|NtJ?t č j i a)«ven«ki dnevnik ▼ Združenih državah • V«U* za je*J na ost'iii let ječe v Atlanti, njegovi bratje in tovariši pa vsak na eno leto ječe. Enega so eelo pustili pod parolo. .Justira je delala v tem slučaju s presenetljivo naglico. Dne 29. junija so bratje Clarke napovedali bankerot in sieer prostovoljno. Zvezne in državne oblasti so takoj uvedle preiskavo. Deiale so roko v roki ter kmalu nagromadile toliko dokazilnega materijala, da je bilo mogoče pričeti obrav liavo. ('laikom je dosti pomagalo, ker so priznali svojo krivdo. ( V bi jo tajili in bi prišli pred poroto, kdove, kako bi izpadla eela zadeva. Zagovorniki imajo skrajno namazane jezike, in porote podajajo včasi jako čudne in presenetljive razsodbe1. s tem, da so ,se proglasili krivim, so prištedili državi doMti denarja, ker je bil proee.s sorazmerno kratek. Ker so bili na razpolago z naj razno vrstiiej.šiini pujas* lili. bi ne bilo treba uvajati napornih in dolgotrajnih preiskav. Kazen je pa primeroma mila. Hch, da so bankirji že s tem dosti kaznovani, ker so bili kar čez noč strmoglavljeni z odličnega stališča, ki so ga zavzemali v družbi, na mesto navadnih zločincev. Res je, da so enkrat za vselej zaigrali svojo kalijem in da bodo v bodočnosti menda znali razlikovati med — mojim in tvojim. Toda pomisliti je treba na njihovo usodo in na usodo njihovih žrtev. Ljudje, ki so jim zaupali denar, so bili ljudje s skronr niini sredstvi. Marsikdo med njimi jim j«j zaupal vse svoje življenjske prihranke. Med njimi je dostih postamih moških in žensk, katerim po m en j a bankrot Clarkove banke smrtno obsodbo. Osem let ječe, oziroma eno leto ječe je malenkost v primeri s strašno Kaznijo, ki so je bili ponedolžnem dele* zni oni, ki so mislili, da zaupajo svoj težkoprislužen denar poštenjakom. Little Falls, N. Y. Z delom gre še vedno bolj slabo. Predilnica Phoenix še nič ne obratuje. Junija meseca je bilo tako-zvani auction sale vseh poslopij, kar jih Phoenix lastuje. Nadejali smo se, da pride kako podjetje v mesto, da kupi poslopje z namenom, da se bi začela kaka druga industrija. naprimer izdelovanje avtomobilov ali aeroplanov, ali motili smo se. Ni ga bilo človeka. Pokupili so večinoma domačini in za tako nizko ceno. da ni skoraj za verjeti. Staro Phoenix poslopje, ki obsega celi square block je bilo prodano za osem tisoč dolarjev, store house e mu je za lesketal nož. ki je naslednji trenutek zarezal v meso. Dina-namo je zabrnel in operacijsko dvorano je iznenada preplavila zelenkasta luč. S spačenim obrazom in razprtimi očmi je Berthier željno čakal, kdaj bo srce spet oživelo. V smrtnem pričakovanju so minevale brezkončne minute. Mahoma je Jacqueta obšel strah; profesorjev obraz se ie bil čudno izpremenil, vsa kri je bila izginila z mrliško bledih lic, lesk oči je bil ugasnil in na čelo so mu stopile znojne kaplje. Glas se mu je trgal v grlu. ko je hropeče za« ječal: — Zaman!.... Nikakega znaka življenja.... Srce ne utriplje, smrt je zmagala nad menoj.... Ah, v temle trenutku se je zrušilo vse moje življenje... Jacquet je hotel stopiti k njemu, a profesor mu je mignil z roko. — Ne, pustite me.... ne govorite — Zašijte rani in pospravite aparate. Jutri odstraniva truplo. Sesedel se je na stol in si zakril obraz. Tedajci je Jacquet presenečen vzkliknil. — Kaj je? je vprašal Berthier in počasi dvignil glavo. — Poglejte, mojster! Ali se vam ne zdi. da mrtvec izpreminja barvo?.... Glejte, brki so ponarejeni in odstopajo z ustnic. .. In ti madeži na perilu, saj to je od slanine .. Kaj naj to pomeni? Začuden se je profesor sklonil na mrtvečev obraz. Tisti mah je sobo pretresel strahovit krik. — Jean!.... Jean!.... je zarjul Berthier in se kakor ranjena zver vrgel na truplo. O Bog. neusmiljeni Bog... moj sin!.... Jean!.... Jean!. . Zakrilil je z rokami, hlastnil po zraku in se zgrudil kakor posekan. Tudi Jacquct, ki sprva ni mogel razumeti. je z grozo spoznal v mrtvecu črte Jeana Berthierja. Prebrskal je suknjič, ki ga je prej v naglici vrgel čez stol: v žepu je našel rožnat karton, na katerem je bilo napisano: Madame de Basseuil vljudno vabi gospoda Jeana Berthierja na ples z maskami, ki ga priredi v svojih salonih dne 12. junija o polnoči. Ledena groza je Jacqueta stisnila srce, ko si je skušal pojasnili strašno dramo: mladenič se ;e preoblečen in maskiran prav tiho i priplazil v očetov laboratorij, ho-} teč ga nekoliko potegniti — tam pa' ga je čakala strašna smrt. Z nečloveškim naporom se je a- i sistent obdržal na nogah. Ljubeče; se je sklonil k nezavestnemu pro-i fesorju, trudeč se, da bi ga obudil' v življenje, toda na tihem, prav na' dnu srca si ni ničesar bolj želel, kakor da bi bil njegov trud zaman.... ARETACIJE NA GORIŠKEM | Komaj je Zorko Jelinčič po eno- • letnem čuvanju bolniške postelje le' za silo si nekoliko ozdravil zlom-j ljeno hrbtenico, že se je spravila nadenj goriška k ves t ura. S silo soi ga gnali 9. julija na kvesturo ter ga tam dalj časa pridržali. Iz Bukovega so prignali Fanico Obidovo BOJ SLOVENSKEM GOSTILNIČARJEM Poleg številnih gostilničarjev so odvzeli obrtniško licenco tudi znanemu gostilničarju Garlatlju v Kanalu, kjer so zaprli tudi edino kavarno. Sicer pa čisto obubožano prebi-! valstvo ter silni davki ukinjajo brez go, da pazijo .da se ja nikjer ne. Večkrat se je vprašalo, zakaj se govori slovenski. : naša pesen nikdar ali jako redko. Toda tO jim še ni bilo dosti. Poli- j ^uje na radiu. Sedaj pa je newyor-cijski agentje so šli po vseh trgo-jška radio-postaja. ki je na čelu ta-vinah po Trstu in so prepovedali kozvanega Columbia Broadcasting vsako rabo strankami. slovenskega jezika s iz Tolmina pa Feliksa Šorlija. Iz-' nasilja policije gostilno za gostil-j no. Večina vasi ima že le eno gostilno, kjer jih je bilo pred vojno pet ali pa še več. Tudi kadijo naši ljudje vedno manj. Revščina ne pusti v žepu niti lire za najboljši tobak. So kraji, kjer se ljudje počasi odvajajo jesti do sitega. i pustili so aretirance šele po dalj-' i sem zasliševanju. Isto se je pripe-. tilo tudi pisatelju Damirju Fajgel-I nu. Goriška kvestura bi rada dobila one ljudi, ki so raztresli neke lepake proti prireditvi Dopolavora na praznik sv. Petra v Sv. Luciji, i Lepaki so posebno hudo napadli i odpadnike novejšega kova: Zdrav-ka Muniha. dr. Josipa Muniha in : pa Marijo Munih. Laške oblasti pa ; sedaj kot vedno slepo tipajo naokoli in prijemljejo one. na katere i so najbolj jezne. Navadne trpe pred preganjanji slepih oblasti nedolžne osebe. - - ARETACIJE NA TRŽAŠKEM Vsa slovenska inteligenca v Trstu je brez izjeme vsa konfinira-na. Nekateri na otokih, drugih do-( ma v Trstu. Gorje slovenskemu in-I teligentu, ki se gane iz Trsta. Trikrat gorje, ako ga dobe kje na Krasu, sploh na deželi. Doma mora , biti ves čas v Trstu, pa ne več kot dva skupaj. Izletništvo, turizem, počitnice v zelenju dežele, to so za njih prepovedane razveselitve. Najmanj, kar se more zgoditi, je da ga j po dveh, treh dneh pripeljejo v Trst in izpuste. Navadno se jim pripeti hujše. Uradnik Albert Koruza je šel ni oddih k svojemu stricu, ki je žuo-1 nik v Klani. Brž so ga aretirali ter spravili v Trst na dispozicijo tržaške kvesture. Bivšega urednika "Edinosti" Rudolfa Vidriha so zaprli nekje v do-! li v Italiji. Doma so napravili isto-; časno preiskavo na stanovanju ter I odnesli nekaj knjig. S tem so ud.t-1 rile oblasti že tretjega urednika "Edinosti." Krasna umira v zaporih obsojen od krvavega rimskega tri-bunala, Bajec je umrl na begu pred koniinacijo in sedaj še Vidrih. POMIRJEVALNI SODNIKI Z uvedbo italijanske civilne za- i System, angažirala znani newyor-ški kvartet Jadran", da prednese pred ameriško javnost naše krasne, ali tukaj malo poznane pesni. Skupaj s Kuharčevir.i kvartetom konodaje so bila uvedena v novih'na gosli ,Jadra»" Priredi serijo pokrajinah tudi pomirjevalna sodišča, kaker jih predvideva italijanski civilnopravi red v sporih, katerih vernost so bili imenovani dose- programov vsak pondeljek zvečer. Po dosedaniem načrtu bo serija obstojala iz šestih koncertov, od katerih bo vsak prikazal tipične pes- daj pomirjevalni sodniki v področ-jni P°sebne pokrajine stare domo-ju okrajnih sodišč v Krminu in IZ MLADINSKIH PRISILNIH DELAVNIC Strašna pc.očila nam prihajajo o postopanju z mladino v primorskih mladinskih prisilnih delavnicah, kot so sedanje laške šole. Pretepanje in slabi vzgledi učiteljskega osobja so glavni znaki fašistične šole. V Nabrežini je didaktični ravnatelj prepovedal slovenski učiteljici, da bi se pri razlagi v šoli posluževala slovenskih izrazov. Ako jo o-troci ne razumejo, mora kazati c prstom.... V Šempolaju nek učitelj stalno pretepa otroke pa glavi in jih zmerja s slovenskimi psi. Komnu. Za sodnike so bili imeno vani večinoma Slovenci — pa če prav mnogo dvomljive vrednosti — ker se je pač sodna oblast vsaj v i tem slučaju zavedala, da ne more biti pomirjevalni sodnik oni. ki ne pozna jezika ljudstva. V Dobrovem je bil imenovan za sodnika znani zdravnik D'Ottone. Kako bo ta človek miril sporne stranke je pač, zagonetka. Najbrže z zaušnicami, ker drugače se sploh ne zna raz-govarjati z našim ljustvom. vine. Ti programi bodo vsebovali pesni in skladbe sledečih pokrajin: 1. Slovenije. 2. Hrvatske in !' Medjumurja 3. Jadranskega Primerja. 4. Bosne-Hercegovine. 5. Slavonije in Vojvodine in G. Srbije in I Aiacedonije. UNIČEVANJE SLOVENSKEGA UČITELJSKEGA STANU Uničevanje slovenskega učiteljskega stanu gre z brzimi koraki naprej. "Piccolo" namreč poroča že znano dejstvo, da je bilo skoraj 200 slovenskih učiteljev premeščenih v notranjost Italije ter precej odpuščenih iz službe. "Znano nam je," pravi dalje "Piccolo", da je vlada za prihodnje šolske leto odredilo premestitev še drugih slovenskih učiteljev v Italijo. Pohod ze torej nadaljuje, neomajno in br-3z obotavljanja, j Za dobro leto ali dve bo slovenski učitelj v naših krajih le še bela vrana. Ostala bo kaka mlada učiteljica. željna karabinjerske in fi-! nan carske ljubezni ter morda kak j podrepniški učitelj. ZADNJI POŠTARJI 2 izginitvijo slovenskega učitelj- Zadnji slovenski poštarji izginja- stva izeine Prava šola, ostanejo le EUCARISTOVE j Ti radlo-kcncerti sc priredijo za-J I'.cnSi od prihodnjega pondeljka, 19. avgusta, na radio-pastajl WABC in drugih radio-postajah po deželi. ki so spojene v Columbia Broadcasting System. Naslov koncerta je " Melody Hour". Čas koncerta jc: ! New York in okolica 10.30 zvečer DOGODIVŠČINE fali 9 30 p M Easlcm standard Time». Tam. kjer je Central Standard Time bo koncert seveda eno In 2G/avgusta so dcfinitlvno določeni, do-čim bo za ostale bržkone določen drugačen čas. Program prvega koncerta obstoji iz devetih točk. in to od treh or-i kestralnih komadov, dveh solo-pes-Zaprli so kot ponovadi po vsehjni kl jlh zapojC Mme. Flondcr. In bližnjih vaseh, kakih 12 mož in'štirih programnih točk za moški fantov. To je bila njihova pieiska- kvartet: Slovensko dekle — Luna va. Največ sta trpela pri tem Ka- sije; Bratci veseli vsi — Kje so mo-nalca, oče in sin. S samim zapira-(je ro£iCe _ Regiment po cesti ccre: njem se oblastim ni posrečilo kaj;_En starr-ek je živel 'Mr Blaževič več razjasniti celo zadevo. Zato ^o(>barilori S0i0»; Ljubezen in pomlad zaprli za nekaj časa še nekaj mi- ,Mr. Ribic tenor solo». Prve dneve julija je prinesel " Po-polo di Trieste" kratko vest o ra- nitvi sindakalnega tajnika Eucari- uro PrcJ- Programi od 19 sta v Šempetru na Krasu. Baje je neki znani človek streljal nanj blizu vasi Petelinje. Eucariste si j.? rešil življenje s tem, da sc je vrge brž na tla. ličarjev. Kvaitet obstoja Še sedaj se ne ve. ali je Eucari- Ivan Ribic. Ivan sta res doživel napad, ali pa ga j iz sledečih gu.: Mladineo. Emil Blaževič in Rajnr*r F. Hlacha. Velik požar. Pri Prestranku jc zgorelo poslopje Ivana Mavra. Prihiteli so ognje-gasci iz Slavine in potem še iz Postojne ter preprečili, da nj zajel o-genj še drugih hiš. Požar je napravil škode 45,000 lir. || Pošljite nam j i ti i in mi vam bomo pošiljali . 2 meseca "Glas Naroda" in prepričam smo, da boste potem staini naročnik. I IC n C r IN DRLtiO ORODJE IV VF O Ca iz JUGOSLAVIJE Garantirane KOSK z riučkuin 24. 2ti. 28, 3U in .'J2 ittleev ..$2.~ Kos p................... komad SRP .........................IX> K LEPILNO ORODJE .......1.3» BRUSILNI KAMEN Bergaiuo' .50 MOTI K A .....................SK» Pit AI A'A ......................;«) Iti BEŽEN za rt*i>u z 2 nožema 1.20 Poštnina pru>ta. UATII PF7DIR Box 772,City Hali Sta. VfttB rcLHin New York. N. Y. jo iz dežele. Po nastopu laške administrativne službe so bile male po-deželne pošte oddane v zakup, kot je običajo po Italiji. Po večini so jih vzeli v zakup takratni slovenski poštarji, ki so poznali prebivalstvo, imeli v svojih hišah primerne pro-; store za poštne urade ter bili pred, vsem vestni in vešči poslovanja. Fa-' šizem je pa počasi odstranil skoraj vse slovenske poštarje ter postavil1 na njih mesta Italijane. Poštarji ■ so bili sicer pohvaljeni kot vestni in marljivi, toda odstavljeni vse-eno, ker slovenske narodnosti. Pre-| tekli mesec je prišel v Črni vrh nad Idrijo poštni revizor iz Trsta, po-! hvalil domačina poštarja Rudolfa za njegovo vestno poslovanje, toda' mu obenem prinesel odpustitveni | čini Slovenke iz tržaške okolice, j odlok, ker Slovexiec ne sme biti poštar. Postavili so Italijana, ki ne razume besede slovenskega jezika. Razjarjeni vaščani niso koteli prav' izgubila obrtnico. Za nadzorovanje ničesar pomagati pri postavitvi no-j tega svojega ukaza so postavili več-vega poštnega urada. je število civilnih agentov z nalo- številne prisiljne delavnice za papagajsko učenje laških pesmi ter za širjenje napol-analfabetstva in sirovih običajev med ljudstvom. Naše ljudstvo zato ne samo obrača hrbet sedanji laški šoli. ampak je vedno bolj polno odpora, prezira in mržnje proti šoli. POLICIJSKA VOJNA PROTI v SLOVENSKEMU JEZIKU Najprvo so potisnili slovenski jezik iz uradov, potem iz šol, po mestih že tudi iz cerkev, sedaj so te spravili nadenj tudi že po zasebnih podjetjih. Okoli polovice meseca junija so šli policijski organi v Trstu po trgih ter so branjevkam, ki .so povc- prepovedali govoriti slovenski med seboj ali pa s strankami. Ona, ki bi še nadalje govorila slovenski, bo samo fingiral. Eno ve gotovo celo prebivalstvo šempeterskega okraja, da namreč Eucariste po svojem samopašnem in zlobnem obnašanju zasluži pošteno lekcijo. KRIZA TRŽAŠKE PAROPLOVBE Italijanske paropovne družbe že dali časo ostro krizo. Posebna ostra in občutna pa je kriza v tržaški paroplovbi. Pred nekolikimi tedni bi se bil moral vršiti občni zbor delničarjev znane paroblovne družbe Cosulich. pa je bil preložen, ker je večina delničarjev vabilo na občni zbor odklonila. Nezadovoljni delničarji so namreč zahtevali, da ne sme uprava družbe poročati samo o delovanju družbe v preteklem poslovnem letu. ampak da mora predložiti tudi sanacijski načrt za bodočnost, ker je družba ašla v tako ostro krizo, da je ogrožala njen nadaljni obstoj. Saj r>o v razmeroma kratkem času padle delniee družbe na polovico njihove nominalne vrednosti. j Člani kvarteta bodo jako hvaležni za vsako pismo, ki bi ya poslušalci poslali svoji radio-postaji z oceno programa. NAPRODAJ \ NAJLEPŠEM MESTU | WISCONSIN! Najlepša priložnost za kakega Slovenca. Ravno sredi mesta: garaža I za popravljanje avtomobilov in vse mehaniško orodje. Tudi hiša in po-! hištvo. Prodam radi slabega zdrav-' ja. da grem v stari kraj. Cena je » 515.000. Za rei.t je $100 na mesec. Anton Zupancicli. 1723 N. 9th St., Sheboygan. Wis. <3x 13—15» OTOK, NA KATEREM NI MOŠKIH KJE SE NAHAJA ALOJZ BASA, doma iz II. Bistrice. Slišal sem, da mi je pisal pismo, pa jaz ga nisem dobil. Oglasi naj se na sledeči naslov: — Alois Rolih, R. F. D. 2. Genesee, Pa. I Slika je bila vzeta na otoku FerasiAi* y Južnem Pacifiku. Na otoku prebivajo izključno le ženske. POSTNA HRANILNICA kraljevine snaov. hrvatov IN SLOVENCEV sprejema hranilne vloge na 6*/( obresti. J»t..ir «■« i-oAIj«- -< !>• In>» nakazil!«•«• "»n«'iM-y c-r/l» r". Uavici Mkr> »f l^liko )hi p ^KJ uradnem iMjfiDrm tečaju It»_-z kakmit'S^koli odbitka ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA! Zahte vajte lm ipb t:i nav"Jii i' POSTANSKA STEDiONICA BEOGRAD, EUROPA Upravnik podružnice Ljubljana: — Dr. Vidmar l.r. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne cita samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE "GLAS NARODA1* NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 15, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY fas U. 8. A. Mlada ljubezen. ROMAN Za Olas Naroda priredil G. P. 0 solnčarici. i (Nadaljevanje.) Me.see junij se jc bližal koncu, in Silver še vedno ni imel nobenc-ja dela in tudi iz Gargosa ni dobil sporočila. Kako pogosto je prišel v skušnjavo, da jo sam ubere po poti v Argclez, da vidi sam, kaj sc godi. Da je varen pred temi izkušnjavami. je splezal na vse bližnje gore ter se mučil do Izčrpanja. Poiskal je najbolj nedostopne skale ter .splezal na najbolj strme čeri, da misli manj na Jakobnio. Nekega Jutra sc je lotil plezanja na malo goro, katero, poskusijo ponavadi le oni, ki skušajo izvršiti samomor. Ko jc prišel navzdol, je srečil par turistov, ki so počivali ob vznožju gore. Eden njih mu jc za-klical, potem ko ga je pozorno motril: — To je moj vodnik Montguilhelm! Silver se je obrnil, da pcgelda govorniku v lice ter je spoznal gospoda, katerega je spremljal lansko leto na Mont Perdu. — Dober dan, gospod de Linvillc! — jc rekel vodnik ter se odkril. Dober dan, fant moj f Vedno pogumno in nestrašeno, kot vidim In vi ste splezali semkaj gor le za zabavo, da si zlomite vrat? Čestitam vam! — Goro sem hotel malo preiskati, — je rekel Silver, nekoliko zrae-dein. — Ni tako nevarna kot se splošno domneva! — Ais veste, -j- je pričel turist iznova, — da nisem prav nič zadovoljen z vami? Pred štrinajstimi dnevi sem pisal v Gargos in vi se niste potrudili niti toliko, da bi mi odpisali. — To mi je izvanredno žal, — je rekel Silver. — Jaz nisem dobil pisma. Od 9. junija nisem bil več v vasi. — Vrlo mi je žal, kajti upal sem. da bi mi lahko izkazali uslugo. — Ali vam ne morem izkazati sedaj iste usluge? — Bomo videli. Ali ste prosti tekom cele sezije? — Da, gospod moj! — Potem mi povejte, če me hočete spremljati prav do septembra? — Z veseljem. — No, dobro Pridite danes v hotel de France, kjer se bova nadalje dogovorila. Silver je seveda prišel na ta sestanek ter je bil takoj angažiran do 15. septembra, pod izvanredno dobrimi pogoji. Slo jc za to. da spremi gospoda de Linville in njegova dva prijatelja na najbolj slavne vrhunce gorske verige. Tekom dni počitka naj bi ostali v celi vrsti slavnih krajev. Silver Jc bil očaran, kajti to potovanje mu je nudilo dva meseca razvedrila. Dva meseca, tekom katerih mu sploh ne bo mogoče iti v Gargos! Ali se ne oo moglo v dveh mesecih zaceliti srce od rane, ki mu jc bila zadana tekom dveh dni? — Srce bo okrevalo! — si je rekel Silver. — Vspritc gorskih vrhov. J prepadov in skal bo polagoma pozabil svoje bolečine in tudi Jakobina bc brez dvoma okrevala. Na ta način bomo že vsi lahko postali srečni! Takoj naslednjega dne se Je pričelo plezanje po gorah. Silver je pričel z Mont Scarput in tri dni pozneje je povedel turiste na vrh Ga-Lizosa ter nato na goro Balaitous, ki pada strmo navzdol. Ob pogledu na pokrajine se je skušal opijaniti. Vse to pa mu ni prineslo več čistega veselja, kot nekoč. Zaman so dvigale gore svoje vršace proti nebu in zaman so se vzpenjale gore v fantastičnih oblikah, kot čreda velikanov, pognanih v beg. Vse grozote in vse mikavnosti te veličastne narave so polnile dušo mladeniča le s strpko otož-nostjo. — O, Če bi mogla Jakobina videti to! — si jc rekel ob vsaki url oneva. Mislil Jc le na njo ter si izslikal, kako srečna bi bila pri tem, če bi lahko skupaj uživala vse to in pri tej predstavi je pričel zmedeno go- \ or i ti. • O. vi gorostasni gorski vrhunci! Vi prepadi, v katerih sc zrcali nebo in oblaki, dvigajoči se proti nebu! Kakorhitro so dospeli na vrh kake gore, sc je obrnil proti strani, kjer je ležal Gargos, in njegove misli so tam poiskale nekdanjo prijateljico ter Jo prinesle preko vseh gora v njegovo naročje. Njej. ne pa svojim varovancem, je razkazai vso to okolico. Pazite, Jakobina! — je rekel v duhu na nevarnih prehodih, — dajte mi roko . Čakajte tam! Vi, neprevidnica! Zakaj se sklanjate tako zelo naprej?---Da pridete čez to zarezo, se me morate tesno drsati. Sedaj, na tej trati pa lahko letite, kot hočete!--Ali naj letiva skupaj? Pričel je v resnici leteti, kot da bi bila Jakobina dejanski na njegovi strani. I Kakšno usodepolno zdravljenje ljubezenske bolesti! Mesto, da bi se rana zacelila, je postala globokejša. Silver je vidno shujšal. Neprestano je sanjal o svoji vasi. Ko so dospeli v Cautcrets, je bil najbolj nesrečni človek, ki si ga morete misliti pod božjim solncem. Treba mu je bilo splezati le na morko goro Peyraute, da zagleda predpogorje Gargosa! V neki noči se je čutil nezmožnim, da se še nadalje ustavlja in sam se je podal na pot. Hitel je proti domači gori ter dospel do strmega obronka, raz katerega je bilo mogoče videti Aigues-Vlves. Kot na dnu temnega lijaka, je zapazil par rmenih točk. Tam je bilo! Tam, prav blizu teh lučic, je spala Jakobina. če je ni njen stric zopet odve-del nazaj v samostan! Da, tam! Legel je na tla, se zavil v plašč ter pričel vdihavati domači zrak ter pri tem prelivati vioče solze. Nato so splezali na vsako znamenitejšo goro. Z vseh teh gora pa je btlo mogoče videti gore Aigues-Vivesa. in Silver je čutil, kako narašča njegovo domotožje. — Ne Jakobine, pač pa domovine mi manjka! — si je rekel, da se IK)tolaži. — Hrepenim po Coronadu in drugih bližnjih gorah! Želim dupline, v kateri sem živel. O. kdaj bom videl zopet vse to? V Lahkih trenutkih je skušal Silver moliti, da bi se Jakobina čim-preje poročila. Že po kratkem času pa je zamrla molitev na njegovih ustnih in rekel si Je na tihem: — Ne! Rajšc nikdar več ne vidim svoje domovine. Ali bi mogel živeti naprej, če bi vedel, da se je poročila? Dne 10. septembra se Je poslovil Silver od gospoda de Linville, potem ko Je splezal ie na par gora ter preživel en dan v Louchonu. Izpre-menll sc Je tako. da ga ni bilo mogoče spoznati ter je izgledal starejši! za najmanj deset let. 1 - Bilo Je lepega, vedrega dne v dolini. Silver se je spustil na klopico poleg zdravilišča ter pustil mesto ob svoji strani prosto, najboljši, od iolnca zavarovani prostor. — da razprede naprej svoje misli ter pusti počivati poleg sebe Jakoblno, ki ga je izza zadnjih dveh mesecev in pol neprestano spremljala na vseh njegovih izletih. V teh dneh si Jo jc predstavlja najrajše v višnjevi obleki, katero jc nosila, ko jo je povedel na Gargos. V mislih je kramljal nežno ž njo, kot so delali vsi mladi ljudje tam v aleji, pod košatimi kostanji. — O, JakoLina. ali vidiš lepi oblak, ki se znižuje nad Venaque prelazom? In smreke Superagneresa! 'Seveda niso tako velike in močne kot one v gozdu Bibenaca! Lipe v aleji Etigny pa so krasne! Ali se ti ne zdi? ' Tako Je govoril v duhu s svojo zaročenko iz pretekle spomladi in izprehajald so včasih obstali pred mladim človekom, ki je sedel na klopicl kot otrok, ki se ziblje v krasnih sanlah ter sc tiho in zadorol-no smehlja pred seboj. (Dalje prihodnjič.! Zbog vplivanja solnčnih, osobito ultravijoličnih žarkov na nepokrito kožo, nastanejo na nji površine opekline kot Jih imamo priliko o-pazovati posebno pri turistih-pla-nincih in vobče pri ljudeh, ki se ali pod posebnimi pogoji prekomerno izpostavljajo solnčni luči, ali pa so za obsevanje premalo utrjeni ali zanje posebno občutljivi. Koža nabrekne, pordi in je vroča, občutljiva ter boleča. Časih se pokažejo tudi večji ali manjši mehurčki na njej, kakor pri .'opeklinah po o-gnju. Po nekaj dneh se zapaljena koža začne luščiti in visi v cunjah vrh podlage. Nekatere tako opalje-ne osebe močno boli glava, srce jim močno utripa, vzdiguje se jim in telesna njihova toplota se dvigne več ali manj visoko nad normalno. So opečenci, ki se čutijo težko bolne, drugi pa po bolečinah in neprijetnostih v nekaj dneh ali tednih popolnoma okrevajo. Kjer je pa velik del kože opečen, je tudi smrt mogoča. Osobito jetičnike je zaradi povzročenih krvavitev iz pljuč stalo neprevidno in pretirano soln-čenje že večkrat življenje. Opekline ne nastanejo pri naših temperaturah nikoli zaradi solnčne vročine, ampak zaradi že omenjenih utravijoličnih žarkov. Posledica j tega učinkovanja na kožo so kemične spremembe predvsem v kr-J vi. ali na kratko povedano: za strupljenje. O teh žarkih pa vemo. da ne morejo, kakor uče eksperimenti, kaj bolj globoko prodeti v tkanine. Na drugi strani pa vemo zopet, da v | tropičnih deželah, kjer na primer zamorci, ki nosijo svoje glave ne-1 pokrite, a jih imajo zavarovane z lasmi, kot z gosto žimasto klobuče-! vino, skoro nikoli ne obole zaradi J osolnčenja, da pa je marsikakega • gologlavega belokožca samo par mi- j nut izpostavljanja glave pekočemu] solncu stalo življenje. Iz tega ti sledilo, da sta v takih primerih dve komponenti odločilni: žarki glede kože, glede razgrevanja pa visoke ( solnčne temperature (krog in nad 70 st. C>, ki pokvarijo možganske pne in možgane same, če ni glava primerno zavarovana. Svetlobna opal jen j a so odvisna samo od jakosti ultravijoličnih žarkov, ki jih gost, prašen, meglen, z vodeno paro nasičen zrak, kakor znano, v veliki meri absorbira. Zato j e njihov učinek v višinah, na gorah , n. pr. največji, posebno še, če jih sneg in led reflektirata. Z njimi se opečeš prav lahko pozimi in v okolici, katere temperatura je vse drugo nego poletna. V vseh teh primerih bi se smelo v strogem primeru besede govoriti o solnčarici. Navadno se pa pod tem imenom razume vročinsko kap ki je časih sicer lahko združena z osolnčenjem, a ima za nastanek vse druge pogoje, predvsem vroči -no, ki ni treba, dasi je to navadno, biti uprav solnčna. Taka kap lahko zadene tudi ljudi, ki delajo na primer na ladjah pri razvročenih parnih kotlih in pečeh pod njimi. Bistvo tega obolenja je navadno pre vročen je telesa, zbog česar se kri, ki je izgubilo vodo, zgosti, ali ker zaradi zraka, prekomerno na-pojenega z vodenimi parami, telo ne more oddajati več vode. t j. potu v toliki meri, kakor je treba. Kjer je mogoče hladiti telo z dotokom nove, mrzle vode, ne more priti do kapi niti ne v drugem primeru. Iz te^a je pa razvidno, da tudi nastanek vročinske kapi ni enoten. Enkrat nastane zbog pomanjkanja vode zgoščenje krvi — taki ljudje se nehajo potiti—; drugikrat zastaja pot, ker je ventilacija preslaba (ti bolniki so od znoja premočeni>. Kar je obema primeroma lastno, je kopičenje toplote, torej prekomerno pregrejte telesa in krvi. Da že iz teh vzrokov zadržano toploto še zvišuje, kakor se to dogaja pri poljskih delavcih, pri vojakih itd., je jasno. In v resnici takim bolnikom naraste temperatura na 40 st. in več stopinj, kar se časih, zlasti v tropičnih krajih, zgodi lahko tekom pol do ene ure. Taki bolniki so rdeči v obrazu, respiracija je nagla in ječajoča, sr-j ce utriplje pospešeno, pupile so široke. Nekateri bolniki se naglo onesvestijo, delirirajo. dobe krčevite spopadke in srce jim omaga. Smrt nastopi lahko v par minutah. Takega bolnika sleči, če treba do nagega, položi ga v senco in oblivaj ga z mrzlo vodo! Takemu daj tudi piti, kolikor more, ali daj mu, da požira ledene koščke. Stavi mu tudi led na glavo. Puščanje ni u-mestno in nima smisla, dasi se še vedno pogosto izvaja. Profilaktično je skrbeti, da se težko delo vrši v urah. ko je velika vročina že minila, da paziš na dobro kožno ventilacijo s primerno lahko poletno, propustno, svetlo obleko, da ne delaš v gnječi, ampak izoliran, nadalje da imaš na razpolago dovolj hladne vode. Ponesrečencem dajaj do zdravnikovega prihoda močne, mrzle črne kave — alkohol je tudi tu, kakor povsod, škodljiv. Di izposloval svobodo aretirani čc-hoslovaški gospodični. Sedaj sta mlada človeka v červinjanskem zaporu že skoro 14 dni. pa še ni poročila. ali Ji spustijo ali ju zadene ostra kazen. Kretanje Parnikov Shipping New* — POLJUB NA MORSKEM 0-BREŽJU - V GRADEŽU V 20-letno brhko čehoslovaško gospodično se je na morskem bregu v Gradežu zagledal mlad Italijan. Govorila sta in skupaj hodila po vročem pesku. Vroča pa je postala tudi ljubezen mladega Italijana, ki je na najživahnejšem brežnem mestu poljubil lepo Čeho-slovakinjo. V tem trenutku sta bila že pri zaljubljenih dva policaja, ki sta prijela fanta in dekle ter ju odvedli v zapor. Ljudje so gledali in nekateri glasno protestirali. Zaslišali so takoj oba ter ju nato odvedli na sodišče v Červinjanu. Pregrešila sta se proti nravnosti in čaka ju kazen. Rodbina tega Italijana je skušala posredovati, da bi pustila go-spodiča na svobodo, čehoslovaška kolonija se je zavzela za svojo članico, pa zaman. Obveščen je bil o dogodku tudi čehoslovaški konzulat v Trstu, da NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srccm naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenja moji predragi soprogi, oziroma materi MARIJI CELAREC. Umrla je 31. julija 1020 po štiri tedenski mučni bolezni, stara 45 let. Rojena je bila 2. julija 1884 na Sapem pri Vrhniki. V Ameriko jc prišla pred 23 leti. Bila je članica štirih društev: Moška Jednako-pravnost, št. 119 S. N. P. J., dr. sv. Roka, J. S. K. J., Slovenskega samostojnega podp. društva in angleškega društva Little Fort, No. 153 North American Union. Pogreb se je vršil 3. avgusta na krasnem North Shore pokopališču, katerega si je pokojnica še v živ-ljeju sama izbrala. Naša najiskrenejša hvala vsem, ki jo jo obiskali ob mrtvaškem odru in jo spremili na pokopališče v tako ogromem številu. Iskrena hvala sosestri Annie Mahnič, predsednici društva št. 119 S. N. P. J. za ganljiv nagrobni go- j vor na pokopališču, katerega je I govorila v imenu vseh društev. Hvala tajnici društva št, 119 S. N. P. J. za vso požrtvovalnost in skrb, da se je pogreb vršil v najlepšem redu. Iskrena hvala vsem društvom. ki so se korporativno udeležila pogreba, ter položila krasne vence na krsto pokojnice: dr. št. 119 S. N. P. J., dr. št. 94 J. S. K. J.. Slovensko sam. podp. društvo, dr. št. 14 S. N. P. J., dr. št. 568 S. N. P. J.. Sports Club S. N. P. J. j Iskrena hvala sorodnikom, dru-I žinam in prijateljem za krasne ! vence in cvetlice: Mr. iij Mrs. Joe Mrzlikar. Mr. in Mrs. Cecilija Ko-; lar. Mr. in Mrs. Frances Pečkaj, I (brat in sestri upokojnice, Little j Fails, N. Y. i, Mr. in Mrs. Frank I Preveč, Girard, O., Mr. in Mrs. Fr. | Bizjak. Crivitz, Wis., Mr. in Mrs. i Jakob Oblak, West Allis, Wis., Mr. i Bartel-Treven. Detroit, Mich.. Miss Jane Mrzlikar. Little Falls, N. Y.. Miss Julija Bizjak. Crivitz. Wis., Mr. Frank Bizjak. Milwaukee, Wis., Mr. in Mrs. Math Oblak. Mr. in Mrs. Frank Nagode. Lincoln St.. Mr. in Mr. Frank Mack. Mr. in Mrs. John Mack, Mr. in Mrs. Frank Sluga, Mrs. Jennie Kucler, Mr. in Mrs. John Slabe, Mr. in Mrs. Frank Podboj, Mr. in Mrs. Jack Hodnik. Mrs. Frances Hodnik. Mrs. Mary Čelešnik, Mrs. Frances Župec, Mr. in Mrs. Joseph Zelene, Mr. in Mrs. Paul Peklaj, Mr. in Mrs. Ignac Jereb. Mr. in Mrs. Frank Nagode, Mc-Alister Ave.. Mr. in Mrs. August Gregorka. Mr. in Mrs. John Bencina, Mr. in Mrs. Anton Prime, Mr. in Mrs. Anton Pirc. Mr. in Mrs. John Istenič, Mr. in Mrs. Joseph Mesec, Mr. in Mrs. Blaž Mahnič, Mr. in Mrs. Frank Opeka, Mr. Frank Petkovšek, 10th St., Mr. in Mrs. 16. Jvoutta: Homeric. <*hfrtxmrg- Arabic. Cherbuurft. AntwiF" Vulprtdatn, B*njl"gTie »ur Mer. !!<>!- lerdain Augustus, Napoli. (ienma 17. avgusta: tiamliurg. ChfrlcnrK. Hamburg leviathan. Cherbuuig 30. avgusta: lie de France. Ha vie 21 avgusta: Ktuttg.crt. B« m 1' rit r i» nur Mt, Bif- rncn -\«4Ult;i nia. <"h«-r>»'iiri (Jforge Washington. CJiTli itirg Bremen 22. avgusta: Cleveland. CJurtioiire. Hamburg Bremen, Cherbouif, Urem^ii 23. avgusta: Vulrania. Trul *1aJ«".stic, Oherl»ouif l,a[>!aml. Cherbourg. Antwrri»«>n Rotterdam, Boulogne »ur Mer. IU>1-terdam 24. avgusta: Allien Bxlltn, fherti'-urg, Hamburg -nfiekaJida. Cherbourg * 26 avgusta: Kesolute, Ch<»rt">urg H«mbuig 27. avgusta: Bar if, Havre 2ft avgusta: Ber fiiK.i» i«. Oierl»r»urg Am*rit i», < "l«»-rl»oui g. Hr^m»n 29 vagusta: l»re*den. < "her".our*, l.renfn * 30 avgusta: ol\mi»U* C'herlwxjrc I'ennlamt. Cherbourg, Antwet|»*n Berlin Cherbourg. HK-rrm New Amnterdam. Cherbourg, Kot« t*r