUBEZNIJO, AMPAK DEJANJA
V	nekaterih naših revijah in listih se veliko govori o krščanski ljubezni, v isti sapi pa očitajo drugemu delu katoličanov nepoštenost in druge nečednosti, kar prav malo kaže na ljubezen. Na kranjskem tečaju se z ljubeznijo nihče ni bahal, pač pa so jo vsi držali v dejanju in v besedah.
Kranjski tečaj je bil en sam velik poziv k edinosti. Ne poziv prevzetnega razsodnika, ki se postavlja na vzvišeno stališče, ampak poziv treznega razuma, ki iz znamenj časa dela realne zaključke.
POT K EDINOSTI JE ODPRTA
Ne vemo, ali bo dobra volja kranjskega tečaja našla odziv pri vseh, na katere so prireditelji mislili. To pa vemo, da so bile tu položene zanesljive osnove za stvarno edinost brez jokavih pridig. Kdor ne gleda na naše gibanje s predsodki, lahko spozna dobro voljo in pravo pot k veliki in učinkoviti edinosti.
Glej, da se ne naveličaš, da ii srce ne upade, da ne obupaš, če se ii ne posreči spraviii vseh svojih dejani sklad s pravimi načelil Začni namreč od Uraja, če ii je spodletelo, in bodi zadovoljen, če se vsaj večji del ivojega prizadevanja približuje človeški naravi!	Mavcus	Aurelius
Neznani literat
se vznemirja
Tednik »Slovenija«, ki daje zavetje svobodomislecem, levičarjem in naši »tretji skupini«, se je spravil na »Revijo Katoliške akcije« in njeno razpravo o vplivu erotične literature. Neki anonimni »u.« piše o tej razpravi ;na dolgo in široko pod naslovom »Oživljeni Jeran«. Razprava se mu zdi silno nevarna, kajti »v tej reviji slišimo odločno besedo od strani, o kateri vemo, da ji bo mogoče tudi dejansko uveljaviti svoja mnenja zaradi besede, ki jo ti ljudje imajo na pravih mestih.«
Naj bo nepodpisani »u.« kdorkoli, reči moramo, da razprave ni razumel. To pravimo zato, ker nočemo reči, da namenoma podtika v svojem bojevitem spisu pisatelju razprave v »Reviji Katoliške akcije« neresnične trditve.
Razprava govori skoz in skoz o vzgojnih učinkih erotične literature in prav nič ne razpravlja o tem, kaj je umetniško in kaj ne. Da pa vzgojo zanima vprašanje, kaj vzgojevana mladina bere, to priznava tudi »u.«: »Pametnemu človeku je jasno, tdia je pravica vzgojiteljeva izbirati berilo mlademu človeku glede na stopnje njegovega razvoja.«
Toda kritiku očividno ne gre toliko za to, da bi se zavzel za pravilno umevanje umetnosti in njene svobode, ampak za to, da pritisne na ves krog okoli »Revije Katoliške akcije« pečat nekulturnega rokovnjaštva in zaostalosti. Zato že naslov njegovega članka »Oživljeni Jeran« in zato govorjenje o Paušku in Stelzichu, katere stavi v isto vrsto s pisateljem razprave v »Reviji«.
Tako je razumljivo, da kritik »Slovenije« želi podtakniti čim bolj grozne trditve tistemu, katerega hoče osmešiti pred javnostjo kot naslednika najbolj naivnih in nekulturnih prikazni v naši preteklosti.
Toda če se držimo osnovnih zahtev poštenosti, je prvo, da nasprotniku vsaj ne podtikamo napak in tnditev, ki jih on sploh ne zagovarja. Pisec razprave o erotiki dosledno govori samo o vplivu tovrstne literature na mladino in se prav nič ne spušča v debato
o tem, kaj je umetnost in kaj ne. Gospod »u.« pa zamešava in vrti razne polovične citate tako, da so njemu po volji.
Ne moremo razumeti, zakaj se kritik v »Sloveniji« pohujšuje nad tem, da razprava v »Reviji« obsoja način izražanja, kakršnega uporablja pesnik France Vodnik v svoji pesmi »Kelih grenkobe«. O tem, kaj je blasfemija, bo imel pač mož s teološko izobrazbo, kakršno ima pisatelj razprave v »Reviji«, bolj pravico soditi, kakor tisti »u.«, o katerem niti ne vemo, če se je od konca svojih šolskih let še kdaj pozanimal za globljo vsebino krščanskih resnic. Sicer pa ni treba nobene prav posebne izobrazbe zato, id'a razumeš vso neokusno grdobijo naslednjih verzov iz Fr. Vodnika:
A k tebi sami, draga, sem molil v tej uri viharja in teme v najzadnjem dnu srca, vpijoče
[rane:
O, Zdaj si ti moj Jezus, o, zdaj ti si moje Jagnje — sprejmi v svoje rane me, sprejmi me in odreši me!
Že čisto navadnemu kristjanu je jasno, da to ne gre. Če ta »u.« tega več ne razume, ker je izgubil že ves krščanski čut, mu ne moremo pomagati. Oznanjati pa mu tega ni treba po vsem svetu.
Kaj pa pravi »u.« na Forster-jevo mnenje, da »bi morali biti glede na večji del beletristične literature abstinentje kakor abstinent je gledte alkohola?« Zakaj ne napade še Forsterja, ki daje prav tako starokopitne izjave, kot pisatelj razprav v »Reviji« ? Je pač tako; če bi napadal Forsterja, bi se mu vsi smejali, ker ima For-ster kot pedagog svetovni slove3. »Revijo« pa si hoče privoščiti, da bi jo čim prej ožigosal in izločil iz slovenskega kulturnega življenja. To se mu pa ne bo posrečilo.
Teološka šola za laike
V	Montevideu, glavnem mestu Kolumbije, so pred kratkim v navzočnosti apostolskega nuncija slovesno odprli »Katehetični institut«. Tal institut bo služil predvsem za šolanje laikov, ki bodo po končanih tečajih učili v šolah otroke verouk. V južnoameriških državah silno primanjkuje duhovnikov, tako da bi bilo veliko šol, kjer otroci sploh ne bi imeli verouka, če jih ne bi laiki učili.
Da morejo laiki dobro učiti, morajo seveda imeti vsaj nekaj globlje bogoslovne izobrazbe. Zato so imeli na tem učilišču predavanja iz naslednjih bogoslovnih in pomožnih strok: filozofija, dogmatika, moralka, razlaga Nove zaveze, cerkvena zgodovina, liturgija, ascetika, vzgo-jeslovje, katehetika, cerkveni apostolat in gregorijanski koral. Predavali so najboljši predavatelji iz svetnega klera in redovnikov.
Po pravilih in po namenu je ta institut najprej določen za izobrazbo laičnih učiteljev verouka. Poleg tega pa je ta zavod za ostale katoličane in zlasti za člane Katoliške akcije visoka šola verske izobrazbe.
Pogoj za sprejem v to šolo je, da so kandidati stari nad 14 let in da so se v apostolatu že izkazali.
Kdor z uspehom napravi izpite, dobi izpričevalo, ki ga cerkvene oblasti priznajo kot dokaz sposobnosti za učenje verouka v šolah.
Že prvo leto je bilo na »Katehe-tičnem institutu« vpisanih 500 slušateljev in slušaiteljic. Voditelj instituta je pomožni nadškof v Montevideu, msgr. Barbieri.
Ustanavljanje takih šol vodi zavest, da je danes za katoličana n e -obhodno potrebno, da globoko pozna svoj nauk. Katoličani v Kolumbiji so s svojo veliko udeležbo pri teh predavanjih pokazali, da se tega zavedajo. Komur gre res za katoliško stvar, jih bo posnemal.
Predsednik Poviu-gata na božji poli
Portugal praznuje letos 800 letnico neodvisne države. Predsednik republike Carmona je ob tej priliki šel z vso vlado in zastopniki stanov na Marijino božjo pot v Brago, da se tam ' oficielno zahvali Bogu za vse dobrote, ki jih je Bog v preteklih osemsto letih naklonil Portu-galu.
Mladci potrebujejo prijateljev, da jih čuvajo greha, starci za oporo, oblastniki, da jih navajajo na-dobra dela.	Aristoteles
VERSKO-OBNOVITVENI TEČAJ V KRANJU
Pripravljalni odbor si je izbral za kraj, kjer se bo tečaj vršil, lepi Kranj. Starešine in akademiki so začeli prihajati že na praznik 15. avgusta popoldne. Kranj je polagoma oživel od katoliške inteligence, katero si srečaval povsod po mestu.
TEČAJNI PROSTORI
Tečaj se je vršil v novi kranjski ljudski šoli. gola stoji nekoliko proč od sredine mesta in je sijajno opremljena. Mi, ki smo vajeni še starih ljudskih šol, smo bolj mislili, da smo prišli v sanatorij ali hotel. Velikanska okna, visoki, svetli prostori, krasni hodniki, udobna stopnišča, tla povsod prekrita s kavčukom. Dvorana, v kateri so se vršila predavanja, je imela vse naštete prednosti, okna na dveh stenah, tako da je bilo v njej zelo prijetno. Vse je pa neverjetno snažno in čisto ohranjeno, nikjer nobene poškodbe, nikjer nič razrezano, nobenega madeža od črnila, tako da smo strmeli, ko smo slišali, da so šolski prostori že dve leti rabljeni.
VELIKA UDELEŽBA
Pri predavanjih prvega dne so bili zasedeni vsi stoli 320 po številu, poleg tega pa je precej poslušalcev za stoli stoje poslušalo. Naslednje dni so prišli še nekateri iz štajerske in od drugod, tako, da je bilo vseh udeležencev nad 450.
Prvi dan
V	uvodnih besedah je prvi predsednik zborovanja kratko omenil, naj bi bil ta tečaj nekak katoliški shod v malem in pozdravil vse udeležence, zlasti prevzv. g. škofe: ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča in mariborskega škofa dr. Tomažiča.
Iz predavanj, ki so se nato začela, moremo tu navesti pri vsakem samo nekaj misli. Obširnejšo objavo bo moralo vodstvo tečaja zaradi velike važnosti predavanj preskrbeti v obliki zbornika.
Po uvodnih besedah je nastopil, da nas uvede v tečaj, prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman s predavanjem: Svet kliče po obnovi.
PREDAVANJE G. ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA
Spomnil nas je na predavanja lanskega Kongresa Kristusa Kralja, ki so imela naslov: »Krščanska obnova — zahteva časa«. To zadnje leto pa nam po dogodkih in razvoju zadošča za stoletje. Potreba po obnovi je zato toliko večja. Svetu je treba pokazati, da daje krščanstvo veselje in življenje.
Podal nam je sliko slovenskega naroda, kakršno gleda v svoji ško-
fovski službi. Povedal je, da nam bo risal samo senco, ker hoče ravno na to opozoriti.
PRIMITIVNI PRAKTIČNI MATERIALIZEM
Pokazal nam je vzroke, zakaj je tudi pri nas prišlo do propadanja. Na prvem mestu je dejal, da v naš narod sili primitivni praktični materializem, ki zakriva pogled na človekov končni cilj. Ta materializem razjeda najbolj delavstvo. Kmetje so se dolgo ustavljali razdejanju, zadnja desetletja pa so začenjali tudi oni podlegati. Zunanji znaki so nedeljsko delo, opuščanje skupne molitve, surovost v občevanju in bogokletje.
V	široke kroge naroda se zajeda uživaželjnost.
Žalostno je, da država družini ne pomaga. Paziti bi morala na policijsko uro, omejiti ples in strogo nadzirati kopališča.
IDEJNA NEJASNOST
Mnogo je k propadu prispevala idejna nejasnost. Povzročilo jo je med nami to, da sprejemamo radi krive ideje, jasne resnice pa ne prenesemo.
KULTURNA BOJECNOST
Ves propad je pospešila katoliška kulturna boječnost, zaradi katere molčimo, kadar bi morali grajati in opozarjati. Potreben nam jo nov Mahnič, pa čeprav bi šel kedaj kakšen korak predaleč.
EDINOST V DISCIPLINI, METODAH, TAKTIKI
Časovne razmere, po teh nam govori Bog, zahtevajo enotnosti, skupnosti in edinosti ne le v dogmah, ampak tudi v disciplini, metodi in taktiki skupnega dela. Treba nam je velike požrtvovalnosti, da pustimo svoja pota in svoje načrte.
DR. AL. KUHAR:
RAZKROJ NA ZAPADU
NEOMEJENA IN NEBRZDANA OSEBNA SVOBODA
Nepričakovanega zloma Francije niso krivi le materialni vzroki, n. pr. nepripravljenost, nepoučenost o vojaških pripravah nasprotnika, izdajstvo, pomehkuženost vojakov, plaš-ljivost, desorgamizacija itd., ampak tisto, kar je v 150 letih opravila revolucija. Družino, šolo, socialni red in državo nam je uničila z poudarjanjem neomejene osebne svobode.
PROPAD DRUŽINE
Družino je uničila s tem, da je dala otrokom vse pravice, staršem pa vzela praivico omejevati otrokom
svobodo. Zakon je postal civilna pogodba, ki jo je mogoče ukiniti za prazen nič, za sleherno kaprico. Vse drugo so ubogali, le ukaza »rastiia in množita se!« niso slišali.
LAIČNA ŠOLA
Iz šole so pognali verouk, mesto njega je laik razlagal moralne predpise. To je bila šola nemorale, enaka boljševiški. Odprla je vrata neomejeni osebni svobodi, strastem in sovraštvu do avtoritete. Drugačna je bila le katoliška zasebna šola.
RAZKROJ MED KMETI
Kmečki stan se je najdalje upiral razkroju. Tudi tega je pokopalo načelo neomejene osebne svobode vseh otrok na posestvu. Začel se je beg v mesta, omejitev plodnosti, stan brezdomcev.
V	zadnjem svojem vzroku je razkroj zapada razkroj pravega pojmovanja avtoritete.
INDUSTRIJALEC G. AVSENEK: RAZKROJ NA VZHODU
Razkroj na vzhodu je pravzaprav že izvršen. Predavatelj je segel v zgodovino in pokazal razvoj revolucije v Rusiji. Razkroj z vzhoda hoče Kominterna s svetovno revolucijo razširiti na ves svet.
NADŠKOF DR. UJCIC: PRVENSTVO NAUKA V SOCIAL-
NIH STVAREH
Za reševanje težkega socialnega vprašanja moramo dobro poznati moralna načela. Najpopolneje nam jih je podal Kristus.
Odnosi do Boga, do duše, do bližnjega, do svetnih dobrin so ostali isti, le primeri so bolj zapleteni. Rešitve za mnoge socialne probleme imatmo v papeških okrožnicah, ki vežejo v vesti. Te okrožnice pa je treba študirati, jih poslušati in se po njih ravnati. Kdor misli, da zna bolje kakor papež, mu manjka skromnosti in ponižnosti.
POT K EDINOSTI
če hočemo enotnost, pustimo svoje misli, priznajmo resnico, sprejmimo vodstvo sv. očeta in svojega škofa. Kjer je pokorščina, tam je božji blagoslov.
Drugi dan
PROF. E. TOMEC:
ORGANIZACIJA RAZKROJA
G. predavatelj je prikazal izredno precizno svetovno organizacijo Kominterne. Izrabiti znajo sleherno priliko, vprežejo vsakega človeka v
svoj jarem. Nastopajo v vseh mogočih krinkah. Njihov cilj pri tem je svetovna revolucija. Za zgled nam je navedel navodila za pripravo štrajka.
Verjemimo voditeljem, ki pravijo, da je komunizem največja nevarnost sedanjega časa. Za zmago nam je treba edinosti, dosegli jo bomo, če bomo voditelje ubogaii. Žrtvujmo nekaj osebne svobode, da bomo te svobode vredni.
Vsako trditev je predavatelj ponazoril z zgledi iz življenja in avtentičnimi navedbami komunističnih navodil. Dejstva so bila tako prepričevalna, da so dve uri vsi z nezmanjšano pozornostjo sledili.
PROF. DR. HOHNJEC: INFILTRACIJA LIBERALIZMA
Ena od značilnosti liberalizma je verski minimizem. K nam je liberalizem prihajal iz tujine in pri nas našel svoje zastopnike. Zdaj je sicer v Franciji doživel politični in gospodarski polom, pozabiti pa ne smemo, da ostane umetnost, književnost in vzgojeslovje še vedno njegova domena.
DR. IVAN AHČIN:
INFILTRACIJA MARKSIZMA
Marksizem služi za podlago socializmu in komunizmu, ki imata isti cilj, izrazito tostransko usmerjeno brezbožno družbo. Socializem je otrok liberalizma, vzrejen v ozračju kapitalističnega gospodarstva. Boga ne priznava, zaito je brez objektivne norme in zato ne sme dovoliti svobode.
VELIK VPLIV SOCIALIZMA
Vpliv socializma je velik in globok. Novi sistemi kakor hitlerizem in fašizem so prevzeli del njegove ideologije. Katolicizem je ostal nedotaknjen, kar je zasluga papeških okrožnic.
INFILTRACIJA SOCIALIZMA NA MORALNEM PODROČJU
Socializem je v desetletnem boju s krščanstvom pokazal svoj namen: sprostiti človekov spolni nagon. Posledica je moralna degeneracija.
Skrb za življenje, za gospodarsko preskrbo pretirava. To je praktični materiailizem, ki potem poišče še nauk, ki takšno življenje opraviči — teoretični materializem.
FRANC GABROVŠEK: KORPORATIVIZEM
Današnji čas zahteva stanovsko ureditev družbe. Pokazal nam je idejo korporativizma, opozoril na težave pri tem delu in poskuse v drugih državah.
DR. KAREL CAPUDER: NUJNI RAZPAD ZMOTNIH NAZIRANJ
G. predavatelj je pokazal na zgodovinskih zgledih, da so zmote sicer trdožive, toda propadejo. Borba z zmoto je del božjega načrta, boj bo trajal do konca sveta. Z zmoto se moramo boriti, kakor se je boril Mahnič z liberalizmom ali Cerkev z modernizmom. Pomen boja z zmoto je, da se dobri resnice še bolj oklenejo.
Tretji dan
PROF. A. STRUPI: NAPAČNA REŠEVANJA KATOLIŠKE EDINOSTI
Katoličanom je pravec edinosti ne-zmotno živo hierarhično učiteljstvo.
Kompromisa v škodo načelom za dosego edinosti ne moremo dopustiti, ker z resnico ne moremo trgovati.
Temelj edinosti je pokorščina in podreditev svojih misli voditeljem. Potrebna nam je predvsem edinost v delu, to daje katoličanom udarno moč. Sredstvo zal akcijsko edinost je poglobitev osebnega življenja.
RAVNATELJ J. RIHTER: BREZ NAČEL — NOBENE KATOLIŠKE EDINOSTI
G. predavatelj je poudaril načelnost, jasnost in doslednost. Za te stvari je treba osebnega žrtvovanja. Brez žrtev pa nikdar ničesar ni.
ŠKOF DR. IVAN TOMAŽIČ: KAJ NAM JE STORITI
Prevzvišeni g. škof je v svojem govoru povedal, kakšno bodi naše stališče do komunizma in sorodnih struj, kako ustvariti katoliško edinost. Sredstva so: podreditev cerkvenemu učiteljstvu in globoko evharistično življenje.
DR. A. ZUPAN:
PAPEŽ — TEMELJ KATOLIŠKE EDINOSTI
Katoličani imamo dragoceno dobroto, ki je ne znamo prav ceniti. Vsi bi radi edinost, iščemo, kako bi jo dosegli, pa pozabljamo, da je pa-peštvo počelo edinosti. Papež nam edinost ustvarja, ne samo ohranja. Zgodovina nam kaže, kolikokrat je papež nastopil kot počelo edinosti, če edinosti med katoličani ni, tegai ni kriv papež, krivi smo mi sami.
V	tem bo treba preokreta, začel se je pri nas že 1932. z Dijaško KA in je že v veliki meri uspel.
DR. JOŽA BASA J:
DA BOMO ZOPET ENO
Edinost zahteva žrtvovanje volje, nič pa ne okrne naše intelektualne
svobode. Za delo nam je treba moči in sil. Sloga nam sile združi, ne samo združi, ampak tudi pomnoži.
Vzroki needinosti pri nas so duh upornosti, nergaštvo in nezdravo kritiziranje. Tisti, ki netijo prepire, si nakopavajo odgovornost pred Bogom in Cerkvijo. Posledica razcepljenosti pri starejših je uničenje idealizma pri mlajših.
Naši prepiri izzivajo nasprotnike na vdor v naše organizacije in mu dvigajo pogum.
Gledati moramo papeža, ki ve, kako je treba, da bomo popolnoma eno, kakor je prosil Kristus.
Zaključek
Za konec so vsi tečajniki odšli v kranjsko župno cerkev, kjer so bile litanije in zahvalna pesem. Za vse, kar je katoliški inteligenci kranjski tečaj prinesel, smo res lahko hvaležni.
Katoliško delavsko gibanje v USA
Katoliško delavsko gibanje se je v Združenih državah pričelo šele v zadnjih letih. V velikih industrijskih središčih v severnem idelu tudi zelo hitro napreduje. V New Yorku se zbira ena skupina okrog zelo znsi-nega mesečnika »Catholic Worker«, v zadnjem času pa je nastalo novo gibanje z imenom »Crusaders of Christ the Worker« (Križarji Kristusa delavca). To ni katoliška strokovna organizacija, ampak se bavi predvsem z verskimi In socialnimi nalogami.
Z odobrenjem škofa msgr. Mol-leya so ti križarji letos od 9. — 11. maja v številnih župnijah škofije Brooklyn pripravili in organizirali duhovne vaje. Cela vrsta socialno mislečih duhovnikov je duhovne vaje pod vodstvom p. Smitha S. J. po skupnem načrtu izpeljala. Glavni namen duhovnih vaj je bil, vzbuditi v delavcih zanimanje za Cerkev in za župnijska društva, zlasti za bratovščino krščanskega nauka.
*
Tri visoke šole za izobrazbo delavcev v New Yorku, ki jih je priboril«! delavska katoliška organizacija, so v letošnjem juniju zaključile tečaje z lepo javno slovesnostjo. Uspeh teh tečajev je, da bo v prihodnjem letu že mogoče odpreti tudi tečaj za posebno nadarjene delavce, ki so se v nižjih tečajih izkazali. Delavci, ki končajo tak višji tečaj, dobe v tovarnah vodilna! mesta.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj).