Müßtvo ta (QraBülStvg:
Maribor, Koroške ulice 6.
„STRAŽA“
Ušaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopis se ne vračajo.
Z sredmžtvom se more govoriti ■fWik dsn od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. Iia
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 58.
Maribor, dne 19. maja 1911.
IMnina listo:
Cefo leto..........i2	K
Pol leta............6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Ne igrajte se z ognjem!
Iz sedanjega volilnega boja prihajajo dan za dnem poročila, Iti pričajo vse prej, samo ne o dostojnosti in poštenosti naših nasprotnikov. Z vso divjo besnostjo so se liberalci in vsi njihovi zavezniki vrgli v boj in nobeno orožje jim ni preumazano. Pobalinske surovosti liberalcev na nedeljskih shodih v dr. Koroščevem, dr. Benkovičevem in dr. Verstovšekovem volilnem okraju smo že primerno osvetlili.. Početje liberalne lakijnaže nismo obsodili samo mi, ampak z nami vsi pošteni in dostojni ljudje. Liberalci zdaj sicer hite zatrjevati, da smo opsovali slovenske kmete, ker smo nasilno razgrajanje in zverinsko tuljenje raznih liberalnih pobov, ki nimajo o kmetovanju nikake-ga pojma, označili s pravimi imenom. Če ste že surovi, ne bodite vsaj ne še smešni. Postopanje liberalne sodrge, med katero pa ni bila nikakih pravih kmetov, na nedeljskih shodih, je bilo pobaHinsko in razbojniško, to je pribito.
Popolnoma drugačni glasovi pa prihajajo Iz ptuj-sko-ormoškega okraja- Ne čuje se o kakih surovostih in podivjanostih, toda sredstva, ki se jih uporablja proti Slov,, kmečki 'zvezi in njenemu kandidatu, so še bolj gnusna in umazana. Razsajanje in kravaliranje je sicer grdo in vse obsodbe vredno, toda ima vjsaj to dobro stran, da se razgrajače vidi ip si vsakdo potem za vednjo ustvari svoje mnenje o njih. Drugače je pa, 8« se hoče s sleparijo in goljufijo priboriti zmago.
Dr. Ploj se je javno odločno odpovedal kandidaturi, ker se hoče odtegniti političnemu življenju. Vsakemu, kdor smatra volilce za resne ljudi, iz katerih se ne sme norčevati, mora taka apodiktična odklonitev zadostovati. Ne gre se tu za osebo, ampak za princip, če so javne izjave zato tu, da postavi Človek svoje ravnanje pod splošno kontrolo, in pri vseh poštenih in odkrito mislečih so zato tu, potem je potiskanje Plojeve osebe v volilni boj politična brezvestnost prve vrste. Po svoji odločni izjavi, da se odteg-
ne političnemu življenju, je Ploj za vsakega, ki drži kaj na možato besedo, vezan, da tudi v slučaju izvolitve za sedaj ne more sprejeti mandata. Ves volilni boj bi bil torej zaman in vse volilno razburjenje in ž njim združene sitnosti bi morale Še enkrat preko nas.
Nečuveno ip brezvestno je zato od ptujsko-ormo-Ških liberalcev, da begajo pri takih razmerah volilce in sejejo sovraštvo ter prepir. Pa ne le to. S cepljenjem slovenskih glasov se pomaga indirektno Štajer-eijanstvu na noge. V tem volilnem okraju dviga že i-tak nemškutarija drzno svojo glavo. Vsaka razdiralna politika pa ji more dovesti samo novih pristašev, kajti mnogo je takih, ki so siti medsebojnih sporov in jih bo razdor v slovenskih vrstah pahnil v nenasitno žrelo nemškutarije. Že delovanje liberalno-slogaških elementov samo na sebi kot tako je efijaltsko in so ga zmožni samo ljudje, ki jih preveva samo Še neukročeno sovraštvo na vse, kar je v zvezi z našo kato-liško-narodno S. K, Z, Se bolj pa kot delovanje samo, se mora obsoditi sredstva, s katerimi se dela. Od popolnoma zanesljive strani čujemo, da po ptujsko-or-moškern okraju kar mrgoli agitatorjev za Ploja, ki hodijo od hiše do hiše in imajo na razpolago mnogo denarja. Z denarjem in pijačo se hoče pripomoči liberalizmu do besede. Z razlogi in z dejstvi si ti plačani pobje ne upajo nič doseči, zato so se podali na pot zapeljevanja in podkupovanja. Strast je te ljudi že tako prevzela, da se ne vstrašijo niti kazenskih paragrafov in hočejo s sleparija-m i rešiti potapljajočo se liberalno barko.
Pozivamo naše somišljenike, da pazno zasledujejo mahinacije in nečedno agitiranje liberalnih mladičev ter nam vsak slučaj takoj javijo, da bomo stopili tem sleparjem na prste in jim pristrigli peroti. Ce jim že ne moremo zabraniti njihovega satanskega razdiralnega dela, zavajanja našega ljuds $v’a k nepoštenosti in neznačajnosti, jim hočemo in moramo. Opomnimo samo Še, da pride v konflikt s kazenskim zakonikom tudi oni, ki se. pusti podkupiti, in
Kaj si ti ljudje neki mislijo?
(Is češčine.)
(Dalje.)
„Ali pomnite!“ sem mu dejal z glasom, skoraj karajočim.
„Pojdite se no solit!“ je odvrnil inženir. „Ali misliš, da se za to kdo zmeni! ? Med desetimi jedva 0-pazl, da je to ostrejši ton. S temi ljudmi se ni nikoli drugače govorilo. In če jim pokažeš prijaznejše lice — potem pa pazi!“
Zopet je vrgel nekdo polno lopato gline tako neokretno, da se je zvalilo par kamenčkov na moje in inženirjeve noge.
„Sedaj vidiš, kaj pomaga opominjati! Ti ljudje ne pazijo na drugo ko na svoje delo, ali pa Čakajo na vsak ugoden trenotek, ko bi mogli neopazovani v delu počiti vsaj trenotek. Človek bi moral imeti sto oči in ne vem kaka pljuča ..."
„Zakaj torej mučiš svoja pljuča z nepotrebnim opominjanjem, ko vidiš, da nič ne koristi,“ sem ga zavrnil.
JtAh, to je taka navada, tovariš. V družbi surovih, neugnanih karakterov, ki ne poznajo finejših čutov, se navadi Človek nehote mnogo, o čemur se mu sicer niti ne sanja, in prisvojiš si nehote, dasi v nekoliko manj kričavi meri, mnogotero slabo navado. Ako slišiš, kako surovo kričijo ti ljudje pogosto drug na drugega, Če se večkrat prepričaš, da se nikdo ne zmeni za tvoj prijazen opomin, da niti ne slišijo tvojih mirnih besed, se navadiš proti svoji volji govoriti surovo, kategorično in pa način, kakor govore oni. In če se navadiš, je težko varovati se neprijetnosti, ki izvirajo iz tega. In tako se godi tudi meni. Pogosto kričim in se pačim, kakor bi klical nebo in pekel na pomoč. Ce bi me slišal kričati in besneti, bi bil pre-
pričan, da me mora zadeti mrtvoud — a jaz pri tem ne čutim ničesar in. navadno tudi nič ne mislim. Sicer si ti ljudje tudi nič ne mislijo
„Kaj sem dejal?! Kaj sem dejal?!“ se je oglasil sedaj prijatelj, ki sem prišel ž njim, iako živahno, kakor bi povedal inženir bogve kako globoko in obenem originalna misel.
Inženir ni niti slutil, kaj je hotel reči prijatelj 3 temi besedami. Obrnil se je k njemu ter uprl vanj radovedno svoje oči, kakor bi čakal na kako uslugo.
Ni preostajalo drugega, kakor povedati, o čem sva govorila s prijateljem, preden se nama je pridružil inženir. Povedal sem, da je prišel prijatelj slučajno na misel, kaj neki ta vrsta ljudi pri delu misli, in pristavil sem, da je prijatelj tudi takoj odgovoril na svoje vprašanje v tem smislu, da si ti ljudje popolnoma nič ne mislijo,
„Aj, to je v resnici originalna misel!“ je zaklical inženir, ko sem končal. „In vredna bi bila poskusa!“
„Gotovo“, je pristavil prijatelj.
„Ce vama je ljubo, izvedemo poskus takoj!“ je dejal inženir. „Mislim, da je vseeno, če se dolgočasimo s spomini ali pa se malo pozabavamo! ^Sicer pa bo poskus v par minutah gotov. Iz teh ljudi dobiš redko več besed, kakor jih je treba k najlakoničnej-Šemu odgovoru, ako so, kakor sedaj, trezni. V nasprotnem slučaju, posebno ako se napijejo in so razgreti, težko vstaviš njih zgovornost in blebetavost,“
,BToda prej Še dovoli par besed,“ sem dejal.
„Prosim," je odgovoril inženir.
„Na kaj pa si mislil, pravim ti, predno si se nama pridružil?“ sem vprašal pol v Šali pol resno. „Zakaj bi ne začeli poskusa s predpostavljenim
„Da, da — s predpostavljenim eksperimentalnih stanov,“ je menil inženir veselo.
Nato se je zamislil.
„Na kaj sem neki mislil? Na kaj?" je zamrmral za nekaj Časa, „In kaj sem vobče delalf
Zopet je vtihnil ter mislil.
ne samo oni, ki podkupuje, in kličemo: Proč z liberalnimi sleparji!
Pozor na liberalne agitatorje.
Ker liberalci po nekaterih okrajih že z vso stra^ stjo delajo in agitirajo od voliloa do volilca, prinašamo v naslednjem dve glavni določbi za varstvo volilne svobode, Priobčujemo jih ne zato, da bi kakega liberalnega agitatorja oplašili in ga obvarovali ričeta, ampak zato, da bodo naši somišljeniki vedeli, kaj jim je storiti v, slučaju, Če jih nadleguje kak liberalen slepar in pa, da se nihče v kažnjivi kratkovidnosti ne bo dal zapeljati, ker nosi ravno tisto odgovornost, kot liberalni zapeljivec.
Podkupovanja
je kri.v, tisti, kdor kakemu volilcu ali pa tudi kaki tretji osebi namenoma ponudi kak premoženjski dobiček., da ali obljubi, da bi s tem volilca podkupil, da se ali volitve ne udeleži, ali pa da voli v gotovem smislu.
Kazen je strogi zapor od 1 do 6 mesecev; razen tega pa še premoženjski dobiček ali njega vrednost zapade ubožni občinski blagajni.
Istega pregreška se zakrivi tudi, kdor z istim namenom za se ali pa za kako tretjo osebo zahteva kak dobiček, sprejme ali si obljubiti da in zato obljubi, da se volitve ne udeleži, ali pa, da bo zato v gotovem smislu volil,
Nasilstvoproti volil c e m.
Kdor s tem namenom, da bi volilec ali ne volil ali pa da bi volil v gotovem smislu, zoper volilca, ali pa kako njemu bližnjo osebo silo rabi, jima na telesu, svobodi, Časti, piemoženju, dohodkih, v poklicu ali poslu Škoduje ali grozi s Škodo, ali pa kdor volilca ali njemu bližnjo osebo s prizadevanjem ali zagrozit-vijo kakega drugega, zanja občutljivega zla plaši — se kaznuje s strogim zaporom od 1 do 6 mesecev, v slučaju obtežilnih okolnosti s strogim zaporom do 1 leta.
Iste kazni se ima bati, kdor na ravno opisani način kmalu po volitvah kakemu volilcu jali njemu bližnji osebi zato Škoduje, ker je volilec kljub vplivanju na njega nasprotno volil.
„Da, — Že vem!“ je zaklical naglo ter začel pripovedovati:
„Sedel sem tam nasproti na kupu opeke,“ (pri tem je pokazal z roko proti hiši ob oglu, kjer se je pridružil), „kadil svojo viržinko ter pljuval na nesa-Ionski način! Kolikor še vem, sem mislil najprej na dogodke včerajšnjega dne, ki ravno niso bili prijetni,'
Ko sem se podal rano po dveurnem delu v pisarno, sem imel oster nastop s šefom. Pozdravil ma je z nagubančemm čelom in z očitkom, zakaj baje nismo začeli delati v noči ali takoj zvečer. Odgovoril sem, da mi tega ni nikdo ukazal, da nisem imel pravice,
„Eh! Lavi fari!“ je zakričal Šef jezno. „To ja pravi Babilon! Človek bi moral na vse misliti — na vse in za vse! Čemu pa Čakate, da bi Vas Človek prijel za roko ter Vas vedel k delu in rekel: „T,ako, sedaj vzami to v to roko, to v ono in delaj — sedaj tak, sedaj pa tak — he! ? Ali niste inteligenten človek? — To ste Vi lep inženir. — Krasno ,, . Enkrat na mesec izvrši občina kako stavbo v lastni režiji in Vi prvi ji delate neprijetnosti. To je več ko . ..! “
Zajecljal je in končal,
Mirno sem poslušal prvi izbruh jeze, gotovo nar ravno posledico neke neprijetnosti, ki je razburila gela že prej brez mojega sodelovanja, mirno, kakor se spodobi za podložnega sužnja, ki sicer more odgovor* jati, razsvetljevati, nasprotovati in se braniti, kolikor mu drago; ali kateri naredi vendar najbolje, Če pusti izliti Šefu svojo jezo, če tiho posluša in mu da v vsem prav.
Molčal sem torej, kakor bi mi povedal šef mirno nekaj, kar vobče ne potrebuje nikakega odgovora;
Sef je Šel parkrat burno po pisarni ter se ustavil pred menoj.
rtToda — kolega, gospod kolega!" je začel z nekoliko umirjenim glasom. „Kako ste mogli samo poza* hiß na tako reči ?. 'Ali ne veste, da trpi radi dela po
Politični pregled.
Cesar konferira z državniki.
Cesar je sprejel v dvorcu Gödöllö v posebni av-dijenei ministrskega predsednika grofa Khuen-Heder-varyja in hrvaškega bana dr. Nikolo pl. Tbmašiča. Dr. Tomašič je poročal vladarju o političnem položaju na Hrvaškem.
Nove brambne zakonske predloge
bodo, kakor kažejo sedanje dispozicije vlade, predložene dne 27. t. m. ogrski poslanski zbornici. 'Prej se bodo pa o njih posvetovali Še v dveh ministrskih svetih,
Izid deželnozberske volitve v Ljubljani.
V	torek dne 16. t. m. so se vršile, kakor smo že poročali, v Ljubljani deželnozborske nadomestne volitve, katerih izid je sledeč: Vseh volilnih upravičencev je bilo 3775. Na volišče je prišlo 3321 volilcev, veljavnih glasov je bilo 3259, neveljavnih 62. Absolutna večina znaša 1630. Dobili so: liberalni kandidat profesor Reisner 1685, kandidat S. L. S. dr. Gregorič 933, nemški dr. Eger 455, so-oialdemokratični Bartl;180, razcepljenih je bilo 6 glasov.
S. L. S. lahko s ponosom gleda na ta zopetni vspeh v baje nepremagljivi Ljubljani.
Koliko kmetov je v Bosni in Hercegovini?
Dne 10. oktobra 1910 je bilo v Bosni in Hercegovini med 1,898.044 prebivalci 1,668.578 kmetov (87 91 odstotkov), med tem, ko jih je bilo leta 1895 1,385.291 (88 34 odstotkov).
Kmečko prebivalstvo se tako-le razdeli:
Posestnikov, ki nimajo kmetov, 4279, prostih kmetov je 136.854, kmetov je 79.701, prosti kmetje in kmetje: a) ki so bolj prosti, 14.543, b) ki so manj prosti, 16.963, kmečkih delavcev 20.450.
Po veroizpovedanjn se kmetje sledeče razdele:
Posestniki s kmeti: 9537 mohamedancev, 633 pravoslavnih Srbov, 267 katoličanov, posestnikov brez kmetov je 3021 mohamedancev, 760 pravoslavnih, 458 katoličanov, prostih kmetov je 77.518 mohamedancev, 35.414 pravoslavnih, 22.916 katoličanov; kmetov je 3653 mohamedan-«ev, 58.920 pravoslavnih, 17.115 katoličanov; prosti kmetje in ob enem kmetje: a) pred vsem prosti kmetje: 1458 mohamedancev, 7462 pravoslavnih, 5533 katoličanov; b) bolj kmetje: 1223 mohamedancev, 9322 pravoslavnih,6418 katoličanov; druge pri poljedelstva vporabljene osebe: 9226 mohamedancev, 6265 pravoslavnih, in 4190 katoličanov.
S poljedelstvom se bavi torej 105.636 mohamedancev, 118.776 pravoslavnih, 65.896 katoličanov.
Stolypin odstopi.
V	dvornih krogih menijo, da poda Stolypin po zadnjem težkem poraza v dami demisijo. Ni še znano, kaj da misli ear o nevspehu Stolypinovem.
; j Značilno je dejstvo, da pišejo ofioiozne in strogo konservativne „Mosk. Vjednosti“, da je šel Stolypin predaleč in da si je prisvajal vladarjeve predpravice.
Politični umor v Bekes-Csabi.
Ogrskega „kmečkega kralja“ Andreja Achima sta, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 14 t. m. zjntraj v njegovem stanovanju ustrelila nečaka bivšega državnega tajnika Mihaela Czsilinszkya.
Kot neposreden vzrok dejanja se navaja nek časnikarski napad v Ahimovem lista na Czsilinszkya, brata prej omenjenega bivšega državnega tajnika. Radi teh člankov
dnevu javna komunikacija? In kaj poreko Časopisi? Ali ne veste, da poiščejo vsako malenkost, da bi nas mogli napadati? Ce opazi to samo en reporter, gorje nam vsem! Dva, trije .gospodje svetovalci prineso časopise k seji, bodo interpelovali predsednika, ta pošlje po me in bo želel razsvetljenje in opravičbo — kratko, celi magistrat bo na nogah ., , In to vse radi take malenkosti,, kakor je građba novega kanala, ki more biti gotova v enem dnevu in eni noči.“
„Dovolite, gospod načelnik,“ sem se oglasil sedaj. „Stavba ima biti zgotovljena v 48. urah — in to bode. Imam na razpolago v celem 29 delavcev. S temi silami ni možno izvršiti v napovedanem času nič več, kakor je preliminovano. In da bo to izvršeno, za to sem porok jaz . . .“
„Toda za to ne gre, dragi prijatelj,“ je odvrnil šef že skoraj popolnoma umirjen. „Gre se edino za to, zakaj niste začeli ponoči, ali bolje že zvečer. Tako bi moglo biti delo gotovo jutri zvečer, in ulica zopet izročena javni komunikaciji ?. .“
„In tako bo izročena javni komunikaciji pojutrŠ-njem rano,“ sem se osokolil omeniti. In ko Šef ni odgovoril, sem še pristavil:
„Kar je končno isto, kakor če bi bila izročena javni komunikaciji jutri zvečer; kajti v noči vendar komunikac,,
„Kako to mislite?“ me je pretrgal Šef.
„Ako bi začeli delati, kakor si blagovolite želeti, gospod načelnik,“ sem razlagal, „bi delali danes in jutri ponoči in podnevi in končali bi delo jutri zvečer, ko komunikacija ponehava in popolnoma poneha. Tar ko pa bodemo delali danes in jutri podnevi in ponoči in končamo delo pojutršnjem rano, toda v Času, ko se komunikacija začne,“
Šefovo lice se je po tej hladni in trezni razlagi raztegnilo,
„Ah, tako!“ je bila edina beseda, ki sem je bil vreden,- .	. t: Ü. ■; '3 i '■ t- !
Pokazal je hrbet in izginil brez besede v durih, ki peljejo v drugo sobo.
sta prišla oba sinova Czsilinszkyjeva, kadet Andrej in kemik Gabriel, v nedeljo na vse zgodaj v Adamovo spalnico, ga vrgla iz postelje in zahtevala od njega vitežkega zadoščenja, kar je seveda Achim z ironičnim smehom zavrnil. To je pa napadalca tako razburilo, da sta planila na Achima, katerega je udaril kadet s sabljo, kemik je pa u-strelil iz svojega revolverja štirikrat na njega. Prenesli so ga v bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zastonj.
Za pogreb so odredili obširne varnostne priprave, ker je kmečko ljudstvo vsled zločina skrajno razburjeno.
le socialne demokracije.
Giede češko-centralistično socialdemokratične stranke, ki se je ustanovila v Bron, piše glavno glasilo češko-avto-nomistično-socialdemokratične stranke „Pravo Udu“:
Mi bodemo razmerje s češkimi izdajalci naše stranke temeljito uredili, toda v našem razmerja z nemškimi sodra-gi nastanejo težkoče. Vodstvo nemško-soeialdemokratične stranke naj se zaveda, da je vsaka politična skupnost z nami in z na novo ustanovljeno stranko „izdajalcev“, češko -slovanskih socialdemokratov, kjer ni kakor naj si bodi, izključena.
Vstaja v Mehiki.
Kakor javljajo zadnja poročila, se bo sklenil mir v najkrajšem času. Kakor se v javnosti govori, sta predsednik Diaz in podpredsednik Corral podpisala svoj odstop.
Buren Sternbergov shod,
V	torek dne 16. t. m. je imel grof Sternberg v Ja-romeru volilni shod, na katerem je prišlo do viharnih dogodkov, in to vsled tega, ker ja dr. Kratochvil z vso odločnostjo zavrnil vse napade, ki so se izvršili od strani mladočehov na grofa Sternberga.
Shoda so se udeležili tudi mladočeški kandidat dr. Broncek, dr. Hajn, socialdemokrat Nemec in dragi.
Bivši minister Prašek izključen iz čeike agrarne stranke.
V	Pragi je zboroval v torek dne 16. t. m. razširjeni eksekntivni odbor češke agrarne stranke.
Kakor „Narodni Lysti“ poročajo, je bil bivši minister, tajni svetnik Prašek, ki na lastno roko kandidira proti oficielnemu kandidata agrarne stranke, na predlog ožjega odbora iz češke agrarne stranke izključen. Kar se pa tiče bivšega zborničnega podpredsednika Zazvorko. ki dose-daj samostojne kandidature proti oficielnemu kandidata še ni naznanil, se sedaj še ni sklepalo, ali še pripada stranki ali ne.
Potovanje kralja Petra v Pariz.
Kralj Peter odpotuje v Pariz na obisk predsednika republike dne 19. t. m. in sieer preko Budimpešte in Dunaja. V spremstvu kraljevem bo tudi minister za vnanje stvari dr. Milovanič. Iz Bazela, kjer se kralj ustavi za dva dni, bo potoval dalje s separatnim vlakom.
Ča obišče kralj na svojem povratku tudi torinsko razstavo, ni še gotovo.
Razglas Heneliköve smrti.
„Zeit“ poroča iz Pariza:
V	dipiomatičnih krogih se govori, da razglasijo smrt neguša Menelika, ki so jo doslej prikrivali, tekom 24 ur. Regentstvo se je prepričalo, da sedaj razglas smrti neguše-ve ne povzroči nikakih neredov.
Od druge strani poročajo, da je proglašen kraljem Lid Jeasu.
Novi bukovinski deželni zbor,
ki je bil izvoljen na podlagi novega volilnega reda, obstoji iz dveh virilistov, pravoslavnega črnoviškega nadškofa in rektorja vseučilišča in 61 izvoljenih poslancev. Od teh je
„Ti spomini,“ je končal inženir, „so se odigravali pred mojo dušo, preefno sta prišla.“
„Toda na, kaj si mislil neposredno pred najinim prihodom, ali ravno v trenotkn, ko si naju zagledal?“ sem vprašal.
„Ne — ne morem se spomniti!“ je dejal končno odločno. „Ko bi me mučil, ne preostalo bi mi drugega, ko pribežališče k laži. Ne spominjam se na nič več, kakor da je delavec Horčička, Bogve zakaj, skočil z jame z bakljo v roki ter mahal ž njo v vetru, nato pa se povrnil k svojim tovarišem — potem se spominjam, da sta prišla okoli ogla. . . Dvignil sem glavo in vaju opazoval. Spoznal sem te po glasu, se dvignil s kupa opeke ter pristopil kvarna, To je vse! “ Inženir je utihnil; toda nakrat je zaklical kategorično:
„Halo, Horčička! Dajte mi bakljo!“
Nekoliko korakov od nas se je 'dvignila v, jami temna Človeška postava, se obrnila počasi proti nam, uprla v nas vprašaje in vendar, rekel bi, neumno svoje oči. Svetloba baklje, ki jo je držala v roki, jo je razsvetljevala celo.
Bil je to mož kakih 40. let. Na prvi pogled se nam je zdela njegova fisiognomija popolnoma vsakdar n ja; toda. gotovo bi našel Človek, ako b.i ga opazoval dalje časa, mogoče še kako zanimivo nianso, ki nam je sedaj všla, kajti Horčička se je obrnil k nam, u-prl v, nas svoj pogled ter dejal z neprijetnim glasom: „Bakljo Želite, gospod inženir?“
„Da, gotovo! Ali ne slišite? Ne govorim znabiti dovolj glasno?“ je odgovoril inženir jezno.
„Ah — slišim! slišim!“ je mrmral Horčička. „Vsaj mi je bilo, kakor bi mi kdo treščil v, rebra . . .“ Pri tem se je trudil precej nerodno, da bi prišel iz jame ter dal inženirju bakljo.
Toda inženir je stopil nepotrpežljivo bližje, se priklonil k Horčički ter mu iztrgal bakljo iz rok. Ni nam ušlo, da je bil Horčička, radi tega nevoljen; toda ko se je povrnil inženir z bakljo v roki, je v »el Horčička zopet motiko v roke ter začel počasi kopati.
22 Romunov (9 demokratov in 13 konservativcev), 17 Ma-lorusov (16 Malornsov in 1 socijalni demokrat), 6 Nemcev (1 nemški naprednjak, 4 nemški naeijonalisti, 1 socijalni demokrat), 10 Židov in 6 Poljakov. — Trgovinska zborniea in veleposestvo sta izvolila 15 poslancev, to je: 6 Romunov, 4 Poljakov, 4 Žide in 1 Malorusa.
Vstaja v Albaniji.
Kakor brzojavlja škaderski vali, je prišlo v ponedeljek do boja med Četami in močno vstaškojčeto pod poveljstvom Pana, katerega so Turki vjeli. Vstaši so morali bežati. Turki zatrjujejo, da so puške, katere so našli pri mrtvecih, črnogorske.
Trije bataljoni so odkorakali iz Mitroviče v Gu-zinje. Pri Krodini j,e prišlo do več prask, v katerih so izgubili vstaši 12 mož.
Nemški prestolonaslednik na Ruskem.
Dne 17, t. m. ob 8, uri je bil svečanostni diner na Čast nemškemu prestolonasledniku in njegovi soprogi, Banketa se je udeležila vsa carska rodbina ia razni visoki dostojanstveniki, med njimi ministrski predsednik Stolipin, vsi ministri, ter predsednik državnega sveta in gosudarstvene dume.
Obstrukcija v belgijskem parlamentu.
Liberalni in socialno-demokratični poslanci se dne 17. t. m. pričeli proti Šolskim predlogom z obstrukcijo. V zbornici je vladal silen vihar, da je moral predsednik sejo zaključiti. Obstrukcija se nada-linje.
Španski republikanci in Maroko.
Republikanska struja v parlamentu je napada-la vlado z vso silo zaradi vojnih operacij v Maroku, Špansko ljudstvo želi miru in ne mara (vojne. Ministrski predsednik Canalejas je nasproti trditvam španskih republikancev zatrdil, da se je Španska vlada pri vseh svojih korakih ozirala samo na absolutno potrebo.
Volilni boj.
Samo orožnikov BO boji liberalno-mokraška druhal, ki se vsiljuje na naše shode. V Kapelah so utihnili kakor politi kužeki, ko so zagledali bajonet. To so — junaki! Prav je, da so pokazali svojo zajčjo korajžo. V bodoče bodemo zoper propalo bando mokračev in liberaluhov postopali z najostrejšimi sredstvi. Mi hočemo mirno in nemoteno zborovati, kakor tudi one pustimo v miru.
¥ konkurzn liberalne Glavne posojilnice bi se morala dne 16. t. m. v Ljubljani vršiti obravnava, kjer bi se odločilo, ali upniki sploh hočejo priznati terjatev dr. Rakovčeve zveze 300.000 K — to so denarji kmečkih posojilnic, katere je dr. Kukovec „naložil“ pri Mirani Glavni posojilnici. Obravnava pa je preložena na dan 10. junija 1911, ker bi dr. Kukovcu zelo škodovalo pri kandidaturi, če bi volilci zvedeli, kako zna on gospodariti z ljudskim denarjem. Pa tudi to ne bo nič pomagalo, ker bodemo že ljudem še bolj oči odprli, če bo treba.
Doktor za eksekucije dr. Stiker, ki je samo pomagal zadnja leta blizu 100 kmetov na boben spraviti, je zelo priporočljiv agitator za dr. Kukovca. Dr. Kukovec kot načelnik falitne Zadružne zveze celjske tir j a posojilnice, te pa po dr. Stikerju uboge dolžnike. Ia ti ljudje se drznejo na shodih hujskati zoger gospoda dr. Benkoviča, kakor bi bil on vsega kriv. Liberalna poštenost presega že vse meje. Kako bi šele široko odpirali usta, če bi gospod dr. Benkovič res zakrivil ali celo sam izpeljal vs8 nešteviine
„Kje začnemo?“ je vprašal inženir, in ne da hi počakal na odgovor, dodal:
„Najlepše po vrsti — kaj ne? Začnimo pri Vodni ulici,“
Nato se je podal proti imenovani ulici ter se u-stavil na koncu jame. Ko sva ga s prijateljem dohitela, je dvignil bakljo tako, da smo videli Še precej svetlo v jami, ki je bila tukaj že pol tri metre globoka in razsvetljena od ene baklje. Delali so tukaj trije možje, obrnjeni proti nam s hrbtom. Eden je kopal, dva pa sta metala ven glino z lopatami. Nas niso opazili; samo eden se je obrpil napol proti nam, ko je vrgel lopato gline, toda se takoj zopet pripognil in delal dalje.
„MataŠek!“ je zaklical naglo inženir s surovim, kategoričnim glasom.
V jami se je dvignila ena imed teh pripognje-nih postav bliskovito hitro, ostali dve pa počasi in leno, in vsi trije so se obrnili k nam.
Mož, ki se je dvignil hitro, je bil na sredi.
Bil je to mladenič, star približno 20 let, pravilnih potez. Imel je bele hlače, modro suknjo s svetlimi gumbi in na glavi staro vojaško kapo. A’njegovo modro ali sivo oko je zrlo dobrohotno na inženirja, med tem ko je kazalo lice čudno zmes radovednosti in strahu.
„MataŠek!“ je ponovil inženir z enakim glasom kakor prej, „Kaj ste si sedaj mislili?“
„Jaz?“ je odvrnil vprašani s potegnjenim, zamolklim glasom, iz katerega se je slišala naivna radovednost, ter nam pokazal pri tem vrsto zdravih, Kakor alabaster belih zob, ki so dajali suhemu licu skoraj zverinski izraz.
„No, kdo pa drugi!“ je zakričal inženir. „Koga pa vprašam? Kdo pa se imenuje tu Matasek, Če ne Vi?“
Matasek je bil očividno v zadregi. Strogi, da surovi ton inženirjev, ga je popolnoma zmešal.,
(Dal}« prihodnjič.]	j
eksekucije zoper uboge Bizeljance in druge. Naši somišljeniki naj povsod dr. Kekov ca vprašajo, kedaj bodo kmečke posojiiniee nazaj dobile stotisoče, katere je vrgel v žrelo Glavni posojilnici.
Vseslovenska ljudska stranka nam je doposlala volilni manifest za vse slovenske pokrajine, ki ga priobčimo v pondeljkovi številki. Oklic je naslovljen: „Slovenskemu ljudstvu“ in v navdušenih besedah pozivlje na boj za solidarno in enotno slovensko državno-zborsko delegacijo, ki bo potem nepremagljiva. Msnfest je izdal centralni odbor V. L S. Prinaša vse naše kandidate po širni Sloveniji in je podpisan od voditelja V. L. S. dr (Šušteršiča. Velepomembni in pregramatični manifest, ki krasno začrta naše bodočo delo, pozdravljamo in že danes nanj opozarjamo.
Pozor n® denar! Poroča se nam od več strani, da so nastopili liberalni agitatorji za Ploja z denarjem. Prosimo, da sa nam vsak slučaj takoj javi. Vse nadaljno bomo «ni poskrbeli. Vprašati se pa tadi moramo: Odkod ta denar? Dr Ploj se je javno odpovedal kandidaturi. Toda odkod ta denar ? Ali se res igra na liberalni straai ena nepoštena komedija. Beležimo tudi, da celjski liberalni list z vso navdušenostjo priporoča kandidaturo dr. Ploja. Poior na denar in pozor na. liberalec!
,,Straža“ je liberalcem zelo v želodcu, ker vedno odločno, brez ozira na levo in desno, zastopa svoje stališče in se ne vstraši nikogar, k,i hoče oškodov-ti na kakoršenkoli način naše ljudstvo. Jih zaščegeče večkrat Še v njihovih kosmatih ušesih in postanejo rabiatni. Tja „ljubeznjiva naklonjenost“ liberalne psev-do-inteligence se je pokazala posebno v nedeljo v Savinjski dolini. Na dr. Koroščevih shodih je bil tudi naš urednik. Ko so ga enkrat liberalni kričači spoznali, potem je vsake toliko časa zadonel, od vse časti vrednih avtoritet k.omapdiran harmonično-tulee krik: pluj „Straža“. — Prepričani smo, da so si liberalni olikanci za precej dolgo Časa olajšali srca; in izbruhali svoj srd, zato bodo pri prihodnjem snidenju vse bolj prijazni in bodo vsklikali mesto „pfuj“ —„slava“. Seveda bomo tudi mi tako naklonjenost primerno kvj-tirali in bomo poročali začudenemu svetu, da je Pikl-Cvikl banda najfinejši in najčustvenejši glasbeno-pev-sk'i in umetniški zavod. Ce kdo ne bo verjel, ga bomo pa povabili h kakemu drugemu takemu proizvar jalnemu nastopu, kakor je bil v St. Petru, in vsi dvomi bodo razpršeni.
Našim vladnim organom je napisal modrijan „Narodnega Lista“ pobožno premišljevanje, kakor se sam neokusno izraža. To pa radi tega, ker so morali zadnjo nedeljo vsled liberalne nasilnosti in posurove-losti orožniki v celjskem in brežiškem okraju vzdrževati red. Orožniki niso niti na zahtevo stranke niti njej na ljubo prišli k: zborovanju, ampak samo iz ozira na javno varnost.' Ako bi, recimo, (naši pristaši divjali in rjoveli, bi morali braniti orožniki liberalce napadov. Ker pa delajo nered dosedaj samo liberalci, zato jim tudi njih slaba vest pravi, da so orožniki proti njim. Povsod na svetu so orožniki proti razgrajačem. Ali so naj liberalci izvzeti, kadar branijo? 0-rožniki imajo nalogo, braniti mirne in poštene ljudi pred nemirneži in izgredniki. Tudi v Avstriji imajo to nalogo, kolikor mi vemo, in zato so liberalni protesti samo velika budalost.
Liberalci povsod enaki. Kakor znano, so na Dunaju svobodomiselci popolnoma parterre. V zadnjem državnem zboru so imeli od 33 poslancev komaj
3.	Kar imajo terena, ga imajo v 1. dunajskem okraju, ki voli 4 poslance. V enem teh volilnih okrajev, kandidira sedaj proti krščanskemu socialcu, ki je zae stopal đosedaj okraj, židovsko-svobodomiselnfabrikant Friedmann. Ker si na pošten način ni upal priti do zmage, začel je ta vzor-liberalec s sleparijami. Ustanovil se je cel biro, ki naj bi pomagal tem političnim sleparjem do zmage. Razni trdni svobodomiselci dunajski, ki pa ne bivajo v I. okraju, ampak drugod po Dunaju, so dobili nekega lepega dne pisma, v katerih’ se jim je naznanilo, da je najel liberalni volilni odbor za nje v I. okraju (Friedmannovem volilnem okolišu) sobo in jih je že priglasil ter imajo sedaj volilno pravico v tem okraju. Tudi potrebno reklamacijo je poskrbel volilni odbor. Prizadeta oseba ni imela druge naloge, kakor da je svoje pravo stanovanje navidezno odpovedala in vsaj enkrat prišla pogledat sobo, za katero ji seveda ni bilo treba plačati beliča. Na ta način so spravili v Friedmamnov volilni okraj kakih 200 svobodomiselnih volilcev, ki so prišli sleparskim potom v ta volilni okraj. Krščanskim socialcem se je posrečilo, vso goljufijo razkrinkati, in liberalci s Friedmannom na Čelu, bodo imeli opraviti z državnim pravdnikom. Zdi se, kakor da so slovenski liberalci delali šolo pri židovskem Friedmannu. .'Vesti o podkupovanju in zapeljevanju, ki prihajajo iz ptujsko-ormoŠkega okraja, so v bistvu in ciljih povsem slične dunajskim liberalnim mahinacijam. Res, liberalci so povsod enaki in mi že imamo slovenske Friedmanov-ce.
Kand dat S*<> enske Kmečke z vež- za volilni «»kaj-(Vije. Vransk je:
Dr. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor.
Celic. Znano je, da je jubilejna mlekarna v St. 'Juriju ob juž. žel. naredila nad 30.000 dolga. Celjski gospodje, ki so voditelji liberalnih zadrug, bi imeli sveto dolžnost, da sami iz lastnih žepov pokrijejo ta dolg, kajti ljudstvo ne sme trpeti Škode, Sedaj pa pravijo, da bo država, torej vši davkoplačevalci, popravila liberalni greh in da je baje to uslugo davkoplačevalcem izprosil zmožni Roblek. Ne vemo sicer, ali
je Roblek res kaj storil na tem.. Toda vprašati se moramo, ali bo Roblek vse liberalne deficite pokrivjsJ z denarjem davkoplačevalcev. Tudi pri Glavni posojilnici? Tudi tistih 300,000 K pri naši liberalni< Zadružni zvezi, ako jih ne dobi nazaj. Tudi primanjkljaj pri liberalni šoštanjski posojilnici? To bo lepo, Če bo Roblek poslanec, Liberalci lahko'delajo neumnosti, kakor hočejo, kajti neumnosti bodo plačevali vsi davkoplačevalci. Za to bo skrbel Roblek! Kar zagrešijo liberalci, naj tudi sami popravijo!
Socialni kurz v Žalcu. V Braslovčah je tudi Roblek enkrat na široko odprl usta in povedal, da naši poslanci ne razumejo pomena trgovskih pogodb. Da, da! Naši poslanci to popolnoma uvidijo in zato so zaprosili Robleka za poučni tečaj o trgovskih pogodbah. Ga bodo vsaj enkrat slišali govoriti, ker na Dunaju niso imeli tega prijetnega užitka!
Braslovče. Volitve se bližajo, volilna borba bo huda Liberalci in nemškutarji so se združili ter agitirajo na vse pretege. Kar sami ne oblazijo, pa jim pridejo iz Žalca in Vranskega jim pomagat. Dne 14. t. m. sem se udeležil shoda Slov. Kmečke zveze v Št. Petru v Sav. dolini. Kar zastrmel sem, ko sem slišal tako tuljenje in žvižganje, kakor bi spustili cel pekel. Kdor ima količkaj zdravega raznma, sploh ne more voliti s tako podlo stranko. Prosim savinjski kmetje, ali boste šli volit moža, kateri še na nobenem shodu za te in droge izgrede ni imel za svoje pristaše gra-jalne besede ? Ti neizrečno ostudni izgredi v omikanem 20. stoletju v omikani Savinjski dolini. V sed? r jem volilnem boju jim še dosedaj ni para v celi državi. G Roblek je tisti žalostni kandidat, ki posti, d» njegova banda po shodih tuli in besni. Nam je prav 14. maja govorila poživljena surovost, 15. junija bo pa govoril volilni listek, na katerem bodi zapisamo: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec, Maribor.
Braslovče. Zadnji shod liberalne stranke v našem trgu ni naredil tega vtisa, kakor so želeli liberalci. Domačinov je bilo malo ca shodu, večina jih je bila od drugod nalovljenih. Ti so na vsakem shoda Roblekovem, toda volili bodo le enkrat in v enem kraju. Čadno je, da so liberalni govorniki ie napadali dr. Korošca; tudi Roblek, od katerega take netaktnosti nekdaj ne bi pričakovali, ni mo gel ukrotiti svoje strankarske jeze. Roblek, Roblek, kam si zašel, ko si se izneveril neodvisnim kmetom in prestopil k hberalnim advokatom. Kmetje se sedaj vprašajo: ali je pro gram liberalne stranke napadan e dr. Korošca in drugoga nič? Sila slaba stranka, ki n ma drugega programa kakor osebne napade in ne drugega orožja kakor psovanje in pa silo!
Novacerkev. Liberalni lažnjivci Celjski Narodni list piše, da je bilo na shodu Slov Kmečke zveze v Novicerkvi, na katerem je govoril g. dr Hohnj- c, samo dvajset ljudi. Na isti strani pa pravi naravnost, da se je shod vršil brez vol leev. To je že preveč! Kmetje-po estniki, ki ste bili v veliki večini na shoda po ranem opravilo, čnjte, liberalci trdijo, da vi niste voi lci in da toraj nimate volilne pravice! In vas je bilo na shodu samo dvajset! Nezmerno se čoditi, da se je že skoraj ud» mačil med ljudstvom pregovor: Liberalec se zlate, preden usta odpre. Liberalci so na laž tako navajeni, da nemorejo niti par stavk« v več zarisati, niti par besedi govoriti, da ne bi se enkrat ali dvakrat vmes zlagali. Liberalna stranka je sloh stranka laži, hinavstva in ovinkanje. Zato pa proč z njo
Novacerkev Shod narodne stranke se je klaverno končal. Brez vsakega navdušenja in kakor z vodo politi so se liberate razhajali s preprič» n em da Roblek propade le tu pa tam je katen začivkal:, Ž-vio Roblek !■Kašo y*e drugače je bilo pred štirimi leti! Svesta si zmage je takrat Roblekova sodrga s ceste svoje palice vzdigovala proti župnišču ter grozila g. kanon ku, ki je stal pr» «kna Letos je tudi pri odprtem oknu opazoval ^ da nogi« dom pr« ti Celin odhajajoče liberalce, a bili so ponižni kakor vojaki po zgubijo i b tki. Kaka sprememba! Kake misli so pač Ro leku rojile po glavi po tem shodu? „Oto nehvaležno ljudstvo“, je lahho v d hnii, „=tiri leta sem se voz 1 na Dumj in spravljal plačo no 20 K na dan govoril celo enkrat v štirih letih z velikim strahom go or. ki so mi ga sestavili celj skt ad okatje Sedaj me ja lastni pr Staši zapuščajo Korošec! Korošec! daj mi nazaj svoje volbce! Toda ena tolažba mi še v. dn ostane, če tudi bom props«! i3. junija. Hmeljski mešetar še osamm in t«» m bo neslo več kak r poslančevan je T ko bo, kakor gotovo mi Ijudj- omagajo! Take misli so najlaže s.rrele;a»'*le Roblek vo dno, ko seje vozil iz N« vecerkve proti Čel u
Novacerkev. Liberalcev je pr» io na shod R bleka iz sosednjih župnij k«'t kobilic. Z Roblek» m se je pr peljalo še t kocis ^amih fraka r e v 'n en ujtermk, n katerem je sedelo deset, .ne-d sn h kmetov “ Kljub t6»»»u so imeli na sh du večino pristaši t-atolrike Kmečke zveze. In ak«> je š- b lo nnidločn h volilcev, ki so do»daj držali z liberalci, ih je p id bd R >teek s svojim govorom »a Kmečko zvezo Oo je n>mreč »edel mnogo povedati o de»o«anjn dr Koraca, le o -»»ojern del v»'ju je pr vidno molčal. Tuje bi o c*jlo liberalcem preveč N k' Rories.» v pristaš, ki je celo prej nj» noč plakate p< pal“ za njegov shod, je vprčo vsega h'>r» pozval Ro Jeka, n-j go*ori še * svojem tielo v* jn r< koč:	„Zdaj pa še povejte, kaj ste Vi dobrega
za na stord na Dunaju!“ Na te bes «ie so zborova t*i začeli ploskati in »-e je pričakovan, da bo Roblek zdaj govor i o svojem d lo«an u Toda Rob ek je o svojem de u* an m molča' četudi bi m t sed») nailepšo priliko pojasnit«, zakas je gaso» al zoper mg dbo zOg'8*»o, brez katere ni ne noremu, ker -e moka, i 10 naš km tie kupujejo večin ma t «g skega ž ta in g'fe «-s, ki ga naši kmeti« prodaja»«> «ečo-oma uti Ogr-ko. Bret p-godbe bi bil kr h, p j»	zelo drag, še mnogo dražji, ker bi n»-a la
da z h .evala col t» ne «si ogrskega ih»; na drugi sireni bi pš h do trpe n a«- lesna tr.ovina, ko r bi Ogn zahtevali cotnino <-d našega lesa. Vsled tega Roblek menda no.,spo-
zna, zato je giasoval zoper pogodbo po želji celjskih advokatov. Sedaj ko je bil.k besedi pozvan, bi bil moral Roblek odgovor dati, zakaj je oglasovat proti kmečkim zahtevam s socijaldemokrati, nsj se odprejo meje na Rusko, Srbsko in Rumuuijo, od koder je pr.šla k nam živinska kuga, ki je napravila na miljone škode in vsled katere so se tndi zaprli sejmi. Zaradi zaprtih sejmov pa n so trpel) n mo naši živinorejci, ampak tudi naši obrtniki. Poslanci Kmečke zveze so glasovali vsi zoper odprtje mej, a liberalni po lacei z Roblekom vred so priskočili na pomoč socijtrid« ntokratom, ko so zahtevali, nsj se meje odprejo. O vsem tete svojem „delovanju“ je Roblek previdno molčal; tudi tega ni povedal, da je v dolgih štirih letih le enkrat „govoril“ na Dunaju, pa še takrat pred prazno zborn co
Nota vas pri Št. Jurju ob juž. žel Lepo je bilo gledati in še lepše poslušati, kako sta se dva politična komedijanta Čulek in Drofenik pod predsedstvom slavnega Urlepa v družbi s privandranim štejercijancem razkoračila med vsaionedeljskimi pivci Polčev mi. Obelodanila sta jim vse pregrehe Koroščevega poslančevanja. Vesta kaj ? mesto da bi Korošcu v zlo Štela to, kar mu pametni ljudje štejejo v zaslugo, bi rajši povedala, kaj je Roblek storil dobrega. Nekdaj je rekel modrijan: Jaz vem, da nič ne vem, drugi pa še tega ne vedo. Roblek pa lahko reče: Jaz vem, da nisem nič storil, drugi pa še tega ne vedo, ker me hvalijo. Sicer so raznesli novico, da je mlekarni, ki „neki dobro stoji“ izposloval 3000 K, a so vtihnili z njo, ker nikdo ne verjame; je predebela.
Iz Satinjske doline. Žalec napreduje in žnjim liberalna Narodna stranka. Neki star žalski liberalec razširja vest in laže da sta dva klerikalna kmeta iz Št. Pavla pri Preboldu na kolodvoru hmeljevke kradla. Prvič je že to laž, ker v St. Pavlu kolod ora ni. Drugič pa povemo žalskemu frakerju, da naj si žalski frakerji „inteligenti“ sami izprašajo v« st in poprej pometajo pred svojim pragom. V žalskem literaltem taboru je te vrste ljudi, kakor smeti, sodnijsko kaznovanih. Pardona ne poznamo več. Razkrinka li bomo tudi one liberalne možakarje, kt se hvalijo, da znajo tako hmeljevke kupovati in šteti, da jim o-tane >a „cirngo“. Lansko leto so delale tndi nekaterim Ždčancm okusne ribice velike preglavice. L tos pridejo pa nkradeni mastni zajčki in lepo rnmeno pečene jerebičke na vrsto. Ali še more kdo trditi, da liberalci ne napredujejo. Skoz deset let. se podpira tatvina divjačine. Pozor, torej volilei Savinjske doline! Sram bi nas naj bilo, d» bi imeli poslanca na Dunaju iz stranke, iz katere se v enomer slišijo nepoštenosti in napadi na poštene in mirne ljudi. Več zanimivosti prihodnjič.	B vši Roblekov voliLe.
Sv. Peter v Siv. dolini. Neki gosposko oblečen žalski agit tor se je drznil neki ženi ime na razpolago r obraz izbruhniti za mešetarje značilne besede: Vi kmeti niste vredni, da bi nam lermene na čevljih < dvezali.
Sv. Peter V Sav. dolini. Št rje župani. Na javnem volilnem shodu v Št. Pri ra so bili navzoči trije župani korenjaki. Šentptterki, Petrovški in Velikopm-ški. Zunaj za plotom pa je med žalsko bando stal in se v svoje sive brke sn ejai priletni samec Pepi Šircu. No, pa to nedel o ni bil sam, imel je okoln -ebe 3 liberalke in rjoveče ža čane.
Sv Peter v Sav dolini Z» Robleka je p skal pretečeno nedeljo pri nas tudi od p* d rik od katoliške cerkve žalski Cvikei. Skoro bodo za Robleka tudi agitirali poljski judi. Roblek rad čita protiverske spis-«, zato mu p-, tudi prija protiverska drnžba.
Št Pavel ob Prebolda Naši olikani irera'ei pretijo z dejanskimi Dapadi na «Jr. Korošca, ak« se pr kaže v našem kraju. Dr. Korošec je že pokazal, da se nikogar ne boji, tudi surove sile ne, a tud mi po»emo na ves glas, da ima dr Korošec med nami mnogo pristašev,- ki ga bomo vedeli braniti z vsemi silami, časi, ko so se nekateri še bali liberalnih napadov, so že davno minili. Mi imamo pogum, ker vemo, da je na nad strani pravit , resnic-, in zmožen kandidat. Liberalci pa imate kandidata, ki ni *m«žeo, ki zna za celo vrli o dobo komaj en govor, in še ta je kratek in slab. Za t « ga morajo spremlja i drogi go ortiki in surova sila Liberalci so povsod do gosp» dari i tndi s svojimi kandidati. Savinjska dolina potreb je zn« žnega poslanca, ne pa človeka, kojemu delajo gov« re advokatski pisalni stroji v Celju Svojeg« okra a nočemo še dru Brat izpostaviti »asm» hu d tigih okra ev Mi hočemo zmožnega poslanca, mi hočemo voditel a dr. K»rošca!
iialec Nujno svetaiemo li»>e ateem, da t am naznanijo, kateri pisat i stroj Celju d la dične > u k audi latu R bleku govore: Ko to iz emo potem se naj skliče shod vseh odvisnih in modvrinih. Tan bomo odsta id ta ka nidata Robleta i i dr. Korošra i» naš kamri at naj bo pisali i stroj. Potem bo mir in slog" in edinost in zadovoljnost med nami. Ži el naš <>v kandidat živel advotatski pisal» i stroj.
Galicija Kakor je .ideti, prede b era Ine« u kandidatu jako trda Žaičani so kar iz. sebe ter a otirajo z vso besnostjo. Žanrom kateremu kai „fab“; še po g lte« pridejo v n»so ohč no da d-tejo pril žuoet za ag ae jo Posebno priden je g. Piki, kateri mis i. aim moka rešpekta pred njim; pa se no ti I« »mo pri na> tndi i nte, ki na zunaj sicer n so t ko .»» n»m, z njegov glam pa ne menjajo.. No gospodu M k ušg že n« z »menit.«», če stiče po olčn-kih pisarnah za vt,li»nimi meniki ker se mu zna /goditi, potem je pa dobro če čb-vek ve, kje si kruhek poiskati. Pa pri m s g Alten :*m-b ‘ste jedli. Rad bi ved ‘ i ate v Žalcu sam» od Nar»»dn s muke pačan , al» plavajo tudi pristaši Kmečke zv »e o >mn~ke doki de. Ali v >t i. «ako se takemu pr vi, ti kr h zame, pa *» j«abeo po rrki v»tari, ker mu ga da ? N eg«v »djnta t je pa „grajščas “ Jote N»raks, jako požrtvovalna dn a G Mikuš p š» reki; m ».oije, pomaga mu nadcčitelj, k je a, če se g» vpr 8a se»eda ».edolžen, kaki r vsele« N»iak jvh pa p-dpiSn e kakor š*f n steter m-kajšnje N ro»>ne- str nke, ki se b«.	« t main podr», ako ga
bo pokrival kakor -trnhe., Ševepr t je Vebko redno, ker ga potem g. P trnek povabijo H o-eumhlerjevu .ktes kjer je d» volj pjsči n lotes Hjmr' c p« »o ni „moje“ vredno, pa ne vem kaj, Nazadnje ae v« ne a «te Lukača manjkati,
kjer je pa on, tam pa tak ni zmage in tako bomo mi brez Petričekove pijače dne 13. jnnija volili našega kandidata dr. Korošca. Narodna stranka pa si naj zapomni, da mi smo sami dovolj pametni in vemo kateri poslanec je za nas boljši: tisti ki molči, ali tisti, ki govori. Gosp. Roblek je bil štiri leta poslanec in nismo vedeli do danes ali je še živ; k nam ga ni bilo da bi nam kaj poročal, včasih nismo nikoli brali da bi bil kaj govoril, zato bomo pa rajše tace-ga volili o katerem bomo kaj slišali. Fantje vi pa na noge, povsod, koder grejo liberalci, pojte z njimi in pojasnnj-te ljndjem za kaj se gre. 13. junij mora biti naš zmagoslaven dan.
St. Peter T S&T. dol. Nedeljskega volilnega shoda pod milim nebom šentpetrani ne bomo pozabili. Kar smo prej o liberalnih Žalčanih večkrat slišali, to smo sedaj videli. Take podivjanosti in sirovosti, kakor so jo v nedeljo neksteri Žalčani pokazali, še Šentpeter nikdar ni videl, pa si je tudi ne želi videti. A ne samo, da je žalska dražba nečloveški žvižgala, piskala, talila, krohotala — ona je tudi vpričo poštenih mladih ljudi klafala tako nečuveno ostudno, da so mnogi rekli: ti ludje so iz Sodome doma.
St. Peter t Sav. dol. Nekateri Žalčani so pretečeno nedeljo v Šentpetru očitno zasramovali poštene Šempetrane ki Častijo Marijo. Sirovo so napadali dekleta, ki nosijo srebrne Marijine svetinje. Žalčani so torej sovražniki Marije. Sram jih naj boi Nesramni napadi na častilce Marijine so pa tudi vse Sentpetrane do cela prepričali, da je stranka ki Marijo zametuje, protiverska stranka in po celi občini se sliši le eden glas: Sramota onemu, ki bi glasoval pri volit vi s protiversko Roblekovo stranko.
St. Peter T Sut. dol. Po javnem volilnem shodu so nekateri žalski agitatorji ia suroveži psovali poštene in ugledne šentpeterske žene z priimki: koze. Ko so suroveži dobili za odgovor: Če smo me koze, ste pa vi, ki po Šentpetru tulite psi — so jo lepi žalski gospodiči osramočeni odkurili.
Polzela. Kaki junaki so liberalci, je zadnjo nedeljo pokazal tukajšnji A. Cizelj, ki se je udeležil zborovanja v Št. Petru. Ko se je peljal domov, je iz sosednega vagona psoval enega našega pristaša in ga grdo razžalil. Psujočemu junaku pa je kmalu padlo srce v hlačice. Skril S8 je, šel še en vagon naprej in v Polzeli jo je hotel odkuriti. Toda pri portirju ga je zadela roka zasledovalcev. Tam je moral, četudi jecljajoče, povedati veliki junak, ki je hotel igrati ulogo ubežnega kralja, svoje ime. Poskrbelo se je, da bo tudi sodnija temu junaku nagradila liberalno omiko.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Ptuj, Ormož je Mihael Brenčič, kmet, Spuhlja.
Sloga in edinost. Dr. Ploj je odklonil kandidaturo, ker noče, da bi bil ovira slogi in edinosti jugoslovanskih poslancev na Dunaju. Liberalni advokatje, učitelji in študentje pa hočejo tako neslogo, hočejo tudi na Dunaju boj liberalnih elementov proti katoliški Slov. ljudski stranki. Zato delajo za Ploja proti njegovi volji.. Čudno in nerazumljivo je, da pripušča Ploj tudi v svojem listu „Slogi“ delati za to, dočim na javnih' shodih izjavlja, da ne .kandidira. Tiukaj zahtevamo nujno pojasnilo, sicer bomo morali ubrati,druga pota. Sloga in edinost poslancev na Dunaju je cilj skupne jugoslovanske politike. Kdor dela proti, Škodi temu visokemu cilju. Kdor dela proti Brenčiču, je Škodljivec edino pametne politike. Zato pa na delo za Brenčiča in v boj proti vsem rušilcem kmečke edinosti v ptujsko-ormoškem okraju!
Ormož. V našem okraju stojijo razmere) za Brenčiča ugodno. Kmetje, večina tudi taki, ki so prej Še volili Ploja, bodo šli tokrat na volišče za Brenčiča, Da je tuintam kak nezadovoljnež, nima nobenega pomena, ker naši kmetje dobro vedo, da ljubi Bog še ne more vsem vsega prav storiti. Nasprotni so le oni, katere so že naši ormoški liberalci pod vodstvom dragega nam dr. Serneca dobili v svoje politične zanj-ke. Toda teh je malo in ti bi bili nasprotni vsakemu kandidatu Slov. kmečke zveze. Ormoški okraj bo tudi pri teh volitvah pokazal, ’da je zvest kmečki zastavi in njenemu kandidatu g. Brenčiču, katerega nastop na tukajšnjih shodih se je vsem dopadel.
Ornig je poslal mesarje in živinske mešetarje na agitacijo. Po ptujskem okraju lažejo zadnji Čas posebno pridno ptujski in drugi nemčurski mesarji in prekupci, pa ne toliko za živino, kot za volilce, Ce se bo ta teorija dobro obnesla, bo nazadnje še sam Linhart oblekel mesarski telovnik in bo v spremstvu mesarskih psov gonil volilce vkup za ateka Orniga. Kdo Še dvomi, da živimo v času absolutnega napredka?
Kandidat Brenčič. Kandidat Slovenske kmečke zveze, gospod Mihael Brenčič, naredi povsod, kamorkoli pride, najboljši ntis. Vsled tega pa so tudi vsi nasprotniki kmečke stranke, nemškntarski in slovenski, silno hudi nanj. A zastoaj ga napadajo. Gospod Brenčič neumorno prireja shode in povsod vidijo volilei, da je kandidat navdušen za kmečko stvar in tudi zmožen, jo zastopati. Njegovi govori mn povsod pridobijo srca poslušalcev. Neprijatelji kmeta seveda sanjajo še vedno o kakem doktorju kot kandidata. To je res, šol Brenčič nima toliko kakor kak advokat, ampak na vsak način pa ima več srea za kmeta. Liberalci hočejo, da bi kmet ne imel nobene odločilne besede v politiki. Tega ljudstvo ne sme pripustiti in ravno v sedanji volilni borbi naj pokaže, da hoče tudi v politiki biti uva-ževano.
V premislek. Iz Ptuja se nam piše: Naš okraj je zadnja štiri leta imel mnogo razburjenega življenja v političnem oziru. Dve stranki sta se večkrat z ostrim orožjem borili za nadvlado. Pod tem bojem je vse trpelo v našem okraju. Ali še hočemo za nadaljnih šest let ta boj imeti v svojem okraju ? Ali hočemo še nadalje biti krivi, da bi ra-
vno zastopnik našega okraja stal na Dunaja na čela vsega nasprotovanja proti katoliškim poslancem iz Slovenskega in Hrvaškega. Storimo enkrat konec tema nelepemu boju in pojdimo z vso vnemo v boj za Mihaela Brenčiča.
St. Marko niže Ptuja. Pri nas začnejo vsi izprevi-deti, da je boj med Kmečko zvezo in liberalci samo okraju škodljiv in da se tukaj mora narediti red. Ker je dr. Ploj odstopil, je pravzaprav zadeva že rešena. Toda zdaj pa pridejo liberalni advokatje in študentje, ter nam zopet z vso silo hočejo vsiliti nov boj. Naženimo te ljudi, če pridejo med nas. Mi hočemo mir in za to bomo volili svojega stanovskega tovariša Brenčiča. On je sin ngledne in poštene Brenčičeve hiše in vsi vemo, da je zmožen in pripravljen nas zastopati. Za doktorja res ni študiral, toda aii res ne sme kmet jnikdar kvišku. Ali mi kmetje samo naj orjemo ? Mi smo hvaležni Kmečki zvezi, ker nam je po-slavila tri kmete kot kandidate tet; s tem pokazala, da je res kmečka zvzeza in da ceni kmeta. Sv. Marko bo volil z ogromno večino Brenčiča!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Laško, Sevnica, Brežice je:
Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
STO] program, celi kmečki program je objavita narodna stranka sedaj po petih letih svojega obstanka; dr. Kukovcu to ni delalo posebne težave, ker je kratkomalo prepisal program dr. Benkoviča, iz leta 1907. To je pa,č zelo komodno. čudimo se, da dr. Kukovec v svojem programa tako molči o avstro-ogrski nagodbi; tudi na svojih shodih o tem molči kot riba, pa bi ga todi volilei za Sotlo krepko vprašali, kako more opravičiti Robit kovo glasovanje proti nagodbi.
„Kmet naj kmeta toK“ ! to je bilo geslo narodno-liberalne stranke leta 1907. Letos pa kandidira na njen program advokat dr. Kukovec, agitira zanj po brežiškem okraja advokat dr. Stiker, seveda je zastonj njegova „muja“, katero mn bodo naši ljndje z dvojno mero povrnili, — spremlja ga po shodih advokat dr. Koderman in zanj krošnjari nerodni odstavljeni korator dr. Sernec. Ni čuda, da sa ljndje v Kapelah mnenja: nobenega dohtarja ne maramo, raje Čohala. Neka občina je skoro v celoti pristopila k S. K. Z., češ za take norce kot leta 1907 se ne damo imeti — volitve bodo to pomagale! Živio nadkmet dr. Kukovec!
Dr. Benkorič je zapustil volilce! Tudi s tem agitira dr. Kukovec, ki se nikdar ni brigal za svoje trške in za mestne volilce. Dr. Benkovič je sredi svojih volileev, deželno- in državnozborskih, ki segajo od koroške meje pa do Sotle. On je tekom štirih let poslančevanja na več kot sto shodih stopil v stik s svojimi volilei, Kukovec pa jih pozna le za časa volitev. Dr. Benko?ič je tndi vedno pot našel v oddaljeni brežiški in gornjegrajski okraj, Kukovec pa sprejema svoje volilce le v svoji — pisarni. Pa o tem prihodnjič več, če bo treba.
Dr. Stiker se je na shodih dne 14. t. m. pečal z zaslugami dr. Benkoviča. Naj bi raje povedal, kake zasluge ima on, ki se breškim magnatom do tal klanja, ki se v u-radih ženira slovenski govoriti, ki hoče biti sprayljiv in pa miroljuben, za hrbtom pa drugače deta kakor v obraz govori. Ali je to mož, vreden da nadomestnje gospoda dr. I. Benkoviča?
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor levi breg, St. Lenart, Zgor. Radgona, Ljutomer je:
Ivan Roškar, kmet, Maina.
Selnica. V nedeljo dne 21. t. m. po prvem sv. opravila ima volilni shod Ivan Roškar v gostilni Antona Krojsa. Pridite mnogoštevilno!
St. Križ pri Mariboru. O Roškarjevem shodu se nam še poroča: V nedeljo, dne 14. maja imeli smo' zopet v svoji sredini vrlega našega deželnega poslanca in državnozborskega kandidata g. Iyan-a Roškar. Do 150 volileev se je zbralo v bralni sobi v župnišču, ki so si na predlog g. župnika izvolili predsednikom volilnega shoda svojega župana Filipa Galnndra. S pozdravom na vse navzoče in posebej še na g. deželnega poslanca otvori g. žnpan shod ter podeli besedo g. kandidatu. V nad eno nro trajajočem govoru je zbranim volilcem z njemu lastno jedrnato besedo obrazložil delovanje bivšega državnega zbora in pojasnil vzroke ob-strnkcije v deželnem zbora. Živahno pritrjevanje zlasti v prid obštrnkcije naših poslancev zoper nasilstvo nemške deželno-zborske večine je večkrat prekinilo izvajanja g. govornika. Za njim povzame besedo domači g. župnik, ki je primerno ožigosal in zavrnil ostudno gonjo in hujskanje štajerčijancev zoper slovenske denarne zavode. Priporoča domačo „Kozjaško posojilnico“, katere naj se prebivalstvo rado z vsem zaupanjem poslužuje, ker ni popolnoma nobenega vzroka za kako razburjenje ali vznemirjenje, kakoršno se je zadnji čas brez vsega povoda širilo. Zavod je skoz in skoz soliden in zanesljiv ter posluje odslej za naprej redno vsako nedeljo popoldne po večernicah in vsak petek po sv. maši v poso-jilničnih prostorih v župnišču. Zlasti tukajšnja mladina naj se ga pridno poslužuje v varčevanje svojih prihrankov za leta starosti in onemoglosti. Konečno vzpodbuja navzoče volilce, da na dan volitve, 13. junija, vsi oddajo svoje glasove kandidata Slov. Kmečke Zveze, g. Ivan u Roškar.
Načelnik krajnega šolskega sveta, g. Ivan HlepiČ, pokaže na nekaterih konkretnih vzgledih, kako lahkomiselno zapravljivo je nemška deželnozborska večina gospodarila z deželnim denarjem, tako da je pač popolnoma opravičeno, ako so se naši poslanci takemu škadaloznemu gospodarjenju z obstrukcijo po rebu postavili. Nato g. predsednik iskreno zahvali g. kandidata za ves njegov trud, in med živahnimi in navdušenimi klici „živel naš Roškar!“ „živela Kmečka Zveza“ se je ta sijajni shod zaključil.
St. Peter pri Radgoni. V štev. 17 „Narodnega Lista“ lotil se je dobro znani dopisnik iz Murskega polja moje malenkosti. Gbvori o „jako nečednih zgodbicah zmage-pijanega častitega gospoda agitatorja zvezarjev“, ter „da bi objavljenje teh zgodbic ne bilo ljubo niti zvezarjem niti č. gospoda agitatorja.“ Dobro vam je znano, saj ste bili sami navzoči pri občnem zbora, da je bilo tedaj dogovorjeno, naj se o kaki spremembi pri naši posojilnici sploh nikjer, — ne v naših, a tndi ne v nasprotnih časnikih — ne po roča. A vaši užaljeni znani častihlepnosti ni dalo mirovati, in začeli ste z napadi pred vsem — seveda — na kaplana. Začeli ste vi, a nočemo zaostati mi. Obrekovalec, na dan z odkritji o moji osebi! Toda pazi prav dobro, da si pri tem ne opečeš svojih osmoSjenih prstov. Laž je vaš-program, obrekovanje vaše delo. Dopisunček v svojem čednem dopisa nadalje pravit „Zvezarji, bodite lepo tiho, na tihem se radujte svoje zmage, dolgo se je ne boste!“ Oho! Kaj pa to pomeni? Mar mislite pri prihodnjem občnem zboru zopet naskočiti posojilnico? Ne boš, Jaka! To vam lahko že danes zagotovimo, da bodete takrat še sijajnejše propadli nego letos, četudi še obrabite deset parov podplatov, saj se vam je podrl vaš glavni steber, na katerega si rav no ti, dopisunče, toliko račnnil in kateri je hotel s svojo liberalno politiko celi gornje-radgonski okraj osrečiti, a se mu to — hvala Bogu — ni posrečilo. Praviš tudi: da „se je izida volitev še isti dan sramoval eden izmed navzočih gospodov župnikov. Lažnjivec, imenuj nam tistega gospoda župnika, in zagotovljeno ti je 200 K, izplača ti jih načelnik posojilnice. In potem se boš še lažje nego dosedaj vozaril okoli po svetu. „Ljudi, katere ste pred leti pometali ven, ste sedaj zopet vtaknili v odbor“, praviš. — Seveda. Mož, pristaš Kmečke zveze, je pač mož, vas pa prej menda niso še poznali, — skrajni Čas je bil I — Dopisunček bodi prepričan, naše vemo ljudstvo dobro ve, komu sme brez skrbi zaupati svoj težko prihranjeni denar, ali možem naše vrste, ali pa liberalen in slogašu. Žalostnih vzgledov o vašem vzornem gospodarstvu imamo dovolj! OsmelU si se tudi imenovati našega vrlo-zaslnžnega Janka Pelcla „moži-ča.“ In to ti, ki si dosedaj skoraj povsod s svojim tako zvanim „delom“ žel in doživel le padec za padcem. Vedi, da ti in ljudje tvoje baže vzor-moža kakor je naš Pelci, ne bodete dosegli nikdar. Pa saj vem, da govori iz tebe le gola nevoščljivost in jeza nad izgubo lepega odbornišbega mesta. Pa čas, najboljši ranocelnik, bo tudi to tvojo rano zacelil. Zato le mirno kri! Če bi se narod samo na to zanašal, kar storijo zanj možje tvojega kalibra, potem bi se malo storilo za naše ljudstvo. Kako delate vi liberalci za narod, o tem dovolj jasno pričajo vaši gospodarski polomi Torej le pustite „klerikalce“ lepo pri mira, sicer bi vam ti preklicani „klerikalni backi“ še kaj več zagodili o vašem narodnem dela. „Nujno potrebno je, da se ustanovi v Gor. Radgoni novo hranilno in posojilno društvo na narodno-na-predai podlagi“, po katerem se ti še sline cedijo, dopisun-če. Iz srea ti ga privoščimo. Toda ne pozabi, da je kaj takega ustanoviti jako lahko, a če bo tvoje nameravano hranilno in posojilno društvo šlo v klasje in rodilo dober sad, to je drago, jako kočljivo vprašanje. — Tvoje trditve o zaupanja v našo posojilnico med ljudstvom v spodnjih krajih Murskega polja pač ne smatram resne, ker vem, da to ,ljudstvo“ tvoriš ti in le še vrsta ljudi, katerih število se lahko sešteje na prstih ene roke. To torej tebi, dopisu n-če, v premislek. — Rajmund BrataniČ, kaplan.
Francelj Girstmayer bi toraj naj bil naš poslanec« Tako hočejo nemški mestni gospodje v svoji preveliki skrbi za nas kmete in viničarje. Poznamo sicer že dolgo Francelj a, a samo od smešne strani, nikdar pa ne od resne. On zna dobre šale zbijati, druge posebne lastnosti pa še nismo opazili ne njem. Ža kmeta in viničarja pa se ne bo brigal. A. Roškar je kmet, ki znami dela in trpi. On je resen človek, katerega tudi vsak resno vzame. Ko je bil Francelj že enkrat poslanec, se mu je na Dunaju vse smejalo in za to so ga volilei takoj poslali v pokoj. Zdaj bi mi kmetje naj to pobirali, kar so meščani zavrgli. Proč s Francljem, on je za kak teater, ne za državni zbor. Naš kandidat je kmet Ivan Roškar.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor desni breg, Slov. Bistrice, Konjice je:
Franc Pišek, kmet, Orehova vas.
Smolnik. Naša volilna zmaga 13. junija naj bo sijajna ! Biti zvest svojemu slovensko-katoliškemu rodu je naša dolšnost! Ni dovolj, če naši narodni možje povdarjajo : kandidat g. Pišek bo prodrl. Naša naloga je, da z veliko večino glasov pošljemo našega poslanca v državni zbor. Vlada bo potem veliko bolj naklonjena našim zahtevam. Konečno: kdor ljubi svoj verni rod, ta ne bo izostal ob časn volitve, ter kremenito glasoval za našega kandidata, deželnega poslanca gospoda Franc Pišeka!
Gorica pri Račjem. Kandidat S. K. Z. g. F. Pišek bo pri nas dobil veliko število glasov. Kmetje so brez raz like zanj, štajerčijanee Kresnik pa si zastonj brusi pete po Dravskem polju. Nam slovenskim kmetom je predobro znano, da kak Kresnik, ki se brati z mestno gospodo, ki zametuje svoj lastni narod in se vdinja izdajski nemškutariji, da tak mož ne bo deloval v prid kmečkemu in delavskemu ljudstvu. Pišeka poznamo kot moža poštenjaka, kot delavnega poslanca, ki ima srce za svoje kmečke in delavske sotrpine, ki kot kmet pozna naše težave in ve kje nas čevelj najbolj žuli. Pišek je bil in bo naš poslanec!
Kebelj na Pohorju. Od vseh strani in krajev naše širne slovenske domovine prihajajo zelo ugodna in za n*~ šince vesela poročita o krasno vspelih shodih kandidatov Slovenske kmečke zveze. Le iz našega okraja ni o' tem ne sluha ne duha. Gotovo bi si lahko kdo mislil, da nas še ni narava prebudila iz našega narodnega spanja. Toda temu ni tako. Tudi pri nas veje zelo ugodni veter za izvo*
litav našega izvrstnega kandidata gospoda Franca Pišeka. Sicer je tudi nekaj plevela vmes, kakor navadno večjidel povsod, v osebah par štajerčijancev in pa liberalnih sloga-Sev, kateri pa nam s sfojo narodnostjo itak ne zamorejo škodovati, ker so v tem oziru popolnoma na nejasnem. Kakor se torej kaže, bode i2id volitev zelo povoljen za našo stranko in kandidata Slovenske kmečke zveze gospoda Fr. Pišeka. Zelo bi se ustreglo našemu ljudstvo, ako bi kandidat gospod Pišek tudi pri nas kakšen volilni shod priredil. Zmaga bi bila tudi pri nas tem sijajnejša, ker tudi naše ljudstvo je željno slišati in videti svojega kandidata, predno mu odda svoje glasove. Mnogim bi se s tem oči odprle, da ne bi so izgovarjali, češ, saj itak nič ni. Upamo torej, da gospod Pišek pride v kratkem tudi k nsm in nas poduči, ter nam razloži svoj program. Trud bo poplačan z glasovnicami z imenom našega kandidata gospoda F. Pišeka-
Zreče. Ziaupniki v Mariboru, Slov, Bistrici in Konjicah so na tozadevnih shodih sklenili, tia bodo svojim tovarišem-volilcem priporočali zopetno izvolitev dosedanjega poslanca v državnem zboru, gospoda PiŠek;a. Njemu nasproti so pa „liberalni“ Nemci in nemškutarji postavili protikandidata v osebi g. Kresnika. Po njegovih shodih ga spremlja, neki sosed, ki ga priporoča kot osebo, njemu dobro poznano; priporoča kmetom medsebojno ljubezen in slogo. Toda on in pa njegov kandidat delata ravno nasprotno. Med kmeti povzročata neljubezen in neslogo. Zakaj ste pa postavili kmetu Pišeku protikandidata? Menda zato, da se kmetje za pot na volišče pripravljajo bolj mirno? Brez vsakega prepira? Pojdite se solit! Oba gospoda sta prišla minolo nedeljo oznanjevat ljubezen tudi volilcem v našem kraju, G. Kresnik se je predstavljal kot kandidatov istih gostilniških prostorih, kar kor pred štirimi leti tistokratni kandidat celjske Nar. stranke, g. Glaser. Ono leto je bil uspeh shoda, tak, da je dobil Glaser 4 (štiri), Pišek pa 125 glasov.. Ob napovedani 8, uri nas je bilo 17 oseb na zborovali-šču. Mislili smo že, da ne bo nič. Ura ob steni je počivala, njen kazalec je kazal na Ü2, a tam blizu viseči koledar je razodeval nesrečonosno Številko 13, V očigled tej prikazni je neki šaljivec pripomnil:	Ta
zmešnjava je slabo znamenje za dober uspeh kandidatovega truda, Cez pol ure se je zbralo v sobi 88 o-seb. Proti koncu zborovanja so pomnožili število ljudje, ki so Šli k pozni službi božji. Ja! Gospod Kresnik in tovariš pa ta dan pista bila pri sv, maši, Ali jima ni nič man tudi za krščansko dolžnost ob nedeljah? Naj za danes zadostuje toliko o tem shodu.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Marenberg, Slovenjgradee, Šoštanj, Gomjigrad je:
Dr. Karl Verstovžek,
deželni poslanec, Maribor.
Št. Janž na Vinski gori. V nedeljo, due 14. maja, ob 4. uri popoldne se je vršil volilni shod pri g. F. Dela-korda. Imeli smo sedaj res priložnost videti „ponižnega in prijaznega“ kandidata Ivana Werdniga, ki se je nam predstavil. Imeli smo priliko slišati njegovo zgovornost. Mislili smo, da mu menda vendar ne bo hitro zmanjkalo vsaj sedaj, ko se je treba malo postaviti pri svojih volUeih, da bi imeli malo več zaupanja do njega; a mož je fcmaln vtihnil, še preduo je kdo pričakoval. No, pa saj je imel s seboj nekega precej rejenega pomočnika, ki je nadomestoval kandidatovo besedo, da se je utrujen Werdnig malo oddahnil. Ni si upal nič preveč udrihati po krščanski stranki, ker je imel smolo, kajti bilo jih je skoro polovico naših. Tu pa tam se je malo dotaknil dr. Verstovšeka in dragih, toda še njegovi pristaši se niso veliko zmenili za njegove besede. Sploh pa ni ta shod zbudil nobenega zanimanja, ker se je le prazna slama mlatila. Na shodu se bili tudi neki nahujskani zarukanei, ki so se ga prav pošteno navlekli iz litra z namenom, da bi napadli naše krščansko misleče može in fante, kar jim je pa zopet spodletelo. Ko je mislil neki delavec klofutati nekega našega fanta, se mn je slabo izteklo. Kakor bi treščil je ležal ne tleh; v hipn, ko se je mislil spraviti na dotično osebo, ga zgrabi neki vrli mož in ga položi na tla. Čudno se je nam pa vendar zdelo, da predsednik Dvornik iz Družmirja ni drugim podelii besede; še vprašal ni, če želi kdo besede, kar je bilo za naše vo-lilce že preveč. Rekli so: če nam govoriti ne pustijo, ga volili tudi ne bomo. Kakor se posojuje, tako se vračnje. No, to nič ne škodnje; to lepo postopanje bomo poplačali dne 13. junija, ko bomo volili ie dr. Karla Verstovšeka. Veselo je bilo slišati, kako so krščanski možje in fantje navdušeno in neustrašeno večkrat klicali v medklicih: Živijo naš kandidat dr. Karl Verstovšek!
Št. Janž na Vinski gori. Dne 14. maja po ranem sv. opravilu se je vršil pri nas velepomemben shod. Otvoril ga je g. Janez Videnšek, ki je najprvo pozdravil vse navzoče in nato je podal besedo zastopniku J. S, Z. mladeniču Zajcu iz Škal. V navdušenih in ognjevitih besedah nam je priporočal izobrazbo v gospodarskem in kmetijskem življenju, kar je za tukajšnji kraj posebno velikega pomena. Nadalje je govornik v krepkih besedah poročal o živahnem delovanju naših kmečkih poslancev v deželnem in v državnem zboru. V navdušenih besedah je bodril navzoče, da naj volijo v državni zbor moža, ki je v resnici zmožen kaj storiti za blagor ljudstva in tak mož je naš kandidat dr. Karl Verstovšek,
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje je:
Dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje.
Sv. Peter na Medvedovem sela. Naš telovadni odsek „Orel“ priredi prihodnjo nedeljo 21. maja javno telovadbo in sicer ob 3. uri pop. na prostoru pri cerkvi. Zanimanje za njo je veliko. Sodelovali bodo tudi Orli savinjskega okrožja. Izvajale se bodo proste vaje pa tudi na orodju. Po telovadbi se vrši mladeniški shod, na katerem nastopijo Orli kot govorniki. Vabimo ljubitelje telovadbe in zlasti vse mladeniče sosednih župnij, da se polnoštevilno udeležijo te prve prireditve našega Orla. Ob telovadbi pokažejo naši Orli, kaj tu zuajo, na zborovanje pa se vsi skupaj navdušimo za prelepe namene naše mladeniške organizacije. Torej na svidenje od vseh strani!
Kandidat obeh slovenskih strank za mestno skupino Celje
Ormož, Sevnica, Laško, Brežice, Ljutomer, Slovenji Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Marenberg, Muta, Vuzenica, Zgor. Vižinga, Gortina, Sobota, Rogatec, Slatina ZdraviŠče, Studenec, Sv., Lovrenc na,d Mariborom, Vojnik, Konjice, Vitanje trg.
Ivan Rebek,
ključavničar v Celju.
Celjski magistrat je, kakor zatrjuje „Sudsteiri-sclie Volksstimme“, prava pravcata tovarna volilcev. Baje se je našlo v volilnem imeniku mladoletne viso-košolce, osebe, ki stoje pod kuratelo, vse inozemce, javne ubožce itd. Celjska klika stoji na presneto slabih nogah, da si mora že z mrliči pomagati. Najbrže bodo tudi njo kmalu zanesli na politični britof.
V boj za Rebeka. Preteklo soboto sc. nam posi-linemci v Studencih razbili Rebekov shod. Pa to nič ne de. Pride že da|n povračila. Tista tolpa nezavednih, nahujskanih ljudi, ki so v soboto tulili in razgrajali, to naj bodo dobro disciplinirani volilci? Ironija. Terorizem, odvisnost, Šnops in draženje najsu-rovejših strasti človekovih', to so še tiste opore, na katerih sloni spodnještajersko nemškutarstvo. Malo več odločnosti in smotrenosti, sistematičnega in podrobnega dela od naše strani, in nemškutarstvo bi se zrušilo v prah, ker se mora. Kajti kar je protinaravnega, to se s Časom ne more držati. — Pa tudi med pametnimi Nemci na Spodnjem Štajerskem prevladuje mnenje, da se mora nastopiti proti nemčurski kliki z vsemi dopustnimi sredstvi, kar nam ravno jasno predočuje Aistrichov boj proti celjski k.liki. Predsta-vitelj te, skozinskoz politično gnile korumpirane stranke je pa Marckhl, kateri mora pri sedanji volitvi pasti. Z njegovim padcem bo zadan veliki smrtni udarec. In ker ravno Slovenci v tem volilnem okraju tvorijo odločujoč faktor, zato vsi do zadnjega moža v boj za Rebeka, na delo od hiše do hiše. Ne strašimo se groženj in zasramovanja, uspeh bo krasno plačilo za trud.
Ljutomer. Dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer boda imel sknpni slov. kandidat g. Iv*. Rebek v gostilni g. Fr. Seršena v Ljutomera volilni shod. Pridite vsi slovenski volilei zanesljivo!
Kandidat združenih slovenskih strank za mesto Maribor je:
Jurij Stern,
posestnik, Maribor.
Reklamacijska doba za mesto Maribor je bila dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer končana, Od strani Slovencev se je vložilo precejšnje število reklamacij za vpis. Natančnega števila ne vemo, ker se je nekatere samo opozorilo, da niso v imeniku in jih pozvalo, naj reklamirajo, a se ni od volilnega odbora samega reklamiralo, toda Čez 30 smo jih notri reklamirali. Tudi ven smo reklamirali nekatere,, med drugimi enega, ki je že mrtevv Razpoloženje za skupnega kandidata g. Sterna je med mariborskimi Slovenci zelo u-godno. Vsi zavednejši elementi so se naveličali igrati vlogo priveska in bodo šli z veseljem na delo za samostojnega kandidata, ki postane brez dvojbe odločilen faktor, Če bomo živahno in vstraijno delali. Na delo od moža do moža. Volilni oklic izda volilni odbor v kratkem.
Mariborski magistrat deluje v znamenju strahu pred zopetnim porazom svpjega javnega predstavi-telja pri volitvah, To je pokazal mestni občinski svet tudi v zadnji seji, kjer je župan Schmiderer predložil pismo, v katerem šenererijanec Wanek naznanja svojo kandidaturo. Dr. Resner je nato z milimi besedami obžaloval zlobno početje šenererijancev, ki iz same nagajivosti postavljajo takozvane kljubovalne kandidature, ko pa vidijo, kako si socialni Demokratie v tihem veselju manejo roke, v trdni nadi, da bodo tudi letos prodrli, Koncem debate se je Wanekova kandidatura odklonila.
Razne novice.
St. Magdalena v Maribora. Meseca aprila 1911 so bile: 3 poroke; 48 rojencev; 56 mrličev. Tri osebe so se povrnile v sveto Kat. Cerkev.
Nemci odklonili SchnlTerein. — Župan v Riedn na Tirolskem, pošten Nemec, je ponudbo nemškega Schnlvereina uradi Sohulvereinovega shoda v Bleda odklonil s sledečim
dopisom: „Tukaj je že štirinajst drnštev in torej za kako v revnem, od hudournikov razdrapanem ozemlja niti za en centimeter zemlje ni proste. Sicer nam je dobro patriotična in dobro katoliška, laška ali češka šola ravnotako ljnba, kakor nemška!“
St. Jnrij ob jni. žel. Žalostno so zapeli zvonovi dne
12.	t. m. naznanjajoč, da blagega fanta ni več med živimi. Umrl je namreč ljubljeni Ignacij Samec, posestnikov sin v Podgradu, po dolgi šestletni bolezni, prividen s sv. zakramenti. Neusmiljena sušica mu je v 10. letu mladosti pretrgala kratko nit življenja. Rajni je bil zelo preljnbljen, pri vseh šolskih učencih, posebno pa doma. Še učitelj so ga spoštovali, in sta se tudi udeležila, razrednik in nadučitelj njegovega sprevoda. In na dom so ga prišli z veliko udeležbo obiskati, njegovi sončenci in tudi njegovega sprevoda so se udeležili. Tndi veliko dragih ljudi od blizu in daleč je prihitelo. Vsako oko se je zasolzilo, ko smo ga položili k večnemu počitku. Bodi mu zemlja lahka!
Dopusti TOjakOT na ŽetOT. Vojno ministrstvo in ministrstvo za deželno hrambo sta odredili, da smejo prosit za dopust za dela na domačem posestvo le vojaki sami in to ustmeno pri raporta. Ni pa dovoljeno, da bi kdo dragi (oče, mati itd.) prosil na katerisibodi način za tak dopnst pri vojakih se nahajajočega sorodnika.
Jnbiiej „Hlahola“. Najboljše češko pevsko društvo „Hlahol“ v Pragi slavi te dni svojo petdesetletnico. Povodom te proslave so prihiteli v Prago pevci iz vseh slovanskih dežel.
Odborova seja „Matice Slovenske“, dne 15. maja. Matiea je bila zastopana na skupščini „Matice Hrv.“, na akademiji. Pis. Podpornega društva, pri pogreba Groharjevem. — Prof. Pleteršnikn se je izročila častna diploma. —
V	svrho nabiranja krajepisnega gradiva je prof. Pleteršnik ekseerpiral uradne mape finančne direkcije. Prve poizkusne liste „Slov. zemljevida“ dobimo v par tednih. — Gradivo za tehniški slovar se dalje ureja v okvira poedinih črk. — Literarni abecetar za „Jugoslov. Enciklopedijo“ je natisnjen, realistični pojde kmaln v tisk; slovenski načrt za pravo bo skoro sestavljen; načrt za glasbo je poslan v Zagreb. — Letošnje gospodarsko stanje Matice je sedaj približno tako, kakor je bilo lani ob tem času; plačalo je doslej članarino le okroglo 900 članov. — Za „načelnika Knjižnega odseka je izvoljen društveni predsednik. — Odklonijo se prevodi nekaterih Shakespearovih d:am. — Drama „Trdi koraki“ se da v nadalnjo recenzijo. — Določi se v detajlih vsebina pnblikacij za 1911. — Ž letošnjim snopičem „Nar. pesmi“, ki bo obsegal kakih 16 tiskanih pol, se konča III. zvezek tega dela; nato pridejo „Dodatki“ (varijante), kakih 20 tiskanih pol, nadalje ponarodnele pesmi, 15—20 pol ter obširni indeksi. Za pesmimi pridejo „Pravljice“, ki jih ntegne biti 70 tiskanih pol. — Za zabavno knjižico se sprejmejo tndi krajši dobri spisi. Sprejme se nadalje predlog: Ako Matica na častne nagrade ne prejme konkurenčnih spisov, sme, ko so izšle publikacije dotičnoga leta, nagraditi katerikoli spis, ki je absolutno dober in relativno najboljši. —
V	„Spominih in jubilejih“ izide tndi spis dr. Potočnika o f Apihu. — Na znanje se vzame poročilo načelništ?a o obetanih beletrističnih in _ znanstvenih spisih. (Meško, dr. Lenard, dr. Žigon, prof. Štrekelj). — „Štajerska“ kot na-dalnji del „Slovenske zemlje“ se preloŽ za eno leto, ker hoče g. pisatelj izrabiti zlasti še statistične rezultate zadnjega ljudskega štetja itd. — Izdanje „Umetniškega Kola“ se za sedaj opasti iz finančnih razlogov, in pa, ker nekateri umetniki baje sami niso zavzeti za tako publikacijo „Matice Slovenske“.
Gorica pri Račjem. V torek 16. maja zvečer smo se zbrali možje iz naše vasi pri žnpann g. Vodušeku, kjer je priredila „Osrednja zadraga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje gospodarski shod. Govoril je poslovodja zadrage F. Žebot iz Maribora.
Sv. Trojica V Slov. gor. Mladeniška dražba je tretjo nedeljo po vel. noči obhajala svoj glavni praznik in zborovanje. Dohodkov je imela od lanskega leta 37 45 kron, izdatkov pa 160 33 kron, ki so se pa po dobrotnikih fantovske dražbe vsi pokrili. Sv. Jožef nam je očividno pomagal. Pri zborovanju so obveljali mimo drugih sledeči predlogi. Na telovo se z družbenimi znaki po navadi sknpno obhoda vdeležijo. Alojzijevo pobožnost šest nedelj po možnosti vsi opravljajo. Za vse dobre stvari naj fantje pridno delujejo in agitirajo. Vsak fant naj ima naročen kak list za izobrazbo
n.	pr. „Slov. Gosp.“, „Naš Dom“, da ve kaj se godi v domovini. Ne spati, ko sovražnik bedi in razdira okoli nas Velikodušnim dobrotnicam v Graden, ki so nas z zdatnim darilom iznenadile prisrčni: Bog plačaj! Dva nova Člana sta se spre!ela. Le vedno naprej, nič nazaj.
Teharje. Izobraževalno draštvo na Teharjih nam je priredilo v nedeljo, dne 7. maja šaloigro „Čevljar“ v treh dejanjih, katera je izvrstno uspela, naši fantje - igralci so igrali tako izberno, da smo z velikim zanimanjem sledili krasnim prizorom. Med vsemi se je najbolje odlikoval nam že znani igralec Štefan Rebov, ki je eden izmed najboljših moči na našem odra, ter je tndi tokrat izvrstno dovršil nlogo čevljarja. Ne smemo pa pozabiti tndi govora pred igro, katerega je imel naš nad vse ljubljeni, in za vse vneti g. kaplan Ivan Razbornik. Govor, ki je bil zelo času primeren, je bil z navdušenjem sprejet. Obiskovalcev je bilo prav mnogo. Za vse to se imamo seveda zahvaliti našemu neutrndljivomu, zgoraj omenjenemu častitemu g. kaplanu, po katerega navodilih smo letos ustanovili izobraževalno društvo, katero obeta obilo lepega sadu.
Usmiljeni brat, ki je po naročilu svojega reda v preteklih dneh pobiral v Mariboru mile darove za uboge bolnike v konventni bolnišnici v Gradcu, čuti prijetno dolžnost, se vsem dotičnim, ki so z kakim darom pripomogli k izvrševanju človekoljubnosti v imena konventa kakor tndi v imena ubogih bolnikov prav iskreno zahvaliti. Naj bo Bog plačnik.
Slivnica pri Maribora. Naši fantje se pripravljajo za večjo narodno in mladinsko slavnost. V nedeljo, dne 18. junija se bo slovesno blagoslovila nova zastava „Mladeniške.
Zahtevajte v gostilnah katoKško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Straža!
'«vfcse*. Natančni spored slavnosti se Objavi pozneje. Opozarjamo naša društva in mladinske zveze na Dravskem polju in' mariborski okolici, da' se ozirajo na to prireditev in da ne priredijo isti dan kakšne veselice. Na svidenje torej
18.	junija v Slivnici pri Mariboru. Slovenska mladina na piani
Trbovlje Telovadni odsek „Orel“ v Trbovljah vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 21. maja 1911 točno ob pol 4. uri popoldne v dvorani „Društvenega doma“. Spored: „Domen“ narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Po Jos. Jurčiču spisal Iv Cesnik. Godi se v preteklem času na Dolenjskem. Vstopnina: Sedeži I vrste 120 K, II vrste 80 v , sedeži na galeriji 1*40 K, stojišča 40 Po igri prosta zabava, šaljiva pošta itd Pri veselici svira sl. tamboraško društvo pod vodstvom g. Uieja. Ker je čisti dobiček namenjen Društvenemu domu, se preplačila hvaležno spreje* majo
Ljutomer. Tu je umrl 15( maja Fr. Kosi, lončar. Ž njim smo zgubili zopet slov. vOhlca Zapušča ženo in štiri n»dores!e otroke. N v m. p.!
Ljutomer, V nedeljo se je v Rakovčevi dvorani dragi? igrala nntodBa igra „Domen“. Cisti dohodek je za po-gwreke v Stari-Novi vasi. Zal, da taisti ne bs.de izdaten, ker je bila igra slabo obiskana. Mnogo naših je raje šlo na izlete in ples, kot pa, da bi poklonili kak dar za nesrečneže
Rajhenburg. Pogorel je dne 16. maja Jožef Butkovič, posestnik v Stolovnikn pri Rajhenburgu. Zakresili so otroci.
Ptuj. Včeraj «ne 18. t. m ob pol 11. uri predpoldan so zoren stavkati v našem mestu zidarji Neki socialdemokrat čni voditelj jih je kratkcmalo prisilil, delo ustaviti. — Kakor se sliši, zahtevajo dve uri manj delavnega časa. O razvoju bomo še poročali.
Na Bregu pri Ptuju je v nedeljo dne 15 t. m. zju-trsj 50 let stari Dobaj grozovito razmesaril svojo lSletno ženo, rojeno Fsaak, ki mn je posta a nezvesta in ni marala z» n ega.
Krčevinsko bralno društvo je priredilo dne 14. maja v ptujskem Narodnem Domu gledališki predstavi: „Marijin otrok“ in „Tri sestre“. Ljudstva je bilo natlačeno polno; saj so pa tudi igralci in igralke rešili svoje vloge izborno. Krčevinsko bralno društvo se prav krepko razvija; vsa čast Dekliški zvezi, ki je povsod v prvih vrstah, — Več prihodnjič.
Huda ura. Iz Brna se poroča, da se je v torek, dne 10. t. m. nad Bojkovicami, Nezdenlcami in Sumiram! utrgal oblak, vmes pa je padala toča. Vsi mostovi so podrti, nekatera poslopja so odplavljena. 60 hiš stoji pod vodo, ki je pa sedaj že počela vpadati. Skoda je velikanska. Praška „Union“ ve poročati, da se je tudi nad pacavsko in kameniško okolico utrgal oblak, kar je povzročilo veliko poplavo in ogromno Škodo. Baje so utopili trije ljudje.
Brežice. Ponarejen denar. Pri poštnem uradu v Dobovi so našli med drugimi kronami eno ponarejeno. Kakor se je dognalo, je poslal dotično krono na pošto trgovec Andrej KoroŠelj, ki jo je pa zopet dobil od nekega kupca. Pridno se preiskuje, kdo da bi spravil slab denar v promet; posebno, ker zadnji Čas je ha Spodnjem Štajerskem veliko Število ponarejenih kronskih komadov prišlo v promet. Gotovo je zopet kje kako tajno podjetje, ki se peča s tem nevarnim poslom, ki pavadno slabo nese.
Koroško.
Slovensko kršč.-SOC. delavsko drašt o v Celovcu
priredi v nr-dHio, dne 21. luajirka 1*11 n svrjeua novem edru v veliki dvorani ho ela Tri bemug r v Celovcu prvo gledališko pr* đ tavo igre 'Mi klor a Z i Narodna igra v št r b dejanj h. — Po dr J. Bk-to- i po*, t spisal Jakob Špic»r. Vsak S <«* er.ee, posebno vs»k Ko ešec, p> zna kramo po e t „Mikima Zala“, ti opisuje, kako orel 450 leti enkrat Turk* iz st ro iavneg» Št Jakob» v Rožu odpejali v s»»!-« t blaj-o revest n žeškeg» e. Mirkota, kako je trd hov?la v trnški snžnosti 7 dolg h let v trpljenju io mobu!, k ko se j* vrrnla na -vo dom r	< v i tem trenotku,
ko je hotela A mira, ks je pred m se R Žane turškim divjak'm, step ti z Mirkotoio pred o ur r a» v je zmagala 8’oi'cnsk : ošte ost m z est ba nad zo o i • izdjalstvom. V t*.polna. Z * s <tei ; prva vrsta i K 50 . druga vrsta 1 K tet» r 70 v* stojišča HO v; oz h 2 K Začetek ■točno s h 8 uri z ečer K obilni ode/ i ah odbor.
Primorsko
Ribolov v Jadranskem morju. Glasom uradnih objav se je vlovilo preteklo leto v Jadranskem morju 48,526.181 rib, ki so tehtale 13,082,112 kg. Vredne so bile 9,741.194 K. Največ se je polovilo sardel, in sicer 5,369,206 k" in najmanj jegulj 120.552 kg. Zaposlenih je bilo v letu 16.351 ribičev z 4837 ladjami, v vrednosti 1,852.400 K. Ce se prištejejo k vrednosti čolnov in ladij še druge ribiške priprave, znaša skupna vrednost 3,316.222 K. — V olju konserviranih rib različnih vrst se je pripravilo v tekočem letu za 5 milijonov 797.574 K. Od teh jih pride na Istro za 2 m lijona 750.003 K. in na Dalmacijo za 3,074.571 K.
N- r <; to gO? C ? >TVQ.
Razsu t, sa vrtnarstvo, sadje. a a o in vinar-§t n v Musst ?	- A s'r:»1»	-- msja je oa-
z i> I» trg ■ ki i ■■ i hrui Am zb r>* e v L uh ?n., da ->e ho ip	pokru ‘ m vp-ke -ca ake - j	»a v M skri
zn - c* R' it- r t ! 'HHi» ra «k»'*	« rst »»; .‘-aidje,
jv « ut	- uaf.tv*" z ino e -t 'n	‘v'' t’rijaVe je
i * *i ■ i*o -5. » j a t i r** in- t*< u «. , Moskvi, Petr- iu 19, k. daje v-*» n; dalji» rija>*. • .	f ■ '.
■ Poročilo o sejmu t Gradcu. Skupno se je prignalo na prodaj 565 glav živine (433 pretekli teden) in sicer 276 volov (174) 107 bikov (89), 180 krav (161) in 3 teleta (0). Za pitane vole se je plačevalo do 108 K, za ogrske prima pa 114 K. Odposlalo se je na Gor. Štajersko 53 glav, v Trst 96, v Maribor 18. Živina je bila zdrava. Upajmo, da bomo o kugi lahko kmaio govorili v preteklosti.
Poročilo s hmeljskega trga. Žatec, dne 6. maj-nika, Na hmeljskem trgu se, kakor prej, le malo proda. Navzlic temu so se cene v zadnjih 14, dneh dvignile, ker so lastniki z ozirom na minimalne zaloge in na poročila o dobri kupčiji s pivom, postali zelo samozavestni, Sedaj se plačuje za slab .hmelj 155 do 160 K, srednji 160 do 165 K,dober srednji 165 do 170 K, za 50 kg, med tem, ko se zahteva za prima od 170 K naprej. — Tendenca stalna, istotako cene. — Pri sedanjem ugodnem vremenu mlade rastline že močno poganjajo. Pridelovalci že povsod sadijo hmeljevke in napeljujejo žico.
Uspeh Osrednje zadruge. K zadrugi je pristopilo dosedaj že okroglo 300 Članov, Nek kmet na Dravskem polju, vnet član Osrednje zadruge, je imel na prodaj par dobro rejenih volov, ki so tehtali 1500 kg. Nameraval jih je prodati na Dunaj potom Osrednje zadruge. Dne 15. maja prideta k njemu dva živinska prekupca in mu ponujata lep denar za vole. A kmet je trden in pravi: Vole sem naznanil zadrugi, a če je hočete imeti, pa stanejo 1600 K. Iz strahu, da ne bi Osrednja zadruga kmetu vnovčila vole, sta kupca res dala kmetu 1508 K za vole. Kmet sam pravi, da bi ne dosegel te cene, ko bi ne bil Član zadruge. Zadružna knjižica, ki jo je pokazal kupcem zavedni kmet, mu je pripomogla do lepe cene, Ce želi kdo natančnejši naslov, od tega kmeta, ga dobi pri Osredpji zadrugi v Mariboru, kjer se naj javijo tudi tisti, ki žele pristopiti.
Ali je za plemenske svinje kuhano deteljno seno dobra krma? Kuhana detelja je drugače prav dobra krma za prašiče, vendar prašičji želodec ni tako ustvarjen, da bi bil zmožen tako krmo zadostno porabiti. Pokladanje samo kuhane detelje 'brejim in doječim svinjam ne da dovolj hranilnih snovi, zato vse-kako priporočamo pokladati vsaj nekoliko kakih močnih krmil, kakor so na primer otrobi, tropine i. t. d. Deteljnega sena nekuhanega sicer prašič ne more dovolj prebaviti, če pa prašiči marajo jesti tudi nekuhano seno, tedaj naj se jim po malem vendar pokla-da, ker uživanje suhe krme I jači delovanje želodca. Pokladanje samo kuhanega in deloma nekuhanega sena prašičem se pač ne sme imenovati .umno krmljenje, zlasti pri brejih in doječih svinjah, a v sili se smejp delati izjeme, ki nič ne škodujejo, in kmetovalec se v takih slučajih ne more in ne smel ■ ravnati strogo po predpisih umne živinoreje, ampak naj tisto naredi, kar mu njegove gospodarske razmere dopuščajo.	i
Književnost in umetnost.
„Mentor.“ III. letnik. Zvezek 8. *— j Vsebina: Silvester, F, S* Finžgar, Dalje. — Značaj. Ksaver Meško. — Crna liska. Profesor Fr. Pengov. Dalije. — Majev spomin. Domen Otilijev. — Literarni pogovori. Profesor L. Arh. Dalje. — Navod za šahovo igro. Andrej Uršič. Dalje. — Drobiž: Uganka za zoologe. Uganki. Rešitev ugank v 7, številki „(Mentorja,.“ Rešitev risarske uganke. Zgodovinske anekdote, Strasti v duševnem življenju. Kratka zgodovina esperanta. Tolstoj o nataenu življenja. Pojasnilo k dokazom za bivanje božje. Domen. Ljubljanske slike. Na-slike
„Slovenski učitelj“, št. 5. Letnik 12. Vsebin«; Primerjanje. (Pedagoška Stadija s posebnim ozirom na verouk Prof A. Krž č) Dalje. Skrb za Ijnchkošolske abituriente (Predavši A C žek pri zborovanju 1 ubij. podružnice „Slomškova zve a“.) Občni zbor „Protialkoholne učiteljske zveze“ Šolski voditelj (Piše nadučitelj Ivan Štrukelj.) Dalje. Najvažnejše poglavje vzgoje. (Predaval katehet A. Čadež.) V sredi— v zlati skledi I Katehetski vestnik: Katehetsko gibanje. K«tehet-ke beležke Zgledi, uporabni pri katehezi. Vzgoja. Učiteljski vrstnik Naša zborovanja. Raznoterosti. Slovstvo in glasba
Kn iževri proglas „Matice Slovenske“. L. 1912.
izd»ste „Mat e Slovenska“ ia „Matica Hrvatska“ skupno slovensko knjigo. V smislu međsebojm ga dogo ora bosta obe agradili originalni slov. spis oziroma sp se, ki izi dejo v t* j publikaciji, in sicer v razmerju števila svojih članov; t. j., „Matica Slov.“ plača za polo svoj običajni honorar s „Matica Hrvatska“ doda še de tretjini tega honorarja, tako da slovenski pisat el > prejme za polo 100 K. Želeti je, da bi v tej puhlikac ji mogli izdati kaj zares do-bega
Angiešfc a kot svetovna država.
Iz neke letos objavljene statistike angleškega trgovinskega ministrstva naj vzamemo nekaj številk, da se tem jasneje vidi velikost in pomen angleške svetovne države.
Z vsemi svojimi kolonijami in državami, nad katerimi ima nadzor valno oblast, meri Angleška 11,321.001 kvadrat-nik milj (1 milja je približno 15 km.) in ima 385,357.000 prebivalcev.
Kar se tiči mest, je London, kakor znano, s svojimi 7 miljoni prebivalcev ne samo največje mesto Velike Britanije, temveč na celem svetu. V augleški sami sloji zopet na drugem mestu Gla gov z 884.500 prebivalcev, medtem ko je drage naj večje mesto v britski svetovni državi Calcutta z 1.500.000 prebivalci.
Skupna trgovina te svetovna države je dosegla velikansko vsoto 1.595,751.000 funtov (to je približno 88*5 milijard kron) od katere vrste odpade samo 24 87 , na medsebojno trgovanje med Angleško in njenimi kolonijami, medtem ko več kot 3/» toraJ približno 28'5 mil odpade na trgovanje med Angleško in med drugimi tujimi državami. Iz Številk se japno razvidi, da je ravno Angleški največ na tem ležeče, da živi z drugimi državami v dobrem sporazumljenj e.
Angleški pridelek na Surovinah je nedosežen, kar dokažejo naslednje številke:
300 mil. ton premoga v vrednosti 120 mil, funtov, to je circa 2 8 milijard kron.
16 mil. ton železne rade, diamantov v vrednosti 6 mil. sterlingov. to je 144 mil. kron, 12,000.000 nnc zlata v vrednosti 54 mil. funtov sterlingov ali 1.296 mil kron.
Te ogromne številke in vsote kažejo, da Angleška ni zastonj voj evala krvave kolonijalne vojske in da ji na raznih tujih bojiščih prelita kri njenih sinov donaša prebogate obresti.
Razgled po svetu.
Žalosten konec Stražnika. Budimpeštanski stražnik Štefan Bodor je opazil po noči na nekem patruljnem obhodu v vili tehničnega svetnika in vrhovnega inženerja Myhaly-ffya luč. Ker je vedel, da v vili nihče ne stanuje, je šel gledat in pri tem trčil skupaj z štirimi vlomilci. Ž samokresom v roki jih je pozval, nuj se udajo. Toda lopovi so padli po njem. Policist je oddal nekaj strelov in mato zasledoval bežeče vlomilce. V temi mu je pa nekdo vrgel zanjko okolu vrata vsled česar je padel. Takrat so pa lopovi mu izvili samokres, so streljali na njega in na to zbežali. Vsled strelov so prišli policisti in orožniki, ki so ranjenega straž-prenesli nika v bolnišnico kjer je pa umrl.
Mednarodna telovadna tekma v Turinu, šesti mednarodni g mnastićni trn mr se je končal s sledečim vspe-hom: prvi Čehi, drugi Francozi, tretji Italijani, četrti Slovenci, peti Luksemburžani, šesti Belgijci, sedmi Hnati, osmi Rumuuoi.
Iz Vladivostoka prihajajo vedno bolj razburljive ve sti o vojni nevarnosti. O skrajno nevarnem položaju priča postopanje kitajskih trgovcev, ki nočejo sklepati večjih kupčij. Izjavljajo, da so dobili iz Pekinga oficielna poročila, da je vojna pred durmi in da bi bilo torej skrajno riskantno, sklepati take kupčije.
Služkinja postala odvetnica. V New-Yorku živi znamenita odvetnica Klara King, ki ima od svoje odvetniške pisarne letno 200.000 K čistih dohodkov. Gospa odvetnica je bila za mlade dni služkinja. Kakor pa se v Ameriki vsakemu talentiranemu Človeku daj prilika, da svoje sposobnosti porabi, tako se je tudi moglo zgoditi, da je iz služkinje postala doktorica in odvetnica. Gospa King je kot služkinja vedno težila za večjo izobrazbo. Štedila je od svoje plače, v~ pisala se v tečaj za strojni pouk. Prosti čas je porabila, da se je učila pisati na stroj. Ko je dovršila tečaj, je dobila službo v pisarni ter se vpisala v Solo, naredila izpite in šla študirat na univerzo, kjer je z velikim vspehom dosegla doktorat, nakar je stopila v odvetniško prakso. Kmalu je postaja odvetnica v mestu New-York'u.
Kaj je stala tiskarska pomota. 'Minulo je s že 200 let, ko je neki angleški založnik natisnil sv. pismo, in potem je imel smolo, da je pregledal neki tiskarski pogrešek, ki je v svoji vrsti morda edini. Sedma zapoved se je namreč v‘omenjenem sv. pismu glasila: „Poželi 'blago svojega bližnjega.“ Ako bi se danes kaj takega pripetilo, bi to ne pomenjalo mnogo. Na primernem mestu bi se omenilo • seveda zelo neljubo i tiskovno pomoto. Ali pred 200 leti niso o t|ej stvari razumeli šale; vmes je posegla oblast ni ja in je nesrečnega založnika kaznovala z globo 300 funtov Sterlingov, ker je v svojem sv. pjismu pozival na po-željenje po tujem blagu. 300 funtov Sterlingov je okoli 7000 K, ; ki je za tedanji čas bila zelo visoka svota.. Razun tega so tudi uničili vse izvode, tako da se lahko reče, da ni Še nikdar kak založnik tako drago plačal tiskovne pomote, kakor omenjeni, f Ker je izpustil besedico „pe.“ Od te uničene izdaje svetega pisma seje, kolikor znano, ohranil samo en izvod, ki se nahaja sedaj v britanskem muzeju.
Zavarovanje poljskih in lesnih delavcev.
Ko se je pred več kot 20 leti v Avstriji osnovala postava glede zavarovanja proti nezgodam, se jej čisto pozabilo na poljske in lesne delavce. Po našem zakonu glede zavarovanja proti nezgodam so samo tisti poljski in lesni delavci zavarovani proti nezgodam pri delu, ki delajo pri kakem stroju, katerega goni motorska ali pa živalska moč. Na Francoskem se je pred kratkim v senatu po drugem branju sprejel zakonski načrt, ki obsega tudi zavarovanje proti nezgodam pri gozdarskem obratu. Po tem zakonu so skoro vsi načini dela pri pridobivanju lesa podvrženi zavarovalni dolžnosti. Ako se nezgoda ni naznanila tekom 4 dni, postane pravica do odškodnine, še le s tistim dnem, ko se je ponesrečenec prijavil, pravomočna.
Nek italijanski zakonski načrt je pa v tem oziru še bolj natančen; po tem načrtu so podvrženi zavarovanju proti nezgodam vsi delavci, ki so zaposleni pri KakorŠnemkoli poljskem ajli lesnem delu.
Vse države imajo zaznamovati napredek na polju socialnega vprašanja. Le mi A/vstrijci se moramo sramovati, ker pri nas v očigled nesrečnim parla-mentaričnim razmeram sploh o kaki socialni postavo-daji niti govoriti ne moremo.
iee@eesi
uraduje
»sak tsrek m petek dopoldne. Prošnjo ge sprejemajo m po jasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po poiti ae dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465 Telefon ima «t. 8. Za brzojave zadostuje naslov. Ljudska posojilnica Celje.
obrestuje
>TJÜPSKA HRANILNICA
in POSOJILNICA V CE*JP.
regristrovana zadruga	z neomejeno zavezo
lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta St. 9, I. nadstropje
bruuHne vlage po 4'/Vi jetna hranilne knjižice
brez odbitka rentnega davka. Spre-
,________________„____ ugih zavodov kot vloge, ne da. bi
se obre štovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno krmilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga
posojaj e
zemljišea po 5°/, de Bktfjh, z tavo vredBoatnih Metin in na
Slovenski volilci!
Volite pri nakupu svojih potrebščin narodno špecerijsko trgovino
Aloizii Šumeniak,
ki se nahaja v lastni hiši v Mariboru, Tegetthoffova cesta 57. velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbe sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem ^kor: vžigalice, milo, Kolinsko cikorijo >td.
Postrežba tožna in solidna!
Slovenci: »»Svoji k svojim41!
Četferosedna kočija, skoraj nora, dobro ohranjena in en par konjske oprave, se radi pomanjkanja prostora po ceni proda pri Karolu Pessl, vinska kletarna, Maribor.
Učenec s primerno šol--
-•	sko izobrazbo se
sprejme v trgovino z mešanim blagom Jos. Podgorelec, Spodnji Dravograd.
Lepo malo posestvo ge po ceni proda, na Spod. Štajerskem, več pove upravništvo tega lista. 557
za steklarsko obrt, UUÖ3SÖI» se takoj sprejme pri Ivanu Kleinšek, steklarju v Mariboru, Koroška cesta 17.
Naročite naš list!
Stran 7.
ne), centim&lne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaläb,
tovarna za vage,
Brno, Ziilenice Moraisto.
slovanska obrt.
Sl THIEEEY"A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha j>ri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri in-
'	*"	V. Irt F*V« t V. ' «.mi —T«*l fill Tl iofül* in 1t*AV,*flA
fluenci, pri želodčnih boleznih,'pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih itd 12/2 ali 0/1 ali 1 gr. specialne steki. 5 K.
Lekarnarja A. Thierry a
same j rlstno
centi folijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-( jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i t d. S dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni "W. A. König.
mm.
S3
<p
fiannsa
äilein echter Balsam
aus hr SätUinitbApcftekt ds*
A-TlHeiTy Si Pregrada
. toi »«BtteS-Smrtma.
si ne more pomagati,
ako hoče prerokovati aprilsko vreme tudi samo na nekaj ur. Ker torej nobeden ne more vedeti, kakšno vreme bo v prihodnjih urah, mora biti zelo previden in se kolikor mogoče varovati pred vsemi posledicami nenadnega preobrata. To se pa takrat zgodi, če jemlješ Fayeve prave sodenske mineralne pastile in jih rabiš po predpisu — potem se ti ni treba bati pred nagajivim vremenom. Fayeve prave sodenske pastile se kupi za 1 K 25 vin. v vseh pristojnih trgovinah, samo paziti moraš pred ponarejanji.
Tovarna za
Wels,
K0L0SEUS
Avstrijsko.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našei je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protina, revmatizma, ischias, nevralgiji, raznim ženskim	AM f
boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako J*' OZO| J udobno opremljene tujske, igralne in družabne soba. Zdravo podnebje.
Gozdnata okolica. D '
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štediiniki in manj vredni izdelki naj se »rsčajo. Ceniki zastonj.
Dobra in vredna restavracija. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.
Dr. Stefan Rajh
uljudno naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno
v Ribnici na Kranjskem
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvn kopališča.
ušatama h gani
6 belih
5o?/®*20''dObite
p franko iz narodne veletrgovine
R, sterKBcki
v Celi“'
50.000 parov čevljev.
4 pari čevljev za^samolK 8*—
Radi ustavitve plačil veČih velikih tovarn sem dobil nalogo, veliko zalogo Čevljev nizko pod nabavnimi stroški prodati. Jaz prodam torej vsakemu dva. para moških in dva para ženjskiH Čevljev na zadrgo, usnje rujavo ali Črno, galoširani, s kapicami in z močno pribitimi podplati. So ja|ko elegantni in najnovejše fasone. Velikost po številkah. Vsi Štirje pari stanejo samo K 8.—. Pošilja se proti povzetju.
A. Gelb, razpošiljanje čevljev HratlDU Štel). M3.
§üT' Umetn zavod za islikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela pö najnižji ceni.
= Jiačrfe In preračune na razpolago. =
Slovenske igralne karte
kakor tudi velikansko izbiro razglednic, ter vseh pisalnih in šolskih potrebščin, za veselice razne dobitke, kače, lampijone, konfete in srečke priporoča narodna trgovina :: V. Weixl, Maribor, Gosposka ulica št. 33.
Hotel Trabesinger v Celovcu
llelikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Veilffe dvorane v% shode in veselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. L&Stnik.' IlTSiH
Sanatorij „Mirni Dom“
priporečan od idravnikov, sprejema
bolnike na živcih, =■■„
tudi nevarne slnčsje, histerične, bolne na sren, želodcu, ]>a take ki so same »krepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
s Dr. Franc Čeh, Gornja Sv. Kungota.
Franc Nemec,
podobar in pozlatar
Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča ö» štiti duhovščini in slav. občinstva za cerkvena prenovljenja altarjev, podob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročila.	556
Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tnjcih, ker Van nađi domača zgorej imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ostreči zahtevam cen j. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena
zanesljive kaljivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia. Zabukovški premog ponudim po K 210 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor : žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in drage vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismeaa naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Kje se kupi dobro, poceni in fino
ObUValO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Kovaška ulici 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
^ II f	Prevzamem vsa dela
M deköracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
listi Dobravc v Celja
Gospodska ulica 5.
Prva južno-štajersba kamnoseška —,— družba v Celja..
T
im, brusi in struže s strojnim obratom. :: Zarod za paniranja črh. :: Izvršuje nagrobne spomenike in osa monumentalna in stav-— “ bena dela iz tu- in inozemskega materijala. “ ä Plošče za pohištvo iz raznobamega marmorja. :: Melika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov. :: Kajnišje cene. :: Ruiantni ^ “ plačilni pogoji. :: Naročila se izvršujejo točno. s=s » Genihi in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba :: Celje.
Ellina itaj* nii^ina steteiara&a frgaviiMi
448 nm debelo in mm drobne
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjik cenah svojo bogate zalogo steklene ia pereekmaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ka podobe.
Fpewaeffe vseh steklarskih del pri @erfevafe in priv. stavbah. Kafsefidnejža in tešita postrežbe*
Gumijeve trake g
cepljenje trt
po priznano najboljši kakovosti se dobivajo edino pri
Goričar & Leskovšek v Celju
.. Graška ulica št. 7 in .
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek? Rotovška ulica 2.
Kjer sta v redu tek, prebada.
Sta telo in duša zdrava i Tcrej: Da ne koš bolan, Včivaj pravi „FLORIAN*1
želodčni likčr
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila !
Ljndsk* kakovost Kabinetna kakovost
liter K. 2 40. liter K. 4 80.
Maslov sa naročila: FLORIAN*1, Debljana
Za sv. birmo!
Pripravil sem veliko zalögo ur,
verižic m druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.
Srebrne verižice 2-80 K. s=s Za vse pismeno jamstvo. ==
Vam ni potrebno naročiti' pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
f^nio Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
------------"	„ niV
štajerski
žaiolaik ia izdajatelj: Konsoraij JStraša“
Odgovorni oradaik: Lav. Kemperle.
tlak tiskarne ar. Obrila v Mariboru,