Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pasma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor* Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, fci služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglaisn«m delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
$tev. 11.	Sobota 1. februarja 1930.	Leto v.
Francoski socijalisti ne pojdejo v vlado.
Najprej močne vrste — potem pozitivno delo.
Na kongresu francoske socialistične stranke, ki se je vršil v nedeljo in pondeljek, dne 26. in 27. januarja, se je odločilo, da francoski socijalisti ne pojdejo v vlado. Proti vstopu v vlado je bilo 2066 glasov, za vstop pa 1507. Kongres ni sklenil nič novega, ampak samo potrdil sklepe prejšnjih kongresov, ki določajo, da naj v sedanjem položaju stranka vstopi v vlado samo v izrednem slučaju, to je, kadar ta korak zahtevajo neizbežne razmere. Kongres je odločno odklonil vsakršno koalicijo z drugimi strankami.
Razmere v francoskem delavskem pokretu so nekoliko drugačne kakor pri nas. Zlasti je pomembno dejstvo, da so francoski strokovni-čarji vzgojeni strogo sindikalistično ter odklanjajo v velikem delu udejstvovanje v politiki. Ta vzgoja diferencira strokovno in politično gibanje, da sta v taktiki različni. Večina strankinega kongresa je to uvidela, ter s svojim sklepom dala koncentraciji delavskega gibanja močan poudarek in impuls. Če je večina proti udeležbi v vladi, je treba to večino poslušati, jo moralno in duhovno podpreti, da ostane močna in da postaja močnejša, verujoč v svojo naraščajočo politično moč.
V francoskem političnem, oziroma režimskem življenju nastopa sicer krepka reakcija. Ali francosko delavstvo se je vprašalo, kaj je bolje, ali da vstopi v vlado, kjer ne bo imelo mnogo vpliva in morda marsikaj slabega prepreči, ali pa naj v sedanjem navalu reakcije ne dira v sršenovo gnezdo, ampak zbira dalje svoje sile in nastopi s svojimi zahtevami takrat, ko bo stranka ■ močna, ves delavski pokret enoten. Kongres socijalistične stranke se je odločil za slednje, kar bo stranki v doglednem času jako koristilo, kot to priznavajo vsi vodje mednarodnega delavskega gibanja.
Razmere v Franciji so drugačne kakor v ostali Evropi, zato je mnenje, da je francoski kongres z ozirom na domače razmere volil pravo pot, pravo taktiko, skoro gotovo pravilno. Z okrepitvijo pa bo stranka urejala svojo taktiko po potrebi.
Zopet zarota v Mehiki
Sadovi mehikanskega klerikalizma.
V Mehiki je policija odkrila široko zasnovano zaroto zoper dva bivša >n sedanjega predsednika mehikan-ske republike. Po načrtu naj bi bili umorjeni prejšnja predsednika Calles 'n Portes Gil ter obenem novoizvoljeni predsednik Rubio.
Aretiranih je bilo štirinajst oseb, med njimi znani mehikanski odvetnik Ramon Willan.
Atentatorji so hoteli izvesti svoj načrt dne 5. februarja ob ustoličenju Novega predsednika.
Določili so v ta namen veliko število oseb, ki naj bi atentat izvedle 2 revolverskimi streli.
V deželi je zaradi dogodka silno
Vzburjenje.
*
Mehika je prekinila diplomatične zveze z Rusijo.
Poslanik je zapustil Moskvo, ne j. se zglasil pri ruski vladi pred hodom. Mehiška vlada pravi, da
Španska diktatura se ruši
Diktator general Primo de Rivera je zaigral zaupanje in padel.
Vojska, vseučilišča, dijaki in vse svobodno misleče ljudstvo proti njemu. Nasprotnik Primo de Rivere general Berenguera prevzel vlado. — Nemiri in revolte. — Ogrožena monarhija.
Po vseh demonstracijah in stavkah dijakov, znanstvenih zavodov, bivših političnih veljakov in organizacij, je končno španski diktator, ki je skoro sedem let lečil Španijo, uvidel, da so mu zadnje ure odbile. 'Izjavil je, da se sam odpove, če še deset generalov vojske, trije admirali, vrhovni poveljnik v Maroku ter vrhovni poveljnik orožništva izrečejo, da je njega odstop potreben. Tako se je zgodilo.
Šest let je vladal diktator general Primo de Rivera. Uvedel je strog režim, razpustil stranke (razen socialistično) in vsak svobodnejši pojav ostro kaznoval in zatrl. Zahtevali so . delavci več svobode, vseučilišča in | študenti so zahtevali enakopravnost,
prave revolte, zlasti v Kataloniji in tudi Cadiksu, kjer je hotel Primo de Rivera zamenjati vojaškega poveljnika.
Iz časopisnih vesti je posneti, da se nahaja Španija, če novi režim ne bo bolj upošteval želje in volje naroda — pred meščansko vojno.
Demokratično in republikansko gibanje v celi državi.
Pobližji vzroki, ki so dovedli do odstopa diktatorja.
Primo de Rivera ni torej prosto-
ker je njegov režim protežiral strogo .voljno odstopil. Ob času svoje slave
klerikalne zavode. Tudi v vojski niso bili zadovoljni z njim. Končno pa je hotel uvesti nekak parlamentarizem, v katerem bi zasigural Večino imenovanim parlamentarcem iz političnih, vojaških, duhovniških in uradniških krogov. Nekaj poslancev naj bi volilci volili, nekaj jih imenovale razne korporacije. Tak nestvor demokratičnega parlamentarizma se je rodil v glavi diktatorja. Ali tak parlamentarizem so odklonili vsi bivši politiki in mnogo organizacij in zavodov.
Ta poizkus diktatorja je bil pravzaprav glavni povod njegovega padca, ki pa nikakor ni neposreden.
V	eri njegovega režima je bilo izrečenih mnogo obsodb, zatrtih mnogo gibanj in pojavov, kar je ustvarilo napram njegovemu režimu med narodom nekako moralno odpornost, ki je Primo de Rivera sicer ni videl, oziroma se je zanašal, da se vsako javno mnenje da s silo zatreti. Ko je videl, da se porajajo vedno nova gi-
je bil jako ponosen na svojo vlogo. Enako kakor	Mussolini	je hotel
ustvariti novo državo tudi	Primo de
Rivera. Nastopal je proti političnim klikam, proti	korupciji	in skušal
ustanoviti svojo posebno stranko »narodno stranko«, ki naj bi stala absolutno na	državnem	stališču.
Ideološko je torej diktator Primo de Rivera imel absolutno negativen in abstrakten program, na kakršnem se ni mogla zgraditi politična sila, ki jo je rabil Primo de Rivera. Obljubljal je ponovno, da se zopet uvede ustava, do katere pa ni prišlo. Naravno se je zaraditega tudi večalo nezaupanje na obeh straneh, pri narodu in pri generalu, ki se je izražalo v strogi cenzuri časopisov in zatiranju diskusij o javnih vprašanjih. On se je dejansko boril proti vsem starim političnim strankam, tako proti konservativnim, kakor proti levičarskim. Politični ideologi so bili torej že naravno proti njemu. Da bi si stranke pridobil, je v zadnjem času hotel uvesti znani »parlament«, ki so ga
I	I	,	v,	I	•	°	1U111V11	I.	"	I	IVI ou go
banja proti režimu, zlasti pa, ko so | pa stranke in korporacije odklonile se mu odrekli še stari politiki in cer- - ■	-
kveni dostojanstveniki, poznavajoč razpoloženje med narodom, je Primo de Rivera vprašal za zaupnico vojaške oblasti, pa je tudi tam dobil nejasne in nepovoljne odgovore.
Pričela se je razvijati nato javna opozicijonalna propaganda, ki jo vodita iz Pariza španska pisatelja in republikanca Unamuno in Ibanec.
Zameril se je pa Primo de Rivera tudi vojaštvu. Zadnji sunek so dale
8e ie S l*m k°' { diktatorju vesti o vojaški zaroti ob ■mama	’v' & rCS n*!na za” : priliki študentovskih nemirov in vsebin IL	"e	“Cd	nar°'	! učilišč- Zaradi tega suma je bil tudi
6	.6 . voJas^vo,n'	aretiran general Godet, poveljnik
Španija je jako razvita dežela s . Kadica. Med vojaškimi častniki je pa staro zgodovino. Deli se v glavnem bil Primo de Rivera nepopularen za-v dva tabora: reakcijonarcev in pro- j radi nove službene pragmatike. O gresivnih naprednjakov-republikan- j načrtu Godeta sumijo, da je vedel
cev. Politično Španska ni razvita ter je zlasti po deželi jako konservativna in reakcijonarna.
Kralj je demisijo Primo de Rivere sprejel in pooblastil s sestavo vlade generala Berenguera, ki je političen nasprotnik odstopivšega diktatorja. Ali bo novi general sestavil vojaško ali civilno vlado, še ni povedal, tudi ni še označil, v koliko ima namen iz-premeniti metode dosedanjega režima.
Režimske kroge najbolj skrbi republikanska propaganda, ki se je zlasti v zadnjih mesecih jako močno razvila. To sluti in ve tudi novi diktator, ki pozna vse početje Primo de Rivere. V zadnjih dheh so nastale
tudi kralj, ker je želel, da se uvede v državi nov režim in s tem omeji protimonarhistično gibanje.
Novi diktator Berenguer je nepopisan list. Gotovo je le to, da je pri vojnih operacijah v Maroku slabo vozil. Ni še gotovo, ali se bo naslonil na politične stranke ali ne. Kralj je imel sicer rad absolutistični režim, ni bil pa zadovoljen z osebo diktatorja. Povsem jasno pa je po vseh teh do*-godkih, da se diktatura na Španskem ni obnesla. »Vrniti se bo Španija mo-r®l® k politični demokraciji«, pravijo odlični španski politiki. Nekateri iz--med njih pa celo prorokujejo konec monarhije in izklicanje republike na Španskem.
so povod odpoklica poslanika dale demonstracije komunistov v raznih državah pred mehikanskimi poslani-
 -----------------------------—................................................ ■	:	ii"	ril
štvi. Vlada pravi tudi, da 'reVokfcijo-narno gibanje v Mehiki (dasi je klerikalno) dobiva potuho iz Rusije.
OdnoSaji s sosedno Italijo.
Omiljen je odnošajev med Jugoslavijo in Italijo.
Minister dvora, Bora Jeftič, je bil v Rimu pri poroki italijanskega prestolonaslednika. Ob tej priliki je minister govoril z italijansko vlado ter so se pogodili, da se ustavi med obema državama dosedanje medsebojno napadanje v tisku. Potem se pa nameravajo ob priliki pogovoriti še o uvedbi prijateljskih odnošajev. Tudi Bolgarija in Italija se zbližujeta. Tako pravijo poročila inozemskega časopisja.
Mednarodni urad dela in revizija socijalne zakonodaje v Jugoslaviji.
Albert Thomas, direktor mednarodnega urada dela, ki je nameraval priti v Beograd dne 16. februarja, pride v Jugoslavijo nekaj pozneje, ker je odšel v London, da tam prisostvuje sejam vladnih odsekov za so-cijalno in delavsko zakonodajo, v kolikor je sedaj na dnevnem redu.
II. delavska olimpijada 1931.
Priprave za drugo delavsko olimpijado 1931 na Di^naju.
Tajnik Delavske zveze športne in telesne kulture, H. Gastgeb, je imel v pondeljek, dne 20. januarja v dunajskem radiu kratko predavanje o pripravah za II. mednarodno delavsko olimpijado, ki se bo vršila 1. 1931 na Dunaju. Tukaj navajamo samo glavne podatke iz programa olimpijade. Udeležba je napovedana iz 25 držav; udeležnikov bo, po dosedanjih prijavah sodeč, 80.000, 30.000 bo otrok. Iz inozemstva se udeleženci pripeljejo s 50 vlaki. Olimpijada je razdeljena na dva dela, in sicer: zimsko športna, ki se bo vršila od 5. do 18. februarja v Miirzzuschlagu, glavna pa na Dunaju v času od 5. do 12. julija. V svrho financiranja prireditve bo prispeval vsak športnik 40-tinko dolarja, kar znaša v našem denarju Din 22.40. Kot vstopnina k vsem prireditvam pa je določen 1 dolar, torej 56 Din. Dunajska mestna občina in mestna občina v Miirzzuschlagu sta že pričeli s predpripravami za sprejem gostov. Mestna občina dunajska gradi velikanski stadion v glasovi-tem Pratru, ki bo do tedaj že gotov. Glavne prireditve se bodo vršile nekako med 8. in 12. julijem. Skoro gotovo je, da se bodo tudi delavski športniki iz naše države v častnem številu udeležili te redke prireditve, ki se bo vršila v duhu solidarnosti delavstva vsega sveta in svetovnega miru.
Nova stranka v Nemčiji.
Iz nemško-nacijonalne stranke je izstopilo večje število poslancev, ker s fašistično politiko znanega Hugen-berga niso zadovoljni. Ti poslanci so izdali poseben oklic, v katerem se imenujejo »Volkskonservative Ver-einigung« (ljudsko konservativno zedinjenje). Nova stranka je' državotvorna, zahteva enakopravnost vseh verskih konfesij, je načelna nasprotnica razrednega boja in plemenskega sovraštva. Organizatorji menijo, da bodo na tak način ustvarili veliko meščansko srednjo stranko.
Zadnja papeževa armada.
Po spravni pogodbi med Vatikanom in Kvirinalom ima papež v svoji »Citta di Vaticano« majhno vojsko. Drugače je bilo v tem oziru v starih časih. Pred šestdesetimi leti je razpolagal Vatikan z lastno armado. Vrhovni poglavar papeževih čet je bil Herman Kanzler, bivši nemški častnik. Bil je istočasno Vatikanski vojni minister.
Papeževa vojska je obstojala iz orožništva peš in na konjih. Te čete so štele 1863 mož. Topništvo je imelo 8 baterij in 996 mož, pionirske čete so štele 157 mož. Lovcev je bilo 1147. Linijski pešpolk je obstojal iz 1691 mož. Potem je bil še poseben polk Zuavov, kolonijalnih čet, ki je štel 3040 mož. Ta oddelek je bil najštevilnejši v papeževi armadi. Rimska legija je imela 1089 mož, karabinijerski regiment 1195 mož, dragoncev je bilo 567. Četa vozotajcev je štela 166 mož. Zraven tega vojaštva je bilo še nekaj drugih oddelkov, n. pr. 544 sedenta-rijev, 1023 skvadriljerjev in 199 mož bolniškega strežništva.
V	vsem je štela papeževa armada v 50. in 60. letih do 1. 1870., ko je bila razpuščena, okroglo 13—14.000 mož. Med častniškim zborom je bil eden prvih oficirjev general Zappi, Avstrijec, ki je služil mnogo let pod Ra-deckijem. Topništvo je vodil grof Ceini iz Modene, ki je absolviral dunajsko vojaško šolo. Sploh je imela papeška armada izredno mnogo nemških in avstrijskih častnikov in vojakov, katere je družila vdanost do poglavarja rimsko-katoliške cerkve.
Sedanja papeževa armada se sicer ni mnogo povečala, zato pa je oborožena z — od papeža blagoslovljenimi strojnimi puškami, znakom miru in sprave!
Zveza gospodarskih zadrug
v Jugoslaviji v Ljubljani r. z. z o. z.
Nekaj statistike za 1. 1928/
Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani r. z. z o. z. je imela koncem 1. 1928 skupno 39 članic, torej eno več kot prejšnje leto. Pristopile so tri nove (2 stavbne in 1 poljedelsko-zakupna), izstopili sta pa vsled končane likvidacije dve (1 nakupovalna. 1 produktivna). Po panogah so bile te članice:
5 konzumnih zadrug z 18.114 člani, 12 produktivnih zadrug s 585 člani, 7 denarnih zadrug z 2895 člani, 9 stavbnih zadrug in Delavskih domov s l(X)l članom,	I
3 tiskovne zadruge z 250 člani,
3 razne zadruge z 42 člani.
Skupaj 30 zadrug z 22.887 člani.
* Statistiko Zveze za 1. 1927 glej v Zadružnem koledarju za 1. 1929, str. 97—99.
Nakupovalne zadruge, ki so bile ; v prejšnjih statistikah posebej, so to-| krat pod konzumnimi zadrugami, I ena stavbna pa je izpremenila svoj namen in postala produktivna. Ra-j čunskih zaključkov ni poslalo troje i v likvidaciji se nahajajočih zadrug j (2 tiskovni, 1 produktivna). V likvi-! daciji so se nahajale skupno 4 za-j druge (2 tiskovni, 1 produktivna, 1 i denarna). Ostale zadruge so pa de-j lovale kljub vsem zaprekam, kljub i gospodarski krizi ter nenaklonjenosti odločujočih faktorjev, prav dobro. To velja zlasti za konzumne, produktivne in denarne zadruge ter za »Delavske domove«. Stanovanjske zadruge pa vsled prilik, ki so nastale 1. 1928 v javnem življenju, svojega gradbenega delovanja niso mogle tako uspešno vršiti kakor bi bilo želeti. Zadruge so dosegle sledeče uspehe:
Zadruge so imele, kakor vidimo iz te statistike, 82 oddajališč (napram 72 v 1. 1927) in skupno 362 uslužbencev (napram 340 v 1. 1927). Članskega imetja je bilo skupno: v konzumnih zadrugah Din 1 milijon 503.639.38 deležev in Din 9 milijonov 591.907.93 hranilnih vlog;
v nakupovalnih zadrugah Din 498.637.27 deležev;
v produktivnih zadrugah Din 1,289.582.94 deležev in Din 679.566.04 hranilnih vlog;
v den. zadrugah Din 409.128.96 deležev in Din 7,512.659.19 hranilnih vlog;
v stanovanjskih zadrugah in Delavskih domovih Din 248.916.18 deležev in Din 13.532.50 hranilnih vlog;
v tiskov, zadrugah Din 51.153.85 deležev;
v raznih zadrugah Din 147.844.— deležev.
Skupno Din 4,148.902.58 deležev in Din 17,797.665.66 hranilnih vlog.
V	letu 1927 Din 4,042.659.99 deležev in Din 15,597.008.89 hran. vlog.
Viden je torej velik napredek naših zadrug, ki je jasen dokaz članskega zaupanja do njih. Zadruge so plačale Din 663.439.57 (napram! Din 739.826.70 v 1. 1927) davka in izkazale so Din 198.495.75 (napram Din 194.637.61) prebitka, ki je bil večinoma dodeljen rezervnim skladom ali pa razdeljen v dobrodelne namene. Zadruge kažejo dbbro odporno silo ter se krepe. Šibkejše pa napravljajo pot močnejšim. Letos (1929) je končala likvidacijo še ena zadruga (produktivna), ena pa je stopila v: likvidacijo (produktivna). Pristopilo pa je tekom Teta k Zvezi sedem novih zadrug (3 produktivne, 2 stavbni, 1 konzumna in 1 ljudska kuhinja), tako, da ima Zveza danes 45 članic. O delu teh posameznih zadrug kakor tudi o delu Zveze satne pa poročata sproti Zvezino glasilo »Konzument« in vsakoletni Zadružni koledar.
Zadružna banka, ki sodeluje s temi zadrugami, je sicer delniška družba. Njen delniški kapital znaša 5,000.000 Din. V letu 1927 je imela hranilnih vlog Din 11,618.360.81, v letu' 1928 pa Din 15,046.056.08.
Doma in po svetu.
Zagrebški mons. Rittig je priredil zaobljubljeno procesijo sv. Fabijanu in Sebastijanu za Jugoslavijo. Rittig je bil1 tudi inicijator de-putacij v Beograd. Rittig pravi, da se moramo,vrniti k stari Strossma-yerjevi politiki.
Tudi katoliška akcija. Zagrebški nadškof je razposlal okrožnico, v kateri sklicuje od 14. do 17. avgusta evharistični kongres za celo Jugoslavijo v Zagreb.
Sami bomo delali bankoveč. V nedeljo je bil v Beogradu' slovesno otvorjen zavod', v katerem bodo izdelovali bankovce, pa tudi kovani denar. Zavod se nahaja na 'Topčide-ru in je moderno opremljeiu
Tihotapski knifi. Da bi se izognili visokih carin, se poslužujejo trgovci raznih zvijač. Tako so zadnjič odkrili v beograjskem carinskem skladišču veliko zalogo dragocenih perzijskih preprog, ki so bile zamotane v sredino velikih bal surovega bombaža, ki so ga trgovci naročili iz Perzije. Nastavljenec nekega trgovca je bil odpuščen, in ta se je zato maščeval na ta način, da je anonimno pozval carinsko upravo, naj preišče ba-
le. Preproge so bile vredne poldrug milijon dinarjev. Podoben slučaj so odkrili sedaj v Olomucu. Pri nekem pečarju je naročil bogat trgovec šest blokov iz betona, težkih po sedem centov. Vsak blok je bil pa votel. Policija se je interesirala, čemu pošilja te betonske valjarje v Rumunijo in jih je preiskala. V sredini vsakega je našia veliko množino svile.
Ponarejevalci denarja na vseh koncih in krajih. Kdor ima denar, ta si lahko privošči vse dobrote, ki jih nudi'ta grešni svet. Do denarja pa ni vsakomur enako lahko priti. Med tem, ko ga eni imajo v izobilju, se drugi na vse kriplje trudijo, da bi ga — na pošten način zaslužili — pa ga vendar zaslužijo vedno premalo. Premalo? Mislim premalo po tistem ključu, ki se mu pravi: eksistenčni minimum. Koliko pa je sploh takih srečnikov, ki dandanes zaslužijo za golo življenje, ne za luksus? Na drugi strani pa so tisti, ki sploh nimajo rednih dohodkov. So pa zopet takšni, ki toliko »zaslužijo«, da sploh ne vedo, kako bi ga porabili (reci:
zapravili). In denar sam na sebi ni skoraj nič vreden in vendar se zanj vse dobi — celo nebesa! Ni tedaj nič novega, da je vedno in vedno slišati, da so se tu in tam pojavili falzifikati, največkrat bankovci, včasih pa tudi kovani denar. Ponarejati denar ni baš lahek posel in še silno nevaren je, kajti ponarejanje se kaznuje kot zločin. V Nemčiji so prišli na sled ogromnim množinam ponarejenih 100 dolarskih bankovcev. Škodo boi najbrž trpela država. Tudi pri nas slišimo vedno* kake vesti o ponarejevalcih denarja. V Halozah so prijeli nekega Raušla, ki je imel že 15 jurijev popolnoma »sposobnih« za promet, medtem ko je imel nadaljnjih 148 že napol izgotovljenih. Raušl seve ne bo sam, ampak gre za organizirano družbo, katere člani imajo tudii težko nalogo, razpečavati falzifikate. Žrtve falzifika-torjev postanejo največkrat revni ljudje, ki nimajo mnogo denarja in ga vsled tega manj poznajo. Denar je sreča za ene, za mnoge pa tudi nesreča. Svet bi lahko obstojal tudi brez denarja. Potem bi naš kazenski zakon za en paragraf skrčili!
V	Nemčiji pripravljajo prepoved komunistične stranke. Z ozirom na številne in večje izgrede, ki se dogajajo v Nemčiji, je izjavil notranji minister Severing, da se ne bo ustrašil niti prepovedi stranke, če ne prenehajo stalni spopadi komunistov z nacijonalci, socijalnimi demokrati, policijp itd. Nemčija bo tudi bolj zastražila rusko mejo, ker od tam prihajajo agenti.
Prepoved raznega orožja v Nemčiji. Zaradi posurovelosti političnega boja se je odločil notranji minister Severing, izdelati in izdati zakon, po katerem bodo bodala, kovinski udarjalci in druge kot orožje rabljeni predmeti pod državno kontrolo. Kdor bo nosil tako orožje s seboj, bo ravno tako kaznovan kakor če nosi strelno orožje brez orožnega lista.
Rekonstrukcija bolgarske vlade je odložena, ker je predsednik vlade Ljapčev obolel.
Bolgarski kralj Boris se tudi ženi. Snubi baje veliko kneginjo Ky-ro, hčer Cirila, ki biva v Parizu.
Dunajskega župana Karla Seitza zmerjajo. Na Dunaju so pri neki prireditvi zaigrali tudi staro avstrijsko himno, ki jo je vojaško poveljstvo zopet uvedlo v vojski. Dunajski župan sc pa ni odkril ob proizvajanju te himne. Dunajsko časopisje, zlasti krščanskosocijalmo-klerikalno. zmerja in psuje župana. Dunajski župan je pa nedVonmo boljši avstrijski pa-trijot, kakor tisti patrijoti, ki po melodijah merijo svoj patri jotizem. Skoro ves svet hodi na Dunaj in občuduje dunajsko komunalno politiko in jo priznava, a demagogi im nasprotniki stvarnega dela morajo glc-
tako nepričakovano jih je Ne povej mu ... v žep ti
Aleksander Neverov:
Taškent — kruha bosoto mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	24
— Imaš kaj denarja? >
Miška ne krene z očesom.
— Imam.
— Koliko?
— A ti koliko?
Vsi se zasmejejo,
zadel ta odgovor.
— Glej ga, fanta! zleze ...
Prohor, kosmati mužik, je najbolje verjel v Miškino moč. Sedel je bliže k njemu in začet pogovor.
— Ali je tvoj stric že dolgo v Taškentu?
— Tretje leto.
— Ostaneš tam, ali se vrneš domov?
Miška pljune leno mimo Prohorjeve brade.
— Bom videl. Če mi bo ugajalo, ostanem. Če zastonj, kakšnih dvajset pudov. Dovolj bo do žetve, mi ne bo ugajalo, odidem domov. Stric mi da kruha zastonj, kakšnih dvajset pudov. Dovolj bodo žetve.
— Ste velika družina?
Miški je ugajalo vleči mužike za nos. Neizkušeni so zelo. Vsako besedo verjamejo. Popravil si je očetovo kapo in začel pripovedovati s toplim, igrajočim glasom. Družina ni velika: mati in dva brata. Oče je služil v orta-čeki poldrugo leto. Bil je komunist. No, ubili so ga belogvardejski buržuji. Sedaj nam pošiljajo pokojnino. A ta, ki ga je posadil v vagon na oni postaji, je očetov tovariš in
najvišji načelnik. Tudi on ima od njega pismo za strica v Taškentu, ki je komisar. In ta stric je pisal materi. »Daj«, piše, »naj pride fant k meni. Dobro službo mu dam in kruha pošljem dovolj«. Dvakrat so se lopatinski muziki že vozili k njemu. Stric jim je dal podpisan papir, Štampiljka je bila pritisnjena na njem.. . pa jih ni nikdo nikjer zadrževal. Dočim nekatere pregledujejo, drugim zopet odvzamejo, so oni samo pokazali tak papir. In niso se jih upali dotakniti.
Prohor je poslušal Miškine pravljice in ga zavidal.
—Vidim, imeniten človek si! Spoprijateljim se s teboj.
Ni krenil z očesom Miška.
— Kaj tisto! Če se vidimo v Taškentu, ti po-morem.
— Kako?
— Strica poprosim...
Prohora je segrela takšna nadeja. Še bliže se pomakne k Miški in njegov glas je bil ves laskajoč.
— Imenitno bi bilo, fant... Sam veš, kako nam gre ... Odvzemajo!
— Kdo bo z mano, mu ne odvzamejo ...
Prisedel je še en mužik. Prijetno je poslušati.
— Kaj, dečko, ne greš nič ven?
— Zakaj?
— Nekoliko bi si noge zravnal.
Miška se je nasmehnil.
— Zakaj bi jih ravnal. Saj niso železne! .. .
Mužiki so se najedli vročega ščija in postali
veselejši. Trije so legli babam na kolena, trije so razvezali denarnice in preštevali denar. Nekdo je
grmadil cele kupe nikolajevskih papirjev*), drugi je v kapo nasul srebra. Tisti, ki so ležali na kolenih pri babah, so zapeli. Jeropka je zbežal, da proda uro.
Cel dan so hodili po vagonih berači: babe z otročički, mužiki, bosi, brez čevljev. Pobirali so stran vržene ostanke, gledali v vrata vagonov z globoko vpadlimi, lačnimi očmi. Jokali so, stokali, stegovali roke. Miški je postalo hudo, ko je gledal na tuje gorje lakote. Samo, da bi se kmalu odpeljali. Dobro, če so mužiki verjeli njegovim pravljicam. A če ga vržejo iz vagona, nič za to-
Zvečer ga je sililo »na stran«, vendar ne sme-
Miška je stisnil zobe, polnil pljuča z zrakom, zadržaval sapo. V črevah ga je stiskalo. Preveč se je napil vode na prejšnji postaji. Bedak. A Če se bo premagal, lahko zboli.	.
Dolgo se je zvijal in stiskal trebuh. Prenehava! je dihati, stiskal zobe. Ne, ne moreš vzdžati. Ogle* dal se je. Ljudi ni mnogo. Samo dve babi sedite, obrnjeni k njemu s hrbtom. V kotu poje mužik-»Bog, o Sabaot«.
Miško se je naslonil pri vratih s pleči k steni, kakor da gleda na postajo in začel počasi oprav' ljati svojo potrebo, tiho, da bi ne šumelo.
— Hvala bogu, izpraznjen!
21.
Po noči je nastal med mužiki hrup; vznemir jeni in s skrbjo so sukali glave in šumeli. Prvi )e pribežal, kakor znorel, Jeropka.
— Strojevodja neče peljati!
*) carski bankovci.
Moli in delaj!
Dokument kulture današnjih dni. Uprava »Vetrinjskega dvora« in
njeni viničarji.
dati na kosteh muzike, ker dela za
—	narod ne znajo in ne marajo.
Dr. Schober — častni doktor. Dunajsko vseučilišče je podelilo avstrijskemu kanclerju dr. Schoberju častni doktorat pravnih ved'.
Žrtev poklica. Zdravnik dr. Kep-pich na Dunaju se je v svoji ordi-nacijski sobi pri takozvanem dia-termijskem aparatu ponesrečil. Aparat je bil najbrž pokvarjen, vsled česar je prišel zdravnik v stik z močno strujo. S krikom se je zgrudil in je obležal na mestu mrtev.
Davki v Italiji naraščajo. Davčna komisija je predložila definitivno poročilo državnega računa za leto 1927/1928. Iz poročila je razvidno, da so davki narasli od leta 1922 do 1927 od 14 milijard! 780 milijonov na 20 milijard 428 milijonov, to je, povišali so se za 5 milijard 648 milijonov lir. lzd'atki so narasli v istem razmerju od 14 milijard 958 milijonov lir leta 1923/1924 na 19 milijard 922 milijonov v letu 1927. To je povišek za trideset odstotkov. Modrost fašizma torej ni velika!
Anglija prizna haaško mednarodno sodišče. V angleški spodnji zbornici so razpravljali o priznanju haa-škega mednarodnega sodišča. Vobče so na Angleškem mnenja, da logično, čim so podpisali Kelloggov mirovni pakt, priznajo tudi mednarodno sodišče. Henderson je ta predlog pozdravil, češ, da Anglija daje s tem1 besedo, da se hoče v vseh sporih s katero drugo državo, ki je tudi podpisala mirovni pakt, podrediti razsodbi haaskega sodišča, v kolikor se tičejo' narodnopravnih načel. V ta kompleks ne spadajo spori med Anglijo in nje dominijoni, prepiri, ki se tičejo jurisdikcije posameznih dežel, in sporov, za katere je določeno že kakšno drugo raz-sodiščno postopanje. Opozicijonalec Chamberlain je izjavil, da naj se še dostavi določba, da angleške mornarice ne sme Društvo narodtov v nobenem primeru porabljati za akcije izven mej angleške državne oblasti. Liberalni govornik sir Herbert Samuel pa je izjavil, da bo vladno politiko z) vso odločnostjo podpirala liberalna stranka, ker je potrebno, da se avtoriteta haaškega sodišča dvigne s tem, da podpiše razsodiško klavzulo čimveč velesil.
Ruski sovjeti bi radi posojilo. V angleški spodnji zbornici je na interpelacijo povedal minister Henderson, da ruski sovjeti v resnici žele dobiti posojilo v Angliji. Anglija pa z ozirom: na razmere in negotovost lojalnih odnošajev med Anglijo in Rusijo takega posojila ne namerava dovoliti.
Samo državni zdravniki. V Rusiji nameravajo prepovedati vsakršno privatno prakso zdravnikov. Vsi zdravniki bodo državni.
Hoover za »suhače«. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je dal razglasiti, da za njegovega predsedovanja ne bo nihče državni pravdnik ali v enaki službi, ki je vdan uživanju alkohola ali se osebno ne strinja z načeli prohibicijskega zakona. Izvede se tajna informacijska služba, da se dožetie način življenja in nazorov pred sprejemom.
Ameriške latinske države so vročekrvne in imajo vedno prepire med seboj ali pa tudi vsaka doma. Znana nam je mehiška meščanska vojna, j Tudi Bolivija in Paragvaj sta dve ne- | pomirljivi sosedi. Nastal je konflikt med obmejnimi stražami pri Saccu. Bolivija protestira zaradi incidenta pri Društvu narodov, Paragvaj pa pravi, da se Bolivija pripravlja za vpad v Paragvaj, ker zbira čete ob meji. Generalni tajnik Društva narodov Drummond je ponudil posredovalno akcijo v sporu, češ, da ne bo noben incident kompromitiral akcije za mir. Vzrok spora je, ker ni meja natančno določena. Enak spor je bil že leta 1928.
Žrtve avtomobilov. Statistični biro Ameriške zveze avtomobilistov Poroča, da ic bilo lansko leto ubitih Pri raznih avtomobilskih nezgodah 27.000 ljudi. Toliko je zabeleženih, gotovo pa jih je še več.
Sirite naš list!
»Vetrinjski dvor« v okolici Ma- j ribora' je obsežno veleposestvo, last ! lavantinske škofije, z mnogimi vini-čarijami. Užitkarji in upravniki tega veleposestva so pobožni gospodje v črnih talarjih, ki se drže zapovedi: »Človek ne živi samo od kruha, temveč od vsake besede božje,« in1 »ne kupiči na tem svetu bogastva, da ne zapraviš božjega kraljestva!« Kot dobri pastirji morajo seveda tudi skrbeti, da se tudi njihove ovčice drže teh naukov, da se ne bi kateri stožilo po ostriženi volni. ,
Tukaj citiramo okrožnico, ki jo je izdala uprava »Vetrinjskega dvora« za svojo služinčad in viničarje:
Opomin iz leta 1925 ponovljen!
Vse naše viničarije in sploh vsi naši nastavljenci so pravzaprav kakor ena velika družina. Vsaki družinski oče ima dolžnost, da skrbi za pravo krščansko življenje v svoji hiši. Vsak kristjan je dolžan moliti vsakdanje molitve, jutranjo1, večerno, angelsko eeščenje, pred in po jedi, kakor nas uči katekizem. Kratko se opomni, da drži vsaka družina: 1. Katoliško nedeljo,
2. katoliški petek, 3. katoliško Velikonoč. To se pravi, da se udeleži ob nedeljah in zapovedanih praznikih službe božje, in sicer sam in vsa njegova družina, kakor uči katekizem.
V slučaju, da se tu in tam ob nedeljah zaradi slabega vremena mora delati (zato se vsikdar pridobi dovoljenje pristojnega g. župnika), morajo vsi zjutraj najprej svojo nedeljsko dolžnost izpolniti. Zato se takrat z delom začne pozneje. Nobeden torej nima izgovora, da ne more k službi božji.
Vsaka katoliška hiša se drži predpisanega posta. Ker so sedaj velike olajšave, se naj družinski oče potrudi, da pozve za pastirski list, ali pa da sliši pri pridigi vse. potrebno.
To se pravi, da mora vsak kristjan sprejeti vsaj ob velikonočnem času zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega telesa. — Kakor smo se učili, bi pa bilo to premalo. Kakor bi telo samo z enkratno hrano moralo polagoma umreti, tako tudi naša duša za deli časa brez dušne hrane, to je brez sv. Rešnjega1 telesa, ne more živeti, ampak pade, pride do smrtnega greha. Najmanj vsaka dva meseca bi bilo sv. obhajilo potrebno. Splošno se tukaj starši spominjajo na njihovo dolžnost zaradi svojih otrok, da jih vzgajajo v strahu božjem. Otroci so zaklad, o katerem bodo morali enkrat pred Bogom odgovor dajati.
Ob dolgih zimskih večerih (tudi ob nedeljah in praznikih po službi božji) se priporoča vsem rodbinam in družinam, da šolski otroci (ali pa tudi drugi) v krogu cele hiše kaj berejo iz kake dobre knjige, posebno pa iz katekizma. Ker s časom se nauki, katere smo se učili v mladosti, pozabijo: zato je potrebno, da se isti vedno zopet ponavljajo. Katekizem’ je za vsakega kristjana prva in najlepša ter najpotrebnejša knjiga.
Protiverski listi In knjige so v vseh hišah Vetrinjskega dvora prepovedani.
Včasi se lahko tudi zapoje katera lepa pesem, Slomškova ali druga. Nikdar pa ne slaba.
Na tak način bi se polagoma pripravila srca do tega, da se potem ne bodo več govorile slabe, pohujšljive besede. Pritožb o pohujšljivem govorjenju na pristavah (marofih) in sploh nikjer ne smem več slišati.
Končno še naj pristavim:
V vsaki hiši se naj, skrbi za to:
Lahko se zgodi, kar hoče, samo smrtnega greha ne!
Potem lahko vsi pričakujemo blagoslova božjega.
Kdor čuti za to potrebo, naj dene to okrožnico v okvir in naj jo obesi na častno mesto, ali pa naj jo zloži v puščico in jo obesi okrog vratu kot svet amulet, ki ga naj varuje pred smrtnim grehom. Gotovo ne bomo nikomur nevoščljivi. Da se bo pa stvar mogla prav presoditi, moramo pokazati še njeno drugo stran.
Viničarska družina, obstoječa iz j štirih1 odraslih oseb, dobiva od upra- i ve »Vetrinjskega dvora« za obde-lanje enega orala vinograda, to je rez, prvo, drugo in tretje kopanje.
Ljubljana.
Obrtni Vestnik in peki. Ljubljanski Obrtni Vestnik je na enak način utemeljil podražitev kruha kakor drugi listi, v kolikor so sploh- kaj rekli. Izgovarja se enostavno, d'a so na celjski gospodarski konferenci sklenili, da bo odslej! kilogram kruha en dinar dražji kakor je ro°ka-to je, skoro eno četrtino dražji kakor pred vojno. Če bi bili peki pred vojno delali brez dobička, bi bil to že lep dohodek, toda delali so s 30 odstotki, sedaj imajo še 25 odstot-
privezovanje in obrezovanje, reci in piši 38 Din. Če so dobro delali, dobe še v jeseni 7 dinarjev za likof. Da pa obdela en hektar vinograda kakor treba, mora pa cela družina delati 18 dni po 10 ur. To znese skupaj, če so delale samo tri osebe, 540 ur. In to delo plača uprava »Vetrinjskega dvora« z 38 dinarji v gotovini.
Pa ti pridejo gospodje z opominom: viničar ne pozabi se postiti zapovedane postile dni. Hm, včasih so znali študirani gospodje zbijati bolj duhovite šale. Če mora viničar dan na dan, skozi celo leto pritegovati svoj hlačni jermen do zadnje luknjice, potem, ni čudno, če ne zna včerajšnjega posta ločiti od današnjega in jutrišnjega, ker pri njem se v petek gotovo ne šibi miza od pečenih rib, želv in delikatnih omak in tudi ob nedeljah se ne masti s pečenko in kapuni, kakor gospodje užitkarji v talarjih. Čemu potem taka froclarija.
In v cerkev naj bi hodili vsako nedeljo. Mogoče, če bi živeli v Afriki. Pa še tam so prepovedali misijonarji zamorcem, da ne smejo v cerkev goli, ampak v srajcah do peta. To pa, kar viničar zasluži s celo družino pri obdelovanju enega orala vinograda, ne zadostuje niti za en predpasnik. Če bi prišel tak kakor je, v nedeljo v mestno cerkev, ga policija zapre radi javnega pohujšanja.
In otroci. Ti so upravi še posebno k srcu prirasli. Da bi se ja ne pohujšali, da bi se ja dobro vzgojili. Mislimo pa, da še bolj kakor starši, so za odgojo otrok odgovorni tisti, ki staršem ne dajo tega, kar ,ie za življenje potrebno in še posebej za pošteno prehrano otrok, za spodobno opremo in za možnost šolskega pouka. Gol in lačen otrok, med raztrganimi in lačnimi ljudmi, se bo težko vzgojil v kulturnega človeka.
Katekizem, ne sveto pismo ali evangeliji (v katerem slednjem se vendar nahaja tu in tam1 kako zrno trpke resnice), je najboljše čtivo za pravovernega katoličana, vse druge knjige in časopisi, razen »Glasnika srca Jezusovega« in »Nedelje«, pa spadajo v peč. Ampak gospodje vendar nočejo kratiti viničarjem: nedolžnega veselja, še zapojejo si lahko, seveda, če se jim pri njihovi revščini še hoče, ampak pojejo naj samo pesmi blaženega škofa Slomška.
Pa kaj še hočete? Saj viničar živi kakor ptica pod nebom! Kadar nima dela v vinogradu, lahko zasluži na pristavi vsak dan 3 dinarje, če je priden, in razen tega ima še košček njivice na razpolago, k j eri si lahko pridela krompirja. V mesto h kakemu podjetju seveda ne more iti za zaslužkom, kajti kadar je delo v' vinogradu, morajo vsi člani družine delati doma. S tem bi pa delo v mestu izgubili.
Nad pravične izliva Bog svoj blagoslov, ki pa se žal steka samo v blagajno uprave, viničarjev čelo pa obliva samo znoj. Zato pa pričakuje na onem svetu boljšega plačila, ki ga pa tudi njegovi gospodarji hočejo biti deležni.
Moli in delaj! Vse drugo je smrten greli! Po našem mnenju je pa smrten greh tudi. Če pustiš gladu propadati človeka, ki zate dela. Zato je najbolje, če gospodje take lekcije ohranijo zase.
kov na podlagi celjskega sklepa in pa 15 para še pri vsakem kilogramu, kolikor so namreč kruh bolj podražili, kakor se je podražila moka. Izgovarjajo se peki tudi na davke in zavarovalne prispevke. V bistvui v teh bremenih ni razlike, delovne sile so pa sorazmerno cenejše. Pa recimo, da znaša vsa ta večja obremenitev piet odstotkov, znašai dobiček, s katerim delajo, vendar še okoli sto odstotkov več kakor pred- vojno. Tako stoje stvari. »Slovenec« ni o tej podražitvi rekel nobene jasne besede. Priobčil pa je Ujčičevo preda-
vanje o trgovini in morali. Kaj če bi to predavanje ponatisnili in ga do-poslali na pravo mesto. Katoliška akcija se nadaljuje!
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Kulturni pregled.
Cankar in svetovna literatura. »Vossi-sche Zeitung« je prinesla jako laskavo kritiko o Cankarjevem »Hlapcu Jerneju«, ki je izšel v nemškem prevodu. Pohvalna kritika pravi, da je Cankarjeva povest »Hlapec Jernej« socijalen roman, ki nima primere v svetovni literaturi z ozirom na zajeto socijalno snov. po kateri je hlapec Jernej služil štirideset let zvesto in potem' moral oditi po svetu iskat pravice.
Talpa:
Caillavet, Flers, Rey »Lepa pustolovščina«.
(Repriza v mariborskem gledališču dne
21. januarja 1930.)
Zopet delo, o katerem se ne izplača pisati. Dasi so ga sestavljali trije, ima celo za komedijo slabo tehniko (primerjaj prisiljeno, organizirano prihajanje in odhajanje v 1. dejanju, da vedno ostaneta na odru samo dva, ki si morata povedati — gledalec misli, kdo ve kaj —, a si ne povesta nič). Razen tega bledost in sentimentalnosti, ki trajajo tako dolgo, da je gledalcu nerodno.
—	Komada bi res ne bilo vredno omeniti, če bi ga ne oživela Kraljeva (gospa de Trevillac) in D a n e š (Valentin Le Barro-yer). Prva je ustvarila sijajen tip dobrohotne sivke — opazuje samo njeno igro, ko se obrne od obeh, ki jih je okarala! Daneš je svojstven komik, ki učinkuje z mirnostjo, ki je sama po sebi umevna. Ostali — razen Skrbinška (Andrč d’ Eguzon) — so bili manj zadovoljivi. — Igro je po Pregarčevi režiji obnovil Skrbinšek.
Nova literatura. Januarska številka najnaprednejšega mesečnika na našem jugu je posvečena pred vsem mladinskemu vprašanju. O tem važnem vprašanju*, ki mu mora zlasti proletarijat posvetiti vso svojo pozornost, razpravlja večina člankov, a posvečeni so mu tudi književni prispevki in slike. Izmed esejev s tega po-prišča naj opozorimo na Draganove »Be-leške o omladini«, Mihailovičev prikaz »Izumiranje dece i dečji rad«, ki je opremljen z mnogimi statističnimi tabelami; vsega uvaževanja vredni sta tudi Brackenovi razpravici »Ocene v školi« in »Razgovor sa decom«. Pretresljivo sliko svoje mladosti nam prikazuje Butozan Jehan v članku »Po-tukao sam se1 sa ocem«. — Izmed književnih prispevkov, ki opisujejo življenje mladine, je priobčilo uredništvo dva, a gotovo najboljša: to je novela nem. pisateljice Lili Koerber; »Diurničar« in pa odlomek iz znamenite knjige rus. pisatelja N. Ognjeva »Dnevnik Kostje Rjabceva«. Pražičeva pesem »Chanson triste« je prizor iz ulice.
Uvodni članek »Umetnost i boemština« je napisal nam1 že znani literarni teoretik proletarske književnosti Branko Filipovič; esej je obsodba individualne književnosti, ki opisuje »minijaturne radosti i liliputanske tragedije«. Neukrantz nam podaja kratko življensko sliko umetnika proletarca , Carla Mefterta. — Ostali del je posvečen ’ kulturni kroniki in recenzijam.
Številko krasi mnogo slik. Poslali so jih: B. Gilles (razgibano diskusijo dijakov), Meffert (večinoma iz mladinskih »vzgoje-vališč«), Masereel, Kolhvitz in: naš N. Pirnat. — Prav lepa je fotomontaža na platnicah, prikazujoča nam mladinske tipe iz ruskega filma.
Koliko je »Nova literatura« razširjena med Slovenci, nam ni znano. Vsekakor pa priporočamo vsem levo orijentiranim našim intelektualcem, naj se naroče nanjo in pod-pro s tem podjetje, ki je odločno proletarsko borbeno in ki seznanja čitatelja z najboljšimi deli iz sodobne evropske in domače socijalne književnosti. (Naroča sc: Nolit, Beograd, Knjeginje Ljubice 28/111. Cena letno1 60 Din.)_______________________
Maribor.
»Lagerplac« prahu na strehi.
2e pred meseci so mariborski lokalni listi med njimi prva »Volksstimme«, opozorili mestni stavbeni in mestni zdravstveni urad na čudno napravo, ki si jo je omislil trgovec s cunjami A. Arbeiter na strehi svoje hiše pod državnim mostom. V spodnjih prostorih poslopja si je podjetni mož opremil delavnico, v kateri je namestil stroj za trganje volnenih in bombaževina-stihi cunj in pridobivanje volne, oz. bomba-ževine, ki jo potem zopet prodaja tovarnam. Tako delo povzroča silno veliko prahu, ki se odvaja skozi odprtino na strehi. Iz te odprtine se vali vsakokrat, kadar je stroj za trganje cunj v pogonu, gost prah, ki se vlega deloma na streho, deloma pa ga veter raznaša po vsej okolici. Streha je že vsa na gosto pokrita s tem prahom, ki ga niti dež več ne more izprati. Taka naprava prašenja na vrhu strehe, ni niti v olepšavo mestu, še manj pa seveda odgovarja zdravstvenim predpisom (saj je v
mestu celo prepovedano iztepati prašne cunje skozi okno). Kritika v »Volksstimme« je razburila lastnika cunjarne, da je v svojem ogorčenju poslal uredništvu popravek naslednje vsebine, ki ga radi originalnosti priobčujemo v našem listu takšnega kot je, dočim bi, če bi ga hoteli prestaviti v nemščino', izgubil silno veliko na svoji originalnosti:
P. n.
Uredništvo »Volksstimme«
Maribor.
V mesecu novembru m. 1. je priobčil Vaš list »Volksstimme« neopravičen članek, ne oziraje se na to, da sploh ne mo rem svoje sodbe podkrepiti z realnimi dokazi, ampak bazira kritika več kot manj na tendenci konkurenčne nevoščljivosti, se vendar čudim, kako je moglo uredništvo »Volksstimme«, ki jo poznam za precej lojalno žurnalistično upravo, prevzeti odgovornost za tak članek, ki je v vsej javnosti demoraliziral mojo ugledno splošno spoštovano tvrdko in škodil mojemu renomeju. Ce avtor članka omenja obrtno oblast in mestni iizikat, naj bi se tudi zavedel, da so pri občinskih institucijah faktorji, ki gotovo vzamejo resno v pretres vsako zadevo, predno se doseže soglasen sklep o njeni veljavi, ki jo predvidevajo obstoječi obrtni in trgovski zakoni.
Iz informacij, ki sem jih črpal iz zanesljivih virov, si lahko pridobim zadoščenje sodnijskim potom. Prepričan sem, da bo tudi komisija podala svoj sklep v moj prid1 in da bo s tem sklepom članek izgubil svojo moralno vrednost.
Dovoljujem si sporočati sledeče: skoraj 90% cunj v obratu mojega podjetja so izvor vojnih odeč, že tam in zopet v mojem podjetju desinficirane in vprane, torej
niso smrdljive in tudi ne prašne, dostikrat bolj čiste nego perilo in obleke dotičnih kritikerjev. Pripomniti še morem, da se v Beogradu tik kraljeve palače nahaja skladišče s ca. 100 vagonov cunj, pri katerih licitacijah se vedno udeležim. Tudi v Ma^ riboru v vseh kasarnah so magacina cunj, in sicer še v sredini mesta, dalje tudi od moje konkurenčne tvrdke Ivan Sluga v javni bolnici. Povdarjam še koristnost in važnost mojega podjetja, izvenši moje osebe. Za državo so splošno važni železni in ko-vinasti rudniki, kjer se pridelajo materjali, za ljudstvo pa v veliko korist (Bedeutungs-wert). Še bolj važen pa je moj lagerplac, kjer se zbira železo, kovine, glaževine, cunje itd. nego 100 sosednih vil. kavarn in zabavališč. Po Vašem mnenju bi se moglo zidati le samo vile, gradove, kavarne in zabavne lokale (Vergniingungslokale).
Da pa bodo moji dolgotrajni in zanesljivi odjemalci o vsej zadevi pozitivno ori-jentirani, zahtevam, da isti članek prekli-cate v takih dimenzijah, da dobim zadoščenje za razžaljenje in mi obenem tudi povrnete škodo. V nasprotnem slučaju pa bi bil primoran postopati sodnijsko.
To v znanje.
Z odličnim spoštovanjem
A. Arbeiter, Maribor, Dravska 15.
NB. Pripomniti še moram1, da so se sosedne vile tik mojega lagerplaca vse pozneje naselile, kakor jaz.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR Turističnega društva »Prijatelj Prirode«, podruž-
POZOR!
1. FEBRUARJA
Prispela je ravnokar velika pošiljatev
Garantirano pristno črno in belo vino z otoka .Vis“. Dalmacija, bodem pričel točiti v sonoto 1. februarja. Vino province .Vis je svetovno znano kot pristno in preskušeno brezkonkurenčno zdravilno vino. Prepriča se naj vsak, da tako žlahtne kapljice se sploh nikjer ne dobi kot samo na Rotovž»em trgu Stev. 8. Vse vrste vina čez ulico 1 Din pri litru cenejša. — Velika zah g« najfinejšega pristnega d Imatlnsk «a olivnega olju liter Din 18 —. Dnevno dobite sveže morske ribe na več načinov pripravljene. Okusno pripravljena ribja salata, ribja marinada. Vsak pondeljek ob 19. (7.) uri zvečer rižota z morskimi raki, ali pa brodeto od najfinejših rib. Kuhana šunka, kranjske klobase, olive, ovčji sir, mortadela, osokolo, dnevno sveži vampi s parmsanom i.t. d Vsa jedila prodajam čez ulico po zelo nizkih cenah. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar
Josip Povodnih, Maribor, RotovžK! trs M 8
1. FEBRUARJA POZOR!
Tako izgleda
prava
O RAF
srebrna kocka!
Pazite na srebrni omot.
nica Maribor, ki se vrši v nedeljo, dne 2. februarja 1930 ob 10. uri v gostilni »Ljudski Dom« s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročila funkcijonarjev.
3. Pomen našega gibanja.
4. Volitev.
5. Razno.
Vsi člani so vljudno vabljeni ter naprošeni, da pripeljejo s seboj tudi nove interesente.
Družnost!
Odbor.
Občni zbor privatnih nameščencev.
Podružnica Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru sklicuje za torek, dne 4. februarja t. 1. svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v dvorani hotela »Orel« na Grajskem trgu ob 20. uri s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika in d) nadzorstva.
2. Volitev novega odbora.
3. Položaj privatnih nameščencev in organizacije.
4. Razno.
Za vse člane je navzočnost obvezna; gosti dobrodošli. Odbor.
Celje.
Sestanek zasebnih in trgovskih nameščencev se je vršil pretečeni četrtek v Narodnem domu. Na tem sestanku se je razpravljalo o kolektivnih! pogodbah ter o nameravani reorganizaciji socijalne zakonodaje. Petejan kot referent je v popularnih besedah razjasnil vsa tozadevna vprašanja in končno sta se sprejeli dve resoluciji, ki so jih bil? sprejeli preje tudi mariborski nameščenci na svojem sestanku, ki govorita proti nameravanemu poslabšanju socijalne zakonodaje. Dalje se je skle-
nilo prirejati redne mesečne sestanke, na kojih bi se razpravljala ak-tuelna vprašanja zasebnih nameščencev, ki se tičejo njihovih interesov. — Zborovanju je predsedoval1 g. (Prettner. — Ne moremo kaj, da bi se ne čudili brezbrižnosti najinteligentnejšega dela delavstva, to je trg. nameščencev, da ne spravijo na tako važno zborovanje več ljudi. Svoj: čas so bili tukaj zbori, katerim je prisostvovalo po 300 nameščencev. tokrat pa jih je bilo le nekaj nad 40.
Vse one naročnike, ki lista ne dobivajo redno, prosimo, da to takoj sporoče na naslov : Upravništvo »Delavske Politike«, Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, ali pa podružnični upravi v Celju, Kralja Petra cesta 31. Pri reklamacijah naj vsakdo navede svoj natančen naslov.
Za »Naš dnevnik« so darovali: Božič Alojz; Din 10, Jamnišek Štefan Din 10, Neimenovan Din 10. Skupaj Din 30. Res dober odmev na članek »Za Naš dnevnik«. Upamo, da se bodo našli posnemovalci.
Radio.
Delavstvo in radio. V vodstvu dunajske radijske družbe »Ravag«, se je bil te dni hud boj med predstavniki meščanstva in delavstva. Zveza delavskih! radio-amaterjev tvori večino slušateljev »Ravag« in je naravno, da zahteva, da se druž-| ba nanj ozira pri določitvi programa.
Graška oddajna postaja je zadnje ) tedne na ljubo patrijotom oddajala patrijotične godbene komade, kakor ! »Radetzkymarsch«, »Heil dir im : Siegerkranz«, »Prinz Eugen Lied« 1 in druge. Zveza delavskih radioamaterjev je proti temu protestirala : in zahtevala, da se mora po proporcu! nuditi tudi proletarsko godbo, ka-; kor »Internacijonalo«, »Marseljezo«, »Koračnico rdečih sokoličev« i. dr., kar je po trdem boju tudi dosegla.
I ZAHVALA I
»	;.
Podpisani se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za izraženo sočutje ob priliki smrti našega očeta
FRANCA KRIŠTOFEKA
Posebna zahvala pa predilnici in tkalnici Glanzmann & Gassner, ki je rajnemu poklonila pokojnino in ob smrti krasen venec Dalje gg. zdravnikoma dr. Otonu Hawlina in dr. Pavelu Pance, ki sta z vso požrtvovalnostjo negovala in zdravila bolnika, posmrtnemu društvu kakor tudi vsem ostalim za darovane vence in obilno spremstvo na njegovi zadnji poti.
TRŽIČ, dne 26. januarja 1930.
Rodbina KriStofek.
»■o tj: *■
n ~2.c~
M n n Z 2 " D.W
# " o.------
£ rt' rt < <
M M c 0 3^2 0.
flL 3 w m'®
W D C
<
m
! rt = rt'
e
ia z Otb a ~ 5o n< _a
i»
“ a a
A
0
N
3
M
sr
a
•5
<
A
3
e
a
«r
o
» *
2*1 3 rt<° g. S. M 2-3 = 5
M Sl?
.B rt *“ *
° M ° •
3. S> z. % 3
N<i m <
E S m s
N
Z
c ^ < S 1
t/> .
aa 2 di
o
^ ^ < (A
o w cr gg,TJ S <
M 1 2 Vi
rt w w © •d}--, a
•S' O ^ 'N ^ o S.;? 3 tl
r,< o rt
p T S*.5sr
X)
a. ■-» rt
mmm o.
rt
rt* gr
> I
70 S
i* !
* !
■■■ c
D.
V |
p. »
m
vi
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
MEINEI
HEROID
Oramofonl.................................  Din	do	298*—	dalje
Mandoline ..................................... .	136*—	-
Violine  .....................................  •	95—	•
Oltare  ......................................... 207’— •
Trombe............................................. 606*—	■
Ročne harmonike....................  «	•	.	•	.	85*—	»
Drnrinlfllnfl* 'rrK Svobode
FIUUUJU1IIU. (Novs Sihorbaumov«.
Tiska: Ljudska tlskavla 3. 3. v Mariboru, pred*tavltel| J«lp OHafi v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.