Pet sto goldinarjev vreden zajec
Mirodolska vdova si j« bila izposodila iz hrauilaice 500 gl, b katerimi je n&meravala poravuati vse svoje dolgove. Zavila je novce v robec ter veselo korakala proti domu. Ob eesti pa je stal zelen grmiček, v katerem je z od-prtizni oemi spal zajee. Vdova ga uže od daleč zagleda in — tiho stopa do zajčjega ležišča. llaldo se pripogae ter uaglo speftega zajca pograbi. — nNu, to me veseli, da imam daaes tako srefien dan!   Denarje sera lehko izprosila
—  iu Trhu tega sem še l.»rez puške zajca ujela; nu, to bo pe^eaka, da bo kaj!'' Tako je govorila srečna vdova sama aebi ter je- zajeeve vso štiri noge zvezala z robcem. — Zdaj je urneje koracila, da bi hitreje prišla  dom6v.    A  v tem tudi zajec nij miroval.    Zmuznil si je tri noge iz zavšze io — smuk — skoCil je na ravan ter hitreje nego kedaj jucril polje in Čez kreber gori v liližnjo goro
—  se vč da s privezanim robcem na zadujej nogi.    Mirodolska vdova,  bleda kakor smrt, stala je zdaj ua cesti brez aovcev in brez zajca,  ter  si mislUa: ^Varčaost ia previdnost je paC povsod potrebua!"
Ognjeslav Mozirski