Kamniški OBČAN
St. 9
52. leto
Kamnik, 7. junij 2013
Gasilci iz Šmarce praznovali
Za 30 let gasilska parada in veselica
Tri desetletja uspešnega in plemenitega delovanja mnogih gasilcev in gasilk ter krajanov Šmarce je zaokrožila gasilska parada s slovesnostjo in veselico v soboto, 25. maja. Predsednik PGD Šmarca Jure Jemec, župan Marjan Šarec, krajan Matjaž Šporar in predstavnica vrtca Sonček so prerezali slavnostni trak ob obnovitvi fasade objekta ga-
silskega doma, v katerem domujejo še kulturni dom, knjižnica in vrtec. Prijetno razpoloženje, ki so ga v program s svojimi nastopi prinesli otroci z vzgojiteljicami iz vseh treh skupin vrtca Sonček v Šmarci in Mestna godba Kamnik, se je nadaljevalo na daleč poznani šmarski gasilski veselici z ansamblom Vesele Štajerke. Več na 3. strani.

j D SMARCAf
Gasilci iz Šmarce so ponosni na številčni podmladek, med240 člani je kar 64 članov mlajših od 18 let. »Delo z mladimi je pomembno poslanstvo gasilstva, saj so mladi tisti, ki skozi igro, izobraževanja in tekmovanja spoznavajo pomen gasilstva, pravilno reagiranje v življenjskih situacijah ... «, pravita predsednik PGD Šmarca Jure Jemec in predsednik komisije za mladino Boštjan Šuštar (na fotografiji na levi)
VERA MEJAČ
Godba daje mestu poseben pridih
V letošnjem letu Mestna godba Kamnik praznuje visok jubilej - 165 let godbeništva v Kamniku in 115 let ustanovitve mestnega godbenega društva, kar jo uvršča med najstarejše orkestre v Sloveniji. Jubilej so proslavili minuli konec tedna z bogatim tridnevnim praznovanjem: v petek, 31. maja, s slavnostnim koncertom in svečano akademijo, v soboto z glasbeno prireditvijo Veselo v Kamnik, vrhunec praznovanja pa je pomenila nedeljska povorka dvanajstih godb po starem mestnem jedru Kamnika na čelu s slavljenko - Mestno godbo Kamnik.
VERA MEJAČ
Reportažo s praznovanja objavljamo na straneh 8 in 9.
NAŠ POGOVOR Z ANDREJO MALI
»Biatlon imam res rada, počnem ga z ljubeznijo«
Biatlon spada med športe, ki ima iz leta v leto več privržencev. V Nemčiji, na Norveškem in v Rusiji je biatlon najbolj priljubljen zimski šport, priljubljenost pa mu raste tudi v Sloveniji. Dinamika teka in streljanja ga delata privlačnega in zanimivega, gledalca pa vse do konca tekme pušča v napetosti in negotovosti. In če biatlon s kombinacijo teh dveh disciplin za gledalce pridobiva na privlačnosti, pa za tekmovalce pridobiva na težavnosti: tek zahteva dobro kondicijsko pripravljenost, streljanje pa umirjenost, koncentracijo in tehnično podkovanost.
Kamničanka Andreja Mali je z izjemno motiviranostjo, vztrajnostjo in nadarjenostjo postala vrhunska športnica in biatlonka z odličnimi uvrstitvami v evropskem in svetovnem merilu, med katerimi ima posebno vrednost srebrna medalja z lanskega svetovnega prvenstva v disciplini mešanih štafet. Letos, če bo šlo vse po sreči, jo čakajo že četrte olimpijske igre. Pogovor z njo objavljamo na 7. strani.
Četvorka, ples in slovo kamniških maturantov
Letošnja generacija 158 maturantov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik se je v ponedeljek, 27. maja, poslovila od svojega srednješolskega mesta s tradicionalno četvorko. Dobro razpoloženi dekleta in fantje so po prejemu spričeval skupaj z učitelji in v.d. ravnatelja mag. Šemsom Mujanovičem v sprevodu prehodili pot od šole do Glavnega trga, kjer jih je pozdravilo lepo število staršev, babic in dedkov, prijateljev in tistih, ki se z nostalgijo spominjamo srednješolskih dni.
Kot je že tradicija, so maturanti zaplesali četvorko in nas razveselili še s spletom standardnih in latinskoameriških plesov, pridružil se jim je tudi v.d. ravnatelja mag. Šemso Mujanovič.
V teh dneh pa se maturanti spopadajo z zrelostnimi izpiti mature. Želimo jim, da pokažejo vse svoje znanje in sposobnosti. Srečno!
Več na 3. strani.	SAŠA MEJAČ
Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 21. junija.
Rok za oddajo člankov je v petek, 14. junija, oglase in zahvale pa lahko oddate še v sredo, 19. junija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Rekordno dolga majska seja Občinskega sveta Kamnik
O zagotavljanju mest za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, nakupu zemljišč za šport ...
Na majski seji, ki je trajala do poznih večernih ur, so se svetniki seznanili s Ciljno projekcijo razvoja Občine Kamnik in Načrtom investicij v šolsko mrežo. Število osnovnošolcev se bo namreč do leta 2023 še naprej povečevalo, zato mora Občina zagotoviti zadostno število kapacitet v osnovnih šolah. To pomeni bodisi zgraditi nove objekte bodisi prerazporediti oddelke v obstoječih podružničnih šolah. Pregled predvidenega števila osnovnošolskih otrok kaže, da bo rasti v obdobju 2013 - 2023 sledil padec, saj bo število osnovnošolskih otrok leta 2040 predvidoma celo nižje od obstoječega. Študija navaja, da se torej zaenkrat - poleg že začete in načrtovane prenove mestnih šol z zagotovitvijo dodatnih učilnic - ne kaže kot ustrezna gradnja še ene nove osnovne šole.
Vroča razprava se je vnela o nakupu zemljišč za športne aktivnosti na Duplici/Šmarci (od NK Virtus) in v Mekinjah pod samostanom ter o različnih možnostih zagotovitve dodatnih kapacitet predšolske vzgoje za prihodnje šolsko leto: podelitvi koncesije za štiri oddelke v prostorih nekdanje trgovine Mana v Kamniku in trgovine Tuš v Nevljah, nakupu vrtca Trobentica na Fužinah ter modularnih enotah, ki bi jih postavili na območju obstoječih vrtcev.
Več na 2. strani.
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA PIKNIK PONUDBA, PIJAČE TUDI PO DISKONTNIH CENAH!
90% pokritost občine Kamnik
Internet
UGODNO!
Od 18 €/mes.
hiter zanesljiv, brezžično do naročnika
040 997 007 031 631 715, info@gorosan.com ^^	www.zvezdatv.si,www.polans.si
Rekordno dolga majska sveta Kamnik
Na zelo dolgi majski seji, ki je trajala do poznih večernih ur, so se svetniki seznanili s Ciljno projekcijo razvoja Občine Kamnik in Načrtom investicij v šolsko mrežo. Število osnovnošolcev se bo namreč do leta 2023 še naprej povečevalo, zato mora Občina zagotoviti zadostno število kapacitet v osnovnih šolah. To pomeni bodisi zgraditi nove objekte bodisi prerazporediti oddelke v obstoječih podružničnih šolah. Maksimiljan Železnik, univ. dipl. prav., zunanji sodelavec iz Evropskega pravnega centra, je predstavil ugotovitve strokovne komisije, ki je na podlagi poročila Nadzornega odbora o opravljenem nadzoru rabe javnih sredstev na področju zimske službe preverila koncesijsko pogodbo in izvedla pogajanja s koncesionarjem Komunalnim podjetjem Kamnik, d.d.. Komisija je ugotovila, da Občina Kamnik ne plačuje nesorazmerno visokega nadomestila za vzdrževanje občinskih cest, poleg tega niso podani razlogi za spremembo ali odstop od pogodbe, koncesijsko razmerje pa je ustrezno urejeno. Vroča razprava se je vnela o nakupu zemljišč za športne aktivnosti na Duplici/Šmarci (od NK Virtus) in v Mekinjah pod samostanom ter okoli informacije o zagotavljanju dodatnih kapacitet predšolske vzgoje za prihodnje šolsko leto. Še vedno se izbira in razpravlja o različnih možnostih (podelitvi koncesije za štiri oddelke v prostorih nekdanje trgovine Mana v Kamniku in trgovine Tuš v Nevljah, nakupu vrtca Trobentica na Fužinah ter modularnih enotah, ki bi jih postavili na območju obstoječih vrtcev). Z amandmaji je bil sprejet rebalans proračuna, seja pa je bila zaključena s precej kritično razpravo o odgovornosti za nastalo situacijo v zvezi s prometno ureditvijo v središču mesta .
Ob prenovi mestnih šol gradnja še ene nove šole ne bo potrebna
Matej Bratina iz družbe KODA, d.o.o. je svetnike seznanil s Ciljno projekcijo razvoja občine Kamnik in Načrtom investicij v šolsko mrežo, katerega namen je prikazati vpliv demografskih gibanj na kapacitete osnovnih šol v prihodnjih letih. Po letu 2003 beleži kamniška občina močan naravni in selitveni prirast (ta se je po letu 2007 zmanjšal), vse skupaj pa se odraža v pomanjkanju kapacitet v vrtcih in šolah. Intenziven demografski razvoj v preteklem desetletju je predvsem posledica priseljevanja mladih družin. Glede na to, da bo temu sledilo tudi prilagajanje kapacitet osnovnih šol, se postavlja vprašanje, kako naj občina v prihodnje oblikuje mrežo osnovnih šol in njihovo kapaciteto, da bo zagotovljena ustrezna raven osnovnošolskega izobraževanja v občini. Pregled predvidenega števila osnovnošolskih otrok kaže, da bo rasti v obdobju 2013 - 2023 sledil padec, saj bo število osnovnošolskih otrok leta 2040 predvidoma celo nižje od obstoječega. Študija navaja, da se torej zaenkrat - poleg že začete in načrtovane prenove mestnih šol z zagotovitvijo dodatnih učilnic - ne kaže kot ustrezna gradnja še ene nove osnovne šole.
S Ciljno projekcijo razvoja občine Kamnik se predlaga model poselitve, s katerim se decentralizira obstoječega. Kot izhaja iz ciljne projekcije, terja ta model izgradnjo zlasti lokalnih središč, ki so sedaj le v zametkih.
Svetniki so se v preteklih letih seznanili s podobno analizo, ki v določenih delih ni bila povsem skladna z omenjeno. Poudarili so, da so na problematiko s pomanjkanjem kapacitet v vrtcih, šolah in nenazadnje pozneje tudi v domu ostarelih opozarjali že dalj časa, zlasti v obdobju, ko se je v Kamniku veliko gradilo in ko so se priseljevale mlade družine. Sedanja občinska uprava (v nadaljevanju OU) vlaga veliko naporov v rešitev problematike, potrebno je izkoristiti tudi vsako državno pomoč. Že danes je potrebna previdnost pri gradnji objektov, pri tem pa se ne sme preveč zadolževati prihodnjih rodov. Glede na to, da podatki kažejo, da bo v mestnih šolah pomanjkanje kapacitet, v nekaterih podružničnih šolah pa bodo oddelki prazni, bi bilo neodgovorno graditi nove šole. Na splošno svetniki podpirajo podružnične šole, ki ne samo razbremenijo mestne, pač pa tudi vzpodbujajo razvoj kraja, mu dajejo energijo in moč. Kot je še pojasnil Bratina, mora vsaka lokalna skupnost vlagati v podružnične, matične šole in v kvaliteten kader ter dodal, da se projekt gradnje OŠ Frana Albrehta ne izmika, vprašanje je samo ali šolo zgraditi na novo ali jo obnoviti.
Gibanja števila osnovnošolskih otrok v občini Kamnik do leta 2060
Naravni, selitveni in skupni prirast v občini Kamnik za obdobje 2000-2011
Kamniški (JBCAN -Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 7. 6. 2013-
seja Občinskega
Občina Kamnik plačuje za vzdrževanje občinskih cest nadomestilo, primerljivo z ostalimi občinami
Na podlagi Poročila Nadzornega odbora o opravljenem nadzoru rabe javnih sredstev na področju zimske službe v letih 2008, 2009 in 2010, obravnavanega na 20. seji je občinskega sveta (v nadaljevanju OS), je župan s sklepom imenoval strokovno komisijo z nalogo, da izvede pogajanja z izvajalcem gospodarske javne službe urejanje in vzdrževanje občinskih cest; da preveri koncesijsko pogodbo, ugotovitve nadzornega odbora, sklep občinskega sveta in cene storitev in da na tej osnovi pripravi poročilo o ugotovitvah in doseženih rezultatih pogajanj. V omenjeno komisijo je bil vključen zunanji strokovnjak - pravnik Evropskega pravnega centra Maksimiljan Železnik. Strokovna komisija (ki sta jo poleg Železnika sestavljala še mag. Matjaž Srša in Boris Ravbar iz oddelka GJS) je pregledala strokovne podlage za podelitev koncesije za urejanje in vzdrževanje občinskih cest v občini in izvedla pogajanja s koncesionarjem Komunalnim podjetjem Kamnik d.d. Ugotovila je, da ni možno primerjati cen posameznih storitev izvajanja javne službe, ki bi morale biti poenotene, da bi bile primerljive. Ugotoviti bi bilo treba, kaj posamezna cena vsebuje, torej ali cena prevoza vsebuje tudi nakladanje ali razkladanje ter podobno. Na osnovi te ugotovitve se je strokovna komisija opredelila, da bo opravila pregled stroškov izvajanja javne službe po enotni osnovi, to je strošek na kilometer ceste. Na osnovi analize je ugotovila, da Občina Kamnik ne plačuje nesorazmerno visokega nadomestila za vzdrževanje občinskih cest, da je to nadomestilo primerljivo z ostalimi občinami in celo nižje od sosednjih občin. Iz navedenega ne obstajajo razlogi, da bi občina odstopila od koncesijske pogodbe. Sam odstop bi imel za posledico večjo odškodnino, ki bi jo koncesionar lahko iztožil, lahko pa bi tudi uveljavljal izpad dobička do konca trajanja koncesijskega razmerja. Svetniki z ugotovitvami niso bili zadovoljni: občina Kamnik zaradi svoje lege in bolj visokoležečih terenov ni primerljiva s sosednjimi občinami. Koncesionar naj bi za izvajanje storitev plačeval podizvajalce (večinoma okoliške kmete), vendar manj, kot je plačan sam. Svetniki tudi niso hoteli razdora pogodbe, so pa želeli, da komisija ugotovi njeno škodljivost in da se koncesionaija opozori, da odpravi določene napake oziroma naj delo opravlja temeljiteje in tako, kot je dogovorjeno v pogodbi. Zato so sprejeli dodatna sklepa in sicer naj OU in koncesionar celovito odgovorita na pripombe Nadzornega odbora ter s poročilom o tem seznanita OS.
Novelacija Investicijskega programa OŠ Toma Brejca predvideva rok končanja gradbenih del 1. januarja 2014
Samo Pajer, CSE, d.o.o. je na kratko predstavil vse spremembe v investicijskem programu projekta Rekonstrukcije in gradnje prizidka s telovadnico Osnovne šole Toma Brejca. Povedal je, da se je rok končanja gradbenih del prestavil na 1. januar 2014, ko naj bi bil opravljen tehnični pregled. Določena sredstva naj bi prispevala tudi država, zato je bila zaradi uskladitve občinskega in državnega načrta razvojnih programov tudi izvedena novelacija Investicijskega programa, ki je bil potrjen novembra lani. Občina je namreč 16. aprila s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejela sklep in pogodbo o sofinanciranju projekta v višini 2.961.711 evrov, ki je bila podpisana 30. aprila. Projekt je bil na podlagi sprejetega proračuna Republike Slovenije za leto 2013 uvrščen v Načrt razvojnih programov. V sklepu o izbiri projekta junija 2011 je bil naveden znesek 3.059.132 evrov. Občina Kamnik je s tem projektom prav tako kandidirala za sredstva ZFO-1, ki jih je razpisalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, gre za znesek v višini 440.988 evrov. Investicijski program je pripravljen skladno z zakonodajo in vsebuje vse tiste podatke, opise tehničnih, tehnoloških in drugih predlaganih rešitev ter analize, ki zagotavljajo učinkovito uporabo javnih sredstev oziroma izvedbo investicije. V njem so prikazani tudi vplivi predvidene investicije na okolje.
Vroče o nakupu nepremičnin za športne dejavnosti na Duplici in v Mekinjah
Vroča razprava se je razvila o nakupu nepremičnin za športne dejavnosti na območju med Šmarco in Duplico, kjer bi zemljišče za nogometno igrišče odkupili od NK Virtus ter zemljišče v Mekinjah pod samostanom. Vsi so se strinjali, da je občina precej »podhranjena«, kar se tiče športnih površin, in da jih je potrebno zagotoviti. Glede zemljišča pri NK Virtus so izrazili skrb, da bi igrišče zakupili nogometnih klubi izven Kamnika, ki bi na ta način onemogočili uporabo domačim igralcem, občina pa bi imela s tem predvsem stroške. Zemljišče v Mekinjah naj bi bilo precej drago, poleg tega je trenutno še kmetijsko zemljišče, zaradi česar bi morali spremeniti njegovo namembnost. OU je že poizvedovala za soglasja pri spremembi namembnosti in sicer v »zeleno« zemljišče, namenjeno športnim dejavnostim, in meni, da ne bo večjih težav. Poleg tega je občina v prednosti, če zaprosi kot lastnica zemljišča, saj gre za širši javni interes. Ker je potrebno narediti vsaj prvi korak, da bi se športne površine enkrat v prihodnosti realizirale, je bil sklep o soglasju k nakupu potrjen, vendar z dodatnimi sklepom s tremi točkami:
Občina Kamnik naj nemudoma pristopi k pridobitvi zemljišč v okolici igrišča Virtus, ki so last Občine;
Občinski svet Občine Kamnik zahteva od upravnika igrišča, da sprejme pravilnik o uporabi igrišča, ki bo določil ceno uporabe in prednostno pravico do uporabe igrišča s strani občanov občine Kamnik, klubov in društev s sedežem v občini Kamnik;
Najemna pogodba za igrišče Virtus potrebuje soglasje Občinskega sveta.
Kako zagotoviti kapacitete v vrtcih za prihodnje šolsko leto?
Že na aprilski seji je potekala burna razprava o zagotavljanju dodatnih kapacitet predšolske vzgoje za prihodnje šolsko leto. Občinska uprava naj bi v skladu z usmeritvami Občinskega sveta naredila vse, da že zgrajeni objekt na Fužinah prične delovati za namen, za katerega je bil adaptiran. Glede na izkazane potrebe staršev po predšolski vzgoji in varstvu za šolsko leto 2013/2014 je ponovno razpisala koncesijo. Ker uspešnega izida razpisa ni mogoče z gotovostjo napovedati, občina pa je dolžna zagotoviti potrebne dodatne kapacitete vrtca, želi OU naročiti izdelavo projektno tehnične dokumentacije, ki je podlaga za izvedbo modularnih bivalnih enot. Nekateri člani OS so izrazili bojazen, da bodoči koncesionar ne bi mogel izvajati koncesije za celotno razpisano obdobje, zlasti zaradi aktualnih gospodarskih razmer. S podelitvijo koncesije bo občina zahtevala ustrezno zavarovanje le z namenom zavarovanja nepovratnih sredstev, ni pa predvidena tudi garancija za dobro in kvalitetno opravljanje koncesionirane dejavnosti. Ali bodo izbrani koncesionarji dejansko sposobni nemoteno ter strokovno izvajati koncesijo, je ob samem izboru nemogoče predvideti oziroma v celoti zagotoviti. Bistveno »varnejša« bi tako bila gradnja, nakup ali najem prostorov s strani Občine (in to ne glede na to ali gre za nepremičnine, modularne enote ali kaj tretjega).
Na seji je spregovorila tudi ga. Vilman, finančna svetovalka Zasebnega vrtca Sonček d.o.o., ki namerava kupiti vrtec Trobentica. Poudarila je, da so se sestali z OU ter z banko in da je z njihove strani zadeva čista ter da imajo pozitivne in resne namene glede izvajanja dejavnosti predšolske vzgoje. Svetniki so razpravljali o danih možnostih - želijo si hitrih, učinkovitih, poceni ter končno optimalnih rešitev: naj se najprej podeli koncesija za štiri oddelke v prostorih nekdanje trgovine Mana na Medvedovi v Kamniku in trgovine Tuš v Nevljah, OU naj poskuša na dražbi, ki jo bo organiziral stečajni upravitelj odkupiti vrtec Trobentica. V primeru, da bosta ti dve opciji ostali deloma ali povsem nerealizirani, naj se začnejo postopki za postavitev modularnih vrtcev. Na koncu razprave so sprejeli dodatne sklepe, v katerih je med drugim zapisano naj OU nemudoma objavi razpis za podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva na območju mesta Kamnik, in sicer z rokom za prijavo najpozneje do 16. julija 2013. Koncesija naj se razpiše do 11 oddelkov za dobo 10 let z možnostjo predčasne prekinitve po sedmih letih. V razpisno dokumentacijo in pogodbo o podelitvi koncesije je potrebno vključiti pogoj, da koncesionar poda izrecno izjavo, da v celoti in popolnoma prevzema vso odgovornost za kvalitetno, strokovno in odgovorno opravljanje koncesionirane dejavnosti, tako v razmerju do občine kot tudi v razmerju do tretjih. OU naj na podlagi sprejetih sklepov OS pripravi razpisno dokumentacijo. OS soglaša, da v primeru neuspešne prve dražbe OU naroči izdelavo projektno tehnične dokumentacije za 10 modularnih bivalnih enot vrtca. V primeru, da bo razpis delno ali v celoti neuspešen in koncesija do 31. julija 2013 ne bo podeljena ali koncesijska pogodba v razpisanem roku ne bo podpisana, naj OU nemudoma pristopi k realizaciji postavitve enot modularnih vrtcev ob že obstoječih objektih, kakor je predvideno v idejni zasnovi, predstavljeni na aprilski seji OS. Pri realizaciji števila oddelkov v modularnih bivalnih enotah vrtca se mora upoštevati tudi število oddelkov, za katere bo podeljena koncesija. Zaradi ponovne seznanitve s stanjem se ta točka umesti na junijsko sejo.
Ponovno o prometni ureditvi v središču mesta
Na dnevni red je bila naknadno uvrščena še točka Predlog in potrditev sklepov v zvezi s prometno ureditvijo v mestu Kamnik in začetek postopka za ugotavljanje odgovornosti in nastale škode,
ki jo je v imenu svetniških skupin LTS-Za Kamnik, NSi, SDS, LDS in SMS-ZE predstavil Jože Zagorc (LTS-Za Kamnik). V predlogih sklepov navajajo, da je bil sprejem prometne ureditve v Kamniku pripravljen v nasprotju z veljavno ureditvijo in da je z njenim sprejemom župan kršil veljavni občinski odlok. Posledično so nastali proračunski odhodki, ki niso bili v postavkah ločeno načrtovani v posameznih postavkah, zato predlagajo nadzornemu odboru, da ugotovi morebitne nepravilnosti ter odgovornost za povzročeno materialno škodo, ki je pri tem nastala. OS od OU zahteva, da svetniškim skupinam in svetnikom posreduje vse prometne študije, ki so bile podlaga za spremembo prometnega režima, prav tako pa tudi pogodbe ter višino izplačil izvajalcem teh študij. OS zahteva tudi sklep občinskega organa, na katerem je bilo sklenjeno za ta projekt. Vodja Oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž Srša je svetnikom obrazložil, da ne gre za prometno strategijo temveč za prometno ureditev, ki je bila pripravljena na podlagi analiz in prometnih študij, kot je napisano tudi v mnenju Statutarno-pravne komisije.
Predlog odloka o rebalansu proračuna za leto 2013
Odlok o proračunu Občine Kamnik za leto 2013 je bil sprejet na 19. seji decembra lani. Zaradi zagotovitve nemotenega poravnavanja obveznosti za zimsko službo je bil že marca letos sprejet prvi rebalans, v katerem je bilo spremenjeno pooblastilo županu glede prerazporeja-nja. Sprejet je bil sklep, da OU pripravi redni rebalans proračuna 2013 za majsko sejo. OU je ponovno preverila in ocenila tako prihodkovni kot tudi odhodkovni del proračuna ter oblikovala predlog rebalansa z namenom doseganja nujnega proračunskega uravnoteženja proračunskih izdatkov z ocenjenimi razpoložljivimi viri. V predlogu rebalansa so skupni izdatki ocenjeni v višini 32.086.731 € in so za 7,4 % oziroma za 2.205.784 € višji kot v sprejetem proračunu za leto 2013, od tega pri Občini Kamnik za 2.122.914 € in pri krajevnih skupnostih za 82.870 €. S tem se želi zagotoviti ravnotežje med ocenjenimi razpoložljivimi viri in izdatki, ki so potrebni za financiranje rednega in investicijskega poslovanja občine. Odlok o rebalansu je bil s posameznimi amandmaji sprejet.
Poleg tega so člani OS zavrnili Odlok o občinskih cestah v drugi obravnavi, s predlaganim amandmajem svetniških skupin LTS - za Kamnik, NSi, SDS, LDS, SMS - ZE pa sprejeli Odlok o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju občine Kamnik, prav tako v drugi obravnavi. Dali so soglasje k opustitvi javnega dobrega, ki po odvzemu statusa le-tega postane last Občine Kamnik. O izstopu Občine Kamnik iz Območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije (ORPSS) bodo odločali na junijski seji. Točka o Akcijskem načrtu za trajnostno energijo (SEAP) občine Kamnik je bila umaknjena iz dnevnega reda.
KATJA URANKAR
Gasilci iz Šmarce praznovali
Za 30 let gasilska parada in veselica
Tri desetletja uspešnega in plemenitega delovanja mnogih gasilcev in gasilk ter krajanov Šmarce je zaokrožila gasilska parada s slovesnostjo in veselico. Slovesnega praznovanja v soboto, 25. maja, so se udeležili številni gasilci injgasilke iz domačega in sosednjih društev, krajani, župan Marjan Šarec, poveljnik Civilne zaščite Matjaž Srša in drugi.
Slavnostna parada je krenila od Mavricijevega znamenja na Stegnah skozi Šmarco do gasilskega doma, pred katerim je potekala slovesnost. Predsednik PGD Šmarca Jure Jemec je pozdravil zbrane in orisal tridesetletno delo društva s ponosom na vse doseženo in narejeno. Spomnil je na zametke gasilstva v domačem kraju.
Kamnik in okolico so od 16. stoletja naprej poleg kuge in potresov prizadeli tudi požari, ki so prisilili kamniške občinske može, da so kupili brizgalno. Temu zgledu je sledila tudi Šmarca in se zavzemala za svojo brizgalno, ki jo je dobila že leta 1873. V začetku 20. stoletja je bila ena bri-zgalna v prosvetnem domu poleg mlekarne, katero je ob požaru upravljal mlekar Franc Borc, za drugo je skrbel fužinar Klemenc in je bila pri njem na fužini. Z njima so nazadnje gasili pri Mohorju leta 1918. V Prostovoljni gasilski društvi Šmarca - Duplica, ustanovljeno leta 1925, in Homec, leta 1929, se je vključilo tudi več Šmarčanov.
Gasilsko društvo Šmarca je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru 3. junija 1983 v prostorih krajevne skupnosti. Zbor je začel predsednik iniciativnega odbora Florjan Jereb, ostali člani odbora so bili Marjan Dernič, Janez Leskovec, Ludvik Šarec, Henrik Zupančič in France Pucelj. Skupaj s predstavniki organizacij in podjetij je bilo na zboru 62 ljudi. Gostje ustanovnega občnega zbora so poudarili pomen ustanovitve društva v Šmarci, kajti v neposredni bližini sta bili kar dve veliki lesni tovarni. Za predsednika društva je bil izvoljen Ivan Dolenc, za tajnika Vojko Kališnik, za blagajnika Rudi Veršnik in za poveljnika Karel Jegovnik. Za člane upravnega odbora so izvolili Janeza Leskovca, Ludvika Šarca, Franca Puglja, Štefana Lukana, Marjana Derniča, Bojana Zobavnika in Janeza Jerana. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Jože Jeretina, Karel Vavpetič in Andrej Grašič.
Društvo se je v Šmarci hitro razvijalo. Do leta 1984 je operativna enota uporabljala motorno brizgalno Rosenbauer 12/8, ustrezne sesalne in tlačne cevi ter armature, nameščene na jekleni prikolici, ki jo je izdelal Franc Dolenc. V letu 1984 je društvo kupilo kombinirano vozilo IMV 1600.
Ob nekdanji šmarski elektrarni se je 3. avgusta 1983 začela gradnja novega gasilskega doma, pri kateri so gasilci in krajani Šmarce opravili na tisoče prostovoljnih delovnih ur. Ivan Dolenc in France Pucelj sta opravila veliko vlogo pri organizaciji dela in postavljanju finančne konstrukcije projekta. Ob tridesetletnici je sedaj dom, ki še vedno služi svojemu poslanstvu, dobil novo fasado.
V letu 1985 je na tekmovanju prvič nastopila mladinska ekipa. Danes ima prostovoljno gasilsko društvo Šmarca med svojimi 240 člani kar 64 članov mlajših od 18 let, kar je odraz dobrega dela z mladino. Kot pravi Predsednik PGD Šmarca Jure Jemec, se zavedajo, da je delo z mladimi po-
membno poslanstvo gasilstva.
2. novembra 1989 je društvo prejelo težko pričakovano novo orodno vozilo TAM 80T50, ki je povečalo operativno sposobnost in mobilnost gasilske enote.
Leti 1990 in 1991 sta zaznamovani z gašenjem gozdnih požarov na Veliki planini in Špici nad Kamnikom ter novembrskimi poplavami. V tem obdobju je društvo kupilo vozilo Citroen za prevoz moštva, 15 operativnim
gasilcem pa se je pridružilo devet novih. V času osamosvojitvene vojne so člani gasilske enote opravljali dežurstva v sodelovanju s člani civilne zaščite, nekateri so na podlagi poziva prijeli za orožje v Kamniško-domžal-ski četi Teritorialne obrambe.
Leta 1997 je Kamniška Bistrica zopet prestopila desni breg od Bistriške ceste do Spodnjega loga, a ni ogrožala imetja. To leto je bilo zaznamovano še z obnovo godbene ute,
Vstavbi gasilskega doma v Šmarci jiteljicami ob prazniku gasilcev in
domuje tudi vrtec Sonček, zato so otroci vseh treh skupin skupaj z vzgo-novi podobi gasilskega doma pripravili prisrčen program.
Četvorka, ples in slovo kamniških maturantov
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo in nadpovprečnimi dosežki. Z ustvarjalno klimo ustvarja dijakom prijetno delovno okolje, v katerem lahko vsestransko razvijejo svoje sposobnosti, pridobivajo znanja, izkušnje in se vključujejo v športno, kulturno in umetniško dogajanje v okolici. Tudi zato je slovo od srednješolskega življenje v Kamniku za marsikaterega maturanta težko, a ostajajo lepi, nepozabni spo-
mini. Zagotovo tudi na tradicionalno maturantsko slovo s četvorko v središču mesta.
V ponedeljek, 27. maja, seje od šole in mesta poslovila letošnja generacija 158 maturantov GSŠRM Kamnik. Dobro razpoloženi dekleta in fantje so po prejemu spričeval skupaj z učitelji in v.d. ravnatelja v sprevodu prehodili pot od šole do Glavnega trga, kjer jih je pozdravilo lepo število staršev, babic in dedkov, prijateljev in tistih, ki se z nostalgijo spominjamo srednješolskih dni. Kot je že tradicija, so maturanti zaplesali četvorko in nas razveselili še s spletom standardnih in la-tinskoameriških plesov. Maturante je pozdravil v. d. ravnatelja GSŠRM Kamnik mag. Šemso Mujanovič in jim čestital ob uspešnem zaključku šolskega leta. Uspešnost dijakov v programu splošne in ekonomske gimnazije je v povprečju kar 94-od-stotna, dijaki strokovnega programa ekonomski tehnik pa so dosegli 88-odstotno uspešnost.
Uspehov na novi življenjski poti, ki jim bo prinesla nova znanja in izkušnje, je maturantom zaželel tudi župan Marjan Šarec, še posebej pa, da uspešno opravijo z zadnjim srednješolskim dejanjem - maturo. Ta se je sicer začela že 6. maja s pisanjem eseja, ravno v tem in prihodnjem tednu potekajo pisni izpiti pri večini predmetov, ustni izpiti pa bodo zaključeni 21. junija.
Maturantom želimo, da pokažejo vse svoje znanje in se razveselijo rezultatov, ki bo znani 8. julija za poklicno maturo in 15. julija za splošno maturo.
SAŠA MEJAČ
Župan Marjan Šarec je pohvalil dobro delo in razvoj PGD Šmarca. Ob njem zaslužni gasilci: Karel Jegovnik - ustanovni član, prvi in častni poveljnik PGD Šmarca, Ivan Dolenc - ustanovni član, prvi in častni predsednik PGD Šmarca in Jure Jemec, novi in zagnani predsednik PGD Šmarca.
parado in praznovanjem ob prevzemu novega vozila GVM-1, Peugeot Boxer, ki je v uporabi še danes.
Članstvo gasilske enote je v letu 2000 štelo 41 operativnih gasilcev, med katerimi so bili že trije gasilski častniki. Ves čas so opozarjali na potrebo po nadomestitvi vozila TAM z novim vozilom z vodo, da bi bili na intervencijah učinkovitejši. Od leta 1999 pa vse do začetka nakupa novega vozila v letu 2011 je društvo v ta namen zbiralo finančna sredstva. V tem obdobju se je ime Šmarce slišalo daleč, tudi zaradi odmevnih gasilskih veselic, katerih organizacija je zahtevala veliko angažiranost članstva.
Na sestanku vseh operativnih gasilcev 3. novembra 2009, točno 20 let in en dan po dobavi vozila TAM, je bil sprejet sklep o nabavi vozila GVC 16/25. Leta 2010 je bilo na dvorišče pripeljano podvozje vozila MAN 15.290, ki je bilo 27. avgusta 2011 svečano prevzeto v uporabo.
Povzetek kronike je Jure Jemec zaključil z obnovitvijo fasade gasilskega doma v letošnjem jubilejnem letu. »Seveda pa v tem času nismo samo gradili in kupovali nove opreme. Naše poslanstvo je veliko več! Poslanstva gasilstva se moramo zavedati vsi, saj od tod izhajajo odgovornosti in dolžnosti gasilcev. Gasilci moramo skrbeti za podmladek, moramo ozaveščati
lokalno skupnost o nevarnostih, saj je še vedno preveč intervencij, ki so posledica človeške nepazljivosti! In nenazadnje mi gasilci rešujemo ljudi in premoženje!«
Župan Marjan Šarec je gasilkam in gasilcem čestital ob 30-le-tnici delovanja društva in novi podobi gasilskega doma. Pohvalil je dobro delo in razvoj društva in poudaril . Poudaril je, da je gasilstvo odgovorno poslanstvo, ki zahteva odgovornost, strokovnost in željo po nesebični pomoči sočloveku v nesreči. Delo gasilcev se je v zadnjih letih močno spremenilo, zahtevnost in število intervencij je vse večje, kar zahteva še večjo opremljenost in strokovnost pri delu.
Predsednik PGD Šmarca Jure Jemec, župan Marjan Šarec, krajan Matjaž Šporar in predstavnica vrtca Sonček so prerezali slavnostni trak ob obnovitvi fasade objekta gasilskega doma, v katerem do-mujejo še kulturni dom, knjižnica in vrtec. Prijetno razpoloženje, ki so ga v program s svojimi nastopi prinesli otroci z vzgojiteljicami iz vseh treh skupin vrtca Sonček v Šmarci in Mestna godba Kamnik, se je nadaljevalo na daleč poznani šmarski gasilski veselici z ansamblom Vesele Štajerke.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
V okviru praznovanja Pozdrav poletju in praznika KS Center Kamnik, pripravljamo zanimivo zabavno-glasbeno prireditev. Osrednji gostje bodo slovenski orli, ki nas navdušujejo z izjemnimi skoki. Na odru se nam bodo pridružili trenerji: Goran Janus, Nejc Frank in Jani Grilc ter skakalci: Robert Kranjec, Jaka Hvala, Peter Prevc, Matjaž Pungertar, Jurij Tepeš in Andraž Pograjc.
Za zabavni del bodo skrbeli: Slovenski muzikantje, Jodel express, ansambel bratov Poljanšek in voditelj programa Franc Pestotnik Podokničar.
Poskrbljeno bo tudi za pestro gostinsko ponudbo. Pridružite se nam pri našem slavju, da pozdravimo naše vrhunske skakalce in zapojemo: Kdor ne skače ni Slovene!
4 7. junij 2013
NAŠ POGOVOR - REPORTAŽA
Kamniški OßCAN
Svilanit ohranja lastno blagovno znamko in proizvodnjo v Kamniku
Leta 1938 so v Kamniku prvič zagnali tkalske stroje v obrtni delavnici z žakardsko tkalnico Franja Lipovca, ustanovitelja Svilanita, in začela se je zgodba kamniškega tekstilnega podjetja. Od takrat je minilo 75 let in majhen obrat je zrasel v mednarodno podjetje z lastno proizvodnjo, trgovsko mrežo petdesetih poslovalnic v Sloveniji, na Hrvaškem, Srbiji in nedavno tudi na Poljskem in poslovnimi partnerji po vsem svetu.» Danes je Svilanit eno redkih slovenskih proizvodnih tekstilnih podjetij, zaposlujemo 109 ljudi v Sloveniji, v skupini Svilanit pa 180, vsako leto v Kamniku stkemo 400 ton tekstilnih izdelkov, ki jih s ponosom ponujamo svojim 27.000 zvestim članom v šestindvajsetih poslovalnicah po Evropi«, je na novinarski konferenci ob jubileju povedala Mojca Šubic, generalna direktorica Svilanita. Tekstilno podjetje, ki je bilo nekoč ob Stolu, Titanu in Eti steber kamniškega gospodarstva in z 800 zaposlenimi med vodilnimi tekstilnimi podjetji v bivši Jugoslaviji, tudi po preoblikovanju družbe proizvaja hišni tekstil, brisače, kopalne plašče, kopalne preproge, posteljnino ter prešiti program, prte, kuhinjske krpe in dodatke za kuhinjo. Ohranjajo tudi prvotni program Svilanita izpred 75 let, to so kravate in modni dodatki. Vodstvo Svilanita je ponosno, da so uspeli večji del proizvodnje obdržati v Kamniku. Zaradi premajhnih kapacitet in cenovne konkurenčnosti približno trideset odstotkov proizvodnje poteka v drugih državah, predvsem v Turčiji.
75 let delovanja so v Svilanitu obeležili z vrsto aktivnosti in dogodkov, med njimi je bil zagotovo najbolj odmeven Dan odprtih vrat v soboto, 25. maja. Generalna direktorica Mojca Šubic in direktor financ Sašo Pušnik sta županu Marjanu Šarcu predstavila razmere in poslovno strategijo podjetja, s katero uspešno kljubuje današnji krizi. »Naši izdelki so plod truda generacij zaposlenih. V hudih časih smo vsi zmogli preživeti in verjamemo v prihodnost Svilanita,« sta poudarila.
Skupino Svilanit v Sloveniji sestavljajo krovno podjetje Svilanit, invalidsko podjetje Svilanit Svila in Svilanit Energetika. Poleg tega ima Svilanit hčerinska podjetja v Srbiji, na Hrvaškem in na Poljskem. Krizi kljubuje predvsem s širjenjem prodaje na trge zunaj EU, zmanjševanjem zadolženosti, razvijanjem energetske dejavnosti kot ene izmed strateških nalog sedanjosti ter razvojem izdelkov z dodano vrednostjo, višjo od povprečja v tekstilu.
Kot napovedujejo v podjetju, bodo v prihodnjih treh letih delež prodaje na tujih trgih s sedanjih 55 odstotkov povečali na 80 odstotkov, najpomembnejši še vedno ostajajo trgi Evropske unije in nekdanje Jugoslavije, vse pomembnejši pa postajajo Združeni arabski emirati in Rusija. V Sloveniji prodajo slabo polovico izdelkov.
75 let tradicije in kvalitete
75 let delovanja so v Svilanitu proslavili z vrsto aktivnosti in dogodkov, med njimi je bil odlično obiskan Dan odprtih vrat v soboto, 25. maja, ko so na stežaj odprli vrata obiskovalcem in jim razkazali proizvodni proces od prve niti oziroma previjanja preje preko tkanja do barvanja, razreza, robljenja do pakiranja brisač in drugih izdelkov. Preko 700 ljudi se je na lastne oči prepričalo, da v kamniški tovarni tkejo in šivajo kakovostne izdelke, ki v zadnjem času prepričujejo kupce tako v EU kot v arabskem svetu. Med obiskovalci so bili upokojenci podjetja, a tudi precej mladih, občani ter obiskovalci od blizu in daleč. »Vodeni ogledi so prispevali k temu, da so vsi videli, da prepoznavna blagovna znamka pomeni
Niti na snovalu združijo in navijejo na osnovni valj.
kakovostne domače, slovenske izdelke. Odziv je za nas pohvala, cilj pa smo dosegli: predstavili smo se okolju in širši javnosti. Naši izdelki so plod truda generacij zaposlenih. V hudih časih smo vsi zmogli preživeti in verjamemo v prihodnost Svilanita!«, je ob zaključku Dneva odprtih vrat z zadovoljstvom povedala generalna direktorica Mojca Šubic. Proizvodnjo so si ogledali tudi župan Kamnika Marjan Šarec, podžupanja Julijana Bizjak Mlakar ter kamniška poslanca Državnega zbora Brane Golubovič in Matej Tonin. Ob tej priložnosti so predstavili tudi novo plažno brisačo, ki jo je v spletnem nagradnem natečaju zasnovala Maja Končan in je z dnem brisače, 25. maja, na voljo tudi kupcem.
Kot pravijo v Svilanitu, njihovi kupci cenijo kvaliteto in dober dizajn, pa tudi ekologijo, saj so izdelki narejeni iz kvalitetnega bombaža in v celotnem proizvodnem procesu uporabljajo le okolju in koži prijazne pripomočke. Za Svi-lanitove brisače ali posteljnino res odštejemo več, a jih lahko tudi dalj časa uporabljamo in večkrat ope-remo. Svilanit namreč zagotavlja 200 pranj v življenjski dobi brisače, zato ni iz trte zvita šala, da delajo preveč kakovostne izdelke, saj jih ljudje premalokrat menjajo. Zanimiva potrditev tega je brisača, ki jo je kupec s Hrvaške uporabljal kar 50 let in jo nato poslal Svilanitu kot dokaz, da je brisača po pol stoletja uporabe še vedno uporabna.
Od obrtne delavnice z žakardsko tkalnico do mednarodnega podjetja
Velika gospodarska kriza je šele začela dobro pojenjati, ko se je v Kamniku pričela pot Svilanita... Idejni oče, ustanovitelj Svilanita, Franjo Lipovec je leta 1938 v Kamniku ustanovil obrtno delavnico z žakardsko tkalnico, ki je uspešno poslovala vse do nemške okupa-
Dneva odprtih vrat Svilanita se je udeležil tudi kamniški župan Marjan Šarec. Z zanimanjem sije ogledal celoten proizvodni proces in se o enem največjih kamniških podjetij pogovarjal z vodstvom in zaposlenimi.
Konec sedemdesetih let se je nadaljevalo tehnološko posodabljanje proizvodnje, hkrati pa je bilo zaradi povečevanja zaposlenosti (900 zaposlenih) potrebno povečati tudi prostore za režijo. Takrat je bila zgrajena tudi upravna stavba, ki stoji še danes, z dodatnim prostorom za področje svilenega programa. Osemdeseta leta so pomenila razcvet družbe, začel se je tudi razvoj energetske dejavnosti, ki še danes pomeni zelo pomemben del družbe ter je hkrati ena izmed možnosti nove rasti družbe.
Izguba trgov držav bivše Jugoslavije je bila pravzaprav začasna, je pa v tistem trenutku pomenila večji upad zaposlenosti, ki se je zniževala vse do današnjih dni, ko se izvaja sanacija družbe, ki bi bila potrebna že v preteklih letih.
Ob prelomu tisočletja se je začel ponovni pohod na trge bivše Jugoslavije, kamor Svilanit pravzaprav nikoli ni prenehal prodajati. predvsem z odprtjem hčerinskih družb v Zagrebu in v Beogradu. Blagovna znamka Svilanit je namreč na trgih bivše Jugoslavije še vedno zelo močna in poznana po visoki kvaliteti.
Podjetje Svilanit letos praznuje 75 let delovanja. Jubilej so prav na dan brisače, 25. maja, proslavili s prireditvijo Dan odprtih vrat. Odziv je presegel pričakovanja, saj si je preko 700 ljudi z zanimanjem ogledalo celoten proizvodni proces od bombažne niti do končnega Svilanitovega izdelka in se prepričalo, da izdelki še vedno nastajajo v Kamniku. Že na dvorišču so skozi razstavo brisač, ki so jih v kamniškem tekstilnem podjetju proizvedli v vseh teh letih, in fotografsko kronološko razstavo izvedeli mnogo zanimivega.
Ste vedeli ...
•	da izdelava brisače zahteva 25 faz od previjanja niti, tkanja, barvanja, robljenja do pakiranja
•	da je povprečno potrebna ena ura za izdelavo brisače
•	da ima brisača širine 50 cm po širini kar 1200 bombažnih niti
Direktorica proizvodnje Irena Baliž nas je popeljala po vseh prostorih podjetja ter nam izčrpno in zanimivo predstavila celoten proces nastanka Svilanitove brisače od bombažne niti, preko snovanja, škrobljenja, tkanja, barvanja, razreza, robljenja, šivanja do pakiranja brisač oziroma krojenja, šivanja in pakiranja plaščev ter oddajanja izdelkov v skladišče.
V Kamniku še vedno brnijo tkalski stroji. V času našega obiska je potekalo tkanje plažnih brisač.
cije. Med vojno je tkalnica prešla pod nemško upravo in med drugim izdelovala tudi sanitetni material. Nekaj tega blaga je menda prišlo tudi med partizane.Kmalu po 2. svetovni vojni so majhni tekstilni obrati v Kamniku doživeli nacionalizacijo. Usoda je poleg tkalnice žakardskega blaga Franja Lipovca doletela še bombažno tkalnico podjetnika Alojza Vavpetiča v Šmarci, ki je poleg običajnih bombažnih tkanin izdelovala tudi frotir brisače, Mestno šivalnico samoveznic in drugega blaga Marije Rajh iz Kamnika ter tkalnico za tkanje frotirja Jugopamuk na Zapricah.
Nacionalizacija je bila končana leta 1952, takrat se je tudi začrtala zasnova sedanjega proizvodnega programa. Obrat v Mekinjah je tkal svilene žakardske tkanine, obrat v Šmarci bombažne tkanine, v zapriškem obratu pa je bila organizirana konfekcija. 99 delavcev je v tem obdobju izdelovalo kravate, naglavne rute, šale, brisače, kopalne rjuhe, kopalne vrečke, kopalne plašče, namizne prte in prtičke.
Do leta 1953 je Franjo Lipovec deloval v podjetju kot tehnični vodja in že takrat je družba zaposlovala 145 delavcev. V petdesetih letih se je začela izgradnja nove sodobne tovarne Svilanit na današnji lokaciji na Kovinarski cesti, kamor so preselili razdrobljene obrate in proizvodnje in se specializirali za proizvodnjo kravat in izdelkov iz frotirja. S preselitvijo obrata svile iz Mekinj na Perovo je bila leta 1966 končana selitev za eno ograjo. Tako kot večina podjetij, je tudi Svilanit v tistem obdobju večino svoje prodaje ustvarjal na jugoslovanskem trgu, z večanjem kapacitet pa tudi na tujih trgih, predvsem v Nemčiji.
Izpopolnjevanje ponudbe predvsem na področju prodaje hotelom, bolnišnicam ter ostalim objektom je botrovalo k priključitvi družbe BPT d.d., Tržič, ki je znana predvsem po odličnem posteljnem in namiznem programu. Uspešna združitev celotnega programa hišnega tekstila je pomenila konkurenčno prednost na področju razpisov javnih družb, kjer Svilanit lahko nastopa s celostno ponudbo.
Novo tisočletje hkrati pomeni intenzivno širjenje maloprodajne mreže, skupina že ima več kot 50 maloprodajnih enot v Sloveniji, na Hrvaškem, Srbiji ter nedavno še na Poljskem.
Krizi uspešno kljubujejo
Krizi, ki je v Slovenijo prišla leta 2008, se tudi Svilanit ni uspel izogniti, podjetje je bilo praktično na robu propada. Neizogibno je bilo odpuščanje, kar je pustilo veliko rano pri vseh zaposlenih. A družbi je uspelo, da danes krizi uspešno kljubuje, predvsem z iskanjem novih priložnosti, novih trgov, s širjenjem prodaje na trge izven EU, predvsem Arabske emirate in Rusijo, z zmanjševanjem zadolženosti, razvijanjem energetske dejavnosti kot ene izmed strateških nalog sedanjosti ter razvojem produktov z dodano vrednostjo, višjo od povprečja v tekstilu.
Kot napovedujeta generalna direktorica Mojca Šubic in direktor financ Sašo Pušnik, bodo prihodnje aktivnosti družbe temeljile predvsem na lastnem razvoju novih izdelkov, kar pomeni kadrovske okrepitve na področju tehničnega razvoja, oblikovanja, predvsem v
V oddelku konfekcije brnijo šivalni stroji.
povezavi z agresivnimi in inova-tivnimi marketinškimi prijemi, sodelovanju z nekaterimi zunanjimi partnerji, s katerimi se bodo tvorili novi poslovni modeli, ki bodo uspešno kljubovali nenehnim spremembam na trgu. V prizadevanjih za pridobitev novih segmentov kupcev širijo otroški program, še posebej ponosni so na pridobljeno licenco za novo kolekcijo otroškega programa Talking Friends, blagovne znamke z izjemno rastočo prepoznavnostjo in priljubljenostjo po vsem svetu.
V prihodnjih treh letih bo delež prodaje na tujih trgih povečan na 80% celotne prodaje, s čimer bo glavnina prodaje na trgih EU, Rusije ter Bližnjega Vzhoda. V iskanju novih poslovnih priložnostih so v Svilanitu optimistični, vzpostavljajo nove prodajne kanale z bolnišnicami in hoteli, predvsem v tujini (Nemčiji), saj te priložnosti omogočajo prodajo lastne blagovne znamke, proizvodnjo v Sloveniji ter manjšo odvisnost od trgov široke potrošnje, ki se v času krize najbolj znižujejo oziroma so najbolj volatilni. Tako bodo Svila-nitovi izdelki že v letošnjem letu v Združenih Arabskih Emiratih, nemških bolnišnicah, ruskih in estonskih trgovskih centrih ter srbskih bencinskih črpalkah.
»Pri razvoju novih izdelkov sledimo trendom na področju materialov, predvsem v smeri večje uporabnosti, visoke kvalitete, uporabe naravnih materialov, ekološke neoporečnosti, diferenciacije od produktov široke potrošnje ter dodajanju »posebne note« vsakemu artiklu. Nismo šli po poti drugih, ki se zaradi racionalizacije stroškov odločajo za uvoz cenejših, a tudi manj kvalitetnih surovin iz daljnih držav. Naša glavna surovina - bombažna preja je borzni artikel. Letno porabimo med 250 in 300 ton turške, sirijske in egiptovske bombažne preje, občasno jo uvozimo tudi iz Amerike. Ves postopek od niti bombažne preje do končnega izdelka - brisače, kopalnega plašča, kravate ... pa poteka v Kamniku. Brisača Svilanita je še vedno izdelana v Kamniku«, je poudaril direktor financ Sašo Pušnik. Generalna direktorica Mojca Šu-bic pa je zaokrožila optimistične napovedi ob jubileju: »Pomembno je, da Svilanit ohranja proizvodnjo v Kamniku in lastno blagovno znamko. Svilanit bo z vsakim nadaljnjim letom boljši, močnejši, večji. kljub krizi. V to smo prepričani, saj nas poslovanje zadnjega leta navdaja z optimizmom, ki ga v Sloveniji kronično primanjkuje«.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
KULTURA
7. junij 2013 5
Letni koncert MePZ Cantemus Kamnik ob 35-letnici delovanja
S PESMIJO OKROG SVETA
Mešani pevski zbor Cantemus, ki ga zadnje leto vodi Urban Tozon, sodi v vrh zborovskih sestavov v Sloveniji in tudi v Evropi. Z raznolikim programom letnega koncerta ob 35-letnici uspešnega delovanja v soboto, 1. junija, so navdušili poslušalce v avli Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Popestrili so ga nastopi gostov: sopranistke Anamarije Lazarevič, citrarja Tomaža Plahutnika, pianista Tilna Bajca in plesne skupine Los tacones.
Zbor, ki nastopa na pomembnih dogodkih, pevskih revijah in samostojnih koncertih v domačem Kamniku, po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja, je svojo pot začel aprila leta 1978, ko se je v dvorani nad kavarno Veronika zbralo kar nekaj pevskih navdušencev. Večina med njimi je pred kratkim še prepevala v gimnazijskem zboru in ni želela opustiti petja, nekateri študentje so prišli na novo. Na ustanovnem srečanju je bila prisotna tudi prof. Katarina Arčon (kasneje Žavbi), ki je postala prva dirigentka no-vonastalega zbora. Katarina je bila tudi ravnateljica Glasbene šole, kjer je zbor dobil vadbene prostore, uspešno sodelovanje traja še danes. Zbor je desetletje prepeval pod imenom Mešani pevski zbor Kamnik, nato pa si nadel latinsko ime Cantemus - v slovenščini »pojmo«.
Začetek je bil spodbuden, saj se je že prvih vaj udeležilo okoli 40 pevcev. Članstvo v zboru se je nato vseh 35 let obstoja večinoma gibalo med 30 in 45 pevcev, največ članov pa je imel zbor leta 1987, ko se je število povzpelo na več kot 70. V sezoni 1983/84 je zbor prvič nastopil v tujini in ob tem še snemal za celovški radio. Podal se je tudi
v tekmovalne vode in se udeležil Naše pesmi '84 v Mariboru in bil že v prvem poskusu nagrajen s srebrno plaketo. Zbor se je Naše pesmi udeležil še leta 1986, 1990, 1993, 1995 in 1999 ter vsakokrat prejel srebrno plaketo. Ti uspehi so pripomogli, da so prihajale ponudbe za tekmovanja in koncerte v tujini: Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Italija, Švica, Srbija ... Cantemus je snemal tudi za arhiv Radia Slovenija in se leta 1986 predstavil televizijskemu občinstvu.
Vrhunec delovanja predstavlja obdobje od leta 2000 do 2006, ko je zbor vodil Seba-stjan Vrhovnik. V letih 2001 in 2003 so v Mariboru dosegli zlati plaketi in nagrado za tretji najboljši zbor v Sloveniji. Sledilo je več odmevnih gostovanj doma in v tujini, kjer je zbor posegel po priznanjih, med drugim je na mednarodnem tekmovanju v Mariboru 2006 dosegel tretje mesto in nagrado za najboljši slovenski zbor, leto prej pa v Spittalu drugo mesto in nagrado občinstva. Iz tega obdobja je tudi zgoščenka Most.
V Trubarjevem letu 2008 je zbor posnel protestantske pesmi in jih predstavil na turneji po
N'COJ JE PA EN LIEP VEČER je bilo pomenljivo sporočilo zaključne pesmi letnega koncerta ob 35-letnici delovanja MePZ Cantemus.
mestih v Nemčiji, kjer je Primož Trubar pustil velik pečat. Naslednje leto je bilo posvečeno 200-letnici smrti Josepha Hay-dna. Pomembno obletnico je zbor obeležil s prvo izvedbo na slovenskih tleh njegovega orato-rija Stabat Mater (Mati žalostna) ob sodelovanju solistov in orkestra. V letu 2010 je zbor skupaj z Mešanim pevskim zborom Odmev iz Kamnika in s pevci iz s Kamnikom pobratene občine Andechs, kjer je Carl Orff prebival večino delovnega obdobja svojega življenja, izvedel njegovo scensko kantato Carmina Burana. Skupaj z Odmevom je Cantemus vrnil obisk prijateljem pevcem v Andechsu in jim pripravil koncert slovenskih narodnih pesmi.
Zbor je v teh petintridesetih letih vodilo enajst dirigentov, danes jih vodi Urban Tozon.
VERA MEJAČ
Celostni prikaz ustvarjanja Poldeta Miheliča
V četrtek, 23. maja, je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje na ogled postavila retrospektivno razstavo kamniškega slikarja Poldeta Miheliča z naslovom Polde Mihelič - v iskanju pozabljenih trenutkov.
Na otvoritvi je spregovorila Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje, v okviru katerega kot enota deluje Galerija likovnih samorastnikov Trebnje. Razstavo je predstavila avtorica Saša Bučan, umetnostna zgodovinarka in kustosinja v Medobčinskem muzeju Kamnik, Galerija Miha Maleš.
Na razstavi je obiskovalcem na ogled 45 del, ki so jih prispevali družina Debevec-Mihelič, zasebni lastniki iz Kamnika in okolice ter Galerija likovnih samorastnikov Trebnje. Z razstavo,
ki je v Trebnjem na ogled do 20. oktobra, je galerija obeležila 90. obletnico rojstva Poldeta Mihe-
liča in se posvetila celostnemu prikazu njegovega ustvarjanja. ANDREJKA VABIC NOSE
Polde Mihelič, foto arhiv družine Debevec-Mihelič.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1 Tel: 01/320 55 86 www.kam.sik.si
Petek in sobota. 7. in 8. junij, v Motniku KRIŽNIKOV PRAVLJIČNI FESTIVAL
Pripovedovanje Križnikovih pravljicza odrasle in otroke.
Obveščamo vas, da smo za petkov pripovedovalski večer, 7.6. ob 19h, vokviru Križnikovega pravljičnegafestivala, organizirali brezplačni avtobusni prevozv Motnik
Več informacij in program najdete nawww.kam.sik.si.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3
Tel: 01/831 76 47
www.muzej-kamnik-on.net
Sobota. 15. junij, od 18. do 24. ure
10. JUBILEJNA MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU
2013
Muzej bo ta dan odprt od 10. do 13. ure in nato še od 16. do 24. ure, vstop pa bo prost!
18.00
Otvoritev s koncertom Otroškega pevskega zbora VRABČKI pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik.
18.30
Nastop Impro skupine GRDE SRNE pod vodstvom Andreja Podbevška.
19.00
RECIKLARJI - Igramo se z legendarno skupino. http://www.kiberpipa.org/~reciklarji/
19.00
Javno vodstvo po stalni razstavi ODSEVI KAMNIŠKIH TISOČLETIJ
Po razstavi vas bo popeljala direktorica muzeja mag. Zora Torkar.
20.00
Otvoritev likovnega projekta Sabe Skaberne: MOSTOVI
Njene gostje bodo kiparke Paola Korošec, Rene Rusjan, Metka Kavčič, Aleksandra Sašaka Gruden, Eva Peterson Lenassi in Ksenija Baraga.
21.00
Koncert NINA STRNAD KVINTET
Nina Strnad - vokal, Jaka Kopač - alt saksofon, Blaž Jurjevčič -klavir, Nikola Matošič - bas in Žan Tetičkovič - bobni (koncertni cikel JazzZaprice 2013 Društva glasbenikov Slovenije)
TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA
www.td-tuhinjskadolina.si Tel. 041 633 799
Nedelja. 16. junij, ob 10. uri Terme Snovik
VIII. MTB vzpon TERME SNOVIK - VELIKA PLANINA 2013
Veliki vzpon: TERME SNOVIK-VELIKAPLANINA (Zeleni rob)
Start ob 10. uri. Višinska razlika cca 1.500 m, dolžina 28 km
Mali vzpon: Terme Snovik - Črnivec
Start ob11. uri. Višinska razlika cca 480 m, dolžina 10 km
Otroška tekma: Okolica Term Snovik. Dolžina kroga 2 km.
Otroci kolesarijo en oziroma dva kroga.
Vabljeni!
ZVEZA BORCEV
Nedelja. 16. iunii ob 10. uri
Občina Kamnik, Združenje borcevzavrednote NOB Kamnik in Tuhinj ter Športno društvo Češnjice vabijo na SPOMINSKO SLOVESNOST v Češnjice (Tuhinjska dolina).
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2
1241 Kamnik
Tel.: 01/831 82 50
www.kamnik-tourism.si
Nedelja. 9. iunii. od 10. do 19. ure
Perovanje ...
ŠKD Perovo (KS Perovo in KS Novi trg)
Na Spodnjem Perovem: Zikova ulica, gasilski dom PGD Kamnik, Grošanova kmetija
Na Zgornjem Perovem: Korenova domačija, sprehajalna pot ob graščini Zg. Perovo, pri perovski brvi
ČakajoVas: športni turnirji, ponudbasstojnic, otroški bolšjak, Aninazvezdica, petje in ples, prvi perovski maraton za najmlajše in njihove starše, dotik ustvarjalnosti, družabne igre itd. Več informacij in program prireditve najdete na http://www.skd.kamavt.si
Sobota. 14. junij. Kamnik. Šutna SREČANJE REZBARJEV SLOVENIJE
Na Šutni bodo rezbarji izvse Slovenije od 9. ure dalje izdelovali in ustvarjali iz lesa. Ob 11. uri bo kratek kulturni program ter pozdrav organizatorjev in župana Marjana Šarca.
Petek. 14. iunii od 9. do 19. ure Staro mestno jedro, Kamnik VERONIKIN FESTIVAL
Z dogodkom bo kamniški vrtec obeležil 60-letnico delovanja. Prireditev bo potekala na Glavnem trgu, program pa smo obogatili z različnimi delavnicami, igricami in glasbeno-pevskimi nastopi.
Sobota. 15. junij od 18. - 22. ure. Glavni trg Kamnik POZDRAV POLETJU IN PRAZNIK KS CENTER s sprejemom 1. Ekipe Slovenije v smučarskih skokih in nastopi ansamblov.
Sobota. 15. junij od 8. do 20. ure.
igrišče pri OS Stranje
12ur košarke Stranje : Vrhpolje
Tradicionalno vsakoletno merjenje moči med košarkarskima ekipama Stranj in Vrhpolj, ki zzačetki segav daljne leto 1987. Obilo košarke, športnih dogodkov, srečelov, tekma veteranskih ekip ... terše in še.
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota. 15. iuniia. ob 20.00 KUOD Bayani
LETNA PLESNA PRODUKCIJA
Vstopnina: 5 eur
Nedelja. 16. iuniia. ob 19.00
JSKD Ol Kamnik in MePZ Odmevvabita na VRTILJAK
Koncertslovenskih popevkvzborovski izvedbi Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli.
Četrtek. 20. junija, ob 17.00 in 19.00 POLETNA PRODUKCIJA PLESNEGA KLUBA ŠINŠIN
Dobrodelna prireditev
Vstopnina: 5 eur / 2 eur otroci do 15. leta starosti
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel.številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
Kamnik
If poslanskih klopi
Postaja pitna voda nafta 21. stoletja?
Ukinjamo obvezno članstvo v KGZS
Poslanci Nove Slovenije smo konec maja v parlamentarno proceduro vložili popravek zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki predvideva ukinitev obveznega članstva. S tem želimo predvsem razbremeniti slovenskega kmeta. Verjamemo, da bomo v parlamentu dobili podporo. Doslej je podporo našemu zakonu napovedalo že 37 poslancev, ostali se še niso javno opredelili. Glede na to, da veliko kmetov nasprotuje obveznemu čianstvu, smo prepričani, da bomo zbrali potrebnih 46 glasov poslancev za ukinitev obveznega članstva. Ob tem moram zelo jasno poudariti, da ne ukinjamo KGZS. Tisti kmetje, ki bodo želeli, da zbornica deluje še naprej, bodo lahko ostali člani KGZS tudi v prihodnje.
Z omenjenim predlogom želi Nova Slovenija kmetom ponuditi možnost svobodne izbire. To možnost kmetje morajo dobiti, saj po številnih izjavah niso zadovoljni z delovanjem KGZS. Eden izmed znanih kmetov iz naših koncev mi je dejal, da je KGZS namenjena le sama sebi in funkcionarjem, ki delajo v zbornici. Predvidevamo, da bo uvedba prostovoljnega članstva zbornico prisilila, da bo morala kmetom ponuditi bolj uporabne storitve. Veliko o sedanji situaciji v KGZS priča tudi neustrezno in prepočasno ukrepanje zbornice v primeru napovedanega povišanja katastrskega dohodka, kjer predhodno sploh niso bili opravljeni ustrezni izračuni, ki bi pokazali, kako bo ta dohodninska osnova vplivala na posamezne kmetije in njihove družine. Za slovensko podeželje, predvsem pa za slovenske kmečke družine, bi povišanje katastrskega dohodka pomenilo pravo katastrofo, zato smo v NSi podali zahtevo, da se napovedan dvig katastrskega dohodka ne izvrši, njegovo višino pa ponovno ovrednoti. Še enkrat želim poudariti, da predlog popravka zakona, ki smo ga vložili v proceduro, ne posega v statusno obliko in na področje javnih pooblastil, ki jih ima zbornica, pa tudi ne v delovanje javnih služb v zbornici, ki jih iz državnega proračuna financira država. KGZS z ukinitvijo obveznega članstva ne bo razpuščena oziroma ukinjena.
Ko smo pred dnevi javnosti predstavili zakon, ki ukinja obvezno članstvo v KGZS, se je na naši novinarski konferenci trlo novinarjev. Novic o našem predlogu naslednji dan skoraj ni bilo. Veste zakaj? Zato, ker je KGZS angažiral eno izmed agencij, ki se ukvarjajo z mediji, ki je novinarje prepričevala, naj člankov o našem predlogu ne objavijo. To je zgolj eden izmed primerov, kako in za kaj KGZS troši denar kmetov. Sprašujem se, zakaj se vodstvo KGZS tako otepa prostovoljnega članstva, če pa ves čas trdi, da članarine predstavljajo manj kot 10% njihovih prihodkov? Brez 10% prihodkov KGZS lahko preživi, seveda pa ne bo imela več denarja za razne »druge« postranske zadeve.
MATEJ TONIN, poslanec
»Prihodnost Slovenije« za novega predsednika izvolila Zorana Bosančiča
25. maja je v Viteški dvorani Festivala Ljubljane potekal 2. kongres podmladka Pozitivne Slovenije, ki je sprejel spremembe statuta in za svojega novega predsednika izglasoval Kamničana Zorana Bosančiča. Novi predsednik je ob tem na oder povabil vse izvoljene člane podmladka in poudaril, da je tako, kot za vodenje stranke, tudi za podmladek pomemben tim: »To je steber podmladka in upam, da bo dobronamerno »težil« starejšim.«
Na kongresu se je s svoje funkcije poslovil sedanji predsednik podmladka Jernej Pavlič. Predstavil je uspehe preteklega leta in dejal: »Za nami je kratka uspešna pot. Začeli smo iz nič, danes pa smo eden izmed največjih, če ne največji pomladek v Sloveniji. Imamo 10 odborov in 400 članov podmladka.« Podmladek, ki je bil ustanovljen lani, je zelo produktiven. Med dosežki lanskega leta je bivši predsednik izpostavil udeležbo na okrogli mizi v Bruslju na temo zaposlovanja, srečanja z različnimi študentskimi organizacijami in podmladki iz tujih držav, zbiranje sredstev in pomoč pri sanaciji poplav, zbiranje sredstev za Rdeči križ in aktivno vključevanje mladih v politični diskurz. Ob tem pa je poudaril, da si želi, da bi novi predsednik zagnal izobraževanje mladih.
Novoizvoljeni predsednik, mladi podjetnik in demonstrator na Ekonomski fakulteti Zoran Bosančič je obljubil: »Nadaljeval in dopolnjeval bom delo prejšnjega predsednika. Podmladek bo sledil uspehom stranke, članom bomo pomagali pri osebni rasti in pridobivanju političnih izkušenj. Prizadeval si bom za uresničevanje naših vrednot, predvsem pa moramo mladim povrniti upanje v boljšo prihodnost Slovenije.« Na kako pomembno funkcijo je bil izvoljen priča dejstvo, da je predsednik mladih član izvršnega odbora in član sveta Pozitivne Slovenije.
»Smo mlada stranka, vsi skupaj imamo pred seboj še dolgo pot, s svojim delom pa pokažemo kaj Slovenija potrebuje. Sprememb ustave se ni potrebno bati, Slovenija bo ostala socialna in solidarna država,« je v svojem nagovoru povedala mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS in predsedujoča Ps ter nadaljevala: »Naša dolžnost je, da omogočimo, da bo vaša mladost tako lepa, kot je bila naša. Zaposlovanje mladih je ena izmed naših prioritet, sama se bom zavzemala zato, da bo šolstvo in zdravstvo še vedno dostopno vsem, tako kot sedaj. Svet in prihodnost stojita na mladih.«
Podpredsednica in podpredsednik sta postala Tiana Popovič in Aleksander Prelec Matjan, tudi Kamničan.
Pozitivna Slovenija Kamnik
Kamničan Zoran Bosančičje novi predsednik podmladka Pozitivne Slovenije.
Leto 2013 je mednarodno leto sodelovanja na področju voda, aktivnosti pri nas se bodo odvijale pod geslom »Vode povezujejo«. Slovenija je vodnata država z bogatimi vodnimi viri, ki zagotavljajo zdravo pitno vodo veliki večini prebivalstva in hkrati omogočajo bogato biotsko pestrost vodnega okolja. Tudi kakovost voda se izboljšuje z izgradnjo vodovodne in kanalizacijske infrastrukture ter čistilnimi napravami. Na prvi pogled se zdi, da je vode v neizmernih količinah in je ni potrebno posebej varovati. Gre za varljiv občutek, boj za vodo bo neusmiljen, saj je to naravni vir, brez katerega ni preživetja, ni razvoja tehnologij in ni pridelave hrane. Mednarodne korporacijo to vedo, zato kupujejo obsežna, z vodo bogata območja v J. Ameriki in Afriki. Tega prav gotovo ne bi počele, če ne bi računale na možnost prodaje ter zaslužek v prihodnosti.
Evropska unija že nekaj časa pripravlja Direktivo o koncesijskih
pogodbah, ki dolgo ni vzbudila večje pozornosti. Morda je k alarmu v javnosti in zbiranju podpisov proti direktivi, ki bi lahko vodila v privatizacijo vodnih virov, pripomoglo trenutno stanje v Evropi, saj se srečujemo z vse bolj razširjeno doktrino ostrega varčevanja. Eden izmed ukrepov pa je tudi privatizacija javnega.
Tako EU kot enega od mehanizmov za reševanje zadolženih držav in s tem pogojev za odobritev finančnih pomoči zahteva tudi podeljevanje koncesij za upravljanje z vodnimi viri zasebnim podjetjem. To se danes dogaja v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, to se je v preteklosti zgodilo v Latinski Ameriki. Dogaja pa se tudi v državah, kot sta Francija in Velika Britanija, kjer nekatera večja mesta (npr. Pariz) bijejo boj z multinacionalkami za prekinitev koncesijskih pogodb, ki so povzročile slabšanje kakovosti pitne vode, slabšanje kakovosti vodne infrastrukture in višanje cen za odjemalce.
Sistem javne vodooskrbe v Sloveniji deluje dobro in tudi zakonodaja je strožja kot drugje, a časi so težki in zato je potrebno biti izjemno previden. Javni sistem oskrbe z vodo, ki so nastajali desetletja in so bili zgrajeni z javnim denarjem in samoprispevki ter udarniškimi akcijami, so bili vzpostavljeni z namenom, da bi prebivalci prišli do neoporečne vode, ne pa zato, da bi z njo trgovali in ustvarjali dobičke.
Zato mora tudi Slovenija s svojimi ukrepi pravočasno zaščititi javni interes na področju pitne vode, pravzaprav moramo vodo zaščititi tudi pred nami samimi. Dejstvo je, da v Sloveniji že imamo 32 domačih zasebnikov, tudi v Kamniku, ki skrbijo za dobavo pitne vode. Dejstvo je, da je država ter posledično občine, ki so nosilke vodne pravice, v težki ekonomski situaciji, ki je nepredvidljiva. Sam izrecno nasprotujem nadaljnji privatizaciji upravljanja z vodnimi viri in vodovodnimi sistemi. Ker se bodo z uveljavitvijo direktive
o koncesijah začela odpirati vrata tudi za vstop tujih korporacij v sistem koncesnin zagovarjam, da se o prihodnjem načinu upravljanja z vodnimi viri in o podeljevanju koncesij opravi poglobljena javna razprava.
Zato sem na Odboru za kmetijstvo Državnega zbora predlagal, da se o tej temi odpre široka razprava, tudi v povezavi z umestitvijo pravice do čiste pitne vode v Ustavo. Predlog je bil sprejet in verjamem, da bomo javno razpravo opravili čim prej. Morda na koncu ne bo rezultat zapis v Ustavi RS, morda bomo našli kakšno drugo rešitev, vsekakor pa bo to priložnost za premislek o našem, poleg lesa, edinem naravnem bogastvu, ki ga še zdaleč ne bi smeli jemati kot samoumevnega.
Da voda ni samoumevna vedo tisti, ki je nimajo ali je tako draga, da jim ni dostopna. Naj bo letošnje mednarodno leto sodelovanja na področju voda za nas čas za premislek o našem odnosu do vode, kot dobrine, surovine, naravnega bogastva.
Brane GOLUBOVIC, poslanec
Tabor Nove Slovenije v znamenju množične udeležbe
V nedeljo, 26. maja, je kamniška Nova Slovenija pripravila tabor stranke v Kamniku, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 3000 ljudi. Zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer je tabor potekal v Športni dvorani Kamnik, ki se je izkazala za odlično prizorišče. Pri tem izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so pri pripravi in izvedbi tabora kakor koli sodelovali ter pomagali. Zahvala velja še zlasti lokalnim pridelovalcem hrane, ki so se s svojimi kakovostnimi živili v velikem številu predstavili obiskovalcem. Tudi za Zavod za turizem in šport je bil obisk velikega števila ljudi dobra priložnost za turistično promocijo občine Kamnik, saj so mnogi udeleženci izbirali med bogato ponudbo ogledov starega dela mesta in izletov v okolico.
Med več kot 3000 obiskovalci iz vse Slovenije je bilo tudi veliko Kamničanov. Na taboru seveda ni manjkala predsednica stranke Ljud-
mila Novak, vodja poslanske skupine in gostitelj letošnjega tabora mag. Matej Tonin, podpredsednika Aleš Hojs in dr. Janez Dular ter še dva poslanca v DZ Iva Dimic in Jožef Horvat. Tabora se je udeležil tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Zbrane je v imenu občine pozdravil tudi kamniški župan Marjan Šarec. Bistvena vsebinska poudarka tabora NSi v Kamniku sta bila govor mag. Mateja Tonina in predsednice NSi. Tonin je v govoru opisal svojo politično izkušnjo v Kamniku, kjer ima NSi trenutno največ svetnikov v občinskem svetu. Izrazil je prepričanje, da ima Nova Slovenija potencial, da postane prva stranka v Sloveniji, saj je stranki uspelo postati najmočnejša v Kamniku, zato Tonin ne vidi razloga, da ji to ne bi uspelo tudi v Sloveniji. Ob tem je dodal, da so samozavest, složnost in dober program prvi korak na poti k rasti, a spomnil, da je bil tudi v
Vodstvo NSi: predsednica, podpredsedniki, glavni tajnik in poslanci.
Več kot tri tisoč zbranih v kamniški športni dvorani je z narodnozabav-no glasbo razveseljeval ansambel Saša Avsenika.
Kamniku začetek težak: »Številni so nas podcenjevali in nam nagajali, o nas so pisali vse mogoče laži, vendar nas je to še bolj osredotočilo na naše cilje in še bolj povezalo. Z jasnimi željami, s trdim delom in z vztrajnostjo nam je uspelo.« Zatem je Tonin razkril tudi zelo ambiciozen cilj, da naj NSi na vsakih nadaljnjih volitvah svoj rezultat podvoji, vse dokler ne postane največja stranka v slovenskem političnem prostoru. Predsednica NSi Ljudmila Novak je v svojem govoru poudarila, da »Nova Slovenija postaja močna stranka, odprta za vse, ki želijo Sloveniji dobro. Smo aktivni soustvarjalci naše skupne prihodnosti. Nova Slovenija je stranka prihodnosti!«. Izpostavila je tudi vrednote, po katerih se stranka ravna: »Načelnost, demokratičnost, dobronamernost,
nekonfliktnost, predvsem pa pošteno in odgovorno delo so naši aduti. NSi ve, kaj hoče. Ima sposobne in odgovorne ljudi. Imamo aktivne mlade in velik potencial.« Zaključila je z naslednjimi besedami: »Delnice NSi so na slovenski politični sceni stabilne in počasi, vendar vztrajno rastejo. Ali ni že čas, da slovenski volivci izberejo na volitvah prav te vrednote?« je zbrane vprašala Ljudmila Novak.
Glede na izkušnjo s pripravami na tabor, ko je razmeroma majhna ekipa uspela pripraviti velik dogodek, ki je tudi dobro uspel, lahko zaključimo, da so te napovedi o razvoju politične stranke uresničljive. NSi Kamnik si bo za to vsekakor prizadevala po svojih najboljših močeh.
Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik
pisma - mnenja - odmevi - pisma - mnenja
Kamniški DeSUS ostaja pozitiven in povezan
Zaradi neuspelega napada druge politične stranke na našo stranko in s tem neuspešnih prizadevanj posameznikov, da bi nečlani stranke v nasprotju s strankinim statutom kandidirali v organe stranke, smo bili zadnje mesece z njihove strani deležni javnih podtikanj in političnih kon-struktov.
Tako smo bili v zadnjem Kamniškem občanu že tretjič predmet nesmislov in podtikanj bivšega člana stranke D.K., npr. nesmisla o njegovi »navidezni izključitvi iz stranke«, pa o »izključitvi T.S. iz stranke«, čeprav
ta oseba sploh ni bila član naše stranke in zato ni mogla biti izključena iz stranke, ipd.
Ponovno se je pojavila tudi trditev o »neobstoju naše službe«, čeprav že lep čas javno delujemo in je imela urednica Kamniškega občana pred objavo te neresnice že dolgo časa v rokah dokument, ki dokazuje naš obstoj. Haloo!?
Služba za stike z javnostjo DeSUS OO Kamnik zato zavrača zlonamerne konstrukte v Kamniškem občanu z dne 24. maja 2013. V prepričanju, da dobro premaga slabo, ostaja naša politična stranka povezana in optimistično zazrta v prizadevanja za boljšo prihodnost vseh generacij.
Služba za stike z javnostjo DeSUS OO Kamnik
POGLEDI - NAŠ POGOVOR
7. junij 2013 7
POGOVOR Z ANDREJO MALI
Biatlon imam res rada, počnem ga z ljubeznijo
Srebrna medalja nam je vsem v slovenski biatlonski ekipi dala nov zagon in energijo, še toliko bolj, ker je pred nami olimpijsko leto. Upam, da bo Mednarodni olimpijski komite naši mešani štafeti vendarle prižgal zeleno luč in s tem omogočil nastop dvema tekmovalkama, s čimer bi bila del ekipe tudi jaz, kar je moja največja želja. Dejstvo je, da smo v mešani štafeti sposobni priti zelo visoko, morda celo do kolajne.
Biatlon spada med športe, ki ima iz leta v leto več privržencev. V Nemčiji, na Norveškem in v Rusiji je biatlon najbolj priljubljen zimski šport, priljubljenost pa mu raste tudi v Sloveniji. Dinamika teka in streljanja ga delata privlačnega in zanimivega, gledalca pa vse do konca tekme pušča v napetosti in negotovosti. In če biatlon s kombinacijo teh dveh disciplin za gledalce pridobiva na privlačnosti, pa za tekmovalce pridobiva na težavnosti: tek zahteva dobro kondicijsko pripravljenost, streljanje pa umirjenost, koncentracijo in tehnično podkovanost. Biatlon izvira iz skandinavskih držav in je bil v preteklosti izrazito vojaška športna panoga. Velik napredek v tem športu beleži letnica 1978: tekmovalci so začeli streljati z ma-lokalibrskimi puškami (prej puške velikega kalibra), razdalja od strelske linije do tarče se je iz 200 metrov skrajšala na 50 metrov, uvedli so elektronske tarče, v teku pa je klasično tehniko izpodrinila drsalna tehnika. Na Olimpijske igre je bil biatlon uvrščen leta 1960 (Squaw Valley - ZDA), kjer so tekmovali samo moški. Ženske so v tej disciplini na OI nastopile prvič šele leta 1992 v Albertvillu (Francija), na svetovnih prvenstvih pa sodelujejo od leta 1984.
Uradna biatlonska tekmovanja potekajo v več disciplinah: individualna, sprint, zasledovana, skupinski start in štafeta. Tekmovalci na vsaki tekmi streljajo v dveh različnih položajih, in sicer leže in stoje, pri čemer merijo na kovinske elektronske tarče. Vsaka tarča ima pet ciljev (črna pika na beli podlagi) in so postavljene vodoravno v enakomernem razmaku. Razdalja med tekmovalcem in tarčo je 50 metrov. Pri streljanju leže je premer tarče 4,5 cm, pri streljanju stoje pa 11,5 cm. Za vsak zgrešen strel mora tekmovalec na krajših progah preteči še dodatni kazenski krog (150 m), na daljših progah pa je kazen izražena kot pribitek kazenske minute k skupnemu času tekmovalca.
V Slovenji se je na področju biatlona načrtneje začelo delati po letu 1985, in to učinkovito, saj štiri leta pozneje slovenski tekmovalci že dosežejo prve točke v svetovnem pokalu. V tistem času smo imeli v Kamniku smučarje tekače, ki so trenirali pod okriljem Smučarskega kluba Kamnik v tekaški sekciji. Večina se je hipoma navdušila za biatlon in uspešno presedlala na novo atraktivno disciplino. Vsa pestrost dogajanja v tedanji kamniški tekaški srenji je pritegnila tudi 10-letno deklico Andrejo Mali, ki je ob prvem prihodu na mekinjski stadion, kjer so se v času treninga zbirali tekači, navdušeno dejala, da tudi ona zelo rada teče in da bi rada trenirala in postala tako dobra, da bi lahko tekmovala na Olimpijskih
Oblastniki med zasebnim
■	■	m	m	m
in javnim interesom
Nedavno je vlada zavrnila predlog DeSUSa in Zveze društva upokojencev Slovenije o uvedbi kriznega davka, po katerem bi breme krize enakomerno nosili vsi državljani glede na svoj dohodek. Namesto enakomerne obremenitve državljanov se je z zvišanjem DDV breme krize najbolj prevalilo na revne in manj premožne.
Sedaj smo pred grožnjo ministra za finance, po kateri naj bi bilo nujno še bolj stisniti pasove državljanov z najnižjimi prihodki - prejemnikov socialnih transferov, minimalnih plač, upokojencev in zarezati še v zdravstveno blagajno, kar bi najbolj prizadelo ženske, otroke in starejše. Reševanju krize na plečih revnih in upokojencev se je predsednik DeSUSa Karl Erjavec odločno uprl. Gospodarsko in socialno krizo so namreč povzročile bančne, gospodarske in politične elite, ki ne nosijo ustreznega deleža bremen krize.
Nobena vlada doslej ni bila pripravljena odpraviti anomalij, ki pomenijo odtekanje javnega premoženja in denarja v zasebne žepe, ter sprejeti zakonodajo za odpravo teh anomalij. Z nedavno spremembo ustave je praktično ukinjena možnost neposredne demokracije v obliki referendumov o zadevah, pomembnih za prebivalstvo. Primerom samopašnega ravnanja nosilcev oblasti na državni ravni in tudi v občinah se bo zato v prihodnje težko izogniti. Možnosti nasilnih izbruhov nezadovoljnjega ljudstva se s tem povečujejo.
V Občinskem svetu občine Kamnik ima neformalna opozicija (LTS, SDS, NSI, SMS-zeleni, LDS) večino glasov, zato brez nje ni možno sprejeti nobenega sklepa. Dogaja se, da občinski svet sprejme celo kak nezakoniti sklep, ki pa ga županu in občinski upravi ni treba upoštevati. Seje občinskega sveta so običajno živahne. Če pa gre za velike finančne interese posameznikov, je lahko razburljivo tudi pred sejo občinskega sveta.
Tako smo občinski svetniki prejeli pismo stečajnega upravitelja družbe IZRI d.o.o v stečaju, s katerim si le-ta prizadeva, da bi občina razpisala koncesijo za vrtec pod pogoji, na katere bi se lahko prijavil kupec vrtca Trobentica. Ne gre spregledati pritiskov anonimnežev, ki so želeli, da občina problemov manjkajočih oddelkov predšolske vzgoje ne bi rešila s cenejšimi, modularnimi bivalnimi enotami.
Zakaj se mi zdijo sporna prizadevanja, da bi občina reševala problem predšolske vzgoje s koncesijo? Zaradi pritiskov na občinske svetnike in zato, ker naj bi v skladu s preteklo občinsko prakso podelitev koncesije za 11 oddelkov koncesijskega vrtca vključevala nepovratno investicijo občine v premoženje koncesionarja v višini 550.000 evrov. Kljub visoki investiciji pa občina ne bi postala solastnica objekta, v katerega bi vložila sredstva.
Ker kakovost bivanja v modularnih bivalnih enotah ni vprašljiva, bi bilo ceneje, če bi občina problem predšolske vzgoje reševala z modularnimi bivalnimi enotami. Tako bi npr. občina za 475.200 evrov lahko postala lastnica modularne bivalne enote za 10 oddelkov vrtca.
Po sklepu z zadnje seje občinskega sveta bodo morali župan oz. občinska uprava ne glede na svoj trud, da bi uveljavili hitro in poceni rešitev, razpisati koncesijo do 11 oddelkov vrtca. Šele v primeru neuspešne dražbe vrtca Trobentica bo občinska uprava lahko pričela s postopki reševanja predšolske vzgoje z modularnimi bivalnimi enotami vrtca.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, predsednica DeSUS OO Kamnik
V V 11»
Kamničanka Andreja Mali je z izjemno motiviranostjo, vztrajnostjo in nadarjenostjo postala vrhunska športnica in biatlonka z odličnimi uvrstitvami v evropskem in svetovnem merilu, med katerimi ima posebno vrednost srebrna medalja z lanskega svetovnega prvenstva v disciplini mešanih štafet.
igrah. No, njene preroške besede so se očitno več kot uresničile, niso pa bile brez realne podlage: ob svoji nadarjenosti je Andreja takoj pokazala izjemno motiviranost in vztrajnost, izstopala pa je tudi v vzdržljivosti in hitrem tempu teka. Poleg tega se ni nikoli pritoževala, niti nad treningi niti nad kakršnimikoli bolečinami ali poškodbami. Bila je pravi mali fenomen. Takrat sem bila med tekači tudi sama, zato se Andrejinih začetkov še prav dobro spominjam. A žal je domača tekaška sekcija zaradi pomanjkanja kadrov (vodstvo, trenerji) prenehala z delovanjem in Andreja si je s pomočjo staršev, ki so ji ves čas stali ob strani, svojo priložnost poiskala v novem klubu JUB Dol, kjer je nadaljevala svojo športno pot. Od njenega prvega prihoda na trening do danes je tako minilo že petindvajset let, v tem času pa je Andreja postala odlična biatlonka in vrhunska športnica; naslednje leto, če bo vse po sreči, jo čakajo že četrte olimpijske igre.
Biatlon mi je odprl nov svet z novimi možnostmi. Ko sem prišla, sem bila med mlajšimi, danes pa sem kot najstarejša tekmovalka v ekipi vesela, da sem še vedno lahko del tega športa, da se ga še lahko »dotikam« in prispevam svoj delež.
Andreja, povrniva se nekoliko nazaj, v prva leta tvojega športnega udejstvovanja, ko si bila smučarska tekačica. Kakšne spomine in uspehe beležiš iz tekaškega obdobja?
Začela sem v domačem kraju v Kamniku. Brat Klemen in sestra Katarina sta že aktivno trenirala smučarski tek in nekega dne sem se odločila, da se jima pridružim. Spomini na te začetke so zelo lepi. Veliko narave, prijateljev, smeha, igre in dogodivščin. Ksenja, prav ti si bila moja prva trenerka in mi pokazala prve korake na tekaških smučeh. Ogromno truda, da bi se ta šport obdržal v Kamniku, je vložil Milan Sedušak. Še dobro se spomnim, kako nas je s svojim avtom diano vozil na Krvavec na treninge, kjer smo pridno trenirali. A usoda domačemu klubu ni bila naklonjena in ubrati je bilo treba drugo pot. Starša sta me vpisala v Tekaško smučarski klub Dol pri Ljubljani, kjer me je treniral Jože Klemenčič. Z dobrim delom in veliko zagnanostjo so kmalu prišli uspehi in sprejem v reprezentanco. Trenerja Jure Velepec in Bohuslav Razl sta bila naslednja, ki sta v meni videla velik potencial in me s trdim delom popeljala med najboljše. Zelo dobro se spomnim, kako sem prišla do mojih prvih stopničk v svetovnem pokalu in tudi prvih stopničk v smučarskem teku nasploh: na vso moč sem sprintala proti cilju, a tik pred ciljem padla, s čimer se mi je izmuznila zmaga. No, ampak na koncu sem bila kljub padcu na drugem mestu in bila presrečna. Takrat sem bila še zelo močna v sprintih in kasneje sem se v tej disciplini še dvakrat povzpela na zmagovalni oder.
Veliko tekačev (doma in v tujini) je iz tekaških vrst »presedlalo« na biatlon, kar si storila tudi ti. Kdaj in zakaj si se za to odločila in kako danes ocenjuješ to odločitev?
Dobri strelski treningi se mi danes zelo obrestujejo. Že prvo leto v biatlonu sem pogosto »podrla« vse tarče, kar je kmalu pripeljalo do prvih točk svetovnega pokala in uvrstitve med deseterico najboljših.
Jure Velepec me je treniral do leta 1998 in pod njegovim vodstvom sem v smučarskih tekih dosegala najboljše rezultate - predvsem v sprintu. Jure je nato odšel v biatlon, sama pa sem vztrajala v tekih. A takih uspehov nisem več dosegla. Jure me je sicer takoj povabil med biatlonce, a se nekako nisem in nisem mogla odločiti za prestop - srce sem imela še vedno pri tekih. Leta 2001 pa sem se vendarle odločila, da sprejmem izziv in nadaljujem svojo športno pot kot biatlonka. Danes te odločitve vsekakor ne obžalujem. Biatlon mi je odprl nov svet z novimi možnostmi. Bili smo krasna ekipa, kot ena velika družina. Drug drugemu smo dajali oporo in energijo. Ko sem prišla, sem bila med mlajšimi, danes, kot najstarejša tekmovalka v ekipi, pa sem zelo vesela, da sem še vedno lahko del tega športa, da se ga še lahko »dotikam« in
Večji del poletnih priprav poteka kar na domači Pokljuki, kjer so z novim biatlon-skim centrom odlični pogoji za trening - tako v poletnem kot zimskem času.
Na prvih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju (2002) si tekmovala tako v smučarskih tekih kot tudi v biatlonu. Kako je prišlo do te odločitve?
To je bilo moje prvo leto v biatlonu. Ker sem bila v sprintih zelo hitra, smo se skupaj odločili, da tekmujem tudi v tej disciplini. Tako sem v Salt Lake Cityju tekmovala v tekaškem sprintu, kjer sem zasedla odlično sedmo mesto, in v biatlonu, kjer sem bila del štafete. Katera disciplina v biatlonu ti najbolj leži in kateri dosežki ti največ pomenijo?
S prihodom v biatlon sem se morala najprej naučiti streljati. Za to je odlično poskrbel sedaj že pokojni strelski trener Janez Bohinc. Dobri strelski treningi se mi danes zelo obrestujejo. Že prvo leto v biatlonu sem pogosto »podrla« vse tarče, kar je kmalu pripeljalo do prvih točk svetovnega pokala in uvrstitve med deseterico najboljših. Težko bi rekla, katera disciplina mi v biatlonu najbolj leži. Vsaka je po svoje atraktivna. Pri sprintu (7,5 km) mi je všeč to, da je tekma kratka in hitra; individualni tekmi (15 km) dajejo dodatno napetost štiri streljanja in se rezultati hitro lahko menjajo; skupinski start (12,5 km) je zanimiv zaradi stika z ostalimi tekmovalkami; štafete pa so vedno nekaj posebnega in dajejo »piko na i« vsem tekmovanjem, prav gotovo pa tudi največ adrenalina. V prvih letih je bila moja prednost hiter tek, danes sem boljša v streljanju in je to moj adut. Pridobila sem tudi v hitrosti streljanja. Letos, v drugem delu sezone, sem bila celo med najhitrejšimi strelkami (npr.: 26 s leže, 21 s stoje). Res se vse da, če je le volja in pripravljenost na delo. To dokazujeta tudi moja najboljša individualna rezultata v skupinskem startu, kjer sem zasedla 4. in 8. mesto v Presque Isle leta 2010, ko sem po šestih letih zopet uspela priti med najboljšo deseterico. Posebno vrednost ima seveda srebrna medalja z lanskega svetovnega prvenstva v disciplini mešanih štafet.
Mešane štafete so najmlajša biatlonska disciplina. Ekipo sestavljata dve ženski (prvi dve predaji) in dva moška (tretja in četrta predaja). Ta različica štafete se je za slovensko reprezentanco izkazala za zelo uspešno, saj ste, kot si povedala, prejemniki srebrne kolajne iz svetovnega prvenstva v Ruhpoldingu. To je vsekakor dobra popotnica za naslednje leto, ko bodo Olimpijske igre v ruskem Sočiju. Kakšni so ekipni in tvoji osebni cilji in kako načrtujete priprave?
Seveda brez padcev v formi ne gre, vendar sem se doslej vedno uspešno pobrala in šla naprej še močnejša.
Srebrna medalja nam je vsem v slovenski biatlonski ekipi dala nov zagon in energijo, še toliko bolj, ker je pred nami olimpijsko leto. Vemo, da smo v tej disciplini močni, to smo ponovno dokazali tudi letos s petim mestom na svetovnem prvenstvu na Češkem. Na žalost pa ženski del reprezentance ni uspel doseči kvote dveh tekmovalk za uvrstitev na OI. Z novimi pravili o doseganju norm za udeležbo na olimpijskih igrah se je pokazalo, da je z majhnim številom tekmovalk v ekipi normo težko doseči. Menim, da bi se moral slovenski biatlon bolj povezati s smučarji tekači in pridobivati tekmovalke, tako kot to prakticirajo nekatere druge države. Za enkrat to za nas pomeni, da ima možnost nastopa v Sočiju le ena tekmovalka in sicer Teja Gregorin. Vodstvo reprezentance in Olimpijski komite Slovenije bosta poskušala narediti vse, da bo Mednarodni olimpijski komite naši mešani štafeti vendarle prižgal zeleno luč in s tem omogočil nastop dvema tekmovalkama, s čimer bi bila del ekipe tudi jaz (kar je ta trenutek moja največja želja). Dejstvo je, da smo v mešani štafeti sposobni priti zelo visoko, morda celo do kolajne.
Tem ciljem primerno načrtujemo tudi priprave. Soči leži na nadmorski višini 1600 metrov in del treningov bo temu prilagojen. Večji del poletnih priprav bomo opravili na domači Pokljuki. Tu smo slovenski tekmovalci z novim biatlonskim centrom pridobili odlične pogoje za trening - tako v poletnem kot zimskem času.
Med dejavniki, ki vplivajo na tekmovalca in njegovo uspešnost, je tudi vzdušje v ekipi. Kako se razumete tekmovalci med seboj in s trenerji?
V zadnjih letih je vzdušje odlično. Veliko dni v letu preživimo skupaj in zato je pomembno, da se dobro razumemo, da smo prijatelji, da si med seboj zaupamo in pomagamo. Smo majhna ekipa, ki drži skupaj. Če nam kaj ni všeč, to tudi povemo in poskušamo spremeniti, popraviti ... Pomembno je tudi, da najdeš svoj mir znotraj ekipe, da ohraniš sebe in svojo energijo.
Andreja, ogromno tekaških kilometrov in postreljenih tarč si v vseh teh letih pustila za seboj. Brez dvoma ti ne manjka motivacije in ljubezni do tega težkega športa, sicer ne bi vztrajala tako dolgo. Koliko časa imaš še namen tekmovati in kaj imaš v načrtu po tem, ko skleneš športno kariero?
Ta šport imam zares rada in ga počnem z ljubeznijo. Motivacije mi nikoli ni zmanjkalo, vsaka sprememba mi jo samo še doda. Seveda brez padcev v formi ne gre, vendar sem se doslej vedno uspešno pobrala in šla naprej še močnejša. Rada tečem, rada streljam, rada imam naravo, in da mi je vse to dano, jemljem kot darilo. Kaj bom počela po končani karieri, še ne vem, verjetno si bom našla kak nov izziv, ki ga bom spet
delala s srcem, z ljubeznij°.	ksenja VRHOVNIK
prispevam svoj delež.

Godba daje mestu poseben pridih
V letošnjem letu Mestna godba Kamnik praznuje visok jubilej - 165 let godbeništva v Kamniku in 115 let ustanovitve mestnega godbenega društva, kar jo uvršča med najstarejše orkestre v Sloveniji. Jubilej so proslavili minuli konec tedna z bogatim tridnevnim praznovanjem: v petek, 31. maja, s slavnostnim koncertom in svečano akademijo, v soboto z glasbeno prireditvijo Veselo v Kamnik, vrhunec praznovanja pa je pomenila nedeljska povorka dvanajstih godb po starem mestnem jedru Kamnika.
Začetki godbene dejavnosti v Kamniku segajo v leto 1848, ko je godbeništvo na Kamniškem prvič omenjeno v pisnih virih pod imenom društva »Vereins Musik Kapelle in Stein«, kjer so igrali Kamničani, vojaški veterani nadvojvode Rudolfa. S pridobljeno glasbeno izobrazbo in prakso so zbirali okrog sebe nadarjene mlade glasbenike, ki so bili voljni sodelovati pri godbi. Mesto je to dejavnost rado podpiralo, saj je bila godba v tem času nepogrešljiv sestavni del vseh javnih manifestacij in prireditev. Točnega datuma o ustanovitvi predhodnice današnje Mestne godbe Kamnik pravzaprav ni, zanašajo se le na pisni vir Lju-devita Stiasnyja Kamnik iz leta 1894. Zanimivo je, da nekateri podatki razkrivajo, da bi znala biti kamniška godba še starejša. Godbo, ki naj bi delovala že konec 18. stoletja, omenja Stiasny, ko govori o skladatelju Jakobu Frančišku Zupanu. Danes v kamniški godbi, ki je močno pomlajena,
sodeluje od 55 do 60 članov in članic, osem let jih uspešno vodi dirigent Martin Dukarič. Vsako leto pripravijo približno štirideset nastopov in koncertov.
Slavnostni koncert s svečano akademijo ob 165-letnici godbe-ništva v Kamniku in 115-letnici ustanovitve Mestnega godbenega društva so kamniški godbeniki in godbenice začeli z domačo skladbo Francija Lipičnika, ki jih je uspešno vodil dvanajst let. Praznovanja v Domu kulture Kamnik v petek, 31. maja, so se udeležili številni ljubitelji godbe, nekdanji člani in dirigenti, med njimi Franci Lipičnik, predsednik DZ Janko Veber, župan Marjan Šarec, pod-županja Julijana Bizjak Mlakar, poslanca Državnega zbora Brane Golubovič in Matej Tonin, predsednik Zveze slovenskih godb Tone Urbas, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar, predstavniki drugih slovenskih godb, ki so kamniškim godbenikom čestitali in poklonili darila.
Do kotička polno dvorano obi-
Papirniški orkester iz Vevč je pritegnil pozornost tudi z lepimi uniformami s pridihom preteklosti.
skovalcev je pozdravil predsednik Mestne godbe Kamnik
Boris Selko in spomnil na začetke in razvoj godbeništva na Kamniškem. »Mestna godba Kamnik bo živela z občino Kamnik, z njo lepo sodelujemo, družijo nas lepe izkušnje in spomini na mnoge dogodke, nastope, praznovanja. Hvala vsem, ki naše delo spremljate in cenite. «
Slavnostni govornik župan Marjan Šarec je kamniškim godbenicam in godbenikom iskreno čestital ob jubileju in izpostavil njeno pomembno vlogo v zgodovini in kulturi mesta: »Ko beremo biografijo Mestne godbe Kamnik, je polna vzponov, padcev, težav in lepih trenutkov, predvsem pa jim ni nikoli zmanjkalo volje. Do leta 1995, ko so se poimenovali v Mestno godbo Kamnik in ustanovili društvo, so bili na takšen ali drugačen način povezani z delovanjem občine. Prisotni so bili na mnogih dogodkih, po letu 1995 so izdali mnogo zgoščenk in veliko nastopali. Danes si Kamnika brez Mestne godbe Kamnik ne moremo predstavljati. Je sestavni del Kamnika, eden glavnih atributov občine, s katerim se lahko ponašamo tudi izven naših meja. Danes je pred nami »dama«, stara 165 let, a nikakor ne postarana. Pred nami je Mestna godba Kamnik, ki pridobiva nove člane, se glasbeno izpopolnjuje, prireja koncerte tako filmske glasbe kot tudi tradicionalnih koračnic. Sodeluje na vseh dogodkih Občine Kamnik in na mnogih gasilskih prireditvah. Brez Mestne godbe Kamnik naše mesto danes ne bi bilo to, kar je. Kamnik je starodavno in častitljivo mesto, godba pa mu daje še poseben pridih.«
Ob praznovanju visokega jubileja godbe, ki pri 165 letih še vedno kipi od energije in ustvarjalnosti, kot je poudaril povezovalec večera Igor Jurič, so bila članom godbe, ki del svojega življenja in energije namenjajo ustvarjanju v tem priljubljenem orkestru, podeljena priznanja.
Za večletno delovanje v Mestni godbi Kamnik sta direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar in vodja območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Kamnik Tone Ftičar podelila Gallusove značke.
Bronaste Gallusove značke za več kot pet let delovanja so prejeli: Boštjan Tomelj, Nina Smrekar, Tilen Oražem, Andreja Krošelj, Ana Podbrežnik, Špela Omahen, Maja Šiljak Dimic, Matevž Varšek, Tjaša Podjed, Manca Podgornik, Katja Komatar in Aljaž Lukan.
Srebrne Gallusove značke za več kot deset let delovanja so prejeli: Aleš Jurman, Ditka Kotnik Kobol, Ema Zabrič, Janez Spruk, Samo Kališnik, Matic Gregorka, Nejc Kotnik, Gregor Kotnik, Gašper Selko, Žiga Selko, Simona Lanišek, Ana Matičič, Maks Ka-divec, Žarko Petrič, Leon Cviren, Timotej Štritof in Luka Žnidar.
Za več kot dvajsetletno delovanje so Zlate Gallusove značke prejeli Klemen Plahuta, Branko Zdovc, Sašo Cerar, Samo Resnik, Rok Špruk, Častne Gallusove značke za več kot tridesetletno delovanje pa Igor Šink, Robert Kodrič, Ignac Zupan, Bojan Kotnik in Boris Selko.
Tone Urbas, predsednik Zveze slovenskih godb, pa je tistim članom kamniške godbe, ki so se v minulih desetletjih še posebej izkazali s svojim delovanjem, podelil posebna priznanja - zlate medalje, ki so poimenovane po našem velikem glasbeniku Bojanu Adamiču, skupaj z njim jih je podeljevala umetnikova hči Alenka Adamič.
Z zlato medaljo Bojana Adamiča so bili nagrajeni godbeniki, ki so že več kot 30 let aktivni
člani godbe: Robert Kodrič, Boris Selko in Ignac Zupan.
Bronasto medaljo zveze slovenskih godb za več kot osemletno opravljanje funkcij tajnika, blagajnika, gospodarja ali drugega funkcionarja v godbi sta prejela Žarko Petrič in Matija Gregorka, Zlato medaljo Zveze slovenskih godb za več kot dvajsetletno opravljanje teh funkcij pa je prejel Boris Selko.
Pihalna godba iz Stranj.
Godbeniki so se zbrali pred šutensko cerkvijo, domžalski godbeniki v živo rdečih uniformah so bili še posebej opazni in tudi številčni.
V nedeljo, 2. junija, je središče Kamnika utripalo v godbeniškem vzdušju, saj je kamniški godbi prišlo čestitat kar štiristo godbenic in godbenikov z vseh koncev Slovenije, med njimi tudi iz Mengša.
Prejemniki srebrnih Gallusovih značk za več kot deset let delovanja v Mestni godbi Kamnik.
Najmlajša po godbeniškem stažu je godba iz sosednje Komende, ki deluje le dobro leto dni.
Vrhunec povorke dvanajstih godb in praznovanja je bil skupni spev koračnic vseh godb, ki so ubrano zaigrale pod taktirko Martina Dukariča, dirigenta Mestne godbe Kamnik. To častno nalogo je z veseljem in ponosom opravil »na visoki ravni« - z gasilske avtolestve PGD Kamnik.
Po petnajstih letih ponovno »Veselo v Kamnik«
Nekoč priljubljena zabavno-glas-bena prireditev se je ob praznovanju kamniške godbe vrnila v Kamnik. Sobotni večer je tako kar prehitro minil ob glasbi godbe in različnih ansamblov, od narodnozabavnih do rock in dixieland zasedb, klape, solistov, pa tudi humorja ni manjkalo.
Za pravo godbeniško veselico so poskrbeli člani ansambla Slovenski muzikantje.
Nedeljsko povorko dvanajstih godb so zaokrožile skupne koračnice
V nedeljo, 2. junija, je središče mesta utripalo v godbeni-
škem vzdušju, saj je kamniški godbi prišlo čestitat kar štiristo godbenic in godbenikov z vseh koncev Slovenije in to na najlepši način - z glasbo. V povorki od cerkve na Šutni do Glavnega trga je korakalo in igralo kar dvanajst godb - poleg domače Mestne godbe Kamnik še godbe iz Stranj, Komende, Mengša, Domžal, iz Šentjerneja, Zidanega Mosta, Divače,
Vevč, Moravč, Lukovice in Vodic. Spremljale so jih domače mažoretke Mažoretne skupine Veronika, ki so na Glavnem trgu pripravile nastop. Vrhunec povorke in praznovanja je bil skupni spev koračnic vseh godb, ubrano so jih zaigrale pod taktirko Martina Dukariča, dirigenta Mestne godbe Kamnik, ki je to častno nalogo z veseljem in ponosom opravil »na visoki
ravni« - z gasilske avtolestve PGD Kamnik. Obiskovalci so ta, za mesto nepozaben glasbeni dogodek, pozdravili z navdušenjem in gromkim aplavzom. Tudi vreme je bilo prijazno do godbenic in godbenikov, saj so takoj za zadnjo odigrano koračnico dežne kaplje vse sku-
paj pregnale z Glavnega trga v prireditveni šotor na Tomšičevi ulici, kjer so še dolgo donele godbeniške skladbe v čast sla-vljenki - Mestni godbi Kamnik, na katero smo lahko vsi upravičeno ponosni.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Za več kot dvajsetletno delovanje so Zlate Gallusove značke prejeli Klemen Plahuta, Branko Zdovc, Sašo Cerar, Samo Resnik in Rok Špruk.
Mladi Aleksander Sever je s svojim nastopom na ksilofonu navdušil zbrano množico.
Že več kot tri desetletja so aktivni člani kamniške godbe (z desne) Robert Kodrič, Boris Selko in Ignac Zupan. Nagrajeni so bili z zlato medaljo Bojana Adamiča.
Glasba nas spremlja skozi vsa življenjska obdobja
Glasbena šola Kamnik v letošnjem letu obeležuje 60 let uspešnega delovanja in ob jubileju je v sredo, 29. maja, pripravila slavnostni koncert. V prijetnem koncertnem popoldnevu so se v Domu kulture Kamnik predstavili najboljši solisti na različnih instrumentih, otroški in mladinski pevski zbor, učenke plesne pripravnice in baleta, različne komorne zasedbe, godalni orkester in pihalni orkester. Vseka-
kor je bila okrogla obletnica delovanja kamniške glasbene šole tudi priložnost za izid zbornika, kjer je bilo predstavljeno njeno življenje. Obenem je bila izdana zgoščenka s posnetki glasbenega poustvarjanja učenk in učencev Glasbene šole Kamnik.
Zbrane ob slavnostnem koncertu je pozdravila in nagovorila ravnateljica Glasbene šole Kamnik Darka Skalar: »Bogata sem, saj imam
svojo glasbo in tako se veselim praznovanja 60. obletnice šole. Veselje pa občutim tudi ob tem, da imam ob sebi odlične sodelavce in pridne učence, da sem in bom še leta spremljala delo ter življenje na naši šoli.«
Župan Marjan Šarec pa je ob okroglem jubileju Glasbene šole Kamnik spomnil, da je glasba nekaj najlepšega in nas spremlja že od rojstva ter skozi vsa življenjska obdobja. »Glasbena šola Kamnik je čudovita ustanova, ki uči, da je glasba lepa umetnost in je spremljevalka tako v težkih kot tudi veselih trenutkih. Pesem nas je ve-
Ravnateljica Glasbene šole Kamnik Darka Skalar nas je spomnila, da smo bogati, saj imamo glasbo!
dno spremljala, nas povezovala in združevala. V vojnah borce držala pokonci. Spremlja nas danes. Kot je povedala ravnateljica Darka Skalar, v glasbo je potrebno vložiti veliko napora, vaj in odrekanj. Brez vaje uspeha ni in tega se učenci glasbene šole zelo dobro zavedajo. To so jim znali povedati njihovi pedagogi, ravnatelji in vsi, ki imajo to čudovito umetnost radi. Res je tudi, da glasbo težko poučuješ v neustreznih prostorih. Tudi na to nismo pozabili in ne pozabljamo. Iščemo rešitve, kako bi kamniški glasbeni šoli omogočili, da razvije svoja krila do polnosti in pripelje čim več mladih generacij do glasbene izobrazbe. Iskrene čestitke ob obletnici«.
Janja Zorman Macura
JUBILEJNI KONCERT -10 let
KLAPA MALI GRAD
z gosti: Klapa Kvarner, Tamburaški orkesterVrhpolje, Ansambel Slovenski muzikantje
Poletno gledališče Studenec sobota, 15. junij 2013, ob 21. uri
Informacije in nakup vstopnic po telefonu in spletu:
051/61 61 51 I 051/61 41 41 I www.studenec.net
2. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv
Ta petek in soboto, 7. in 8. junija, se bo v Motniku, kraju, kjer se je rodil in živel Gašper Križnik, odvijal drugi Križnikov pravljični festival z naslovom Jenkret je biv ... Tako se navadno začenjajo pravljice, ki jih je Gašper Križnik v drugi polovici 19. stoletja zapisoval v Motniku in okolici. Večina njegovih zapisov še ni objavljenih, za slovensko kulturno dediščino pa so izjemnega pomena, saj so pravljice in povedke zdaj že večinoma pozabljene. Posebnost Križnikovega festivala je v tem, da se bodo pripovedovale izključno Križnikove pravljice, večinoma še neobjavljene. Te bomo oživljali z devetimi uveljavljenimi slovenskimi pripovedovalci, štirimi domačini, ki znajo povedati tisto, kar so slišali doma, pripravili bomo enajst dogodkov, organizatorji pa smo Matična knjižnica Kamnik, Irena Cerar,
Ivanka Učakar in Kulturno društvo Motnik, soor-ganizatorji pa Turistično društvo Motnik, Medobčinska knjižnica Žalec, Občina Vransko, Zavod za kulturo in šport Vransko ter Knjižnica Domžale. Na pripovedovalskem večeru za odrasle bodo Križnikove pravljice pripovedovali Anja Štefan, duo Vroča župa, Ciril Horjak, Andreja Erdlen in Ana Duša, otrokom pa bodo na grajskem griču ^ ., . ,. j, . j, j t v soboto pripovedovali Castittp°krovitel]festivalajeprof. dr. Ja- ^ka Učakar, Rok Kušlan
nez Bogataj, znatti seventh etnolog, h in Mirjam Štih. V Motni-prcin, da,e Knžmklpnspevekpwern- ^ bo dogajanje popestril ben, saje zapiswdl jjravljice, povedke, sejem z dormačo hrano in legende in šale v lokalnem narečju. okusi Kamnika, likovno kolonijo, razglasitvijo najboljših likovnih del odraslih umetnikov ter otrok, ki so sodelovali na likovnem natečaju Podobe Križnikovih pravljic. Častni pokrovitelj festivala je prof. dr. Janez Bogataj, znani slovenski etnolog, ki svoje življenje posveča dediščinskim vsebinam in jih zna tudi predstaviti širši javnosti, ki pravi, da »... organiziranje festivala dokazuje, da je ta kulturna dediščina neizčrpen izvir znanja, ustvarjalnosti, spoznanj o naravi, medčloveških odnosih, vsakdanjikih in praznikih ...« Meni, da ima Križnik pomembno vlogo, saj je zapisoval pravljice, tudi povedke, legende in šale v lokalnem narečju, kar je dobra šola in opomin današnjim zbiralcem in tudi tistim, ki pravljična pričevanja uporabljajo (tudi izrabljajo). Poleg tega jih ni prepisoval, ampak jih je vestno zbiral med ljudmi.
In za pokušino še ena kratka Križnikova pravljica, ki jo je Križnik naslovil Od močniga človeka. Za objavo v Kamniškem občanu smo jo priredili v knjižnem jeziku:
Jenkret je biv... takšen človek, ki je vsako zver premagal s svojim mečem. Gre po svetu in je prišel k hiši, kjer so imeli zmaja s sedmimi glavami in so ga prosili, da bi ga premagal. Zmaj ga je hotel požreti, človek pa je z enim zamahom odbil vseh sedem glav. Je za to dobil veliko denarja. Gre naprej in pride k drugi hiši, kjer vpraša, če imajo kakšno hudo žival za umorit. Je rekel gospod, da jo imajo, v vodi, da vsak dan ven pride, da ima tri glave in da je ljudi in da je zdaj ostala samo njegova hči. To naj bi ta žival pojedla naslednji dan. Je pa rekel ta močan človek, da gre namesto nje. In je šel in je ubil tisto žival s tremi glavami - je vse tri glave »anbart« odbil. Dekle je bilo veselo in je reklo: »Zdaj pojdi pa kar z menoj domov.« Pa ta močni človek ni hotel, ji je pa rekel, da naj počaka eno leto, da jo bo potem vzel. Kočijaž je pa to slišal, je hčer domov peljal in ji je rekel, naj pove gospodu, da je on tisto žival ubil. Dekle je reklo, da bo že tako reklo. Potem so pa doma kar ohcet začeli pripravljati, dekle je pa reklo, da se eno leto ne bo možilo. Čez eno leto se vrne človek, ki je tisto žival ubil in je to povedala mami in očetu. Kočijaža so obesili, ker se je tako zlagal, tisti močan človek jo dekle vzel in sta se poročila in je bila ohcet. Meni so dali iz fingreta jesti, iz rešeta piti pa z loparjemo po riti, da imam še danes velik graben na riti.
Janez Majcenovič spisal prvih 80 vrstic
Kot mlad fant se je zapisal plavanju, bil ob tem odbornik kamniškega plavalnega kluba in vodja plavalne šole. Ukvarjal se je s šahom in predvsem v brzopoteznem šahu žel lepe uspehe. V zavarovalniških publikacijah, ki so izšle v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu, je pisal o zavarovalništvu, računalništvu in informatiki. Svojo sled z zapisi o kulturi, zgodovini in drugi problematiki pušča v Kamniškem občanu in Kamniškem zborniku, zborniku o grofih Andeško-Meranskih, fotomonografiji Kamnik, Perovskem listu, zbirki skladb Viktorja Mihelčiča. Kamniku je prispeval s svojim petjem. S prepevanjem je začel na koru, nadaljeval pri Viktorju Mihelčiču, Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič in Beneških fantih. Trideset let je profesor matematike razveseljeval poslušalce Lire. S Kamniškimi koledniki je ponesel slovensko narodno pesem po vsej Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Njegov bariton je med planinci odmeval na dostojnih višinah; na Triglavu, Jalovcu, Kamniškem, Kokrskem sedlu ...
Če je za Kamničane na več področjih aktivni Janez Majcenovič vreden srebrnega leska (je srebrni občinski nagrajenec), je za rodno Perovo ata Janez ...
Na visokem prestolu, v šotoru za Grošanovo kmetijo, je 17. marca letos sedela ustoličevalka, poslana od samega perovskega Bera. Obkrožalo jo je perovsko ljudstvo in sodni prisedniki. V spremstvu dveh kmetov je bil, ne da bi vedel zakaj, k prestolu pripeljan Janez Majcenovič. Ustoličevalka je vstala s prestola, ata Janez se je nanj usedel in na Perovem se je lahko pričel prvič viden obred.
»Ljudstvo, Perovljani oblast izročamo knezu atu Janezu. Knezu atu Janezu pripada oblast nad ozemljem in ljudstvom Spodnjega in Zgornje-
ga Perovega,« so bile velike besede ustoličevalke. Pravičnemu sodniku, Perovljanu, ki skrbi za perovsko zemljo in perovske ljudi, ki spoštuje krščansko vero (saj po anketah pe-rovskih kmetov večkrat reče o, bog, kot pa zakolne) in ki je bil kljub zakonskemu jarmu označen za človeka svobodnega stanu, so kmetje podelili pomembne pravice. Ata Janez bo varoval in negoval perovsko zemljo, prejel je pooblastilo za klic gasilcev in civilne zaščite na pomoč ob pregledovanju gozdnih stezic. Perovljane bo šolal o »domovini Perovo«, ob pomoči kozlovskega sodnega tribunala bo perovskemu ljudstvu v primeru neprimernega vedenja ali sporov sodil, vsakega 1. aprila v letu pa bo določil višino davkov, ki mu jih bodo Perovljani
Ata Janez - prvi perovski knez
plačevali v naturalijah. Po podeljenem blagoslovu: »Milost vam in mir od perovskega Berota,« je pe-rovsko ljudstvo ata janezu zapelo »Kolko'r kapljic tol'ko let«.
Perovljani so Janeza Majceno-viča ob praznovanju njegovega 80. rojstnega dne ustoličili za prvega perovskega kneza. Z obredom so mu želeli na simboličen način pokazati, kako pomemben je za Pero-vljane in za Perovo. Brez njega ne mine nobeno Perovanje, brez njega ne bi bilo simpozija o Perovem,
odkritja spominske plošče Francetu Lombergarju, nepogrešljivo je njegovo pero v Perovskem listu in njegova pomoč pri pripravi več pe-rovskih prispevkov. Brez njegovih prizadevanj imena Perovo na osrednjem delu nekdanje vasi Perovo ne bi bilo.
Janeza Majcenoviča, ki mu je drag vsak košček slovenske, pa tudi tuje zemlje, so Perovljani ob praznovanju rojstnega dne obdarili z darilnim bonom vikend oddiha v kraški hiši. V tretjem majskem vikendu ga je na Krasu skupaj z ženo Mijo gostoljubno sprejela družina Bandelj, s katero si je ogledal njemu ljub Gradež in se v »knezmobilu« zapeljal po krajih slovenskega Krasa. S pogledom na italijansko morje se je ob kraškem gozdu sprehodil do monumentalnega spomenika na Cerju, simbola obrambe slovenskega nacionalnega ozemlja, pomnika braniteljev slovenske zemlje in glasnika mirnega sožitja, s punčice očesa pa mu ni ušel niti grad Ri-hemberk.
Perovljani si želimo, da bi se z Janezom Majcenovičem še naprej srečevali na perovskih dogodkih, najprej že 9. junija na Perovanju. Želimo mu zdravja in še naprej dobrega počutja v koži perovskega pisca in govornika ter da bi ob kapljici rujnega še velikokrat veselo zapel. Njegovega naslednjega obiska se veselijo tudi že na Krasu!
Za ŠKD Perovo KATJA TROTOŠEK
15. Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin v Tunjicah
Kdor poje rad, ostaja mlad
Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin poteka v mesecu šmarnic. V nedeljo, 26.maja, na praznik Svete trojice, je v cerkvi Sv. Ane v Tunjicah potekalo že petnajsto srečanje z naslovom »Pozdrav Mariji«. V vseh letih se je pred oltarjem sv. Ane zvrstilo mnogo uveljavljenih pevskih zasedb, slišali smo tudi nekaj krstnih izvedb skladb. Nabralo se je mnogo spominov, spletla so se prijateljstva.
V organizaciji Pevskega društva TUNJIŠKI OKTET je tokrat v čast Mariji zapelo sedem skupin. Domači fantje so se prvič zbrali pred dobrimi sedemindvajsetimi leti. V tem času so imeli precej nastopov doma, v bližnji in daljni okolici, pa tudi preko meja. Menjali so se pevci, zborovodje, a nekaj je ostalo - pesem. Sedanji pevovodja je Aleš Sedušak.
KRANJSKI KVINTET je že stari znanec v cerkvi sv. Ane. Letos so z jubilejnim koncertom obeležili dvajset let delovanja. Značilnost teh prekaljenih pevcev je izjemna rahločutnost interpretacije skladb. Zvočno podobo in programsko vsebino jim s strokovnostjo pomaga sooblikovati ga. Ana Erman.
GRAJSKI OKTET iz Moravške doline, iz gradu Tuštanj, poleg pestrega repertoarja posega tudi po srednjeveških besedilih pesmi in napevov. Zanimivo je tudi, da je njihov umetniški vodja Peter Pirnat - graščak.
VIŠNJANSKI FANTJE prihajajo iz Višnje Gore na Dolenjskem in so bili letos prvič v Tunjicah. Skupaj pojejo slaba štiri leta, a s petjem bogatijo večino prireditev v domačem kraju. Poleg tega pomagajo sooblikovati marsikatero poročno sveto mašo, pa tudi žalno slovesnost. Predvsem je njihov namen za petje navdušiti mladino. Vodi jih Maja Škufca.
KVARTET KRT je poznan kot »pogrebni«, saj večinoma pojejo v ta namen. Pogosto polepšajo poroko ali osebni praznik, kjer bolj sproščeno zapojejo in zraven tudi zaigrajo. Letos so se razveselili povabila župnika Zvoneta Podvinskega v mesto Vadstena na Švedskem, kjer so sodelovali pri slovesni maši in kulturnem programu ob 40-letnici slovenskih srečanj na Binkoštno nedeljo. Kratko mašo v čast sv. Benediktu - zavetniku Evrope je v ta namen spisal njihov umetniški vodja Dominik Krt.
Iz sosednje vasi so, kot že vrsto let doslej, prepevali fantje ŠENTURŠKEGA OKTETA. Letos
praznujejo deseto obletnico nastopanja, v veselje jim je ohranjati in gojiti slovensko narodno in umetno pesem ter se družiti z drugimi pevci. Njihov pevovodja Brane Jagodic je tudi organist v domači cerkvi sv. Urha.
Program je polepšala in osvežila ŽENSKA VOKALNA SKUPINA TUNJICE. Dekleta in žene skupaj prepevajo šele dober mesec, za pomoč pri vodenju so zaprosile Aleša Sedušaka. Same pravijo, da poleg službe, materinstva in drugih obveznostih potrebujejo še nekaj zase - to je petje, ki jim je blizu in v veselje. V podobni zasedbi so v preteklosti enkrat že zapele, tokrat so obljubile, da njihov nastop ne bo zadnji. Da so pevsko dobro podkovane, smo slišali, ko so poleg svojega programa zapele še družno s Tunjiškimi fanti SONCE ŽE ZAHAJA Josefa Gruberja.
Vsaka skupina je predstavila po dve pesmi, v zahvalo so pevci iz rok organizatorjev prejeli spominske plakete. Ob koncu dobro obiskane prireditve je iz moških grl za-donela skupna pesem Franca Kimovca ZGODNJA DANICA pod taktirko Aleša Sedušaka. Sledilo je prijetno druženje v cerkveni kapeli.
Koliko minut, ur, dnevov in večerov je potrebno, da se glasovno uskladijo, natrenirajo tone in zapojejo, kot je treba, vedo le pevci sami. A to je njihova ljubezen, njihov način življenja. Hvala pevke in pevci, ker gojite in ohranjate kulturo petja, ki pomeni veliko, če le znamo to dou-
Kvartet Krt s pesmijo pogosto polepša poroke in osebna praznovanja, pa tudi poslednje slovo.
meti in doživeti. In hvala vsem, ki spremljate, sprejemate in spoštujete njihov talent, trud in delo. Delo, ki je namenjeno nam, ki smo tukaj in sedaj ter naslednjim rodovom.
»KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD ... «
URŠAKLEMENC
Skupaj s pevci Tunjiškega okteta so ubrano zapele tudi pevke Ženske vokalne skupine Tunjice. Dekleta in žene pod vodstvom Aleša Sedušača skupaj prepevajo šele dober mesec. Pravijo, da poleg službe, materinstva in drugih obveznostih potrebujejo še nekaj zase - to je petje, ki jim je blizu in v veselje.
Dekliščina med starodobniki
V živahen utrip sobotnega dopoldneva ob reviji starodobnih vozil so se vključila tudi razigrana dekleta s Koroške, ki so se v Kamniku ustavile na poti v Portorož, kamor so se namenile na dvodnevno praznovanje dekliščine prijateljice Nine Lepej.	VERA MEJAČ
Tradicionalna majska prireditev na OŠ Frana Albrehta
Ta mladost je nagajiva ...
Tradicionalna osrednješolska prireditev je kljub deževnemu vremenu na zadnjo soboto v maju v športno dvorano privabila številne starše, prijatelje šole in ljudi z dobrim namenom. Letošnji dogodek je zaznamovala dobrodelna akcija zbiranja sredstev za deklico Gajo, našo sokrajanko, ki se je prireditve tudi udeležila. Želimo ji, da bo z operacijo lahko naredila svoje prve korake.
Našemu vabilu sta se odzvala župan Občine Kamnik Marjan Šarec in poslanec Državnega zbora mag. Matej Tonin. Župan je v svojem govoru poudaril, da mora človek srečo iskati v majhnih stvareh. Srečni bomo, ko bomo v svojem okolju znali opaziti ljudi v stiski in jim pomagati. Ravnatelj šole Rafko Lah je navzoče ponosno seznanil z novim nazivom, ki ga je OŠ Frana Albrehta pridobila pred kratkim. Postala je kulturna šola. Vsaka šola mora biti središče kulturnega dogajanja v lokalnem okolju, saj na ta način širi ustvarjalnost, vseživljenjsko učenje in povezovanje. Prav
MI-KI SMO OSVOJILI 6 NASLOVOV DRŽAVNIH PRVAKOV
Piloti so priplesali odlično 3. mesto.
Od petka do nedelje, od 10. do 12. maja, je v Novem mestu potekal 1. del Državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih 2013. Športna dvorana Leona Štuklja je gostila slovenske plesalce pretežno street disciplin. Tam smo bili tudi mikijevci, vsi tisti, ki smo se z uspešnimi nastopi na pokalnih turnirjih uspeli uvrstiti na državno prvenstvo. Skupno smo osvojili 6 naslovov državnih prvakov, 4 naslove viceprvakov in 2 tretji mesti. Z 12. medaljami smo 6. najboljši klub od 35-ih klubov, prejemnikov medalj. Skupno smo opravili kar 20 finalnih nastopov in 30 plesnih točk. Takšni pa so naši rezultati: 1.mesto Niko Komac, 1.mesto Janez Štrukelj, 1.mesto Niko Komac in Žiga Colarič, 1.mesto Žigan Krajnčan, EB solo člani, 1.mesto Dejan Djurovič in Andraž Mrak,
1.mesto	oriental mix mala skupina (kor. Andrea Zanardi),
2.mesto	Žiga Colarič, EB solo mladinci, 2.mesto Dejan Djurovič, EB solo člani,
2.mesto Ajda Križman in Karin Remec, OP pari mladinci,
2.mesto	mladinska orient mala skupina,
3.mesto	PILOTI, otroška HH formacija (kor. Martina Mrak Tekavc),
3.mesto	Klara Senica, jazz solo članice,
4.mesto	Mina Kikelj, jazz solo deklice,
5.mesto	Žiga Farkaš in Eva Ramšak, HH duo otroci,
6.mesto	Matija Ternovec, EB solo mladinci, 6.mesto Žigan Krajnčan, HH solo člani, 6.mesto Eva Gorjup, jazz solo mladinke, 6.mesto Eva Gorjup, modern solo mladinke, 6.mesto Simona Mihelčič, orient solo članice, 8.mesto Jernej Gregl, EB solo člani, 8.mesto Lana Smolnikar, jazz solo mladinke,
10.mesto	Eva Ramšak, HH solo deklice,
11.mesto	Tinkara Bolta, jazz solo deklice,
12.mesto	HIPHOPARČKI, otroška HH mala skupina (kor. Martina Mrak Tekavc),
14.mesto	Zala Colarič in Tija Cerar Šimenc, HH duo otroci,
15.mesto	Lara Nahtigal, jazz solo mladinke, 15.mesto SOLDIERS, mladinska HH formacija
(kor. Azra Selimanovič in Andraž Mrak), 29.mesto Kaja Poličnik, HH solo mladinke, 35.mesto Sara Mikuž, HH solo mladinke,
Zaključni ples dijakinj in dijakov Ciriusa
slednje smo to dopoldne zagotovo dosegli. V pestrem kulturno-zabavnem programu prireditve, ki je letos nosila naslov Ta mladost je nagajiva. so se obiskovalcem pod mentorstvom učiteljic in učiteljev predstavili učenci in učenke matične šole ter podružničnih šol s pevskimi, plesnimi, recitacijskimi, igralskimi in športno-akrobatskimi točkami.
Po prireditvi so starši, učenci in učitelji pomerili moči in spretnosti v športnih aktivnostih. Šolske avle in učilnice pa so se spremenile v živahno tržnico izdelkov naših spretnih učencev rokodelcev. Bilo je živahno, ozko, raznoliko. kot se za semenj spodobi. In kako so sobotni vrvež doživeli naši prvošolci? Najbolj mi je bilo všeč, da so bile stojnice, da smo lahko kupili srečke in da smo nastopali. (Neža, 1. B)
Všeč mi je bilo, da sem lahko kupil svojo vazico, ki smo jo naredili pri pouku. (Lenart, 1. B)
Všeč mi je bilo, ker smo nastopali in so nam vsi ploskali. (Larisa, 1. B) Pri srcu mi je bilo lepo, ker je bila z mano moja teta. (Maj, 1. B) Všeč mi je bilo, ker sta bila z mano mami in oči in so me prišli gledat iz Murske Sobote. (Tian, 1. B)
ANITA RUSAK KASTELIC
Še en velik dogodek je za nami. Dijaki in dijakinje zaključnih letnikov v Ciriusu Kamnik so v petek, 17. maja, v Domu kulture Kamnik odplesali svoj zaključni ples. Nekaj mesečne priprave in prizadevanja zaposlenih in dijakov so bili poplačani s čudovitim dogodkom, v katerem smo uživali vsi - dijaki, starši in zaposleni.
Predstavitve razredov so bile v ponos dijakom in njihovim staršem. Program sta s svojimi duhovitimi domislicami uspešno vodila naša voditelja Sandi in Jasna. Glasbeni del večera je do poznih jutranjih ur popestril prvi glas zavoda Toni Tuhinjski. Oh, kako je bilo težko oditi domov.
ZVJEZDANA BACKOVIC
Prvič na mednarodnem turnirju v Avstriji
Nogometna sezona se počasi bliža koncu, a mladi nogometaši NK Calcit Kamnik selekcije U-8 so kljub bližajočim se poletnim počitnicam še vedno polni energije in veselja do igranja nogometa. Njihov trener Matjaž Klan-šek poskrbi, da poleg rednih tekem, ki se jih udeležujejo med vikendi, občasno zaigrajo tudi na kakšnem turnirju po Sloveniji. Izkušnje, ki jih fantje pri tem pridobivajo, so zanje neprecenljive. V nogometni sezoni 2012/13 so tako uspehe želi na več koncih po Sloveniji. 15. decembra 2012 so na turnirju v Ihanu dosegli prvo, 6. januarja 2013 v Kamniku drugo, pred kratkim pa so 28. aprila na mednarodnem turnirju Nogomet mladih v Zlatoličju pri Ptuju osvojili odlično tretje mesto. Ekipne uspehe je na zadnjih dveh turnirjih potrdil še njihov vratar Kelim Agovič, ki je tako v Kamniku kot tudi v Zlatoličju prejel nagrado za najboljšega vratarja turnirja.
V maju pa je trener razveselil mlade nogometaše s pravo nogometno poslastico - odpeljal jih je na prvi mednarodni turnir v tujino. Nastopili so na ekipno močnem in uspešnem turnirju ASV Kinder Fussball Cup v Celovcu, katerega se je udeležilo 20 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Srbije. V skupinskem delu tekmovanja so se mladi nogometaši pomerili z ekipama iz Hrvaške ter ekipama iz Avstrije in se po štirih odigranih tekmah z drugim mestom v skupini uvrstili v četrtfinale, kjer so se pomerili z zagrebškimi nogometaši kluba Utrine Zagreb, ki velja za eno najmočnejših skupin na Hrvaškem. Tekmo so izgubili, a kljub vsemu osvojili odlično peto mesto. »Fantje so pokazali, da tudi v tujini lahko uspešno igrajo nogomet z vsako ekipo,« je njihove uspehe povzel trener Matjaž Klanšek in dodal, da je z dobro voljo, veseljem do igre in podporodružin, ki so nogometaše spremljali na tekmah, uspehe moč žeti kjerkoli. Želimo jim, da v tem duhu nadaljujejo svojo nogometno pot.
BARBARA KLANŠEK
36.mesto Nika Gjurin in Taja Slana, HH pari mladinci.
Vsem plesalcem in trenerjem iskreno čestitamo za nastope in uvrstitve! Zvestim NAJvijačem, staršem, pa se zahvaljujemo za vso podporo. Že v naslednji številki bomo poročali o nastopih naših plesalcev na Evropskem prvenstvu v street disciplinah, Amsterdam, kamor potujejo hip hopaiji in plesalci electric boogieja, ki branijo stopničke. Evo, Lano in Klaro pa bomo pospremili na EP v jazz baletu in modernu, ki bo potekalo v Bielli v Italiji. Držimo pesti za vse vas!
Nogometaši NK Calcit Kamnik s trenerjem na turnirju v Celovcu.
Kamniški raziskovalci med najboljšimi v državi
Mladi raziskovalci smo se z našimi mentorji 20. maja odpravili na državno tekmovanje »47. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE 2013«. Na Srednji poklicni in tehniški šole in Gimnaziji Murska Sobota so nas prijazno sprejeli. Po uvodni prireditvi smo se odpravili v učilnice, kjer so potekali zagovori osnovnošolskih in srednješolskih raziskovalnih nalog. Poskusili smo se kar najbolje odrezati, saj je bila konkurenca zares velika.
Mojca Podlesek in Žiga Pogačar sta predstavila svojo raziskovalno nalogo z naslovom ČOKOLADA -DOBER ZAČETEK DNEVA?!, ki sta jo izdelala pod vodstvom mentorice prof. Renate Capuder Mermal in s pomočjo zunanjega mentorja doc. dr. Tomaža Bratkoviča. Raziskovala sta vsebnost kofeina v čokoladi in ugotavljala, ali bi lahko skodelico jutranje kave nadomestila kar s koščkom čokolade. »Slastna« tema, ob kateri so se najbrž marsikomu pocedile sline, jima je prinesla BRONASTO PRIZNANJE s področja kemije.
Jernej Jurič in Aljaž Jakin sta svojo interdisciplinarno raziskovalno
nalogo z naslovom MIKROEN-KAPSULACIJA CELIC izdelala pod mentorstvom prof. Cirile Jeras in prof. Renate Capuder Mermal ter zunanjim mentorstvom Jelke Pohar in Anžeta Smoleta. Za zapletenim naslovom se skriva lahko razumljiv in jasen opis načina zdravljenja, ki je še v razvoju, saj sta ga hotela približati širši javnosti. Za svoj trud sta bila nagrajena s SREBRNIM PRIZNANJEM na področju biokemije.
Saša Skok in Miha Plahutnik sta raziskovala SPOLNO ŽIVLJENJE DIJAKINJ IN DIJAKOV GSŠRM, kar je bil tudi naslov njune raziskovalne naloge iz področja sociologije pod mentorstvom mag. Bojana Časa. Rezultate letos izvedene ankete sta primerjala z rezultati ankete iz leta 1995 in tako ugotovila marsikaj zanimivega. Njuna odkritja so jima prislužila SREBRNO PRIZNANJE.
Miha Jemec, Gregor Košir in Žiga Reven so s pomočjo mentorice mag. SonjeTrškan in zunanjega mentorja dr. Žige Kokalja napisali raziskovalno nalogo s področja geografije z naslovom NA SONČNI STRANI KAMNIKA z nadvse aktualno tematiko postavljanja sončnih
kolektorjev. Zanimalo jih je, kakšne so možnosti^ za njihovo postavitev na strehah Šutne. Raziskali so vse možnosti in omejitve postavitve kolektorjev na kulturno zaščitenem območju. S svojo izvirno in kvalitetno raziskovalno nalogo so si prislužili ZLATO PRIZNANJE.
Naše potovanje na drugi konec Slovenije se je tako bogato obrestovalo. Kot kaže, smo kamniški
raziskovalci med najboljšimi v državi. V letošnjem letu je naše raziskovanje končano, prihodnje leto pa prihajajo nove generacije z novimi idejami. Tako upamo, da nas bo naslednje leto na regijskem tekmovanju, ki bo potekalo na naši šoli, zastopalo še več nadobudnih mladih raziskovalcev.
Saša Skok in Miha Plahutnik, 3.c
Zmagovita ekipa s področja geografije: Miha Jemec, Gregor Košir, Žiga Reven in mentorica mag. Sonja Trškan
Kamničanka Patricija Crn-kovič, ki letos prvič tekmuje v članski kategoriji, je na Evropskem prvenstvu v Bi-elli v Italiji 24. do 26. maja osvojila štiri zlate in srebrno medaljo. Osvojila je naslov Evropske prvakinje jazz solo, Evropske viceprva-kinje modern solo in bila zmagovalka Svetovnega pokala show solo. Osvojila je tudi naslov Evropskih prvakov z malo skupino modern in Evropskih prvakov s formacijo modern. Patricija je članica Društva Kazina Ljubljana in varovanka mentorja in koreografa Mitje Popovskega.
Tekači KGT Papež državni prvaki v gorskem teku, polmaratonu, odlični tudi na atletski stezi
20. DAN VATERPOLISTOV SLOVENIJE KAMNIK, 21.-22. 6. 2013
SMEIUJICE EKIPE:	MTEGIRIJE:
Koper, Nova Gorica, Kranj, Ljubljana, U-10, U-11, U13, U15, člani, rekreacija Kamnik, Radovljica, Maribor
i
■BSI2EH DIDATHI PROGRAM: RAZNE IGRE IREČ010V MJURRETKE IIRANJSKA ERRIA
MALI VATERPILI VATEIPOLO ŠIH VATERPOLO PLAVALNA ŠILA VIIHA KOŠARKA REKREACIJA PLAVAOJE 000A0LIK
Na 33. Maratonu treh src je na polmaratonu (21 km), ki je štel za DP, naslov mladinskega državnega prvaka osvojil Jošt Lapajne s časom 1:21.48, naslov podprvaka pa Anže Zupan (1:29.44). Med člani je bil Mitja Kosovelj drugi s časom 1:08.48 (vsi KGT Papež). V moški kategoriji je teklo 1241 tekačev.
Na 22. teku na Osolnik je teklo 37 tekačev KGT Papež, med njimi jih je kar 20 osvojilo zmagovalne stopničke. V kategoriji ml. deklice (700 m) so prva
tri mesta zasedle Tjaša Čirovic, Hana Dobovšek in Maša Viriant, Brina Arbajter je bila osma, Iza Škrtič pa deseta. Med ml. dečki je zmagoval Igor Cosic, sledil mu je Aleš Prelovšek, Rok Podbregar je bil peti, brat Miha pa sedmi. Pri dečkih (1300 m) so 1. - 4. mesto zasedli Rok Sušnik, Luka Uranič, Miha Oražem, Grega Zagorc, Nik Bencek je bil šesti. Med starejšimi dečki (1600 m) sta 2. in 3. mesto zasedla Uroš Čirovic in Urban Arbajter. V kategoriji mladinke/mladinci (4,7 km) je bila Karmen Orehek osma,
Kamnik Slovan premagal AVK Olimpijo
V zadnjem krogu prvega dela DP za člane sta se pomerila Kamnik Slovan in AVK Olimpija. Tekma se je odvijala drugače od pričakovanj. Ker je Olimpija nujno potrebovala zmago, da osvoji 3. mesto in se tako izogne v polfinalu AVK Triglav, je bilo pričakovati močan pritisk na kamniški gol. Bilo pa je rav-
Kar šest tekačev KGT Papež v deseterici najhitrejših tekačev na Osolnik.
prvi in drugi sta bila Anže Božič in Nik Mernik, Aljaž Božič je bil četrti. V kategoriji članice/člani (4,7 km) sta zmagala Neja Kršinar in Gašper Bregar, takoj za njim sta bila Bojan Ambrožič in Domen Zupan. Med deseterico so se uvrstili še Klemen Triler (5.), Luka Mihelič (6.), Gregor Mlakar (10.) in Aljaž Kožuh (16). Med ml. veterani/vete-rankami sta bila odlična druga Urška Trobec in Mirko Janjatovič, ki mu je sledil Izidor Berčič, 14. je bil Franc Sušnik, 16. pa Bojan Kramar. Med st. veterani je zmagal Franci Teraž, 4. in 6. mesto sta zasedla Lado in Ivan Urh, sedmi je bil Bojan Kožuh. Tek je štel za državno prvenstvo za veterane/ veteranke. V kategoriji 50-54 je naziv državnega prvaka osvojil Franci Teraž, na 3. in 4. mestu sta bila Lado Urh in Bojan Kožuh. Med veterani 55-59 je bil Ivan Urh tretji, med veterani 40-44 je Mirko Janjatovič postal državni pod-prvak, Izidor Berčič je bil tretji. Pri veteranih 45-49 sta bila 5. in 6. Franc Sušnik in Bojan
Zmagovalna trojka med dečki na teku na Osolnik.
Kramar. Urša Trobec je med veterankami 40-49 let osvojila naslov državne podprvakinje.
Na atletskem mitingu Domžale open je v kategoriji U14 na 600 m med deklicami z veliko prednostjo zmagala Ana Milovic s časom 1:40.98, pri dečkih pa Rok Sušnik (1:46.78). Med mlajšimi mladinkami je bila Karmen Orehek na 600 m tretja s časom 1:44.38.
Na dan mladosti je na teku Petra Levca v Trzinu na 10,2 km zmagal Sebastjan Zarnik s časom 35:53 pred Antonom Kosmačem in Gašperjem Bregarjem s časom 37:03.
Na 5,2 km je Anže Zupan dosegel 2. mesto v kategoriji, brat Domen pa je na posebnem teku s kužki na isti progi pritekel 4. mesto. Čestitamo!
Mira Papež
no obratno. Kamniški vaterpolisti, sicer dosti mlajši po letih, so imeli igro ves čas pod nadzorom in Olimpiji dovolili samo eno vodstvo v drugi četrtini. Na koncu je bil rezultat 15-10 v korist Kamnik Slovana. Za Kamnik Slovan so dosegli gole: Tilen Leskovec 5, Gašper Šemca 4, Martin Stele 3, Sebastijan Novak, Nik Nikolič in Gašper Žurbi 1 gol.
V	nedeljo, 26. maja, so kadeti izgubili tekmo DP V Kranju proti AVK Triglav z rezultatom 10-7. Za Kamnik so zadeli: Martin Stele 3, Blaž Briški 2, Tadej Debevec in Nikola Peruničič 1 gol.
V	nedeljo, 2. junija, je ekipa dečkov do 10 let na mednarodnem turnirju v Trstu v konkurenci šestih ekip iz Italije in Slovenije osvojila 3. mesto. V svoji skupini so proti AVK Olimpiji izgubili 6-1, N. Gorico premagali 7-6 in v tekmi za 3. mesto premagali drugo ekipo N. Gorice 8-2. Končni vrstni red: 1. Trst, 2. AVK Olimpija, 3. VD Kamnik, 4. VK N. Gorica 2, 5. Palmanova, 6. N. Gorica.
Dare Homar
Hipodrom Stožice gostil tekmo za evropski mladinski pokal
Lokostrelska zveza Slovenije je v letu 2012 sprejela kandidaturo za organizacijo lokostrelske tekme za evropski mladinski pokal, kar je predstavljalo pravi izziv za slovensko lokostrelstvo. Organizacija takšne tekme je izredno zahtevno dejanje, v katerega je bilo vloženega veliko truda, časa in znanja. V organizacijo smo se vključili tudi člani Lokostrelskega kluba Kamnik, ki smo v zadnjih treh letih pridobili bogate izkušnje pri organizaciji tekem višjega ranga v občini Kamnik.
Skrbno pripravljeno strelišče na Hipodromu Stožice s prekrasno kuliso Kamniško-Savinjskih Alp je sprejelo skoraj 250 mladih lokostrelcev in lokostrelk iz 26 evropskih držav. Kadeti in kadeti-nje, mladinci in mladinke z ukrivljenim in sestavljenim lokom so se borili za uvrstitve na najvišja mesta individualno in ekipno.
Tekmovanje se je začelo v ponedeljek, 13. maja, z otvoritvijo in uradnim treningom. V torek in sredo so potekale kvalifikacije za oba sloga, v sredo pa so svoje tekmovanje končale mešane ekipe. Veselili smo se zmage slovenske mladinske mešane ekipe s sestavljenim lokom v sestavi Toja Černe (LK Feniks Kranj)
in Luka Stoševski (LK Logatec). Sledila sta deževna dneva, kar pa ni zaustavilo individualnih dvobojev v četrtek in dvobojev ekip v petek. V soboto, ko je potekalo sklepno dejanje, finalni individualni dvoboji in podelitve medalj, pa je toplo sonce obsijalo Ljubljano. Tekmovanje smo zaključili zelo zadovoljni in bogatejši za ogromno izkušenj. Še kako nam bodo prišle prav v naslednjem letu, ko bo na istem mestu potekalo Evropsko mladinsko prvenstvo.
Na tekmovanje v Stožice so se uvrstili tudi trije člani LK Kamnik, ki so sestavljali slovensko reprezentanco: Klemen Štrajhar, mladinci, ukrivljeni lok; Gašper Štrajhar, ^kadeti, ukrivljeni lok; Barbara Štefula, kadetinje, ukrivljeni lok.
Brata Klemen in Gašper Štrajhar že imata izkušnje z mednarodnih tekmovanj, Barbara Štefula pa je bila tokrat debitantka. Skupaj s kolegicama Ivano Laharnar in Stello V. Grahek (obe LK Paradoks Črnomelj), ki sta tudi prvič nastopali na tako veliki tekmi, so sestavljale slovensko žensko kadetsko ekipo z ukrivljenim lokom. Kljub začetni tremi so dekleta odlično zaključila tekmovanje na 7. mestu in se že pripravljajo na drugo tekmo za
evropski mladinski pokal poleti v Romuniji.
Brata Štrajhar sta kvalifikacije začela odlično. Klemen je s 1287 krogi zasedel 9. mesto med mladinci, Gašper pa je s 1304 krogi končal na 8. mestu med kadeti. Barbari je začetna trema nekoliko podrla zastavljene cilje, toda kljub temu se je zbrala in v kvalifikacijah zasedla 37. mesto. Po izločilnih dvobojih, ki se niso končali po naših pričakovanjih, je Klemen zasedel 17. mesto med mladinci, Gašper 17. mesto med kadeti in Barbara 33. mesto med kadetinjami.
Žal v kadetskih in mladinskih vrstah z ukrivljenim lokom, kjer je bila konkurenca veliko hujša kot v sestavljenem loku, tokrat Slovenija ni dobila medalje, so pa naši mladi tekmovalci zasedli nehvaležna tri četrta mesta: Jan Rijavec, mladinci (LK Logatec), Rok Bizjak, kadeti (LK Mins Postojna) in mladinska moška ekipa (Klemen Štrajhar, Jan Rijavec in Kristijan Bauer).
Gašper Štrajhar, Barbara Štefula in Klemen Štrajhar so zastopali barve Lokostrelskega kluba Kamnik.
V konkurenci s sestavljenim lokom smo le dočakali Zdravljico, ki so jo pristreljali kadeti v sestavi: Vili Korošec (LK Muta), Rok Sto-ševski (LK Logatec) in Staš Modic (LK Šenčur). Fantje so z odličnim streljanjem in bučno navijaško podporo zasluženo prejeli zlate medalje. Slovenci smo imeli še enega predstavnika na stopničkah. Na tretje mesto se je uvrstil mladinec Luka Stoševski (LK Logatec) s sestavljenim lokom.
LKK
784 MINUT KOŠARKE NA DUPLICI
Košarkarska sezona se počasi zaključuje, vendar ne za prizadevne člane Košarkarskega kluba Kamnik, ki bodo v soboto, 15. junija, organizirali tradicionalni košarkarski maraton na Duplici. Letos bo še posebej slovesno, saj klub praznuje deseto obletnico obstoja.
Igrišče za Vilo na Duplici bo oživelo že ob 8. uri, ko bodo nastopile prve ekipe. Pomerili se bodo igralci ekipe Calcit Basketball proti ekipam Sport Caffe, ŠD.Policist in ekipi domačinov z Duplice.
Med 12. in 16. uro bodo svoje košarkarsko znanje prikazale mlajše selekcije našega kluba. Videli bomo vse selekcije U10,U12,U14 in U16, ki se bodo pomerile med seboj. V tem času bo dogajanje najbolj zanimivo, s svojimi plesnimi nastopi ga bodo popestrile tudi plesalke plesne šole Miki.
Ob 13. uri pričakujemo predstavnike sponzorjev, občinskih in
krajevnih veljakov ter drugih pomembnih mož, ki so pomagali pri nastajanju in razvoju našega kluba. Predstavili se bodo tudi trije košarkarji slovenske reprezentance: Edo Murič, Jaka Klobučar in domačin Marko Pajič, ki je prve košarkarske korake naredil prav na tem igrišču. Fante bodo spremljale tudi maskote slovenske reprezentance, z maskoto evropskega prvenstva Lipkom na čelu.
Po krajši slovesnosti bomo nadaljevali z igranjem maratona, ki se bo zaključil štiri minute čez 21. uro. Seveda pa se bo zabava nadaljevala, saj smo košarkarji K.K. Kamnik poskrbeli, da gledalci ne bodo ne lačni in ne žejni. Pripravili smo tudi srečelov z bogatimi nagradami.
Vsi ljubitelji košarke vljudno vabljeni, da se nam pridružite ob zanimivem košarkarskem dnevu.
Robert Prosen
»Ko bom velika, želim biti kolesarka. Kot Luka Mezgec. To hočem biti. Prav to!«
... je dan po uspehu Luke Mezgeca v zvezek zapisala tretješolka Eva. In prav take vzpodbude so kot nalašč za mlade kolesarje, kot poduk vztrajati in slediti svojim sanjam. Kot je to storil Luka Mez-gec, kolesar nizozemske ekipe Argos Shimano, ki je s tremi etapnimi uvrstitvami med trojico najboljših zagotovo največje odkritje pravkar končane 96. dirke Po Italiji, največje tritedenske etapne dirke, poleg francoskega Toura.
»Tale Giro po Giru pa je še težji, kot je bil italijanski Giro. Tam je vsaj »gruppetto« (op.p. skupina). Pričakoval sem, da bomo odpeljali počasneje. Tile rekreativci ga pa res dobro žgejo«, je bil komentar Luke Mezgeca potem, ko smo v nedeljo, 2. junija, po naših cestah z njim odpeljali nadomestno odpadlo etapo. Seveda mišljeno v šali. Giro je skrajšava za Giro d' Italia, Giro po Giru pa je bilo spontano srečanje s preprostim športnikom, ki mu zvez-dništvo ni stopilo v glavo. Kot mala promocija športa in kolesarstva. Na start nadomestne kraljevske 19. etape ni prišel znani italijanski kolesar Ma-
Da je Luka Kamničan, je poskrbela žena Renata, ki ga je pripeljala v naše mesto. Kamniško licenco pa je dobil že davno pred poroko. Z zmago na dirki na Veliko planino in na 3. Maratonu Alpe leta 2009, ko je z mavcem na roki prvi zaključil 130 kilometrov dolg krog. V spomin na te lepe trenutke, kot se je izrazila predstavnica organizatorja maratona Nika Vrhovnik, ko mu je podarila fotografijo Od zmage na maratonu Alpe do stopničk na Giru d' Italia. »No, ni bilo vedno lepo. Bilo je tudi boleče,« je v šali odvrnil Luka. Pač v smislu, da je za lepe trenutke treba tudi potrpeti.
kjer je le petnajsterica. Med njimi tudi njegov prvi trener in še vedno svetovalec Bojan Ropert, tudi naš občan.
»Vreme bo pravo. Tako, kot je bilo na Giru. Z izjemo morda petih dni, ko nas ni ujela nobena ploha«, je med jahanjem karbonskega konjička Luka gledal proti zasneženim planinam in deževnim oblakom. Čeprav je Janez Jarm, spiritus agens, gonilna sila Maratona Alpe, že kakšno uro prej z višine 10.000 metrov zagotavljal, da so gore že
Luka Mezgec, junak dirke Po Italiji, je izpolnil obljubo in odpeljal krog pod Alpami z ljubiteljskimi kolesarji.
vritti Raketto, ki naj bi ga pripeljala njegova znanka Nina Osenar, kot je napovedala v svoji oddaji Moj dragi zmore. Prišla pa je petnajsterica najbolj zagnanih, ki radi trpimo na kolesu. Ceremonialni del starta je bil podoben kot v Rablju v Julijcih, kjer je rožnata karavana naredila ovinek. Le da brez pompozne zvočne kulise »Giro spettacolo unico.« Godbeniki, zbrani ta dan v Kamniku, pa so zamujali s kakšno »Golico«.
Kot športniku, ki je v zadnjem obdobju naredil veliko za promocijo deželice na sončni strani Alp, se je v imenu občanov, Občine Kamnik in župana Marjana Šarca zahvalila direktorica Zavoda za turizem in šport Urška Kolar. »O, tega pa v Kranju ne bi dobil«, je ušlo vedno duhovitemu junaku majskega Gira. Sled uspehov ga že uvršča na večni Marszalekov seznam najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov,
izza oblakov in da bo pot okoli Alp večinoma sončna. »O, kar dve uri ni deževalo,« je bila pripomba med kapljami dežja v okolici Gornjega Grada. Trasa Kamnik-Črnivec (gorski cilj)-Gornji Grad-Ljub-no-Luče-Kranjski rak (gorski cilj) -Kamnik je nadomestila odpadlo kraljevsko etapo Gira Ponte di Le-gno-Val Martello. Trasa »male« Alpe ni naključna. Velja za eno najbolj priljubljenih med kolesarji.
75-kilometrski krog je pravi test za 7. Maraton Alpe.
Giro po Giru ni bil izlet, vsaj na gorske cilje ne. V družbi sprinterja Rockya se je želel dokazati vsak. Pa naj bo to Jure Kukovič, junak, ki še ni zmagal Triatlona Jeklenih in Juriša na Vršič, a je zadnja leta temu blizu. Tudi Mezgecu na vsakodnevnih treningih. Ali Tomaž Kališnik, eden najbolj talentiranih hribolazcev, če ga le ne bi ustavila poškodba, sedaj pa je uspešen trener. Ali Luka Pustoslemšek, prvi mož amaterske ekipe KD Alpe. In seveda tudi Boštjan Hribovšek, trenutno vodilni v članski kategoriji slovenskega pokala v krosu, disciplini, v kateri je Luka gor zrasel. »Nisem si mislil, da bom naredil tako dober trening«, je izdahnil osrednji junak, ki je pri pravkar dopolnjenih 25 letih naredil ogromen preskok v karieri. V vsaki elitni profesionalni ekipi bi si želeli takega kolesarja. »V čast mi je bilo voziti s »3x3«. Preprostim, odprtim, šaljivim fantom, ki si je vzel čas za vožnjo in sproščen pogovor«, je bil na kavici ob zaključku runde na Glavnem trgu navdušen Primož, ki je bil tudi lani del karavane okrog Alp z Gregom Boletom in Janijem Brajkovičem.
Te, bolj ali manj sočne podrobnosti z »Gira po Giru« so morda razumljive le bolj športno ozaveščenim, a niso kar tako. So pač zgodbe, ki jih piše šport. So zgodbe, ki jih piše zdrav način življenja, v stiku z okoljem in naravo. In dokaz, da se s talentom, znanjem, trdim delom in druščino pravih ljudi lahko veliko doseže. Luka je na Giru to tudi dokazal. Vse ostalo, tudi takšna »izletniška« akcija, daje športu dodatno dimenzijo. Srčnost.
»Vse dobro se enkrat povrne«, je bila misel Luke Mezgeca po sprinterski izstrelitvi med najboljše na italijanskem Giru. In mnogi se bodo spraševali, zakaj ne vozi tudi Tour de France in zakaj ga 7. julija ne bomo videli v Pirenejih, čez prelaze Aspet, Mente, Peyresourde, Louron... Ker tudi ekipe, kot je Argos Shimano s proračunom čez 10 milijonov evrov, skrbno načrtujejo vsak svoj nastop. Bo pa zato Luka na naše veselje 7. julija ob 9. uri na startu 7. Maratona Alpe v Kamniku.
METOD MOČNIK
7. VELIKA NAGRADA OBCINE KOMENDA
Mednarodno kolesarsko tekmovanje in občinsko prvenstvo v kolesarstvu
Po lanski »selitvi« v Poslovno cono Komenda, kjer so se tekmovalci merili na kriterijih, smo se v letošnjem letu ponovno odločili za organizacijo dirke na že znani trasi s štartom pred občino Komenda in ciljem na vrhu vzpona pred cerkvijo sv. Petra. Vreme žal ni bilo zaveznik kolesarjev in kolesark, ki so se kljub slabemu vremenu in nizkim temperaturam udeležili dirke v zares lepem številu. Na štartu je bilo kar 244 tekmovalcev in tekmovalk. Rekreativni kolesarji in kolesarke so se pomerili za Pokal Slovenije.
Starejši od 45 let, ženske in Hajdinjak (Turbo team Tropovci),
tekmovalci, ki so se borili tudi za občinske naslove, so se pomerili na 26 kilometrov (8 krogov). Že v drugem krogu se je v ospredju izoblikovala sedmerica kolesarjev, ki je nato naravnost drvela do cilja s povprečno hitrostjo 39,22 km/h. Po ogorčenem boju v ciljnem vzponu je zmagal Lucijan Premern (KK Izvir Vipava), pred Brankom Bojancem (KK Sprint Novo mesto) in Ivanom Zagorcem (KD Papež Podgorje). Kamničan Iztok Kuret (KD Alpe) je bil peti, v času zmagovalca. Med ženskami je bila najboljša Irena Voglar (BamBi), pred Tanjo Kon-cilija (ŠD Suhadole) in Majo Zajec (BamBI). Občinski prvak je postal Franci Groznik (ŠD Su-hadole), drugi je bil Franc Strehovec in tretji Rudi Jeraj. Med dekleti je Tanja Koncilija občinska prvakinja že drugo leto zapored. Kolesarji, stari med 16 in 44 let, so prevozili 39,9 km (12 krogov), kljub dežju in mrazu pa so imeli povprečno hitrost kar 41,83km/h. Zmagoval je Gregor Siko-šek (KK Sprint Novo mesto) s časom 57:14, drugi je bil Matej Kravos (KK Izvir Vipava), tretji pa Dušan
oba sta končala v času zmagovalca. V času zmagovalca je ciljno črto kot četrti prečkal tudi Kamničan Klemen Hančič (Brda Dobrovo). Na pet krogov dolgo progo so se podali najmlajši tekmovalci v cestnem kolesarstvu. Večina je starih 12 let, kar nekaj pa je tudi mlajših in že pridno nabirajo kilometre tudi na tekmovanjih. »Serijski« zmagovalec Jan Bevc je bil tudi letos prepričljivo najboljši, saj je ušel že dva kroga pred koncem in si do cilja privozil več kot minuto prednosti. Za drugo mesto so se borili trije kolesarji, največ moči na zaključnem vzponu pa je imel Andrej Šranc (KK Grega Bole Bled), pred
Markom Jeretina (Radenska KD Življenje). V tej kategoriji sta vozili tudi dve deklici, Maša Povše (Radenska KD Življenje) je bila pred Klaro Čemažar (KK Sava Kranj). V naslednji kategoriji so vozili skupaj dečki A in dečki B. Prevoziti bi morali 9 krogov, po sodniški napaki so jih le 8 oziroma 26,7 km. Na zadnji vzpon je prišla skoraj vsa skupina, tako, da je zmagovalca odločil ciljni šprint. Prvo zmago letos je slavil David Kosovel (KK Grega Bole Bled), pred Maticem Šetina (Radenska KD Življenje) in Viktorjem Potočki (BK Kalorija Hrvaška). V času zmagovalca dečkov A je končal tudi zmagovalec dečkov B Anže Skok iz KD Sloga Idrija, malo za njim pa sta v cilj prišla tudi Martin Cunder in Žiga Jančar, (oba Radenska KD Življenje). Nastopilo je tudi nekaj deklet. Med deklicami A je bila najboljša Maša Pia Ustar (Radenska KD Življenje), med mlajšimi mladinkami pa je potekal ogorčen boj za zmago vse do zadnjih metrov.
Katja Jeretina (Radenska KD Življenje) je le za nekaj metrov premagala Evo Skaza (TBP Lenart) in Ano Majnik (Radenska KD Življenje). Na zadnji dirki so se pomerili mlajši mladinci in ženske elite. Prevoziti so morali 46,5 km (15 krogov). Štiri kroge pred ciljem so ušli trije kolesarji, ki so si hitro privozili nekaj sekund prednosti. V predzadnjem krogu je v klanec močno potegnil Gorazd Per (Adria Mobil) in si privozil odločilno prednost pred Žanom An-drejašem (Radenska KD Življenje) in Maticem Katrašnikom (KK Sava Kranj)la drugo oz. tretje mesto. Med ženskami elite je bila nalboljša članica ekipe E.Leclerc - Klub Polet, Špela Kern, pred predstavnico iz Hrvaške, Mio Radotic (BK Sloga Varaždin) in klubsko kolegico Saro Frece (E.Leclerc - Klub Polet). Najboljšim iz vsake kategorije je pokale in nagrade podelil župan Tomaž Drolc. Za uspešno organizacijo tekmovanja gre zahvala Občini Komenda, vsem pokroviteljem in donatorjem, predstavnikom kolesarskega društva Bexel in Kolesarskega društva Rog ter gasilcem PGD Komenda, ki že vsa leta skrbijo za varnost kolesarjev in kolesark. Hvala vsem in nasvidenje naslednje leto.
MIHA KONCILIJA
Klemen Hančič najhitrejši na kronometru v Kamniško Bistrico
V soboto, 1. junija, je v dolini Kamniške Bistrice potekal 19. Kronometer v Kamniško Bistrico, ki je štel tudi za slovenski pokal. Kronometer ali vožnja na čas je disciplina cestnega kolesarstva, v kateri se tekmovalci z uro spopadajo individualno. Zmagovalec je tisti, ki najhitreje prevozi progo, vožnja v zavetrju pa ni dovoljena. Start poteka v intervalih, ponavadi razlika med startoma dveh kolesarjev znaša eno minuto. Kronometer je imenovan tudi ura resnice, ali bolje, to je čas resnice, kako močan je v resnici kolesar. In koliko je sposoben trpeti, se mučiti na kolesu. Težava pri tej panogi je, da je lahko neskončno naporna, če se je rekreativec ne loti z glavo in predvsem če ni dobro ogret. Očitno težav z ogrevanjem in glavo ni imel absolutni zmagovalec Kamničan Klemen Hančič (KD Brda Dobrovo), ki je v močni konkurenci več kot 100 tekmovalcev 8-kilome-trsko progo z 260 metri višinske razlike prevozil v času 13:26. Drugi je bil Grega Filipič (KD Alpe) in tretji Alojz Po-glavc (KD Papež Podgorje).
Naj omenimo, da je Klemen pred mesecem dni na amaterskem cestnem državnem prvenstvu v Rogašovcih zasedel tretje mesto v kategoriji masters B (35-39 let). Na dobrih 70 km dolgi preizkušnji je zmagal Matej Lovše, večkratni državni prvak v olimpijskem krosu.
ANITA MEJAČ
Californija je novi prvak
Štirinajsta sezona Kam.pikado lige se je končno končala. Večjih presenečenj ni bilo, favoriti so se izdvojili in borba za prvaka je bila zelo zanimiva. Največji favorit že od samega začetka - ekipa Californije z Doba ni razočarala, ob samo enem porazu so zasluženo osvojili svojo prvo zvezdico. Bac 1 je nekoliko spremenila svojo ekipo, a za prvo mesto je bilo to premalo in v odločilnih trenutkih so popustili. Ekipa Ježovc je bila težko bitko za tretje mesto in jo proti koncu tudi dobila, mlada in ambiciozna ekipa Sušnik pa je bila zelo trd oreh tudi ostalim ekipam. Bac 2 je še ekipa, ki sodi v zgornji del lestvice in z malo sreče in boljšo formo nekaterih igralcev bi prav lahko posegla višje. Malce je razočarala ekipa Rušovc, ki je bila vsa leta v vrhu Kamniške pikado lige, bremenila jo je sprememba v moštvu in pomanjkanje sreče.
Peter Pan, Kostelar, Pivnica St. trg in BM pa so ekipe, ki so odigrale po svojih zmožnostih, večina teh ekip je prvič sodelovala v Kamniški pikado ligi. Ob manjših trenjih bi pohvalil vse ekipe, še posebej pa ekipo Californije za osvojeni prvi naslov prvaka in ekipo Kostelar za najbolj fair play ekipo pikado lige.
1.	CALIFORNIJA	407:169	66
2.	BAR BAC 1	418:158	61
3.	JEŽOVC	316:244	48
4.	SUŠNIK BAR	304:256	43
5.	BAR BAC 2	306:254	38
6.	PETER PAN	247:297	25
7.	RUŠOVC	238:322	22
8.	PIVNICA	250:310	21
9.	KOSTELAR	233:311	21
10.	BM	95:177	6
Nasvidenje jeseni!
B.P.
Absolutni zmagovalec 19. Kronometra v Kamniško Bistrico je Kamničan Klemen Hančič (KD Brda Dobrovo), na drugem mestu je Grega Filipič (KD Alpe) in na tretjem Alojz Poglavc (KD Papež Podgorje).
IZŠEL JE TURISTIČNI ZEMLJEVID POI KAMNIK
V teh dneh boste v Kamniku in širši okolici zasledili brezplačni turistični zemljevid Kamnika, ki ga je v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik pripravilo podjetje Versa - www.poi.si .
Tovrstni turistični zemljevid je za Kamnik in okolico novost in dobrodošla pridobitev, saj ne prinaša le zemljevida samega Kamnika, temveč tudi širši občinski zemljevid z označenimi kolesarskimi in pohodnimi potmi. Zemljevid je vsebinsko obogaten s predstavitvijo Kamnika z okolico.
» V preteklem letu je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik pri izdelavi zemljevida trganke sodeloval s ponudniki storitev v Kamniku, zemljevid smo skozi vse leto nudili obiskovalcem našega turistično informacijskega centra (TICa), na voljo je bil tudi pri večini kamniških turističnih ponudnikov. V letošnjem letu smo se odločili zgodbo poglobiti, ubrali smo nov pristop. Zemljevid z oglasnimi vsebinami naših ponudnikov bomo v sodelovanju s podjetjem Versa d.o.o. nudili na turističnih točkah tudi širše -v Ljubljani, na letališču, na večjih bencinskih servisih.«, je odločitev za sodelovanje pri projektu pojasnila v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport Urška Kolar.
Za še bolj podrobno predstavitev vsega, kar Kamnik lahko ponudi gostom, pa so poskrbeli s pisanimi oglasi ob robu zemljevida, ki tako domačega, kot tujega obiskovalca Kamnika in okolice seznanijo z bogato ponudbo kamniških podjetnikov in ponudnikov turističnih storitev. Zemljevid uporabnika že na prvi pogled pritegne s svojo pisano podobo in estetsko prijetnim izgledom, vsak uporabnik pa bo na zemljevidu gotovo našel nekaj zase.
»POI Kamnik je že dvanajsti iz zbirke brezplačnih zemljevidov POI, ki jih izdajamo po vsej Sloveniji. V okviru našega podjetja se konstantno trudimo za zadovoljstvo naših strank in končnih uporabnikov, zato si prizadevamo, da je vsak zemljevid še boljši, lepši in predvsem bolj uporaben od prejšnjega in POI Kamnik je do sedaj naš najsodobnejši izdelek. Na njem je, poleg interesnih točk in turističnih znamenitosti, predstavljena tudi celostna preverjeno dobra ponudba Kamnika in okolice, zato smo prepričani, da bo zanimiv tako za tuje in domače turiste, kot tudi za domačine,« je o projektu POI Kamnik povedal Iztok Červ, direktor in vodja projekta.
Distribucija zemljevida POI Kamnik bo potekala celo leto, svoj izvod pa v teh dneh že lahko najdete v restavracijah, gostilnah, trgovinah, butikih, bencinskih servisih ter na vseh turističnih točkah v Kamniku in okolici.
Obeta se zmanjševanje kapacitete DSO Kamnik, ki bo vodilo v odpuščanje delavcev
Dom starejših občanov (DSO) Kamnik je javni socialni zavod, ki deluje od leta 1975. Ustanovitelj doma je Republika Slovenija. Poslanstvo doma je zagotavljanje institucionalnega varstva starejših in zagotavljanja storitev za starejše, ki živijo na področju lokalne skupnosti. Dom deluje na območju upravne enote Kamnik, ki jo sestavljata občini Kamnik in Komenda, kot edini izvajalec institucionalnega varstva na tem področju.
1. 4. 2013 je na območju občin Kamnik in Komenda 34.971 prebivalcev, od tega jih je 5.088 ali 14,55% starejših od 65 let. Kapaciteta doma 223 mest zadostuje za 4,38% pokritosti ciljne skupine starejših od 65 let. Za 5% pokritost, ki je ciljna pokritost za vso Slovenijo, bi potrebovali v Kamniku 254 mest.
V zadnjih mesecih je bilo vodstvo DSO Kamnik na dveh sestankih na ministrstvu, kjer je bilo bolj ali manj jasno nakazano, da mora DSO Kamnik zmanjšati kapaciteto doma, torej število postelj v domu. Zaradi recesije in zmanjšane kupne moči je namreč po Sloveniji vedno več domov za starejše občane, ki imajo prazne postelje. Situacija iz preteklih let, ko je bilo treba več let čakati na prosto posteljo v domovih za starejše občane, se je sedaj obrnila; vse več starejših in njihovih svojcev si zaradi nižjih družinskih proračunov ne more več privoščiti oskrbe v domu.
Uporabniki storitev pri izbiri doma vse pogosteje gledajo na ceno oskrbe. V DSO Kamnik je na primer cena oskrbnega dneva v enosobni sobi z lastno kopalnico 20,73 evra na dan, v Domu svete Katarine v Mengšu pa 27,67 evra na dan. Najcenejša oskrba v dvoposteljni sobi v Kamniku (s souporabo sanitarij) stane 17,27 evra na dan, v Domu svete Katarine (z WC in tušem) pa 23,06
evra na dan. Ker je oskrba v DSO Kamnik cenejša kot v večini novozgrajenih domov v Sloveniji, zaenkrat v kamniškem domu še ni praznih postelj.
Z uskladitvijo bivalnih standardov glede na veljavni pravilnik se bo v nekaterih starejših domovih moralo znižati tudi število postelj. Ali naj bi se na ta način zapolnile kapacitete v novejših (večinoma dražjih) domovih? Najverjetneje je to račun brez krčmarja. Če se bodo zniževale kapacitete v cenejših domovih bodo starejši, ki si ne bodo mogli privoščiti dražjih storitev, najverjetneje ostali doma, kjer pa jim bodo svojci težje nudili primerno oskrbo. Tako bi ministrstvo, ki naj bi si prizadevalo za enake možnosti, državljanom še bolj omejilo dostop do institucionalnega varstva.
Veljavni pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev, ki je bil sprejet leta 2006 (v letih debelih krav), je določil nove standarde bivanja v domovih. Starejši domovi imajo po veljavnem pravilniku 15 let (do leta 2021) čas, da se prilagodijo pravilniku. Zato je nerazumljivo, zakaj je potrebno sedaj s tako naglico prilagajati standarde sob v starih domovih, še posebej v luči finančne krize, s katero se sooča Slovenija.
Vodstvo DSO Kamnik je 10.5.2013 pripravilo načrt reševanja podstandardnih prostorov. V DSO Kamnik je 6 štiriposteljnih in 34 dvoposteljnih sob, ki ne ustrezajo predpisanemu standardu. To je skupaj 92 postelj, ostalih 131 postelj ustreza standardom. Po predlaganem načrtu naj bi 6 štiriposteljnih sob spremenili v triposteljne sobe, 34 podstandardnih dvoposteljnih sob pa v 17 standardnih dvoposteljnih sob. Skupaj bi se tako kapaciteta doma zmanjšala za 40 postelj. Preureditev sob bi bilo možno izvesti v letih 2013, 2014 in 2015. Vendar bi bilo potrebno v letu 2014 in 2015
zaradi zmanjšane kapacitete doma za 40 postelj skupaj odpustiti 11 delavcev. V naslednjih dveh letih namreč ni predvidena nobena starostna upokojitev. Če pa bi preureditev podstandardnih sob izvedli do leta 2021 (kar je v skladu z veljavnim pravilnikom), potem zaradi rednega starostnega upokojevanja ne bi bilo potrebno odpuščati delavcev.
Seveda bi se z zmanjševanjem kapacitete DSO Kamnik zmanjšala dostopnost do institucionalnega varstva za občane občin Kamnik in Komenda. Zato vodstvo doma predlaga tudi dograditev prizidka na jugozahodnem delu doma z 8 standardnimi dvoposteljnimi sobami (dodatnih 16 postelj), kjer bi lahko organizirali oddelek za stanovalce z demenco v obliki gospodinjske skupine.
Načrt reševanja podstandardnih
stvenih storitev, ki velja za domove za starejše. Po tem pravilniku morajo biti v DSO samo enoposteljne in dvoposteljne sobe, izjemoma so na negovalnem oddelku lahko tri-posteljne sobe. Vsaka enoposteljna in dvoposteljna soba mora imeti lastne sanitarije v velikosti 3,5 m2 s straniščem, umivalnikom in tušem. V DSO Kamnik je bilo v letu 2012 kar 112 stanovalcev, ki so potrebovali oskrbo III, ki pomeni oskrbo za stanovalce z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč in sicer za najtežje prizadete osebe. Večina teh oseb je težje pokretnih ali nepokretnih in se nikakor ne zmorejo sami tuširati. Večina teh stanovalcev je tudi in-kontinentnih za urin in blato in ves čas nosijo plenice. Tako praktično
prostorov je bil v prvi polovici maja poslan na ministrstvo, vendar od tam še ni odgovora. Praktično nemogoče je, da bi podprli graditev novega prizidka. Zelo slabo bi bilo, če bo ministrstvo zmanjšalo kapacitete doma že do leta 2015 in ne bo omogočilo postopne prilagoditve standardom do leta 2021.
Še nekaj stavkov o veljavnem pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovar-
nikoli ne gredo sami ali s pomočjo druge osebe na stranišče. Vendar pa bi vsi ti stanovalci po novem pravilniku bivali v sobah, ki bi imele lastno stranišče in tuš, ki jih praktično nikoli ne bi uporabljale. Seveda pa bi za tak »standard« plačevale višjo ceno oskrbe kot v podstandardni sobi brez lastnih sanitarij. Predsednik sveta DSO Kamnik asist. dr. JANEZ RIFEL, dr. med. spec.
^Čortč&skč kotcček
RAZMERE V PLANINAH
Letošnja zima, ki je bila v visokogorju, še posebej v drugi polovici, precej bogata s snegom, še vedno precej »opleta z repom«, saj je snežilo še v drugi polovici maja. 27. maja je bila nevarnost snežnih plazov v visokogorju Julijskih Alp tretje stopnje! Sneg je sicer čez dan precej južen - pravi gnilec in ga ob sončnem vremenu hitro pobira, medtem ko je zjutraj, posebej še na severnih pobočjih običajno še trd in poledenel. Zato bo potrebna še nekaj časa posebna previdnost pri obiskovanju višjih vrhov, kjer je bila konec maja še prava zima. Zato bo tudi cepin še nekaj časa zelo koristen. Ne smemo podcenjevati ostankov snežišč, ki jih bo še precej po grapah, predvsem pa na severnih straneh. Tudi na nižjih poteh moramo biti še nekaj časa posebno previdni, kot npr.: z Okrešlja na Kamniško sedlo ali pa s Češke koče na Mlinarsko sedlo in še kod drugod. Zmrzal je razrahljala kamenje in dokler ne bodo nalivi odplaknili odpočeno, je povečana nevarnost padajočega kamenja. Zato je uporaba čelade vedno bolj priporočljiva. Varovala (kline, žične vrvi) je lahko zima ponekod poškodovala in je zato potrebna še dodatna pazljivost. Vsekakor pa se je potrebno pred odhodom v visokogorje pozanimati o razmerah in se na načrtovano turo ustrezno pripraviti.
TEČAJ ZA VARNEJŠO HOJO V KOPNE PLANINE
Vodniški odsek PD Kamnik je v maju izvedel kratek tečaj za varnejšo hojo v kopne planine. Udeleženci so najprej poslušali teoretična predavanja o nevarnostih, opremi in pripravi ture, nato pa so na praktični turi po Furlanovi poti na Gradiško Turo obdelali še hojo, hojo s palicami navzgor, navzdol, po poti, hoja po melišču, plezanje, uporabo samovarovalnega sestava, nevarnosti, delno pa tudi orientacijo, poznavanje rastlinstva in živalstva, kamenin in prehrano.
Med praktičnimi vajami uporabe samovarovalnega sestava.
VAJA GRS IZ REŠEVANJA S SEDEŽNICE
Gorska reševalna služba je usposobljena za reševanje v različnem težko prehodnem svetu. V sklop njenega delovanja spada tudi reševanje z žičnic. Zato je društvo GRS Kamnik 21. maja izvedlo vajo reševanja s sedežnice na Veliki planini. Vaja je vsebovala dostop do žičnice, pritrditev vrvi na žično vrv, vzpon reševalca po pritrjeni vrvi do žične vrvi, dostop do sedeža, zavarovanje potnika, njegov spust na tla in premik reševalca do naslednjega sedeža. Sicer ni bilo snega, vendar je bilo vreme prav zimsko - vetrovno in hladno. Vajo je vodil inštruktor GRS Matjaž Šerkezi, med udeleženci je bil tudi predstavnik GRS iz Ljubljane Janez Javoršek, ki je prenesel določene izkušnje iz njihovega reševalnega dela in dobil nekaj novih. Po vaji je v zavetišču GRS na Traticah potekala analiza, na kateri je bilo predstavljeno kar nekaj predlogov za boljše delo. Na vaji je sodelovalo 16 članov DGRS Kamnik in tudi trije zaposleni iz družbe Velika planina d.o.o., ki so poskrbeli, da je bila sedežnica pripravljena za vajo.
ODLOČBA ZA ODPRTJE KOŽELJEVE PLANINSKE POTI
Spor glede nezakonitega zaprtja dela Koželjeve planinske poti v Godiču se vleče že nekaj let. Enkrat je že bila izdana odločba, da je potrebno najti ustrezno rešitev, vendar se je pokazalo, da prestavitev poti tik ob vodo ne bi bila ustrezna, kar je pokazala Bistrica sama ob obilnejšem deževju. Aprila letos je pristojna inšpektorica izdala odločbo, da morata zavezanca kot solastnika zemljišča parc. št. 391/2 in 393 v k.o.. Godič odpraviti nepravilnost, ki se nanaša na kršitev prvega odstavka 16. člena Zakona o
planinskih poteh, do 20. maja 2013 in da pritožba na to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Tako naj bi bila planinska pot, ki je bila nezakonito zaprta in je tudi del turistične ponudbe Kamnika, saj vedno več turistov zanima, kako priti peš iz Kamnika v osrčje Kamniških planin, spet normalno prehodna, česar bodo gotovo veseli tudi prebivalci Godiča, ki so ta del poti uporabljali že več desetletij.
DAN SLOVENSKIH PLANINK IN PLANINCEV V KAMNIŠKI BISTRICI
Letošnje osrednje srečanje slovenskih planincev in planink »Dan slovenskih planinskih doživetij - dan slovenskih planincev 2013« bo v soboto, 15. junija, v Kamniški Bistrici. Prireditev je namenjena tudi obeleženju 120. obletnice začetka organiziranega planinstva v Sloveniji, organizatorja sta PD Ljubljana-Matica kot naslednica prvega SPD, ustanovljenega 27. februarja 1893, in PD Kamnik kot prva podružnica SPD, ustanovljena 19. julija 1893. Zato letos ne bo tradicionalnega »Dneva Kamniških planin«, ki bi tokrat moral biti na Kokrskem sedlu.
V sklopu prireditve bo potekala še vrsta drugih dejavnosti, zanimivih za planince in tudi druge, kot so brezplačni vodeni izleti peš (tudi iz Kamnika po Koželjevi poti prav do Doma v Kamniški Bistrici), s kolesom po dolini Kamniške Bistrice, posebne delavnice za mlade, prikaz gorskega reševanja, prosto plezanje po umetni steni in še marsikaj drugega. Na dan prireditve bo tudi poseben prometni režim, zato bo dostop z avtomobili od spodnje postaje nihalke do Doma v Kamniški Bistrici časovno omejen, bo pa zato ves dan zagotovljen brezplačni krožni avtobusni prevoz na tej relaciji.
BOJČ
Mednarodno športno rekreativno sodelovanje Kamnika, Prevalj in Pliberka
V kamniški občini se že sedmo leto, enkrat tedensko, odvija vadba za ohranjanje gibalnih sposobnosti za starejše v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. Vanjo smo vključeni upokojenci, ki se razgibavamo pod mentorstvom dr. Tatjane Novak, dr. Raj-ka Vuteja s Pedagoške fakultete, fizioterapevtke Cvetke Brumen in psihologinje Darinke Vrhovec. V vseh letih aktivnosti smo začeli sodelovati s podobnima društvoma iz Prevalj in Ajdovščine.
Letos smo se zbrali 7. maja na srečanju v Prevaljah na Koroškem. Iz Kamnika se nas je udeležilo kar 47, saj so naše športnice povabile k druženju še svoje boljše polovice, tako da smo imeli v naši sredini tudi predsednika Društva upokojencev Kamnik Vinka Polaka. Srečanja so se letos prvič udeležili predstavniki zamejskih Sloven-
cev iz Pliberka s predsednikom Jožkom Hudlom. Gostitelji so nas izredno lepo sprejeli, s pesmijo so nam voščili dobrodošlico. Toplo sta nas pozdravila Marija Čre-slovnik, vodja ene od skupin ženske telovadne sekcije iz Prevalj, in predsednik Društva za športno
vzgojo in rekreacijo Partizan Pre-valje Jurij Srnko. V osnovni šoli Franja Goloba smo vsak za svojo skupino na kratko predstavili delovanje društev in se seznanili z različnimi oblikami sodelovanja. Na skupnem pohodu smo si ogledali Franciskov rov nekdanjega leškega
rudnika črnega premoga, zanimivi cerkvi Sv. Ane in Sv. Volbenka v Lešah ter se v sončnem popoldnevu podali na pot po obronkih do Mežice. Dan je minil v prijetnem in sproščenem druženju.
Mestek, članica vadbene skupine Kamnik
Iz policijske kronike
Vse več vlomov ter tatvin denarnic in torbic!
Policisti Policijske postaje Kamnik, ki svoje delo opravljajo na območju občin Kamnik in Komenda, so v zadnjih dveh mesecih obravnavali večje število vlomov, predvsem v stanovanjske hiše v Kamniku in okolici. Neznani storilci so običajno uspeli iz hiš odtujiti denar, ure, nakit in vrednejše predmete, pa tudi električno orodje in več steklenic alkoholne pijače. Lastniki hiš so bili oškodovani od tisoč do nekaj tisoč evrov.
V zadnjem času se je povečalo število tatvin denarnic in torbic v večjih trgovskih centrih, avtobusnih postajah, zdravstvenem domu, šolskih telovadnicah in na drugih javnih krajih, kjer je dnevna fluktuacija ljudi velika. Neznani storilec običajno izkoristi nepazljivost in odsotnost oškodovanca in odtuji torbico ali denarnico z vsebino.
Zato vam tokrat prinašamo kar nekaj preventivnih nasvetov za zmanjšanje možnosti tatvine denarnice in torbice. V denarnici imejte čim manj gotovine, nosite jo vedno na istem mestu, po možnosti v notranjem žepu z zadrgo, čim manj razkazujte njeno vsebino in ne odlagajte je v nakupovalne vozičke, na blagajniške pulte, mize in stole v lokalih ipd., imejte jo vedno pri sebi, če jo že morate odložiti, pa je ne izpustite izpred oči, priporočamo denarnico, ki jo lahko pritrdite na hlačni pas, če morate nositi večjo količino gotovine, si zagotovite zanesljivo spremstvo.
Da zmanjšate možnost tatvine torbice svetujejo, da v njej nosite le najnujnejše dokumente in predmete, denar, čeke, kreditne kartice in dokumente raje nosite v zaprtih notranjih žepih, tesno ob telesu. Če torbico
Na gmaJni ^
Mengeš
ogrevanje | hlajenje | prezračevanje | solarni sistemi
•	VRHUNSKE TOPLOTNE ČRPALKE ECOTERM
•	PRENOVA OBSTOJEČEGA OGREVANJA; DO 75% NIŽJI STROŠKI -
najprimernejši časza	•
prenovo ogrevanja!
041 460 380 | www.ekovit.si | info@ekovit.si
BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV
nosite čez ramo, naj bo stisnjena pod roko ali pa jo nosite spredaj, tako da sta zapiralo ali zadrga obrnjena k telesu, priporočajo torbice, ki se nosijo okoli pasu, še posebej previdni bodite pri odlaganju torbice v trgovinah in na klopeh v parkih.
Natočil in odpeljal
Na kamniških bencinskih servisih vozniki radi natočijo gorivo in odpeljejo ne da bi plačali. Morda k Tako je tudi neznani voznik z vozilom Peugeot 206, bele barve, natočil gorivo in odpeljal, ne da bi plačal. Z enakim modelom vozila Peugeot 206, le da je bil rdeče barve, je neznani voznik prav tako natočil gorivo, »pozabil« plačati in odpeljal. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Gorivo si je brezplačno natočil tudi voznik vozila Renault Clio, rdeče barve.
Je zeleno-rjava snov rastlinskega izvora prepovedana droga - konoplja?
Kamniški policisti so v zadnjih dveh mesecih pri več mlajših moških med 20 in 30. letom zasegli neznano zeleno-rjavo snov rastlinskega izvora, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo konopljo. Zaseženo snov so poslali na analizo in po prejetem poročilu kršiteljem izdajo odločbo v hitrem postopku.
Prehitro in to predvsem voznice!
Da so očitno ženske res prehitre voznice potrjuje kar nekaj nesreč v okolici Kamnika, v katerih so voznice zaradi vožnje z neprilagoje-
Kamniški
Občan
O 01/83 91 311,041/662 450
K sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si
thinisk Mashft (1,1238 DotižhI?.
tel. OI 724 16 SG
Kurnnih LitlarsScac 21AmpC Pupal tel. OI 831 17 96 www.simax-slo.com
spletna trg ovira www. auto engineerings)
AVTOOEil - AVTÜMEHAHIKA VULKANLZEHSTVO
no hitrostjo izgubile nadzor nad vozilom teplajle z vozišča, trčile v drevo in v obcestno ograjo. K sreči ni prišlo do poškodb, tako, da so jo neprevidne voznice »odnesle« le z materialno škodo in plačilnim nalogom.
Prišel do novih gum
V času, ko je potrebno ponovno zamenjati pnevmatike, so te zanimiva tarča tatovom. Tako je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil in iz notranjosti odtujil 4 pnevmatike z aluminijastimi platišči, s tem pa lastnika oškodoval za okoli tisoč evrov.
3x kršil: vinjen vozil neregistrirano vozilo brez vozniškega dovoljenja
Kamniški policisti so imeli postopek s prav »zanimivim« 37-letnim voznikom osebnega avtomobila. Zaradi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, je bil odrejen in opravljen preizkus alkoholiziranosti v izdihanem zraku z alkotestom, ki je ob pravilni uporabi pokazal 0.59 mg/l alkohola v izdihanem zraku. 37-letnik je vozil osebni avtomobil brez vozniškega dovoljenja, prav tako pa vozilo ni bilo registrirano. Kršitelju so bile na kraju odvzete registrske tablice in izdan plačilni nalog zaradi več kršitev cestnoprometnih pravil.
Kolesarji previdno!
Ob ogledu okoliščin prometne nesreče v Kamniku 25. aprila so policisti ugotovili, da 22-letni voznik osebnega vozila v križišču ni upošteval prednosti 76-letnega kolesarja, ki je pravilno pripeljal po kolesarski stezi iz smeri Kamnika proti Glavnemu trgu, zaradi česar je prišlo do trčenja. V prometni nesreči je 76-letnik utrpel telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UBKC. Povzročitelju pa so policisti izdali plačilni nalog.
AVBELJ MILAN, s.p.
Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali v hišo Očetovo šli.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
V 76. letu se je tiho od nas poslovila naša draga sestra, teta in nečakinja
FRANČIŠKA MALEZ
Verovškova Francka iz Košiš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane sv. maše. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, nečaku Valentinu Zobavniku za poslovilni govor, cerkvenim pevcem in pevcem Tunjiškega okteta za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: brat Peter, sestre Rezka, Angelca in Pepca z družino ter drugo sorodstvo
Košiše, Stranje, Loka pri Mengšu, Maj 2013
ZAHVALA
V 88. letu nas je nenadoma zapustila naša sestra in teta
PAVLA JERAS
Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalja. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: bratje z družinami
Maj 2013
Ssukl
www.renault.si
RENAULT CAPTUR
UJEMI ŽIVLJENJE
frtfJRLClff CMOJWllph
*5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšanoiamstvo za 3., 4. in 5. le zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.
-rTTSžl
DRIVE THE CHANGE
Poraba pri mešanem ciklu 3,7 - 5,4 l/100km. Emisije CCL 96 - 125 g/km.
Avto Car
ww iv, a vtocar, si salon: 01/72 37 414, servis: 01/72 37 279, 051 383 400
Ptičice so mu zapele, čebelice so odletele, rožice so zadehtele, zašumeli so gozdovi, božali so ga vetrovi.
(O. Zupančič)
ZAHVALA
V 69. letu nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric
ZDRAVKO GOLOB
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove. Posebno se zahvaljujemo njegovi zdravnici dr. Damjani Plešnar Cvirn in sestri Heleni. Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za
lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena
hvala.
Vsi njegovi
Maj 2013
POGREBNIH«
.0.0.
Pogrebne storitve, Dvoije 13,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v^mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Grem tja med grobove, kjer mirno in tiho zdaj spi, in nesem ji rožico belo, si želim, da se iz spanja zbudi.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila mama, babica, prababica, sestra in teta
PEPCA SLAPNIK
iz Godiča 17
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi župniku, pevcem, trobentaču, nosačem in vsem, ki ste našo
mamo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju in oskrbovancem Doma starejših občanov Kamnik, ki ste z njo preživeli zadnja leta življenja.
Žalujoči: sin Janez z ženo, hčerka Andrejka, sestra Rezka, vnuki Damjan, Monika, Marta in Peter z družinami
Godič, Podboršt pri Komendi, maj 2013
Vsakomur enkrat zastane korak in odide v kraje nam živim neznane. In če je v ljubezni nastalo slovo, ne odide za vedno in je manj hudo. V spominu in duši nam za vedno ostane!
(Janez Medvešek)
Z A H V A L A
V 70. letu je za vedno odšel mož, ati, stric, svak
ROMAN KALIŠNIK
z Vrhpolj pri Kamniku
Prisrčna hvala vsemu zdravstvenemu osebju, posebej pa gospe Vidi in negovalkam Pristana za vso pomoč pri negi, iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sinovim in hčerinim prijateljem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in za svete maše. Hvala župnikom Francetu Oražmu, Vinku Podbevšku in p. Lavrenciju za doživeto opravljen pogrebni obred, Mladinskemu cerkvenemu zboru Nevlje, skupini Grm in trobilcem za prelepo glasbeno slovo, hvala praporščakom, kakor tudi vsem, ki ste se ga v času bolezni spomnili. Vsem iskrena hvala in Bog povrni!
Vsi njegovi
Maj 2013
Montaža in centriranje pnevmatik!
TRAMP-R1DE-GO-MOOV
VARSTVO d.o.o., Steletova cesta 23a, 1241 KAMNIK
Telefon: +38640666622; E-mail:varstvo@varstvo-kamnik .si Spletna trgovina: www.varstvo-igrala.com
KAMNIŠKO KOPALIŠČE "POD SKALCO" ODPIRA SVOJA VRATA, 8.6.201 3
BERG TOYS - TRAMPOLINI BERG TOYS - GO-KARTI NA PEDALA LAPPSET, HY LAND, LEGNOLANDIA, HUTKO - IGRALA ZA JAVNO UPORABO JUNGLE GYM, HUTKO -
IGRALA ZA DOMAČO UPORABO AVYNA - NAPIHLJIVA IN NAMIZNA IGRALA ANIMAL RIDING - ANIMACIJAJAHANJA NA ŽIVALIH
OTROKOM
privoščite le najboljša in najbolj varna igrala in igrače
T
m d>
m.**- - * ■ ■ - + V
I S . i ■ r i?. t-A -/V- v—" f
Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520, www.cvetlicamaomers.si
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
www.irmi.si ^0
GLASBA VZIVO,
ZAVSE PRILOŽNOSTI,
ZAVSE GENERACIJE.
Ozvočevanje prireditev mfo: 051382MZ2
r D □ ♦
H U AWE I G510
•	4,5 palčni zaslon
•	Dual-core 1.2 Ghz procesor
•	Fotoaparat 5 Mp z avtomatskim ostrenjem in LED bliskavico
•	Android Jelly Bean
•	Zmogljiva baterija 1700 mA
PE VOJKOVA AKUSTIKA GROUP d.o.o. Vojkova 58, SI-1000 Ljubljana T.+386 (01) 563 64 50
PE DOMŽALE AKUSTIKA GROUP d.o.o. Ljubljanska 79, SI-1230 Domžale T. +386 (01)722 60 80
PE KAMNIK
AKUSTIKA GROUP d.o.o. Perovo 26, SI-124-1 Kamnik T.+386 (01)839 51 11
PE JARŠE
AKUSTIKA GROUP d.o.o. Kamniška cesta 24, SI-1235 Radomlje T.+386 (01) 724 02 00
AKUSTIKA
-GROUP-
www.akustikagroup.si