Leio IV*. šfev. 60. V Celju, soboffa due 27. tnaia 1922. PoStntoa piačaiia v QDTosini. Stane Jetno 18 Din, mesecno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame mcd tckstom, osrartnicc in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka stane 50 p. Szftaja vsak toreK, cetrtek in sobofo. Urednfstvo Strossmajerjeva ul. št. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. UprawniiHvo Strossmajerjeva ul. St. i pritličje. Telefon St. 65. L=a Račun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. =3 IVAN PREKORŠEK: i Odločilni časi. Dajte cesarju. kar .ic cesarjLv^a in Hogu, kar jc božjega. Te svetopisemske beseele je učila do nedavnega časa kaio- liška cerkev po svojih katoliških dahov- nikih. V naiikih katoliške oerkve se je v tisoč in sto letih marsikaj spremeniio. Razliena, nasprotujoča si naziranja v verskih vpmšanjih so rodüa ce.rkvene Koncile, na kojih so sc cerkveni dosto- janstveniki — kardinali in škofie — po dolgotrajnih raz^ovorih in debatah odto- čili za cno ali drugo srner, naziranje, ki jc prevladalo-, je bilo za katoüsko cerkev in njenc zastopnike in učitelje i. j. C\x- hovnike lncrodajno in obvczuo. Tako jc katoliška cerkev na svojem zadnjem koncilu v Rimu 1. 1869—1870 pod preil- scdstvom rhnskega papeža sklenila tcr cf-offtnatično odločila, da je riinski papež v vcrskih vprašanjih. iiezinoü.iiv. kCor I tcica ne bi verjel, je proklct. ! Po starosvetopisemskcin :ijstikii dti>- te JJogu kar je hozjega in cesarjn kar ;c cesarjevega, uči ista katoliška cerkev v ' tfimu še danes italijanski narod pokor- ! ščine in zvestobe do Boga nebes in t'o ! kralia na zemlji, ta svetopiseinski nauK j so desetindesettisoeem nasih slovcnskin ' ijudi pridiffovali med vojsko katoliški '\ duh-ovniki ter so ž njirn Ijudi. koji so bifc versko bolj čutca ali pa v teh vprasnnjih :i;;ivnejsi, podžigali za ubi.ian.ie in more-; n.i.e. üodilo se je tako in uCiio se so i;ii\o i na prižnicali in v spovednicah, doma in i tarn za fronto v imenu večne^u Boga oa | katoliskih duhovnikov. nain ki smo bm j od božjt' previdnosti določe-ii, da innre- j mo za' Avstrijo in n.ienega cesaria. Leta 1922. ta nauk m več rcsničen. j VA\ Slovence ni več veljaven. tako hoce !iokr. ker je tako sklenila ne cerkev na cerkvenem koncilu, to jc sklenila poiiti- ktiioea dnhovščina na političnem >c- stanku v nedefjo 21. niaja v Celju v lio- telu pri FB'clcin volu. V pojasnilo eitiram odstüvek V/. ka- JoliSkejfa «Novega Casa«, ki prinaSa •> lem sledeeo projcramatično jzjavo: »Po- poliia krospodarska, finanena, politična m upravna osamosvojitev siovenskega Ijiidstva od Bclgrada. Lasten parlainent /; lastnim i;;voljcinni predsednikoin '.n izvoijeno vlado — lc svojciiiu puria- mentu ¦udgovorno. Z Bclgradom bi bill /.vezani ]y v nekatcrih skupnih zadevah: sklepanje o mini in vojski. zastopstvo skupne države na zunaj. To je ideja iuise avtonomijc! To je ideja slovenske rc- pubiike!« Na Slovenskern se začenja torej > nnizika in pies«, borba in tekma svete Koroseeve in nekoliko mani. svete Nova- čanove republike. ker pred Bosioni sve- ta je le lista repuhlika, v koji israjo Kiavno hartnoniko slovcnski dnhovni, ri so vcč k(3 Boii in več ko sveto pismo. Tako je, in naše verno ljudstvo mora verjeti, kd-or ne veriatne je bre/verec. Ki je proklet že na rcm svetn. Ko bi casi v kojili živinio ne bili ia- ko hndo resni in ko bi elovek mojiel u- dušiti v svoii dusi ves idcalizem in vso vero v resnico in poštenje, ko bi mogc) elovek po/abiti vse kar je bil'J, ko bi mo- ji'el zatajiti syoje rojstvo in vsa custva ijubczni do naroda iz koiega izhaja in oo zemlje, ki je naša domovina, \v.\ bi samo mirno in liladno opazoval to zapocero komedijo, bilo bi ko.nodno. tako bodo stori'i vsi, ki so brez tlusc in bre-i srea ter bodo opazovali in registriraü, kakt» se igrajo z nsodo nase^a narnda Ijnd.ie . brez dti.se in brez srea. ; Volja naroda ic I1-'!):! fra/a, ki io la'oi \ Nsaka stranka in vsak političcn abece- i dar. Ko bi bilo pri nas Slovcncih ka.i re- i sničnesa izraza »voij- naroda«, bi bilo ! naše javno življenje drtisuCno. Te^n ' vendar ne bo niliöe trdi!. d.i narod ho?c .< tako, kakor je danes, ali pa da je narod tako liotel, kakor ie bi?:) tedaj, ko je bil g. dr. Korošec min. podpredsednik v Beogradu, in bil je na tern visoko vpliv- ' nern uiestn skoro dve let j. Narod hoCe ; vse, kako i>a se naj i/vede to, da bo zm ! vse kar najboljse in najpraviuiej.se, te.tfa ! pa narod naš ne zii.i. ia raio^a je od na- roda povcr.iena poshmcein. Posfnnci so U'las/iiki narodove volie, io pa. kar sc rodi v njili .iclavali, še ni vselejnarodn v korist in ni po voiji narodu, to je ie volja njegovih poslaneev in plod lipoštevanja interesov vsch sianov in vscli delov dr- žave. Vsi iskreni poštenjaki le želimo, Logarska dolina — Celje.« Prismojeni Aiiglež. (Frank Crane.) Sam se je naslonil nazaj, äiroko zazdebal, vzdignil roke kvišku, stegnil "oge, da je zastokal stol pod težo dvesto in dvajset funtov precej občutno. »Aaa«, je 2ačejt »želel bi prijetno iz- premembo v tej enoličnosti. Ali bi ne mogli naleteti na morske some, ali srečati kak ribiški coin ali da bi mogli vsaj kaj drugega potopiti?« Vozili smo se po Atlantskem Oceanu na velikem parniku : trije no- vinarji iz Chicane na poti v New York, ko smo preživeb več mesecev v Evropi in videli vse večje znamenitosti. »Meni se zdi, da si se 2e vsega naveličal in bi rad Čas na kak način ubil. Nalezel si se tega najbrže, ko si občeval z AngleŽi«, je pripomni] Tope. »To bo, to«, je pritrdil Sam. Velike ladje naj vse vzame vrag. Med po- sameznimi obedi ni nobenega pravega razvedrila.« »Pri osmih obedih na dan imaS za drugo presneto malo časa. Jaz mislim, če bi človek prežvečil vsak f grižljaj dvaintridesetkrat, bi moral res celi dan na ladji jesti, Sicer pa — ali ni že čas, da prinese natakar čaj in namazane kruhke?^ »Pol petih !« je odgovoril Tope in pogledal na uro. Gledali smo na levo in desno, od kod se bo prikazal na krovu natakar z zaželjeno jedjo in pijačo. Naenkrat zapazimo priti iz kadilnega salona Angleža. Anglež je bil mlad cvetoč mož, star približno petindvajset let. Seznanili smo se ž njim do dobra ter nam je izredno ugajal. Bil je res prav pristen Anglež, ki smo ga videii kedaj, govoril je v zategnjenem londonskem narečju, pri tem je pa zakljuČil hitro vsak stavek. Med pogovorom je kazal ob- čudovanjavredno nevednostoZdruženih DrŽavah in amerikanskih razmerah, kakor je ne opažamo navadno pri tujcih. Vpisa! se je v knjigo z imenom Algernon Suffolk, izdelovalec jeklenih izdelkov, nožev, vilic in podobnih pred- metov v Birminghamu. »Lej ga, tu je naš prijatelj »no- žar«, je rekel Tope, »in tu prihaja čaj. Kdo bi si misli), da bo tako velik, močan dečko mirno sedel, da bi pil čaj in — pri moji veri - res zdihoval in želel puste pijače?« Anglež se nam je približal, po- vabiii smo ga v našo družbo. »Prav iz srea rad«, je odgovoril ter prisedei. »Gospodje, kako sem navdušen, da bom enkrat videl in po- znal Ameriko.« »Velika dežela«, je pripomnil Sam : »Kaj veličascnejšega ne vidite drugod. Kateri del mislite obiskati najprvo?« »Najprvo mislim iti v Kanado; veüko sem Že slišal govoriti o njej. En moj someščan, biižnji sorodnik, žlvi nekje tam. Mogoče, da obiščem tudi New Orleans in Denver.« »Zakaj pa ne obiščete teh mest na vašem potovanju v Kanado kar mimogrede.« »Res, nato niti misli! nisem ! Ali to lahko storim?« »Zelo lahko«, je menil Sam. »Po Rockfellerjevi železnici se peljete iz New Yorka, prestopite v New Orleansu v vlak, ki vas pelje v Denver in Long Island. To ne stane veliko.« »Seveda«, sem pripomnil, »dva dolarja stane več, vendar se izplača doplačatL« »Dva dolarja !« je zaklical Alger- non. »Čakajte, to bi biSo približno osem šilingov, več ne?« »Tako približno. To vam bo pač vseeno in malenkostno?« »Nikakor ne, to ni nobena malen- kost. Pa povejte, ali bi ne mogel po- tovati preko Chicage, kjerste vidoma?« »Pri tej turi ne. Na vsak način nas morate obiskati, seveda se morate peljati po drugi železniški progi. Naše mesto leži na Tehpecante in Havannski progi.« »Za trenutek prosim«, je dejal Algernon, »moram si zabilježiti v svoiem dnevniku. T-e-, kako piSete to ime ?« Narekovali smo mu posamezne zloge besede. »Pišite nam, kdaj pridete in ho- čemo vas počakati na Depotu. Vsi smo mu dali svoje naslove za njegovo bilježnico. »11m — vi hočete reči — pač na postaji?« »Čisto prav. Pri nas doma jo na- zivljemo »Depot« z naglasom na prvem zlogu: De. Če koga vprašate po po- staji, bo mislil, da rnenite kako bran- iarijo.« Stran 2. »NOVA DOBA« ¦Stev. 60. Sliki boste prihodnji teden rastav- j Ijeni v Narodnem domu, da jih zamore občinstvo videti. Natančneje priobčimo v pondeljko- vi številki. JDS. Načelstvo JDS za mariborsko okrožje j je imelo v četrtek, due 25. tru. svojo se.- j jo v Mariboru in se je v prvi vrsti po- svetovalo o bodočih volitvah v oblastno skupščino mariborskega okrožja. Na podlagi soglasnih sklepov se jc sklenilo izdati sledečo resolucijo: Demokratska ! stranka smatra delamožuo in dclavoljno oblastno skupščino k-ot najvažuejši prea- pogoj za gospodarski razvoj obiasti in polaga važnost na to, da vsi sloji prebir valstva sodelujejo pri važnem gospo- darskem dclu skupščine. Qleclc izvedbe volitev za oblastno sknpščino »edinilo se jc nacelstvo demokmtskc stranke na sle- deče načelne tocke: Kandidati naj sc postavijo v srezih na posebnih srezkrn kandidacijskih scstankih. h Katerim naj sc pritegrieio zastopniki obcin po posa- mcznih gospodarskih in socijaluih sku- pinah, Od kandidata sc zahteva nspo- I sobljenost za samoupravne posle, rm- rodna in inoralna ncoporečenost. nacla- [jc, da brczpogojno priznava jugoslova-t- sko državo in sc zaveže delati na poci- lagi tcineljnih državnih zakonov, z'.asti vidovdanskc ustave. Podpirajo sc brez ozira na stranke narodno napvedni kan- didati, ki se obvezno izjavijo za dciamo- žno oblastno skupščino. Politifim* vests« Naš protest v Rimu radi fasistovsk'.h priprav na Rcki. Ministrstvo za zunanjc zadeve ie-izdalo sledcči konumike; Po- vodom zadnjih vesti z Reke o pripravau fašisrov jc naš poslanik v Rinm Antonf- jcvič, po nalogu naše vlade predioZIl predstavko na consulti, kjer jc dobil za- trdilo, da bo italijanska via da uk re nil a. najstrožjc korake, da se onemogočijo ¦nemiri ob jugoslovanski men in sc pre- preci prihod novili legijonarjev in taši- stov na Reko. Krvav spopad mod radičevci in o- mladinci pri Splitu. V Vodicali pri Splliu je prišlo v torck do krvavili spopadov med skupinami radičevcev in naeionav- nih omladincev. Spopad so izzvali racTt- čevci, ki so napadli s kamenjem omla- dincc, ki so se vračali skozi Vodice z nogometnega igrališča in pc!i narodno himno. Izzvani omladinci so nato s paTi- cami navalili na izzivajoče, nakar se Jc vncla prava bitka. Šipe na bližnjih hišan so bik v hipu razbitc na koscc. Iz vrst omladincev jc padlo tndi vee strelov, ki so lažje ranili nekaj izzivačev. enega pa, nekega Šajniča, je strcl pogodi! precel nevarno. Morala jc nastopiti policija. ki je napravila red. Zvečer pa se je zopet zbrala večja gruea radičevcev in napa- dla hišo nekega omladinca. o katerem se je govorilo, da jc prvi strcljal in težko ranil Šajniča. Radičevci so /bili s ka- tnenjem vse šipe v oknih in razbili po sobah vse, kar se je dalo razbiti. Policija jc morala ponovno intervenirati in je a- retirala deset razbijačev, Vesti o novi vstaji v Albaniji. Po po- rocilih. ki so dospela v Beograd, je v j Albaniji zopet nastal upor. «Politika« javlja, da se je 6 iiajvecjih albanskih pie- men, ki so bila dosedaj vladi lojalna, Jvignilo proti vladi in korakajo proti Tirani. Sknpine Prenk Jakua. ki so raz- bile vojsko Ismi Curi. so sc iudi pobuni- !e in sc pridružile odmetnikom Bajnim Cure in Azem bega, ki so zapnstili Juniiv ! in odšli v Albanijo. Razen Prenkovc I skupine so se pobunüe tudi ;se vladne skupinc v Elbasanu. Ceijske nmwm*&* Stavbetia in stanovanjska zaüruga v Celju je imela svoj redni občni zbor v sredo, dne 17. t. m., na katerem se je poročalo o delovanju v poslovnem lciu 1921. Zadruga šteje danes 104 Clane, p« večini javnc nameščence. Oskrbuje tri stanovanjske hišc, ki nudijo članom ne- koliko cenejša stanovanja in kos zemljl- šča za najpotrebnejšo zelenjavo. Na zi- danje novih hiš v današniili iežkih ra?!-. merah ni misliti, zadruga bo pa tudi v tern oziru storila svojo dolžnost, ko se neprilike odstranijo. Zeleti je, da se pn- javi kolikor mogoče veliko število novlü I članov, ker le ojačena zadruga more priti do lcpših uspehov. Celjski trg. Tržno življcnje sc po- sebno v sredah in sobotah bujno razvija. Krnctje, ki so med vojno cakaü na kupce doma, prinašajo na trg v velikem šte- vilu svoje pridelke. Z zelenjavo jc trg dobro založen. Cene vsled velike po- nudbe malo padajo. Glavnata solata jc po 2—3 K komad. špargelj po 70—SO K kg, 1 kumara (velika) do 30—40 K, kg do 60 K. Cebula je po 36 K, eesen po 50 K. krompir po 6.50 — 7 K za kg. Gob je dosti posebno letos posušenih do 14—18 K za kg. Kakovost mlcka sc ic vsied sve- že krme zboljšala. Po 9—10 K I je dobiti mleka dovolj. Kisla smetana so pro.daja po 32 K za liter. Jajc je v izobilju po 4— 4 K 50 komad. Gospodinje naj sedaj jaj- ca nakupijo ter spravijo za zimo, k.j bo povsod jajc primanjkovalo. Moka najfi- nejša je po K 25.60 kg. V špeccriji so cc- nc malo padle; večjih izprememb ni. — Svežcga domačega sadja na trgu šc ni. Drugi teden se bodo poiavile prve iago- de in črušnje. Na tr.vj so prinesVi nilade pisčance, ki jih prodajajo po 30—40 K komad. Dobrega mesa primanjkuje. Go- vedina stane na stojnicah 46- -52 K za kg, v mesnicah od 56—64 K za kg. Cena teletini je malo padla. Drugili sprcmemb na trgu ni. Sokolski zlet v Celju. V ncdcljo due 16. julija tl. se vrši v Celju sokolski ziet sokolske župe eeljske. V soboto bo pi> hod članov in Olanic. Zvečer tekme čla- nic. V nedeljo zjutraj tekme čianov in skušnje. Ob 11. uri pohod Sokoistva z godbo po celem mestu. Pop. je javia tc- lovadba na glaziji in ljudska slavnosf. Priprave za ta zlct so v roknh naših naj- boljših bratov in sester. Vsa društva prosimo, da se na ta dan glede svojih prireditev ozirajo! Sokolski naraščaj v nia.iniškem izie- tu. Na praznik popoldue priredilo ie so- kolsko društvo v Celju izlet svojega na- raščaja v Bukovžlak. Do sto mladlfi bratcev in sester ter mnogobrojno drugo občinstvo pohitelo Je v zeleno naravo ter spremljalo mladino. Po zelanih go- zdovih in pisanih travnikih je s!a pot v solncu in toploti. Na pniazni trati Sodi- novega poscstva v Bukovemzlaku sc je razvila neprisiljena živahna yabavc, ki je trajala do večera. Razne igre in na- stopi naraščaja so oživljali okolico, starsi in sprcmljcvalci so zadovoijni videli, da jc njih mladina v sokolskih vrsiah uzor- no vzgojevana. Po maiem okrepeilu so nilade vrstc ob pol 7. uri zvcčer odko- rakale v mesto nazaj. Za zybavo skrbel je tudi pevski zbor članov. Opozarjamo na danasnie obiave cc- ljskcga odseka SPI) glede binkustiiili v/.- letov na Poliorjc in Plitvička jczcra. Izlet na Lisco (947 m) prircdi ob n- godnem vremenu v nedeljo dnc 2S. tin. Celjski odsek Sav. podr. SPi). Odhod z vlakom ob K-2. uri zjutraj ali ^$. uri zy do Rimskih Toplic ali Zid. mosta. Vrne- mo sc čez Sevnico ali Breg. Na vrliu Lisce je neoskrbovana koča. Provijant in pijaeo mora vzeti vsak seboj. *A ure pod vrhom je močan studenec. Plavališče Diana odprto. Due 1. ;.u- nija tl. bo odprto plavališče Diana ria Bregu. Vse ljubitelje zdravega plaval- nega sporta vabimo, da to kopalisče, ki inn ga ob Savinji ni lenakcga. stevilno posečajo. Priporočljivo je kopalisee >z za plavaee ter one, ki se žele pkivanja priueiti. Palosovo žensko kopališče kljub vse- stranski kritiki sc danes ni edstranjeno. Skrajni čas bi bil, da ta podrtija, ki paCI eelo okolico, izgine. Tujci in domačini se že opravičeno zgražajo nad to ra»- drto kopalno barako. Nasilni napad. Dnc 2-1. tm. okoli 20. ure je bila neka gospodiena na Ljub- ljanski cesti blizu gostllns pri Istrijanu napadena od neznanega moške&a, katc- ri ji je iztrgal iz xok ročno torbico z c!e- narjeni. Nato je zlikovec izginil v teini. Prazno torbico so našli potem v biižini potoka Ložnice. — Občinstvo se opo- zarja, da vsak slučaj klatenja sumljivih oseb naznani tuk. policiji ali tudi orožni- ški postaji. Prijavijo naj se pri koman.Ti Celjskog vojnog okruga sledeči: Andrej KrezpuS, Franc Kunšek, Anton Bra ',un, ivan Pa- dernik, Anton Krajnc, Anton Kuder, da prcjincjo srebrnu svetinjo zn hrabrosi. Nesreča vsled neprevidnosti. V to- ! rek 23. tm. po 8. uri zvečer je izmen»a- val redov Gjuro Mcodrak ink. 39. pp. kot stražovodja na dvorišču vojašnicc kra!ja Petra stražo. Pri oddaji povelja »bašlte puške«, se je sprožila redovu Luki IliCn puška in je zadela krogla Meodraka v vrat, prizadjavši um rauo, vsled katcrc je Y teku par minut izdihnil. Na lice me sta pozvani zdravnik dr. lierzmann je konstatiral smrt. — Občinstvo sc opo- zarja na pred kratkim cbjavljeni razg'.as glede poostrenja vojaških stražnih prea- pisov s pozivom, da sc vojaškim stra- žam čim možno daleč izogne. Cirkus Renlow je priredil svojo prvo predstavo v sredo 24. tm. zvecer, ki je zelo brilirala. OdlikovaÜ so sc ckvili- bristi. gimnastiki in izvrstno dresirani konji. Priporočamo občinstvu posečanje! Kino Gaber je. »Od Bagdada üo Stambuia«, senzaeijska drama v dven delih. V glavni vlogi Carl de Vogt. Prvi del danes v petek. jutri v soboto in v nedeüü. \' pondeljek zaprto. Sokolstvo. Sokolska razstava v Nar. dorau. Razstavni odsek ceijskc sokolske župe razglaša, da jc radi ncpričakovčino obilo dospelega razstavnega materijala nemo- goče otvoriti razstavo že jutri 27., tem- vec se mora otvoritev preložiti na 31. niaja. MOZIRJE! V nedeljo posebni vlaR! Zveza ponoči na Ljubljano. .Waribor in Celje zasigurana! Stiridesetletnica So- kola v Mozirju 28. maja bo velika narotf- na slavnost, kakor sc jc praznovala pred 40. leti ob udeležbi Zagrebčanov, Ljuo- ljančanov, Tržačanov, Ccliov in drugin. 28. maja je v Mozirje najlepsi izlet z vsemi naravnimi in umetnimi krasotami. Prcskrbljcno jc vse v najvce.iem obsegu. Prihajajoei vlaki na Rečico ob Paki in iPaško vas so ugodni za poset \rse slav- nosti, za odhajajoče pa vozi 23. maja od 23. uri posebni vlak iz Vclenja proti Ce- lju, stoji na vsaki postaji, ter imajo izler- niki direktno zvezo na Celje, Maribor, Ljubljano in Zagreb, lako bode možnost dana, da se od vsch strani čim v na*- večj-em številu udeležitc. Polnoštevilnu mariborska godba odide še le 29. maja. Vsak ljubitelj narave, godbe, telovadbe. zabave, kuhinjskih in Idetarskih užitkov bo zadovoljcn. Ob vznožju Savinjskih planin, pozdravljen nam slovenski sln. ob valovih Savinjc sumcču, dobrodošie Slovenke iu sestre! Zdravo! Diploma častnega članstva g. Pevcu. S poletom nase družinc v Mozirje jc združena tudi slavnostna izročitev di- plome g. županu Pevcu. k: rnu jo podeli naša družina. G. župaii Pevec, starosta mozirskega Sokola je vrl narodnjak in to v dejanjih bolj nego v bcsedah. Danes imamo dovolj magnatov, ki kriče samo v narodni rog. od sebc pa nc dajo nitl ficka v narodnc namene. .Uospodjc rna- gnati bi se morali /avodati, kakor gosp. župan Pevec, »da jc za vojno potreba denarja«. In ker je g. župan daroval v našc svrhe ob raznih prilikah že vec težkih tisočakov ter ^ tem opozoril jav- nost na našo važno kulturno-narod.no družino, mu jc ta upraviL-eno sklenila pu- tlcliti diplonio nionosa častjicga Ciana. ! losil v ^podbiulo tu ! ... v-.R.____________________ Turistika in sport. Izlet na Plitvička jezera. Siov. plan, društvo priredi s hrvatskim Plan, dru- štvoin tcr bosensko - hercegovačkini plan, društvom na Biukoštnc praznike izlet na Plitvička jezera. Udeleženci S. P. D. irnajo polovično vožnjo na drž. in južni železnici za čas od 2. — S. junija. Odhod iz Ljubljane 2. junija pop. z vla- kom ob 5.53 preko Karlovca in Ogulina. Udeleženci sc naj po možnosti prijavljo v pisarni S. P. D., Kralja Petra trg 2 (Ljubljana), radi preskrbe vozov, pre- nočišč in prehrane. Podatke jc dobiti tudi pri podružnieah. V pismenih prijavah naj vsak označi ali reflektira na-voz iz Vr- hovine, ali gre peš iz Vrhoviue okrog 4 ure. Plauinci in planinke udclczitc sc te- ga izleta v velikem števv.u. — CeljsKi ¦edsek Sav. podr, S. P. D. Propagandni izlet na ^ohorje. iNa bnikostne praznike priredi Mariborska in Podravska podružniOa S. P. D. ter tu- ristovski klub Skala v Ljubljani izlet na »Res? — Čudno!« »Boljše storite tudi, če se vozite na naših železnicah po dnevi. Ponoči se prevečkrat čuje: ,Roke kviSku'!« »Roke kvišku? — Kai pomeni to?« »No — to pač veste — roparje. Maskirani možje ustavijo vlak in oro- pajo vse potnike«. »Kako je to čudno! Ali storijo.to pogosto ?« »O precej pogosto. Na nekaterih železniških progah se dogajajo taki napadi vsak dan. Na Tehuantepec-progi se ne dogodi večkrat kakor dvakrat na teden v torek in soboto« Algernon je kazal najnaivnejše za- Čudenje. »Prokleto vznemirljivor.« je pri- pomnil. »Kaj ne?« »Seveda.« je odgovoril Sam, »o tem se redno precej govori.« »Počakajte samo, da dospete v Chi- cago,^ sem ga prekinil. »Tako je prav!« sta pritrdila Sam in Tope. »Ali je — ali se spoprimete tarn tudi z rtfvHmi Indijanci?« je vprašal Algerr&tt : ifolk. »Samo poleti,« sem rekel. Poleti so nevarni. Pozimi pa ostanejo večina v gozdih in nas nadlegujejo le redko.« »In Cowboys in drugi divjaki?« je vprašal Algernon, »ali pridejo ti tudi naravnost v mesto?« »V mesto? To se razume! Ravno nasproti rnojega stanovanja je en »Cowboys - penzion.« Če se tarn pri- glasite. gledate lahko skoro vsak dan iz tribune ob lepih popoldnevih Cowboys, ki preganjajo četo Indijancev po Michi- ganski cesti ali pa zasledujejo credo dolgorogih živali iz Teasa.« Algernonov obraz se je svetil od zanimar-.a- "v;.il je svojo čašo čaja do zadnje kapijice in rekel: »To vam pa rečem- mladina, tega bi ne hotel zamuditi za nobeno ceno, to mora bitt krasen §port. Ali pristopi iahko tujec k njim — hočem reči — če je mo^oče?« »Tega ne vern«, je odgovoril Sam, »kar se tiče Angležev, so zelo izbirčni. Seveda neumen predsodek. Kako misliš, Tope ?« »Jaz mu lahko preskrbim dovo- Ijenje »n potem je vse v redu. Poznam se dobro z Žuoanom. Pridite k nam in poskrbeli bomo, da dobite konja in puško.« »Pri Jupitru!« je vzkliknil Anglež in tolkel z dlanjo ob stegno, »to bo imeniten sport! Ljudje v Birminghamu bodo nevoščljivosti zeleni in rumeni, če jim bom to pripoveäoval. Kako je pa kaj z rujavimi medvedi in gorskimi levi? Ali je kaj upanja na kak lov v bližini Chicage?« »Vse, kar želite, najdete v Lin- coIns-Parku«, sem mu odvrnil. To je zelo obsežen rezerviran naravni park na severni strani mesta. Zverin je tu na stotine.« »Famozno, famozno! Pri Jupjtru!» je kričalnavdušenoAnglež. ^Predlagam, da gremo notri in kaj pijemo. In potem bi se rad naučil od vas narodno igro .Pocker'. Razumete, to moram znati!« Sei je pred nami v kadilni salon. Mi trijt smo si pa pomežikovali in suvaü drug drugega s komolci. »Tako prismodo poslušati je ve- selejše, kakor pa potopiti ribiški coin, he, stari dečko?« je zašepetal Sam. »Gotovo!« sem mu odvrnil. »Po- trpi samo, da ga dobimo pri igri.« Po okrepčilu smo pričeli s poukom igre ,Pockerl. Algernon je težko sledil ter si je moral zapisavati posamezna pravila v bi'.jeznico, da si jih je za- pomnil. Prihodnja dva dni smo bili vsi štirje nerazdružljivi. Anglež je napre- doval v igri- Malo se mu je začelo jasniti, čeprav je deial zelo smešne napake in tako neumno izpraševal, da smo se kar čudili. Brazy, urednik »Clarion-a«, nas je pričakoval v pristanišču ter se veselil, da nas zopet vidi. Ko nam je stisnil roke. je stekel za našim angleškim prijateljem, ki je sei ravno mimo ca- • rinarne ter se je ž njim dolgo pogo- varjal. Ko se je vrnil, smo ga vprašali, če pozna Angleža. »Angleža?« je rekel, »ta je toliko Anglež, kakor vi trije. To je Peter Ballon, igralec karakterjev in prva zvezda na Vaudevillskem gledališču, rojen v Chicagi in tukaj nristojen.« Poparjeni smo gledali drug dru- gega. »Ta nas je pa nabrisal!« je rekel Sam. »Obsedeli smo!« je zaklical Tope. »Povrhu je napisal naše naslove v svojo bilježnico!« sem pristavil. 'St.ev, 60 »NOVA DO B A « Stran 3. i'ohorje. Vsi plaiiinci in planiiikc so ulju- j dno vabljcni da posetiio ta obmcjiii kraa na.se pokrajine. Odhoti iz Ljubljana v soboto dne 3. junija ob 23.52, iz Celja v nedeljü 4 junija zjuiraj z vlakont od 2.10 zjutraj, prihod v Maribor ob 4.3U, ter z-ajtrk v kavarni Central. Ob 5. odhoct uiimo liabakuku po jnžni stezi k Man- borski koči. Ob 9.30 okrepčilo; 10.30 iz- iet k slapu ob Mariborski koči; ob 12. o- bed v Mariborski kuči; ob H. uri izlet čez Sv. Bolienk k KuSki koci, tarn oo 18. uri veoerja nato ob 19. uri povrateK v Mariborsko kočo, kjer se prenoCi. Pondeljek ob 4. uri odhod minio RušKc koee čez Keber po novi poti v Lobnico rnimo slapov k Stari Glažuti in eez A'ilr- ni Vrh 11a Klopni vrh. Ob 11. uri olvon- tev koče Mariborske podružnicc na Klop- ncm vrliu, ob 22. uri obud, ob 1-1. uri pla- ninska veselica, ob 17, uri odhod v Palo in z vlaki doinov. Na železnicah je do- voljcna polovična v-ožnja. Vsak izletniK nuj kupi celo karto do Pale, ki jo inora ükrbuo shraniti ker velja tudi za vožnjo nazaj v zvczi z izkaznico, ki jo izletniivi dobc v Mariborski all Kuški koči. VsaK uueieženee se naj radi preiioci.se do 30. maja javi v pisarni Sportne zveze (Nar. dom Ljubljana.) Vse planincc in planinke opozarjamo, da so poslužijo te izreüne prilike, da si Pohorje o^ledajo. CeljsKi odsek Sav. podr. SPD. Obrtni vestnik. OBRTNA RAZSTAVA V CEIJU 1922. Obrtna razstava v Celju 1922. Zu obrtno razstavo v Celju se je de- talo v zadnjem času mnogo premalo reklame v časopisih, kar se je splošno opažalo in tudi od raznih strani gra- jalo. Vzrok tiči v tem, da je tajniStvo razstave bilo z drugimi posli, sosebno tudi z osebnim dopisovanjem raz- stavijajočim tvrdkam tako obrerne- njeno, da ni moglo posvetiti dovolj pažnje reklami v časopisih. Tudi v tem oziru se bo odsiej stvar zboljšala vsled nastavitve nove pisarniške moči. — Kakor je razvidno iz razposlanih ti- skovin, se bo razstava v Celju otvo- riia 12. avgusta in ostane odprta do 22. avgusta. Prijave za razstavo so doSIe iz najrazličnejših krajev Slove- nue in 5e prihajajo, tako da je raz- stava kljub ogromnim žrtvam, katere doprinaSa zanjo Občeslovensko obrtno društvo v Ceiju, zasigurana. Prijavni rok se je podaljža! zaradi tega, ker so mnogi ma!i obrtniki dvomili, ali bi zanje kazalo se razstave udeležiti z ozirom na izdatke, ki jih imajo za izdelavo razstavnih predmetov, katerih izdatkov vsak mali obrtnik ne zrnore, vsled česar si taisti Izdatke na ta na- čin delijo, da ustanavljajo strokovne sk^pine in bodo svoje izdelke v takih skupinah razstaviii na način, ki bo dotičnim strokam gotovo delal najboljSo reklamo. Žalibog so tudi nekatere veqe tvrdke bile nekako zbegane, mi- sleC, da razstavne prireditve v Slove- niji konkurirajo ena drugi; mnogi tudi ne vedo, da bo razstava obsegala in- dustrijske in obrtne izdelke iz cele Siovenije in bo za Slovenijo prva raz- stava te vrste. Naglašati je treba v tem oziru tudi, da obrtna razstava v Ceiju nekako izpopolnjuje II. liubljan- ski velesejem, in^da je za one tvrdke, katere želijo razstaviti tudi na Ijublian- skem velesejmu, ugodno, če razstavne predmete po zaključku celjske razstave prepeljejo iz Celja v Ljubljano, kjer se velesejem otvori 10 dni pozneje, ali pa, komur to bolje ugaja, na rna- riborsko obrtno razstavo, ki se priredi 5e posebej za štajersko in prekmursko ozemlje in se otvori dne 8. septembra, vrdke, katere iz kakoršnega vzroka razstavnih predmetov za obrtno raz- stavo v Celju še niso prijavile, se se- dai opozarjajo, da to takoj storijo, ker bode gradbeni odsek v kratkem času priČel z razdeljevanjem prostorov. Raz- stava je po dosed an jih pripravah iz- redno vehkega pomena za napredek naše obrti in industrije že z ozirom na velik obisk iz vseh pokrajin naze države, ki je zasiguran; treba je torej, da se naši produktivni sloji pokažejo na razstavi v velikem obsegu s svojimi najboljšimi izdelki. Vsako pojasnilo glede razstave, naj se želi od kogar- koli, daje tajnišivo razstavnega odbora v Zadružni zvezi v Celju ali pa eks- pozitura urada za pospeševanje obrti v Celju, Prešernova ul. St. 3. kamor se je to-adevno obračati.— I Okroznica voiHceui v pridobninsKc priredbeiie komisije. 7- /akonom od 27. VI. 1921 je bilo ustrežeuo opetovano iz- razeni zahtevi pridobiiuih stanov, da se zopei sestavijo pridobninske koinisije. katere imajo odloeilno sodelovati pri oü- inerjanju pridobninske:<'a davka. Vslcd teg a je deleüaeija mmistrstva iinane Taz- pisala volitve članov pridobninskih ko- ¦jiilüii in njihovih nainestnikov na nedeljo 2S. maja tl. od 8. do 13. lire. Važen do- godek je to, ki pa bo imel le v tern slu- čaju ugodne posledije, ee bodo volilni n- pravieenei priinerno i/.koristili pridot)- ijeno pravico in cnodusno giasovali zx može svojega zaupanja. Volitev se vrsi za Uobo 8 let! Navodl'.a za volilce: :. Davkoplaeevalei so razdeljem v -4 raz- rede in voli vsak razred posebne komr- sije. 2. Voliti smejo sy.nio oJie osebe, Kt so vpisane v volilneui iineniku in so v posesti vseh drzavijar.skili in politienu pravic. Komur pošljeino to okrožnico, ta ima volilno pravieo in.';ihko glasuje toJi- kokrat, kolikor dobi okrožnic Uavčne o- blasti ne razpošiljajo nikakih legitimacy. 3. Vsak volilni upravieenec voli pri pn- stoinein davenern uradu. Le voiilci inc- sta Celja volijo pri davcueni okrajnem oblastvu v Cclju, oni iz vrauskegu sou- uega okraja pa v občinskeui uradu na Vranskem. 4. Voli se ustmeno in osebno. Pooblastilo ne velja. Ce je v podjetju vec družabnikov, sine voliti saino en dru- žabnik za to podjetje. Priporoea se seboj vzeti kakoršnokoli kgitimacijo za slučaj, da je volilec volilni komisiji nepoznaru 5. Vsakdo voli v tistem razredu, za kaie- rega je okrožiiici pridjana kaudidatna lista. Lista se je na sestanku zaupnikov vseh okrajev v Celju dne 21. tm, spora- zunino sestavila. Volilce naj kratkoiuaio komisiji to lista predloži ali pa tain na- vedena imena prečita. 6. Morebitn- pn- tožbe zoper postopanje voliine komisije se naj z natanenimi dokazi še isti dan naziianijo Obeeslov. obrtneinu društvu v Cclju. Naše ^eslo bodi: V nedeljo 28. maja 1922 vsi na volišče! Slov. trgovsko društvo v Celju. Obeeslovensko obrmo društvo v Ceiju. Naši kandidati so: Pri- rcdbeiii okraj Celje mesto. 111 razrea: 1. Lukas Fran, industrijalee v Celju, 'L. Kebek Ivan, kljueavnicar, Celje; nanie- stniki: 1. Plahuta Jernej, trgovee, Celje, 2. Vehovar Kranjo, mizar, Celje. IV. raz- ied: 1. Bizjak Ivan, krojae, CeJje, 2. Uo- bce Karol, spcdiier, Ccljc; nainestniki: 1. Hohiijeo Miloš, kipar, CeJje. 2. Roue Anton, tiskarnar, Celje. Priredbeni okra]: polit. okraj Celje. 111. razred: 1. 13erger Ivan, čevljar, Loke 113 pri Trbovljah, *. Piiih Viktor, trgovee, 2alec. NamcstniKr. i. Cniak Ivan, tcsar, Sv. Matevz pn Brasloveah, 2. Vuga Fran, gostilniear m trg., Oro'belno. IV. razred: 1. Habjan Ivan, niesar, Smarje pri Jelšah, 2. Kolar .iosip, mizar, Vransko, 3. Naraks Iva«, sodaviear, (iornja Ložniea pri Žaleu, -i. l^ozin Miloš, klepar, Trbovlje II. Naine- stniki: 1. Confidenti Fran, gostilniear 2a- vodna pri Celju, 2. Prislun Josip, trjju- vee, Uornjigrad, 3. Žipek Josip, kljuüav- ničar, Laško, 4. Trocar Pete;, sedlar, Mo/.irie. Jugoslovanski gasilec. Gasilska župa ŽaJska opozarja po- novno vsa včlanjena ¦društva, da morejo do gasilskega zleta v Rogasko Slatino znati brezhibno vse redovne vaie. Po- zivlja vsa dništva. da pr'avoeasno vrnc- jo vposlane priglasnice na prostovoljno gasilno in reševalno društvo v zdravill- šcTi Rogaška Slatina. Ta pravočasna vpošiljatev je tembolj potrebna, ker 7.Q jsedaj prihajajo poroeila o številnem pri- hodn hrvaškili tovarisev, in se druStvo na prepozne prijave ne bode moglo ozl- rati, ker bode, kakor vse kažc, udelcžba zelo v'ülika. Castna dolžnost cianic 2u- pe je, da se v eim največjem štcvilu te- ga izleta udeleže že osobito radi tegs, ker poseti ob tej priliki prvokrat beo-" jiradsko ¦-tp:-;'.!1-. društvo svoje slovenske tovariše. Zuruvo! Gasilska župa žalska, dr. Bergman, t. e. naeelnik. Dnevna kronika. Üülijanska kraljeva dvojica v Trstu. V nedeljo je bil v Trstu kraljev dan, kra- ljeva dvojica je bila nad vse veličastno in prisreno sprejeta. mesto ie bi!o v za- stavah in je bilo zveeer razkosno raz- svetljeno. Ob prihodu kraljeve dvojice v mesto so ji bili predstavl}eni v vladni pulaei v skupini senatorjev in poslaueev i tudi slov. poslanei Josip Lavreneie, dr. Karel Pod.tcornik, dr. Ulikse Stanger in dr. Josip Wilfan. Kralj in kraljica, stoje- ea sredi sprejemnega salona, sta stiskala roke pristopujoeim senatorjern in poslan- ceni. Kraljeva dvojiea se je spustila v pogovor s posameznimi. Posl. Wilfan je rekel kraljici. da so navzoči tudi jugoslo- venski poslanei in da se bo štel sreenega, ee bo smel govoriti z Nje Velieanstvom v nasem jeziku, kakor bo prosil tudi kra- lju, da posluša v tem jeziku nas prvi po- zdrav. Posl. Wilfan je nadaljcval srbsko- hrvatski: »Naši Ijudje bodo srečni, ko bodo pozdravili v svoji sredi hčer Crne .Wore.« Na prijazni kraljiein odgovor )e dejal: »Tudi naše Ijudstvo želi niiru in sprave. Upajmo, ko pride doba resnične ljubezni med narodi. da bodo takrat re- šena vsa še odprta vprašanja.« Kraljie», ki jo krasi izredna milina glas» in pokrle- da, je zakljueila z besedami: »J>a Bo.i? da!« Mejtem je kralj nagovoril poslanca Podgornika, ki sc je predstavil kot za- stopnik goriškega volilnega okraja. Kravj se je zanimal tudi za stanje poijcdel.stva, nakar je posl. Podgornik opomuil, da je trajno slabo vreme zelo zadržalo dela in da je treba želeti, ko se je sedaj obrni- lo na lepo, da se škoda še pravoeasno popravi. Ko se je nato kralj obrnil proti ostalim našim poslancem, ga je posl. Wit- fan zaprosil, da bi ga srnel po starodav- nem obieaju ob taki slovesni priliki po- zdraviti najprej v našem jeziku, ter je nadaljeval slovenski oziroma v druffi po- lovici nagovora v srbsko - hrvatski, prea_ stavljajc sproti stavek za stavkom na it.alijans.ki jezik: »Velicanstvo, iskreno pozdravljeni v tej deželi v imenu naScsa ijudstva. ki je pripravljeiio izpolnievati svoje dolžnosti nasproti državi in Vas prieakuje z globoko spoštljivostjo. Kjcr- koli bostc stopili ž njim v stik, boste spo- znali njegovo odkritosrenost in njej.rova čustva.« Kralj je poslušal ta pozdrav z vidnim zadovoljstvom in se je zanj za- hvalil. Posl. Wilfan je nato dodul, da bi bil sprejem po deželi, kolikorkoli bo go- to vo lep, šc pridobil na pestri prazuIC- nosti, ko bi se nam bilo dovolilo okrasiti dome tudi z našimi narodnimi barvaml polcg državne zastave, ki ji gre prvo mesto. Kralj je spet omenil vojne škode in so mu nasi poslanei od.u'ovorili, da sc rešitev tega žffoeejja vpra-sanja že pre- doJ^o zaviačuje. Oovorilo se ie jui kralje- vo opornbo še o vrnitvi vojnih ujetnikoy in obsojencev in na koncu se je kralj do- taknil tudi podobnosti našega jezika s srbskim, nakar ic posl. Stander dodai, da je naš jezik v Istri enak srbskemu. Koneno je tudi kraljica pristopila k sku- pini naših poslancev naffovorivši jo v prekrasni svoji rodni govorici. v kateri se je potem vršil ves pogovor. Proti posl. Podgorniku je omenila, da pozna Gorico, kjer jc bila še s svojim ranjkim- ocetorn. Dalje easa se je razgovarjula s po.s^. Stangcrjem, ki jo je pozdravil v imenu Ijudstva. ki govori prav isti jezik in bi jo rado najprisrčncje pozdravilo v njem na svojih domaeih tlch. Kraljica je ginjeno odgovorila, da pride eas tudi za to, vpra- šavši nadalje, ali je mnojro liudstva iz na- 5ih krajev padlo v vojni in ali ljudstvo tipi; da upa, da pride kmalu tudi v vz- hodno Istro; koneafa je z besedami »Tiit ce bolje«. Posl. Lavreneie je omenil kra- ljici, kako jo Postojna radostno prieaku- je. Izjava. Podpisane si štejenij v. doiž- nost, da javno priznamo korist šoic »Univerzal«, v kateri smo se pod voU- stvom g. prof. S. R. Ro-siea iti njegoviM učiteljic izueile v krojenju in šivanju ob-- ieke in perila, ter v kratki dobi enega nieseea pridobile najboljšo podiago za iiadaljno izobrazbo. Ker je ta teeaj veli- ke Jvoristi za narod, ga vsem materam in dekletom najtopleje priporočamo. Iz- ražamo ob tej priliki g. rrof. RosiCu iskreno zahvalo, za njegov trud in po- zrtvovalnost, tt-r beiežimo hvaležne. u- cenke I. tečaja. V Ljubljani 23. mala 1922. Mimi Dobovšek, Ida Volkar, Ma- rija Mohor, Cilka Vodišek, Angela Ko- dela, Anka Jukie, Pa via Zima, Rez( Klaneik, Mara Zupaneič, Lucija Alba- neže, Fani Senica, Pa via Stirn, Ivanka Gregorie, Ana Klemenc, Terezija Koče- var, Marica Trampuš, ue. str. sole. Ljud- mila Pišinec, Clza Verovšek, Zvonka Delak. Frida Fridaršič, Boljka Franeiška, Ana Ulčar, Maruška Stupiea. Vera Ko- ser, Franeiška Molk. Angela Ulaga, Ma- r'nii Trusnovič. 558 i -----------------'—• Narodno gospodarstvo. H M E L J. Ul. poroeilo Hmeljarskesa tlrustva za Slovenijo o stanju hmeljarskih nasadov. 2atec, CSR, dne 18. maja 1922. Tu pri nas irnamo že tri dni ugodno vreme in topic noči. Za razvoj hmeljske rastllne je bil ta preobrat vremena nujno potre- ben. V rano obrezanih nasadih se poganj- ki že privezujejo, v pozno obrezanih pn še isti niso vzklili. Precejšnji del naScga okoliša je po bolhaču tako zelo napaden, kakor že desetlctja ne. To nadlogo sta povzročila neugodno vreme w mrzlc no- ei. O škodi, povzroeeni po bolhaeu se da- nes še ne more razpravljati, vendar sc že laliko reee, da je stanje jako različno. Proti normalnim letom je rastlina v r<\r- voju za 3 i— 4 redne nazaj. Lansko leto je bil hrnelj sredi maja že 2 — 3 m visofc. Sedaj se množina letošnje letiiie nc to kaj ugodno razsojevati. Stanovitno toplo vreme zamore Se kaj popraviti in znmujeno nadomestlth Tu so se leto.s v obilni meri pokazali hmeljski kebri in ogrei. kateri škodliivci ogrožajo hmeljsko koreniko. Pri pomnoženem povpraševanju je razpoloženje na hmeljskem trgu mirno; cene za prima blago so stanovitne. za sekimda pa oslabele. Za dobro blago sre- dnje kakovosti se plačuje or> 2500 — 3000 Č. K za 50 kj?. »Saazer Hopfen- und Braiier/.eituns« Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Siinnlc. "Lepota kože, obraža, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo z razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospefa iz vseh dežel sveta na lekarnarja Fellerja: ELSA4 LILITNO MLEČNO MILO, najbolje blago, najfinejSe »milo lepote«; 4 kosi z zamotom in poštnino K 120'—. .Elsa1 obrazna pomada odstrani vsako neči- stost kože, solnčne , pege, zajedance, na- * bore itd., naredi kožo mehko ro2nato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 krön. „ELSA" TANOCHiNA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, zapre- čuje prliut, prerano osiveJost itd. 2 porce- lanasta lonCkjt z omotom in poStnino 80 K. P^'oeäajaBci ako naročijo najmanj 12 kosov od jodnega predmeta, dobe popust v naravi. 5 HÄZNO. Lllijuo mleko 24 K, Brkomaz 10 K, najflnejši Hega-piider dr. Klucjcrja v volikih orig. škatljah -10 K, na]fincjSi Hcga zobni pra*ek v patent škatljah 10 K, puder za gospe v vrcCicah 8 K, zobni praSek v škat- liah 12 K, v vreCicah 8 K, Sachet diSavc za perllo 12 K, Schempoon za läse 8 K. rumcnilo 12listkov 18 K, naj- flncjšl parflm za 48 in 00 K, moCna voda za lasc 80 K. Za te razne predmete se zamot in poStnlna posebej raCuna. EUGEN V. FELLER, Iekamar STUBIGADolnja, Elsa trg št. 356, llrvaško. Podpisani poučuje učence za pripravo v vstop v latinsko šolos slovnico, matematiko, latin&čino, enako za me- ščansko in Ijudsko šolo, druge pa sloven- žčino, nemSČino, srbo-hrvaško pisavo. Proda tudi razne slovenske in nemške knjige. Ivan Adamič nadučitclj v poW., 559 1 Celje, Aleksandrova ulica 6tev. 7. Priporočam se cenj. odjemalcem z svo- jimi lastnimi izdelki po izvanrednih nizkih cenah ter točnim in jamčenim izdelovanjem. Cene in blago na ogled. Ivan Lavtap izdeiovalnica zgornjili delov In cevljey, Celje, Za kresljo SteY. 5 (pri gledallšcu). 556 1 CM lETIfCA! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. "Pečnife ordinira z izjemo torka in petka v Št. Jurju ob j. t. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako do zdravja priti, ozdraviti. Naznanllc Vsem trgoveem, medistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s klobuKi In slamnikl v Celju, Gosposka ulica št. 4. 45—13 Y*ranc Cerar, ^ovarna klobukov in slamnikov v Domžaiah Stran 4. NOVA D Q B A « Stov. 60, POSOJILNICA V CEL1U NARODM DOM (NA OOLU V PRITOÖJU) I Stanje bran, vlog tez K 52,000^000— 1 Vrednost rczerv čez K 14,000.000'— I Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4% brex odpovedi, 4Jf - 5% m odpovedjo, večje sfalne naložbe po dogovoru Obavlja v»e denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje. Regästpov. tei»editna in »tavbena i«dpugatiom,zAv. ^ ¦¦ "LflLSTNI DOM" Sjojr«ojieiffi«i ftpatraiifi«) wiege on j.-.h obp»«fuje no 41/2o/o §*ii»z in pol K od sto, pa*Pti odpovedi (5%) pet od sto. Dobroidoča pstilna •9 vzame v najem ali na račun. Kdor mi isto preskrbi, dobi dobro nagrado. Nasiov v upravništvu »Nove Dobe«. 553 2 [ Obi. konc. posredoualnica | za promet z realiteiami: * Union F. flrzenseii CEL3E Hralja Petra c ZZ CEL3E Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljišč, his, vil, gradov, veiikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45—3 Vaša žella meti res dobro in zanesljivo uro, je jzpolrpena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke Siatitia©!?, Prihranite si popravljanja in tudi jezo. Najflnejše ure iz nikla, srebra,tula, zlata itd. Naroene ure. 228 13—12 Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste. Zahtevajte cenik s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER Ljubljana St. 993. Pošljite samo 1 dinar za stroSke, ako 2elite, da se Vam pošlje brezplačno veliki katalog. komplctna nahrbtna briaegalnica za kropijenje vinogradov. Natančneje Za kre- sijo St. 5 Celje. 557 1 Zidarshi mojstepz mXet" sprejema vsa v to sir*o- ko spadajoča de8a kakor tudi popravo in stavbo novih štedilnikov. Delo se izvršuje točno in 3—3 strokovnjaško. Leopold RRiffosrai Gosposka uB. 34. CeSje, ttei Oser. mw niehsandFQua c 57 Telefon 88 Trgovina drv, premogai sena, slamc, Krompirja, fSžolaf žita in drugih deželnih pridelkov. Brzojav: Andrej Oset Maribor. Traovski iicenec z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Anton Mocnik 5—3 Celje, Glawni iipg. Mehanična delavnica Dragof in Heš Celje, Mapihop&ka cu II. Popravila motorjev, koles, pre- cezijskih strojev, vulganiziranje plaščev in zračnic, prodaja istlh ter vsa v to stroko spadajoča dela. Naročiia se izvršujejo httro in po zmernih cenah. 3—2 Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Petra crosta CELJE Kralja Petra oesta izvršuje vsa dela točno In solidno. S S S Cene zmerne. 53 Proračuni n^ ruzpolago. 52-20 itazširlatte „Wovo Dobpr IB 126 50-17 ' I iCM IP VSEH VRST M 4taJ I ]• Li PRIZNÄNO SOLIDNÄ POSTREŽBA I FR8N30 FR69NEL - CEL3E Goaposka ulica 26. SUKNO 82 50—19 pristno česko za moSke in ^olweno za ženske obleke in razno manufak- tupo kupiie padi di«*ektine^a importa po čudovito nixkih cenaSi samo v veBetrgovins in razpošiljaBnici Mm Sf ermeclclp G©lje« 99 104-34 Oglejte st manuf akturne trgovinct a. KUDISZ Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnicf kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na di*obno in d«*&©io« Dospeia je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer , sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Dstanovliena 18E4. Hranilnica mestne občine Celje Y lastni palači i>i?i kolodvopu. Ustanovljena 1869. § 3 o "5. ea 52-20 Sfanje hranilnih vlog K 35,000.000. Vi-ednost rezervnega zaklada K 8,000.000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uamost in ugodno obrcstouanje. Pošlne položnice strankam brez- p!ačno nn razpolago. Rentnino plačuje zaood iz suojega. I SPREJEMA ludi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirjc, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih »afeblagajnah, tako, da obdrži kljuC stranka ' sama. OSKRBÜJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednoslnih papirjeu itd. lzur- šuje za nje tudi inkaso in druga denama opra- uila najkulanftieje. IZPLACILA u taozemstun izredno ogodno in promptno. Posojila vseh wrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezpločna pojasnila in strokounjaški nasueli u useh denarnih prašanjih. •'• I IS- o'