E.RFFV b «i sf v Glasilo Arhivskega drurtva in arhivov Slovenije Letnik X, številka 1 -2 Ljubljana 1987 Arcliivi Archives UDK 930.25 (497 12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05) Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Giornale della societu arenivica e degli arcliivi della Slovenja Organ des Archiwcrcins und der Archive Sloweniens bilalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvczdarska l| p.p. 70,6I00I Ljubljana, Yi| tel.: (061) 216 554. 216-524 U-edniJki od^nr: Marjeta Adamič, Darinka DrnovSck; Peter Klasinc, Vladimir Kolosa (glavi-i urednik), Jurij Posa, Boris Rozman (tehnični urednik), Vladimir Sunčič, Kristina ŠamperI Purg Maruša Zagratlnik, Ivanka Zaje- Cizelj, Vladimir Znmer fodgovomi uredi ¡k) Za strokovnost prir.pevkov odgovarjajo avtorji Ponatis člankov in slil< je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija zvezka je biia zaključena 22. 2. 198ii. Izdajateljski ivet: dr Tone Perenc, Primož llainz, dr. Peter Vodopivce Lektor: Mija Mravlja Prevodi: L;dija Berden (angleščina, nemščina), Vera Cclcer (italijanščina), Janez Zor (ruščina) Zunanja oprema: Alberto Pucer, Tomaž Marolt. Za naslovnico je uporabljen Valvasor: Topograpn a ducatus Carn olae modcrnac 1679, str. 234, (CZ Lj 1970) z grbi Kopia, Izole in Pirana. Izdaio so omogočili: Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Ar.uvsko društvo Slovenije, arhH v Sloveniji Oblikovano in razmnoženo: Čcrnel - Rogina Rauizel Naklada: 500 izvodov Po mnemu republiškega komiteja za znanost in kulturo je publikacija oproščena temeljnega davkL od prometa proizvodov. ARHIVI. LETNIK X, LETO 1987, ŠTEVILKA 1-2 KAZALO INHALTSVERZEICHNIS - INDIGE Članki in razprave — aufsätze und abband iungen — Articoli e Irailati Ariiivski dan Slovenija—Fnrianija, Julijska kra-uin, 19. november 1986 Areliivtag Slowenien — Friaul—Venezra, 19. November 1986 Gioniala arebiviea Slovenia—Krinli Venezia giulia, il 19 novembre 1°86 Pelci Pavel K 1 a s i n c , Izobraževanje delavcev, ki delajo v. doku men lam i m gradivom (arlnvaijcv v reglalratmah) Ausbildung der Arbeiter, die mu t dem dokumentarischen Scliriitgut zu tun haben (der Aicbivaie in Registialurcn) Istruzione degli opeiali ehe lavo ran o con il materiale doeumcntario (archivisti nellc regiSlrature) XIII. zborovanje slovenskih arhivskih delavcev v Portorožu, oktober 1987 XIII. Versammlung der slowenischen Archi rarbeitcrin Portorož, Oktober 1987 XIII. convegno degli arebivisli sloveni a Portorose, ottobre 1987 Darja M i h e I i i , Ribolov na ■srednjeveškem piianskcm področju.................. Fischerei iin niilteialclrliclicn Piran — Ccgcnd Pešca nella sfera incdicvale plranese Duša Krnel — U m e k , Odbrano aihivsko gradivo kol vii za etnološke raziskave...................................................... Ausgesondertes Archivgul als Quelle der ethnologischen Erforscbiingen Malciiale aichivlco selezionato comc fonle delle liccrchc clnologiche Janez Kopač, Analiza rcfciatovs posvetovanja o tehnični dokumentaciji............ Analyse ucr Referate auf dci Beialungiiber die technische Dokumentation Analisi dei rapporti del convegno silila doeunientazi.nie teclinica Kristina Samperl — l'urg, Valonzaeija gradi ki Inštituta /a 'gmlnvinn delavskega gibanja 1980 1985........................................................................................................................92 Aihcitsriningenschaftcn des Instituts (tir Gcscli. Iitc dci Aibciteibcwegiing 1980 ■198'' Risultati di lavuro ilcU'istitiitn pet la storia ilcl niiiviinoiUii opcraio 1980 198 5 Miroslav N n v a k Razstava Tig Ljtitnmer I 342 1927 ............ .. ............92 Ausstellung " Markt l.jutiinicr 1342 1927" lispiisi/.iiuic liiirgn l.jtitiiincr 1342 1927 Kristina Š ;i m p c i I I1 ti i g . Pričevanja, ?.aklaili Ornutia in l'tnja ................93 Tien gern1 lissa gen, Schiït/e von Oiinnž und l'mj Tcstinioninnze, Trcsori di Onim/. e Ptuj Aleksandra I* a v S i č M i 1 n s t , Pnktajinski arhiv v Nnvi Ooiici 1972-1985 (Razstava nb I 5. letnici ilrlovnnja)................................................93 Regionales Srchiv in Nova tinrica 1972 1(Ausstellung anläßlich des 15. Jaliicsfeiers der Tätigkeit) Archivio piovinciale a Ntmva (imi/is 1972 1985 {'isposmone nciriiccasiinic del 1 5. anniversaiio deH'attiviia) Branko S ji S t a i , Zveznn piisvctovnnje arhivskih ilclavccv v Prištini ..............95 litmdcskiinfcien/. ilrr Archivarbeiter in Piiitina Cnnvegno federnle degli aicliivisti a Pričiinn lirank'i ŠuStar, Srbski; tiiakcditiisku medrepubliški! posvetovanje arluvistitv v Snbotici................ ................................................... 95 Seibiscli niakcdtniiscbc lutciicpiililikhcrattnig dci Aichivc in Snbotica Ctinvcgiio inteiictniblicanii scibii-niacediinc degli aihcivisti a Snbotica IJranko Šuštar, XIII. /.It om vanje slovenskih aihivskih ilchvccv v Pa rtomJ.n . 97 XIII. Versammlung der slowenischen Arclnv;tibcitci in 1'ortoroi. X!ll. cinivegno degli archivisti slovcni a l'iirtiirnse Milica Treh še Stolfa, Pniočilo n študijskem bivanju v Kanadi......................................98 liciicht ober den Stiidciiiaiifentliah in Kanada R'iippoito sili soggiomo di studio a Canada Vhidimir K u t o s a 1'tiriičilo o striikiivncm i/piipolnjevanju na Mnskuvskcm ili/avncin /godnviiisko-arhivskein inštitutu........................ ..................102 Dciiclit iibcr die Fach Vervollständigung in MnsKimer stnatlichcin gcLcliichtliclieii Archivinstitiit Rapporto snl peifczionainenlo pinfessiiinale ainstitiito statale sinnen aichivico di Moskva VlaJimii /^linier, 1'otočilo o sta/iranjn v Sovjetski zvezi....................104 lierielit iibei in Siiw|etiinion Rappoitn sul timcinin neirUuinne Fovieiica linrij R ti z in a n . Blanko S n š t a r, Obisk v llistoiijskcin arhivu Zagreb....................................108 liasueli ini I listiirischen Archiv Zagicb Visita ncirarclnvtn stoiingiaftco di Zagich Vinko I) e m š a r, Hi točilo o enotedenskem obisku v arhivu SR llrvaisKC I 10 lieri:ht iilici cinwiicliigen Bestich im Aichiv der SR Krnaticn Rappoito sulla visita di ima settimaiia neiraichivin delln RS tli Cina/ia Ocene, poročila o publikacijah Rezermsionen, Berichte über puhlikationen Valntazioni dci raporto e pnhhlicazioni Mitteilungen des Steicrinäikischcn Landesaichivs, Fnlge 35/36 C ta/. 1986 (Nada J u i k o v i č )........... ..............................................................112 Vjesnik histnrijskih arhiva u Rijeci i l'azinn XXVII, l'azin -Kijeka ll)86 328 sti. (Vlasta Tul)....................................................................................................112 Vjesnik historijskili arhiva n Rijeci i l'azimi XXV111,1'azin- Rijcka 1987. 251 str. (Vlasta T u 1)................ . ■ 113 Milko M i k o 1 a : Mestni ljudski odbm Celje 1945-1954, Inventarji 1, Celje 1987, 107 sti. (Blanko Šuštar)..................................................................................114 Skart, ailnvski občasnih. Lj. 1936 (Kristina Š a m p e 11 - V u r g )....................................................115 ARHIVI. LETNIK X, LETO 1987, ŠTEVILKA 1-2 Novt pi 'dobitve slovenski", arhivov Neue emingen Schäften Slowenischer archive Nuovi risultati degli arhivi Sloveni Arhiv SR Slovenije 1986 ............................................................................................................118 Archiv der SR Slowenien 1986 Archivio délia RS di Slovenia 1986 Zgodovinski arhiv v Celju 1986 . . ..........................................................118 I liLtorisches Archiv in Celje 1986 Archivio storico a Celje 1986 Pokrajinski arhiv Koper 19R6......................................................................................................118 Regionales Archives Koper 1986 Archivio provinciale Koper fCapodistria) 1986 Zgodovinski ariiiv Ljubljana 1986 ......................... ....................................119 Historisches Archiv in Ljubljana 1986 Archivio storico Ljubljana 1^86 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 1986 . . . 1 19 Regionales Archiv in Nova Gorica i 986 Archivio provinciale a Nova Gorica 1986 Zgodovinski arhiv v Ptuju 1986 .............................. ............................119 Historisches Archiv in Ptuj 1986 Archivico storico a Ptuj 1986 Pokraiinski arhiv v Mariboru 1986 ............................. ..............................119 Regionales Archiv in Maribor 1980 /uchivio provinicale a Maribor 1986 Arhiv inštituta za zgodovino delavskega gibanja 1986 ..............................120 Archiv des Institutes ftir Geschichte der Arbeiterbewegung 1986 Archivio dell'istitutc per la storia del movimento operaio 19P6 Bibliografija arhivskih delavcev ) 986 ..........................................................................................12 I Bibliographie der Archivarbeiter 1986 Bibliografiaa degli archivisti 1986 Osebne vesti Private Informationen Notizie personali In memoriam Franc Zelenik (Ivan Lnvieni ič)..........................................................................12S Navodilo sodelavcem ........................126 Anweisung den Mitarbeitern Istruzioni al collavoratori Izvlečki Auszüge Estratti Izvlečki iz člankov in razprav v Arhivih X, 1987, 1—2 ..............................................................127 Auszüge aus den Aufsätzen und Abhandlungen in den ''Archiven X' , 1987, Estratti dagli articoh e trattati negli Archivi X, 1987, 1-2 članki in razprave Izobraževanje delavcev, ki delt jo z aokumentarn ni gradi vom (arhivarjev v registraturah) Peter Pavel Klasinc Pred mnogimi leti je zapisal zncui arliivist J. Pictcr-se, da ie delo arliivista v arliivn ucinKnvito le, če je nadaljevanje prav tako učinkovitega delavea, ki dela v registratnri, torej arhivaija V slnvcnski in jugoslovanski arhivski teoriji in prak si smo ie pred leti ugotovili, da to drži, Pot do rc^ul tatov, doseženih na tem področju pa je bila dnlga težka. Potrebno je hilo spremeniti stališča nekatciih arhivski!] tenretikov, ki so liili mnenja, da /e za ariii-vista v arhivu laku ali tako že preveč dela in da se torej nima smisla ukvarjati Se z gradivom, ki nastaia v re gistraturah. Do prvili sprememb takega stanja je pris:o v Sloveri-z zakonom leta kjer je med drugim obravnava na tudi problematika odbiranja oziroma določevanja tistega gradiva, ki nna značaj trajne vrednosti, S tem sino dosegli, da se gradivo nc terenu ni več stihijskn umoevalo, ampak se je odbralo na osnovi seznama kategorij gradiva z roki trajanja, ideja o pripravi takih seznamnv za vse panoge gospodarstva in ncgospndsrstva v celoti ni nikoli zaži"cla, čeprav so posamezni seznami za določena področja Popravljeni in se uporabljajo. Letos poteka deset lei, odkar smo spoznali, da brez intenzivnega ukvarjanja z arhivarji v rcgistraturali ne bn mogoče oovoriti o enotni arhivski teoriji in praksi. Ti- ti, ki so želeli arhivsko teorijo in prakso razdeliti na eno, ki velja 7.a profesionalne arhiviste in eno za arhivarje v re-g'Straturah, so se ali umaknili ali pa spoznali, da ¡e bodočnost sedolire arhivske prakse v dobro delujočih ar-liivskili službah pri ustvarjalcih arhivskega in dokumentarnega gradiva. Te službe lahko zadovoljivo delujejo in rlaicio dobre rezultate le. če sn v njih zaposleni pravilno usposobljeni delavci. Leta 1978 so v Mariboru prav zaiadi tega zabeli orga-mzirati posvetovanja, ki sn imela, in imajo se danes (pripravljamo jih vsakn leto), v prvi vrsti značaj dopolnilnega izobraževanja teli delavcev. V zadnih letih smo v Sloveni-¡i n v nekaterih drugih republikah Juposlavijc ilnbili nove zakone in podzakonske akte, ki podroono urejajo in področje. Pripravljeno je'bilo tudi nekaj sploin:'- učbenikov za arhivistiko, ki jih lahko s pridnm nporablia-mo pr; izobraževanju arhivarjev. V Sloveniji se začno na tem področju uveljavljati no vi termini, ki jih prinese ZNKD* leta 1981 in podzakonski akti iz leta ¡983 arhivar postane delavce, ki dela 7. dokumentarnim gradivom, — rcp.istratiirnn gradivo postane dokumentarno, pojavi se lermin preizkus strokovne usposobljenosti itd. Uveljav. se načelo, da mora ustvarjalec za opravljan-ie dela z dokumentarnim gradivom zagotoviti primerna sredstva in strokovno usposobljene delavce (05. člen). Dejavnost arhivov (zgodovinskih oz. pokrajinskih) se poveča na področje usposabljanja delavcev, ki delajo z dok umcntarnii i gradivom. Za vseh sedem arhivov jc re-publisk kon ¡te za kulturo imenoval komisije, ki preizkus Strokovne usposobljenosti izvajajo in na enotnem formuiarju izdajajo potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti. Na osnovi citiranega zakona in podzakonskega akta t. j. pravilnika o strokovni usposobljenosti delavcev druž benih pravnih oseb ter članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, so arhivski strokovni delavci pripravi i rif-očnik za strokovno usposabljanje teli delavcev. IzSel je v Ljubljani leta 1984, Pravilnik in priročnik dobre predpisujeta in organizacijsko dopolnjujeta eden drugega, Piavilnik namreč v uvod.lih členili predpisuie, da rnoia imeti delavec, ki dela z dokumentarnim gradivom, najmanj srednio iolo ter da mor? po Jcstih mciecili po nastopu eprnviti preiz kns strokovne usposobljenosti. Točno je določeno, da si mora tak deiavec pridobiti potrebna strokovna znanja, ki morajo obsegati naslednjo problematiko zakonske in druge predpise, ki določajo naloge družbenih pravnih oseb oziroma druEtcv glede varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva, — urejenost dokumentarnega gradiva, varovanje dokumentarnega gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo, — odbiranje arhivskega gradiva iz dnkumentarnega gradiva, — izročanje (predala) arhivskega gradiva arhivu. Pri podajanju snovi na tečajih, kijih slovenski arhivi različno pripravljajo (trajajo od enega ali dveh dni do celega 'edua), sodelujejo arhivski strokovni delavci pris-toinega arhiva. Tečaji zajemajo v glavnem prnblematiko, s ARHIVI X 1987 ki sem jo npisal, razjasnijo terminohigijo in dajo odgovore na zastavljena vprašanja tečajnikov. V našem arhivu trajajo tečaii po en teden. Poleg naštete snovi podajamo obširen histcriai arhivu, pnsebnn po/omnst pnsvctimn vajam. Tečajnike seznanimo in jim praktično p ¡kažemo pnstopke in arhivsko deln, ki ga bodo knt arhivarji mn-rali opravljati. Tečajnikom predstavnim organizacijsko strukturo arhiva. Delavce seznanimo z. delovnimi črnita-mi. [ Na primer z delovno enoto arhiva -uprava po po letu 1850 delavce, ki delajo z dokumentarnim gradi-viim v upravnih orpanih, z delovnn enoto arhiva gospodarstvo po letu 1850 delavce iz gospodarstva itd.] preizkus stmkovne usposiibljemist> pnteka kot vsak ustmeni izpit in lahko traja največ 45 minut. O tem. ali je kandidat preizkus opravil aii ne odloča tričlanska kn-misija z. večino glasov Z taJraZe vanj eni delavcev, ki delajn z dokiunentai nim gradivom, smn lahko zadovoljni. I)n sedaj je bilo opravljenih pri slovenskih arhivih oknii petsto prei/ knsov strokovne usposobljenosti. To p? ne pomeni, da se ta Številka ne spreminja. V glavnem se veča. čeprav račnnamo tndi na flnktuacijo. ki je v tem pnklicu kar velika. Posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih, do sedai jih je bilo osem. so pokazala, ila si delavci, ki delajo z dokumentarnim gradivom želijn intenzivnega dopolnilnega iziilirazevanja. Pri svojem delu se namreč iz dneva I dan srečujejo s pioblemi ki so nastal' zaradi nove zakonodaje, novih oblik pisarniškega pnshivanja. Aktualni so problemi v zvezi z nnvimi nosilci informacij (mikrofilm, magnetni diski iti kasete). Poiavl;ajo se nove kategnrije dokumentarnega in arhivskega gradiva. Zanimajn jih sodobni principi vzdrževanja In materialnega varovanja arhivskega in dnkii-mentarnega gradiva. Zaradi obilice problemov vz.vezi s strokovnimi m tehničnimi vprašanji v arhivih smo v Jijgostaviji ustanovili arhivski cen ter za strokovuotehnična vprašanja s sede žem v Pokrajinskem arhivu g Mariboru. S pnselinim veseljem lahko povem, daje bila Italija prva kije nradno imenovala svojega korespondenta v centcr. Tu je kolega in prijatelj dr. Cnva iz Trsta, s katerim ?e vrstil let plndnti sndehijemo, Prav z dejavnostjn centra bomo na področju izobraževanja delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, dosegli še boljše rezultate OPOMH A: ZI SAMMI-'.NfASSGNG Ausbildung der Arheiter, die mit dem dokiimentarisclieii Schriftgut zu tun haben (der Archivare in Registraturen) Peter Pavel Klasinc Die Feststellungen des bekannten Archivisten J. Pieterse, daß die Arbeit eines Archivisten im Archiv nur dann erfolgreich ist, wenn auch die Arbeit der Archivare in der Registratur erfolgreich ist, haben auch wir, die Archivarbcitcr in Jugoslawien erkannt, ilcnn wir haben schon vor 20 Jahren die Forderung nach dem entsprechend befähigten Arbeiter teilweise sanktioniert. Vor □ cht Jahren haben wir aber die Ueraiungen in liadenei (lieratungen über fachliche und technische Fragen in den Archiven ZXITGFNÖ.SSISC!II- ARCHIV!:') zu .irganisi-eren begonnen, mit denen wir von Jahr zu Jahr bessere Resultate hei der ergänzenden liefäh'gimg der Archivare für die Arbeit in den Registraturen gewinnen. Das Gesetz nber die Natur- und Kultrrc schreibt in seinem 65. Artikel vor. daß mit dem dokumentarischen Schiiftgut nur fachlich befähigter Arbeiter zn tun haben darf, Aufgrund dieses Artikels ging die Geschäftsordnung heraus, die genauer die Arbeitcrheluhipjing festsetzt vom Fachausbihlen bis zum Kenntnisinhalt über bestandene Keuntnisprufiing his zur ausgestellten Ucstatigung Die Archivarbeiter .Sloweniens haben aufgrund dieser Geschüftsurdnui'g auch das "Handbuch fiir I-achhefähi-gung der Archivarbciter" (Ljuhljana l'J84) zusammengesetzt. In slowenischen Archiven sind his jetzt ungefähr 500 l-'achbefahinpiingspriifungcu bestanden worden. Wegen zahlreicher Probleme im Zusammenhang mit den Peschaftigungcn und Tätigkeiten ilci Arbeiter, die mit dem dokumentarischen Schriftgut zu tun haben, gründeten wir in 1986 das Archivzentrnm fiir fachlich technische l: ragen, wobei auch die Korrespondenten aus Ausland mitarbeiten. Italien hat als erstes Land seinen Korrespondenten ernannt, unseren Kollegen imd Preiiuil Dr. Covn aus Triest, mit dem wir schon einige Jahre erfolgreich kooperieren. Durch die Tätigkeit dieses Zentrums und Durchführung der Gesetz best ir>i mti ngen von nbeii ervalui^eu Gesetzen werden wir im Hereich der Ikfühigimg det Arbeiter die mit dem ilokinnciuarischeii Schriftgut zu tun haben, in Slowenien und Jugoslawien noch bessere Resultate als bisher erreichen. zakon o naravni in kulturni dediščini ARHIVI X 1987 9 Ribolov na sredi* jeveškem pi anskem podroČ u Darja MlheilC Znphti okrog ribolova v Tižaškcn1 zalivu pred slabim letom dni (jeseni 19^6) so v javnosti spi ožili žol-čno lazpiavljcnjc o razmejitvi ribolovnih podiočij med Jugoslavijo in Italijo, ki se mu je pi-drui.ila Se zaskiblje-nost zaradi škodljivih posledic biezobziinega, intenzivnega izkoriščanja morja. Teki dogodki spodbujajo vprašanja o nekdanjem odnosu tukajšnjih picbivalccv do moija in o nekdanjem načinu izkoriščanja moisnega bogastva. Staie tehnike li-bolova in zaščitni ukicpi zn vaistvo morja so znali ohia-uiti moiske dobrine tudi stoletja kasnejš:m mdovom; vprašanje pa je; ali bodo zanamei mogli enako Uuk tudi za nas? R-bc so bile že od nekdaj cenjeno piehiamebeno blago. V času ko je veia naiekovala šicvilne postne dneve je hil pomen rib v prelilani še posebej opazen. V okoliših. kjei ni bilo možnosti ribolova, so ribjo kuhinjo vsebovali picdvscm jedilniki višjih in bogalcjšib slojev ljudi. V obmorskih in aiugili ribolovnih podiočjih pa sc je mo žn ost iovis t ne pichraiic odpnala tudi šiišim sloiem prebivalstva. Ribolov' ima v Istri zelo dolgo tiadieijo. Nedvomno jc starejši od pivc tovistne listinske navedbe iz začetka 9. stoletja, ki omenja nekdanji ribolov, ribarjenje znue žami in potrošnjo ri1- za prehrano. Gre za zapis iz leta 804 o zboiu v Ri/ani^, ko so se lstian. odposlancem Karla Velikega pritožili nad lavnanjem Škofov čeS: "Morje jc bilo (prej na'} t reč pod l>izautniski)n gesposti oni) javno iti vsak jc lahko čudi lovil ribe. Sede j pa se ne upamo lovili, ker nas potem prelef.ajo s palicami ter i87 (med ]. majem in 31. avgustom), je bilo torej v zakoličenih loviščih brez, posebne odobritve zakupnikov lovišč dovoljeno ribariti z omenjenimi pripravami le aprila m septembra. Statuta iz let 1358 in 1384 sta prepo vedovala splošno uporabo navedenih pripomočkov z;i področje med Mogoronom in l'usterlo. Ne navajata ovir za splošni ribulov v časn zakoličevanja lovišč, ampak Šele za čas ribarjenja od mihaclovcga dalje po statutu i:: leta 13tt4 do 3. aprila naslednjega leta. Statut iz leta I35K je med prepovedane pripomočke uvrstil tudi vrio, tisti iz. leta 1384 pa poleg nje Se "rctiaculum f, vojgo, "rete" in "drage nači'ic ribarjenja", i/reeno pa je dovoljeval ribolov na vrvico s trnkom. Ta statut j a za čas med mdiaclovim in 3. aprilom posebej prepovedoval polaganje mrež ('lrctu2llj ud okoliša Kižcnte do pomola pri Sv. l.ovrencu.'-' h venstvena naloga ribolova je bila zagotovitev prehrane domačemu prebivalstvu. Povečana potreba po ribah se Ijc pokazala zlasti v času posta pred veliko nočio, pa tndi ob drugih postnih dneh. Pogodbe so včasih izrecno zadolževale ribiče, da morajo loviti vsak petek, soboto in vsak dan. kadar se M smelo jesti mest Zakupniki piranskih ribiških lovišč so smeli ujete ribe prodajati samo v Piranu, s piranskega področja pa jih niso smeii nositi. Ribiči so morali vsakokratni ulov najprej pnpel;ati v piransko pristanišče. Rib od tam niso smeli odpeliati, ampak so morali vse prodati. Po sredi 14. stoletja omenjajo statuti ribji trg v četrti Campo. Prodajalci rib so morali izkupiček od prodaje spravljti v škatlo. Niso je smeli zapreti ali odnesli, dokler niso plačali obveznega komunalnega davka, ki gaje komuna letno oddajala v zakup. Davek so morali plačati vsi domači in tuji prodajalci svežih ali soljenih rib v Piranu, oproščeni pa so ga bili ri-pi v komunalnih loviščih, D;ivck so dolgovali tud; vsi l^rancani, ki so sami ali v družbi s tujci lovili rbc in jih prodajali v Piranu in drngi d. Tndi trgovci, ki sovpiran skem pristanišču ali v mejah Pirana kupili luje ribe in jih preprodali so bili podvrženi davku. Noben Pirančan ni smel kupiti lujili rib in jih prodali na področju od Savud-riic do Loreta, če m plačal davka.10 Ponavljanje tuvrst-nin predpisov hi višanje glob v redakcijah slalulov kažejo na neučinkovitost odlokov ni na obsioj nedovoljenega trgovanja z ribami. Skromni so tudi podatki o tem, kako so Pirančani pripravljali ribe. Ni znano, koliko so uporabljali sušenje prekajevanje in marimranjc rib. Pač pa nekajKrat srečamo omembe soljenih rib: pri tovrstnem konserviranjn so v sod izmenično sipali plast soli in plast rib. V?ehmo napolnjenega soda so na tu obtežili. Ko se je posedla, so sod na opisani način Se dvakrat dopolnili. Ta način konservi ranja rib seje v Piranu lahko uveljavil, ker je v inestu evc-tela proizvodnja lastne roli. R;holov je na Piranskem posredno vplival na izdelovanje plovil, sodov pa tndi ribiških pripomočkov, vrvi in mrež. Za sklep lahko ugotovimo, daje srednjeveška piranska komuna ribolovu na svojem območju posvečala veliko pozornost. Statuti so si prizadevali zmanjšali intenzivnost izkoriščanja morja zlasti v hladnejšem ddii leta; za jesen m zimo so omejevali ribolovno pravico :ia ozek krog upravičencev (zakupnikov in lastnikov voda). Zakupniki so morali za pridobitev te pravice odrinili čedne denarcc. Pri ribiškem udejslvovanju pa niso imeli prostih rok; njihovo ribolovno dejavnost so preverjali posebni nadzorniki. Statuti so skušali morsko bogastvo obvarovati pred pretiranim Ircbljcnjcm s prepovedim ribo'ova na duločemh območjih, še bolj pa s predpisi o ribiških pripomočkih. Uporaba mrež, zlasti vlečnih (trata, grip), je bila predmet stalnih prepovedi. Tuji ribiči, ki bi posegali v piranske vode, piranski komnni niso zadajali posebnih skrili. Prizadevala pa si jc za zagotovitev zadovoljive preskrbe Pirančanov z ribanji Ulov iz komunalnih voda se jc mora! prodajaln samo v Piranu, izvoz rib pa je bil prepovedan. Pri oblikovanju teh predpisov pa je koinnno vsaj delno vodila ludi skrb za lastni žep saj jc bila prodaja rib obdavčena s komunalno pristojbino. Vzporednica s sodobnostjo lorej kaže, da piranskega morja nekdaj niso ogrožali tuji ribiči, ki so se v njem pojavljali v zelo omejenem Sle vil n Statuti odražajo zavesi J nujnosti varovanja morja in SKrb za zadovoljivo preskrbo domačega tržišča z ribami. Stalnlarni predpisi pa so izraz želja in ne dejanskega stanja: če bi zaživeli v praksi, bi bili odloki pač nepotrebni. Razkorak med željami in prakso jc očitno preživel časovni razmak od sredniega veka do danes. OPOMBL 1 Av:ori tehtncjSil prispevkov n ribolovu pri nas so m. dr.: J. Uanoli, N Colak. t. Umek; za tovrslno liteiaturo prim. D. Mi-UcliČ, Ncapianio jíospodarstvo rjiana od I 230 do 1340, SAZU, IX-la 27. 31 (op. '5). 2 Dokumenl navajnm po F. Kusu, Giadivo za zgodovino Slovencev v írt Jnjem veku 2, Ljubljana 1906, St. 23. 3 Ki nci-m liidesetili Iti 14 slolctja jc "eapitaneus |>aj' 3 nnitei I stric" v piavdi dosodil Sipar kopiski dručini Ural t i, pr m. V{ -tdomska) K(nji£.i} 8, f(olio) SO--80 v(eiso) I33B, 1. 10. 4 1'iianska komu na sc jc v petdesetih letih 13 jtofelj^ piav Jala z Benečanom, kije iincl "palludes" v Piranu, priin. (listina v;) P(iiai.ski) A(rliiv) - 135«, 25. 5., 1'iian C Jc Franeesclii. Chanutaiium 1'irancnsc, Raccotla dei documcnti medieval i d i Pitano 1 (1062 1300), Alti e mcmoric della Soeicta ;ílriana di Aictieologia c Storil patria 36, Parcnzo 1P24 ÍI. 100; oporeka Aldijiarde, vdeve Lipona i'cronija iz Fiienc, omenja mtd óslale zapuščino tudi del ribiških voda. Dokler j t živci njen moi, jc verjetno tudi on uiival vsaj nekatere lastniške piavicc nad omenjenim podio^jcm prim l'A tí 36, 5. 3., Piran; C dc t'ranccschi, Chartulaiium i'irancnsc, Raecotla dei documcnti mc-dicvali di t'irano II (1301 USO) Alti c mcmuiiedclla Soeicta isiriaiia di Arclieolngia e Sloria patria 46, Pola 1934, 5t. H8. J Prim. VK 6, y J - 1336, 1.9 6 i'rim. VK 2a, f 73 1 330 S. 12 7 Prim. C dc i-innccschi, Gli statuli del ;omunc di Pirano del 1307 confiontati con quclli del 1332 c del 1358, Monumenti slorici dalla Dc pulazione di Storia Patria per k Vcnczic.n. v. (4 Vcnczia Pad ova 1960, (knjiga) 10/(poglavje) VIII (1307), 10/6 (1332). 8 Prim, Gli ilaluti (kot v op. 7) 10/11, 1111 Vtttt (1307), 10/2,4, 7 (1332). ^ Priir Gli natuli tkot v op 7) 10/Vt, VU.Vttl (1307), 10/1, (i (1332); 10/5 (1358), 10/15, Iti (1384). nagibe -a ic dakciji \f. leta 13j8 in 1384 so povzele pc Pahoijcvcm rokopisnem picpisu piranskih slalutov, ki ga hrani Zgodovinski injti-KU .Milka Kosa ZRCSAZL'v Ljubljani. 10 1'iim. Gli staluti (kot v op. ">) 10/1 (1307), 10/1 (1332) 10/16 (1358) 10/1, 2 (1384): navedbe ra redakcijo iz k 1384 to povzele po Pahoijcvcm rokopisnem prepisu piranskih statutov. 12 A Kl IIV] X 1987 ZUSAMMENFASSUNG Fischerei im mittelalctrlicheii Piran — Gegend Darja Milte! Die Küste vun mittclaltcrliclicn Piran rciclitc so etwa von der Mitte de Ronck-Spitze bis zur Mitte der Savud-rija--Spitze. Im Piran- Küstenmeer werden im Mittelalter zahlreiche Fischereigebiete erwähnt. Das Verfügungs^recht auf den größeren Teil der Fi-schereigcbiete vor Pirar gehörte einmal zur Piran Kommune, der kleinere Teil der Fischcrcigcbictc hatten aber einige Kirchcngemeinschaften in Piran-Gegcnd, sowie einzelne Privatpersonen zu eigen. Piran -Kommune nützte ihr Meer nicht unmittelbar mit ihren Söldner aus. sondern jedes Jahr verpachte aas Recht auf Fischerei in ihren Gebieten. Die Pachter hatten das Recht und die Verpflichtung zu fischen lassen im verpachteten Meer. Zusammen mit den Besitzern der Fischcreigcbictc genossen sie im herbstlichen und wir terlichcn Teil des Jahres das Monopolrecht auf Entscheidung hinsichtlich der Fischerei in der Piran-Gegend, Si könnten mit Hilfe der angeworbenen F ische r fischen oder Fischercigeb'ete unter verschiedenen Bedingungen vermieten. Im Piran -Meer fischten meistens nur die Hinheimischen, Ausländer waren sehr selten. Bei der Fische rei verwendeten sie Meerfahrzeuge, verschiedene Netze. Fischreusen, Dreizinkengabeln und Fischangcln, Die Art der Fischerei wurde ausführlich mit den Pi-ran-Statutcn geregelt; McircsrcichUim versuchte man mit F'ischcrciverbotcn in bestimmten Gebieten vor übertriebener Ausbeutung schützen, noch mehr aber mit den Verordnungen über die F ischcreihilfsmittel. Man bemühte sich auch, die Piran- Einwohner befriedigend mit Fischen zu besorgen: der Pischzug in Piran-Gcwas-sern mußte nur in Piran verkauft werden, der Ausfuhr wurde verboten. Die Angaben hinsichtlich der Art der Fischbcrüitung sind selten, es wird nut das Fischkonscrviercn mit Salz erwähnt. Die Fischerei beeinflußte in Piran -Gegend indirekt die Urzeugung von Mecrfahrzeugen, Passern und Fischereimittel Odbrano arh vsko grad -vo koi > ir za etnološke raziskave Duša Krnel - Umek Arhivsko gradivo, ki je bilo uporabljeno ali bi ga bi lo moč uporabiti v etnoloških ra7iskavah, bi lahko obravnavali s treh vidikov: — dosedanje raziskave, v katerih je bilo uporabljeno arhivsko gradivo, arhivsko gradivo, ki je navedeno kot možni vir za raziskave v vpraialnicah za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja, gradivo, ki je v arhivih, pa bi ga bilo moč uporabiti za etnološke rajiskave ' V sestavku bo podrobneje obravnavan samo prvi vidik uporabe, s tem, da bodo zajete vse zvrsti arhivov, ki so navedene v delih, razen arhivov oziroma dokumentacij v ustanovah, ki se ukvarjajo z etnoloSkiirij raz'"kavami. Zaradi preglednosti nad arhivskim gradivom so etno-IcSka dela (izbor objavljenih del, ne pa tudi razprave v strokovnem tisku, raziskovalne, magistiske in doktorske disertacije ter razstavni katalogi) razvrSčena v pet skupin, ki obravnavajo: 1. kulturne sestavine 2. profesionalne skupine 3. krajevne skupnosti 4 širša območja 5. neevropsko etnologijo. 1 Številna dela, ki obravnavajo kulturne sestavine predvsem s področja duhovne kulture (pesmi, plesi, maske, šege), manj je takih del s področja materialne kulture (stavbarstvo), ne navajajo arhivskih virov, ker temeljijo pretežno na rokopisnih (terenskih) virih, objavljenem gradivu, primerjalni literaturi, fotograiijah, muzejskih predmetih ali gradivu na terenu.i — Nekatera dela s tega področja navajajo tudi arhivsko gradivo V dem Nika Kujeta Ziljsko i te h vanje in nje gov evnpski okvir je uporabljeno gradivo pre/idialnega arhiva Ijubljauskega gubernija za leto 1836, ki vsebuje v poročilu podkloJtrske okrajne gosposke podatke oSteh vanju.2 V delu Sloverska kolcdniška dramatika^ istega aviorja, je naveueno arhivsko gradivo, ki ga hranijo- Arhiv SRS, Ar^hivio diplomatico Biblioteca civic v Trstu in Landesarchiv v Celovcu. Marija Makarovič je v prikazu Slovenske ljudske uoJe uporabljala prezidialni arhiv (Ai liiv SRS), npr. pri opisih vrst tkanir in delov oblačili Številne podatke iz gradiva Deželnega predsedstva v Ljublia.ii, Okrajnega glavarstva v Sežani, Deželnega sodišča v Ljubljani, graščinskih in privatnih arhivov, zemljiških knjig, zapuščinskih inventarjev, mestnih občin Ljubljane in Maribora ter iz Gdthove topografije f Deželni arhiv v Gradcu) je uporabljal Angclos Bas v prikazu Oblačilne kulture v Prešernovem času.5 Podatki so bih uporabljen: v popjavjih o oblačilnih materialih in spre jemanju mode, obrtnikih, cenah za posamezne kose in oblačila, oblačilnem in modnem videzu ter šegah in na vadah. ki so bile povezane z modo. 2 — V delih, ki obravnavajo profesionalne skupine gozdne in žagarske delavce, splavarjc in mlinarje, so navedeni arhivski vin le kot dopolnilo številnejšim etnološkim virom. Iz gradiva konjiške in slovcnjcbistriike graščine, fancisccjskega katastra in zemljiške knjige ugo- ARHIVI X 1987 13 tavlia Angelos Baš v prikazu gozdnih in žagarskih delav-ccv obseg posesti, lastništvo, podatke o naseljih, številu stavb mezdah in količini lesa, ki so ga splavljali.6 Za delo o 3plavarjih istega avtorja je bilo uporabljeno gradivo iz uprave Dravske banovine, društev, gornicgiaiskega arhiva in noiranjeavstrijske komore (oboje iz Deželnega arhiva v Gradcu). Nanaša se na prve omembe o splavar-jcnjii, sestavi delavcev, predpise, višino mezd in združenja.7 Podobno gradivo, vendar v manjšem obsegu, je bilo uporabljeno tudi v prikazu o mlinarjih in Žagarjih Janeza Bogataja, npr. o poklicih ui združenjih. ki ga vsebuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (Arhiv SRS).8 Podatki, ki se nanašajo na način živlienia dc'avskc-gr naselja Zelena jinu Slavka Krcmenska, so b.li uporabljeni iT moščanskega občinskega arhiva (v Zgodovinskem arhivu Ljubljana) in se nanašajo na upravne lazdclitev naselja, število hiš višino najemnine in mezd, dovoljenja za javne lokale, število zaposlenih v raznih levarnah in šlevilo brez posel n ili, javnih dražbah, položaju posameznikov, preseljevanju ilrui.in ipd.9 Krajevne monografije, ki so bile zasnovane na pnd lagi vprasalnic za Etnološko topografij slovenskega etničnega ozemlja: Strojna, Predgrad, Črna Mariic Maka-rovič vsebujejo poglavja, ki vsebujejo tudi podatke iz arhivskih virov: naselje in Stavbe (število domov, mena lastnikov), poljedelstvo (velikost posesti), društva (lelo ustanovitve, piavila), upravno -politične razdelitev območja.1 0 Upoiabljcni so bili francisccjski iu terezijanski kataster, sreski in banovinski arhiv, zapuščinsl< ■..ven-latji, prezidialni arhiv, društva, Vieedomski urad za Kranjsko. Za podatke o prebivalstvu so bili uporabljeni še župnijski arhivi. 3 Problemfko zaslavljeni monografiji Galjcvica Mojce Ravnik m Vitanje ki sla ga uredila Duša Krnel—Umek in Zmago Smitck, sta nastali tudi na obsežnem arli J skem gradivu.1 1 Pri Galjevici je bil za poglavja o naselju m družinskem življenju uporabljen ljubljanski občinski arhiv Pri Vnaniu je bilo uporabljeno ailiivsko gradivo, ki ga luanijo Pokrajinski arhiv Maribor, ^npnuski urad in Kiajevna skupnost v Vitanjn za prikaz poglavij skupnosti >'i družbrno razlikovanje ter naselje in prebivalci, zlasti ža prikaz delovanja občine, strukture preb vaiccv, dmštev. verske skupnosti, deklaracijskega gibanja. 4 V predstavitvah širših kulturnih območij, v seriji topografskih opisov občin so bili ariiivski viri v večjem obsegu uporabljeni v prikazu občine Škofja Loka. Upo-rübljcno je bilo giadivo občine, sreskega načelstva iu krajevnih ljudskih odborov predvsem v poglavjih o upravni razdelitvi območja in gospodarstvu.1 5 — V dcln Klie d oljnih svetov Zmaga Smilka, ki obravnava razmcjc med Slovenci in neevropskimi kulturami, so navedeni arhivski viri le izjemoma.1 Sklep 1. V številnih cnotloškili delili, ki so izšla v novejšem času, so uporabljeni tudi aibivski viri. 2. Arhivi, iz katerih je bilo uporabljeno gradivc v na> vedenih delili, so: — Arhiv SRS, pokiajinski arhivi v Ljubljani, Celju in Mariboru, Deželna arhiva v Gradcu in Ccloveu, Archivio diplomático — Biblioteca civica v Trstu, Nadškofiiska arhiva v Ljubljani in Mariboru, župnijski arhivi, arhivi krajevnih skupnosti, šol in lažnih uradov. 3. Gradivo, ki se v delib največkral navaja: franeis-cajski in terezijanski kataster, občine društva in matične k mige 4. Izdaja etnoloških arhivskih vi ov: — Angelo Baš. Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja, Ljubljana, 1984 Niko Kurcl, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: topografski podatkL po odgovorih na vpraialniec nadvojvode Janeza (1818) in Georga Gollia (1842). l.juliljana. 1985. Prvi del, 1. snopič. OPOMBE 1 Tone Cavc, Arliileklurno irročilo paslirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, kuliurno zgodovinski in cuioloiki oris, Ljubljana, 1984 ZnKga Kunv:r, Liudsk? glasbiia in godci na Slovenskem Ljubljana. 1^83 7.maqa Kumrr, Bahda o nevesli dclomorilki, Ljubljana, 1963 Niko Kurcl. Maske slovcn:,k:li pokrajin, Ljubljana, I 984 Niko Kuici, Jaslice na Slovenskem: kuliurnozgodovin ski in narodopisni oris Ljubljana, 19R1 Milko Maličeiov, Sežgani in prerojeni Človek, Ljubljana 1961 Mirko R^movi, Plesal me pelji, Ljubljana. I 9S0 2 Niko Kurcl, Ziljsko šlclivanjc ¡n njegov cvrop»ki okvir, LjuUjalia. 1963 3 Niko Kurcl, Slovenska koledriika draniaiika, Ljubljana. 1986 4 Marija Makarovič Slovenska ljudska nofa. Ljubljana 1971 5 Angclcs liai, Oblačilna kuilura v [*re5crnovi:ir, času, Ljubljana, I 94.7 6 Angelos Bai, Gozdni in žagarski delavci na južnem P0I101 ju v dobi kapilalislične izrabe gozdov, Ljubljana, J 96) 7 Angdos Bai, Savinjski splavarji, Ljubljana, 1 9?4 8 Jane? Eiogalaj Mlinarji in Žagarji v dolini zgornje Krke Ljubljana, 1912 9 Slavko Krcmcnick, Ljutljiinsko naselje Zelena jama kol cuioloiki problem, Ljubljana. 19"1!) I 0 Marija Makarovič, Predgrad in Prcdgrajci: narodopisna po doba belokranjske vasi, Ljubljana, 1986 Slrojna in Slrojanci: narodopisna poduba koroike hribov ske vasi. Ljubljana, 1912 Marija Makmovič - Ivan Moclvcj. Črna in Crnjani: narodopisna podoba koroškega delavskega naselja do druge svelovnc vojne. Črna na Korcikem. 1086 II Mojca Ravnik. Galjcvica, Ljubljana, 1981 Kruli in politika poclavjc iz clnolosijc Vilanja'uredila Duia Krncl-Umek in Zmrgo ¿nnlck, Ljubljana, 1 98*1 1 2 Mcla Slerle, Občina škofja I oka, Lj ibljana, 1 9S4 13 Zmago Smilek, Klic daljnili svclov; Slovcnei in neevropska kullurc, L jubljana, 1986 ZUSAMMENFASSUNG Ausgesondertes Arehivgut als Quelle der ethnologischen Erforschungen Du Ja KrticJ- Umek Im Referat wurden diejenigen cinologischen Werke behandelt, in denen das Arehivgut verwende! wurde. Dil Werke sind zwecks der Übersichtlichkeit in fünf Gruppen klassifiziert, die Kulturbestandleilc, professionelle Giup-pcn. Orlsgem.rinschaflen, bicilere Bereiche und niellleu-lopiidie Ethnologie behandelt. In zahlreichen etlinolo- J 4 gischen Werken, die in jüngerer 7ch entstanden sind, wurden auch Arcliivquellen /u nut/.e gemacht — am häufigsten Stabilen. AR!UV] X 1987 I' ranzistianer und Theresianerkataster, Genie in de und Vereins bestände und Matrikeln die die Archive in Slowenien und cieu Nachbarländer aufbewahren. Analiza referatov s posvetovanja o tehnični dokumentaciji Janez Kopač Za pripravo prijpevka sem se odločil, ker j. bilo na posvetovanju o tehnični dokumentaciji kot delu kulturne dediščine novembra 1986 v ljubljanskem Cankarjevem domu povedanih veliko koristnih mnenj za vsakdanje praktično delo v arhivih Skoda 1 bilo. da teb ra/ miiljanj ne bi strnili v krajši zapis, zlasti Se, ker so po-sredovab preeei konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja. Reterati so objavljeni v IX. letniku revije Arhivi, številka 1 — 2, Kljub temu, da Branko SuStar kot eden pobudnikov ljubljanskega posveta ugotavlja da se posvetovanje "ni končalo s skoraj te ritualnim! zaključki" (Arhiv', str. 5), ki marsikdaj nikogar nič ne obvezujejo, sem prepr čan, da je potrebno posamezne poudarke Številnih razprav povzeti in jih znčeti uporabljati pri valorizaciji te vrste dokumentarnega gradiva in pri izbiri ustvarjalcev, od katerih bomo odbrano tehnično °raciivc kot kulturno dediščino prevzemali. Razmišljanja z ljubljanskega posveto vanjn bom skušal povezati z mnenji, ki so bila pod ar. a na medrepuhliškcm posvetovanju arhivskih delavcev Srbije, Makedonije,, Kosova in Vojvodine, ki je bilo od 1do 19, septembra letos vSubotici. Prvi dan je bil v celoti namenjen problematiki tehnične dokumentacije, glavni referat pa je pripravil arhivist iz Arhiva SR Srbije Milic Petrovič. Organizatorji ljubljanskega posvetovanja SO zelo obsežen sklop tehnične dokumentacije razdelili na tri ds-no,rne skupile in siter: 1. tehnična dokumentacija, ki je opredeljena z izdelki geodetske sluibe in jo karakterizirajo najrazličnejši kartografski izdelki, oo katastrov preko zemljevidov do aeroposnetkov, 2. tehnična dokumentacija za graditev objektov, ki jo pogosto kratko imenujemo kar gradbena dokumentacija, 3. tehnološka dokumentacija, ki opredeljuje tehnološko opremljenost, delovne procese in končne izdelke v industriji v najširšem pomenu besede, kamor šteiem npr, tudi rudarstvo ir, elektrogospodarstvo, gozdno gospodarstvo in do neke mere tudi kmetijstvo. Vsako od navedenih skupin bom v nadaljevanju na osnovi ljublianskili in deloma subotiSkih referatov in kore-feratov poskušal osvetliti z vidika valorizacije gradiva in izbire ustvarjalcev ali imetnikov, od katerih naj bi take vrste arhivskega gratfiva prevzemali v zgodovinske arhive, 1, Geodetska tehnična dokumentacija Elementarna tehnična dokumi ntalija, ki opredeljuje vse nadaljnje posege na zeml^ski površini pa tuoi pod njo. je geodetska kartografska dokumentacija. Glavni ustvarjalec, pa tudi imetnik te dokumentacije, je geodetska sluiba, katere dejavnost je Jože Rotar na ljubljanskem posvetovanju definira! kot prostorsko informacijsko sluibo. Podatke o prostoru pa tvorijo informacije o zemljiščih in njihovih osnovnih karakteristikah, komu-milnin napravah in o zgradbah, zgrajenih na zemljiščih. Ti pedatki se vodijo v obliki katastrov katastrskih opera tov, kart, načrtov, aeroposnetkov in registrov. S tem pa sen1 i.e naštel osnovne kategorije geodetske tehnične dokumentacije, ki imajo nečem o zagotovo značaj arhivskega gradiva. Pri konkretnem odbiranju arhivskega gradiva iz te vrste dokumentacije pa je nujno potrebno upoštevati tudi navodilo za odbiranje, ki sta ga skupaj izdelal? Arhiv SR Slovenije in Republiška geodetska uprava. Vse vnte geodetskega arhivskega gradiva nastajajo o/.i-romn se hranijo pri Republiški geodetski upravi Slovenije in pri 45 občinskih in medobčinskih geodetskih upravah, pri katerih bomo te vrste arhivskega gradiva tudi prevzemali, pri geodetskih upravah nastane veliko število karto grafskili in dnigih podobnih dokumentov, zato mislim, da je potrebno osvojiti mnenje Jožeta Rotarja. da kot arhivsko giadivo pn teh upravah smatramo vse prve iz-mere in popravke pregledanih katastrsKih in drugih topografskih izmer ki so nastale kot posledica predpisanih cikličnih snemanj in posnetkov stanj na zemeliski površini. Dobro je tudi vedeti, da morajo geodetske uprave nekaj obveznih izvodov vseh tiskanih kart poslati Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Jože Rotar v svojem pnspevku navaja, da u Sloveniji deluje Se sedem geodetskih organizacij združenega dela ki pa so pretežno le servisi /,a geodetske uprave in zato pri njih v načelu nima smisla valorizirati in prevzemati arhivskega gradiva. Referat Mihca Petroviča v Subotici pa ie opozoril še na dokumentacijo, ki je precej podobna geodetski tehnični dokumentaciji, a je po vsebini o?jc opredeljena. To je planske dokumentacija o piostorskem in urbanističnem planiranju na območjih posameznih druibenopoh tičnih skupnosti. Brez dvoma so potrjeni prostorski in urbanistični načrti arhivsko gradivo in jih boni^ prevzemali pri pristojnih družbenopolitičnih skupnostih. 2, Tehnična dokumentacija za graditev objektov To vrsto tehnične dokumentacije najpogosteje imenujemo kar gradbena dokumentacija in se od vseh vrst tehnične dokumentacije z njo pri arhivskem delu najpogosteje srečujemo, saj se v ogromnih količinah nabira pri ARIIIVI X 1987 15 upravnih organih r ki sti pristojni z a izdajanje gradbenih dovoljenj. Obsega pa Široko pahljačo gradenj, vse od privatne stanovanjske in družbene blokovne pradnie pa do visokih rti nizkih gradenj. Glede na pristojnosti za izda-ianjc gradbenih dovoljenj gradbeno doknmentaciio za določena geugmfska območja srečamo pri občinskih, republiških in zveznih upravnih organih Zdi se mi, da je ta segment tehnične dokumentacije v naši strokovni literaturi najbolj pogosto proučevan Med drugim mu je liil namenjen eclotnr ffrul dan na ljubljanskem posvetovanju, (t gradbeni dokumentaciji so bili pripravljeni referati tudi z;r posvetovanje v Radencih, pomembno me ste, zlasti v diskusiji, je ta vrsta dok rime rita ciic dobila na posvetu v Subotrci, kjer so opozorili tudi na sicer znano razpravo izpred petnajstih let vSrcmskil Kralnvcih, ;i so hkrati samokritično ugotovili, da od tedaj na tem področju niso nič naredili ter hkrat' še predlagali, naj hi tc probleme reševali na jugoslovanskem ui-vojn na enem nd naslednjih zveznih arhivskih posvetu vanj. Nekaj koristnih informacij, zlasti s področja valorizacije in popisovania gradiva, pa imamo tud: i;1 Italije, Češkoslovaške in Sovjetske zveze. I*ri tehnični dokumentaciji z;i graditev objektov se srečamo z dvema precej težkima strokovnima problemoma. lJrvo vprašanje je, pri katerem ustvarjalen oziroma imetniku gradbene doknmcntacijc liomci arhivsko gradivo odbran in prevzeli, drugo vprašanje pa predstavlja valorizacij;! same gradbene dokumentacije. Gradbena dokumentacija se nabira pri večjem številu ustvarjalcev oziroma imetnikov: pr» projektantskih organizacijah, upravnih organih pristojnih za izdajanje gradbenih dovoljenj, izvajalcih, bankah in šc pri investiiorjn oziroma lastniku objekta. Nekateri organi pa jo dobijo lc v vednost. Glede izbora družbene pravne osebe, od katere naj ¿godovirski arhivi prevzemajo te vrste dokumentacijo, v strokovni literatriri prihaja do različnih mnenj. Avtom so si v glavnem enotni, naj bi gradbene doknmcntacijc nc odbirali in prevzemali pri bankah, saj jc pri niili le—t;r še najmanj kompletna, /a razliko od slovenskih avtorjev pa nekateri makedtisnki avtorji. k;ikor jc bilo omenjeno v Srrbotrci metiijo, naj bi to dokumentacijo valorizirali ir ptevzemali pri bankah, ki te dokumente potrebujejo le presojo y.n odobritev gradbenih kreditov. Če sem praznino razumel disknsrjski prispevek makedonskega nrhi-vtstn v Snbotrci, it ij hi v zgodovinskih arhivih te dokumente hranili toliko časa, da bi jili lahko zamenjali alt dopolnili z investitorjevo dokumentacijo, kar pa je malo veri e in o, ker jo mora investitor hianiti trajno oziroma dokler objekt stoji. Med slovenskimi avtorji pa se pojavlja dilema ali gradbeno dokumentacijo odbiratr in prevzemati pn upravnih organih, pristojnih za izdajanje gradbenih dovoljenj, ali pri projektantskih organizacijah, čeprav najbolj popolno dokumentacijo hranijo investitorji oziroma lastnik' gradenj. Praksa pa nas uči, da so investiteji, pa naj bodo družbeni ali privatni, pri hranjenju lastne doKiimcntaci-je precej malomarni, saj niso redki primeri, da svoje načrte izgubijo oziroma jih nc morejo najti. l'r prispevkih, pripravljenih za ljubljansko pcisvcto vanje, prevladuje mnenje, daje še najlaže in najboli popolno gradbeno dokumentacijo za določeno geografsko območje mogoče odbrati pri upravnih organih, pri;toj-uilt za izdajanje gradbenih dovoljenje To velja Se zlasti če upoštevamo sovjetsko izkušnjo, ki jo je v svojem pris- pevku zap'sla Vadimir Žumer a a '/i na'oga odbiranja da bi za potrebe znanosti ui zgodovine morah odbrati in hraniti toliko gradiva o objektih .., da bi jih bilo mogoče r* podrobnosti ponovno zgraditi". Kljub temu. da dokumcntncija, ki jo mora investitor predložiti pristojnemu upravnemu oiganu ^a izdajanje gradbenih dovoljenj ni nujno vedno povsem istovetna z izvedbo projekta, pa vendarle nudi dovoli celovito informacijo ti objektu, saj se sicer investitorji nc bi tako pogosto obračali na upravne organe in zgodovinske arhive da jim posredujejo načrte In druge dokumente, ki so iih predložili za izdajo gradbenega dovoljenji IJianko Šuštar ugotavlja, da dokumentacija, ki jc jc potrebno predložiti za "pridobitev gradbenega dovoljenja pri na!a >'Je značilne tlorise, prereze ui poglede objekta i' prikladnem merilu." (Arhivi, str. 46). lJri odbiranju pr upravnih organih pa je zeln dobro poznati ttid' vertikalne pristojnost' za izdajanje gradbenih dovoljenj Tudi tc relacija so nakazane v nekaterih lj rib Ij an škili prispevkih. Nc smemo pa prezreti tndi "izdelovalcev" tehnične dokumentacije za graditev objektov, t. j. projektivnih birojev Marjan Župančič jc v svojem prispevku za ljubljansko posvetovanje zapisal, da arhivi praviloma nc bi prevzemali teh/učne dokumentaciji' in dnt%c doku men tac o graditvi objektov oziroma njihovi rekonstrukciji ¡m upravnih organih" (str 51). Meni, da morajo igod(ivirsk: arhi.r' upoštevati tudi projektivne biroje. lJrr tem jc mislil na specializirane projektivne biroje (npr. za gradnjo žclcznie, cest, IJT1 itd.), kjer je Zupančičevo mnenie gotovo pametno osvojiti. Veliko težja pa bi bila valorizacija in prevzemanje arhivskega gradhcncfia godiva pr običajnih projektivnih birojih, ki pogosto projektirajo samo dele in nc celotne gradnje, hkrati pa projektirajo številne in zelo različne projekte. Ker pa delajo za trg. ne poki vajo samo družbenopolitične skupnosti, kjer imajo sedeže, ampak svoje delo prodajajo tudi v druge občine, republike in države. Menim da načeloma ud običajnih projektivnih birojev nc bi prevzemali ar hivskegn gradiva. Vri nekaterih ki pa bijih vendarle uvrstili med družbene pravne osebe, ki morajo zgodovin skim arhivom izročati arhivsko gradivo, pa bi se po mojem mneuju morali bolj posvetiti njihovi, če smem reči, "izvozi.' | dejavnosti. Branko Šuštar pa je v svojem piis-pevku med drugim opozoril še na vprašanje samostojnih projektantov kije za sedaj ie popolnoma nerešeno. Mislim pa, da ic nekoliko sporna misel, ua bi arhivsko gradbeno dokumentacijo zaiemali pri investitorjih, kljub temu da imajo najbolj popolno dokumentacijo za ohjek-tc, katerih lastniki so Težko bodo namreč zgodovinski arhivi od ni'h prevzemali tehnično dokumentacijo, saj jo morajo sami hianiti trajno oziroma doKlcr objekt obstaja. Tudi slabe praktične izkušnje ki jih imam na teni področju, me navajajo na misel, da tc tc/e načeloma nc moremo osvojiti. Drugo pomembno strokovno vprašanje je valorizacija gradiva /a gradnjo objektov, saj tc vrste arhivskega gradiva proučujejo Številne znanstvene stroke. Upoštevajoč to dejstvo se srečamo s številnimi kriten ji za valorizacijo oziroma odbiranje arhivskega giadrva iz dokumentarnega gradiva. 1'oskiršal liom opozoriti le na nekatere. "'jI sc mi, da so še naibolj kompleksno zapisali. v prispevku Via limirja ¿ruma, kr obravnava valoriza-eiio tehnične dokumentacije v Sovjetski zvezi, vendar pa sti našteti kriteriji.univerzalni rn vsekakor uporabni tudi pri nas LI AKMIVI X 1987 Vsakemu arhivskemu delaven, ki se bn ukvarjal / odbiranjem tehničnega arhivskega gradiva priporočam, da si natančno prebere Arhive, letnik IX, številka I 2, na straneh 72 do 75 Kriteriji, ki jih navaja Zumer, so v giavncni identični s kriteriji, ki jih sicer ne tako skoti centrirano lahko zasledimo v večini prispevkov, ki so na ljubljanskem posvetovanju obravnavali tehnično dokumentacijo z a graditev objektov. Omejil se bom sair.o na osnovno načelo valorizacije, ki se ne nanaša le na gradbeno dokumentacijo, ampak na tehnično dokumentacijo v celoti. To načelo je potrebno upoštevati tudi pri valorizaciji tehnološke skupine tehnične dokumentacije, o kaicri bo govora na koncu tega prispevka. Načelo se glasi: Odbirati je treba tehnično dokumentacijo, ki I določenem zgodovinskem obdobju odraža porajanje novih znanstvenih in tenničmh idej, rešitev, projektov, njihov razvoj in uporabo m različnih področjih gospodarstva in družbenega življenja" (%U 74). Za gradbeno dokumentacijo pa Se posebej velja, d? je kot arhivsko gradivo potrebno vrednotili listo gradbeno dokumentacijo, ki predstavlja nove tehnične arhitekturne in konstrukcijske rešitve. Razumljivo je, da jc konkretne kategorije gradbenega arhivskega gradiva na osnovi priznanih kriteriiev potrebno za vsak primer odbiranja posebej določili s konkretnimi navodili za odbiranje Kljub jasno opredeljenim osnovnim načelom odbiranja dokumentacije za graditev ohjektov pa je l/veilba te naloge izredno zahtevna. Nasproti si stojita dva pogleda. Strokovnjaki zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine so mnenja, naj bi ne opravljali selekcije objektov. Jelka Pirkovič — Kocbek ie v prispevku za ljubljanski posvet zapisala: "Ce hočemo pravilno vrednotiti določen objekt s -.pomemškimi lar.tnostnv, moramo upoštevati ne le objekt sani temveč njegov širši prostorski okvir. V njem se pojavljajo ne le spomeniki in dediščina, temveč tvdi spomeniško nevtralne in moteče stavbe. Ko jih obravnavamo, moramo zanje imeti vsaj osnovne podatke, te pa bomo dobili nikjer drugje kot r a.jmu" (str 44), Avtorica torej nasprotuje sclckeiii gradbene dokumentacije na osnovi spnmcniikc vrednosti objektov Dopušča pa moi.nosl za izločanje dokumentacije znotraj spisov za poGanic/.ne objekte {npr. piedračnni. kalkulacije, realizacije situacij itd.j in poudarja, da je "s stališča varstva kulturne dediščine... bolj pritnerno arhivirati vsaj osnovni del tehnične dokumentacije za vse objekte ?fizične stavbe). To pa po t ne ni, da ni šmarno izločati do-Kiimentaeijskih enot v celoti, temveč opraviti selekcijo znotraj takšnih enot" fsir. 45). Knl osnovne dele tehnične dokumentacije pri gradnjah pa smatra tlnrise pritličij in tipičnih nadstropij, poglede na glavne fasade, tipične prereze objektov in načrte ureditve okolice objektov. Seveda pa imajo značaj arhivskega gradiva tudi lokacijska in gradbena dovoljenja ter uporabna dovoljenja, če so si jih investitorji oziroma lastniki objektov spričo anarhije na tem področju spioli pridobili. I* teli dokumentov služba za varstvo naravne in kulturne dediščine črpa vse podatke, ki jih notrebuiejo za i?delajo registrskih kanonov kulturnih spomenikov. Ni pa fc rešeno vpra sanje al med ailiivsko gradivo načelno ali le včasih sodijo tudi drugi deli gradbenega spisa kot npr statika irj najrazličnejše napeljave in razvodi Zdi se mi da bi s stališča tehničnega napredka in razvojn bivalnega slan diraa tudi te clcmc nlc gradbenega spisa šteli za arhivsko gradivo. Stališča službe za varstvo kulturne in naravne dcdiJči-ne glede izbora objektov pa so si v nasprotju z arhivistič- nimi pogledi. Zgodovinski arhivi spričo ogromne količine gradbene dokumentacije vseh vrst preprosto ne morcjn prevzemati in hraniti dokumentacije za vse gradnje na svojem geografskem območju, pu čeprav hi ie predhodno opravili izločanje dokumentov znotraj gradbenih spisov. To onemogoča tudi številčno skromna kadrovska zasedba v arhivskih ustanovah. To ugotavlja tudi branko ŠuSlar, ki je zapisal da ta hip velja načelo, naj arhivi prevzemajo vse gradbene stvarne zadeve, precej širok izbor družbenih gradnje ter vzorce projektov za individualne gradnje. Pri družbenih g-adnjali seveda niso niiäljcnc le družbene stavbe, ampak vse visoke in nizke gradnje. Pri vsakem konkretnem odbiranju, npr. pri iip ravnem organu, pristojne ni za izdajanje gradbenih dovoljenj, pa je nujno predhodno proučiti tako družbe ne. kakor tudi individualne gradnje in mi osnovi ich jpoznanj pripraviti konkretne kategorije za odbiranje, saj ni nujno, da npr. provizoriji, ki načelno nimajo značaja arhivskega gradiva, v konkretnem primeru ne predstavlja jo pomembnega zgodovinskega ali kntlurnega spomenika (npr. načrti barak podružnice koncentracijskega taborišča na Ljubelju itd). Ob proučevanju tehnične dokumentacije za graditev objektov pa se je pojavilo še nekaj problemov ki so bili nakazani na ljub'janskcni simpoziju, '¿den med njimi so tudi tipski projekti ki so zaradi cenenosti zlasti aktualni pri kolektivnih in individualnih stanovanjskih gradnjah. Pri tein velja načelo, naj bi zgodovinski arhivi za svoja območja hranili le en izvod dokumentacije za določene tipske gradnje. Kot ugotavlja IJreda Miheiič z Zavoda za izgradnjo Ljubljane, je pri tipskih naseljih tudi gradbena dokumentacija vezana na tip, ne pa na posamezne objekte v takem naselju. Seveda pa je pri teli projektih velika težava, saj pri zaprosi Ivah za izdajo gradbenega dovoljenja laki projekti niso bili in niso označeni kot tipski in zatn gradbeno in arhitekturno nc strokovni alirivski delavci lahko bolj na pamet ugiba nio. ali so posamezni projekti tipski ali pa enkratni. Zdi se mi upnšlevanja vredna misel liredf Mihelic, ki je zapisala, da bi morali vse tipske projekte, ki so jih ali jih še uporahljaio temeljito predhodno proučiti in jih razvrstili po posameznih lipili Na to problematiko ic v di-skusijskein prispevku opozoril tndi Stane Istenič. Večino če nc Je kar vseli, različnih pogledov na valorizacijo in hranjenje tehnične dokumentacije za graditev objektov v zgodovinskih arhivih pa bi rcSiln inikrofiiman je celotne gradbne dokumentacije pri upravnih organih, pristojnih za izdajanje gradbenih dovoljenj Oli tem paje potrebno spoštovati dejstvo, daje še vedno potrebno od-brati in v zgodovinske arhive prevzeli originalno ;irhivsko gradbeno gradivo z;i stvarne zailcvc, za izbrane drnžbcnc objekte in vzorce individualnih gradenj. Prakso nukro-filmanja celotne gradhenc dokumentacije zu območje cele občine so uvedli na Občini Kranj. Njihovo nacclojc i Ii Inj arbbsko, zalo pa tolika bolj praktično.. Ugotovili so. da je občinska uprava zaradi ljudi in ne ljudje zaradi uprave. Ugotovili so ila jim deset'ctno hranjenje gradbene dokumentacije po izdaji gradbenega dovoljenja zasede preveč dragocenega poslovnega prostora Izkazalo se je, da je to veh':o dražje, kakor če sproti posnamejo vsn gradbeno dokumentacijo na mikrotilm in to ic kombinirajo i. občinskim računalnikom. Po končanem mi-krofilmanju, ki ga ne opravijo sami, po navodilih arhiva odberejo stvarne gradbene zadeve in družbene gradnje ter vzorec pri'atmli gradenj, kar arhiv redno prevzema. Ostalo doknmcniacijo za graditev objektov uničijo. ARíiíVI X 1987 17 Sčasoma pa bodo arliivu izročili tudi kopije vseh mikroni inskili posnetkov svoje giedbenc dokumentacije. S tem pa bodo rečene tudi zahteve službe za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov. Arhiv bo moral le skrbeti za pravilno hranjenje mikrofilmov in eventualno ponovno kopiranje mikrofilmov ter priskrbeti nekaj mikroči-talcev. Podoben princip bi lahko veljal tudi za projektivne biroje, toliko bolj, ker vsi pogosteje prehajajo na prujek tiranje s pomočjo računalnikov. Računalniško izdelari gradbeni projekti bodo Sčasoma začeli prihajati tudi na upravne organe za izdajanje gradbenih dovoljenj, arhivi pa se bomo tudi na tem področju znaSli pred nerešljivo nalogo, za kar bomo krivi sami, ker se še mimo začeli resno opismenjevati s pisavo prihajajočega novega tisočletja. Na ljubljanskem posvetovanju so bila kar se tiče valorizacije gradiva nakazana in nedorečena Se nekatera vprašanja, kot npr. vpraSanje preje k tov, ki so nastali kot rezultati natečajev Vsekakor pa ne smcmc pozabiti t ud1 dejstva, da ima vsa dokumentacija, ki je nastala in nastaja pri zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine in se nanaša na spomeniško zaščitene objekte, značaj arhivskega gradiva. 3. Tdinolo'ka dokumentacija Tretji, prav tako pomemben sklop tehnične doku men t acije predstavlja tehnološka dokumentacija v industriji v najširšem pumenu besede kamor Štejem tudi ru darstvo, elektrogospodarstvo, gozdno gospodarstvo in tu-d' kmetijstvo. Ta vrsta tehnične dokumentacije opredeljuje tehnološko oprcmlicnost, tehnološke proizvodne procese in končne izdelke. Tehnološko dokumentacijo, ki ima lastnost arhivskega gradiva homo prevzemali pri vseh družbenih pravnih osebah s področja industrije v najširšem pomenu besede, ki so po odredbah upravnih organov dolžne izročati svoje arhivsko gradivo zgodovinskim arhivom V č psih pa bomo te vrste dokumentacije prevzemali tudi od ustvai jalccv , ki niso zajeti v uradnih seznamih, ker g"adivo kar sami ponujajo. Kakor pri prvih dveh vrstah tehnične dokumentac je, se tudi pri tehnološki dokumentaciji srečamo z og,om no količino dokumentov in zato z valorizacijo te doku mentaeije. Tudi tu mora veljati enako asuovno načelo valorizacije, kot sem ga po /.umni povzel pri dokumentaciji za gradnjo objektov. Odbrati moramo namreč tisto gradivo, ki odraža nove znanstvene in tehnološke 'deje in rešitve ter nove in izboljšane tehnološke prorese. Poleg u iver/.alnih kriterijev, ki jih najdemo v navedenem /anireveni zapisuje po mojem mnenju potrebno pozna li tudi kriterije, ki jih je za ljubljansko posvetovanje na primeru tovarne Tomos Koner pnprav;(a Maruša Zagrad-nik in so objavljeni v i.e večkrat citiranih Arhivih IX. Potrebno jih je le prirediti za vsako industrijsko delovno or S^nizacij o posebej ter na tej osnovi izdelati sezname konkretnih kategorij tehničnega arhivski ga gradiva, ki jih bomo prevzeli v zgodovinske arhive. Verjetno še prej, kakor pri tehnični dokumentaciji za graditev objektov, se bomo z računalniškimi oblikami za-pi:ov srečali pri tehnološki dokumentaciji v industriji, na kar sta v svojem prispevku opozorila Vinko Ušcničnik in Katomir Mtadcnivič iz tovarne Sava v Kranju. Ni bil moj namen naštevati kriterijev za valorizacijo gradiva, še manj pa posameznil' kategorij arhivskega gradiva za posamezne sklope tehnične dokumentacije. Želel sem le opozoriti na osnovne kriterije za valorizacijo ustvarjalcev in imetnikov arhivskega gradiva od katerih zgodovinski arhivi prežemajo tehnično arhivsko grad vo. Hkrati pa sem želel nakazati osnovna načela in kriterije tudi za vrednotenje tehnične dokumentacije kot arhivskega gradiva ki sc jih bolj ah manj navajali ivtorj' prispevkov za ljubljansko posvetovanje o tehnični dokumentaciji. Gre bolj za sintezo, ki naj arhivske delavce ki se bodo srečevali s temi vprašanji, napoti na proučevanje posameznih pr.spevkov. Ol'üMHF Artiivi, glasilo Arhivskega drušlva in arhivov Stnvcnije, lelnik IX., ilevitk 12, Ljubljana 1986 tiruiiko Sušlar, Tehnična dokumentacija ;u gradnev objektov z vidika rokov hramb1: in vrudnolcnja, Sodobni arhivi 85 Mjri-bor 1985, sir 63 69 Mil t'cirovič; Tctiniika dokuincnlacija (pojam, snecififno sti, pravna rcgutaiiva, osnovne vrste, profeini zašlite, vrednole nja i preuzimanja u arhive, Subolica 17, i 1E. IX. 1987 (hpis rctcrala) ZUSAMMFNFASSUNG Analyse der Referate auf der Beratung über die teeh niselie Dokumentation Jana KopaC Für die Beratung über die technisch«: Dokumentation als Teil der Kulturerbe, die in Ljubüana an den 12. und 13. Novemher 1986 stattfand, wurde gar 24 Referate vorbereitet Sie boten einige konkrete Antworten auf konkrete Fragen. Die zwei von den Referenten behandelten Gnindfaclifragcn waren die Bewertung des technischen Schriftgutes als Arcliivgutes und die Bewertung der Registraturbilder bzw. der Eigner, von denen die historischen Archive diese Art des A/chivgutes übernehmen sollen. Für alle drei Arten technischer Dokumentation wurden auf der Beratung Grund prinzipiell und kriteria, für die Aussonderung der technischen Doku mentation bei den gesellschaftsrechtlichen Personen geschalten, welchc die Verwaltungsorgane durch Verordnungen bestimmt haben, dal? sie ihr Archivgut den zuständigen historischen Archiven ubergeben müssen. 18 ARHIVI X 1987 Valorizacrja gradiva magisiratne uprave mest Ormoža in Fiuja v letih 1750 do 1350 Kristino Šaniperi - Pur% Zgudovinska vrednost arhivskega gradiva do leta I 8^0 je nedvomno tudi za tiste ohranjene kategorij: gradiva, ki jih danes izločamo. Poskusimo ovredrof. gradivo magistra tri i [j uprav Se po arhivski plati in sicer po današnjih izhodiščih: — predstavitev in pomen ustvarjalca, — količina gradiva, ki jc nastala v omenjenem času, materialna ohranjenost gradi a, v kolikšni meri je gradi o v izvirnikij), — stopnja ureienosti gradi/a danes tehnična opremljenost, kategorije gradiva, v kolikšni meri jc gradivo ohranjeno v zaključenih celotah, ali jc ohranjeno g.adivo za vsa področja življenja in dela, za katera jc bil pristojen magistrat Uporabili smo torej današnja izhodišča za vrednotenje arhivskega ¿ndiva. Vprašanje je, ali jih lahko apliciramo na stareiše gradivo. Sposodimo si lahko le zunanio shemo. ne moremo pa vzporejati poimensko in tudi ne vsebinsko "enakih" kategorij gradiva iz različnih časovnih razdobij oz uporabiti današnje kriterije na starejše gradivo Mnoqe kategorije arhivskega gradiva, ki so ohranjene do leta I 850 danes izločamo, vendar moramo bi'i pri tej ugotovitvi izredno previdni, ker se jc tudi vsebina enake kategorije grafi i va bolj ali manj sprepiinjala. Spreminjala pa seje tuiu nbiika pisarniškega materiala. Pred leti smo "bramli" račune kot kategorijo gradiva, ki jc danes naj ne bi izločali. Vendar je ravno ta kategorija gradiva v zadnjih 200 letih izredno spremenila svojo vsebino in tudi ob'iko od množicc podatkov na enem papirju do množice papirjev z manj podatki, če izključimo kompjuter seveda. Starejšega gradiva torej ne bomo valorizirali, temveč ga bomo poskušali opredeliti, ugotoviti načine peslo vanja odnos in skrb dn spisov m predvsem vrednost tega gradiva /a današnjo arhivsko prakso. Na marsikatero vprašanje bomo lahko našli odgovor, ker sta oba ohranjena fonda magistratnib uprav Pluja in Ormoža ena od najbolje ohranjenih tovrstnih fondov na Slovenskem. Mnogi avtorji so že poverili dobršen del svojega raziskovanja razvoju uprave in sodstva. Zato so nam v veliko pomoč dognanja Vilfana, ¿on ta rja, Mclla in mnogih drugih in tud' Klasinca zaradi popisa obeh fondov, ko sta b;la še v tajerskem deželner.) arhivu v Gradcu. Ostaja se vprašanje, /dkaj referat obravnava ravno čas med len I 750 do 1850. Upravne reforme Marije Terezije so namreč korenito spremenile dotedaj uveljavljen upiav-ni sistem ¡n ga nadomeščale z novim, izdelanim zunaj mest, ki SO sc morala po njem ravnati. Morda bi bilo potrebno pntegniti šc čas Karla VI., ki je pripravljal pot reformam Marije Terezije. Njegov čas se namreč zelo jasno odraža v arhivskem gradivu tako po količini kot po vsebini. I.eto 1850 pa spet predstavlja novo prelomnico, ker gresta uprava in sodstvo vsak svojo pot s tem, Ja sta tako uprava kot sodstvo še kiepko nosili dediščino upravnih sprememb 18. stoletja tja do leta 1918. Predstavitev in pnmen ustvarRilcev Pristojnosti mestnih svetov Ptuja in Ormoža so se sredi 18. stoletja začele manjšati zaraili gospodarskih i» političnih tendenc cesarsko-kraljcvih oblasti. Obe mesti sta se vsaj v začetku krčevito oklepali (Ormož bolj kot Ptuj) starih, s statuti pndobljenih pravic predvsem v zvezi z volitvami mestnega sodnika in članov mestnega sveta, torej organov, preko kateri'] seje odvijalo skoraj vse življenje v obeli mestih. Scilcž sodnika in članov mestnega svet,i je bil na Magistratu, lepi pozDorencsančn' stavb, na Slovenskem trgu. V isti stavbi so bili upravr. prostori, arhiv in zapor. Tudi Ormožanci so v nmenjenem času poslovili v rocs' ni hiši, ki jc Šc dobri) vnlna na st;uio r;izgleilnie;ili, z. roko pravicc na pročelju. Ornicžanci so hoteli za vsako ccdo nbiiržati v svivjib rokah upravo, vendar so imeli hmle probleme z;iradi ekonomske nezmožnosti vzdrževanja vedno večje administracije, ki jc šla na stroške mest. Zaradi teli problemov naj bi v Ormožu pLcvzel vodstvo novih organov okrajne gosposke ormoški zemljiški gospod. l'o letu 1745 so bili t« Kiinigsackerji. Orrnožanci niso pristali in leta 1788 so poslali spomenici) na ccsarja, ila bi obdržali nižje sodstvo in položaj samostojnega inesta. V tej pravdi sij uspeli leta 1803. Nekoliko drugače jc šel razvoj ua Ptuju Ptuj je Nekoliko izgubil veljavo, ker je biln pri novi teritorialni razde litvi ustanovljeni) okrožna ghv;ustvo v Mariboru in sicer leta 1749, Ptuj pa je bil že leta 1751 podrejen invalidski dvorni komisiji na Dunaju, vendar le di> leta I 759, ko je bila posebna invalidska uprava ukinjena in jc Ptuj pri sel nazaj pod pristojnosti dvorne komore. Počasi, a vztrajno je nato prehajal pod vedno večjo odvisnost od državnih organov in od okrožnega urada. T;i je celo potrjeval zakupne pogodbe, ki jih je sklepal magistrat Ptuj /.a razna mestna zemljišča. Leta 1787 jc Ptuj v okviru reform Jožefa II. dobil magistrat. .Sestavljen jc bil iz župana in treh svetovalcev. Izvolil iih ic s ccr zbor meščanov, vendar ob navzočnosti okrožnega glavarja. Mag.strat jc upravljal upravne in gospodarske zadeve, obeneii) pa jc tudi civilno sodstvo na območju mesta. Po letu 179i jc uradnike, ki so delali za področje sodstva imenoval gubernij, bili so plačani in imeli so pravne študije. Dežen pregled gradiva potrjuje Zmitarjevi) ugotovitev. 1 da jc bil Ptuj v tem času eoo :/i»eil mest, ki jc v veliki ineii ubogalo oz. usklat .lo svojo organizacijo z zahtevami absolutistične države. Pa tudi ekonomske pogoje zato je imelo. Pregled gradiva obeh inest pa nam daje zanimivo sliko, namreč ohranjeno gradivo Ormožu i bolj pestro, bolj polnokrvno, čeprav izrazito lokalno obarvano, ptujsko pa je bilo uradno, bolj po predpisih. Količina gradiva, kije na.sndn v teli sto leti!) Fond Arhiv mesta Ptuja obsega 38 škatel in 12 knjig za čas od leta 1395 dn 1887. Večina gradiva, več kot ARHIVI X 1987 19 dve tretjini, p? ie giadi vo magistra tne upi a ve t tuj za čas od 1750 do 1850. Pied letom 1750 so oliranjcne pred vsem razne svoboščine v prepisih, initninski in drugi redi, zakupne pogodbe. Po letu 1850 pa do 1887 je ohranjen le droben sveženj spisov. Fond Arhiv mesta Oimoža obsega 3.3 škatcl za čas od leta 1331 do J 867. Za ^as od leta 1750 do 1850 Sta nam na voljo dve tietjini gradiva. Materialna onranjenost gradiva Materialno stanje gradiva za Ptuj je zadovoljivo, le nekaj knjig je potrebni h čimprejšnje konservarijc in icstav racije. Materialno stanje ormoškega gradiva je precej slabo, ena tretjina gradiva je zandi vlage poškodovanega ii jc v glavnem ?.e restavriraira. V koliki meri je gradivo v izvirnikih Za originalno gradivo bomo šteli originalne in stare picpise — torej odločujoča sta čas nastanka in material. Celotni fond Aihiva mesta 1'tnja jc bil v začetku stoletja picpeljan v originalu v Štajerski deželni ahriv v Gradcu, leta 1083 pa jc bil fond vinjen Vendar so bili številni originali nadomeščeni s kseroksuimi kopijami. V Zgodovinskem arhivu 1'luj so tudi Sterilni mikrofilmi gradiva iz tega fonda m kseroksnuni posnetki, ki so vključeni v fond Fotokseroteka. Gradivo Arhiva mesta Ormoža je bilo prepeljano v Štajerski deželni arhiv ob koncu 19. stoletja v originalu iu leta 1985 je bilo vinjeno, skoraj v celoti v originalih. Stopnja urejenosti gradiva danes Celotni fond je razdeljen v vsebinske razdelke, znotraj katerih je gradivo pomešano, ne obstaja sistem uiedit/e, niti kronološki, niti registra turn i, kjei bi bilo seveda mogoče. Gre za naslednje vsebinske sklope; guj2 Mestna uprava in privilegiji Sodstvo Finančne zadeve Javna varnost, saniteta Meščanski špital T-govina in obrt Cerkvene zadeve Šolstvo Vojaške zadeve GospoSčine in imenja v Ptuju in okolici Razglasi in okrožnice Knj'gc Ormoi3 1'iivlilegiji, listine Dogodki Posest, premoženje mesta in prebivalstvo Spološne upravne zadeve Finančne zadeve Pravne zadeve Giadbcne zadeve Javna varnost Občani Zdravstvo Meščanski špital in ubo/.nica Kokodclci in obrt Trgovina Ceikev in šola Pošta Vojaške zadeve Seznami (podrobni) so narejeni po teh vsebinskih, sklopih. Za nekatere spise obstajajo tudi regesti. Tehnična opremljenost Vse spisovno gradivo in knjige so danes v škatlah. Škatle so opremljene z nalepko z zelenim robom in oznako AMP, oz. AMO m številko (zapoiedno) ikatle. Znotraj Skaiel jc giaaivo v okviru prejšnjih zvezkov ostalo v posebnih dvojezičnih ovojnicah. Na originalne srajčke iz Štajerskega deželnega arhiva si no namreč dodali prevod vsebine. Znotiaj teli srajčk pa so posamezne zadeve Še v dodatnih srajčkah. Škatle so zložene na kovinskih policah v delu skladišča, kije namenjen staiejšemu arhivske mu gradivu. Kategorije gradiva Podiobnej',. pregled je naiejen za ptujski grad. Proučevanje lazvoja upi a ve in soustva preko, po našem mnenju tako nesistematično urejenega fonda, je seveda zelo otežkočeno, pa tudi kategorije gradiva si ne bodo sledile kronološko. Kategorijam gndiva bomo sledili tako, kot si le -te sleue v fondn. Takoj na začetku4 nas pozdravi seznam arhivskega gradi"a, S'ecr nedaliian, venuar iz glave spisa /.vemo, da gie za popij starih aktov, najdenih na magistratu koje službo župana prevzel Jožef Karel Neumann. To seje zgodilo leta 1808 in tiajalo do leta 1822 ko ga je zamenjal zadnji ptujski župan in sodnik Franc Raisp. Seznam obsega 50 spisov za Čas od 16j8 do 1805. Za naš čas srečamo naslednje kategorije giadiva: — 1'lv,legiji: prepis skladiščnega pnva, 1716, Tabele skladiščnim tehtarm in nritnin, 1769, 1 775, 1791, Pritožbe: neplačane (zapadle) tarife, P51, P57, 1757, Dovolienjc Nastop službe višjega niitniCarja, 1 768 Zap.snik: preveijanje višine mostnine in mi mine na ptujskem mostu, 1789, Odredba: okrožni urad Maribor, odvzem mitnine, IS 05 — Pogodbe glede osebnega davka, 1772, med magi-stiatoir. in gospoščino ¿tlij g'edc izgiadnjc ribjega zbiralnika, 17*72 najemna pogodba za izterjatev mesarskega krajcaija. 1 782, Atesti: staie rečne ovire na Dravi, 1775, Zemljiškoknjižne zadeve: specifikacija o delitvi Kr čevinskih površin, 1787, obseg ptujskega obmirja, 1775, — Stare pravice špnal sv. Duha, 1780, koriščenje le sa za mesto Ptuj v Ki če vini, 1 782. V glavnem gre za zadeve finančne narave oz. za z."de ve, od Katerih je imel magistrat koristi. Vse prestavljene kategorije gradiva tudi danes najdemo na skupščinah občin in na sodeči1!, seveda pod malce drugačnimi imeni. Mostnine nimamo, imamo pa cestnino, privilegiiev, vsaj poj tem imenom tudi ne, pač pa imamo številne predpise kje, kdaj in po kakšni ccni se Kaj sme prodati itd. Temu popisu sledi približno 20 let mlajši,5 vendai ob-SiinCjši popis. Ta drugi popis vsebuje tudi gradivo, popisano v prvem. Drugi popis gradiva sega v le to 1440 in do leta 1814. Popis naj bi nastal v dvaisetih letih 19. stoletja. morda celo ob prenehanju župan o vanj a Nemnanna in 20 ARIIIVI X Efl7 ob nastopu zadnjega ptujskega župana in sod ika v eni osebi Franca Raispa. Popis je opravil Simon Povoden, znani ptujski historiograf sicer pa bolniški kurat. Ni znano, ali je ta popir. naročil magistrat ali pa gaje potreboval avtor za svoje zgodovinske spise Popis je obširen saj vsebuje 20*7 vpisov, ki so prcccj obiirni. Od 20C vpisov jili spada v obravnavani čas 90. Izven tega časa naj omenim pod zaporedno št. 102 vpis seznama starih aktov, ki jih je ob nastopu župan o vanja podpisal Ncumann Pod št. 110 pa je vpisan statut mesta Ptuja iz let 1513 kot originalna knjiga. Pozneje je pot zanesla statut na Dunaj m danes jc zopet doma, v ZgodovinsKcm arhivu Ptuj. V glavnem gre za gradivo, nastalo po velikem po?aru leta 1684 Zraven že vseh prej naštetih kategorij grndiva za sledimo se nekatere druge: cerkvene račune, ukaze in od redbe okrožnih urado^ spise v zvezi z invalidskim domom, številne tožbe predvsem za koriščenje mestnega gozda itd. Popis je sicer sistematično začrtan, vendar si gradivo ne sledi pra^ po ničemer, šc v okviru svežnjev zadev so letnice pomešane. Povoden je gradivo verjetno popisal tako, kot je pač stalo nekje na polici ah v omari. Glede na gradivo ki se je iz tega čusa ohranilo do danes nam oba omenjena seznama ne nudita skoraj nobene iztočnice Le nekaj drobcev od tega gradiva zasledimo v enem ali drugem seznamu. Oba seznama nam zato tudi ne nudtta celovitega pregleda nad gradivom, ki je nastajalo na magistratu kol upravni in sodni inštanci. Vtis imamo, da gre za pop:s gradiva, ki je biln v pisarni župana. V Škatli št. 4 smo naictelt na gradito, ki se tiče invalidske uprave, torej leto 1751. Tej povsem državni adm nistraciji, uvedeni na Ptuju, so med drugim botrovale šte ilne nerednosti v upravi ki iih je pcskušal reiiti že Karel VI. Leta 17396 je zaradi teh sporov dobil Ptuj nov občinski statut. Cesartko—kraljeva administracija je ohli kovala za Ptuj poseben delokrog departement s kantonskim Dre Jsednikom, ki ga je imenoval cesar. Kantor ski predsednik je imel svoje svetovalce Njegova naloga je bila, da vzpostavi red v finančnih in poslovnih zadevah. Sodnik mesta in drugo osebje sta ostala. Za osemletno trajanje in^alidsKe uprave sta ohranjena le dva spisa" in sicer prepih odredbe Marije Terezije o siinholični predaji ključev mestnih vrat na dravskem mestu in popis porabe mesa. vina in mesa v mestu Ptuju. Večji del tega Gradiva je v Štajerskem deželnem arhivu Reprezentanca in ko mora in največji v vojnem arhivu na Dunaju, od koder so "-lili vrnjeni zajetni faseikh zapuščinskih zadev odsluženih vojakov Invalidskega doma Ptuj. Čeprav so leta 1 i98 graški uradi vpel ali sistem evidenc pri poslovanju, sc to pri ptujskem gradivu, tistem, ki ;c je seveda ohranilo, prav nič ne pozna Leta 17755 zasledimo številke na spisih, ki se tičejo predstojnikov in četrtnikov meščanske srenje oz. njihovih sporov z "deželno knežjim kanieralnim mesiom Ptujem" zaradi raznih samovolj. Imajo šc številke vpisnikov in nekaj ck-sibitnih Številk, vendar nesistematično. Izredno zaniniivo jc gradivo in sicer spisi, naslovljeni na meitni magistrat. Spisi so zloženi kronološko in imajo dvojne številke in sicer nosi spi:, iz 3. januarja 1802' 0 51. 1, pod to številko je torej bil zaveden na magistratu. Številka jc desno zgoraj na hrbtni struni. Prav tam najdemo Se št. 5 z oznako E in X. torej gre za številke ekshibitne-ga protokola. Vsi spisi se dosledno ravnajo po tem principu. Za eno leto jc tako ptujski magistrat sprejel 247 spisov, odposlali pa so okoli 40U spisov. Žal r za ta čas ohranjen niti cn delovodnik. luiake ugotovitve veljajo za spise naslednjega leta 1803''. Vsako leto so začeli vpisovati oz voditi Spise ud St. I naprej. Naslednja leta. od 1804 do 1 808'jc praznina, pa tudi spisi r.iso več tako sistematično urejeni. Pri dopisih iz leta 1802 sledimo v glavnem kategorijam gradiva, ki imajo tudi danes arhivsko vrednost, kot npr.: prepoved trgovanja netrgovcev, prepoved kupovanja mesa zunaj mesta (Invalidsk dom sije to privoščil), prošnje za izstavitev petnega lista, potrdilo o delovni dobi, pritožba puijskih meščanov, ker magistrat brez njihove vednosti prodaia inestne nepremičnine, sejmi na Ptuju, dovoljenje za prevoz premičnin in obrtnih izdelkov iz Gradca na Ptnj in obratno, zapuščina steklarja, tiralica za nbežnikom, zapuščine, najetje gledališke stavbe za predstave abonma, tožba zdravnika /.uradi razžalienja časti istega toži drugi zdravnik zaradi konkurence in slabSc strokovne usposobljenosti, prošnja za obrtno dovoljenje kavarna, prošnja za trgovsko dovoljenje trgovina s kmetijskimi pridelki. Leta 1803 pa zasledimo pritoibo zaradi preprodaje južnega ladja, problem nelojalne konkurence med zdrav niki, ptujski meščani so sc pritožili zaradi prodaje mešan skega špitala pritožbe zarr.di neurejen1!) komunalnih za dev v mestn, prošnja iz Beljaka za uprizoritev gledališke igre, priznanje očetovstva in plačevanje aliinentov, pre poved obrtnih del, prošnja nezakonske matcic, da ptnj ski magistrat prisili otrokovega očeta naj plača stroške poroda, ocenitev iu prodaja hiš. I,eta 1808 zasledimo zaniniivo pritoibo meščanov proti mesarjem, ki imajo previsoke cene mesa, ali pa določenih vrst sploh nimajo. Sledi dopis mesarjev, ki v znak piotesta odlagajo svoje obrtne pravLce v roke magistratu in se nehajo baviti z mesarsko obrtjo. Svojevrstne stavke leta 1808 Vsekakor izredno zanimivi spisi, ki šc leta 1808 kažejo kljub vsemu nasprotja med starimi svoboščinami meščanov in novo upravo, ki poseda po mnenju meščanov eamovoljno v preveč zadev. Tem vzorno urejenim spisom pa dedi nova zaključena celota tn sicer zakupne pogodbe'3, ki jih jc sklepal ma gistrat z zakupniki za posamezne mestne sta"be, mestna zemljišča, mestni gozd. Spisi si glede na skupno zadevo slede od leta 1789 do leta 1832. Spisi nosijo tudi nak nudne zaporedne številke v desnem zgornjem kotu ne pi vi straf vsakega spisa. Vse pogodbe je potrdil k.k. Ok rožni urad v Mariboru. Do leta 1822 jih je podpisoval Ncumann, po tem letu pa novi župan Raisp. Po vsej l«r jetnosti je nekdo naknadno zložil vse te spise skupaj in jih oštevilčil. Vzrok jc verjetno v cesarsko-kraljcven. pa-tetu iz 26. julija 'S491 glede nove organiziranosti up-rai/nili organov in nove organizacije občin iz 17. marca 1849. V kolikšni men je gradivo ohranjeno v zaključenih celotah Gradivo ni ohranjeno v zaključenih celotah in tudi ne kompktno. Pri gradivu, kije kolikor toliko zaključena celota, manjkajo delovodniki, Nekateri protokoli pa so ohranjeni nc da bi imeli ohranjeno gradivo. ARHIVI X 1987 21 Ali je gradivo ohranjeno za vsa področja delovanja in pristojnosti magistrata? To vprašanje zaenkrat ostaja odprto. Oh podrobni proučitvi področij dela in pristojnosti magistrata od leta 1 750 do 1850 in primerjavi teh izsledkov z vsemi zvrstmi arhivskega gladiva, ki se nam je ohranilo, bo mogoč zadovoljiv odgovor. Upajmo, rla bodo imítete kategorije arhivskega gradiva tudi danes pripomogle lažji odločitvi in opredelitvi v z. vcz.i z valorizacijo tako ustvarjalce v kot njihovega gradiva. OPOMBI 1 Jo?e Zonlai; ['oloiaj in usti o¡ m^nii/ucijc .tiesta ['tuja od srede: 18. do sreitc 19. slot 600 tet ustavne in lipinvnc zgodovine m«t,-i l'tuja, ['ruj 1 979, sir, 19 2 Zgodovinski arhiv 1'hij (ZAl'), Artiiv mestu Ptuja (AMC), seznam El. (78 3 -i A P, Arlirv nrcsl;i Qimoía (AMO), seznam JI. 19<> 4 ZAP AM P Sk. St. 1. mapa St. 1 5 ¿AP, AMC ik. it. 1. irapaSt. 1 6 ZAP, AMP Sk. 5t. 1. mapa st. 1 7 ZAt' AMt'Sk. 51. 1. mapa.il. 12 8 Sergij Vil t;m, Joic Zontai: Arhivistika, Ljubljana 1973, sli. 9 ZAP, AMP 51c 5r. 4, mapa íl. 1 3 10 ZAP, AMP 5k, St. 4, rn.-pa St. 14 in 15 1 1 Z AI', AMP ik. St. i, mapa St. 1 6 in 1 7 1 2 ZAP, AMP ik. Sl 8, m;ipa sl. 1 8 in 1 9 13 ZAP. AMP sk. Sl. 8. mapa it. 22 14 Rc'ctis Gesetzt imd Rcgieinunj;sbtatt für das Kaheillium Ccstciieicti, Jatngang 1 S49, Wien 1850, slr. 4 <9 in 203 Literatura' Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gtadivoin, Ljubljana 1984 Hrane Oblak, Marija I lernja—Masten. Kriü'na Samperl -1'urg Vsebinska analiza, valorizacija ir evidenca prispelih računov kategorije gradiva iz gospodarstva, in sicer trgovine z vinom na področju Ptuja za daljic časovno obdohje, AKlilVl, letnik IV, Ljubljana 1981, str 71- 75 Anton Klasinc Arhiv mesta Ptuja, Poetovio — Ptuj, Zbornik razprav ob lisočdevctsioletnici. Maribor 1969, str 50--82 An t oi i Klasinc: Ormož sko/i stoletja v luči arhivskih virov, Ormož skozi stoletja, Maribor ]°73, sir. 50-100 Anton Klasinc: Gradivo za zgodovino Ormoža m njegovega okraja, Ormož. sl:oz.i stoletja, Maribor 1973, str. 101 133 Jo?e Zontar: Položaj in ustroj organizacije mesta Ptuja od srede 18. do srede 19. stoletja, 60C lel ustavne in upiavne zgodovine mesta Ptuja, Ptuj 1979, str. 16-19 Joie Zontar; .Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stol. do leta 1S48, Ljubljana 1976 Sergij Vilfan m Joic Zontar: Arhivistika, Ljubljana 1973 Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arh.va Pti'j, Ptuj 1985, sir. 47 in 23. ZUSAMMENFASSUNG Arcluvgirtbewcrtnng der Magistratverwaltnng der Städte Ormoz und Ptuj in den Jahren 1750 - 1850 Kr tstvia San ¡per! Pttrg Es geht 11m die Bewertung de? Schriftgutes der Magi st rat Verwaltungen Ptnj und Omioi mit Hinsicht auf die Bedeutung des Rcgisiraturbilders, Schriftgutmenge, ma terielle Instandhaltung, Instandhaltung des Originals, heutige Ordnungestufe, Technische Einrichtung, die Arcliivgutkaiegorien, die Instandhaltung geschlossener Gesamtheiten und Instandhaltung des Arrhivgutcs für alle Tiitigkcitsbcrciehe des Magistrats als Verwaltung und Gerichtsinstanz, Die geschichtliche Ucdcutung sämtlichen erhaltener Archiv-gutes ist schon bezeugt worden, und so auch di, archivische denn es geht ja um die Arcluvgutartcn, für welche in der behandelten Zeitperiode schon einige Gesetzlichkeiten de Führung und Ordnung des doku mentarisehen und Archivgutcs schon in Rücksicht ge nommen wurden. Wir bewerteten dieses Archiv-gut nicht ohwohl es darin Kategorien dokumentarischen Schriftgutes gibt. Die hemtige Bewertung kann nämlich nicht für hundert und mehr Jahre zurück appliziert wer den. Mag'stratvcrwaltungcn beider Städte hinterließen uns ungefähr 50 Archivschachtcl des Arehivguics. die nach Tlicmagcsamthcitcn geordnet sind: in diesen Gesamtheiten wurde aber nur ein Teil des Archivgutcs chronologisch oder irgendwie anders geordnet. Ptuj hat sich in gröberem Maße als Ormoz. den Forde rnngen des absolutistischen Staates untergeordnet, die standhaft und konsequent die Verwaltungsändcrungen einführte ungeachtet der Wünsche und Forderungen der lliirger einzelner Städte, die allen mit Statuten erworbenen Zuständigkeiten zu erhelten. Die interessan testen sind allerdings die Archivguikatcg'iricn, von denen nach grober Bewertung 90 % die Kriterien heutiger Valorisiesrung aushalten. Das Archivgut ist auch materiell ziemlich gut erhalten- was bedeutei daß man schon zur Zeit seines Entstehens und bis z.jm heute dafür Sorge hielten. Das Durchstndicren der Verwaltungs und Gerielits-wcsensentwicklung nach dem erhaltenen Archivgut ist etwas schwieriger, weil es umgeordnet wurde. Mit Hinsicht auf die Thematik und auch Erhaltung ist es für einzelne Zeitperioden äußerst ungleichmäßig. Darum haben wir verschiedene Literatur und Verordnungen, die die Veränderungen im Bcrcicli der Verwaltung und des Gerichtswesens in der behandelten Zeilperiode bccingc ußlen, hinzugezogen. AKIIIVt X 1987 Valorizacija gradiva okrajnih ljudskih odborov 1945-1965 Dušan Bahun Ljudski odbori na ozemlju današnje Slovenije imajo svoj zametek v obdobju NOB, ko se je na zasedenem in osvobojenem ozemlju pričela samoniklo organizirati in lazvijati ljudska oblast Zakonsko podlago je ta proces dobil v letu 1^44, ko je bilo otstoječe stanje tudi formalno--pravno sankcionirano. Zakonodaja je med drugim predvidela tudi institucijo okrajnih narodnoosvobodilnih odborov1, ki naj bi kol samoupravne enote združevale večje število zemljepisno, gospodarsko, prometno in socialno med seboj povezanih krajev. V duhu nadaljnjega povojnega ustanvopiavncga razvoja Jugoslavije so se okrajni narodnoosvobodilni odbori preimenovali v okrajne ljudske odbore.2 V dobi administrativnega socializma so bili kot organi dii.avne oblasti pristojni /a načrtno vodenje kmetijstva, dvig in razvoj zadružništva, lokalne industrije, ohrli in trgovine ter za izvedbo ukrepov socialnega skrbstva na svojem območju.*5 V okviru izvršilnih odborov kol upravnih organov so imeli več odsekov4 in s'eer za gospodarstvo ki je vključeval icferal za kmetijstvo, industrijo in obrt za gozdarstvo, tigovino in 7.a de'ovne odnose, nadalje odsek za finance, prosveto, socialno in ljudsko zdravje, za obče posle in končno še plansko komisijo. Ob koncu Štiridesetih let je nova zakonodaja o ljudskih odborih5 določila kot upiavne organe pri okrajnih ljudskih odboiih peverjeništva in komisije in tudi nasploh so se njihove kompetence precej razširile. Poleg vseh navedenih pristojnosti sc dobili Še pravico upravlja ma uporabe in razpolaganja s SLI*> izdajati gospodarski plan in proračun', upravljati S poslopji in zemljišči v državni lasti" ter za svoje lastne potiebe ustanavlj; li krajevne davščine in prosto razpolagati z njimi.9 Uvajanje novih družbenoekonomskih odnosov v gospodarstvu in težnja, da se ustanov/jo gospodarsko in upravno bolj zaokrožena področja, je pogojevalo novo reorganizacijo ljudskih odboiov katere namen je bil zagotoviti čim večjo enotnost samupravnosti in državne oblasti. Nova zakonodaja je definirala ljudske odbore kot organe dižavnc oblasti in ljudske samouprave v občinah, okiajih in mestih10 Ljudski odbori do podjetij, kjer so pc novem upravljali samoupravni organi, niso imeli veC administrativno operativnega odnosa, temveč samo z zakonom določene pravic11 Nadzoistvo nad ljuaskimi jdboii s strani višjih organov pa se je omejeva-'o samo na zakonitost dela odbora 12 Pomembna novost je predstavljala uvedba zbora proizvajalcev v sestav ljudskih odboiov kiajev in mest.13 Namesto ukinjenih izvršilnih odboiov kot unravnili organov so bili v okviru ljudskih odboiov predvideni sveti 14 Oklajni ljudski odbori so praviloma ustanavljali naslednje sveie: za gospodarstvo, komunalne zadeve, piosvcto in kulturo, ljudsko zdravstvo in socialno politiko in za notranje zadeve 15 Ti sveti so imeli ponekod še odbore16 oziioma komisije1 ki pa nisti imeli pravice odločanja. Okrajni ljudski odbori so na svojem območju volili in razreševali sodnike in sodnike porotnike okiainib in ok-lojnih sodiič.18 Sestavljeni so bili i* OKiajnega zbora in zbora proizvajalcev,15 Okraji i zbor so volili prebivalci okraja, zbor proizvajalcev pa delovni ljudje iz proizvodnje, prevozili ;tva in trgovine z območja okraja, proporcionalno glede na rjihov delež v družbenem produktu le tega. Oba zbora sla bila enakopravna20, prvi je bil voljen za štiri, drugi pa za dve leti 21 Okrajni zbor je imel poleg verifikacijskc še naslednje stalne kon,.siie: 1. mandatno -imunitetno, 2. za dmi.beni plan in proračun, 3. za pravne predpise in organizacijska vprašanja, 4. za proinje in pritožbe. Zbor proizvajalcev pa je imel: 1. mandatno imunitetno komisijo 2. komisijo za družbeni plan in proračun.22 Okrajni ljudski odboii so bili nadalje dolžni skrbeti za pravilno deln občinskih ljudskih odborov in jim v tem smislu tudi nuditi vso strokovno, materialno in tehnično pomoč23 dobili pa so tuii pravico nadziianja njihovega dekivanja v skladi1 z zakoni 24 Pripomnili je tieba, da so se pristojnosti ljudskih odborov v splošnem zelo povečale. Z uvedbo novega komunalnega sistema, ki je stopil v veljavo I. septembra 1955 so bile na novti precizirane tudi pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Občina je v tem sistemu dobila še večje piisiojnosti, okraj pa je postal le nekakšen kuordinator dela občin. ISil je definiran kot politična teritorialna organizacija samouprav delovnega ljudstva i 1 dinžben.iekonomska skupnost občin in piebivalcev na svojem območju. Okiajni ljudski odbori so izravnavali delo občinskih ljudskih odborov na mestnem območju v komunalnih in drugih zadevali skupnega pomena za občine, v ta namen so izdajali predpise, generalni urbanistični in regulacijski načrt mesta, določali perspektivni plan in letni program za graditev komunalnih objektov, ustanavljali posamezne zavode v mestu in dolocaii delež občinskih sredstev za izvrševanje vseh teb/a de v.2 6 Organizacijska struktura okrainih ljudskih odborov je za upravljanje določenih iz-vi Silnih in upravnih za Je v določala svete27 - kol upravne organe pa tajništva oziroma tiddelkc, uprave urade upravne zavode, upravne komisije, inšpekcije, izpostave m po ptitrebi še druge organe 28 Nekajkratna spreminjanja teritorialnega območja občin in okrajev v dingi polovic petdeselih let niso spremenile njune organiza-cij_ke strukture, mogoče pa je reči, da so bile na občine preneSene številne pristojnosti, ki so jih do tedaj obvladovali cikiaji. 9. aprila 1963 je bila sprejeta ustava Socialistične republike Slovenije29 pti kateri je celotna driižbenoekc noinska uredi ev baziala na samoupravljanju, tako v delovnih organizacijah kot ludi « družbenopolitičnih skupnostih, to je občinah in okrajih. Okrajni ljudski odboii so se preimenovan v okrajne skupščine kol predstavniška telesa delegatov občanov in delovnih ljudi v delovnih skupnostih Cl Okraj je bil organiziran tako da je imel lasten statut in svojo skupščino, ki pa ni bila več voljena neposredno, ampak sta jti posredno volila oba občin- AK!¡ÎVI X 1987 23 ska zhora izmed svojih članov3' Kot lak je okraj upravljal zadeve skupnega pomena za občine^2, pnleg organiziranja strokovne pomoči in nadzorovanja občinskih organov je ustanavljal zavode in organiziral službe, ki so bile za okraj skupnega pomena 33 Na tak način zoženi delokrog okrajev je kmalu pokazal, da so le-li poslali v tem času že anahronizem kar je vodilo k dokončni odpravi okrajev v Sloveniji v letu 1965.34 Njihove lastne pristojnosti so se prenesle v pristojnost občinskih Eipščin in njihovih orgrnov35, pri sloj nosi i drugostopenjskega odločanja v upravnem in n p ravno kazenske m postopku pa je prcila na ustrezne republiške upravne organe,36 Dajanje soglasij ter polr ditev oziroma pritrditev splošnih aktov občinskih skupščin je prcila v pristojnost izvršnega sveta SknpŠiinc Sli Slovenije, analogno icmii je tndi dajanje soglasij in pritrditev ciz.iBnia potrditev aktov občinskih upravnih organov oziroma svetov prešla v prstojnost ustreznih republiških upravnih organov.3 7 Število in teritorialni obseg okrajev v obravnavanem obdobju nista bila vseskozi konstantna V prvem povojnem zakonu o upravni razdelitvi^ jih je b:lo brez mest Maribora in Celja Šestindvajset in so se navzlic spremembam po svoji velikosti v glavnem ujemali s predvojnimi srezi. Takoj z. naslednjo spremembo 27. februarja 1^46 se je začelo Število okrajev manjšati.39 S tem je bil začel proccs, ki je tekel kontiunirauo vse do odprave okrajev v naši republiki. Do leta 1952 je bilo ukinjenih pel okrajev, tega icla osem, leta I951) devet tako da jih ic ostalo ob upoštevanju leta 1947 priključenega Primorja .n leta 1954 KoprSčine še enajst. Tri leta zatem jih jc bilo Se osem, leta 1962 pa samci Se Štirje. Ti zadnji ukrai' (Koper, Ljubljana. Celje in Maribor) so bili po svoji razsežnosti večji od okrožij v letih 1 945-1947.40 Kar se licc ohranjenosti gradiva okrajnih ljudskih odborov, je treba reči da arhivi v Sloveniji hranijo fonde ose min tridesetih okrajev, kar količinsko znese preko 3 200 tekočih metrov gradiva. Od tega odpade na Zgodovinski arhiv Ljubljana Štirinajst fondov okrajev s skupno količino dobrih 930 tekočih metrov.41 Ohranjenost gradiva silno variira od samo nekaj Ska te' pa tja ti o blizu 700 tekočih metrov, ko nam tako kompleten fond tih pomoči donro izdelanih pripomočkov za uporabo nudi razmeroma kompleksen vpogled v preteklost določenega območja. Gradivo okrajnih ljudskih odborov jc v splošnem mogoče razdelili v dva velika sklopa, in sicer gre za gradivo nastalo pri delovanji? predstavniških oz. skupščinskih organov in teles ter za gradivo ki jc nastalo pri delovanju uprave okrajnih organov, to je raznih odsekov poverje-niSlev, referatov, komisij in svetov. Količinsko gledano j^ gradiva predstavniških teles v naiholjšem primeru samo nekaj odstotkov vse o".la'o gradivo pa odpade na upravne (lrgrne. Ako se ozremo na vse h i 11 o gradiva predstavniških teles vidimo, da so lc- la načdup obravnavala vse zadeve, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva nasploh oziroma posameznih gospodarskih panog ter na finance, zdravstvo, socnlo, šolstvo, prosveto, kulturo m pravosodje na območju okraja. Prav ta del gradiva lahko poda raziskovalcu dokaj vsestransko podobo oslaujn in problematik razvoja okraja. Vsebina gradiva cipravnili organov pa jc kar n.ijbolj pestra, saj zajema vse gospodarske 111 družbene dejavno sti. Pri vodenju spisov jc sprva prevladoval delovodmSki sistem, in s'cci tako. da so prehajali od sploSnega delo-vodnika na ločene delovodnike posameznih organizacijskih enot ali vsaj na ločeno vlaganje spisov po enotah Kier so se organizacijske enote zelo menjavale in spisov mso vedno viagali strogo po delovodnikih, so posamezne serije gradiva naslajale brez povezave z delovodnikom, zato je bilo gradivo že ob svojem nastanku zelo nepregledno. Od lela 1956 naprej pa so pričeli gradivo vlagati v arhu po klasitikacijskih znakih, ki so se do leta 1962 iz leta v leto spieininjali. tedaj pa sc ustalili in se z manjšimi korekturami uporabljajo še danes. V okviru šifre so razvrščene najprej stvarne zadeve, leni pa sledijo osebne zadele po abeccdnem redu priimkov in nazivov. Pii upravnih organih je razmerje med stvarnimi ¡11 o ebniini zadevami v količini gradiva več kot 1 9 v korist slednjih Stvarne zadeve predstavljajo normalije in precipire okrajnih ali republiških organov 1er poročila ali analize za določene panoge. Pri osebnih zadevah gre večlroma za zadeve v zvezi z upravnim postopkom Po šifrantu je gradivo razvrščeno v.več glavnih skupin. oz,naČenih s številkami od 0 do 9, Ic -le pa so razvrščene Še nadalje v skupine in podskupine. Prva skupina z.ajema organizacijo družbe in države in jc v njej količinsko malo gradiva. To je tudi edina skupina, v kateri stvarne zadeve prevladuiejo nad osebnimi. V celoti gledano jc gradivo ic skupine zelo pomembno in bi ga odbrali v ce'oli z izjemo predpisov in normalij iz republike in federacije, ki niso sprožili nobene dodatne zadeve s strani okraja. 1'odoben kriterij naj bi veljal pri sla-lisličncm gradivu. Sledeči skupini delo in dciovra razmerja 1er socialno zavarovanje odberemo od stvarnih zadev zlasti odločbe in pravilnike o ustanovitvi okrajnih pcisrcdovalmc zadelo Ici polletna in letna poročila inSpekeijc dela, od osebnih zadev pa moramo zaradi praktične uporabe hraniti odločbe v zvcz.i z namestitvami, prevedbami in razvrstil vami ter odpovedmi delovnega razmerja. iz SKupinc notranjih zadev ohranimo le stvarne v/a devc ter javne evidence, ne pa osebnih zadev ki v tej skupki prevladujejo. Skupi na gospodarstvo je po količini gradiva daleč najobsežnejša, v njej nas zanimajo predvsem stvarne zadeve. Trd oreh predstavljajo zlasti gradbene zadeve, ki v tej skup'ni prevladujejo. Ustrezne reSilve lega problema so bile že nakazane.42 Od osebnih zadev ohianimo zaradi praktičnih potreb odločbe o izdaji obrtnega dovoljenja 1er o prenehanja olirti in odločbe o dodelitvah stanovanj. V skupin finance nas zanimajo od stvarnih zadev z.lasti proračuni in zaključni računi 1er premoženjskopravne zadeve, od osebnih pa zopet zaradi piakličuc uporaoe odločbe v zvezi s spremembami piemoienjsko pravnih stanj oziroma fizičnih oseb. Skupina zd;avslvo in socialno varstvo je gledano količinsko z.natno manjše, odbrali bomo povečini samo stvarne zadeve Naslednja skupina obsega Šolstvo prosveto kulturo in znanost S tega sklopa pridejo v poSlev za odbiranje na čelno le stvarne zadeve Klas'fikacijîki načrt vsebuje še skupine sodstvo 1er vojaške in zunanje zadeve, katerih gradiva pri okraju sko raj ni zasledit, .n gre pri tem v glavnem le za okrožnice organov višjih inšlanc K odbiranji! gradiva okrajev ni kazalo pristopiti na 24 ARHIVI X 1987 sledeč način: od stvarnih zadev, ki predstavljajo približno 10 % gradiva, bi odhrali vse, razen normalij, prcJpi sov in okrožnie republiškega ali zveznega izvora, ki se ne nanaiaio neposredno na okrai. Za odbiranj osebnih zadev pa bi morali postaviti določene kriterije: osebne zadeve pravnik oseb so po vsej verietno^ti pomembnejše od osebnih zadev fizičnih oseb. Drugi Kriterij bi utegnil biti določen politični ali ekonomski trenutek, tretji pa izbor reprezentančnih primerkov (vzorcev), ko bi odhrali določeno crko ali pa časovno razdooje. Ob tem jc potrebno razmisliti tudi j nujnosti ana,:/e posameznih množičnih kategorij grao:va skozi daljše ohdobjc (npr. finančno, gredbenolcnnično, personalno in drugo dokumentacijo). Upravno gradivo je zaradi širokega spektra področij, na katerega se to gradivo nanaša, nedvomno zelo pomembno; vse to in pnmeriava s podobnim gradivom višjih organov nam bo odgovorna na vprašanja o pomembnosti določenih kztegorij gradiva za preučevanje posameznih področij ¿ivljenia N'ijne pa bi bile tudi izdaje tematskih pregledov gradiva, s katerimi bi ga približali uporabnikom. 14 Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji, Ur. i. SRS, "J. 10/65, j. člen 35 Prav i,im, 2. člen 36 Prav lam, 3. člen 37 Prav lam. 5. čkn 18 Zakon o upravni razdelilvi federalne Slovenije, Ur. 1. SN05 in NVS, il. 33/45 39 Zakon Prrdsedslva Slovenskega narodnoosvobodilnega svela o delni spremembi zakona o upravni razdelilvi Ljudske rc publike Slovenije z dne 6. ^epl-jmbra 194"i, Ui. 1 LR3, il. 18/46 40 Vasilij Melik, Upravna razdelitev v Sloveniji po letu 1 94(, Arhivsko gradivo v Sloveniji pc osvoboditvi, Ljubljana 19/8, sir. 95 41 Zbirni podatki \r Arhivskili fondov in zbirk v arhivih in arliivskili oddelkih v SR Sloveniji, lleograd 1 |U 42 Duian Lahnn, Podvajanje lehnične doki: men laeijc ta griidilcv objeklov v fondih lipravnili organov (občina-okraj), Arhiv, 51. 1 2, Ljubljana 1 986, ;lr. 52 -54 OPOMBE 1 Odlok prcdsedslva S NOS o krajih, okrajih in okrožjil- icr njihovih narodnoosvobodilnih odborih, Ur. 1. SNOS in NVS i1 2/44, 1. člen 2 Zakon Predsridslva Slovenskega narodnoos* ebodilnega svela o niiivu Ljudske republike Slovenije icr organov državne uprava in driavne obUsli v Ljudski republiki Sloveniji Ur. 1. 1 RS, Si. 15/45, 2. člen 3 Sploini zakon o ljudskih odtorih, Ur. 1. Fi.Rj.St. 43/46 28. člen 4 Pra^-iam, 63 člen 5 Splošni zakon o ljudsk:h odborih, Ur. 1. l;LRS, il. 49/49 85. čfcn 6 Prav lam, 17. člen 7 Prav lam, 18. člen 8 Piav lam, 19 člen 9 Prav lam, 20. člen 10 Sploini ¿akon o ljudskih odborih, Ur. 1. FLRJ,51. 22/52, 1. člen 11 Prav lam, 1 7. člen 1 2 Prav lam, 23 Člen 1 3 Prav lam, 4. člen I 4 Prav lam, 6. ilen 15 Zakon o akrajnili ljudskih odbori\ Ur. L LRS, it. 19/52, 1 30. člen 16 Piav lam, 1 37. člen 1 7 Prav tam, 1 41. Člen 1 8 Sploini zakon o ljudskih odhorili, Ur. 1. FRLJ, il. 22/52, 3. člei, 19 Pra« lam, 4. člen 20 Prav lam, 5. Člen 21 Prav tam, 7. Člen 22 Zakon o okrajnih ljudskih odborih, Ur 1. LRS, 5) 19/52, 101. Člen 23 Sploini Takon o ljudskih odlrarih. Ur. 1. FLRJ, il. 22/52, 18, i len 24 Piav lam, 20. člen 25 Sploini zakon o uredil vi občin in okrajev, Ur. 1. FLRJ il. 26/55, 3. čien 26 Prav lam, 12. člen 27 Prav lam. 24 člen 28 Prnv lam, 26. člen 29 Ustava socialistične republike Slovenije, Ur. 1. SRS, it. 10/63 30 Prav lam 54. člen 31 Prav tam. 55. C!en 32 Puv larr., 1 1 6 Člen 33 Prav lam, 11 7. člen ZUSAMMENFASSUNG Schriftgnthewcrtung der Bezirks -Volksaiisschuße 1945 - 1965 Du Jan fiahun BezirksvolksausschüUe waren Organe der VolksselbstVerwaltung und zugleich Organe der Staatsbehörden in ihrem Gebiet. Sie spielten auterordentlieh wichtige Rolle vor allem im Zeitabschnitt des administrativen Sozia lismus in den ersten Naehkriegsjahrcn ab, naeh 1952 und vor allem nach dem Jahre 1955 verminderte sich aber ihre Funtion nur aufs Koordinieren der Gerneinde tätigkeiten und Geset/lichkeiter ihrer Arbeit. Verminderter Arbeitskreis der Bezirke zeigte ihre Entbehrlichkeit, logisehe Folge war ihre Abschaffung in Slowenien in 1965. Die Erhaltung der Hezirksbcstände ist sehr verschieden, mit den Resten ihren Resten können wir uns nicht viel helfen, vollständ;g erhalten sind aber der Spiegel einer Region. Das Archivgut der Dezirkc wurde bis 1956 nrch dem allgemeinen bzw. Abtcilun^sgerchäfuhuch geordnet. In folge der Inkonscoucnz bzw. schlechter Kanzleigeschä-ftstühiung, sowie zahlreichen Rcorgaiiisicriingsvcriinde rungen ist es manchmal sehr vermischt und folglich auch unübersehbar. Ab 1^56 begann man in der Verwaltung fürs Schriftgutablegcn den Klassiflkatiorsplan zu vcr wenden, der bessere Geschäftführung nud übersieht iibers Schriftgut ermöglichte. Die Bewertung des Bczirkssehriftgutes str;bt nach der Ablesung eigener Sachangelegcnheiteii und zweckmäßiger Auswahl persönlicher Angelegenheiten nach den Kriterien der Wichtigkeit des aktuellen gesellschaftspolitischen Moment nnd der zufällig ausgewählten Muster, die als solehe dar, Bild der Gesamtheit darstellen können. Dabc kann von "rotier Hilfe auch die Vergleiehsanalysc der Bezirke mit ahnlichem Schriftgut der Institutionen nöherer Instanz sein. ARHIVI X 1987 25 Prikaz arhivskih presoj sodoDnega grat va občin Branko Šuštar Piesoja o leni kaj bo raziskovalec hotel ili mogel vzeti v roke kc se ho spraševal o življenju na področju pokalne 7.irib občin, vpliva na odbiranje novonas tajajo če ga gradiva. Valorizacija zastavljena danes za gradivo, ki je nastale (šele) včeraj in usmerjena tudi vnaprej, je Sitni v vrednotenju takorekoč sočasnega gradiva. Zdi ¡e, da bi bila sodba po preteku par desetletij le lažja. Kar za pn legnili pa je izrečeni in zapisani skepsi, 'da jc vsakokrat no stanje znanosti tako, da jc sposobna predvideli za nastajajoče gradivo i>sc možnosti raziskav tudi t' bodočnosti", 1 Valorizacija, ki se jc lotevamo, je siccr bogato podprta s kriteriji, a v konkretnostih večkrat le poskus iczultal našega trenutnega vedenja in n lizprosna zahteva arhivskega dela. Predstavitev valorizacijo gradiva občin po letu 1962 je naiprej oris dolgoletnih prizadevanj arhivistov in upravnih deiavccv, ki so sprva reševali vprašanja, kai lahko izločimo (da bo ostalo arhivsko gradivo) ter sestavljali vna prejšnje izločitvene sezname, nato po navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, kakor je lo zastavila zakonodaja leta 1981 Tako je tudi navodiiti, kakor ga predstavlja priloga lega teksta, počni sirarn sad skupnili proučevanj problematike, po drugi strani pa, kijub dopolnjevanju ob praktičnem delu, še vedno osnutek, odprt za razmišljanja, korekture in izpopolmtvc Razvoj občin Kot upravne enole nastopajo občine po osvoboditvi od leta 1952 naprej, ko ena obsega približno sedem katastrskih občin, nato pa se njihovo število krči, območje pa veča: poleti i 955 je bilo na Slovenskem 1 JO n pravnih občih (v povprccncm obsegu 20 katastrskih občin), od začetka šestdesetih let dalje pa okoli 60, pri čemer ena obsega približno 44 katastrskih občin. Njihov obseg lahko primerjamo z nekdanjimi sodnim okraji in marsikje se obseg ter področje nekdanjega sodnega okiaja in da našnje občine pokrivala.2 Od ledaj se slevilo in obseg občin v Sloveniji nista bistveno spremenila, število se giblje okoli 60, od aprila 1 <182 pa je ta številka 65.3 Opozorili velja Se na nastajanje komunalnega sistema n oblikovanje občine kol temeljne družbenopolitične skupnosti, odgovorne za vse zadeve skupnega pomena (izvzemši lislih, za katere je skrb naložena republiki ali r-dcraciji). Takšno pojmovanje in pr.slojnosti občine uvede ustava leta 1963 dokaj široko pa jo predstavi lil-di sedaj veljavna listava iz leta 1974 (186. člen). Pisarniško poslovanje občin Pisarniško noslovanjt upravnih organov je temeljilo na uporabi dnlovodnika in kazala, spisi pa so se odlagali po zaporedju delovodnib številk. Novost, ktjo prir.csc leto 1956 z odlaganjem rešenih spisov po snovi, je bila sprva zaradi različnih klasifikacij teh skupin kaj pestra, kasneje pa ^o od leta 1958 poenolcne arhivske znake dopolnjevali. Enotni arhivski znak;, kol se uporabljajo od 1. lauuaija 1962 naprej ter kartotečno kazalo odloženih spisov, pa vzpostavljajo sislem pisarniškega poslovania, ki ostaja v bistvu nespremenjene do danes.4 Kijub poenotenju pa se se obdržale v poslovanju s spisi nekatere posebnosti v posameznih občinah; tako odlaganje pc več letnikov skupaj (od dva do deset) odlaganje spisov po letu nasianku (ne pa zaključka) in razvrščanju isiovislnih zaüev pod različne šifre oziroma razgraditev posameznih šifer (klasifikacijskih znakov). Od vnaprejšnjih izločitvenih seznamov (VISJ do navodil za oduiranjc Gradivu upravnih organov po leln 1945 so slovenski arlmisli posvečali v zadnjem desetletju prcccj pozorne-sti. lako na 7. zborovanju leta 1977 v Kočevju v okviru spiosne leme Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvobodil-vis kakor leta 1979 v Radencih na 8 zborovanju, posvečenem prav problematiki upravnih organov in njihovega arhivskega gradiva 6 Vprašanja tehnične dokumentacije v giadivu uprave smo razreševali leta 1986 na posvetovanju v Ljubljani?, letos pa sc v sklopu ene od osrednjih tem stroke, namreč valorizacije, dokaj široko lotevamo tudi obravnave gradiva uprave. Ta predstavlja količinsko in vscbuisko upeštevanje vreden del prevzetega arhivskega gradiva, stalen izziv po jc še novonaslajajo-Čc gradivo. Z vprašan i urejanju gradiva upravnih fondov so se in tendvno ukvarjali srbski arhivisii, o čemer priča tudi ne kaj izdanih publikacij in izdelanih navodil v začetku sc demdesetih let8, v zadnih letih pa predstavlja gradivo ob Činske uprave t. i. orientacijsko listo Priručnik za zaSlitu arhivske gradje van arhiva (Higa ]í Giler, Titograd 1983).9 Podobne lisic kategorij dokumentarnega gradiva z rok' od 2 do 25 oz. 75 lel ter trajno) imajo tudi hrvalski arhivi Ncobvladovanjo ogromnih količin nastajajočega gradi a je arhive usmerilo od zanimanja za celoto doku mentarnega giadiva, za pisarniško poslovanje ustvarjalcev in izločanje nepotrebnega gradiva po vnaprejšnjih izločitvenih seznamih (VIS) h gradivu trajne vrednosti. Livclja' lev misli, naj arhivi ne postanejo zbirka naključno ohranjenega, ampak zakladnica sistematično odbranega gradi\>al 1 jc vodila preko vredr.oienia trajnosti grauiva Konec sedemdesetih lel jc dozorelo spoznanje, da jc temeljna naloga v sklopu valorizacije gradiva prav v sestavljarju tipskih seznamov gradiva trajne vrednosti j í V letu 1979 jc delovna skupina regionalnih arhivov pripravila osrunek .ipskega seznama gradiva trajnega pomena občinskih upravnih organov, ki jc b;l narejen na podlagi analize nekaterih okrajnih ljudskih odborov in gradiva štirih občinskih ljudskih odborov oz skupščin občin. Na decimalni klasifikaciji razvrščanja gradiva te meljcč seznani je bil na'o predstavljen v znanem "modrem ¡Kročniku"^, kt jc prinesel za šifre (in njihove vsebine), ki jih smatramo za arhivsko gradivo podrob nejše navodilo arhiva (npr. ccla šifra, le stvarne zadeve J< -)- Že p: pripravi tipskega seznama sc jc mislilo tudi na roke hranjenja, ki naj bi jih predpisal RcpubLški sekretariat za pravosodje in upravo hkrati z dopolrjenim na 26 ARHIVI X 1987 vodilom o pisarniškem poslovanju, vcndai se je uveljavilo mnenje, da je razrešitev tega vprašanja v pristojnosti posameznih občin. Osnutek navodila o pisarniškem pos'ovanju upravnih organov'4 ki ga pripravlja repuhliški rekrctariat prinaša v svojem 40, členu tudi roke hranjenja dokumentarnega gradiva, pravzaprav smernice. Podrobnejšo določitev, katere zadeve sodijo v posamezno vrsto dokumentarnega gradiva s predpisanim rokom trajno, 40 let, 10 let, 5 let m 2 leti, pa prepušča navodilo posameznim upravnim organom, pri čemer najširše navaja kategorije trajnega hranjenja, Glede določitve arhivskega gradiva pa ima proste roke pristojni arhiv (prim. 46, člen) Pravilnik n varovanju dokumentarnega gradiva ohoine Želja, ponuditi ohčinam primeren osnutek pravilrika, ki naj uredi skrb za dokumentarno gradivo ter upošteva tako roke hranjenja kot navodilo arhiva je ob pripravljenosti ljubljanskih oh čin in Mesta Ljubljane da sodelujejo pn le m, privedla do osnutkr Pravilnika o mr o vanju dokumentarnega gradivu občine. ' 5 Ta ohsega poleg 1 7 členov še prilogo, v kateri je po uveljavljenem klasifikacijskem sistemu označeno, katero gradivo velja za arhivsko katerega pa velja hraniti 3, 5,10 Ici ali trajno, Posebej pa so zapisane še opombe in kriteriji za odbiranje, Pri sestavljanju pravilnika velja naglasiti delež Viadimirja Zumra tedaj vodic enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Navodilo arhiva je v omenjenem pravilniku dopolnjeno, ponekod podrobneje določeno, Pn nekaterem gradivu, ki ima daljši operativni pomen, pa uveljavlja stališče, naj lo hrani trajno (oz. d'jc) občine same kot ustvarjlaei gradiva. Primerjava med obema navodiloma je pokazala, da je navodilo v pravilniku "dopolnjeno toliko, da podrobneje pojasnjuje, kolere vrste oziroina vsebine i1 okviru posameznega klasifikacijskega znaka predstavljajo arhivske gradivo, da opuSča navajanje nepotrebnih ,'ifer in dosleanje uveljavlja ,xlhiranje gradiva, ki ima pomen zu kulturo aH znanost, hkrati pa skuša določiti kriterije čimbolj konkretno, " kakor je o le m pisal Škrat, arhivski občasnik.'6 Pntcm, ko smo poslali pravilnik z navodilom štirinajstim ohčinam 'iiiblianskc enote Zgodovinskega arhiva Ljuhljana, da jim služi kot osnova p,i izdelavi lastnih pravilnikov o varovanju dokumentarnega gradiva, je nekaj občin ua tej osnovi že sprejelo lastne predpise, S leni si zlasti olajšajo izločanje gradiva, ki ima krajši rok hranjenja (2—10 lel). Najbrž ho večja korist od navodile za izločanje gradiva, ki so mu že pretekli roki hranjenja, kakor pa od čim popolnejšega in kar se da delaljnega navodila za odbiranje, 1'rvo je gotovo koristno; ariiivar bo lak o birez. večjih težav lahko spi o ti cisti! svoj arhiv in s tem reje val prostorske težave O J hira nje pu bo moralo kljub vsemu ostali vsaj v skrbi, če že uc rokah arhivista. ki bo sodeloval z. arhivarjem ki ga zakonodaja veže k odbiranju. Tako nazornega vzorca, kakor gaje inoč sestaviti za izločanje Crok 5, 10 let), ni možno pripraviti, saj nas že konkretizacija izhora postavlja pred ležje od-" ločitve Za diskusijo Navodila za odbiranje velja vzeti bolj kot smernice, sicer kar konkretne, a za to nc nespremenljive. Več čase pa velja posvetili načelom volarizacijc, Če bo arhivar, k bo odbiral, veti, da velja ohraniti kot arhivsko gradi- vo pričevanje o življenju na področju ohčine, ki « nam kaže v vsakdanjih, i/rednih, zanimivih in podohnih pojavih tako s področja gospodarstva, kulture poli ike, kakor tudi ohraniti zapise o "navadnem" življenju "navadnih" ljudi, ki pišejo prošnjo za ohrtno dovoljenje se pr' tožujejo zoper nacionalizacijo ali previsoko odmericni davek. Če imamo pred očmi dvoic: ohraniti glavne zvrsti gradiva (kot se nam v;diio da nes) kakor so zepisniki sej z gradivom, t.j, poročila o različni dejavnosti v občini, družbeni plani, urbanistični plani, ra/ličm registr. in podobno, in odbirati z vidikom "zanimivosti" in sporočilnosti vzorce ostalega spisovnega gradiva o življenju v občini, horio bržkone ohranili dovolj gradiva/a bodoče raziskave, Posehcj velja upoštevati tudi ncšifirarno gradivo (npr, sejni zapisniki z gradivom, registri). Pregled zanimivih zbirnikov podatkov je na primeru upravnih oiganov Občine Ljuhljana ( enter in Mesta Ljubljana predstavila Ana Aletelj, ko je pripravila na osnovi predpisov in piaksc seznam evidenc, kijih vndijo upravni organi.'7 Tudi to gradivo po eni strani z daljšim operativnim pomenom po drugi pa najčcsče nerazvrščeno v arhiv v okviru klasifikacijskega znaka arluvist nc bo smel spregledati pri vrednotenju. Če bo pri računalniški obdelavi podatkov posameznih sektorjev (davčni, obrtni) najprimernejša rc šitev hranjenje izpiskov s stanjem npr, konec vsakega (drugega ali petega, desetega...) leta je tovrstne izpiske polrebnn shranjeval' v arhivu ustvarjalca sočasno. Da hodo irhivisli navodilo še izboljševali, kaže tudi podatek da so se s prevzemanjem upravnih fnndov arhivi v zadnjih letih sicci ukvarjali da pa niso vsi upoštevali navodil ki jih je prinesel priročnik, nekatere pa še čaka prevzem gradiva občinske uprave,'8 Oh delu pa bo prišlo ludi do novih vprašanj in odgovorov nanje. Če samo na vržemo nekaj odprtih vprašanj. Šifer z dolgim operativnim pomenom (upr,313 -ohri 351—gradnje in 46-prcinožcnjsko-pravnc zadeve) aihivi zaenkrat ne hi prevzemali (razen stvarnih zadev) temveč lii jih (operativno trajno) hranili ustvarialci sami, čeprav bi kasneje naj h rž tudi (vsaj del) tega gradiva našlo pol v zgodovinski arhiv. Kako reševati prohlem kartotečnega ka/ala? Ga prevzeti v celoti in označil' izločene spise ali pa prevzeti le kartoteko arhivskega gradiva ki ga prevzamemo in za izločene spise zavreči še kartoteko? V tem imajo arhivi različno praksn v omenjenem Pravilniku pa se uveljavlja zadnje mnenje (prim prilogo M /6), [n se za konec vedno vznemirljiva šifra .351 (kot taka dokumentirana vsaj od mariborske okrogle mize o varstvu arhivskega gradiva lela 1978 naprej).'9 Problem t. i. gradbenim zadev želimo na eni strani nekoliko preložili (z zahtevo, naj občine zaradi družbenih potreb hranijo projekte družbenih gradenj tudi po preteku zakonsko določenih 1 0 let), po Jnigi Strani pa občinske arhive tudi ra^hrenie-niti s prevzemanjem tako ali drugače začrtanega izhora privatnih gradenj,Ostalo pa laliko vrnejo invcsiitoiju ali izločijo 21 Polfg v prilogi (1) predstavljenega navodila za odbiranje, velja pri presoji vrednotenja gradiva upoStcvati še pripombe in kriterije (11), pa uidi šifre (klasifikacijske znake), katerih gradivo naj občina hram trajno (lil), ali pa vsaj - zaradi operativnega pomena dlje časa. ARHIVI X 1987 27 Izola (1ÏQ3) 01'OMISR 1 Takino mnenji; je l:.in;i Umek utemeljila s primerom Ekarlira-nja gubernijskega arhiva v preteklih dobah. ko je biio izločano gradivo, ki lii ga potrebovala za rnzrsknve. Prim. Okrogla miza o problemih varstva arhivskega gradiva prt J prevzemom v arhiv tndslej: Okrogla miza), Maribor I 978. str. 23. 2 Vasilij Melrk, Upravna razdelitev v Sloveniji po leli 1945. sir. 97. v: Arhivske gradivo v Sloveniji po osvoboditvi, Ljubljana 1978. 3 Število uhčin je Milo od I. 1.1962 v Sloveniji 66, oil 1.4.1963 leia 62, od 1.4.1965 za dve manj in od 1.4.19S2 naprej 65. Stalisirčnr letopis SR Slovenije, Ljubljana I 98S. sir. 54. 4 Podrohiicjie o razvoju pisarniškega pnslovanja v: S. Vrlian-J. Zontar, Arhivistika, Ljubljana 1973. posebej sir. 40-43. Primerjaj Se; Pisarniško poslovanje v ilrJavnih organih, zavodih in organizacijah, Ljubljana I 964: K. Blejcc, Pisarniško poslovanje. sistematična ohrazlo/itev za prakse in pouk, sprememb-; in dopolnitve, Ljuliljana I 962, Pisarniško poslovanje, Ljubljana 1958, Zanimiv predlog (in prikaz uresničenja zamisli v praksi!) o poenotenju popisa arhivskega gradiva občin s "prevedbo" Šifer ¡7. let I 956 -61 na liste, ki veljajo od leia 1962 naprej, je predstavila kranjska enola Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Prim. Jaticz Kopat, Prevzemanje večjih upravnih fondov ?.a nhilobje oil avgusta 1956 do leia 1974 (na primeru Ohčine TrJ.ič), v: Skart, arhivski občasnik, Ljubljana 1986. str. 9 13. 5 Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi, Ljubljana 1978, sit. 144. 6 Arhivi 11/1979, sir. 5 72 7 Tehnična dokumentacija knt del kulturne dediščine, prim. Arhivi 1X/I 986. 8 Jedinstvena orijcnlaciona lista kategorija registraturnog ma-leriala sa rokovima čuvanja ra nrgane uprave narodnih odbora i opSirnske organe uprave 1946 1970. Arhiv SR Srbije, Beograd 1 9'!2: Uputstvo zasredjivanjc arhivskih Tondova organa uprave, rad-nih i ilruitvenc-poliličkih i drugih organizacija, v: Arhivsko veče pri Arliivv Srhije 1967 1973, lieogr;'d 1974, 19832; Sreiljivanje fondova organa vlasli i upra/e (materiali sa semi nara), Arhiv Srbije, M.-.itčna služIla, Deograd 1974. 9 Ko se ?. vpraSanji odbiranja arhivskega grjdiva ukvarja Olgi 11. Gilet (Priručnik za /aSlilu arhivske gradje van arhiva. Trtngrad 1983, 261 str.), omenja pri listi kategorij dokumentarnega gradiva Iri skupine krnegnrij dokumentov^ 1) za trajno hrambo se puste lisle kategorije dokumentov, ki najpopolnejše osvetljujejo dejavnost določene o;ga,i izlije z njenega lastnega delokroga, oziroma historiat ustvarjalca gradiva in jih ludi orientacijsko naitej'' od zapisnikov do ¡tak ljučnega računa, (2) v drugo skupino sodijo dnkumenti. ki tliincjo prej omenjenih lastnosti in jih zaradi operativnih potreb jiranimo oil 1 do 30 let. (3).V zadnjo skupino pa sodijo dokumenti z tokom hranjenja "trajno operativno", kadar rok? hranjenja ne moremo določiti ali pa je daljii od 30 let. pa tudi 7.a gradivo, ki predstavlja sicer arhiv-.ko gradivo, ima pa daljšo operativno rabo (sir.19 20). Zatem objavljena Je-dinsivcna orijenlaeiona lisla kategorija regisiraturrog mai-.' riala sa rokovima Cnvanja za organe uprave narodnih odbora i opitinske crganc uprave 1946-1951 (sir. 4] 56), ] 9581970 (str. 57 -69) posebej upoSleva kategorijo "trajno", rokov pa ne navaja, kakor kasneje Edinstvena orijcntaeiona lista kat^'orija régi str alurskog materiala sa rokovima čuvanja za opSlinske organe uprave od 197' na dalje (str. 75 -128). Ta. 7.3 problematiko, ki nam je ta hip pred očmi, bolj aklu alni lekst, določa pri kategorijah gradiva, razvrščenih po di cimalnem SiTranlu bodisi "trajno" ali pa rok do 2 30 let. Po-drobn?jio primerja/o pa bi olajSalo navajanje tudi kategorije "operativno trajno", kar je pos;bej izpostavljeno v na;i prilogi 111. I 0 Npr.: Lista kategorija regislralurne gradje SkupSlina opči- ns! Susidgrad (1987) v liistorijskem arhvin v Zagrrou. Zahvaljujem se kolegu Darku Rubčifu. ki mi je posredoval omenjeno lislo. II Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi, Ljubljana 1 978, sir. 6. 12 Vladimir £umer, Valorizacija gradiva v: Okrogala miza, Maribor 1978, str 11 13 Priročnik za strokovno uspo ;abljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, Ljubljana 1984, str. 102-106. Podoben seznam gradiva vsebuje tudi broSura Problematika dokumentarnega in arhivskega gradiva, Pinj (1983). 14 Repnbliiki sekrelar.al za ptavosodje in upravo. Navodilo o pisarniškem poslovanju uptavnih oiganov (osnutek) 1.7.1986. tipkopis, 1 7 str. in 31 str prilog 15 Prav Inik o varovanju dokumentarnega gradiva občine, Ljubljana 19f>6, osnutek (v zbirki n?vodil ljubljanske enote Kodov inskegaatliiva Ljubljana, tipkopis 5 str in 16 sit. prilog). 16 h. SuSlar, Dvoje navodil za odbiranje arhivskega gradiva občinske uprave, v; Skari. arhivski občasnik. Ljubljana 1986. str. 14 -20. 1 7 A. Zaklc . Nekatere evidence, ki jih voilijc občinski upravni organi, v Skait, arhivski ohčasnik, Ljubljana 1986, str. 21 ■ 21 1 8 Za odgovore na vpraSalnik o prevzemanju in odbiranju g^di-■"a občinske uprave se predstavnikom arhivov najlcpic zahval ju je m. 19 Diskusija DuSana Komarja, Okrogla liii/.a. Maribor 1987, str 31. 20 Vzorec privatne gradnje hi odbrali upuStevaje jedro starega naselja, gradnje pomembnejših'' arhitektov, pomen področ ja ali p;, bolj slučajnega r/bora na osnovi črke investitorja ali leia. 21 Pr.mcrjaj dopir občinam Ljubljane in ljubljanske regije, ki ga je padala ljubljanska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana, oktobra 1987. 28 A Ki IIVI X 19b7 PRI LOG $ Iz pravilnika o varovanju dokumentarnega gradiva občin (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Ljubljani, zbirka navodil, 1986) I. Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva upravnih organov občin Klasifika- Vsebina ali vrsta dokumentarnega gradiva cijski znak 010 Predlogi, predpisi in odloki občine 011 Statuti delovnih orRanizacij in družbenopolitičnih skupnosti 012 Prenos pristojnosti iz okrajev na občine in sodelovanje med občinami 013 Volitve — stalni volilni imenik in pomočilo o volitvah 014 Referendumi — stalni volilni imenik m poročilo o izidu 015 Teritorialne razdelitve — upravnoieritonalne razdelitve — imenovanje naselij, ulic m hišnih številk 016 Splošno ojavni upravi, javnih službah in samoupravljanju — družbeni dogovori in samoupravni sporazumi 017 Družbeni nadzor 018 Narodne manjšine, problematika Romov 07 Organizacija državnih organov, delovnih in družbenih or?gnizacij ter krajevnih skupnosti — lastno gradivo 070 Skupičine in izvršilni organi družbenopolitičnih skupnosti 071 Predpisi, navodila in drugo o delu upravnih organov ter inšpekcijskih služb 077 Samostojni zavodi 023 Ustanoviteljstvo in likvidacija gospodarskih organizacij — problematika gospodarskih organizacij 074 Društva — ustanovitev, prenehanje, statusne spremembe 025 Krajevne skupnosti in druge skupnosti — ustanovitev, pienehanje, statusne spremembe 032 Pisarniško poslovanje — klasifikacijski načrti in sistemi 039 Upravna inšpekcija ~ poročila o preghdu poslovanja občinskih upravnih organov Navodilo arhiva arhivsko gradivo = a.g. a. g. a. g. a. g. a. g. a. g. ag- a.g. a. %. a. ga- ga. g. a. g. a. %■ a. %■ a -ga. g. a. g. a. g. a- g. ARHIVI X 1987 29 Klasifika- Vsebina ali vrsta dokumentarnega gradiva eijski znak Navodilo arliiva 05-054 Statistika lastna letna in srednjeročna statistika zaključni računi dclovnili organizacij 06 Sestanki, seje, konfercncc in zborovanja - lastni zapisniki z gradivom SO, IS in ostalih organov 07 Splošno o prošnjah in pritožbah izven upravnega postopka 08 Verske zadeve dovoljenja za verske obrede 10 Zaposlovanje in skrb za nezaposlene 1 17 Splošna kadrovska vprašanja - evidence o vodilnih kadrih 17 Odlikovanje 18 Inšpekcije dela 180 Varstvo pri delu 183 Ncsiečc pri delu 200 Rojstva rmk 201 Poroke pmk 202 Razveze - register 20? Smrti MMK 204 Register prebivalstva 06 Osebne izkaznicc kartoni osebnih izkaznic -07 Državljanstvo - DMK 22 Javna varnost 22 l^ircditvc 23 Državna varnost 24 Kriminal 30 Gospodarsko planiranje, družhcni piani 310 Rudarsto 311 Industrija a. g. a. g. do vključno leta 1967 a. g. a. g. = (stvarne zadeve) = (rt. z) 3 8- a. g. po kriterijih a. g. (st, z.) a- g a- £ a £ a- E (st. z.) (st. z.) (st., osebne zadeve a- g po kriterijih) a. g. a. g. a. g. a-g a- ga. g. a- g a-g a- g a- g a- E a-g a. g. a- g (st. z.) po kriterijih (st. z) 1027 ARHIVI X 1987 klaaifika- Vsebina ali vrsta dokumentarnega gradiva cijski ?nak 312 Elektrifikacija 313 Ob-t — obrtni register — obrtna dovoljema 320 Kmetijstvo — register o statusu kmeta odločbe o statusu kmeta 321 Gozdarstvo 322 Veterinarstvo 323 Lov in ribolov 324 Vodno grspodarstvo 330 Trgovina 331 Odkupi in preskrba 332 Gostil sivo in turizem 334 Tržna inšpekcija 34 Promet in zveze 3^0 Urbanizem 35 1 Gradbene zadeve 352 Komunalne zadeve — komunalna inipekcija 36 Staovanjske zadeve 37 Zadružništvo 38 Cene in življenjski standard 390 Sejmi in gospodarske razstave 400 Proračuni predračun', finančni načri. zaključni računi 42 Dohodki ugotavljanje premoženja 422 Davki od kmetijstva, obrti, sta"b in drugi davki ndmerni razporedi 46 Premoženjsko pravne zadeve 460 tvidenca družbenega premoženja Navodilo arhiva a. g. a. g. (st. z.) a. g. a. g. po kriterijih a. g. a. g (st. z.) a.g.(st./.) a. g. a. g (st. z.) a. g (st. z.) a. g. (st. z.) a. g. (st. z.) a. g. (st. z.) a. g. (st. z., osebne zadeve po kriterijih a. g. (st. z.) a. g. (st. z.) a. g. (st. z., osebne zadeve po kriterijih; izbor projektov družbenih objektov in vzorci projektov individualnih gradenj a. g (st z.) a. g. (st. z.) a. g. (st. z.) a. g. (st. z.) a. g. (st. z.) a. g. (st. z.) a. g. (letni) a. g. a. g. a. g (st. z.) a. g (st. z.) ARHIVI X 1987 1028 Klasifikacijski /11 ak Vsebina ali vrsla dokumentarnega gradiva Navodilo arhiva 461 Zaplembe a. g. (st. z., osebne kriterijih) po 462 Agrarne zadeve a. g. (st. z., osebne kriterijih) po 463 Naeionalizaeija a. g. (st. z., osebne kriterijih) po 464 Razlastitve, prenos pravice upravljanja prdastitve m piiposeslvovanje družbene lastnine ter opustitve osebnib nepremičnin a. g. (st. osebne p i kriterijih) 465 Pogodbeni promet z zemljišči in stavbami a. g. (st. z., osebne kriterijih) po 50 SplrSno d ljudskem zdravstvu a. g (st. z.) 51 Preventivna in kurativna zdravstvena dejavnost a.g.(st. z.) 53 Sanitarna inšpekcija a. g. (st. z.) 550 Organizacija socialnih služb a. g. (st. z.) 551 Centri za soeialno delo a. g. (st. z.) 61 Šolstvo a. g. (st. z.) 62 Ljudskopro^vetno delo a. g. (st. z.) 63 Knjižnice, muzej . arhivi, galerije in spomeniško varstvo a. g. (st. z.) 64 Gledališča, kinematografi, radio, televizija, filharmonija in zabavišča a. g. (st. z.) 65 Tisk, književnost, likovna umetnost in glasba a. g. (st. z.) 66 Telesna vzgoja, šport in šah a. g. (st. z.) 68 Sodelovanie s tujino na področju šolstva, prosveto kulture in znanosti a. g. 720 Register gospodarskih organizacij (do leta 1 968) a-8 721 Zadružni regir ter (do leta 1968) ¿■E (>0 Mednarodno sodelovanje, zunanje zadeve a B- 93 Domicili a. g, © Javno mnenje (od 1. 1. 1974) a. g. (st. z.) 32 AklllVI X 1987 II. Opombe in kriteriji 1. Odbiranje stvarnih zadev se izključno nanaša na stvarne zadeve lastne občine, ne pa na gradivo organov na višjem ni'oju (regionalnem, republiškem ali zveznem). 2. Arhivsko gradivo klasifikacijskih znakov dt 183, 22 (prireditve) 334. 461, 462 464 in 465 se odbira po naslednji kriterijih" v intervalu 8--I0 let se odbere vse gradivo določene Šifre enega letnika, ne glede na obdobje se odbere gradivo določene šifre enega letnika v obdobiu pomebnejšib oziroma značilnejših sprememb, dogodkov, pojavov, procesov itd., ki se odražajo v gradivu. 3. Kadar je v navodilu arhiva določeno lc odbiranje stvarnih zadev je potrebno cdbrati tudi nekatere osebne zadeve v kolikor so pomembne ali specifične za občinski družbeni in gospodarski razvoj ali pa se nanašajo na pomembno pravno ali fiziCno osebo. 4. Vse predpisane uradne in druge evidence, ki jih vodijo upravni organi v okviru prstojnosti in opravil {re-girtri, seznami, kartoteke, knjige) je treba hraniti v kolikor že niso razglašene za arhivsko gradivo. 5. Značaj arhivskega gradiva ima tudi naslednje dokumentarno gradivo, ki večinoma ni uvrščeno med klasifikacijske znake; a) zapisniki sej skupsčin, zborov, komisij, svetov, odborov ita. skupaj z gradivom (velikokrat vezani). b) tiskano gradivo: — jubilejni zborniki in publikacije, letni, srednjeročni in dolgoročni plani in poročila, — statistične občinske publikacije, občinski časopisni uradni vestniki. urbanistični plani ita c) fotografije. 6. Po letu I 962 dalje poteka odbiranje arhivskega grad' va hkrati z odbiranjem kartic kartotečnega kazala, tako da arhiv hkrati z odbranim gradivom prevzame tudi odbrano kartoteko, urejeno po klasifikacijskih znakih. 7. Odbiranje arhivskega gradiva opravlja ob strokovni pomoči deiavcev arhiva arhivar občine, ki pripravi tudi seznam oz. popis odbranega arhivskega gradiva. III. Klasifikacijski znaki z operativno trajnim hranjenjem Poleg navodila za odbiranje pa so bili nriloženi še re ki hranjenja za posamezne klasifikacijske znake od 2, 5 do 10 let, bolj kot predlog, osnova občin pr izdela-i lastnega pravilnika o varovanju dokumentarnega gradiva. Za nekatere šifre pa smo prcdlrgali trajni rok hranjenja predvsem za zadeve z daljiim rokom (npr. personala), pri čemer sme upoštevali tudi zadeve, ki b' jih sicer razglasili za arhivsko gradivo, vcndai smo se tu< zrad: dolgega operativnega pomena odločili za trajno hranjenje pri ustvarjalcu. Takšen rok hranjenja velja za zadeve pod klasifikacijskimi znaki: III — imenovanja, napredovanja, premestitev, 112 - priznavanje delovne dobe, razvrstitve in prevedbe, I 13 — osebni dohidki izplačilne liste ali končni obračun osebnega dohodka delavcev upravnega organa, 190 zdravstveno zavarovanje, 191 - pokojninsko zavarovanje m 192 invalidsko zavarovanje (če gre za dokumente na osnovi katerih je moč uveljavljati zava rovanjc). 20 ■ evidenca državljanov: sprememba priim ka, 20č register cscbnili izkaznic. 207 državljanstvo, 21 dedna nevrednost, 22 orožje, streliva in razstreliva, 313 obrtna dovoljenja (ta so arhivsko gradivo po kriterijih), .320 kmetijstvo; odločbe o statusu kmeta, 32.3 lov in ribolov; meje lovišč, 324 vodno gospodarstvo: melioracija zemljišč 332 gostinsvo in turizem: dovoljenja za opravljanje gostinske in slaščičarske dejavnosti (izbor teh pa velja za arhivsko gradivo), 350 urbanizem (stvarne zadeve so arhivsko gradivo!), 351 gradbene zadeve: dovoljenja, soglasja, projekti družbenih objektov, 352 — komunalne zadeve (razen stvarnih zadev, ki so arhivsko gradivo, ter gradbene inšpekcije), 36 stanovanjske zadeve: odločbe, 391 iznajdbe in tehnične izpopolnitve. .39? standardi. 420 prispevki: odloki o prispevkih in davkih občanov, 422 davki: kupne in darilne pogodbe, 46 premoženjsko pravne zadeve (stvarne zadeve so arhivsko gradivo kakor velja tudi za naslednje šifre te skupine: 460 evidenca družbenega premoženja, 461 zaplembe, 462 agrarne zadeve. 463 nacionalizacija, 464 razlastitve..., 465 pogodbeni promet z zcmijiiči in stavbami), pa tudi za zadeve klasifikacijskih znakov 550 — organizacija socialnih slu Jo 551 centri za socialno delo, 63 Hiž.nicc... Trajn rok hrambe pa velja še za 70 sodno poslovanje, 714 zemljiškoknjižne zadeve, 76 sodelovanje s tujino na področju pravne pomoči. /.a nekatere klasilikai ijske znake pa navaja navodilo drugačne roke hranjenja: 401 knjigovodstvo (zakon o knjigovodstvu) 45 geodetsko katastrske zadeve ( po posebnih navodilih /a občinske geodetske uprave), 8 zadeve ljudske obrambe (po navodili! Republiškega sekretariata za ljudsko obramo). Ostanki zvonika in cerkve Sv. Bernardina, ki jo jc da! sezidati Giovanni da Capistrano leta ¡452. ARHIVI X 1987 33 ZUSAMMENFASSUNG rtarsieiiung der Archivbewertnng des zeitgenössischen Gemeindesehriftgutcs liranko SuSlar Nach zahlreichen Veiwaltungsändernngeii winden die Gemeinden zu Beginn der seehzigen palgen im lieutigeu Umfang gestallet. Ab 1962 ist zugleich das System der Kanzleigesehäftsfiilirung in Kraft gelieteu, das bis zum líente wesentlich unveiändeit geblieben ist. Wegen der Klassifizierung des Dokdmcntenuilialls bietet es ">nc gute Hewertuugignindlage. Aufgrund wlicmali^eu Aussondern ngsverzeiclinisse (wie sie die vorige Gesetzgebung kannte), sowie der llninúliuiiRen betreffend det Doku-mentenlestsettung von Dauerwc.l, wuide ilie Typenanweisung fiij die Aiehivgutaussonderun<> angefertigt (vergleiche; ¡'riradirik za strokovno usposahljanje dctavccv ki delajo z Wokumentarniiit grüdiroin - Ilandbuck fiii faehliciie Qualifikation fiii die Ai beiler, die mit Registra tiir zu tun haben, Ljubljana 1984), Im Iiistorisehen Aieliiv Liubljana wurde diese Anweisung duich Täligkc iten ergänzt und samt mit den Aufbewahrungsfristen dei Dokumenten als Entwurf dei "Geschäftsordnung über den Dokumenlenseliutz der Gemeinde—Verwaltnngsoi-ganc" anfefertigt. Der Text umfaßt 11 Artikel und die Anweisung fiir Aiehivgutaussondeiung und Aufbewahrungsfristen von Dokumenten als Beilage. Die Anweisung fiir A rchivgutaussonderung, die dieser Aufsatz besondeis darstellt, ermöglicht (mit den Aufbewahrungsfristen, die dai Archiv nur voishlägt) Duieliset-zung der Poiderung, daß die Aussondeiung vom Arhei-vbilder geleistet wird. Da die Anweisung meistens auf der Lbene eines Klassifikalionszeiehens und daduieh allgemein bleibt, ist die Lösung eingehender Fiageu un Anweiiuugergänzung niu mit der Mitarbeit des Archiv-fae ha rb eilers und des Gemein dei achivists möglich. Valorizacija gradiva občinske geodetske uprave Tjaša Mrgole Delo v geodetskih službah je opicdcljcno z zakoni m tako delujeio vse geodetske upiave po enoti ;b sistemil dela. ki so opiedeljeni v zakonu o geodetski službi (Ur. I. SRS, it. 23, z dne II 10. lm str. P8), zakonom o zemljiškem katasTu (Ur. 1 SliS, it. 16, z dne 26 6 1976 str. 644) i i zakonom o temeljni geodetski izmeri (Ur. 1. SRS, Si. 16, z dne 26. 4. st- 84S). Glavna naloga geodetske službe v občim je vodenje m vzdrževanje podatkov o zemljiščih tei njihovo izkazovanje priko ustaljenih in prirejenih evidenc, katastrov načitov in kart za potiebe piostorskega načrtovanja, urejanja, uiejanje premoženjsko pravnih lazmepj, potrebe SIO in DS, določanje osnov za odmero davkov in prispevkov lei duige zadeve, ki se vežejo na podatke o prostoru. Geodetska služba je ena od in forma eiiskih služb, l;i ic posehej orientirana na podiočje piosiora. Družben' -ili; gleile vaistva in urejanja prostora so tesno povezani s to službo. Geodetska slnžha v občini hrani piostorskc podatke za vse nivoje na območju občine: planila in kooidinna izvajanje del i i nalog v geo detsk.'i zadevah na območju občine, skrili za izdelavo in nastavitev uačitov, kait. katastrov in dingili evidenc ki jih financira ai sofinancira občina vzdižuje katastei, načite in druge evidence, vzdržuje geodetske micžc nižjih redov, določa hišne Številke. opravlja geodetske sto d t ve, razen geodetskih del Pii komasacijah, odloča o geodetskih zadevah v upiavnem posiop-kn na 1. stopnji, opiavlja strokovni nadznr nad izvajanjem del. ki jih v geodetskih zadevah opravljajo geodetske organizacije združenega dela, opiavlja druge naloge v občinski pristojnosti ki so vezane na dejavnost geodetske Službe. Osnovna evidenca o prostoru, ki jih vodijo geodetske službe, je zemljiški katastei. Zemljiški kataster se izdela na p.idlagi srednje ročnih programov del, kijih sprejme skupščina SRS na podlagi mnenj občinskih skupščin. Podatki zemljiške katastrske izmere moiajo bili javno laz-grnjeni. Na pod'agi dobljenih podatkov iz. zemljiške ka-tastiske izmere, katastrske klasifikacije in drugimi ugotovitvami se naredi katastrski opera t ki ga izdela občinski geodetski oigan. Tn moiajo bili izkuzani; lastninsko davčni katastrski operat pi os lo rs ko kaiasuski operal. Geodetska uprava Ptuj spada med 45 geodetskih up rav v Slo^emii i ;e po površin občine ena največjih v Slovenji, V občini Ptuj je 168 kjlastnkili občin, kjer kataiski opeiat vsebuje okrog 38,000 posestnih listov in 208.000 paiecl. Geodetska uprava Ptuj deluic v sklopu Skupščine občine Ptuj, njeno delo je strokovne narave, vse diugo delo (samoupravljanje, lačunovodslvo) pa teče v sklopu Skupščine občine Ptuj. Od gradiva samounravljanja nastaja v geodetski upravi le gradivo kolegija, zbora delovne enote in sindikalne sknpine Geodetska uprava občine Ptuj je razdeljena na štiri er?o-te: a) ndsek za zemljiški kataster h) odsek za piosiorski kataster 34 ARI ] I Vi X mm c) referat za katastrsko knjigovodstvo d) pisarna uprave. Osnovna evidenca o prostoru, ki jo vodijo geodetske službe, je zemljiški kataster. V odseku za zemljiški kataster nastaja gradivo povezano s strankami (naročila, zahtevki strank). Hkrati pa se to gradivo povezuje tudi z zemljiško knjigo na sodišču (npr. lastniki pravice upo rabe zemljišča sc sinejo pisati v zemljiško knjigo na podlagi zemljiškoknjižnega stanja oz. na podlagi sklepa sodišča). Zemljiški kataster vsebuje grafični in opisni del. Prostorski kataster je nadgradnja zemljiškega katastra. Ti: sc na paicelo določijo razni informacijski režimi: — komunalni sistem na ravni občine, informacijski sistem (po popisu prchivalstva naj bi nastavite evidenco hišnih številk L HIŠ), — regirter na območju teritorialnih cnot(ROTE), evidenca stanovanjskih hiš, kartografija (karta mesta, občine, karte za ljudsko obrambo). Vse te evidence tvoriio banko prostorskih podatkov, ki so med seboi povezani v največji moZm meri (gre za grafične in numerične podatke). Katastrsko knjigovodstvo je nadaljevanje zemljiškega katastra, saj gre za izpeljavo zemljiškega katastra. Enkrat letno naredijo spremembni izkaz, v katerega sc vpišejo vse spremembe (računalniške obdelava). Te spremembe sc posredujejo davčni upravi (oz. upravi za družbene dohodke). V Zgodovinskem arhivu Ptuj hranimo fond Zavoda za izmero in kataster zemljišč Ptuj (1885 — 1963), ki je urejen po katastrskih občinah (169) po abecednem redu. Gradiva je 274 škatel (30 trn). Za vsako občino ie katastrski operat, kije razdeljen na: 1. posestni hsti 11. razpored po kulturah m razredih lil. sumarnik površin IV indikccijski spisi V. parcelni zapisniki. Gradivo od leta 1963 dalie je pri ustvarjalcu —Geodetski upravi Ptuj. Glede na gradivo, ki nastaja v geodetskih službah, je republiška geodetska uprava izdala navodila o varovanju gradiva zemljiškega katastra. V navodilu piše, da je bilo narcieno v sodelovanju z republiškim komueicri za kulturo in znanost Arhivom SRS in zgodovinskimi oz. pokrajinskimi arlrivi v Sloveniji (v ptujskem arhivu ugotavljamo, da to navodilo ni bilo narejeno v sodelovanju z nami). Navodilo ureja način zavarovanja in hranjenja gradiva zemljiškega katastra oz. ravnanja z njim, rok hranjenja in način sodelovanja s pristojnimi arhivi glede odbiranja in predajanja arhivskega gradiva v arhiv v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini Na navodilo samo nimamo pripomb, razen na 4. člen, kjer piše, da sc "odbiranje arhivskega gradiva jpiavlja na podlagi ustreznega predpisa, ki ga izda republiški organ pristojen za kulturo". Mi pa ugotavljamo, da navo hla za odbiranje ne zdaja republiški organ za kulturo, pač pa arhiv Zato predlagamo, da bi se A člen navodila o varovarju in hranjenju zemljiškega katastra glasil: "Odbiranje arhivskega gradiva sc opravlja na podlogi ustreznega predpi sa, ki ga izda Arhiv SRS za republiško geodetsko upravo, za občinske geodetske uprave pa pristojni repiondni arhiv' Gradivo geodetske uprave je razdeljeno na te splošne kategorije; splošni dokumenti s področja zemljiškega katastra, elaborat zemljiške katastrske izniere, zemljiški katastrski operat, dokumentacija in elaborat vzdrževanja zemljiškega katastra, — dokumentacija katastrske klasifikacije in dokumentacija izračunavanja katastrskega dohodka. Ugotavljamo, da sc v navodilih nahaia samo strokovno gradivo, ni pa gradiva, ki sc tiče poslovanja oz. samoupravljanja geodetske uprave. Smatramo, da bi gradivo samoupravljanja, k: nastaja v geodetskih upravah, moralo biti zajeto kot arhivsko gradivo. Z l'SAMMEN FASSUNG Bewertung des Archivgute? der gä ude tisch en Gemeindeverwaltung Tja.ia Mrgole Der geodätische Dienst ist einer von solchen Dienste die besonders zum Raumbereich orientiert sind. Die geodätische Gemeindeverwaltung verwahrt alle Daten auf der Geireindcebenc Die Verpflichtungen geodätischen Dienstes wurden nvt den Gesetzen vom IScrciche der geodätischen Tätigkeiten und des Grundkatasters festgesetzt Die geodätische Verwaltung Ptuj ist eine von 45 Gemeinde - bzw. Intcgcmeindcnvcwaltung in Slowenien. Sit. umlafct 168 Katastergemeinden, der Katastcro-perat enthält ungefähr 33000 llesitzurkundcn und 208.000 Grundteilc. Die Anweisung über den Schutz des Grundkatasters arch r/gutes ist am 25. Juni I^Sl erschienen Sie wurde von der geodätischen Rcpublikvcrwaltung erlassen und zusammen mit dem Republikkomitcc, dem Komitee für Kultur und Wissenschaft und dem Archiv Jcr SR Slowenien zusammengesetzt. Den fiir die geodätischen Verwaltungen zuständigen regionalen bzw. historischen Archiven diert sie als Hilfsmittel beim Anweisungen-sammensetzen. Ali]liV] X 1987 35 Vrednoten je dokumentarnega gradila krajevnih skupnosti Jurij Rosa S pojmom samoupravne teritorialne skupnosti z imenom krajevna skupnost se srečamo Scle leta 1963 Takratni zvezna in republiška ustava sta opredelili vlogo krajevne skupnosti v družbeni in politični ureditvi. Ustavi iz leta Irava, izvedba, rezultati); to gradivo sc namreč v 40 ARHIVI X 1987 mnogih primerih hrairi pri občinskem upravnem organu, tem pa za odbiranje ni predvideno, gradivo o delovnih akcijah krajanov, ki so največkrat vezane na komunalno dejavnost gradnje komunal nih objektov (zapisi o pripravah na akcije, o opravljeni!] delovnih urah itd,), kar je pa lahko sestavni del ¡Hdiva U zapisnikov sej organov, komisij in odborov krajevne skupnosti, tehnična in druga dokumentacija za objekte, ki so last krajevne skupnosti oziroma je le 'a investitor, ki ponavadi niso tipski (npr. dom kraievne skupnosti, kulturni dom, pokopališka vežica itd.), če jo krajevna skupnost brani in če naj upoštevamo dosedanje izsledke arhivske stroke, ki predvideva prevzemanje tehnične dokumentacije praviloma sicer od upravnih organov (vendar tam le izbor proiektov družbenih gradenj) pa tudi od investitorjev glasila oziroma informatorji kraievne skupnosti, jubilejne in druge publikacije, propagandne knjižiee, članki in govori, tiskana vabila in plakati, diplome in priznanja, fotografije, filmi, magnetofonski trakovi in morda še kakšna vrsta tiskanega, slikovnega o/iroma posnetega gladiva, kar dokumentira dejavnost in zlasti pomembne dogodke krajevne skupnosti (proslave krajevnega praznika in druge proslave, odprtja objektov, pobratenja itd.). Polcga tega naj bi prevzemali tu pa tam še kak primer statuta in drugih samoupravnih splošnih aktGv, .likakor pa ne pri vsaki valorizirani krajevni skupnosti, ker so ti aKti več ah manj povsod enaki, narejeni ali prepisani po enem vzorcu. Dobili pa jih bomo tudi od občinskih upravnih organov. Prevzemali naj bi le najpomembnejše akte ob začetku delovanja kraievne skupnosti in večjih organizacijskih ter statusnih spremembah. Značaj arhiv skega gradiva bi r ti pisali tudi delovodnikom aii drugim evidenčnim knjigam c por.lovanju s spisi. Kazalo bi mor da prevzemati Se urbanistične plane, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in ,ieer v primeru, ko nasta ne kol del lega gradiva knjiga pripomb občanov (ko si razstavljeni urbanistični plan ogledujejo), kar je lahko tudi sestavni del gradiva in zapisnikov sej organov, komisij in odborov krajevne skupnosti. Gradiva o ustanovitvi, združitvah, odcepitvah m osta lih organizacijskih ter statusnih spremembah krajevne skupnosti v dosti piimerih spioh nimajo. Sicer pa ga bomo prevzemali z gradivom občinskih upravili organov in temeljnih sodišč Podobno velja za premoženjskopravno dokumentacijo o nepremičninah. Kar se tiče finančnih poročil (zaključnih računov) je treba znova ugotoviti, da sc bodo oraviloma odbirala in prevzemala od podružnic službe družbenega knjigovodstva, kakor predvidevajo dosedanja priporočila stroke. Glede gradiva družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti so načeloma stvari jasne: tako gradivo sc bo prevzemalo po navodilih za družbenopolitične organizacije. Personalne mape bi arhivi vzorčno prevzemali le, če bi pri imetniku gradiva ostale. Ponavadi pa persolnalna ookunienlacija odpotuje s človekom, ki je zapustil delov no mesto. In še beseda, dve o gradivu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Krajevne skupnosti so dolžne pod posebnim varstvom hraniti obramhne in varnostne načrte ter načrte civilne zaščite, ki jih pnpraviio v sodelovanju in po navodilih s pristojnimi občinskimi organi. Hraniti jih morajo za čas, ko tekoče veljajo. Ko se spremenijo, so zastarele načrte dolžne predati občin- skim organom, kjer jih uničijo. Manj zaupne zadeve lah ko uničijo sami za to pooblaščen' predstavniki kraievne skupnosti. S tega področja torej arhivi nimamo kaj prev z.emali in izgleda, da za potrebe znanosti, ki bi to proučevala, ne bo ostalo ničesar. Ta predlog arhivskega gradiva za prevzemanje v glav nem navaja konkretne zvrsti kategorije ali posamezne dele dokumentarnega gradiva, ki imajo lastnosti arhiv skega gradiva. Pri samem odbiranju bo potrebno pri vsaki k raje \ ni skupnosti u poŠte vati spccifičnc kriterije po mena vsebine gradiva, časa in kraja nastanka gradiva, kakor tudi obsega in ohranjenosti vfega ali pa posameznih delov gradiva. Večji poudarek bo moral bitipn posamezni krajevni skupnosti na tipičnem dokumentarnem gra divu, ki neposredno odraža specifičnost gospodarskega, družbenega ali druge vrste življenja kraja oziroma obrne čja. Ravno tako bo potrebno upošlevati nekatere časovne mejnike, npr obdobje sredi šestdesetih let, ko so sc krajevni odbori in stanovanjske skupnosti preoblikova- i v krajevne skupnosti al obdobje sredi sedemdesetih let kc se takratne ustavne spremembe ter različne resolucije, stališča ii priporočila o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti odražajo v gradivu. Skušal sem opozoriti na nekatere probleme, nakazati nekaj rcšhev, zagotovo pa se bodo Se pojavljali! vprašanja in dileme, ko bomo imeli v praksi vce opravKu z odbiranjem. Nekatere ugotovitve in predlogi so morda pre nagljeni, odprli sc bodo ncmarc še problemi, za nekatere zadeve bi bil potreben poglobljen študij in pokazale bi sc morda dopolnjene in tudi drugačne rešitve. OPOMIllr 1 SploJni zakon o tjudskili odborih Uradni list t'LHJ, Št. 22/ 52 2 Zakon o razdelhvi LRS na mc.ta, okraji; in oličinc (Uradni IIM LRS.it. 11/52) 3 Splošni zak;in o ure4, I t4 in 1 t5. člen 9 Ustava SRS, Uradni lisi SKS, SI. 6/74, 72 , 73. in 74 čk-n tOStaliiča, priporočili, in sktepi o nadaljnjem samoupravnem razvnju krajcvnili ikupnosti v SRS, Uradni ist SRP, 51 24/75 11 Rcsoiucija o nadaljnjem mzvoju krajevnih skupnosti. Uradni lili Si-RJ Št. 13/71 12 Majda Slrobl -Ivan Kristan-CinI Ribičič, Ustavno pravo St'RJ, Ljub'jana 1981, str 216 217. 342-345 t3 Alojzij Finžgai, O.cbc civilncga piava, Ljubljana, t976, sti 67. 6h 14 MatevJ. krivic, Uslavna uicdilcv Stovenijc in Jugoslavije, Ljubljana, 197?, sli. 126--t30 t5 Janez Smidovnik, Temeljni pojmi o upravi, Ljubljana, 1980, sli. 124 125 16 l"an Kristan, Druibena urediiev St:RJ, Maribor, 1^80 sli tas 137 17 7birka dokumentarnega gradiva in nslnc informacije pri naslednjih uslvaijalcill gradiva: Kraje vna skupnosl /jdovščina, Krajevna skupnost Solkan, Skupnost kiajcvnili skupnosti No va Gorica, Krajevna skupnosl Uovee, Krajevna skupnosl Tol min Občina Nova Gorica, Občina Ajdovičina, Občina Tolmin, Samoupiavna stanovanjska iu komunaha skupnost Nova Gorica, Cestna skupnosl Nova Gorica, Skupn? strokovna slu iba ^moupravnili inleresnili skupnosti gospod-irskili dejavno-sli Tolmin, Skupna strokovna iluiba samoupravnih interesnili skupnosti družbenih dejavnosti Nova Gorica, Občinska konferenca S/.PL Nova Goriea ARHIVI X 1987 41 1 8 Dokumentacija, ki dopolnjuje evidenco arhivskega godiva, ki ga bc prev/.cmal Pokrajinski ailiiv v Novi Golici za FWWška služba novc spremembe. Da bi bili zavodi kot strokovne službe čim bližje vzgoino-izobraževalnim ustanovam je zakon določil, da laliko vsaka nbcina ustanovi svoj zcod za prosvetno-pedagoš-ko službo. Izkazalo se jc, aa zavodi, ustanovljeni za eno ali več občin, ni:;o mogli uspešno reševati nalog. Ukvarja-so se predvsem z osnovnimi šolami , medtem ko so vsa druga področja vzgoje in izobraževanja ostajala zunaj območja njihove dejavnosti in zmožnosti. Strokovno so zpvodi sodelovali predvsem z Zi-vod^m za napredek šolstva in Zavodom SR Slovenije za stiokov-no i obraževanje. Novo reorganizacijo prinese zakon o spremembah !n dopolnitvah zakona o prosvetno-pedagoški služb 1965, leta. Ta je v njem definirana kot stro-kovno—proučcvalna in pedagoško-nadzorna služba na 54 ARHIVI X 1987 področju vzgoje in izobraževanja. Ofmina ali več občin s kupa; ustanovi za svoje območje zavod za prosvetno--pedagoško sluibo, predvidena pa je tudi ustanovitev republiškega zavoda. Tako se s spojitvijo Zavoda SR Slovenije za strokovno izotuaževauje in Zjvoda zu napiedck šolstva istega leta ustanovi Za"od za šolstvo SR Slovenije Poleg prosvetno pedagoške službe, ki jo je zavod opravljal /a ohmočje Slovenije, je pripravljal tudi predV ge piednietnikov in nenib načrtov za osnovne in srednje šole, pioučeval učbenike, učiia in učne pripomočke te i dajal stiokovno pomoč zavodom zu prosvetno -pedagoško s'užbo pii njihovem delu in pri usklajevanju delovnih programov. Kijučno spremembo v organizaciji peiiagoške službe pa piinese J969, leta nov zakon o pedagoški služb1. To stuibo opravlja odslej Zavod za šolstvo SR Slovenije, na območju republike pa so organizirane le njegov-; organizacijske enote. Tako organizacijo ohranja tudi sedaj veljavni zakon o pedagoški službi, ki ie izšel !974, leta in jo označuie kot službo posebnega družbenega pomena, ki nadzira in ugotavlja mesnice vanje vzgojno -izobraževalnih smotiov, usmerja in pospešuje vzgojno-izobraže-valne dejavnosti, zagotavlja izvajanje zakonov iij drugih predpisov, skibi za skladen lazvoj vzgojno- izobraževal nega dela z idejno usmerjenostjo socialistične samoupravne družbe. Pnstojna je za nadzor dela in svetovanja pri vseh vzgojno—izobraževalnih organizacijah razen .'i-soko'olskih. Pedagoška služba lahko neposredno ukrepa ali piedlaga ukrepe ter o svojih ugotovitvah obvešča vzgoino lzobiuževalne organizacije, inteiesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in javnost. Zakon vključuje poleg temeljnih določb in nalog pedagoške službe tudi naloge strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje, koi organa SR Slovenije. (Naloge siiokovnega sveta je pred tem delno opiavljal peda30Ški svet, ustanovljen 1965 leta, nato od 1970. letu sTokovni svet Zavoda Sli Slovenije za šolstvo, katerega naloge so od 1980. leta dalje opredeljene v zakonu o -svobodni meniav, deia na področju vzgoje in i/ohiaževania). V obdobju po spiejetju novegu zakona o pedagoški službi je izšlo več piedpisov s podiočja vzgoje i.i izobiu-žcvanja ter v zvezi z organiziranjem državne uprave ki so posredno opiedelili tudi vlogo Zavoda SR Slovenije /:j šolstvo. Le ta je icpubliški upravni organ v sestavi Republiškega koini'eja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kuhuro, ki tudi spremlja in nadzira njegovi) delo. Pri opravljanju pedagoške službe sodelujejo zavod z organi diužbenopolitične skupnosti z družbenopolitičnimi oi-gaimaeijami, organizacijami združenega deia in drugimi samoupravnimi oiganizacijami in skupnostmi, zlasti s področja vzgoje in izobraževanja, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z univei/ama, gospodarsko zbornico in z območnimi gcspodaiskinh zbornicami. Za opravljanje del in nalog na posameznih področjih dela zavoda, ki so glede na naravo, vrsto in načir, opravljanja medsebojno po"e/anat se organiznajo notranje organizacijske enote, sektorji. Tienutno ima zavod iest sektorjev, med njimi je tudi sektor območnih oipini/.aeijskih enot II. Organizacijske enote ZavodaSR Slovenije za šolstvo Zakona o pedagoški službi i/. 1969 in I974. letu določata organiziranje enot Za/oda SR Slovenije za ";olstvo za posamezna območja Slovenije Te določi 1/višui svet SR Slovenije po piedhodneri mnenju občinskih skupš- čin. Enote vključujejo tri ali več občin in so v Celju. Diavngradu, Knpin, Kranju, Ljubljani, Mariboiu, Minski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Oiganizirane so pn načelih določenih s splošnim aktom Zavoda SR Slove nije za šolstvo in sovpadajo z izoblikovanimi območji bivših zavodov za prosvetno pedagoško službo. Enote so nosilci nadzorno -svetovalnega dela in so odgovorne zu pedagoški nadzor in svetovanje na svojem območju, sodelujejo pri razvojno ■prottčcminih nalogah iz delovnega načrta zavoda tei opiavljajo diuge stiokovne naloge i/, svtiie pristojnosti za potrebe diiižbenopnlitičnih in izobiažeralnih skupnosti nu svojem območju. Delo oiga-nizucijskih enot vodijo predstojnik!, ki jih v soglasju s stiokovnini svetom za vzgnio in i/ob raze vu nje ter pristojnimi občinskimi skupščinami imenuje direktoi zuvoila. Obenem so vodje tudi pomočniki ilirektoiju. Pedagoški svetovalei, zaposleni pri enotah, so delavci s posebnimi pooblastili, osebno odgovorni za nadzor nad ilclom vzgojn o-izobraževal m h organizacij območja oziroma za nadzor nad izvajanjem posameznih vzgojno-izobražcval-nili programov predmetnih področij ali predmetov. Ime nuje in lazrešuje jih direktor zavoda s soglasjem Izvršne ga sveta SR Slovenije. Za obiavnuvo pomembnejših strokovnih vpiušunj sklicuje vodja organizacijske enote predstojnik delovne sestanke, ki jim prisostvujejo stio kovni delavci v enoti. Pii obravnavi dela zavoda, delovne ga načrta zavoda, izvajanju delovnega načrtu oigaiiizaeij ske enote, nucinu opravljanja posameznih nalog, odnosov delavcev do dela in stiank delovne discipline ii: diugili vprašanj z delovnega področju eiiole pu na sestankih so delujejo vsi delavci enote. Zu koordiniranje dela, oluuv-navanje načelnih in iliugih pomembnih strokovnih vpia-*anj ■/, delovnega podiočja zavodu, sklicuje direktor stio-kovni kolegij. Kolegij je luhko v n/ji ali šiiši sestavi. Čla ni širših kolegijev so tudi vodje organizacijskih enot, ki so nato dolžni s sklepi sc/.nuiiiti deluvee svoje urganiza-eijjke enote. Z;ivod pripravi letni delovni piograni, s katerim se določijo konkretna dela in naloge, uosilei nulog in loki za izvršitev del. Pri njihovi sestavi zavod upošteva tudi delovne progia-me siiokovnega sveta SR Slovenije za vzgujn in izobiaž.e-vanje izobraževalne skupnosti in posebnih izobraževalnih skupnosti otrc.ikega varstva. Tudi organizacijske eno te pripiavijn delovne programe svoje enote, ki se nato uskladijo na sedežu zuvoda. Diiektoi zavoda izaa po poti ebi podiobnejša navodila o načinu sestavljanja progi a-mov, načitov or^anizaejskih enot. Suinoupiavne pruvi-ee in d nI x u os t i uresničujejo delavci zavodu skladno v. določili statuta delovne skupnosti Njeni člani sestav-jujo ztxjr delavcev, ki se lahko skliče tudi ločeno, po organizacijskih enotah. Svet delovne skupnosti, kjei ima delegata vsaka organizacijska enota pa usklaja stališča med zbori in razglaša sprejele skupne odločitve. Organizacijske enole oblikujejo dclcraei/e za skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih iute resnih skupnosti v občinub, kjei delujejo III. Dok n me n tam o gradivo organizacijskih enot Zavoda SR Slovenije za šolstvo Podat1;! o giadivu so zbiaui pri zavodovi organizacij-sk enoti v Nov,' Gorici, ki je najmanjša med enotami v Sloveniii, njeno območje pa soupada s tistim, ki ga pokriva Pokrajinski ailiiv v \'ovi Gorici. V enoti je zaposle nili osem delavcev, poleg predstojnika in tajnice šest pe ARIIIVI X 1987 dagoškib svetovalcev od kalnih jc en svetovalec sistemi-ziian za podiočje Sol s slovenskim učnim jezikom vita-liji. Nekateri pedagoški svetovalci opravljajo dela in naloge pedagoškega nadzora in svetovanja tudi na območju d i ličili enot, svetovalci drugih enot pa opiavljnjo dela .u naloge na območju novogoriške enote. Zvrsti gradiva, ki imajo v celoti lastnosti arhivsKega grad va: !. program dela organizacijske enote 2, poročila o delu oiganizacijskc enote Oboje obravnavaio na delovnih sestankih, nato pa pošljejo na sedež zavoda. 3 Poročila o s/auju vzgojno izhoražcvabicga dela po področjih dejavnosti za posamezno občino in skupno poročilo za vse občine. Poročila so izdelana na osnovi letnih poročil o uie-sničcvnnju vzgojno i zob i a že val nega dela in let/ih stati»Ličnih poiočil, ki jih vzgojnoizobiaž.evalne oigarizaciie pošljejo enoti. Poiočila o stanju za posamezno občino pošljejo enote pristojnim občinskim izobiaževalnim ski i pu ost i m skupna poročila pa pešiljaje na sedež zavoda. Poročila o stanju pu vzgojnovaist veneni delu pošilja jo skupnostim za otioško varstvo. Poročila se obravnavajo na aktivih lavnatcljev oziroma vodij. 4. Celostni pregledi dela in rlanja vzgojno hobraie vuhiih organizacij, izvedeni pn organizacijah ki so jih določil: z letnim piogiamom dela enote. Poročilo o pregledu je izdelano na osnovi ugotovitev pri piegledu stanja ki so ga svetovalci opravili na določeni šoli. Sestavni del pregledov so tudi poročila o imlm-diulnan pregledu dela ki ga je opravil posamezni svetovalec pri pouku, izvleček iz poročila peda svctnvalcc na pedagoški konferenci vzgojno izobraževalne organizacije. Na stiokovnih sestankih v oigaiiizacijcki enoti obravnavajo le posamezne, pioblematične piimeie. Teze za sestavo poiočila o individualnem pregledu pouka pupiavi zavod, na delovnem sestanku organizacijske enote p jih i z piaktičnih 111 drugih lazlogov dopolnijo Celostni pregledi in gradivo o individualnih pregledih pouka vključno s kopijami picglcdov ki so jih opia\v svetovalci if drugih enot se luanijo le pri organizacijski enoti S Analiza o učnem uspehu v srednjem usmerjenem izohraicvaitju po rcdnvalnih obdobjih Izdelana so slučajne narave, nastanejo po zadolžitvi rcpnbbških ali občinskih (uganovin družbenopolitičnih ali drugih oiganizadj 7 Zapisniki sestankov strokovni!) delavcev enote in vseh dctaivev enote E Zapisniki konferenc ravnateljev vzgojno izobraževalnih organizacij, ki jih sklicuje piedstoinik enote 9. Spisovno gradivo. ki nastaja ob sodelovanju cno:e vzgojno izobraževalnimi oiganizacijam., društvi, družbenopolitičnimi in d i ligi mi organizacijami, upi avnimi organi itd. (vabila programi scminaijev, sklepi poročila, obvestila, analize). Ob nstvaijalcu, oigunizacijski enoti Zavoda SR Slovenije za šolstvo B njegovem gradivu, se zaslavlia dvoje vpiašani: 1. Ali lahko oiganizacijsko enoto ki jc organizacijsko, samoupravno finančno in delno tudi strokovno nesamostojna, vezana na sedež regionalni arhiv valorizira kol ustvarjalca, od katerega bo prevzemal arhivsko gradi vo? (pravibnk o oigani/.aciji in delu zavoda določa, da so oganizacijskc enote nosilci nadzoinosvetcvalnega aela in odgovorne za pedagošKi nadzor in svetovanje na svojem območju, pri drugih nalogah pa le sodelujejo). Upoštevajoč načela ki jih navaja dr. Alojzij Finžgjr v knjigi o osebah civilnega prava bi enot veijetno ne mogli smatrati kot diužbcno piavne osebe, ampak ie družbeno pravna oseba delovna ski:pnost zavoda kol celota (ko! tako jo omenja tudi stalni delovne skupnosti zavoda) in bi zato kot republiški upravni organ sodila v pristojnosti Arhiva SR Slovenije. 2. Izhajajoč iz obeh načel viednotenja dokumenta]-nega giadiva uslvaijalca bi lahko ob pnem načelu, ki gc vori o koncentraciji podatkov ugotovili, da se večina gradiva nastajajočega pri enotah, ki bi ga lahko oviedno-tili kot arhivsko, zbira in lnai i pii sedežu zavoda. Splošni sektci oziroma splošna služba zaveda združuje in op-lavlja vse skupne naloge in tudi vodi arhiv zavoda. Po izjavi predstojnika organizacijske enote v Novi Gorici naj bi pioblemi aihivnanja rešili enotno na sedežu zavoda; o tem se že dogovarjajo. Le zvisti, ko! so poročila o stanju vzgojno izobraževalnega dela pc posameznih občinah celostni picgledi dela in stanja vzgojno izobia-ževabiih oiganizacij, poročila c individualnih pregledih, ki jih opiavi pedagoški svetovalec pii pouku ter zapisniki strokovnih sestankov enote, zap.sniki konferenc lavna-teljev, se pri sedežu zavoda ne hranijo, z izjemo zadev, ki so zaiadi pomembnosti širše obiavnavane ali pa zajete v letnem poročilu o delu enote Opozoriti je potrebno tudi na letna poročila o uicsni-čevanju vzgojnoizobiaževalnega dela in letna statistična poročila, ki jih pošiljajo vzgojno izobiaževalnc o.ganiza-cije pristojni enoti za sestavo zbirnih poročil o stanju vzgojno izobraževalnega dela po podioejih dejavnosti. Le ta so vil podatkov za nevaloiiziiane ustvaijalcc s področja vzgoje in izobiažcvanja. Ob načelu zadostne zastopanosti vseh vrst ustvaijal-cev, z upoštevanjem njihovega pomena za območje, zgodovinsko tradicijo dejavnosti pa lahko ugotovimo da jc enota (vsaj v piimeru organizacijske enote ki ima sedež v Novi Goiici), edini predstavnik te dejavnosti na sever-noprimorskem območni, da je pedagoška služba tudi kontinuirano zastopana in je večino obdobja delovala kot samostojni ustvarjalec (omenim naj. da v Pokiajin-skem arhivu hranimo giadivo Šolskega nadzoiništva Tolmin za obdobje med obema vojnama, gradivo Šolske oblasti ped Zavezniško vojaške npiavo, gradivo Sveta za prosveto in kulturo pii OLO Gorica, giadivo Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Ajdovščina in Gorica do njihove ukinitve 31. avgusta 1969) ter da jc organizacijska enota aktiven dejavnik v diužbencm življenju območja- V primeril odločitve, da tovistni ustvaiiilci ne sodiio v pristojnost regionalnih aihivov bi b.lo prav da bi Ai hiv SR Slovenije ob vrednotenju gradiva Zavoda SR Slovenije za šolstvo upoiteval tudi legionalne posebnosti in pr: zdela" navodila sodeloval z aibivom, v katerega območje sodi organizacijska enota. 56 ARHIVI X 1987 opombe Uredba o uslanovilvi Za"oda za proučevanje Šolstva (Ur. I. LP-S SI. 16/1956) SptcJr zakon o šolsivu (Ur. I. SETKJ, št. ->8/t958) Uredba o Zavoitu za napredek iolslva (Ur. I L RS il. 8/ 19 59) Zakon o prosvelno -peda^oiki slu'•lii (Ur. I 1,RS 51. 4/ t9M) - Zakcn o prcsveino pedagoški sluihi (Ui. I. SRS, il. 7/ 1965) - Zakon o pcd?goiketn svelu SR Stovenijc (Ur. I. SRS, il. tO/1965) Z;:kon o Zavodu za iolslvo SR Shvcnijc (Ur. I. StiS, it. 30/ :) Odredba o vrslah in izobiazhi p<:daso5kiti svHovaletv v zavodih za prosvelno patagciko slu J j (U:. I. SRS il. 11/ !96Sj Od.Dk o -.Ofta^ju k sklopu o spojilvi Zavod,- za napredek iolslva SRS in Zavoita za slrokovnn izobraževanje Icr o preos-.lovaniu teh zavoitov v Zavod za sotstvu SR Slovenije (Ur. t. SRS. il. 30/1965) - Zakon o organizaciji repubfike uprave SRS (U.\ I. SRS, il. 14/1955) Zakon o izobraijvatniti sKupnDslili !n o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRi> (Ur. I. jRc, il. 8/1969) Zakon o pcdagciki službi (Ur. I. S ti j , il. 14/ t %)) Zakon o republiški upravi SR Slovcije (Ur. L SRS, il. 14/ 19691 Odtok o itol jčilvi organizacijskih cnoi Zavoda za iotstvn SR Slovenije (Ur. t. SRS, il. 29/t969) Zakon o odpravi peitagc-Skega sveta (Ur. t. SRS, St. 26/ t9">0) - Zakon o rcpubiiSkiti svetiti (Ui. I. SRS, it. 3/1973, 8/ t9^8, 7,' t9IEU Oitlok o sestavi rcpiiMiikili komilejev (Ur. t. SRS, il. 3/ 1975, 1 t/t980) Zakon o pe-Jagoiki službi Ur. t. SRS, it. 16 ' t S 74) - Zakon o ;vc tu. itn i menja/i dela na področju vzgoje in izo-tvraicvunji (Ur. I. SRS, št. t/1980> Prrvitnik o cftianizaciji in detu Zavoda SR Slovenije za sol sivo, oklobc 1983 l^avilnik o sistemizaciji del in nalog Zavoda SRS '.a *o'sl-vo, maj 1986 - Delokrogi itet in nalog Zavoda SR Stovenijc za Šolstvo, maj 19^6 Sta'ut detovne skapnosti Zavoita SR Stovenijc za iolslvo, maj 19afi Arhivske gradivo fonda ZavoJa zj prosvJ,no-P 'da;;o.ikn službo Gorica 195 3- 1966, Poki finski artiiv v Novi Golici Dokumeniaino gradiv«. Organizacijske enoie Zavoda SR Stovenijc za Šolstvo v Novi Gorici Uslnc infcrniacije prcdslojnika in lajnice O-ganizacijske enote Zrvodu SR Stovcnijv v Novi Gotici AntoSa Lcskovcc. Ori:aniza:ija uruihoniti tuib po osvo-bodilvi, Arliivsko gradivo v Sloveniji po osvobodim, Ljuotjana I 978 sir 117 t4t Alojzij Finžgar, Os:bc civilnega prava, Ljubljana, 1976 ZUSAMMENFASSUNG ScImftgutbewartung der Organisauonseinheiten der <\n stalt der SR Slowenien fürs Schulwesen Vlasta Tul Die Gesetz,e über den pädagogischen D jnst von 196? und 1974 bestimmen die Organisierung der Einheiten der Anstalt der SR Slowenien fürs Schulwesen fiir einzelne Gebilete Sloweniens. Früher wurde dieser Dtenst von den bei den Gemeinden gegründeten sei beständigen Institutionen für bildungspädagogisehen Dienst geleistet. Die Einheiten, die nach dem vorangehenden Gutachten der Gemeinde Versammlungen vom Exekutivrat der SR Slowenien mit neuer Gesetzgebung festgesetzt werden, sind Träger der Anfsichts und Bcratnngstätigkeit und tlir pädagogische Aufsicht und lleralnng 'n ihrem Gebiet veranlworllich. Sic arbeiten bei den Erzichungr Forsch-ungsanfga^en aus dem Arbeitsplan der Institulion mit unu lcislcn andere Fach aufgaben ans ihrer Zuständigkeit für Bedürfnisse der gesellschaftspolitischen und Bildtmgs-gcmeinschaflcn in ihrem Gebiet. Im Zusammenhang mit dem RegistralUrbilder und seinem Schriftgut können zwei Fragen gestellt werden: 1) Kann eine Organisationicinhcit. die organisatorisch selbstverwaltend, finanziell und teils auch faelich unsel beständig, auf ihren Sitz gebunden ist und folglich nicht als gcscUschaftsrcchtL che Person angesehen sein konnte, vom Regionalarcliiv als R"gistratnrbilder, von dem es das Archivgu t übernehmen wild, bewertet. 2) Die Mehrheit des bei der Einheiten entstehenden Archivgutcs könnte desgleichen auf dem Institutionssilz. bcwcrlet werden, da es dorl gesammelt wird. Es bleib: aber das Problem betreffend die vollstiindi gc und individuelle Erziehun^s liilduugsorganisalionen, die Protokolle der fachlichen Stiz.ungcn bei den Einheilen u:id die Protokolle der Direklorcnkcnfcrenzen, wo ruber es keine Daten auf dem Institutionssitz gibt, mit der Ausnahme der Angelegenheiten, die dank ihrer Wichtigkeit breiter erörtert werden oder im Jahresbericht über die Tätigkeit dieser Einheit umfaßt. Es muß auch auf die Jahresberichte über die Realisierung der Erziehungs-Aiisbildungsarbeit und d'e statistischen Jahresberichte, die die Erziehnngs; Ausbtldungsorg^ni-sationen der zusländingen Einbcil vorlegen und die Berichte über den Zustand der Erziehung*1 Ausbildung-sarbeii nach den Tätigkeitsbereichen zusammensetzen, hingewiesen Diese licrichtc sind Datenquelle für die nnbewerteten Registratnrbilder vom Erziehungs und Ausbildungsbercich Neben dem Grundsalz über genügende Vertrctenkeit alleratigen Archivgutbilder, mil Beachtung ihrer Bedeutung für das Gebiet, die geschichtliche Tradition, können wir aber feststellen, daß die Einhcil (wenigstens im f alle der Orgmisatioriiciiilieit mit dem Sttz in Nova Gorica) aer einzelne Vertreter dieser Tätigkeit in diesem Gebiet ist, daß der pädagogische Dienst hier ständig anwesend war, daß den größten Teil der Periode als selbständige Anchivgiitbilder tiitig war und daß er auch heute ak tiv ins gesellschaftliche Leben im gebiet eingeschlossen ist. Im Falle der Feststellung, daß dicsarligc Arcivgulbil-der nicht in die Zustiindikcit der Region alarchive fallen, wäre es zu/echt,daß das Archiv der SR Slowenien anläßlich der Sehriftgnibcwertung der Anstalt der SR Slo wenien fürs Schulwesen auch die regionalen Eigentümlichkeiten ii Rücksicht nehmen und beim Anwcisungzu-sammensetzen mit dem Archiv, in dessen Gebiet die Organ1 sationseinheit fallt, zusammenarbeiten würde. ARHIVI X 19R7 57 Valorizacija društev Boris Rozman Pomen društev Danes pri društvih ne gre za politično združevanje občanov ampak za združevanje zaradi kulturnih prosvetnih umetniških strokovnih, znanstvenih, športnih, socialnih, humanističnih in podobnih potreb in intere sov, 1 Ravn;] zaradi tega pa društva nimajo taksnega pomena kot so ga imela nekoč. Ne moremo in ne smemo pa trditi, da so danes društva brez pomena, še zlasti, ko se ie začela vse bolj uveljavljati krajevna zgodovina. Ta je začeli1 preučevati tudi tiste, za nekatere manj pomembne dogodke ki svetu res ne daje nič pretresljivega, zato pa daje veliko kraju kjer so ec ocHjaH. Gradivo za te pomembne majhne dogodke pa so raziskovalci zaceli iskati in jih še iščejo pri društvih oziroma ustano vab ki hranijo njihovo gradivc. Zlasti pri ti: tih ki so bi la nekoč aktivna in so s svojim delovanjem opozorila nase.2 Odnos društev do gradiva Velikokrat je njihnvo iskanje zaman. Gradiva ne naj-deio in to kljub temu, da so društva nekoč poudarjala hranjenje gradiva, ki je nastajalo pri njihovmi delovanju l' i mnogih društvih so določili posebnega človeka ar arhivarja, ki je oil zadolzen za varovanje arlvvskega u. dokumentarnega gradiva društva. Kako pa danes društva ravnajo z dokumentarnim ir, arhivskim gradivom ni potrebno posebej poudarja.. Vsem je znano da je le peščica takih društev, ki se zavedajo svoje funkcije in vloge v družbi, kjer delujejo hi da varujejo gradivo tuko kot je potrebno. Delo pr; društvih je le prostovoljno, kar je eden izmed poglavitnih vzrokov za slabo ohranjenost gradiva. Torej bodo tudi bodoči raziskovalci imeli enake, če ne še večje probleme, pri iskanju arhivskega gradiva društev saj pii mnogih tudi zelo aktivnih društvih nimajo že nekai let starega gradiva. kaj šele starejšega Odnos arhivskih institucij do društev V veliki meri smo za tako stanje na terenu odgovorni tudi delavci v arhivih, ker se Se vedno premalo zavedamo vrednosti in pomena društev ki delujejo na našem področju, že res, da pišemo članke^, izdajamo priročnike4 organiziramo seminarjeS 7M člane društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, pa ravno pf najf omembnej-šem faktorju odpovemo. Ta pa je: osebni Stik, pogovor, sodelovanje in vztrajnost. Pri društvih je potrebno vedno znova in znova poudarjati vlogo in pomen, ki ga imajo in kakšno vrednost ima gradivo, ki nastaja pri njihovem de-lovnju. Pozabljamo pa tudi, da pri društvih zelo malo vedo o naših institucijah, njihovi vlogi, kaj šele o naših nalogah in delu, ki ga opravljamo Ko bomo enkrat zapolnili tudi to vrzel, se bomo istočasno znebili problemov, ki nastajajo pri prevzemu gradiva društev v arhiv. VALORIZACIJA Kot je znano, je za dobro valorizacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva, tudi društev, treba imeti razvid nad vsemi ustvarjalci, njihovimi pristojnostmi i medseboj- ni povezavi. Potrebno pa je imeti tudi pregled nad gradivom. ki ga ustvarjajo. Istočasno morajo biti ustvarjalci v naši republiki enotno valorizirani,^ Pri 2307 društvih, kolikor jih deluje nu področju 14 občin, ki jih pokriva Zgodovinski arhiv Ljubljana za področje mesta in zunanje IjnMjanrke regije8, pa je nemo goče dobiti pregled nad celotnini gradivom ki gi ustvarijo, kuj šele vse to gradivo prevzeti. Vsa društva le niso enako pomembna, niso enako aktivna. Razlikujejo se po vrstah dejavnosti številu članstva delujejo v različnih kraji1!... ir. kliub temu. da pri vseh nastaja arhivsko gradivo smo bili primorani napraviti izbor oziroma selekcijo in določiti tista društva, katerih dolžnost bo, da zaradi svoje aktivnosti arhivsko gradivo predajajo Zgovodinske-mu arhivu Ljubljana. Stanje pri pravi valorizaciji Ko pogledamo uradne liste iz let 1981 in 1982, kjer so Wle izdane prve odredbe o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bomo prevzemali v arhive "idimo, da se tega nismo držali. Valorizacija društev je biia opravljana prehitro, s tem pa preveč površno. Plemen t i, potrebni za dobro valorizacijo so se upošteva !i le delno, še to bolj na pamet du o kako enotnosti ne govorimo. Nihče si ni niti predstavljal, daje ob upoštevanju vseh možnih elenientov.ki so nam na voljo tudi s trdi ti delom težko opraviti temeljito in dobro valorizacijo društev ali pa se nobenemu ni zoelo vredno dovoli potruditi. Drugače si namreč ne znam predstavljati, da v nekate rili občin ali, kjer deluje 65 (Mozirje), 66 (Laško) in celo 99 (Brežice) društev n::mo valoriziral' niti enega ^amega društva, medtem ko smo v nekaterih občinah mogoče pretiravali saj smo jih oa 137 delujočih valorizirali 42 (Koper) ali od 185 (Nova Gorica) 51. Končno se vidi, da je vsak arhiv opravil valorizacijo po svoje, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici je tako od 696 delujočih društev valoriziral 164 (23,6 %), Pokrajinski arhiv Koper pa od 441 84 društev (19/14 '). Na drugi strani, mu smo bili v Zgodovinskem uiliivn Ljubljana in Zgodovinskem arhivu v Ce! ju veliko bolj rigorozni. Oa 1078 delujočih društev so jih v Celju valorizirali le 48 (4,4 %) in od 2307 na področju ljubljanskih občin smo jih valorizirali 46 (1,99 %). Zavedati se te treba da posamezni arhivi poknvajo večie število občin (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhi^ v Celju Pokrajinski arhiv Maribor) oziroma maniše fPokarjinski arhiv Nova Gorica, Zgodovinski arhiv " Ptu-iu, Pokrajinski arhiv Koper) in imajo različno število zaposlenih, kur tudi /plii a nu delo z društvi in na valorizacijo. Nova valorizacija Pri poi, kusu nove valorizacij pa se zopet nisem povezal z ostalim aihivi pač pa sem skušal upoštevati vse, kar jc bilo o valorizaciji že napisanega in predlaganega Najprej sem na osnovi registrov društev in seznamov organizacij in enot skušal dobiti pregled nad društvi. Za vsako občino posebej sem ugotovil število delujočih društev. Vsa društva sem nato razvrstil po vrstah in sicer 58 AKM1V! X 1987 na dva načina: način, kakršnega imamo v arhivu, po katerem društva delimo na (i vist in način, ki ga ima republiški sekretariat za notranje zadeve, po katerem društva delijo na 23 ^rst Poseben način klasifikacije društev pa ima Zavod za statistiko 9 Ta loči društva na družbene organizacije in društva, ki se nahajajo v sklopu treh panog: 1. K¡¡llitra, umetnost hi informacije (področje 17) obsega več skupin in pedskupin enakih dejavnosti in sicer: a. kulturno izobraževalno dejavnost (dejavnost delavskih in ljudskih univerz in drugih kulturnih domov, kulturno prosvetnih centrov, društev ipd.) b kulturno- umetniške dejavnosti (odrsko glasbena dejavnost) 2. Telesna kuhara ¡por! in rekreacija (področje 12) ravne tako obsega več skupin: a. organizacije, driišti-a in klube poklicnega športa b. organizacije, društva in klube amaterskega športa (društva, klubi, sekcije in aktivi tekmovalnega amaterskega športa) 3. !)ružbeuopolitične m družbene organizacije in društva (področje 14) ta panoga obsega: a družbene organizacije i družbene organizacije S socialnočlovckoljubnimi cilji, družbene organizacije za Širjenje tehnične kulture, poklicna (strokovna) združenja in društva in druge družbene organizacije) b društva (organizacije združevanja občanov za razbijanje raznih prostih aktivnosti)1 C S tem se m ugotovil, kakšne vrste društev in koliko društev deluje na področju neke občine. Da hi ugotovil pomembnost društev, njihov historični in krajevnih pomen, zgodovinsko tradicijo okoliščine, v katerih, delujejo, njihove posebnosti pristojnosti povezavo, aktivnosti in obseg dejavnosti, sem začel aruštva obiskovati. Kot sem že napisal, je vsa društva nemogoče obiskati, zalo sem se odločil za obisk pri petdesetih društvih vseh vrst in na njihovi osnova že dobil prve orientacijske točke, ki serr. "h upošteval pri valorizacij i. Dobil pa sem rudi pre gled nad samim g-adivom, ki nastaja pri njihovem delu Le tnga moraš imeti, če želiš valorizacijo ilobro opraviti. Zanimal sem se zlasti za ohranjenost gradiva, njegove vrste, pomen in vsebino, čas in kraj njegovega nastanka, njegove avtorje in podvajanje.1 1 Zveze društev 7veze društev so se mi zdele vse enako pomembne in jih nisem valoriziral. Pomenijo posebno obliko prosto voljnega združevanja društev za uresničevanje skupnih ciljev Društva se lahko zdruzujejo v najrazličnejše oblike povezovanja — rcg;onalne zveze, strokovne področne zveze, republiške ipd Tudi zveze društev se lahko povezujejo v zveze na ravni republike. Društvo je lahko hkrati član več zvez lahko pa tudi izstop, iz zveze društev ali pa v tako zvezo sploh ne vstopi. Vendar, če je društvo član zveze, ima do nje določene obveznosti Tako jo mora obveščati o svojem delu, načrtih, potrebah in uskladitvah, ki so bi'e narejene, ln ko bo arhiv prevzemal gradivo zveze, bo z ni o prišlo v arhiv tudi gndivo ncvaloriziranil drušiev.l? Kje se 5e nahaja gradivo društev Posamezne vrste gradiva društev se nahaja tudi pri drugih institucijah Zavod za statistiko (samo za kulturna in športna društva), ki ima od leta 1976 točno cvi-dcnco društev, služba družbenega knjigovodstva, Socialistična zve/.s delovnega ljudstva društva tu usklajujejo svoje interese t. interesi drugih družbenih dejavnikov, občinski upravni organi. Vse to sem upošteval pri valorizaciji. Velikokrat se mi je društvo zdelo nepomembno ker pa sem gledal tudi na ustrezno zastopanje društev vseh vrst na celotnem področju, ki ga Zgodovinski arhiv Ljubljana pokriva, sem zajel v ta okvir tudi mar pomembna diuštva. Primer na občini Kamnik Tu bolj ali manj aktivno deluje 114 društev. Po vrstah dejavnosti jih je 70. Največ je kulturnih, športnih in gasilskih. Pri prvi valorizaciji jc bilo zajetih le Šest drnštev: tri kulturna, eno planinsko gasilsko in lovsko. Poleg njih pa sem ua osnovi vseli elementov, ki naj bi bili potrebni za dobro valorizacijo, zajel še šest novih s katerimi sem pokril področje športa, turizma in Rdečega križa. Istočasno pa sem se odločil Še za društvo diabetikov, ki sem ga uvistil pod ostalo. (Priloga 1). Nekaterih vrst društev nisem upošteval, zato pa sem jih zajel pri valorizaciji v drugih občinah, kjer igrajo pomembnejšo vlogo. T tko sem v Štirinajstih občinah zajel vse zveze in vse vrste društev. Za katera društva oz. drnž.bcne organizacije sem sc v Kamnik u odločil, pa kaže priloga 2, ki "¡cm c sestavil na podlagi Zavoda za statistiko. Zaključek Tako sem od 2307 društev valoriziral 141 društev (6,11 %), ki jih bodo pristojni organi po posameznih občinah razglasili, da bo Zgodovinski arhiv Ljubljana od niih po času, ki ga zalitega zakon, prevzemal arhivsko gradivo (priloga 3).l 3 Zavedam se, da ta valorizacija zopet ni popnlua, saj nisem obiskal vseh drriUev, njuiova aktivnost se neprestano spmminj.n, istočasne pa se previjajo nova, ki že ob ustanovitvi pokažejo na svojo vlogo in pomen. Te okoliščine pa bit zopet potrebno pošte/a-ti pri poizkusu nove valorizacije, ki jo bo potrebno čez oet let zopet po:ioviti ali popraviti Pet let jc ravno toliko, da se že ugotovi aktivnost določenega društva. Vse je zopet odvisno od posameznih arhivov. Vseeno pa menim* da pri valorizaciji društev ne bi smeli biti preveč sirokopotezni in da proccntiralno un bi smeli preseči 10 % (pri tem mislim zlasti na arhive ki pokrivajo večje število jbčin), ker bi v nasprotnem primeru samo razvrednotili valorizacijo. Vseeno pa sc pojavi vprašanje al: bo gradivo vseh teh vateriz.ranili društev prej aH slej res pr.šlo v arhiv? Iz prakse že vemo, da jc to nemogoče in noben zakon nam pri tem ne pomaga. Tbičen primer je ravno občina Kamnik, k>er delujeta Delavsko prosvetno društvo .Solidarnost in Prvo slovenske pevsko društvo Lira. Kljub sproženemu postopku glede prevzema arhivskega gradita nismo ničesar dosegli. ARIIIVi X 11987 S9 Drnšlva «i glede lega res i:ekaj posebnega in zato potrebujejo poseben način pristopa /lasii, če liočenio od njih dobiti gradivo. Pristop pa je v prvi meri, kol sem že njpi;al, odvisen od osebnega stika, pogovora, sodelovanja iti seveda vzlnijnoslr. OPOMBI- Idi, Lovio 9ium: Temeljne značilnosti nove pravne uieditve zdrnie vanja občanov v Ji nit vj, Lj uhlja m I y 75, sti. 2 2.1*omeii dmilcv v slovenski zgodovini, kot tudi vse, kar je v zvezi z arhivskim gradivom druStev (havno nicjanje drutlev na Slovenskem, piavua osnova vairtva arhivskega ¿^Ta.«J:va d i uitev, pisarniško poslovanje,,,) je temeljito iazlo?eno v priročniku za delo z dokumentarnim gradivom dmitev; Vaistvo arhivskega giadm dmitev, i/Sel v Liuliljani leta 1986. Omeniti velja tudi Priiočnik za iloknmentaiiste kult "miti oi-ganizaeij, delo l'etr;i Rilinikaij-', ki je izicl v Ljubljani 1980 leta 3. V glavncni gic za članke v lokalnih glasilih in Kulluinem poročevalcu. 4 glej opombo 2 5. l*rvi tak seminar jc bil 13. decembra 1985, ki ga jc na pobu Jo Z KOS organiziiaia mestna ZKO, ZAL pa jc poskibelza sire-kovno plat. 6. Diuitvo hi moralo arhivu izročiti arhivsko graJivo v izvir liku, urejeno, tehnično opremljeno, popisano in v zaokio/cnih m kompictnih celotah (Ui. I. SRS it. 34"SI, sti. 2057). toda ponavadi liga oil njih nc zahtevamo, saj smo sicčni, da sploh kaj dobimo. 7.Tega mnenja so bili arliivisti ic na 1'tnju, kjer so maja 1980 lazpravljali a valorizaciji ustvaijalccv. Teze in zaključki pa so bili objavljeni v Arhivih, letnik 111, Številka 1-2, Ljubljana 1980,.sti IP-20. 8.Gre za M nhčin: O.rknica, Domžale, Giosupljc, Kamnik Kočevje, Litija, l.o^alce, Ribnica, Vrhnika in S ljubljanskih občin. 9. Vi-.te druilev se dajo ra/biati iz pnlog ), 2 in 3 Razmislili pa bL h;io poirchuo glede enotne klasi Ti kaeije ilruilev pri vseli ustanovah. 10.Gie za klasifikacijo, ki ne da praveja vpogleda nad druitvi. Tako ntorai vse iportne zveze vpisovati pod družbene organizacije, Spoitna diuitva pa, ki jili povezujejo, pod diuitva. V nekatere lubrikc pride preveč vrst iliuitev. Tako npi. pridejo pod lubrika druge družbene oiganizacije vsa gasilka, lovska, ribiika, čebelarska, turistična diuitva, kol tudi diuitva prijateljev mlailme in zveze rezervnih vojaikih ,staic5ih;v rubrike dinstva pa je potiebno vpisati vse oiganizacije, kjei se zdm iujejo v lažnih prosiih aktivnoslih, knt npi. diuitva prijate! j 'v narave, filatelistov, liilihafilnv. . 1'oudariti pa moram tudi do, da ;o posami-zna druilva iste vrste oil občine du občine lazlično klasifieiiana. 11.Namenoma ne navajam vi.st arliiskega giad^va druilev, saj jc bila valoiizaeija aihivske^a gradiva itruilcv že temeljile ob delana. Glej Ailiive, letnik Vil, it. 1 2 Ljubljana 1984, sti. 47-51, Urejanje, odbila nje, popisovanje in izločanje arhivskega gladiva drnStev arhivu in priiočnik Varstvo arhivskega gladiva druitev za delo z ilnknnientamim in arhivskim gradivom, kjei je objavljena ista vendar dopolnjena tema, na Saneh 52 itn 62, PiiioČnik je izid v Ljubljani leta ^Sfi v sodelovanju Zgodovinskega aihiva Ljubljana, Zveze kullur uih organizaeij mesta Ljubljana in Zveze kulturnih oigani-z,~eij Slovenije, 1 2. Zvoz posebej nisem poudaijal. Ob tem, ko govorim o drušl-vili. mislim lavno tako nanje, saj so z njimi povezane, 13. Dmitev za celotno pndiočje Stiiimijslih občin nisem lazvrstil po vislali dejavnosti, hiloga 2 kaie s;uno diuitva, picdlagana za novo valorizaeijo. Priloga 1 Občina K*\MNIK Vrsta dnšlev (po RSNZ) 1. Kulturno prosvetna 2 Znanstvena 3. Strokovna 4. Ljudske lelmike Športna 6. Planinska 7 Taborniška S Turistična 9. Počitniška 10. Šahovska 11. Sirelska 12. Lovska 13. Ribiška 14. Gasilska 15 Rdeči križ 16. Invalidska 17. Rezervni vojaški starešine 18. Sludentska 19. Prijatelji mladine 20. Espcranlska 21. Filatelistična 22. Duhovniška 23. Ostala .SKUPAJ Vrsta drušlev (arhivi) 1. Si rok ovna 2. Kullurua 3. Gasilska 4. Sporlna 5. IIttmanitarra 6. Or.lala delujoča drušl va 17 1 5 21 1 2 5 1 22 9 1 10 1 14 114 9 17 22 34 9 23 valori- predlog zimna za novo 1982 valorizacijo 12 12 60 ARHIVI X 1987 Priloga 2 Predlog za novo valorizacijo društev (otsega Ljubljuno, Cerknico, Domiale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, L ti-jo, Logatec, Ribnico in Vrbniko) Vrsta društev (po RSNZ) L Kulturno prosvetna 27 2. Znanstvena 3 3. Strokovna 12 4. Ljudske tehnike 6 5. Športna It 6. Planinska 5 7. Taborniška 2 8. Turistična 6 9. Počitniška / 10. Šahovska 1 11. Strelska 3 12. Lovska 5 13. Ribiška 2 14. Gasilska 11 15. Rdeči križ 5 16. Invalidska 2 17. Rezervni rajaški starešine 3 18. Študentska / 19. Prijatelji mladine 2 20. I-spcrtantska 1 21. Filatclistična 2 22. Duhovniška / 23. Ostala 15 SKUPAJ KAMNIK 141 od^O^ <6.11 %) P Jogi 3 DruStva 12 Delavsko kulturno društvo .Solidarnost Kamnik Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik Konjeniški klub Komenda Društva 14 Planinsko društvo K-imnik Društvo diabetikov Kamnik Turistično društvo Kamnik Filatclistično društvo Kamnik Družbene o.-ganizaeijc 12 Zveza tclcsnokulturnih orgai. zaeij Kam lik Družbene organizacije 14 Lovska družina Kamnik Krajevna organizacija Rdečega križa Kamnik Občinska gasilska zveza Kantnik ZUSAMMENFASSUNG Vereinebewertung ¡iuris Rozman Für eine gute linwertung der Vereine muß man Obersicht über alle Vereine, ihre Zuständigkeiten und gegenseitige Gebundenheil, sowie auch über das in den Vereinen entstellende Schriftgut haben. Bei 2307 Vereinen, wieviel es in Gebiet von 14 Gemeinden gibt, für welche das Historische Archiv Lji'bljann Türe Stadtgebiet und für äußere Ljubljanuer Region zustandig ist ist aber eine Übersicht über vollständiges Schrif'gut, was erst all dieses Schriftgut zu übernehmen. Alle sind ja nicht gleich wichtig, gleich aktiv. Sic unterscheiden sich nach den Weisen der Tätigkeit der Mitglic dcrzahl, sie sind in verschiedenen Orten tatig . Trotzdem, daß bei allen das Archivgut entsteht, waren wir bemüßigt, die Auswahl bzw. die Bewertung zu machen uiiü dinettige Vereine festzusetzen, deren Verpflidituir wird, wegen ihrer Tätigkeit das Archivgut drin Historischen Archiv zu übergeben. Der Autor beschreibt das agnzc Valorisierungsvertah-ren und macht uns mit allen Problemen, auf welche er bei seiner Arbeit gestoßen ist, sowir mit ihren Lösungen, bekannt ARI t i V1 X 1987 61 Arhivsko gradivo drušlev slovenskih cseljencev Milica TreMe - Šlolja Če smo v preteklih desetletjih v domovini merili kui-(urno raven ali knltnriio osveščenost po lem, kolib o in kakšna društva ¿o bila in kako aktivno so delovala, potem je tako pomerjanje še vedno in toliko boli med društvi naših izseljeneev. lo najnovejših podatkih ima Slovenska izseljenska matica podalke o dejavnost, naslednjih slovenskih društev: v Kanadi za 62 še aktivnih in že uKinjenih društev, v Latinski Amerik za 10 društev, v Avstraliji za 34 društev v Združenih državah Amerike kar za 40 društev, v Evropi pa za 20 društev izseljencev. V to število niso všteta društva in klubi zdomcev ali ljudi na začasnem dcln v tujini, ker o njihovi dejavnosti vodijo evideneo druge organizacije. Za to zborovanje svoja izvajanja omejujem le na društva slovenskih izseljencev v Kanadi, saj jih druži po dobna deiavnost, pa tudi njihovo delo ze kar dobro poz nam. Trdno pa sem prepričana, da tudi na drugih kontinentih slovenska društva negujejo tradieije tako kot kanadski Slovenci, le da so morda društva številčno različna in delujejo razbčno oddaljeno od matične dežele, v različnih delovnih pogojih, pa tudi z več ali mam po inoči iz domovine. Doslej se za arhivsko gradivo teli, ta ko pomembnih soustvarjalcev naše kulturne zgodovine, ni nihče posebno zanimal, vsaj tako ko so mi zatrjevali funkcionarji društev s katerimi sem se srečevala v Kanadi ob svojili dveh delovnih obiskih. Društva poleg globoke želje po ohranitvi slovenske besede in naše kulture, v strahu pred neizogibnim, prehitrim procesom stapljan-ja s kulturo narodov okolja, v katerem sedaj živijo, nso čutila niti videla potrebe po organiziranem ohranjanju svoje dejavnosti M zapisanih virih. Člani društev so mi zagotavljali (za dve društvi sem celo napravila kasetni zapis z vsemi dosedanjimi predsedniki), da bi raje ponovno sezidali društveni dom kot pa da bi pisali npr. zapisnik Zato je bilo njihovo presenečenje toliko večje, ko so v Rodni grudi1 julija letos, ravno pred mojim prihodom v Kanado, prebrali o tem, da je arhivsko gradúo, ki pa ustvarjajo, neprecenljiv dokaz o njihovi pripadnosti matičnemu narodu, slovenski besedi in kulturi, pa čeprav jk 'legujejo tako daleč od doma in že toliko desetletij. V lazpravi sem se naslaniala na lastne izkušnje ob zbiranju arhivskega gmdiva Slovenskega kulturnega društva Trg-lav v Londonu, v provinci Ontario m pri Slovenskem pr< morskem društva Simon Gregorčič v Torontu decembra 1985. Upoštevala sem tndi veljavne zakonske predphe in napotila v priročnikih in razprave, ki so jih arhivski strokovnjaki namenili društvom v naši ožji domovini. S prispevkom sem želela vzpodbuditi društva, naj zberejo čim več zapisanih virov o svoji pretekli in sedanji dejavnosti, preden jih zob casa ali nevednost uniči. Hkrati pa sem želela opozoriti na tiste vrste arhivskega gradiva, ki nai bi bilo tudi nasa kulturna dediščina. Med dejavnostjo, ki jo negujejo kulturna društva slovenskih izseljencev in društveno dejavnostjo tuka^njil društev v oblikah dela ni bistvene razlike. Bistvena razr ka paje, da delaio v drugačnih pogojih, da delujejo zunaj naših teritorial lih meja, da njihovo delo izvira iz močne ga čuta domovinske ljubezni in da med njimi vsai nam ne bi kazalo delati selekcije pri določanju ustvariaicev, od katcrili bi domovina zbirala arhivsko gradivo pa čeprav samo v fotokopijah ali presnetega na drugi tehniki. Pri zbiranju gradiva nastane naravna selekcija z ozironi na večjo ali manjšo naklonjenost in povezanostjo Z domovino. Vi navajajo, da je bilo prvo večje zbirališča Slovencev v Kanad, v Kirkland Laku, Ontano, pri dramskem društvu, tako po letu 1930. Pred tem letom so se ljudje težko večkrat sestajali, saj jih je ekonomska kriza silila k preseljevanju iz kraja v kraj za delom. Manjše število izseljencev je sodelovalo pn ameriških podpornih društvih. Toda. ko so bila ta v Kanadi, kjer so imela svoje po družniee, razpnšena, so začeli razmišljati o svojih oblikah delovanja in združevanja. Tako so leta 1932 ustanovili Pipa klub. h: pravil tega društva, ki pa so se jih člani strogo držali je razvidno da ic moral vsak član plačati v društveno blagajno kazen lO centov, če ni imel S seboi pipe, po kateri ga je lahko drug član društva vprašal kjerkoli in ob kateremkoli času. Tako si ie malo za šalo, malo zares društvo ustvarilo prva finančna siedstva 7 zbranim denarjem je pomagalo članom in svojcem članov ob družinskih nesrečah, ker šc ni bilo organiziranega zdravstvenega zavarovanja Člani so se naslavljali z "brati". Tako je bila 22. februarja 1933 ustanovljena Slovensko--kanadska podporna zveza. Skupščina, k' jc sledla jo na prvi redni seji dne 26, mar ea 1933 to ustanovitev tndi potrdila. Po r ulicvih arhivskih virih naj bi se temu društvu aprila 1933 priključilo tudi neko že prej delujoče dramsko društvo, da bi s svojo dejavnostjo pomagalo zbirati finar čna sredstva za pomoči. Vendar, arhivskega gradiva o tem dramskem društvu nisem mogla zaslediti za obdobje pred pripojit /ijn, ker se je baje zaradi mnogih selitev izguhilo. Zveza hrani obsežno dokumentacijo o svojem delovanju pristopne izjave, članarine, knjige članov za vsa le ta, knjine umrlih članov, popolno kartoteko z vsemi spremembami za vsakega člana preeei korespondence nrejeno finančno dokumentacijo, in eelo zapisnike od leta 1933 do 1940, k, so lepo zbrani v zajetni knjigi zapisnikov, pa tudi kasnejše zapisnike imajo, le da -e vse to gradivo arhivsko Se neurejeuo. Večina gradiva je bila pre dana med prejšnjim in naslednjim predsednikom Med letošnjim poletjem pa mi je uspelo večino gradiva dobiti v prostore farme v Beamsvilln, kjer je sedaj sedež glavnega urada in gostujejo v piostorih odsek;) št 13, Planica, llamilton. Med leti 1935 in 1936 jc vznikla akcija za pridobitev pravice poslovanja tudi po ostalih slovenskih naselbin ali v Kanadi. Zamisel jc kanadska vlada realizirala šele marca 1940, ko je podporna zveza dobila tudi ime vzajemna podporna zveza Ulcd, s sedežem v Kirkland Laku, ki so ga imenovali glavni urad Dobili so tndi dovoljenje za ustanovitev odsekov po vseh predelih Kanade kicr žive 62 ARHIVI X 1987 Slovenci. Tako so odseki, ki so deloval' že med leti 19*53 in 1940, dobili tudi pravno možnost za svoj obstoj in delo. Od tedaj aktivno delujoči!) I7 odsekov jih danes po reorganizacijah uspešno deluje še 10 in sicer: Odsek it. 1 Wed - Kirkland Lake, Ontario, Odsek št. 3 - K-ku Timmis, Ontario, Odsek št. 6 Zvezda Vancouver, B.C., Odsek št. 7 - Jadian - Poit Aithur, Ontario, Odsek št. II Edinost Toronto, Ontario, Odsek št. 12 Novo mesto — St. Catharines, Ontario, Odsek št. 13 Planica Hamilton, Ontario, Odsek: št 14 — Sloga — Kirk-la;;d Lake, Ontanc Odsek št. 16— Gorica New Toronto, Ontario Odsek št. 17 — Turjak -- Noranda, Quebec in seveda glavni odbor, s preseljenim sedežem iz Kiikland Laka v llamiltonu.5 Poleg arhivskega grauiva galvnega urada, ki ga bodo v društvenih prostorih po izdelanih navodiliJ uredili v letošnjih zimskih mesecih, smo se dogovorih za »nanje gradiva od raznih hraniteljev še za društvo 13 - Planica, Hamilton in Odsek št. 12 Novo mesto, St. Catharines. Za društvo L.pa Pnrk. ki je rzšlo iz Odreka 12, sem uspela gradivo «rbrati in pripiavljam posebno knjižno izdajo. Vse odseke in glavni urad vezejo enotna piavila društ venega obnašanja in delovanja in sodijo v kategorijo t.i 'profitable" organizacij Drugo kategorijo društev sestavljajo "non piofitablc" organizacije ali vsa ostala kulturna Jiuštva v Kanadi. Ve čina ¡ih je locirana na t.i. Niagarskem polotoku, saj so naujgodnejši življenjski pogoji vabiti priseljence na to območje. Po evidenci Slovenske izseljenske matice delujejo zunaj province Ontario naslednja kulturna društva: Slovenski klub, Winnipeg, Manitoba, ki je bil ustanovljen leta 1953; Slovensko--kanadski klub, Calgary, Alberta, ustanovljen 1965. leta, Slovensko špoitno diuštvo Triglav, Montreal Quebec, ustanovljeno leta 1976; Ribnica Hunting and Fishing Club, Monteral Quebec, ustanovljen leta 1984; Slovenian club, Okanagan, British Columbia, ustanovljen leta 1981; Expo 1936, Vancouver, B. C., Slovensko—kanadsko diuštvo, Edmonton, Alberta, Juge slav—Canadian radio association v Vancouviu, B C4 in seveda vsi Odseki VPZ Bled zunaj Ontaria. Ob vrstah arhivskega gradiva k) ga ustvarjajo tudi naša društva v domovini (/vpisniki, piavila, dokumentacija o registraciji, premoženjsko—pravne zadeve, dejavnostno gradivo in še nekatere), so specifične vrste arhivskega gradiva, na kateie moramo bit) zlasti pozorni, ko zbiramo arhivsko gradivo društev slovenskih izseljencev. a) Pri mnogih d i ustjih je kdaj delovala slovenska dopolnilna Šola, ko; pri Kanadsko slovenskem društvu v Alberti do leta 1984, Slovenskem društvu v Ottawi, pri Slovenskem kulturnem in zabavnem društvu Triglav v Londonu, Ontario, pc najnovejša pi Slovenskem mu od-nem domu Lipa 1'ark v St. Catherinesu, ki deluje od leta 1986. Na nekaterih področjih so tudi državne šole kot Cardinal Newman Comprehensive High Schoo1 v Hamil-tonu, pri Slovenskem društvu v Vanccru pa so teta 1984 imeli celo petdeset kandidatov. Poleg teli je slovenski dopolnilni pouk tudi pri cerkvenih diiišt-ih slovenskih izseljencev. b) Morda je društvo kdaj prirejale posebne piogiamc za mladimo kot Slovensko primoisko društvo Simon Gregoričič iz Toronta ki jc v le tih 1969--1972 na društveni farmi organizirale počitniško kolonijo Poleg kronike, ki so jo pisali vzgojitelji, je izredno zanimiva olnanic-na kronika, ki so jo pisali otroci sami. c) Dobro bi bilo zbrati gradivo slovenskih radijskih m. Radijski klub Slovenski večer je deloval v ohdobju 1977— I9J6 v Torotitn ali pa Karavana prijateljstva, ki v Torontu deluje od leta 1968, prav tako Jugoslovanski ladijski program, ki so gr uporabljali tudi slovenski izseljenci. č) Nekaj časa jc deloval tndi Slovene heritage festival, k jc omogočil da so se vsako leto pomerile vse slovenske plesne skupine v Kanadi, pa tudi iz ZDA so prišle. d) Tako kot plesno, so tndi glasbeno ustvarjalnost krajše obdobje prikazovali na Festivalu slovenskih ar. samblov (1908-1980). Festival je soorganiziralo šest slovenskih društev južnega Omana. V tem obdobju jc samo v okolici Tnronta delovalo dvanajst ansamblov, ki so naše, pa tudi druge izseljenec zabavali na raznih pri icditvali (nekate i med njimi so posneli celo vrsto plošč in kaset) npr.: Veseli alpinci, Veseli vandrovčki, Zvončki, Veseli Pomurei, Pickmnrski tiiibadiuji. Karavan Ansambel bratov Saje, Gorički fan»je, Slovenija kvintet in še nekateri. Škoda, tla festival ne deluje več. Težko bo zbrati arhivsko gradivo za samostojne ansimble, za an sainble ki niso delovali v društvu ali klubu e) Ne samo glasben ansambli, tntli plesne skupine so delovale samostojno kot Nagelj ali Mladi glas, pa tudi Planika, ki se sedaj priključuje dejavnosti VPZ Bled -Odsek 13 Planica, llamilton. 0 Mani prosvetna, več pa cerkvena društva so izdaja la ali pa šc izdajajo tudi svoja glasila, ki so tudi svojevrsten dokaz dejavnosti kanadskih društev Čeprav so bila in so kulturna diuštva se najštevilnejša, tndi špoitna društva v Kanadi živahno delujejo, čhmi pa v državnem merilu dosegajo lepe rezultate (odbojka, balinanje, vodni športi). Lovska in ribiška društva f.ri vabljajo Številne člane. V arhivsko gradivo Športnih društev še nisem imela vpogleda, razen z.a balinarsko sekeiio društva Simon Gregorčič v Torontu. Najbolj množična je zabavna dejavnost (trgatev, novoletni plesi, maškarade, miklavževanje, pikniki..), vendar io spremljajo kulturne prireditve. Za to dejavnost skrbi v v=akem društvu t. i. družbeni odbor. Na prireditve se temeljito pripravljajo, kai je razvidno tudi iz, zapisnikov odbora. Za kulturne prireditve ob raznih praznikih, obletnicah roistev ali smrti naših velikih mož, ob materinskem dne vu ali pa 3b gostovanjih iz domovine iu me d društvenih prireditvah skrbi kiti turno -prosvetu* odbor. Poleg-zapisnikov, .v. katerih se vidi kulturni utrip diuštva, o £aai-miva dvo- in večjezična vabila. Ta odbor vzpodbuja tu di svoje oblike kiilturnc iu izobraževalne dejavnosti (plesne, glasbene, dramske in rccitatorske skupine, dopolnilne sole, obveščanje o dejavnostih v glasilih...) Vsako aKtivncjšc slovensko društvo si jc v letih svojega obstoji priborilo tudi svoj piostor pud soncem, /ari skrbi gospodar in gospodarski odbor, ki vodijo tudi adar t.acije, dog'ad tve, gradnje in gospodarjenje s pieinožen enj največkiat t. i. farme. Vsake društvo ima še svoj nadzorni odbor Naj vi ij i organ društva je poverjeniiki odbor. Ta se red-,.o sestaja it nastopa v premoženjsko--pravnih za-jevah "t partner 'neprofitnega " društva. Obstajajo še poroki ki se Ti c sestajajo, razen ob izjemnih zadevah. Sc sodno iCPistrira.ii poroki za uspešno finančno poslovanji s pridobljenim premoženjem in so vez med banko, o Ivetui koin in društvom. Redna letna seja društva jc vitilna. Volitve so pravilo ARB]VI X 1987 63 ma tajne. Seja pa je oHčajno v novembru, tako da novo leta finančno in programsko pnpia"i novi jdboi. Društvene seje ali občni zbori društva so največkrat dvakrat letno. Delovna in finančna pomčila in programi sti osiednja tema oličnili zborov. Med občnimi zbori dejavnost društva vadi druJtvcni odbor, ki gc sestavljajo; predsednik, eden tli dva pod-piedsednika, tajnik, blagajnik, zapisnikar hišnik nii gospodar in odbori. Odhon o svoji dejavnosti poročajo na vsaki seji. Vodijo tudi svoje zapisnike. Aktivnust se odvija po sprejetem letnem koin(!arjn, Iki ga bomo tudi odbi rali kot arhivsko gradivo. l'ri svojem delu se društvo strogo drži pravit. Tu so v dvujczičiu izdaji obvezna za registiacijo vsake "neprtifit-ne" dejavnosti. Medlem ko je za vsa slovenska kulturna in diuga društva (razen eeikvenih) redna letna skupščina lajvišje mesto dogovarjanja iu odločitev ter volitev, je za Vzajemno podporno zvezo Med in vse njene odseke širom Kanade, kot "profitno" organizacijo najvišji oigan konvencija ki se sestaia vsake štiri ali pet let, kot se dogovorijo delegati. Med konvencijama pa delo usmerja jn vodi izvrievahti odbor, ki ga piav tako sestavljajo dele gati vseh (ldsckov. To je ti'di glavni udboi. Delo glavnega odbora in odsekov je podiohmi opisano v Ustavi m Pravilih Vi'Z Hled, Zanimiv kriterij za sprejem v članstvu V]'Z Hled je starostna omejitev ne manj kot 16 in več kot 50 let. Član mora biti ob spiejemii zdrav, predložiti nuira zdravniško spričevalo Meutcr.i ko ie namen '.veze prevzemati in izvrševati vsako vistrni zavarovanje do katciega so vzajemne Zavarovalne dinžbe upravičene po določbah Zavauivalnega zakona tel upravljati vse druge posle, ki so v Zvezi ali k: pridejo na visto da se doseže zgornji namen"5, je obvnza članov"da pozna pravila in se strugo ravna po njih, delati Inoii 7-a lazvoj in dobm ime svojega društva ter Zveze vsakega ic dolžnost živeti nioialno, služiti si svoj kruli m ogibati se vsega, kar hi moglo prinesti nečast Zvezi in slabo ime narodu kateiemn pripada ' 1'ravila iiidi pri izseljenskih društvih natančno določajo delovne področje in organe ter njihove kompctcnce Cehi potek seje je določen (nekak poslovnik :c vk'ničen) Čeprav za spisovno gradivo, za.vse dopisovanje društva i drugimi naslovniki, ta dinštva skoraj praviloma ne vodiiu del o vodnika, je gradivu vsaj tisto, ki sem ga lriliko dob;la ua vpogled picscnctljivo dobro olnanje-no pri vseli tistih tajnikih ali diugili finikeionariili din.it-va, ki so imeli zelo pcstio in dinamično aktivnost. Vsak organ diuštva vodi svoje zapise v obliki zapis ni kov zapiskov ali zabeležk ki jih posredujeju na društvenih sejah članstvu v potrditev ?cle po odobrit'i dcj:'.v nost lahko sleče. 1'oleg predsedniških poiočil, ki jih bereio na ubčmn zborih m lednih letnih sejali ter blagajniških poročil, ki najemajo tudi ostale računovodsko-finančne posle, so zanimiva tudi tajniška poročila, saj najbolj zanesljive :z-kazujejn društveno aktivnust, letno gibanje članstva, izpolnjevanje koledaiia prireditev, dežmstva... Investicijsko-tehnična in ustanovitvena dokumentacija je pri vseh diiiitvih v celoti oliianjena, saj so kanadski predpisi o tem zelo strogi. fotografska dokumentacija je obrana samo pri diiišt-vu Lipa ]'ark pa še ta je brez potrebne oznake Ob obis- ku smo se dogovorili tudi za meditev fotoleke in za pravilno označitev slikovnega aihivskega gradiva. S tremi mlaj Sin. i društvi sem se dogovorila za pisanje kronike. Tik1', rekonsti utrati bodo poskušala svoje začetke vsaj po slikovnem gradivu, zapisnikih in prireditvenih koledarjih Po vre m slučajno sem odkrila glasilo najverjetneje prvega slovenskega izseljenskega diuštva ustanovljenega po diugi svetovni vojni v Kanadi, društva Slap. Ohranjena je le piva številka prvega letnika"' in ic ta v edinem izvodu. Glasilo so pripiavljali tako. da so tipkopis večkiat prepisovali v štiiili iz"odih h k lat i in ga ročno opremljali, vsak list glasila pusebej Ta edini ohranjeni izvod mi je brani-teljH zaupal da sem ga pimesla s seboj v Arhiv SR S v lestaviiianjc Ta ga bo na svoje stioškc tudi obnovil, da ga bom laiiko vrnila lastniku. Društvo Slap Weiland, Oritario je delovalo le nekaj let, vendar ;c bilo njegovo delovanje pri nas doslej uez. liano. 1'odatkov o njem nima niti arhiv Slovenske izseljenske matice. Moida bo čas m sedanja povečana in organizirana skrb za ohiai itev arhivskega gladiva pri društvih sloven škili izseljencev odkrila še več novosti o tem kako so naši pivi poseljene i razvijali in ohranjali kulturo svojega uaioda v Kanadi, Sklepne misli: 1. Arhivsko gradivo, k: ga nstvaijaio društva slovenskih izseljencev, je sestavni del slovenske kulturne dediščine enako kot del kulturne dediščine dežele, ki so si jo izbrali za novo domovino. 2. h arhivskem giadivu društev slovenskih izseljencev ne bi delali selekcije med društvi, od katerih bi gradivo prevzemali, kar pomeni, upoštevali bi vsa d rušiva. 3. 17. dokumentarnega gradiva, ki ga društvo ustvarja, bi izločili le dvojnike, koncepte in skiec ostalo gradivo pa bi smatrali za arhivsko gradivo. 4. Z oz :um na dejstvo, da kanadska vlada upošteva multikültiualnost svoje dežele in ji omogoča dejavnost, bodo original j arhivskega gradiva po piovcnicncncm principu prešli v posebni oddelek Državnega athiva v Ot tavv ali pa v lepo urejen Center za mnltikulturne *,tndije v lorontu. V Slovenn pa bi oilo potrebno, doklci c še čas, zbrati čimveč kopij, fotokopij ali pa z drugo telim ko presnetega gradiva v Arhivu S RS, v arhivu Slovenske izseljenske matice ali pa v novem Centru za izselieništvo pri J5AZU. Prnv tako bi bilo koristno tiske in ostale časo piše zbrali v oddelku NL"K v Ljubljani. OPOMBE t mag, Mitica Trebit SlotTa O pomenu arhivskega gradiva tiru-iicv slovcn-.kiti rojakov, Stovcnska k"llurna dediščina med H sc^cnci in zdomci. Rodna gruda, telo XXXtV., jutij 1987, Sicv 7 . sir. 78.-29 2 VZAJEMNA PODPORNa ZVEZA BlIID - 50. Obtclnica (SO'to Anniversary Btcd Mutual Benefit Society, kompli-muitarna izdaja ob 50-lclnicl VPZ Dleti 1933 — i983, ki jo jc izdata Vt'Z Bled v sodelovanj1! posameznih odsekov 3 Ar>iiv Stovcn.skc izsetjenske inaticc, Ljubtjana kariolcka dru-51cv, (Arhiv StM) 4 Arliiv StM, Ljubtjana, ka_-iotcka 5 Listava in Pravih VI'Z Bhd Kirktand Lake, OnUrio Kanada. Dopolnjena izdaja t. 1940, 2. čten G I'rav tam, t3 eten 64 ARHIVI X 1987 7 Slovensko druitvo Slap, leto )., ilev. I., Weiland, 25. marca 1953 (Slovene Club FA1.1.S, "Weiland Ontario) S Laslnik in hranitelj jc lakratni undnik g. Anion Ocl, 183 Wellington str Weiland, Onlario, Canada 9 Doku men lamo gradivo slovenskega kuliurncga in zabavnega druiiva Triglav, London, Onlario, Kamda (1959-19R4) 10 Dokumentarno gradivo Slovenskega primorskega druitva Simon Gregoičič, Toronto Onlario, Kanada (1959 1987) 11 Dokumentarno gradivo Slovenskega narodnega doma Lipa ¡•ark, Si. Catharines, Ontario, Kanada, (1967-1987) 12 Dokumentarna gradivo V/ajomn-j podporne zveve Med Hamilton, Onlario, Kanda < 1 y33 1987) 1 3 Arhiv Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, Cankarjeva uliea 5 14 Uitava in Pravila lly l.aws WZ Hlcd, K ir klan d l.akc, Onlario Kanada, ustanovljena 1 933, združeno in odobrena 1940, preurejena 1 961 v Provinci Onlario 15 VPZ Hlcd 50 oblcinica (50ll; Anniversary Jubilejna publikacij,-, Onlario, I 983) 16 Varslvo arhivskega gradiva društev, priročnik za delo 7. duku-meniarnim in arhivskim gradivum, ZKOS, ZKO mena Ljuo-Ijana in ZAL, Ljubljana I 986, skupina avtorjev 17 Mihca Trebše Šlolfa, O pomenu arhivskega gradiva drnilev slovenskih rojiknv. Slovenska kullurna dediščina med izicl-jcnci in zdomci, Rodna ^ruda, £l. 7/87 ZUSAMMENFASSUNG ArehiVgnt der Vereine der slowenischen Emigranten Miliea Trebic Stolfa Das Areh vgnt der Vereine der slowenischen Emigranten in Vergangenheit wu.de nicht als Bestandteil unseres Kulturnachlasse.; behandelt, folglich vermehtctc die Zeit und der Mangel an Kontakten mit den Haehleuten im 11c matland schon manches Dokument über das Leben und die Tätigkeit Jei Leute, die ihre Kultur in schwierigen Umständen fem von ibier Heimat pflegten und da mit sowie unsere Kulturgeschichte ah auch die Kulturgeschichte des Landes, in dem sie Neue Heimat gefunden haben, mitbildeten. Aufgrund der Lrfalinnigen mit der Archivgutsainm lung bei den slowenischen Vcicinen in Kanada schlage ich vor, möglichst bald alles Aichivgut zu evidcnticrcn und es in der aufgenommenen Technik in der slowenischen Zentralinstitutioren fiii diese Tätigkeit zu sammeln. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI X 198? 65 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 1063 ARHIVI X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI X 1987 67 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 68 ARHIVI X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI X 1987 69 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 70 ARHIVI X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka T TTTTTTTTTTTTr arhivi X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 72 ARHIVI X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka AliillVI X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 74 ARHIVI X 19S7 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARlilVI x 1987 75 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 76 ARHIVI X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI X 1987 77 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 78 A til I í VI X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka obvastila o pomambnoičam gradivd v domačih in tujih arhiv h Regesti pisem Mihaela Šuttaka, uprai tei a posesl knezov Batthyanyjev v Prekmurju Ignacij Voje Mncgo prezgodaj sc je končala življenjska pol Franca Sebjantča (10. a j 920 - 26. X. 1984), redkega zgodovinarskega strokovnjaka ki je lahko delal na originalnih madžarskih virih. (NeKrolog, Igancij Voic Zgodovinski Časopis 39, 1985 str 139- 141; Nataša Slergar, Izbor i/, bibliografije Franca Šc^janiča, ibid. str. 141-'43). Hil Je znan kulturni in prosvetni dclavec v Prek-murjtt Čeprav se je v zacelkn posvečal vprašanjem na področju slovcnislike, se je v zadnjih dve!, desetletjih vedno bolj nagibal k zgodovinskim raziskavam prekmurske preteklosti. Najbolj celovito in zaključno je njegovo znanstveno delo na področju pioiičcvania protestant izma v Prekmurju. Prav tako ni zanemarjal raziskav novejše zgodovine panonskih Slovencev. Po npokoiilvi se je vklin čil v raziskovalno delo v okviru Zuaslvencga inšlituta Filoz.ofskc fakultete. Lotil sc je teme povezane s turškim posegom in vpadi na področje Prekinil lja. V hudiinpešlanskin in drugih madžarskih arhivih (predvsem so ga zanimali družinski arhivi fevdalnih rodbin Batthya nyjev in Szaparyiev) je odkril obilico gradiva o Uršk vpadih in njihovih posle d i ca li v severovzhodni Sloveniji v '6. in 17. stoieljn. Piav omenjeno gradivo ;c potrdilo tezo o dvojni oblasti v delu Prckmnrja, tnrski ir. Ebjasli fevdalnih veleposestnikov. Poročila in zapši o turških vpadih govorijo o povzročeni Škodi in vzpostavi Iv Mnikc adoblasli na območju med Muro in Rabo. Del preg,:-danega gradiva je Franc Šebjanič v razpravi Kore,-pr„ dcnCni viri za proučevanje gospodarskih in socialnih razmer 1'rekmurja v 17. stoletju (objava v Zgodovinskem časopisu 37, 1983, str. 31 —36; in zborniku Slopanskile, socialniie i etničkite promeni na teritorijala na Jugoslavi- i Čel losi ovačke Ki XVI dosredinata XVIII vek. Skop--c '986, str. 155-161). Predvsem gre za gradivo s podal' o dogajanjih in pri!Mali na Ballhyanyjevem preUmur-ciuri; niscm nikake(I,; ¡ta| janskega blaga. Url jc semenji dan in trgovec je kazal ARHIVI X 1987 81 zgolj nekaj pomaranč, ki pa so bile zelene. Trgovec je dejal, da je bilo /elo vroče poletje in da so bile ob m orlu velike vojske in zato niso mogli dobaviti italijanskega blaga Prosti sem trgovca, naj prinese italijansko blago za svete tri kralje, vendar se bojim, da bo zaradi vojskovanja to izostalo. Onkiaj stražnih postojank in iz HrvaŠke dežele gre vse proti morju, ker želijo Gorico zasesti Benečani. Z žitaricami ni treba Iritcti. Vaše gospostvo naj jili drži do meseca aprila ali maja, takrat jIIi boste lahko prodali po dobri ceni. Tudi ajdo velja držati na suliem. Ir oves. Vinske dajatve so tudi v teku. P. S, Čc bo kaj sladkih pomaranč, bom poslal za male 7) Onmsd, 20. H. 1616 Fercncu Batthyanyju, 3 strani. Predvčerajšnjim sem prispel iz Gradca. Kar zadeva olje, sem takoj po vrnitvi iz. Gradca v Ormož poslal v Potol k Bargamasu poizvedovat o tem. Zato laliko obvestite vaše gospostvo, da je rastlinsko olje ("drevesno olje" olivno) moč najlE pri liargamasovi hiši v Potohi. V Gradcu jc zelo drago, ker zavoljo vojsk tega olja in drugega italijanskega blaga, ni mogoče iz.voliti. Olje je v Potolu 18 forintov za cent. Svojtas sem kupil to olje po 16 forintov za cent, ali potem se je polraž.ilo Cc vojske ne bodo odšle, ho to olje drago. Jaz bom za gospoda vzel dve toiv Na radgonski sejem ni:em mogel. Moral sem iti v H. Lendavo h gesp. Bantiju. V Potol bouo Sle gospodove žitarice, sairio tam nabavite dob'o shrambo i:i prij-nega človeka. V Potolu bo vsak torek teaenski sejem. Tam je 'ahko prodali piemeo, rž, oves, ajdo, proso, kar vse potrebujejo na Kranjskem. Pri žitaricah ni treba nič hiteti. V tem Rradu se abr-n-jo ljudje, ki iSčejo žitarice; s temi so na tesnem na Kranjskem in tudi voiske porabijo mnogo. 8) Onmsd, 24. II. ¡616 nepopolno, Fercncn liatthyanyjn, I stran. fini sem žc, da sem našel dobro, sveže olje pri Bargamasu. Pretekli teden jc umrl l'etcr Draškovč na Klenoviku. Knez Maximilian je umrl preteklo soboto v Gradcu. Benečani So zelo potolkli knežjo vojsko Adam Tranlensdorf je z 25 sto (2.500) možmi uklcSčcn v Gorici. P S.: Z ajdo m treba hiteti .9) Or m) ril, ¡9. Vi. 16 ¡6 Fercnci' Batthyanyju, 3 Stiani. V Prcdano"dh stanuje tlačan vašega gospoda Zorko, ki bi bil pnmeren za val p* ta, kajti slišim, da je zelo dober človek na pristavi in da je dober gospodar. Benečani se dobro držijo, na polju so se vkopali v jarke Tja se pripravlja tukajšnje ljudstvo. Benečani so dobih novo pomoč in gotovo želijo zasesti grad v Gradišču. P.S.: Žitarice zdaj nimajo nobene c^eiie, bodo pa Sle v Mariboru in Potolu. 10) Orntcsd, 28, VI. J 616 Fcrencu Batthyanyju, 2 slrani. Pismo vsebuje obvestilo o sorodniških odnosih zakonccv Nagy in gospodarjem Donkevičein. — Piše spraSujc, če jc prispejo najavljeno p:~mo iz Čakovca (verjetno od Zimskih, op. prev.). 11) M Sobota, 24. V 1619 Fercncu Ballhyanyju, 2 strani. Po vaSi zapovedi sem piral glede prodaje vina upravniku v Vimco. Njegov odgovor sem vam poslal Prihodnji teden bom prispel Gradca in takoj pital. Ob povratkn izGiissinga ;em ubral pot proti Soboti in zavil v Vadarcc, kjer sem pregledal situacijo. Na nov pristavi ni nihče nič gradil. Ogledal sem si tudi vadarske vinograde Na Štajerskem seje vino podražilo. 12) M Sobota, 6. V!. 1619 F B.—u, 5 strani. Vinogradov v Vadarcih m poškodoval slana, ta hrib jc lepo ostai Pod vinogradi vašeg? gospostva so 'epa sadna drevesa in če sc stanje ne bo spremenilo, bo letos dosti sadja. Zcna upravnika pristave pravi, da je tu moč držali 50 govedi zategadelj, ker je pašnik samo prcu pristavo. Laliko bi vzagajali tudi ovce gosi in kokoši, samo zgradbo pristave bi morali napravili na drugem mestu. VmoRradc v Soboti ni Dobri bomo obšli (obiskali) po žetvi. Duhovnik v Radgoni ima dosti vina in bi ga prodal za gotov denar. (ob konen pisma opozarja na svoje personalne stvari ter omenja, da bi lahko stopil v službo ludi pri Zrinskih). 13) M. Sobota, 23. VII. 1619 Fercncu Batt!iyanyju, 2 strani. Tako preko Mure kakor tudi tu bo zadosti vtna. če ho Stanje tako, kot zdaj. Grozdje se iz dneva v dan zbdlj-iuic. Cene vinu so malo padle S čebelami je zelo hudo. Vse povsod zelo pogin-jajo. To jc neka čebelja kuga. Tu bo lako letos malo medu. 14) M. Sobota, 4. VIII. 1619 Fcrencu Batthyanyju, 3 strani. Pri radgonskem duhovniku sem poskusil vina ki so dobra. Če hočete, vain lahko proda sto in poldrugih sto sodov vina in to po 35 renskih forintov. Tu ob Muri in Dravi, kot sem pisal, ne bo medu. Če ima vaše gospostvo med, naj ga obdrži, ker bo imel dvakratno teno. Malo bo tudi ovsa in drag bo; bile so veTike povodnji in kaj takega človek ne pomni, tudi v krajih proti Savi, Dravi in Kolpi. Tudi žitaricc so utrpele veliko škodo. Pet tednov je skorai vsak dan deževalo. 15) M. Sobota,. 27 VI11. 1619 Perencn Batthyanyju, 2 strani, po obravnani nekih persnonalij. O radgonskem vinu nič nc pišete in ne daste odgovora 16) M. Sobota, 10. X. 1619 Ferencu )iatthyanyju, I stran. Ge bi bila dobra volja vaiega gospostva, bi lahko poslali sem dol nekogt, ki bi pri nesel "Juris montana" (dokument o gornini. op prev.), ker b: lahko pobral gornino. Tudi regestz bi lahko prinesel. P S.: Po veši zapovedi sem obšel zemljiške površine in uredil potrebno. Polovico smo posejali, potrebno zemljo pa smo pustili za vinograd, oves in ajdo. 17) Rakičan, 16. X. 1619 Fercncu Batthyanyiu, 5 strani Tu v hrvaški deželi število port imenujejo število di mov. Na zadnjem zborovanju so sklenili, da vsaka porta da po enega pcSca za stražarjenje na Dravi in tako niso :ele HrvaŠke določili k Dravi. Z bosanske strani so dolo čili za stražarienje Pctrinjc. Niti ena stran ni šla kam drugam, ker jim to nihče ni povedal. Konienikov nikjer. Va šc gospostvo jc zapovedalo, da bi kupi' ljutomerskih vin to pa ni bilo mogoče zato, ker, ko sem včeraj iskal Draškovičcvo pod ljutomerskim gradom, je nisem našel doma. Pretekli petek je pohitela preko Drave proti Tra koščanu, ker jc Nikola DraSkovič v trakoščanskem gradu dal odpreti skladišča DraikoviČcvc in vse od tam odpclja 82 AKIIIVI X 1987 t. v Torun Našel je tuc1 pisma in jih odnesel. Draškoviče-vaje imela tudi 80 tisoč forintov. ne vem, kaj od tega je odnesel. Pfcaj sem Draškovičevi, če bi prodala vašemu gospostvu | s^dc vir.a. Lahko sporočim, da je bilo v 1'otolu nekaj malo zelenili pomaranč in limon. Na "zlobni poti" in v vročem vremenu niso mogli dobaviti nooenega italijanskega blaga, Ko bo hladno, liargamas pripelje različno italijansko blago in tud:' ita!:janskii vino, lz Grebena bodo poslali rcgestc o v.nu. Vaše gospostvo pa naj napiše, kako ho s plačilom zani, ker prosijo zanj ajdo, proso in rž. Za I Iradčinu, Reme tinec in Zamlačo sem dal napraviti potniške mernike. Le -ti so večji od drevenk. Dva podi J ska mernika sta vredna enega graškega. Med naj posium-no prevzemajo. V Zagrebu je kvart plenice po 2 madžarska forinta, kvart pa meri poldrug1 potolski mernik. V Varaždinu ¡c drevenka pšenice 1 forint. Kontrakt /. Uargamasem bom poslal vašemu gospostvu. (Objavljam avtentično Sebiamčevo besedilo regestov le /. lektorskim: popravki. Gradivo nima nobenih signa-turnih oznak. Razpoznaven je na vseli večjih listih pečatni odtis v katerem je naslednji tekst: "Baithyany liercegi leveltar Konuend", Gradivo - fotokopije ^uttakovib pisem - ki sem ga odkupil od Franca Sebjaniča, izročam v last Arhivu SR Slovenije) Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka A1ÍMÜ/1 X 1987 83 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 1081 ARHIVI X 1987 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI X 1987 85 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 86 AR MI Vi X 1987 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Iz arhivske zakladnice Kristina Samperl - Purg tri popisovanju arhivskega gladiva v Stajeiskem deželnem arhivu v Gradcu sem v prvem fasciklu fonda Mi-noritski k on ven» Ptuj naletela na zanimiv dopir., ki sicer obravnava disto vsakdanje stvari, vendar so dragoecne glede na čas, v katerem so bile ¿apisane. Nadvojvoda Ferdinand jc namreč 29. aprila 1612 naslovil na ptujske Minorite, takrat lastnike dobršnega dela Maloz dopis, s katerim jim nalaga popravilo, dobe sedno restavracijo mostu nekje na relacij: Ptuj- Krapina Med drugimi so se priložili tuLi poštarji (Postilion); do besedno pise, da so protesti]ali. ker so zaradi pnkvaije nega mostu morali bresti čez vode in so tako spravljali svoja telesa in življenje v ncvarnosi. Podobne stvaii sc kdaj pa kdaj dogajajo Še danes, ne samo leta [612 Dobro jc včasih pogledati malo nazaj in ugotovili, da naši predniki le niso bili tako neinformirani in da so sc znali boriti za svoje pravice. -Í 5 fxJ ______'' ■ ^ E3 --V- : ■ a . p1 ■ iz prakse za prakso Kateremu v iru verjeti? Boris Rozman Da verjamemo pisanim virom bolj kot ustnemu i/ro čiht, je popolnoma noimaluo Namreč, vsak spomin, vsako doživetje, ponavadi soudeležencev, ki jili sprašujemo, moramo Se temeljito preveriti, da ga lahko argumentira mo To skušamo naredili s tem, da sprašujemo še druge tako imenovane priče, ko so liiic takrat prisotne. Če pa imamo tiskan, pisan vir, ki nam določene stvari potrjuje, pa seveda ni nobenega problema Ali pa...? Pri urejanju fonda Čebelarska družina Ljubljana sem pri Čebelarski družini Polje naletel na tri dokumente, ki govore o isti stvari, a vendar različno. Sicer gre za nepomembno stvar (število udeležencev občnega zbora), pa vendar po svoje zanimivo, ker se ti ob tem pojavijo šte vilna vprašanja, tudi o resničnosti pisanih virov (pri tem mislim zlasti na poročila, zapisnike). Po zapisniki: pos. lovnega odbora Čebelarske družine Polje z dne 30. de ccnibra 194? je bilo na ustanovitvi družine "20 navzočih članov", od katerih "se jili priglasi lOza Čebelarsko družino v Polju." Navzočnosti)a lista, ki so jo poslali po učilnici (ustanovni občni zbor je bil namreč v stari so-novni Soli v Polju), pa irramosamo 19 podpisov. Že res mogoče se nekdo ni podpisal, toda zakaj potem poro čilo o občnem zboru družine z dne 5. januarja 1947 govori o 25 navzočih, od katerih je le 7 članov glasovalo proti ustanovitvi družine. Kateremu dokumentu verjeti? (K sreči gre za stvar ki se jih da še preveriti doka?, da so priče tudi pomembne za preverjanje podatkov), Prob'ema verj :tno ne bi bilo, ko bi bil ohranjen 'c eden od dokumentov? Seveda je to v bistvu že naloga, s katero se bo moral spopasti raziskovalec, medtem ko naj b' arliivist le uredil in popisal arhivsko gradivo in ga pnpravil znanstveniku za uporabo. Vendar, ali ni v vsakem arhivistu (v glavnem) tudi nekaj zgodovinarja? Poizkusna avtomatska obdelava podatkov (aOP) arhivskega gradiva Milan Bizjak V prispevku podajam kratko poročilo o obdelavi po piiov arhivskega gradiva, kije bil ko* poizkusna obdelava opravljen marca 1986 na računalniku Iskra Data C 18 Občine Kranj. 7,a oblikovanje datoteke s podatki o arhivskem gradi vu sem pred pričctkoni popisovanja določil parametre in njihovo dolžino, s pomočjo katerih je opisana arhivska enota ter tako oblikoval računalniški stavek v datoteki. Pri določanju parametrov sem izhajal iz smotrov, ki sem jih 7. računalniško obdelavo hotel doseči. Ti smotri so: — p"pirovanje, urejanje in logično razvrščanje arli v-skih enot v posameznih fondih, izločanje duplikato1', ki se nahajajo v različnih fon dih. — izdelava posameznih popisov, popis (inventar) enega fonda, popis več sorodnih fondov, tematsko zaokroženi popisi, popisi na osnovi krajevnih, časovnih imenskih parametrov, itd, iskanje točno določene arhivske enote za upravno uporabo, — iskanje večjega števila tematiko zaokroženih arhivskih enot glede na zahtevo raziskovalne stranke v enem ali več fondih (lahko tudi v različnih arhivski!, ustanovah!, čas, porabljen za oblikovanje popisa ali za iskanje želenih arhivskih enot se mora skrajšati, kvaliteta pop. 1085 ARHIVI X 1987 sov pa povečati, — z uporabo parametrov in njihovim določanjem posamezni arhivski enoti se čas, ki je potreben za ureditev posamezne arhivske enote ne sme podaljšati. Za dosego naStetih smotrov morajo biti parametri zasnovani; — na enoten način, ne same v enem, temveč v vseli fondih, da so s tem popisi fondov med seboj primerljivi, omogočati nam mnrajo logično razvrščanje, zasnovani mnrajo biti tako, da jih večino lahko določimo vsaki arhivski enoti, ne gi^dc na to, iz katerega fonda arhivska enota izhaja, — zasnovani morajo biti na kratek in jasen način, vsi parametri v enem računalniškem stavku naj ne bi zasedali več kot 200 do 3C0 znakov, zasnovani parametri morajo biti deloma togi siatični, deloma pa zasnovani fleksibilno tako, da nam bodo kasneje v pomoč pri morebitnem prehodu na iska-nie arhivskih enot s pomočjo deskriptorjev(možnost, da Šifrirane parametre z ustreznim piog.amom prevedemo v besedno obliko). Pri poizkusni obdelavi popisov arhivskega gradiva sem za opis posamezne arhivske enote uporabil naslednje pa rametre ki so razdeljeni v dva dela; 1. Parametri, s kaerim' so opisane lokacije arhivske enote: — ime arhiva, ki ustrezno arhivsko enoto hrani, ime občine, iz katere fond izhaja, — Številka fonda, — Številka arhivske enote, — podstevilka arhivske enote. 2. Parametri, ki nam omogočajo loeično razvrščanje arhivskih enot v popisu fonda ali v nekem temabkcin popisu: — Šifra dejavnosti, na katero se nanaša vsebina arhiv ske enote. Šifra vsebine arhivske enote, Številka kraja oziroma območja, na katerega se vsebina arhivske enote nanaša, — čas nastanka arhivske enote, oziroma obdobje, na katerega se vsebina arhivske enote nanaJa, ime subjekta oziroma ime in priimek fizične osebe, na katere se nanaSa vsebina arhivske enote. 3. Tekstovni de' Za naštete parametre sem uporabil Šifre povsod tam, kjer nam zasnova parametra to omogoča. Ob nadaljnjem delu bo treba dodati Se nekatere nove parametre, Šifre uporabljenih parametrov pa podrebno razgraditi. Računalniški program, ki ga je izdelal Boris Zor, nam omogoča naslednja dela z računalnikom Data C 18: — vnos podatkov, — ažuriranje podatkov — popravljanje že vneSenih podatkov, — listanje vnesenih podatkov, sert — ureianje parametrov s podatki o arliivski enoti glede na zahteve uporabnika računalnika, — delen ali celoten izpis podatkov na papir. Pri poizkusni obdelavi so bili vnešeni podatki oziroma parametri za približno 400 arhivskih enot iz Stirib različ-lih fondov. Z računalnikom so bile izdelane tri vrste popisov: popi' vsebin v posameznem fondu in popis vsebin vsen Stirib fondov, - popis, k upošteva dejavne^!, na katero se posamezne vs:bine nanašajo; izdelan je za posamezni fond in preko vseh uporabljenih fondov, - imenski irMeks subjektov oziroma fizičnih oseb, ki se pojavljajo v popisih posameznega fonda ali v popisih vseh Štirih fondov. Glede na izkušnje, ki sem si jih ob delu na poizkusni Aflp pridobil menim, da je avtomatska obdelava popisov arhivskega gradiva možna in izvedljiva, ne glede na to, da fond pred popisovanjem ni v rcgistratnrno urejenem stanju. Stremeti pa bi morali za tem, da bi programe ter načine urejanja in popisovanja čimbolj poenotili v vseh slovenskih arhivih, saj nam bosta samo enoten pristop pri zajemanju podatkov in kompatibilnost izbranih parametrov in računalniških programov omogočila, da bodo popisi fondov med seboj primerljivi. Menim, daje ravno primerljivost n s tem povezava preprosta in hitra izdelava tcmatski*i popisov oziroma iskanje tematsko zaokroženih arhivskih enet glede na naše zahteve, naivečja pridobitev urejanja in popisovanja s pomočjo računalnika. Za osnovni pregled nad gradivom, ki ga hranimo, zadostuj :jo sedanje evidenee in sedanji načini popise vanja. Same zaradi izdelave osnovnih evidenc v arhivske inStitucijc ne bi bilo potrebno smotrno vpeljevati drage računalnike obdelave Glede na to, da mora uporabnik za temo, ki jo obravnava, iskati gradivo v različnih fondih in različnih arhivih, je enoten pristop k AOP še to liko bolj pomemben. Glede na to, da je več načinov in pristopov k organizaciji AOP menim, da mora hiti izbran način enostaven ter mora izkoriščati vso paleto moinosti, ki nam jo ra-čnalnik z ustreznim picgramom omogoča. Čas, potreben za popisovanje in izdelavo popisov posameznega fonda, se mora z uporabo ustreznega načina in AOP bistveno zmanjšati, kvaliteta popisov pa povečati. Na koneu hi se želel zahvaliti Zgodovinskemu arhivu Tubijuna, da mi je omoROcil delo pri pripravi poizkusne obdelave v rednem delovnem času ter poiskal sodstva za kritje stroškov, ki so nastah z delom programerja poiz kusneca računalniškega programa Za pomoč in nasvete se zahvaljujem tudi sodelavcu Žarku liizjaku in Ladu Zumru. Šifre vsebin 021 10- letna poročila 02203 seznami 0(i402 zapisniki občnih zborov društev TH003 plani v drnžbcnih dejavnostih 40004 zaključni računi 6^002 gradivo Športnih tekmovanj ^6007 re^straeije tekmovalcev Šifre krajev in območij 18000 - območje občine Kranj 18035 - Kranj 18104 - Vopl,; 18119- ? jbriea 9O002 - območje Gorenjske ^0003 območje biviega okraja Kranj Številka (onda n!^" ™TK Ukr: 13 ZVC7a Za tc,esno kultuio mm UbJTK - ob iinska zveza za telesno kulturo Uporabhem šifraiti so začasni in so bili prirr■ viieni samo za izvedbo poizkusnega urejanja primer računalniško obiucovanega popisa Številka Št. arli Pod- Dodatna Dejavnost Vsebina Kraj Datum Leto fonda enote š te vilka oznaka Indeks Tekst 6T06 30033 ISOOO 0000-0000 978- ■ 9^8 014 008 00 0 T^KS Kranj Programi in delo komisij 6-1001 06402 13035 0000-0000 972- 973 014 00 0 SD Triglav Kranj 1 L 1\ J Zapisniki občnih zborov 6 7 007 06402 18035 1701-2211 977- 977 032 032 00 0 ŠD Triglav Kranj Zap'S'iiki občnih zborov 6">007 06402 18035 0000 COOO 962- -v67 014 034 00 0 ŠD Vodovodni Zapisniki občnih zborov stolp Kranj 6^001 4 C 004 IS035 2012-2012 963- 963 014 033 00 0 ŠD Vodovodni Finančno poročilo stolp Kranj 6"° 001 66002 18035 0000 0000 962- 966 014 0">S 00 0 ŠD Vooovodni Poiočita 0 tekmovanjih stolp Kranj 6p07 06402 18104 0000 °>000 967 -969 014 035 Ou 0 ŠD V opjj ■ Zapisniki občnih zborov 6n001 06402 IS1I9 1605-1605 964. -964 014 038 00 0 ŠD Žatmica Zapisnik občnega zboia 67112 0c402 18035 1402 — 1402 960- -960 013 016 00 0 Zveza nog. sodnikov Zapisnik občnega zbora 67112 6oÜ02 90002 0000 1000 971 972 014 030 00 0 Zveza nog. sodnikov Poročila osoienju tekem 67114 02203 50002 0000 OOCO 963- °67 014 016 X 0 Nztgomet. podzveza Seznami nogomet, klubov 67114 02203 90002 oooo- uooo 955 >58 013 0i9 00 0 Nogomet, podzveza Seznami nogomet klubov 67114 6600"7 90002 0000 0000 969- K; delo naših knjižničark Ksenije Majovski in iLgdc Pavlič Ma ver. Katalog Beseda m knjiga Parola e libro v dveh jezikih ob istoimenski razstavi na Pomorski postaji de COTnbra 1985 v Trstu. — Bibliografija Naša ustanova je v Jadranskem koledarju 1936 obja vila obsežno bibliografijo pod naslovom Slovenska bi bliografija v Daliji 1984- l?85(str 206 228), sad dela knjižničark Narodne in študijske knjižnice. Razstava Beseda m knjiga (slovenska protestantska retorma v XV;. stoletju) na Pomorski postaji v Trslu decembra 1985. Pobude so izvedle: Univerza vTrStu, Univerza v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knjižnica i/ Ljubljane ter Narodna in študijska knjižnica pod pokro-viicljsiovin Tržaške pokrajine. Pobuda jc imela res izvrsten odmev med tržaško publiko, za katero jc predstavljala izjemen kulturni dogodek Razstava 40 let Založništva tržaškega tiska v Kulturnem domu v Trstu od 18. decembra 1985 do 18. januarja 1986, Priredili sojo ZTT in NSK. Odsek za zgodovino Omenjeni odsek našega društva NSK jc v pretekli sezoni nadaljeval z zbiranjem gradiva vseli vrst (razen knjig in periodike), ki priCajc o preteklosti in sedanjosti Slovencev v Uaiiji. — Razstavna dejavnost je obsegala dvoie razstav, 1.1. Panjskc končnice na Koroškem v Kulturnem domu v Trstu marca 1985 ter v Kulturnem domu v Gorici j p ril a 1985. Razstavo jc Odsek za zgodovino priredil v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. 1.2. Rodik arhcolotka izkopavanja v kraju Rodik, ki je v neposredni bližini Trsta. Gre za arheološka izkopavanja Filozofske fakultete iz Ljubljane. Razstave jc prirc(lil Odsek za zgodovino v Kulturnem domu v Trslu oktobra 1985. — Raziskovalna dejavnost Spominski datumi za leto 1986 (65 strani) Krajevni leksikon Slovencev v Tržaški pokrajini, Projekt poteka v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (v teku). 1'opis ledinskih i: m kroloponoinastičnih imen v občinah na Goriškem, kjer živijo Slovenci (v teku). IVcvajame pisem narodnega junaka Josipa Tomaži-ča -1'ina (v Icku). Pela izvedba mladinskega ra?iskovahiega tabora So-vodnje 85 na območju občine Sovodnje ob Seči v po-rakjini Gorioa od 1. do 11 septembra 1985. Pobudo so 92 ARHIVI X 1987 dali Odsek /a zgodovino pri NŠK, Slovenski raziskoval ni institut, Društvo s^venskih tehnikov in naravoslovcev. Društvo mladih raziskovalcev. — Publikacije Dvojezični katalog Rodik ob istoimenski razstavi. Izid številke 9 glasila Informacije, ki ga izdajata Slovenski raziskovalni institut ter Odsek za zgodovino pri NŠK Odsek za slovenski jezik Na sedežu tega odseka ima domicil Svet za kulturo slovenskega jezika, ki se ukvarja s problemom slovenske ga jezika r\s raznili ravncli uporabe Odsek za etnogratijo Na dalje valo se je redno zbiranje predmetov in drugega gradiva. Posebno zvrst predstavija zbirka ljudskih harmonik Delovni dosežki Inštituta za zgodovino delavskega giba nja 1°80 — 1985 Razstava s tem naslovom je bila v avli Inštituta za zgodovino delavskega gibanja od 26. februarja do 5. maiea 1986. Pestro dejavnost delavcev Inštituta za zgodovino delavskega gibanja tako raziskovalnega kot arhivskega oddelka, smo predstavili v osemnajstih vitrinah., V srednjeročnem obdobju 1980 1985 je bilo objavljenih 830 bibliografskih enot delavcev instituta. Samostojne publikacije, razprave in strokovni članki so bili razporejeni v petih časovnih razdobjih - do leta 1868, od 1868 li 18, 1918 - 1941, 1941 1945 in po letu 1945. Prostorske omejitve so narekovale določeno izbor, zato ni med razstavljenimi deli poročil m knjižnih ocen, prav tako so opuščena poročila o razstavah, zborovanjih in drugih prireditvah ter drugi priložnostni zapisi. Številčno je bilo prikazano tudi sodelovanje z referati in kore-ferati na znanstvenih in strokovnih posvetovanjih doma in v tujini ter raziskovalno delo pri proicktih in nalogah izven osnovnega raziskovalnega programa Zgodovine Slovencev od začetkov delavskega gibanja dalje, med katerimi bi naštela le nekaj od njih: Zbrana dela Josipa liroza Tita, Zbrana dela Ed"arda Kardelja, Zbrana dela Borisa Kidriča, sodelovanje pri Lneiklopediji Jugoslavije, Enciklopediji Slovenije, biografskih leksikoni)', Zgodovini Slovencev, Zgodovini KP.l - ZKJ itd. Dejavnost arhivskega oddelka je bila prikazana v treh vitrinah Zaradi vsebine, pomena in velike uporabe gradiva iz ob-dobia NOB — narodnoosvobodilnega, okupatorjevega in kontrarevolucionarnega — sestavljajo arhivski delav-ei poleg inventarnib seznamov še vrsto specialnih pomagal, kartotek, ki vodijo k boljšemu poznavanju pisanih virov in pregledu nad gradivom tei so v pomoč uporabnikom po njihovem delu. Poleg inventarnih seznamov so bili razstavljeni se primerki kartoteke za spominsko gradivo kartoteke okrožnic 10 OF, primer popisa osebne zbirke, evidenčni kartoni fondov, popis fondov in zbirk. Tisk iz obdobia NOB je predstavil primerke obdelave periodike, neperiodike in drobnc3a tiska, pope Stnli pa so razstavo s prikazom novodobljcneg.i arhivskega gradiva in z najlepšimi tiski, ki se hranijo v zbirki tiska NOB v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, Metka G o m h a č Razstava Trg Ljutomer 1342- 1927 Med bogatejše ohranjene arhivske fonde trgov na Sta je.skcir, katerih gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor spada arhivski fond trga Ljutomera. V ictih 1881 do 1894 je bilo gradivo tega fonda izročeno Štajerskemu deželnemu arhivu v Gradcu, po drugi svetovni vojni pa vrnjeno na podlagi arhivskega sporazo ma iz leta 1923. Vrnjeno gradivo obsega zbirko listin in 156 škalel spisovnega gradiva. Zbirka listin trga obsega trideset per-gamentnih in Štiri papirne listine. To so prcdvscin pri vi« legi deiclnih knezov, od vojvod Viljema in Albrehta iz leta 1396, do avstrijskega ccsarp Ferdinanda I. iz leta 1838. Naj važnejši kompleksi vrnienega spisovnega gra diva pa so: Se/.nami hi" in tržanov, pomirje, itd., 1640 do 1840, Trška posest, 1694 do 1848, Trški uradniki, 1648 do 1848, Stiitregistri in zemljiške knjige, 1 659 do I 845, Komorni urad z računi, 1567 do 1835, Vložni, opravilni in dostavni protokoli, PSI do 1866, Zapisniki trškega sveta. 1609 do 1850 Procesi, 1535 do 1854. Gradnje, 1678 do J866. Saniteta, 1680 do 1866, Obrt in trgovina, 1665 do 1856, Inventarji, 1578 do 1844, Zapuščinske zadeve, 1580 do 1841 Cerkvene zadeve, 1556 do 1816 Šolske zadeve. 1698 do 1365, Vojaške zadeve, 1718 do 1868, Obrt ni cehi, 171 j do 1885. V flavneij i;' tega gradiva so delavci Pokrajinskega arhiva Mariboru izbrali eksponate za razstavo z naslovom Trg Ljutomer 134? 1927. Razstavo so postavili v sodelovanju 7. Galerijo Ante Trstenjak v njenem razstavišču v tjutomeru V času od 19. decembra 1986 do 31. jann-'rja I 98"' si je skrbno izbrane dokumente ogledalo preko 4300 ob;skovaieev - za Ljutomer res lep obisk. Na razstavi je hi k; predstavljani h 12 eksponatov in sicer listine, letni obračuni, načrti nekaterih znamenitih lj itomfiskili zgradb, seznami hiš in tržanov, kurende višjih oblastnih organov, nekaj fotografij, itd ra-stavi so pripilnU katalog, katerega uvod izpod pertia dr. Jožeta Ml in ari ča daje kratek pregled zgoc!jW-nc tr ga l.iglmnera v prvem delu, v drugem pa in formacije o ondili in arhivih, v katerih se še nal 3ia gradivo za zgodovino Ljutomera in okolice. Prav" gotovo je potrebno na koneu povedati še nekaj besed o pomemi in namenu te razstave Kliub temu da mia 11 za zgodovino Ljutomera in okolice nekaj dobrih rar/ a v, .e ta razstava opozorila na nedorečenosti v do sccanjein raziskovanju preteklosti Ljutomera i h okolice ARHIVI X 1987 93 Gre torej za nekakšen izziv raziskovalcem Krajevne zgodovine in nc samo njim ampak tudi širši družbeni sknp nosti, dn bo začela razmišljati in zbirali stcdslva za restavracijo in konfetvacijo nekaterih pomembnih dokumentov. Na drugi sttani pa hi s stališča arhivske prakse kazalo opozorili na lep primer uspešnega deln testilueijske komisije, katere član je med duigimi dt. Jože Mlruaiič iz Pokrajinskega athiva Marihor. Opombe: Podatki, ki se nanašajo na gradivo trga Ljutomera sn vzeti iz razstavnega katalog? dr. Jožeta Mlinariča, Trg Lju-lome t (1042- 1927, Maribor 1986. Miroslav Novak Pričevanja, zakladi Ormoža in Ptuja Pod tem naslovom si lahko od 6 fchiuaija do 15 marea 1987 ogledale razstavo v Cankarjevem donin. V razstavni dvorani smo želeli pokazati šitši javnosti del kulturne dediščine, ki jo Inaniio Pokrajinski muzej Ptuj, Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, Zgodovinski athiv Ptnj, Minoritska knjižnica Ptuj, posamezne druge institucije, župnijski uradi ormoške in pmjske občine, graški muzej Jounnetim in Zavod za spomeniško vatstvo Maribor. Arheološka kulturna dediščina je predstav]iena posebej v razstavišči; Arkade. Koordinator razstave je Po krajinski muzej Ptuj, vodja projekia pa Biane Lair.nt. Razstava pokriva naslednje razdelke oz teme Meščanstvo, Sakralna kulturna dediščina, Minoritska knjižnica, Uudska in študijska knjižnica iz ljudske umetnosti in duhovne kulture. Štajerska dežela gradov, Nacionalno prebujanje in Ljudska tcvolu tja. Dovolite da spregovorim nekaj besed o enem delu razstave, pri katerem je največji poudarek na aihtvskcni gradivu to je podtočje meščanstvo. Gte za temo, o kateri smo želeli predstaviti pet w šest podtem in sicer sodstvo in upiavo, obrti, tigovino, sejme m nekaj utrinkov iz vsakdaniega življenja ter nacionalne hoie. Za ta področja smo se odločili zaradi tega, KCi so najpomcinh nejša za Ptuj kot tudi za Ormož. To iz.bno so nam narekovali eksponati oz zakladi, ki so se olnaiiili. Ker pa teli ni Inlo dovolj, smo si pomagali z drugimi: npr. tr govtua je bila v srednjeveškem Ptuju lemeljnegp pomena, vendar za to področje nimamo "zakladov '. Zatosmojo piedstavili s pričevanji kot npr. zemljevid srednje livro pe, na katerem so vrisane najbolj znane trgovske poti proti Italiji, Madiarski in južni Nemčiji. Za trge ino res nimamo zakladov, zato pa so poskrbeli zanje trgovci zaradi svme ekonomske moči in smisla za lepo. 1'ri obrieh pa smo se npj omejili le na pet obiti, ki so (bile) najbolj popularne ali pa so (bile) karakteristične za Ptuj. Pa tudi cehovskc rede smo predstavili samo za omenjenih pel obrti, čepiav imamo cehovskih redov v Zgodovinskem arhivu Ptuj kar lepo število in predstavljajo pravo paso za oči, posebej iz nbdobia Mnnje Tere;"je, ko so si cehi dali pc.nnvno potijcvati svoje statute, da bi tako na nek način obdržali avlonomm stalni predvsem nasproti prvim manufakirnnim podjetjem, ki so se pc javljala. Predzadnji oddelek je namenjen dogodkom iz vsakdanjega življenja kol npi. požarom, ki so večkrat prizadeli Pt tj, njegovi gradbeni zgodovini, utrjevanju, značilni ptujski veduli itd. Nekaj eksponatov smo namenili zdravilstvu in lekarništvn in tudi mimo kiilinarike nismo mogli, saj so recepti iz leta 1683 pravi "zaklad' glede na vsebino oz. glede na materiale, iz katerih so kuhali Nacionalno prebujunie sieei ni puslilo za seboj materialnih preostankov v sni.slu zakladov, zapustili pa so oktcplieno nacionalno zavest, ki je prav gotovo osnova za današnjo stvarnosl in je kol taka tudi zaklad. Najbotateje je z eksponati predstavljeno področje uprave in sodstva z obema ptujskima mestnima statutoma, sodniškim mečem in žczlom tet t nekaj eksponati invalidske uprave... Opozorila bi na to, da so poleg arhivskega gradiva vključeni tudi muzejski eksponati knjižnično gradivo in drugi predmeti. Namen razstave oz tega razdelka je b'l, pokazati obiskovalcem nekaj ptujskih dragocenosti, ki so sicer ostanek bogatejših časov oz ostanek časov, bolj naklonjenih kulturni dediščini, vendar je tudi ta tazstava odraz našega pozitivnega odnosa do kulturne dediščine. Razstavo spremlja bogat katalog s prispevki posameznih avtorjev in z. okoli 90 fotog.afijami. Velika škoda je, da na dan otvoritve, 6. februarja 1987, še ni bilo kataloga. Za takšno eminentno predstavitev je buO potrebno restavrirati pteeej gradiva, kar je vzelo mnogo časa in denaija Razstavo sptcmlju 1.50 fotografij, v glavnem veliko sti GO eni x 60 cm tn preko 200 eksponatov, se pravi originalov _n nad 200 eksponatov in enot eksponatov za področje arheologije V hodniku Maksimarketa se je ob tej priložnosti predstavilo ptujsko združeno delo S projektom Ptnj danes in julii. Sorazmerno kratek čas (sami pogovori so slekli junija 1986), ki je bil namenjen temu proiektu, nas je strokovne delavce dobesedno potisnil ob stene in ni bilo časa za kakšne posebno natančno dorečene sodbe in prikaze. Kr slina Šampcrl — Purg Pokrajinski arhiv v Novi gorici 1972-85 (Razstava oh 15 letnici delovanja) V Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici je bila ob odprtju nove stavbe (8. maja 19ii 7) odprta tudi razstava, posvečena 15-letniei delovanja zavoda. Razstava je razdeljena v tri dele V pivem želi prika zali ustanovitev piostoiski in kadiovski razvoi arhiva Ta je kot samostojna institucija začela poslovati šele leta 1°72. Zc od vsega začetka so ga pestile prostorske težave in iskalo se je tazlične možnosti icšilvc tega pro hlema, največ v okviru adaptacij staicjfih stavb. Zc leta 1979 pa ;c bilo ugotovljeno da je najcenejša novogradnja, a do realizacije ni prišlo. V takih razmerah je arhiv 94 ARHIV! X 1987 leta 1983 dočalak katastrofalno poplavo, ki je prostorski problem zaostrila do skrajnosti. Ob pomoči Širše družbene skupnosti (poleg ustanoviteljic je precejšen del sredstev prispevala tudi Kulturna skupnost Slovenije), je arhiv uspel prostorski problem rešiti z novogradnjo. Ob ustanovitvi jc imel arhiv '.aposlenc 4 dcla\ce. Pozneje sc jc postopno širil, močnejša kadrovska okrepitev pa pride Šele v osemdesetih letih. Danes Šteje ko lektiv 1 2 članov. Osrednji del razstave želi s pomočjo dokumentov, ki nastajajo ob opravljanju posameznih nalog, prikazati dejavnost arhiva kot kulturne mštitucije V zadnjem delu jc za popestritev dodanih nekaj drob- cev iz fondov in zbirk, ki jih hrani arhiv, izbrani so po oblikovnih ali vsebinskih zanimivostih. Razstavo spremlja skromen katalog. V njem sta poleg uvodne besede ravnatelja arhiva na kratko predstavljena razvoj in dejavnost ustanove (namenjena predvsem ne poznavalce m arhivske stroke), sledi seznam razstavljenih dokumentov, na koncu pa jc sc kratka obrazložitev del Ruta Dcbenjaka, ki jo je ob odprtju stavbe arhiva v njegovih kletnih prostorih pripravil Goriški muzej. Aleksandra P a v i i C — Milost Stavba Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ARHIVI X 1987 95 Zvezno posvetovanje arhivsnih delavcev v Prištini Deset let po prištinskem kongresu arhivskih delavcev Jugoslavije je hilo v Prištini od 22. do 24. oktobra 1986 drugo zvezno posvetovanje, ki sije zastavilo troje tem; zaščita arhivskega gradiva zunaj arhivov, uporaba računalnika in merila vrednotenja del D arhivu. Posvetovanje sta spremljali dve publikaciji: vodnik po fondih in zbirkah v arhivih Kosova ta je bil tudi slavnostno predstavljen kot deveta knjiga pognane zbirke in dvojna številka Arhivista za leto 1986 V njem objavljeni referati in nekaj koreferalov posvetovanje so tako olajšali poseg-mje v diskusijo. Ker je o predstavljenih tekstih najlažje soditi oh branj" časopisa Zveze arhivskih delavcev in arhivov Jugoslavije" velja posvetiti nekaj več pozornosti razpravi. Svoje misli so referenti in' diskusaiiti izražali večidel v svoieni jeziku, tako da smo spremljali posvetovanje v srbohrvaščini (to so uporabljali tudi albanski in madžarski udele ž.enei), makedonščini in slovenščini. Izkazalo se je, da je v primeru jasnega in kratkega podajanja osnovnih tez referata moč doseči razumljivost tudi na ta način. Pra ve, žive diskusije pa m hilo, saj ie večji del sicer številnih razpravljalcev prevladovali so makedonski prebral prej sestavljene prispevke. Ne da bi hoteli ocenjevati posamezne diskusijske pnspevke, kvalitetnejšim tako ali tako obljubljajo objavo v Arhivistu, ta številka I 2/1987 je medtem že izšla pa velja opozoriti na nekaj misli in vtisov Kaže da v dilemi ali naj arhivi hranijo poleg arhivskega tudi (vsaj del) dokumentarno giadivo, zmaguje usmeritev k arhivskemu gradivu. Slišati je bilo, da hra njenje operativnega gradiva ter skril arhivov za piak-tično--nporabiii uel gradiva predstavlja ukvaijanjc z malenkostmi, medtem ko izginja arhivsko gradivo. Odločitev za ukvarjanje z bistvom pomeni 'a makedonske arhiviste uporabe list prioritetnih (in nepiioritet-nih) ustvarjalcev — torej za vsebinsko soroden pristop k valorizaciji ustvaijalecv kot ga poznamo pri nas — drugod pa je poudarek na arhivskem gradivu pri "listah Kar naj bi se reševalo v arhivu, je potrebno rciin že pred prevzemom, je bila ena od misli v diskusij, kar spominja na našo prakso prevzemanja le arhivskega gra diva v arhiv. Opazen pa je tudi problem zunanje služ be, ki je preveč vpeta v reševanje praktičnih problemov pisarniškega poslovanja, pač zaradi povezave tega z arhivskim gradivom. Slišati pa je bilo tudi m'^el o potrebnosti opredelitve odnosov med posameznim, arhivi (glede arhivskega gradiva) in zlasti z muzeji, o čemer se je v Sloveniji razpravljalo zlasti v Ormožu na zborovanju le ta 1985. V diskusiji jc dr. M. Milosevic predlagal tudi temo kongresa, ki bo v letu 1988- "arhiv - usoda naše pre tcklosti v rokih računalnikov". Glavne probleme predstavljajo deskriploiji in indeksiranje posameznih dokumentov, potrebno pa bi bilo upoštevati izkušnje biblio-tekaijev, posebno glede neknjižnega gladiva. Posvetovanje jc h koncu pospremilo še 17 ločk zaključkov, med drugimi enotnost pri kriterijih ustvarjalcev, evidencah, izdelava orientacijskih st po delokrogih, izobraževanje delavcev v arhivih, enotnost sirte-ina A OP in izdelava teza v rov: osnova za informacijski sistem. Posvetovanja v Prištini se je udeležilo 10 jlovenskili arhivskih delavcev (iz Arhiva SR Slovenije, ptujskega in ljubljanskega zgodovinskega ter iz mariborskega pokrajinskega arhiva), kar je v skupnem številu udeležencev (ok. 200) majhen procent. S koreferati sla sodeloval dr. J. Žontar (pravne osnove varstva arhivskega gradiva) in P. Klasine (izobraževanje arhivskih delavcev), v diskusiji pa je HI predstavljen prispevek P, Ribnikarja (k refera tu O. Giler o stanju gradiva izven arhiva), ki je opozoril na posebnosti arhivske piakse v Sloveniji. Manj kot bivanje v Grand hotelu Priština tu je bilo tudi posvetovanje je b" zanimiv obisk v Arhivu AP Kosova, zlasti pa sama Priština kjer jc novo obdano s tradicijo Orienta. Posvetovanje je (spet?) pokazale na pestrost razmPlja-nja in pristopov jugoslovanskih arhivistev, ki delujejo na področjih z različno zakonodajo, tradicijo, različnim številom (spet različno izobraženega) kadra in ponekod skoraj neprimerljivimi prostorskimi možnostmi. Raje kot težnje po poenotenju tega ali onega bi pričakoval kritično presojo različnih pristopov k delu in upoštevanje vseh pozitivmli zaključkov v nadaljni praksi. Prav to: ukvarjanje s praktičnimi problemi stroke in predlog za reševanje teh so poudarki, ki sem jih v obravnavi vprašani na posvetovanju vendarle pogrešal. Posebej s tabelami op:emljen referat o zaščiti gradiva zunaj arhiva (IVim.: Arhivisl 1--2/1986) ne kaže le na stanje in probleme, temveč kar sili k razmišljanju o rešitvah. Čeprav smo od vsakdanje uporabe računalnikov v arhivi še daleč (tako finančno kakor strokovno), pa velja pred obravnavo te teme na zborovanju leta 1988 posku sili obdelati čimveč različnih fondov, posebej pa pop;so-vat' tako. da so popisi uporabni tudi za vnos podatkov v računalnik Ugotovitev, razmišljanj, usmeritev in zaključkoje bilo torej za bogato bero. In koliko misli bo zaživelo v prakii? Ali kot smo kot v dveh jezikih brali na pročelju ene od zgradb v središču Prištine Prej ijaleve nc vepra -Sa rječi na dela. llranko Šuštar Srbsko--makeatinsko medrepubliško posvetovanje arhivistov vSubolici Gostitelj že ustaljenih arhivskih posvetovanj make doiiskih in srbskih arhivskih delavcev je bila 17 in ]8 septembra 1987 Snbotica, mesto z okob 90.000 prebi valci, ki leži prav na severu Bačke, že blizu meje 7 Mad žarsko. Široke ulice, prostrani trgi in parki, pnhii zclc nja, nekaj lepih secesijskih gradenj in dvojezični utrip mesta, sredi katerega domimra mogočno poslopje mestne l|išd zgrajene v zadnjih letih monarhije, z visokim stolpom, višjim od zvonikov, so dajali kraju poseben čar. Slavnostna dvorana mestne hise, z bogate sccc-sijsko opremo, ima kakih 180 sedežev in lepe barvne vi-traže, s kalen'i sta zrla na po 35 do 70 udeležencev, kolikor se jih jc zbralo na treh, srečanjih, podobi Marije Tc rc7.|c in Franca Jožefa, obdani z imenitneži ogrske zgodovine od Štefana 1. naprej. Največ vojvodinski in arhi-visti iz ožje Srbije, nekoliko manj številni makedonski in kosovski arhivisti so — s šestimi gosti iz Slovenije — obravnavali tri vprašanja, tehnično dokumentacijo, valo rizac ) arhivskega gradiva in znanstveno--raziskovalno delo v arhivih. 96 ARHIVI X 1987 Po uvodnem delu s pozdravom predsednika občine Subotiea je direktor Zgodovinskega arliiva Subntica predstavil Štiridesetletni razvoj ustanove, k, hrani 302 fonda in zbirke s skupno 3250 tekočimi metri gradiva S področja treh občin (Subotica, ttačka Topola in Mali Itloš) in zanje skrbi 16 zaposlenih. Sledil je referat Milica Petroviča iz Arhiva Srbije o tehnični dokumentaciji, ki je bil Dripravljcn in razdeljen zainteresiranim že pred posvetovanjem. (Milic Petrovič: Tehnič kc dokumentacija - pcjam, specifičnost, pnvna regulativa, osnovne vrste, problemi zaiti te, vred no vanja i preuzimanja u arhive, 32 str, + 17 prilog). Avtor je v njem obravnaval pojem, posebnosti, zakonodajo, osnovne vrste, probleme zaščite in prevzemanja. Omenil je tudi slovensko posvetovanje o tehnični dokumentaciji jeseni 19fi6, zlasti pa obravnavo iste teme pred 15 leti na srbsko makedonskem posvetovanju — to je pomenilo spodbudo tudi nam — ki je sprejelo nekatere zaključke, a "nista od ovih zaključaka do sada nijc reaiizovano" (str. 4). Med vrstami tehične dokumentacije je obdelal avtor na osnovi zakonodaje kartografsko, seizmološko doku* mentacijo. tisto o pianiranju m urejanju prostora, gradbeno, pa ono s področja proizvodnje in o delih na nepremični kulturni dediščini in ostalo (vodno gospodarstvo, rudarstvo, žclcznlce). Opozarjal je ne tehnično dokumentacijo, id je v glavnem obravnavana kot arhivsko gradivo, da pa je rok prevzemanja po 30 letih prekratek (!) ter da velja pri va'orizaeiji upoštevati nekatere prejšnje in veljavne predpise (o investicijskih objektih sploš-nc§a interesa, o objektih posebnega pomena za SLO). Seznanil nas je še v prakso a arhivih Češkoslovaške in Sovjetske zveze. Zavzel se je za uveljavitev mnenja, da jc arhivski primerek tehnična dokumentacija na ozali-du (ne matrica!), za odbiranje trajnih dokumentov pa se jc spraseval ali jili prevzemati od uprave ali investitorja, pri čemer se je nagibal nekoliko k prv Tiožnosti. V bistvu jc stališče identično razmišljanjem v Sloveniji, le da pri nas želimo zajeti tuoi tlei dokumentacije pro-jektive, naglašamc tudi kriterije kot so 'ok^cija, estetska vrednost, tipičnost ali izjemnost. Popoldanski ael, napovedan ob 16.30 uri, ko v dvorani razen slovenske delcga;ije in dveh al treh udeležencev, še ni bilo nikogar, se je začel okol 17, ure s korefe-ratoma iz Makedonije in Slovenije, ki sta bila na voljo razmnožena kot tipkopis. Naiprej sta Cvetanka Pejkov-;ka in Mirjana Slavcjkov? piedstavili informaciic o tehnični dokumentaciji na področju skopskega arhiva (uprava, delovne organizacije, projektiva), posebej o tisti, ki o — zlasti v upravnih for.dih — hram arhiv, (Tehnič-ka dokumentacija - zaštita sr°dusanje, ohrabotna i pni-zuvanje, 9 str, + 3 priloge}. Predlagata enotno dokumentacijsko službo v delovnih organizacijah kar naj reši problem podvajanja tehnične dokumcntaeijc znotraj same organizacije, glede tehnične dokumentacije občinske uprave pa formiranje enega centra za tovrstno dokumentacijo za področje Skopja. Arhiv ne rar.poiaga z zadostnimi prostori za hranjenje obsežne telinične do-kumentaeijc in kot ene cd možnih rešitev za hranjenje po enega primerka celotne tehnične dokumentacije mesta v arhivu, navajata mikrofilma nje. Omenjata tudi sistem ureditve tehnične dokumentacije v arhivu (ta te melji na področjih in abecedi objektov) in pri komiteju za urbanizem, čigar tri vrste evidenčnih kartonov predstavljata v prilogi. Ti obsegajo dva dela. V prvem je šest podatkov (ime obiekta, lokacija, investitor, številka in datum lokacijskega dovoljenja, opis objekta, projektant), drugi, ki prinaša tehnične karakteristike, pa je kar trikrat obsežnejši. U. Sustar pa je na osnovi obravnav v Sodobnih arhi vih in \rhivih ter izkušenj nekaterih slovenskih arluvov strmeno predstavil smeri reševanja problemov vrednotenja tehnične dokumentacije za graditev objektov v Slo veniii (Prave, rešavanja problema vrednovanja tebhčke dokumentacije za ¡>radj:nje objenata u Sloveniji, 5 str,). Sledili so diskusiiski prispevki, ki so predstavili obseg, fonde :n ureditev tehnične dokumentacije v Zgodovin skem arhivu Beograd, vr;tc gradbene tehnične doku men tac jtj z opozorili na vrednotenje v Arhivu Vojvodine i,i tehnično dokumentacijo v Arliivu Makedonije. V. Zumer je govoril o valorizaciji tehnične dokumentacije v Sovjetski zvezi, kjer jc na moskovskem zgodovinsko -arhivskcir .nstitutn v času trimesečnega stažiranja spoznaval tudi ta vprašanja. Eden od avtorjev obravnava vprašanja tehnične dokumentacije med poldrugim desetletjem, Ljubomir Marko-vič (Aihiv Vojvodine) je obdelal vprašanja uporabe tovrstnega arhivskega gradiva, posebej glede avtorskih pravic. Prkaz slovenskih obravnava telinične dokumentacije z novembrskega posvetovanja, zbranih v Arliivih za leto I 986, ie pnspeval |j. Kozina, sledila pa sta še dva makedonska prispevka, ki sta se UKvarjala s tehnično dokumentacijo pri bankah (v zvezi z odobravanjem kreditov), česar pri nas ne smatramo za arhivsko gradivo, lu pn predlagajo prevzemanje tovrstnega gradiva in njegovo hranjenje vse do prevzema tcuničnc dokumenta Ljci oa investitorja oziroma uporabnika objekta, in z vpinšarijem zapodo vanja tehničnih strokovnjakov za tehnično dokumentacijo. Izza mize predsedstva se je slisalo tudi nekaj pripomb, saj je hilo želeti vet razmišljanji o valorizaciji in manj prikazov stanja, pojavila pa se ie tu Ji m sel, da bi tovrstno pioblcmatiko reševali na posvetovanju na zveznem nivoju. Dopoldanski del drugega dne, s katerim se je vsebinski d'l -ječanja že zaključil, je pričel z referatom valorizaciji in i -tcgorizaciji arhivskega gradiva v registratuiah Stefl< Trajan, ki je predstavil zlasti kategorizacijo Z vidika splošnega ljudskega odpora. Z valorizacijo, k it enim od osrednjih vprašanj stroke, se intenzivno ukvarjamo tudi pri nas, a najčesče z vidika izbora tistega dela nastajajočega gradiva, ki zasluži pozornost arbivistov kot del kulturne dediščine. Referat Mirjane DajiČ, direktorici. Ari: va SR Srb^e, o znanstvcno-raziskovalncm delu v ari vil , ie spodbudil tudi nekaj diskutantov, ki so se oglasili po predstavitvi takšnega dela v arhivu Čongrad-sko župr e v bližnjem Szegedu na Madžarskem. Kaže d? so /prašanja, ali je arhiv tudi raziskovalna ustanova in lrbivist 'udi raziskovalci, v tem delu države še kako aktualna. Subotičkc novine so na primer poročilo o tem t ,ve tolarja naslovile; "Skupljati, čuvati i ne Citati!" Subotičkc novine, Subotica 18, 9. 19S7, št, J7, str, H), tej problematiki je zanimivo diskutiral mag. Janoš >oboš iz suhoUkcga arhiva, izkušnje in prakso slovcn s52--1955, pri čemer je več po/.ornosli posvetil zakonodaji, pristojnosti in ohranjenosti posameznih kategorij gradiva, kakor pa sami valorizaciji, kajti to je po svojih posebnih kriterijih za marsikak fond opravil že čas sam. Popoldan, 14. oktobra, je bil nalo namenjen valorizaciji gradiva upiave. Arhivistki ptujskega zgodovinskega arhiva sla pripravili prikaz gradiva, pisarniškega poslovanja in valorizacije magistralnih uprav mest Ormoža in Ptuja 1750—18^0 (Kristina Samperl-Purgj in občin od srede 19. stoletja do leta 1945, ko so bili v veljavi rcgistratiirni redi (Marija I iernja-Maslen. kije namesto obolele kokgicc predstavila tndi prvi /eferat). Sr.ša Ser-ic iz Arhiva Slovenije se je lotila gradiva kranjskega deželnega zbcia in odbora ter naglasila, daje gradivo deželne avtonomije na Kranjskem velikokrat dopolnilo za slabo ohranjeno gradivo številnih ustvarjalcev, pa je ta vidik potrebno upoštevati pri valorizaciji gradiva. Povojna uprava je pritegnila interes štirih arliivistov. Dva iz. ljubljanskega zgodovinskega arhiva sta obravnavala gradivo okrajev 1945 1965 rDuSan Brhu/ij in občin po letu !9^>2, ko je v veljavi še danes veljaven sistem klasifikacijskih znakov za odlaganje spisov (f). Suštarl. Strokovnjaka iz Arhiva Slovenije pa sta se lotila problemov gradiva republiških unravnih organov: Branko Kozina seje z.adižal posebej oh fondu Ministrstva za p:o-sveto, Marjan Zupančič, ki je omenil, da ho ?. intančiiej-šini pregledovanjem gradiva prvih povoinili let mogoče najti marsikaj, kar je veljalo za izgubljeno, pa je naglasil potrebo po večji povezanosti z regionalnimi arhivi pri valorizaeiji sodobnega gradiva s področja statistike, financ, družbenega planiranja ipd Četrtkov delovni dan je pričela piedstavitev gradiva pravosodnih organov. Jelka Melik iz Arhiva Slovenije se je lotila rednih sodišč v zadnjih devetdesetih letih in poleg predstavitve njihovega poilovania poudarila potre-no po poznavanju potreb uporabnikov kot osnovo za valorizacijo. Čeprav je nakazala tudi nekaj konkretnih predlogov valorizacije, jc omenila da je do rešitve problema obsežnih fondov s tega področja se daleč. Z notarji in njihovim gradivom v času deve.dcsctlctncgi obstoja notariata temi, ki se ji zadnjih 20 let nihče n1 intenzivnejše posvečal — pa seje ukvarjal Žarko Bizjak (Zgodovinski arhiv Ljubljana) ter s tem opozoril na premalo (ali skoraj nič) uporabljano gradivo. Ana Zaktelj dip^mirana pravniea iz Gorenja, pa je pripravila pregled valorizacije gradiva organov za postopek o prekrških. Grauivo samoupravnih interesnih skupnosti družbemr dejavnosti jc predstavila Zorka Skrabl, vodja dolenjske enote ljubljanskega zgodovinskega arhiva, ki jc pripravila tudi seznam njihovega gradiva, kt ga Jtejemo za arhivskega. Arhivist novogoriškega arhiva Jurij Rosa jc za posvetovanje pripravil razmišljanje o vrednotenju gradi ra krajevnih skupnosti (m ga jc prebrala kolegica Pavšičcva), pri čemer je naglasila pomen njihovega gradiva za krajev-nozgodovinske obravn.nvc ler naštel različne kriterije pa tudi drnge dejavnike (obvladljivost ustvarjalcev glede na kadre v arhivu), ki vplivajo na razlike pri valorizaciji krajevnih skupnosti v različnih arhivih. Arhivski svetnik Peter Ribnikar iz Arhiva Slovenije je prispeval obsežno predstavitev pristojnosti in kategorij gradiva službe drnžbenega knjigovodstva (centrale) in njihovega navodila z roki hranjenja, Branko Oblak iz ptujskega zgodovin skega arhiva pa jc pregledal gradivo ptujske podružnice in ormoške ekspoziture SDK ter pripravil prikaz valori-zacic njihovega gradiva Temeljne in interne banke je obravnavala Aleksandra Pavšič--Milost iz novogori ikega arhiva, Tjaša Mrgole iz ptujskega arhiva pa se jk. lotihi problemov valorizacije gradiva občinske geodetske uprave. ['opoldanski del 15. oktobra je bil namenjen graiivu gospodarstva in družbenih dejavnosti. Vfadinur Zumer, pomočnik direktorice Arhiva Slovenije, se jc dotaknil problemov valorizacije nstva jalccv s področja gospodarstva Arhivi imaio valoriziranili tovrstnih ustvarjalcev od !4 % (Zgodovinski arhiv Ljubljana) pa do 42 % (Po krajinski arliiv Koper) ali pa celo več (Pokraiinski arhiv Maribor), pri Čemer se jc zavzel za večjo usklajenost med arhivi. Arhivistka ljubljanskega zgodovinskega arhiva Marija Peko jc obravnavala vrednotenje ustvarjalcev in gradiva s področja trgovine, Manria Zagraduih iz koprskega arhiva pa gradivo SIS materialne proizvodnje Vlasta Tu! iz novogoriškega arhiva je v obravnavi organizacijskih enot Zavoda za soistvo SRS opozorila na gradivo ustvarjalca, ki ni družbeno pravna oseba, da bi jo regionalni arhiv lahko vključil v seznam tistih, od katerih bo prevzemal gradivo, pristojni republiški arhiv pa bi oh vrednote nju njenega gradiva moral upoštevati tndi regionalne po sebnosti. Valorizacijo društev jc obravnaval Boris Razumu iz ljubljanskega zgodovinskega arhiva in pokazal na zanimivo stanje: posamezni arhiv: imajo valoriziran i h od 2 % do 23 % društev, ter na primeru občine Kamnik pripravil predlog nove valori7aeiie. Na končuje tnag. Milica Treb'e-Što!fa iz Pokrajinskega arhiva v Kopru predstavila dva referata: o gradivu društev slovenskih izseljencev v Kanadi in o osnovnih organizacijah SZDL na Primorskem. D^kiisija, ki se je razvila oba dneva — drugi dan po dopoldanskem in popoldanskem sklopu referatov — jc opozorila na etnološke raziskave na osnovi gradiva Zgodovinskega arhiva v Ptuju (M. Mcinja-Mastcn), izločanje 98 ARIIlVf X I961 gradiva republiške upiavc v času poslovanja registratur ter na statistično gradivo, ki je kdaj ohranjeno le v regionalnih arhivih, na višjem nivoja pa ne. Statistično gradivo štetja prebivalstva leta 1971 bo ohranjeno v celoti, 7.a štetje leta '981 pa bo potreben izbor, morda po češkem zgledu — npr. določeno število občin v celoti (P. Riunikar). Pn valorizaciji gradiva je potrebno upoštevati dvoje: valorizacijo v arhivu in pri ustvarjalcu Navodil za odbiranje pa ni moč (preveč) aplicirati :a nazaj. Z navodili za odbiranje smo ponekod dlje, potrebno pa je večje poznavanje vrst gradiva in kriterijev. Navodila, po katerem bi bilo mogoče avtomatsko odbirati pa ni (V. Žumer). P. Rib ni kar je opozoril še na previdnost pii uničevanju gradiva do leta 1945. Kaže pa. da so vprašanja izločanja gradiva aktualna, a le konkretna odločitev, ki upošteva ohranjenost, podvajanje ipd., je lahko strokovno neoporečna. V. Žunier ie govoril o gradivu bančništva v arhivih (hranilnice in posojilnice), sodelovanju arhivov pL! pripravi internega navodila geodetske službe o arhiviranju ter omenil, da hranijo aihivi gndivo krajevnih ljudskih odborov, zelo malo pa kraievnili skupnosti. O teh jc bilo slišati mnenje, d? je najbrž dovoli prevzeti nekaj krajev nih skupnosti vzorčno saj jc več pozornosti potrebno posvetiti fondom, v katerih se zbirajo podatki za širše podiočje (uprava sodišča, gospodarske zbornice). Za občino Grosuplje ps je bilo — ko', priner tako predlaganih nekai krajevnih skupnosti: ena vsicdišču občine, v starih središčih (V:šnja gora, Dobrcpoljc.. Ambrus, Šentvid), v novem naselju (ivanena Gorica) tci v dveh ali tich vaških naseljih (B. Šuštar). Na konkretno uporabo notarskega gradiva je opozoril mag. F. Štukl (Strahlova zapuščina), na potrebo po delitvi deh pri pripravi navodii po posameznih arhivih pa dr. D. Krnel— Uinek. F. Umek je predlagala, naj bo koordinacija arhivov tisto mesto, kjer naj bi se vprašanja valorizacije in navodil ?.a odbiranie usklajevala, čemur jc pritegnil tudi P Rioni-kar, A. Paviič—Milost pa je omenila nekaj up/avičene zadržanosti glede takšne vloge koordinacije, saj gre za Strokovna vprašanja in odločitve. Prihodnost pa bo raziasnila tudi te dil ;me Dr. Darja Mihclič je pokazala na piemajhen odmev publikacije Arhivsko gradivo društev, izdane v Ljuhljani leta 1986. ki ostaja omejena bolj na kulturna društva, bilo pa bi potrebno, da pride podoben priročnik v roke vsem društvom. Hkrati se šc o urejenosti nekih letnikov gradiva našega društva - kovačeva kobila se pač rada /.bosi — ni izrekla preveč pohvalno. Ugovora ni bilo. Poudarjanje potrebe po sodelevaniu Iri valorizaciji sodobnega gradiva, kar se je slišalo s strani republiškega arhiva, je spodbudilo vprašanje, kdaj bo takšno sodelovanje možno tudi za obdobje vsaj prvega desetletja po vojni. Regionalnim arhivom bi še kako koristila pri valorizaciji giaciiva (posebej upravnega) iz tega časa pregled nad sočasnim grad./om v Arhivu SR Slovenije, posebej ustvarjalcev, ki so imeli šiioke kompetencc do nižjih organov. Npr Ministrstvo za komunalno gospodarjenje s funkcijo povczo"anja lokalnih podjetij ljudskih (okrajnih) odborov, (!i, Šuštar). M. Zupančič je naglasil, da bo v nekaj letih tak pregled narejen. Ob tem je omenil V. Žumer, da utiramo pri valorizaciji (žal) obratno pot, saj smo se naipreje lotili krajevnih ljudskih odborov, ne pa okrajev in ministrstev. Pogovor o tem, kaj uporabnik — etnolog potrebuie za raziskave sodobne zgodovine (dr. D.Krnel—Umck), je pokazal na vprašanja metodologije raziskovanja in potrebo po poznavanju poslovanja različnih ustvarjalcev Zel o redko no raziskovalec našel fond, ki bi v celoti od govarjal njegovi tematski zasnovi (V. Zumer). Tu velja omeniti, da so prispevki treh /godovinaijev Inštituta za ¡godovino delavskega gibanja, ki se ukvarjajo s povojnim obdobjem sicer napovedani v vabilu in z zanimanjem pričakovani - žal (menda zaradi tehničnih nerodnosti) izostali. A nemara bi se bilo vredno potruditi za dialog med arhivisti in uporabniki saj bo gotovo prinesel marsikatero dobro misel. Posvetovanje, ki seje zaključilo 15. oktobra že zgodaj popoldne, sicer ni prineslo zaključkov, kakršnih smo vajeni. Nemara bo o tem res lažje razpravljati, ko bomo imeli pred seboj objavljene referate Prizadevati pa si moramo - iy posvetovanje jc pokazalo, da sc trudimo v tej smeri da arhivi ne ohstanemo z navodili za odbiranje na stanju leta 1984, ko je znani Priročnik prinesel tipska navodila za odbiranje za posamezne vrste ustvar jnlccv ampak, da ta dopolnjujemo in izboljšujemo. Obravnavanje enega od osrednjih problemov stioke - kaj od množine gradiva velja olnaniti nam in zanamcem je predstavilo valorizacijo dokumentarnega gradiva, nekoliko tudi ustvarjalcev, a posebnega poglabljanja, temelinega dopolnjevanja razmišljanj referentov, diskusija n prinesla Ali ne velja razmisliti o več holj komornih obravnavah problemov (zastavljenih precej ožie, pn posameznih področjih) ki bi z okroglimi mizami z manj referati, pa tudi manj poslušalci, poskušale Stvari bolj doreči? Sicer pa jc bilo posvetovanje, pnprav Ijeno v prostorih hotelskega naselja Bernardin v Portorožu, kljub obveznemu pridihu družabnosti, delavno ter ie prineslo picrcz stanja in usmeritev našega dela na področju valorizacije. Branko Šuštar Poročilo o študijskem bivanju v Kanadi V okviru kandasko-jugoshivanskih prizadevanj po kulturnem sodelovanju še zlasti po obisku Jožeta Oster-,.iana - ki je opoairil na vrsto zanimivosti tudi na arhivskem področju odpirajo nove možnosti konkretnega bilateralnega sodelovanja po meddržavnem sporazumu. Z ozirom r,a to, da se jc v letu 1985 iztekel dvoletni Sporazum med obema državama, novi pa šc ni bil sklen jen, so ni Raziskovalna skupnost Slovenije,Kulturna skupnost Slovenije, raziskovalne skupnosti ohein Koper, Izola in Piran.. Arhiv SRS in Pokrajinski arhiv Koper omogočili studijsko bivanje v Kanadi, od 5. do 21. decembra 1985. Namen potovanja je bil dvojen. 1'rvi cilj jc bil prido--itev oz. proučitev virov za nadaljnje proučevanje vzrokov ekonomske migracije iz Slovenske Istre preo drugo svetovno vojno, virov o zgodovini slovenstva v preko-moiskih deželah, konkretno v Kanadi pa virov o življen m in delu priseljencev i/ Slovenske Istre, pa tudi is Primorske nasploh. Ubisk sem programirala v treh institucijah: - Ont irio Institute lor Studies in Fducation, University of Toronto, Toronto, Ontario, - University of Western Ontario, London, Ontario in ARHIVI X 1987 1096 Provincial Archives of Manitoba. Winnipeg, Manitoba. Zaiaih vremenskih razmer in prenii.kih tempeiatnr v Mani t obi v le in mesecu, sem se zadržala v Lom lomi in Toronto in se po problematiki AOl1 posvetila literati:li o AOP v ailiivih Zaradi izredno dobrega sndehivanja i" izmenjave praktično vse stiokovne literature tci organi zacije skupnih stiokovnih srečanj tudi o vprašanju AOP sem tukn lahkn izhiiala ¡11 evidentirala tako kanadske vire kot vire ZDA. ]'n zbiranju gladiva o izscljeništvn sem poleg viiov v knjižnicah vzpostavila stike z. dvema slovenskima Klubu-ma v Lomi oni 1 in Torontn, ki združuje t a večinoma i'ri ninrce in istrske Slovence. A. AVTOMATSKA OH DELAVA PODATKOV V AR-ll]V[]](ADP) Pri iskanju virov za pripravo gradiva za AOl1 in AOP sanin, sem naSla največ pniiatknv v kniižuici tiuoi'tske univerze (University o i Toronto Libraiy) viiddelkn Lih-iaiy and 1 nformatiol Science, 140 St. Genije Street, IV. nadstropje. Lneation Code v mikiokalalogn je PLS tci v oddelku Compntei Scicncc, 11 King s College Rd (Location Code CSC1) v sobi 206. Podatke i> aihivskctn gradivu in arhivih dobimo po naslednjem sistemu; l.SnifLih. Cat. Section i [ceding) Ai chives Acquisition nf lnniuiseripts Manuscripts Museum Archives Pithiic Recnrds... Autiimalinn in Archives I) Aichives \dministration Retention Archives. Government Archives, Political Aieliivcs, Stale . 1: Manuscripts Acquisitions Collections Pnhcy Slalemenls Di;[)i)[uilci k te 11111 je LISA (Library Scicncc Abs tracts) Headings; Archives — Cnlection ilevehipment policies Computerized infoimatinn storage and retrieval Cnmpnterizcd iufnrniation work Manuscripts Computciizeil information storage and ictrieval Computerized information woik C'Miniptenzed technical processes and services In takih razdelkih sem iskala literaturo, v okviru lite ratme pa po povzetku! nashivc del, ki so sc mi zdeia primerna glede na naio stopnjo znanja 11 uvajanju račuualni kov v ailiivskn stmku V velikn pnmoč mi jc bila svetovalka Mrs. 1:11 en Jones. Pomembnejše med najden 11 literaturo sem ludi piefouiknpi. ala in so sestavni del piuo čila za matično službi pri Arhivu SRS in so tam tudi na vpopled. L Po zagotovilu svetovalke g. Jnnesovc jc med strokovnimi levijami na podmčju AOI\ ki sem jih naila kar vsekakor na;poniembneiSa incdnarodna ■ evija IN FORMATION PROCESSING &MANAGEMLNT ki vk-ljucnjc tudi podrtke o tehnologiji, ima narnčniska oddelka v ZDA in Angliji (Pcrgamon Press Ltd. lladington Hill Hall, Oxford OX30I1W, England). Vse pndatke 11 ie-viji izdajateljih in urednikih je najti v prilogi 1, 2 Najsodobnejša in za naSc razmere vsaj orientacij sko nnjuporabnejsa publikacija je kniiga Richarda M. Kesncrja: MATOMATION l'OK AROIlVISTS AND RF-CORD MANAGliRS; Planning and Implementation Strategies, American Libraty Associal in, Chicago 1984, Paperback, obseg 222 strani. Knjigo sem v celoti prefn tokopirala. vkljnonn z diagrami in bogatimi opombam nds ti. [88 dalje, saj je m tndi hkrati najnovejša hibi.o-gralija o ADP (priloga 2). 3. V zadnjem popisu knjižnih izdaj LIBRARY LI TliUATURE 1^84 (roviji izhaia nd 1. 1921 dalje) An Index to Libiaty and Information Science, The 11. W Wilson Company, New Yr.rk 1985, sem naSla najnovejšo liiliiiograllio o arhivih in avtomatizaciji, ne le 11a amc-r Skem kontinentu, ampak tudi za druge države Zaradi obilice podatkov nisem prepisovala, ampak ndguvaijajo-če strani ¡lrefotnkopiiala (str 26—29 in 41-42) in so v prilngi 3. A. Med nekoliko starejšimi giadivi jc v ciklostilnt ob1 ki dostnpno gradivo relerato^s seminarja DATA HASPS IN Till: I1UMAN1T1FS AND SOCIAL SC1ENCFS. 1F1P, Ninth Holland Publishing Company, 1°80. Iz obsežnega gradiva sem izhiala 6 refeiatiiv, ki J i 1 j v folnkopiji prilagam: ■d) ¡THrt ARCHIVES 01 ST JOHN'S COLLECT CAMBRIDGE A D\TA BASED CATALOGUr: AS A RiiSEARCl 1 TOO! avtorja John L, Dawsnn (Literary and Linguistics Computing Centre, University of Cam bridge) in Fiau li, Dawson (1 iumanitics Cnmputing C1111 sultants, 24 HcNoir Road, Cambridge CB4 Ui England} str. 41-46. b) FROM DATA SOURCES TO QUESTIONING IN TEMPORAL DATA UASE WITH C0CN1T1VE AIMS, avtoija J. I1 Chcylan in F Dcsbordcs-Cheylan, Centre National dc la Recherche Scicntiliqne. Laborato-ric iPlnfmmatique pur les Sciences Je nionime,31 Che-mill Joseph Aiguier [3274 Marseille Cedex 2, str. 47-51 c) TRANSLATION DATABASES: TIIF1R CONTENT, USE AND STRUCTURE avtor Wayne W. Z a-chary, System and Operation Analysis Gioup Analyt.sc, Willow Grnve, Pennsylvania, US A, str. 217—221. Č) DATA CONSTRUCTION IN HUMANITIES A METHOD, A TOOL, avtorja Luis Bonrrclly in Eugene Chouraqni, C. N. R. S., naslov kot 4b), str 251-256. d) Till: M LA INTERNATIONAL BIHE10G RA P1IY: ENUMFRAT1VE CLASSIFICATION IN AN ONLINE DATA BASE, avtorica Eileen M. Macke^y, Modern Language, A:.sociatinn of America 62 fifth Avenue New Youik. N Y. 10011 USA str. 285-289. c) CONTROLLED AND FRE1 VOCAHULARY INDi XING OF THE AliC-CLlO DATA BASES IN HISTORY, avtorica Joyce Duncan Falk, American liiblio-giaphical Center, Santa Karbara, Calnfoini^ 93103, USA ;tr. 309 -313. 0 1SI0 COMPUTER -BASED INFORMATION SERVICES FOR THE SOCIAL SCIENCES AND HIE ARTS AND HUMANITIES, avtorici Engcnc Garfield in Susan Deutscli Institute for Scientific Information, 3501 Market Street, University City Science Center, lliitadelphia, Pennsylvania 19104, str, 315-319 5. Med pionirska dcia na področju avtomatizacije sodi srečanje SP1NDEX II na Cornell University, Ithaca, N. Y. s picglcdom Review of Archival Automation in Pi ARlllvi x Ar7 the USA, avtorji M. Thomas llickcrson, Joan Winters in Venitia Beale, Dept. of Manuscripts and University Archives, Cornell University Libraries, Ithaca, N Y 14850 USA. 19->6, V oddelku Library and Infoimation Science, i40 St. George Street, sem evidentirala še naslednja poembna del a: 6. Hugh Taylor, ARHCIVAL SERVICES AND Til F CONCEPT OF THE USER, (Rump Study), Archives Automation - 025. 1714 T 242A 7. Lawienee J. MeCrank, AUTOMATING THE ARCHIVES: ISSUES AND PROBLEMS IN COMPUTER APPLICATIONS 025.3414 02854 a 939 A 8. Frank Bernard Evans, MODERN ARC Ml VPS AND MANUSCRIPTS, 025.171 AF.«2M 9. Frank Bernard Evans. WRITINGS ON ARCHIVES - BIBLIOGRAPHY 025.1714AE92W 10. John Archer, A STUDY OF \RC111VAL INSTITUTIONS IN CANADA (Thesis) R 071 A 671 11. AUTHORS ADN ARCHIVES, 025.2814 A 939 A 12 Martha Anschutz. ARCHIVES IN CANADA, BIBLIOGRAPHY 025. 171097] AA 617 P 13. Podatke c ARCHIVES DAT\ PROCESSING dobimo pod oznako 025.002854 L 59T 14. Richard M. Kesner. ADP - BIBLIOGRAPHY, Chicago, Illinois, v izdaji Society of American Archivists 025.1714 AK 42 A 15 Med starcjsimi gradivi je zanimiva tudi publikacija s seminaria [NÍERNATIONAL SEMINAR ON ADP IN ARCHIVES, Chclwood Gate. England 1974. ki jo najdemo pod 651 59 J6i P O vseh podatkih, ki bi jih želeli o ADP, fotokopijah ali pa vsakoletnih izpiskih in povzetkih o novoizdani litera tun za AOP, lahke kontaktirarr.o s svetovalko g. ELEN JONES, 140 St. GeorgStr. Toronto, IM5S1A1 ali po tel. 416--9^8--70-64 ali 70 oO. Torontska univerza ima spojili "'O knjižničnih oddel kov v 18 poslopjih že mikrokatalogiziranib, 11 pa še ne vccinoma inštitutskili, med njimi Canadian Institute for International Affairs. Policy Análisis. University College Reading Room, . V Londonu, The University ef Western Ontario. ;e osrednja knjižnica THE D.B. WELDON LIBRARY. Ha področju AOP v njej nisem našla literature, ki tii bila novejša. popolnejša ali pa obsežnejša od tiste v Torontu. le drugače je katalogizirana, pa je zato nc bi ponavljala. V tej knjižnici sem našla podatek, kako so v Kanadi v letu 1984 rangirali knjižnične in arhivske ustanove glede na opremljenost in uporabo računalniške tehnologije: 1. Provincial Arcnives of Manitoba. 200 Vaughan Street. Winnipeg, Manitoba R3COP8 (tel. 204 944 39"M) 2. University of Manitoba Libraries Winnipeg R3T2N2 3. 011 tar:'./ - Canada Institute for Scientific and Teb meal Information (C1ST1). Montreal Road, Ottawa KIACS2, ki ga vodi National Research Counci1 of Canada National Computerized Current Awarencs Service (CAN/SD1) National On- Line Enquiry System (CAN/ OLE) for retrospective scarebing of several large data bases - Hamilton Public Library, 55 York Blvd Hamil- ton LJIR3K1 (za posebne zbirke lokalne zgodovine in ka-nadika). Z "ziroma na to. da University of Western Ontario razpolaga s številnimi podatki o delovanju knjižničnega sistema te univerze, v prilogi 5 te informacije tudi d, em. B. EKONOMSKA MIGRACIJA IZ SLOVENSKI, ISTRE IN PRVIORSKE OB KONCU PREJŠNJFGA IN ZAČETKU TLGA .STOLETJA Z vprašanjem ekonomske migraeije Slovencev v pre-komorske dežele, zlasti pa v Kanado sem imela vsaj me-txlolosko in inšlitucionalno manj težav Mag. Rado Genom s;danji direktor Instituta za geografij Univerze v Ljubljani, ic s svojim obsežnim pionirskim delom ..tri pot vsaken u kasncjäcmu raziskovalcu Zivljenia in dela naših priseljencev v Kanado v novejšem časn. Vse njegovo gradivo in gradivo, ki se jc nahajalo v Centri, za izjehcništvo pri SAZU v Ljubljani sem imela pnd odliodom Inf azpolago, zalo sem se na oh is k v Kanadi že v domovini lahko dobro pripravila. V Torontu sem " tej nalogi usmerila študij picdvsem v dre knužnici. v I^ndonu Oni.. Pa -gradivu ;cntra|nc knjižnice: 1. Tile Ontario Institute for Studies in Education. Hie K V B. Jackson Library. 252 Bloor Street West ki ima V mikTokatalogn Location Code OlSb m te' 416- 978 2653 int 202 ali 204 2 Government Publications. Robarts, HO St. Georg,' Street/ Loc. Code v mi k rok a tal o-m - CO VT tel. 4 16- 978-3931; 1 3) The D. li Wei d on Library. The University of V'item O; tarir. PodatKi o njej ,o zbrani p ilogü 7a jatično slm.bo Arhiva S RS in so tam na «pr^lcd Med SteviOi dokumentacijo, ki za prej.,nje stoletje o Slovencih skopo poroča, o območju Slovenske Istre pa skoraj mčj sem izbrala nekaj člankov in drugih znan-stvenili razprav pomembnejših avtorjev na temo priseljevanja m deležu Slovanov ,„ Slovencev v njem si ih pi 'fotokrvirala in jih bom po uporabi predala v ,birko o lzscljeništvu v Kanado, v Cente sri SAZU V Tirontn sem r a vezal a stike s primorskih klubom si ogli dala znair-nito slovensko farmo Simon Gregorčič. kjci se vse 1 :to odvijajo razne dejavnost Farmo so postavil, z. lastnim delom, v času uniega obis :a so fini, dvorano za kulturne prireditve. Ta k.1„L je dJ v kan-di t, d, iniciativo za zbiranje finančnih sredstev za nabavo aparature z, K -heni eenter v Ljublim, Ultra-sounft Seanrier za Onkološki institut Me I člani tega kluba iCin našla največ priseljencev z slovenska Istre in z njihovo pomočjo bom , ftiljeva-la začeto delo. J V Londu.iu, Onlario. kjer 111, je ,C[J 19ÄJ ,Udl s;inl0st0i> i razstavi. Kult,in mi do ari]]vi X 1987 mu Ivan Cankar v Ljubljani. Njegova realistična slikarska de'a prevevajo slovenski motivi enako kot kanadski Tony Kobal je bil tudi dolgoletni delavec na londonski univerzi Razgovori z, g. Silvom Banom, pi.morskim rojakom, kasnejšim priseljencem saj je bil tudi udeleženec NOB so bili silno zanimivi. Je izreden organizator in kulturni animator med priseljenci ne le prve, ampak tndi druge in tretje generacije naših rojakov. Posebnost je bi! tudi tretji sogovornik, g. Krank Jcmee, ki je v Kanado prišel iz Argentine. Razgovore z. njimi sem z nji-bovim dovoljenjem posnela tndi na kaseto, ki jo bom po obdelavi in objavi z ostalim gradivom oddala v Center za izseljeništvo pri .SAZU, V našem klubu TRIGLAV sem si ogledala tudi arhivsko dokimientaciio o življeniu in delu ter poslanstvu te ga kluba, ki je bil ustanovljen leta 1959. Urejenost in zbranost arhivskega gradiva je bila odvisna od požrtvovalnosti vsakokratnega tajnika društva. Tako je eno gradivo bolj, drugo manj kompletno, /a krajše ohdobie v šestdesetih leti" arhiva celo ni hilo mogoče odkriti, Z dovoljenjem članov kluba sem prcfolokopirala vse dostopno, pomembnejše arhivsko gradi,o, ki ga boir po obdelavi in objavi enako kot ostalo oddala v Center za i;;seljeništvo pri SAZU. Gradivo obsega 168 fotokopij, pridobila pa sem tudi nekaj originalov (društvena pravila v vseh fazah sprejemanja in prečiščeno besedilo, članska izkaznica, in še nekatere). Viri o slovenskih izseljencih za to območje so zelo nezanesljivi, zato sem se osredotočila na literaturo o priseljeništvo nasploh in v tem kontekstu sein iskala v obravnavali slovanske romanske in tudi germanske eniri-gacije naše območje Cilj sem zasledovala v naslednji po inembni liter? Um EURO!'LAN IMMIGRATION ANI) El UNIČITI Y IN TI IL US ANI) CANADA, A Guide to Slavic American and Other Groups A Guide to the Experience of .Slavic Americans and of the Other litimi: Groups From 'lästern Europe and the Balkans. J. S. Rcucek in P. N. I'inkhani, .SLAVONIC ENCYCLOPEDIA. Ta vključuje tndi krajšo zgodovino Slovanov tako v njihovih domovinah kot v deželah, kamor so emigriralr pred letom 1946. C AN a DA, MULTICULTURAL1.SM. Dircctoratc. The Canadian lamily Tree Don Mills, 1979. SLAVS IN CANADA Proceedings of the Nation?] Conference on Canadian Slavs. Vol. 11 in 111. Intel University Commettec on Canadian Slavs, Ottawa, 1968. Troper & Nam ay, IMMIGRANTS 1890-1930. Toronto, ¡975. She positive contriburion by immi Grants, Symposium unesco. 1955, ki obravnava izseljevanje iz Evrope pn letu 1815. Vsa ta in še nekatera druga literatura mi jc osvetlila razsežnost prob'ema identifikacije prav ekonomske emigracije iz tega dela Istre Rezultate študijskega obiska bom tihdelovala in obsijala v treh smereh: 1. Prispevek' Kako po arhivskih virih in literaturi v Kanadi izsledili svoje primorske prednike 2. Študija: Lkonomska emigracija iz slovenske 1st re, publikacija, ki bo nasiala na osnovi obdelave ankete, ki sem jo v Kanado med tem časom že poslala (oktobra 1^86) ir obiavnava po klubskih evidencah rojake iz slovenske Istre, ki so v Kanado prišli pred leiom 1941 loi 3. Iz zbrane arhivske dOKUir.entacije in ustnih virov članov izdelati krajše monografije, najprej o življerjo in delu naših rojakov v klubu TKICLAV v Londonu, Or tario, naslednja pa o društvu SIMON GREGORČIČ, ki združuje rojake iz Primorske in slovenske Istre ko bom pridobila arhivske dokumente S člani upravnih odborov obeh klubov sem se tndi dogovorila o načinu obiranja in hranjenja arhivsekga gradiva ter vodenju cvidence o njem. 4. Na osnovi izkušenj pregleda dokumentacije v klubu v Londonu b< bilo morda koristno, če bi i/deiala še navodila za cvidenco in hranjenje arhivskega gradiva v klubih izseljencev. Ta navodila bi lahko preko Izselje mške matice posredovali tudi ostalim klubom naših rojakov Njihova aktivnost, čeprav daleč od domovine, jc del nase kulturne dediščine, del negovanja naših kultu rn i h vrednot, del zgodovine boja z.a ohranitev naše narodne biti. Milica Tiebše — Stolfa Detnlj iz 7 iniorcttovc slike 'Piranski mestni očetje (16. s tal j ■- perorisba C. de Francesclu 102 ARHIVI X I9P7 Poročilo o strokovnem izpopolnjevanju na Muskovskcm državnem zgodovinsiio-arhivskom rnititntu Program mojega strokovnega rz|ropoInejvania v Sovjetski zvezi je bil v začetku zamišljen tako, da bi b iaz-deljen na dva dela na teoietični del v okviru odgovarjajočega visokošolskega zavoda in na praktični del v cen-tialnih dižavnilr ailrivih, Za je bil icaliziran le prvi del programa, ker v Času mojega bivanja v Moskvi na Moskovskem državnem zgodovinsko- ^rlrivskcm institutu (MGIA1) ni uspelo urediti moje prakse v arhivih. Če odmislim tip. . \Pij. i t1" Mir-lil to tauurcc, ct aiihrAf ctnft offino iinnrtLincri- rtnDr >i. lAgaplif flipffa pfmuliu aftu rUg iimao-i^rTt- offlnč n filtr ilp.tanttu. iti .wt'VicO fiin.ir o ftliif ,\n q7 ^ncu muflun ' tuj. t i9-iioči i^gn^lakfi flij>mii(®. «Vlili. (lir/vtpmlUlu , fiLIno1 fiwuT tllttFC m uiRr" roie i no mri ti w nt> rmmit' iftth ■ vvp. ftfttiwlilr i ^ifjtiiofh1' ri"č>ini-\\X' .mnp nt yt(r fliuiri (fa-1» nehalo (Uit n/tj do Vijnhfgiq' .vnna prikaz locščanskega vsakdanjega živ- ljenja v trgu Schwanbnrg Kot vir je uporabil Zapisnike i»estucga sveta P76 1805. Prispevek jc razdelil na 16 delov. Nekaj naslovov, ki nam povedo o čem jc avtor pisal: Pretepi, Odnosi gospodar hlapec, Očetje, matere, sinovi ili četrta zapoved, Zakonrki prepiri. Kraje. Sodnik je v vsakem primeru predlagal poravnavo, sicer so bile kazni v glavnem denarne, včasih tudi zapor ali udarci s korobaccm. Gcrnot Foumicr jc predstavil "Grazer Zeitung" kot vir za razl'čne ra7iskavc. Časopisje imel uradni in neuradni del. V njem sc jc odražalo življenje (ii> se Se) Štajerskega glavnega mesta. Kot primer jc navedel vsebino lista iz leta 1824 potem 1877 pa 1930 in 1^84. Zadt.ji prispevek jc pripravila Ingrid Hodi ir sicer o re-stavrirar.ju papirja. Predstavlja metodo kaširanja, ki so jo razvili v restavratorski delavnici Štajerskega deželnega arbiva. Nada J u r k o v i č Vjesr k 'ustorijskili nrhivn u Rijeci i Pazinu XXVII Pazin—R:jeka 1986. 328 str. V že ustaljeni razporeditvi člankov v vestniku sta v pr/i sklop postavljena dva prispevka. Avtorju prvega, v letu 1985 umrlemu sodelavcu Akademije znanosti m umetnosti v Zagrebu, licrnardu Stullijii,jc namenjci) nekrolog na zadrjib straneh pričujočega zvezka. Njegova dela smo prebirali že v več številkah glasila. Med temami, ki jih je obravnaval, jc dominantno vlogo odigrala Istra skozi bc neško. avstrijsko in italijansko nprnvno obdobje, ukvarjal ■>a se tudi s proučevanjem delavskega biganju v Istri. Tokrat lahko preberemo študijo, ki govori o položaju in spremembah upravne in teritorialne razdelitve v Istri, njeni demografski strukturi, gospodarstvu ter o druž-benopclitičnii- odnosih na območju Poreča sreai preteklega stoletja. Diugi prispevek ki jc delo Ivana Prcega pa anaiirira strukturo prebivalstva ter njegovo zdravstveno stanje m varstvo na prelomu Ig. v "l X stoletje v be-ncikcm delu Istre, ki n>n jc pripadal tndi njegov slovenski del. Skozi več objavljenih tabel nas avtor seznani s ARHIVI X 1987 1110 Številčnim stanjem prebivalstva, njegovo strukturo po starosti, spolu ter ekonomsko-soeialneni statusu, ki k bilo. z izjemo višjega sloja pichivalstva, na izredno ni'ki ravni. 1'odatke črpa, kot v podobnem prispevku v Štiriindvajsetem zvezku vestnika, iz evidenc zdravstvene službe. ki so jih pupravile avstrijske oblasti ob svojem prihodu v Istro. V sklopu člankov, ki običajno predstavljajo arhivsko gradivo, kot vir osvetljevanja najrazličnejših dogajanj na vseh področjili življenja v Istri in HrvaŠkem primorju,je tokrat Antiiii Giron objavil nekaj do sedaj nepoznanih viiov ki nam približajo dogajanja na področju mest severno vzhodne Istie za obdobje od kapitalucijc Italije do prodora nemških enot v te kraje. Objavljeni doku menti se hranijo v fondu rcSkc prefekture v Zgodovinskem arhivu na Reki. Naslednji prispevek je prav tako postavljen v čas druge svetovne vojne, tokrat predstavljen skoii štiri zapisnike naiodnoosvobodihuh odborov iz diuge polovice 1944. leta do marca 194*). Avtor Dražcn Vlahov nas v uvodnem delu seznani s položajem v Istri, z rastjo in razvojem odporniškega gibanja ter z zu nanjcpolitičmm dogaiaujcni, kije močno pegojevalo raz mere doma. Arhivski viri se hranijo v Zgodovinskem aihi-vu v Pa; imi in so pomemben vir proučevanja zgodovine NOIS v Istri za obdobje, ko se je moral ohlastm NOO za Istro ob pritisku sovražnih sil umakniti v Gorski kotar in nato na Olib. Ivan Eiceg je zgodovinske vire o stanju in ukrepih za ureditev Istre 1R04, leta pciskal v Državnem ailiivn v Trstu. Po Campoformijskem miru z Napoleonom,rje Av-stro-Ogrska pričela s pripravami za vključitev nekoč beneške Istre v svojo monarhijo. V ta namen so b li ustanovljeni različni organi in v pripiave vključeni i/hrani strokovnjaki raznih profilov. Tako jc nastal objavljeni dokument ki jc služil kot vodnik pri urejanju novega območja, ki pa je kot navaja avtor, na žalost le izvleček iz obsežnega elaborata — statističnega popisa beneške Istre Gubernija von Rotha Nikola Crnkovč objavlja štiri dokumente, ki so »ir proučevanja paSnega kmetijstva na Rabu, od suzenjrkcga načina kmetijske proizvodnje, časa vzpostavitve beneške oblasti po J40P. letu, njene utrditve, obdobja zmanjševanja njene moči in propadanja njene, nadvlade, do nkin,t ve statusnih razlik pri izkoriščanju pašnikov v 19. stoletju. Dokumente hrani icški zgodovinski arhiv. Darinko Mnnč, ki je že v petindvajstem zvezku vestnika predstavil gradivo Jezusovega samostana na Reki (hrani se v Arlnvu Hrvaške), nam tokrat predstavlja in objavlja nekaj dokumentov iz zbirke bogatih zapisov menihov, o odnosih med Kastavskim gospostvom in Pazim sko grofijo glede lova in ribolova na njunem meinem pndiocju v 1742. in 1758, letu. Tretii sklop zvezka predstavljajo regesti in inventarji. Ob pripravi knjige., ki vsebuje v IS stoletju nastale prepise dokumentov o privilegijih labmske komune od leta 1325 do 1719, so se v pazinskcm arhivu odločili objavi ti regeste listin o privilegijih te občine. Avtor prispevka Jakov Jelinčič tudi pripominja, da nameravajo obiaviti regeste vseh ohranjenih knjig zapisnikov zasedanj sveta latinske komune. Objavljeni regesti naj bi bili tako dos topnejSi vir za pinučevanjc zgodovine drugih istrskih komun, za katere jc gradivo za beneško obdobje zelo skromno zastopano. Med članki in razpravami lahko preberemo dva kore feiata s kongresa arhivskih delavcev Jugoslavije, kije potekal oktobra 1984 v Novcir, Sadu MiloS MiloSevič govo-n o znanstveni komponenti pr. arhivskem delu, kije. kot pravi, zelo zazelen iij iskan element v mnogih arhi vih, vendar naj bo raziskovalni interes piedvsem o gradi vu in i/, gladiva, ki gu arhiv hrani in naj ima osnovno arhivsko delo prednost pred znanstvene raziskovalnim. Z istega zasedanja jc tudi korelerat Jovana 1'opoviča, ki go-voii o uporabi arhivskega gradi a kot dokaznega materiala za potrebe strank v arhivu ter primerja aihivsko zakonodajo posameznih republik ki se na uporabo nanaša. S piohieinatiko ra/.diobljenosti delov arhivskih fondov pri različnih arhivih in drjgil: ustanovah nas seznani Duro Zatezalo in ugotavlja, da bi se morah fondi kot celote zbrati in hraniti pri pristojnih ari ivih. Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugcslav,j; jeseni 1985 v Cetinju jc bilo namenjeno predvsem prot lematiki v zvezi z gradivom delavskega gibanja 1.1 komunistične partije, A rhivisti iz pazinskega arhiva so v ta namen pripravili preghd virov za zgodovino delavskega, socialističnega ju komunističnega gibanja na območju Istre, ki jih hranijo v svojem arhivu. Med razpravam ir, članki Sta objavljena tudi dva prispevka o mikrnfilman-ju arhivskega gradiva Pivič so tokiat v vestniku objavljena tudi pruočilain recenzije obljavljenih del o zgodovini Istre in llivaikega primorji' Obvestila pa nas predvsem naiančneie seznanijo z refeiati, predstavljenimi ua znanstvenem srečanju zgodovinarjev, ki so razpravljali o preteklosti Poreca in okohee ter z razpravami, ki so na podobnem srečanju obravnavale zgodovino liekc in opatijskega področja Katere nove publikacije so v 1984. letu obogatile knjižnic? obeh aihivov, izvemo iz seznamov, ki so kot običajno natisnjeni čisto na konen vestnika. V 1 a s t a T n 1 Vjcsnik historijsiMli arhiva u Rijeci i Pazinu XXVIII, Pazin-Rijeka 1937, 251 str. Ob Scstdesetletnici Zgodovinskega arhiva na Reki jc izSel osemindvajseti zvezek skupnega glasila pazinskega in reškege arhiva v nekoliko spremenjeni zunanji podobi in z nekoliko diugace oblikovanimi "sebinskimi sklopi prispevkov Med deli, ki sodijo v prvo celoto, s podnaslovom gradivo, je najprej objavljen prispevek Irvina Lukežiča, ki nas s pomočjo nekaj na novo odkritih spisov iz fonda Zrinskih in Frankopanuv v Arhivu SR HrvaŠke, poskuša pobliže seznaniti z ounosi in povezanostjo mest vino-dolskega l^imorja z goratim zaledjem v 16. in 17. stoletju. V pričujoči številki pričenja Ivan Frceg z objavljanjem dokumentov o urbarialni ureditvi v občinah Istre in Hrvaškega primorja. Tokart piedstavljamo osnovne dokumente, s katciinn so bili urejeni odnosi med fevdalnim gospodom in kmečkim prebivalstvom v občini Dohnee. Avtor pnuuarja širSi pomen prvič objavljenih dokumentov saj se v njih nc odražajo le medsebojne obveze in materialno stanje temveč tudi ekonomska poli- ARHIVI X 1987 tika dvora za Časa Marije Terezije in lozeia 11. Arhivsko gradivo se nahaja v Jauranskeni institutu JAZU na Re ki in v Arhivu SR HrvaŠke v Zagrebu. Gradivo iz ob-dobia NOli je obravnavano m objavljeno v prispevku Ive KovačiCa, v katerem predstavlja troje porodil o aktivnostih Okrožnega komiteja K Pil za Gorsm k otar po njegovi ustanovitvi pomiadi 1942. leta. Tematika NOO v Gorskem kotarju je obravnavana tudi v naslcdnicm prispevku. Z delovanjem Okrajnega NOO Cabar nas skozi dokumente ttjegonh plenarnih sej, ki so se vršile aprila 1 944 ter z uvodno analizo situacije na njegovem področ-j, seznanja Antun Giron. Objavljene dokumente hrani Zgodovinski arhiv na Reki. Dokumente iz omenjenega arhiva ie obdelal iti objavil tudi Ive Zurak. Objavil je zapisnike sej izvršnega odbora in plenuma Okrajnega NOO Fužine (nastal z reorganizacijo okraja Delnice feb ruarja \944) za čas od novembre do decembra 1944, ki izpričujejo politični in gospodarski položaj ter vlogo NOO, kot novega organa državne oblasti na svoiem območju. V drugem sklopu prispevkov, razprave in članki, se ->glaia z obsežno razpravo (55 str.) o zmagi reformator skega Rima na Jad rami v času papeža Gregorja Vil. od 1703. do 1085 leta Naua KlajiC S ponovnim kritičnim pregledom literature in utemeljenih ali zgrešenih spoznanj zgodovmajrev t pri tem tte zanemari niti najnovejših parcialnih obiavnav, ki so po njenem mnenju premalo študijsko poglobljene iti tudi žmotne) ter s ponovnim pretresom virov o dogajanjih tta Jadranu v sedemdesetih letih 11. stoletja, podaja nove rešitve nekaterih nejasnih problemov najspomejšega obdobja srednjeveške zgodo vine Hrvaške, kot je identifikacija hrvaškega vladarja Slavca, za kateregr ugotavlja, da to nikdar ni bil, analiziranje vzpona Zvcnimirja do naslova bana in kralja Dalmacije in Hrvaške tn razčiščevanje noteka aktivnosti re-lormatorskega Rima na vzhodni oba'i Jadrana proti bizantinskim patriarhom in pioti heretikom nd Časa Leva IX do Aleksandra H. ki je privedla do končne zmage Rima na tem področju šele za papeža Gregoria Vil. Danilo Klen predstavi okoliščine iti način izhajanja Kand-lerjevega dela Códice diplomático lslnano in skozi obdobja po ttjer.em izidu (1862-1863) ugotavljanje pomanjkljivosti in netočnoti v delu s strani italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev ter načrte obeh strar za ponovno izdajo zbornika, njegovo dopolnitev ali sploh za nov pristop publiehattja virov za zgodovino Istre. V sklopu, ki prinaša prispevke o arhivski teoriji m praksi, je zastopan le članek Mlaaenke Merdžanič o razstavah irhiva na Reki, kot obliki njegove kulturnopros-vetne dejavnosti. Proces demokratizacije kulture je zajel tudi arhive, ki so bili do neoavnega odprti le zaprtemu krogu uporabnikov. Da bi se arhiv približa! čim širšemu krogu uporabnikov in obiskovalcev, mora razvijati tudi najrazličnejše oblike kultunioprosvetne dejavnosti Avtorica prikaže razstavno dejavnost kot eno od aktivnosti ki jih je od 1980 leta dalje opravlja reški arhiv, prenosnih in v zadnjem času zelo uspelih stalnih razstav arhivskih dokumentov. V 1 a s t a Tul Milko Mikola: Mestni ljudski odbor Celje 1945-1954, Inventarji l,Oelie 1987,107 str. Štajerski arhivi sc v osemdesetih letih začeli z izdajo inventarjev svojih fondov v posebnih publikacijah. Pokrajinski arbiv Maribor je tako pripravil v svoji seriji inventarji dvoje del: Župnija tr! dekanija Hoče 1146 1945, Maribor 1982 (J. Mlinaric in A. Ozinger) in Okrajni odbor SZDL Murska Sobota 1945 1963, Maribor 1983 (S. Tovšak). Zgodovinski arhiv v Ptuju je izdal v enem snopiču inventar Mestni odbor 01* Ptuj 1945 1952 (N. J urkovič) iu Okrajni premogovniki Ptuj 1947 1959 (11. Oblak), Ptuj 1983, leto zatem paše Inventar Varia I634-19«3(N Jurkovič). Sedaj pa je pred nami še prvi iz serije Inventarji celjskega zgodo vir skega arhiva. Da je knjižico, ki po formatu in tisku spominja na ptujska inventarja, pripravil arbi-vist Zgodovinskega arhiva v Celju Milko Mikola, ni nič nenavadnega, saj je predstavil fond povojne uprave s čemer se posebej ukvarja. Tako sc je s problematiko tovrstnih fondov srečeval avtor že pri pripravi vodnika (Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje 1985) v katerem je prispeval predstavitev fondov organov družbenopolitčnih skupnosti (str 39 129) s pregledom zakonodaje in upravno teritorialnim pregledom posameznih okrajnih, mestnih, krajevnih in občinskih ljudskih odborov od povojnega obdobja naprej. Času po letu 1945 pa posveča tudi svoj interes zgodovinarja. Inventar zajema v uvodnem delu (str. 3-6) histori-at ustvarjalca t. j. Mestnega ljudskega odbor (MLO) Celje i, lristoriat fonda, temu sledi seznam kartic (str. 7) in nato popis arhivsekga gradiva izven delovodui-ka - ta je urejen po vsebini (str. 11 -86) in popis arhivskega gradiva po delovoniku - za leti 1953 in 19M (str. 99-105) ter kazale publikacije Posebr.a mikavnost so objave kakih petnajstih dokumentov, ki predstavljajo posamezne vrste gradiva omenjenega fond? od glasovnic. razglasov, zapisnika delavskega sveta pa do žhilskih nakaznic, poročil hi odločb o zaplemb:. Historiat ustvarjlaca predstavlja upravno teritorialni razvoj M 1,0 Celic, organizacijsko strukturo in njene reorganizacije ter opozarja ua literaturo: na Orožnov Oris sodob.:e zgodovine Celja in tta članek M. Mikola Razvoj oblasti na območju Celja v obdobju 1^45-1954 (Celjski zbornik 1985) Historiat t on tU pa predstavlja uelo n a teia 1982 prevzeiem fondu, kije po vodniku iz leta 198^ obsegal 33 tiri, po strokovni obdelavi pa obsega za tretjino manj: 232 arhivskih škatel. Avtor uavaia, da so bili "pri valorizaciji., uporabljeni blagi kriteriji zara.'i pomena tega gradiva, da pa obsega fond tu di nekuj dokumentarnega gradiva, ki ga hranijo zaradi daljših rokov rrj upravnega pomena. Na sestavo hi ven-tarja ie vpl /alo dejstvo, da se za obdobje 1945-1952 prvotna ureditev ni ohranila v celoti, niti jc ni bilo mogoče obnoviti. Gradivo iz tega časa je "dobilo v celoti novo ureditev (n sieer tematsko kronološko, ki je za uporabnika gradiva tudi naibol) ustrezna. " Tako je večina grao j novo ureditvijo dabila tudi tekoče signiranje, zatnja dva delovodniško urejena letnika pa str olua.i^a prejšije zaporedje m signatnre. Zanimivo je, daje ar- ÉRH1V1 X 1987 liivsko giadivo Ion d a MLO Celje 1945--1954 z iziemo prvega povojnega poletja, ohranjeno v celoti, s čimer nas seznanja avtor v zaključku uvoda. Seznam uporabljenih kratic (razloženo jih je 25) je kai pieskiomcn, saj bi veljalo vključiti Se kakšno; če ž.c ne DLS pa vsai A. S. (najbrž gre z.a a i liivsko škatlo). Popis arhivskega gradiva izven delovodiuka nam pied-stavi gradivo tematsko, pri čemer gic kdaj tudi za orga nizaciisko enoto (npr. promet — Poverjcništvo za lokalni piomet). kdaj pa je tematsko poglavje (prav zaiadi oiga-nizaeijskega prepletanja) pač preozko. Tako podskupina Industrija vsebuje tudi kaj o obiti (in obiatno). Avtoi je vsebinsko lazdelil prikaz gradiva v osen; skupin (1- Vili), pri čctnei je nekatere Se dodatno laz.gradil. Oiganizaciji MLO Celje (I) sledi Gnspodarst vo (11) s 14 podskupinami: planiianje, upravljanje gospodarstva, industriia, obit, Ugovina in pieskiba, gostinstvo in turizem, kmetijstvo in gnzdarstvo, zadinžništvo, pionict, bančništvo, stanovanjsko gospodarstvo, gradbeništvo in komunala, gradbena dokumentacija iii vari a gospodi'iske zadeve, zatem so Finančne zadeve (lil) in Piemožciijsko piavne zadeve (iv), ki obsegajo vojno škado, zaplembe, vojni dnbičck, agiaino icfoimo. nacionalizacijo, razlastitve, upravljanje splošnega ljudskega premoženja, razne pogodbe, razne premoženjsko piavne zadeve. Temu sledi še Zdravstvu in socialno skrbstvo (V), Kiiltiua in presveta (VI), Delo in delovna lazineija (VII) iu Razno (Vili). V okviiu posamezne tematske (pod)skupine pa slede arhivske enote popisane kionološko; tako so tudi odložene in vsebinski popis je enak strukturnemu Arhivske enote so posamezne knjige, zadele ali skupine zadev. Težavo pa predstavljajn številnejše istovrstne zadeve, pri če-mci so dosjeji in registrski kaitoni obrtnikov označeni tako, da ena arhivska enota prcdsavlja tudi eno tehnično enoto (škatln) podobno je pri zaključnih lačunih [ui pojavi vojne šknde pa se pri 24 škatlah arhivska enota kar izpušča, morda se smatia za eno arhivsko enoio ke. cela serija. Podobno je z, odločbami o zaplembi pienio-ženja in s personalnimi zadevami. Zadnja dva delovoduiš ko urejena letnika (1953 54) sta obdržala pivotno nieditev; indeksoma (stvarnemu iu imenskemu) sledi del o vodnik, temu pa ud bi? no arhivsko gradivo v starem zaporedju z. del o vodniškimi številkami kot arhivskimi s;guaturami. Inventar, ki je prva tovrstna publikacija o povuincni upiavuem fmidn je zanimiv prav zaiadi dvojnega sistema pristopa: tematskega in kronološkega, pri čcmci je jasno, da se je avtor spopadel z vistn piohlcmnv. Če smo piob-leni tematsko—oigauizacijske razvrstitve skupin že nakazali, pa nam uporabo giaciiva letnikov 1953 iu 1954 olajšujejo le kazala ali indeksi (poleg dejstva, da t stih pai stiaui popisa pač preletimo). Indeks za katcicga se je odločil sestavljalce inventarja obsega le piavne osebe, k: jih je potrebno iskati zaiadi variant njihovih imen s kančkom fantazije, ponekod pa je ponagijal tiskarsk; škrat n izpustil podatek na kateri stiani naj iščemo iskano. Cc so izpostavljene posebej pralne osebe hi b, le najbiž viedno popisati še zaključne lačnne bolj po iliobnn. Strogo kronološki lazvrstitvi v okviru skupin in p.id-skupu hi bilo za ugovaijati prav 7. vidika upoiabc, saj ic ic kako koristno če imamo pregled nad važnejšim giadivnm na enem mestu Tako bi bilo nemaia vredno izpostaviti npr. zapisnike sej skupščine, zlioiov ah uvr- šili nega odbora MLO M celoino obdohje. Cim se odločimo, da bo vsebinski popis gladiva hkrati tudi popis fizične uicditve gradiva, se nam odpie vrsta problemov, ki bi iili iažje rešili s popisom, ki bi picdstavil vsebino in vste gladiva ne glede na njihovo mesto v strukturi fon da. Prav mikavna bi bila možnost predstaviti tudi gradivo zadnjih dveh letnikov MLO Celje v okviiu tematske uiedilvc ostalega graaiva, saj bi bilo to mo.žno tudi brez .spreminjanja prvotne uieditve, morda tudi singiranja. Vsak inventar predstavitev vsebine arhivskega gradi va, nas ne le opozarja na vsebino gladiva, temveč arhi-vistom postavlja vprašanja in ponuja primeijavc v pristopili k stiokovnemu fteln. Popise kot osnovni del najdemo skupaj in soočimo svoje delo z dilemami, poskusi in težavami vred. Poleg omenjenih štajeiskili inventarjev smo v zadnjih letih dobili vsaj še nekaj tovrstnih del (če omenimo še tri: M Drnovšek, Arhivska zapuščina Petra Gras-seliija 1^24 1933, Zeodovinski ailiiv Ljubljana 1983; V. Bezek Analitični inventar fonda občine Izola IV. del, I. zvezek 1919-1929, Pokrajinski aihiv Koper 1984; Majda Smole: Vicedomski mad za Kianjsko 13. stol. 1747, ], del, ccikvcne zadeve lit. A--F Ailiiv SR Slovenije, Ljubljana 1985). A komaj kateri izmed invcntaijev je našel odmev v našem giasilu. l'a prinaša izdajanje inventarjev poleg vsebinskih pioblcmov ,zdclave teh pripomočkov za uporabo s schoj vsaj še vprašanja uporabnosti, odmevnosti, nak'adc (te se gibljejo od 200 do 500 izvodov), piimcijavc z obiavo viiov in podobno. Bo dovolj volje, da a i liivsko diuštvo pripravi kdaj okroglo ju i z. o na to temo? Inventar MLO Celje 1945—1954 je prvi objavljeni inventar, ki se loteva gradiva npiavc po letu 1945 prinaša pa visto spodbud in možnosti o katerih velja raznrisliti pri strokovri obdelavi soiodnih ftindnv v drugih arhivih. Na dostopen način pa predstavlja ai liivsko gradivo, k bo "nepogrcï!jn> zgodovinski vir za vstifccçfl raz\sko\ ut-ci, k. se bo ukvarja! s proučevanjem zgodovine Celja v pogojnih letih. I Piav njim, raziskovalcev pa je tudi namenjen. Bianko Suštai Skart, arhivski obcasnik, Ljubljana 19^6, 42 str. Na interni način mi je pied kiatkim prišlo v roke intcino glasilo ŠKART z podnaslovom Ailiivski ob časnik. Izdal ga je posebni odbor v Zgodovinskem arhivu Ljubljana leta 19S6. Upam da bo to ics ailiivski občas-nik, pa ne zaiadi njegove vsebine in zasnove, ker bi si zaslužil, da bi izhajal pogosto o/, redno, ampak zaradi picvclikegp trošenja ne "cdno prav bogate energije in iniciativnosti slovenskih aihivskih delavcev. Upam, da bomo v bodoče združili sile in znanje ter izdali dve številki Arhivov na leto. Vsebino zasnovano le -teli bo potrebno prenoviti. Zasnova, ki je bila izoblikovana leta 1974,je liilaena od oblik m to ne slahih. Vendar sedaj, ko že nekaj imamo — hvala listini, ki so začeli — motamo in moremo prvotni piojekt dopolnjevati, gn spicniinjati po potrebi, glasilo aktualizinti, dndati drobne vsakdanje informa cije o nas samih, o našem delu, o vsem, kar nas povezuje 116 ARHIVI X 1987 v naši stroki, kar nar povezuje z drugimi stiokami. predstaviti piobleme, ki nas morda razdvajajo, namjt-mlicjc cnergiio. V Arhivih mora biti tudi prostor za velike novice, če pod njimi razumemo npr. naše delo po tujih arhivih, v sorodnih institucijah, o našem sodelovanju pri oblikovanju zakonodaje, pri publicistični delavnosti itd. Nekaj od omenjenih tem smo našli v Obvestilih, kijih je začel izdajati Arhiv SRS, kije tndi občutil, da so Arhivi — glasilo Aihivskega društva Slovenije in slovenskih arhivov — nekako prepočasni in je po raznih predlogih 111 razpravah začel izdajati Obvestila. škart škarlj arhivoki obcasnik ljubljana 1986 Pravzaprav sta Škart in Obvestila poskušala zapolniti vrzel počasnosti in premale aktualnosti. Oba poskusa sta vsak po svoje uspešna, vendar predlagam, da združimo moči oz. delamo le za eno glasilo, ki bo izhajalo bolj pogosto. Tako bo nasa energija uperjena le v eno smer in bodo tudi rezultati za arhivske delavec in druge bralec bolj dodelani in trdnejši. Vsi namreč vemo, kako je, če človek sedi na dveh stolih, potem ponavadi pade "skozi"; kaj pa se lahko zgodi, če nekdo sedi na treh stolih. In če vzamem v ta krog še Publikacije o strokovnih in tehničn i vprašanjih in vsekakor jih moram, potem sedimo celo na štirih stolih Menim, da naša slovenska ar hi vis lika in vsi arhivski delavei z njo vicd ter širša družbena skupnost nismo sposobni sedeti na štirih stolih, ker nam bo prekmalu zmanjkalo energije in idej. Kristina Šampeil - Purg Kot iczultat pobude petih delavcev Zgodovinskega ar h iva Ljubljana ki so vsebinsko, tehnično in finančno omogočili izid drobnega snopiča arhivskega občasnika, je v začetku oklobra 1986 po mesecu in pol lela tei pit prav izšla številka "Škarta". Dejstvo je da v omenjenem letu glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, ni izšlo. Letnik Vll/1984 je prišel iz tiska konec avgusta 198"% naslednji letnik Arhivov VI11 /1986 pa januarja 1987. Takšna dinamika izhajanja je spodbujala težnjo po spremembah in konstruktivna kritika ter spodbuda je izšla številka "Skarta' s prispevki članov odbora za izdajo Arhivskega občasnika in sodelavcev A bati seje, d^ se komaj da kaj spodbujati... Nuj bo na prispevke, ki so izšli tudi z nemškimi povzetki, opozorjeno s predstavitvijo kazala. "Škart", kt je izšel v siomncm številu izvodov kar je glede načina financiranja pao razumljivo - je na voljo v posameznih arhivskih knjižnicah in v nekaterih bibliotekah Z? uvod ("'Bolie je zaiti, kakor stati na mestu") Spoznanje ob delu v arhivu - Bnris Rozman, Zbiranje aihivskega gradiva drnšte - Žarko Bizjak. Nekaj o odvetniških fondih - Janez Kipač, Prevzemanje večjih upravnih fondov za obdobje od avgusta 1956 do leta 1974 (na pri-meiu občine Tržič) Branko Cuitar, Dvoje navodil za odbiranje arhivskega gradiva občinske uprave - Ana Zaletelj, Nekatere evidenec, ki jih vodijo občinski upravni organi - V'nko DemSar, Hišni arhiv Soštaricvih v Divači (I670-18R7) Arhivski viri - hrr R izman. Nekaj virov iz forda Športnega kluba Ilirija - ¿arko Bizjak, Čil Kiški - genealogija - Alberto Puccr, Morski čudež v Pira: i(1555) Domače branje - Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega aihiva /Ptujn (Dušan Bahun) - Jacque le Goff, Za drug?čen srednji vek i Žarko Bizjakj - Martin vanič, Slavka v rudnikih Tibovlje-Hrast-nikinZ; orje (Boris Rozman) - Zmago Smilek, Klie daljnih svetov: Slovenci in teevropske kulture (Vinko Demšar! - Obveilil Arhiva SR Slovenije 1/1, M/1 in 11/2 (Branko SuStarj ARHIVI X 1987 Drugi o nas Ni arhiva o mladinskih akcijah (delo 29. 3., 19.4., 5. 7. 1'ovcdati icliin (Arhivi IV/ 1981 > Svakom svoje parče (Intervju, 3. 1. 1986) - Svetniki so bolj zanesljivi kot svetnice (Delo 20. 3. 1986) Fuiopaisehes Arehiv -Symposion in Raden-i (Dei Arehivat 3/1986) i repertorivm hervm wo» rt, i 111 v M S na ? COKM VIII TATI" Pnu;.'' f-' ...—'tu-1 . - V,,. ,. , Tm Hi,.. J h. m. .vi m '«.i» ^-' *jjl iST""* hIUCN TU t »V KiM 4 »A* *»<*♦■ •*** L*** Xr#1' * p^ti 'l*f J'^ i ■ 4/f .Jlri.HHJg. m* Jh K, j iAi1 . M.,d d V* /«' ^J» ^nrf/fr 1 Ihi. T H V- . ■ ^ j. t**., - i" d -^A »V /TN< M/** t* ■>«» v « — :V dir X «■■rt * J*# I,Mt f/Jt^itr itL trr M it* mJ^Jt **£tm'jf* >- , i M ti JU LVk^l —■ ■ —J ■ 1 ™ „ i1 ■ i +-■ ■ Hii"*"'! h ■'i"^ n-----i1 h f ■ . t ■ jvMfttf )U If IB^v f™» . n * IWt * i H J--«* Uf ".t-y i/A*, pmt ^ rt/AlVik^. ^ T'»»'- idtf^ii' n, vlrf ##7? «H r^J - - , ■ " " fl ¿¿.J^k, --¿¡.C,- ^J „ jI IWM hAMb rti; • MMf' rtk^- > m - m »-i» ^JtA^d^MjU. -j;«', fttt rt ^r jf fl 4 Hrt* H■ *■ T(V H7 * --¡i«'- » ' • rvi^ ^^ i.j. jt " ■ i /. ^—/ >: v - j"*^**' ' ... I. . " - I ■ >-' ».- i polovici 16. slo!. Vsebuje pa predpise, rofjfc/if/f ^»^k-nicntovod 13, ao 19, stol. (arhiv Piran) l nove pridobitve slovenskih arhivov ARHIV SR SLOVENIJE 1986 Ministrstvo za prosveto LRS (1945-1950, 1U tm) Ministrstvo za finanec LP5 (1945-1952, 4 trn) Predsedstvo vlade LRS urad za cene (1945-1952, 0,5 tm) Gospodarski svet vlade LRS (1945-1952,0 5 t m) Republiška geodetska uprava s predhodniki Finančna direkcija v Ljubljani Oddelek za kataster, Ministrstvo za finance LRfi - Oddelek za kataster (1929-1980, 12 tin) Republiški komite za me J narod no sodelovanje (1964 -1974, 5 tm) Kmetijski inštitut Slovenije s predhodnik (1898-■ 1954, 15 tniin ]7gsvežnjev) institut za mednarodno pravo in mednarodne odnose Pravne fakultete v Ljubljani, dokumentacija OZN (1936 -1965 13C tm) Inštitut za narodnostna vprašanja (1064-1980 0,1 t m) Zavod SR Slovenije zaStatistiko()948-1960,50 tm) Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, teli nično, prosvetno in kulturno sodelovanje (1952-1978, 35 tm) Sklad Borisa Kidriča (5 tm) Sklad Prešernovih nagrad (1,5 tm) Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (1977-19b6, 30 t m) Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (1971 -1977,1 tm) Univerzitetna konfcrenca ZSMS Ljubljana (1974 1982, 12 tm) Republiški odbor Zveze sindikata tekstilne in usnjarske industrije (1973- -1977, 1,5 tm) Republiški odboi Zveze sindikatov Slovenije kmetijstva, živilske in tobačne industrije (1970- 19*^3. 2 tm) Republiški odbor Zveze sindikata Slov. zdravstva (1974- 1979, 1,8 tm) Republiški odbor Zveze sindikatov Slov. kulture (1974--1979, L,2 tm) Republiški odbor Zveze sindikata Slovenije grafične in paoime industrije (1973-1979, 1,2 tm) Republiški odbor Zveze sindikata kemične industrije (1914-1977, 1,2 tm) Slovenska matiea (1852-1980, 16 tm) Univerzitetni klinični ccutcr TOZf) Univcizitetna očesna klinika s predhodniki Occsui oddelek Deželne bolni-e v Ljubljani, peti oddelek Obče državne boluiee oz. SploSne bolnicc v Ljubljani (1890 -194C, 10 tm) Osebni fond dr Joža Vilfana (1920- -1985, 16 tm) Osebni fond "ojka Dnletiča (1975-1980, 0 5 tm) Zbirka Joža Čopa (1928--1986, 0,5 InJj Zbirka Alojza Kramcrja (1690- 1725 0,1 tm) Zbirka Draga Košmrlja (1951-1978,0,5 tm) Zbirka plakatov(19ff3, 9 ks) Zbirka filmov - 1)DU Univcrzum (221 Sk.) - kopij filmov (380 Sk.) Zbirka voščilnic in vabit (1985, 55 ks.) Zbirka matičnih knjig: rojstne (1812—1888, 2 tm) - poročne(1840 -1934 2 tm) - mrlisKC (1794—1922, 1,5 t m) Jvojnik mrliških matičnih knjig (1945-1987 10 tm) Ejvojniki rojstnih matičnih knjig (1C83-18«7, 12,5 t m) ZGODOVINSKI AR1I1V V CELJU 1986 Celjsko strelsko druStvo (blagajniška knjiga, 1848 1 "'S) Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah (1881 -L948, 12 tm) Okrajno soaisec Rogatec (1881--1948, 12 tm) Zbirka fotografij novinarja Milana Božiča (499 tli m o v) POKRAJINSKI ARHIV KOPER 1986 Siovenijales STIL, tovarna polnStva Koper (1946-t Joo,20 tm) Staic slovenska kmečka družina iz Smokviec n Gorici (1955-1975, 1,6 tm) Občinski ljudski odbor Ajdovščina (1955-1961, 16 t m) Občinski ljudski odooi Vipava (1955-1959.4 tm) Osnovna sola Podbela (1918-194fi 0,1 t m) ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 1986 SO Ormož, zapisniki sej zbora in krajevnih odborov (1922-1947, 1,5 tm) Dru?.ina Kubarič - llardck pn Ormožu (1 826—1926, 0.1 t m) Delta Ptuj (1945 -1974,5 tm) OS Velik: Nedelja (1878- 1961, 1,5 t m) OŠ Miklavž pri Ormožu (1808 -1925, dve kroniki) Simonič Blumcnan. družina (1918-1948, 0,6 tm) OŠ Boris Kidrič Kidričevo (1950- 19^7. 1,5 tm) OŠ Lovrenc na Dravskem polju (1926-1970. 0.5 tm) Skupščina občine Ptuj (1967-1974, 65 tm) Matične knjige — SO, oddelek za notranje zadeve (1840 1897, 6 knjig) POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR I9s6 DO "LIPA Lovrenc na Pohorju (1945-198.5, 30 tm) DO "1NGMAG ' Josipdol (1945 -1985, 100 tm) Colcctanea zbirka (1888 1934 2 kosa) Občinski komite ZKS MaRIBOK-PESNICA (1962 1982, 1 t m) Občinski komite ZKS MARIBOR-TE7.NO (1967 1984, 2tm) Občinsk. komite ZKS MAR1BOP-RUŠE (1958 1982.2 t m) Občinski svet ZSS S LOVI-N J URADLC (1955 1983,2tm) Občinska organizacija RK SLOVl;NJ GRADEC (1959 1979, 2 ti-) Občinska konferenca ZSMS SLOVENJ GRADEC (1959 1984 2 tm) Mestna konfcrcnca SZDL MARIBOR (1975-I9K1. 9 t m) Opekarna RADVANJE - Marihor (1951 -1986 100 ;m) ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 1986 Mestna občina Ljubljanska, Domovinski oddelek, zglašcvalue pole mesta Ljubljane (ok 1900 -1945. 30.5 t m) Občina Devica Marija v Poljn (1913-1939. 0,1 tm) Občina Cerklje (1912 1943,1 t m) Občinski sodnik za prekrške Kranj (1969-1983 3 t m) Krajevni ljudski odbor Cerklje (1945 1952) Krajevni ljudski odbor Urniki (1945 1952. 0 S tm) Krajevni ljudski odbor Grad (1945-1946, 1949 , 0,5 t m) Krajevni ljudski odbor Poženik (1945 1946 0,1 trn) Krajevni ljudski odbor Velcsovo (1945 1952, l tm) Krajevni ljudski odbor Senturška gora (1945 1949. 0,4 t ml Krajevni ljudski odbor Zalog (1945-1952, 1 tm) krajevni ljudski odbor Di)]--Bcričcvo, (1946, 1950— 1951,0.3 lin) Krajevni ljudski odbor Dolsko (1950, 0.2 tm) Krajevni ljudski odohi Rizovik (1946 -1947, 0,1 tm) Krajevni ljudski odbor Janče, (1945, 1947--]951. 0,2 t m) Krajevni ljudski odbor Prežganjc (1948-1952, 0.2 t m) Krajevni ljudski odbor Velika Stanga (t «46--' "2, 0,1 t m; Mestni ljudski odbor Ljubljana, Raionski ljudski odbor V (Polic) (1945-1952.0.o tm) Občinski ljudski oaboi - Skupščina občine Domžale (1948, 1952-1982, 11 Im) ObLO - SO Cerknica (1956, 1962-1975,6,2 trn) 120 ARHIVI X 1987 ObLO Prežganje (1952-1955,0,8 trn) Ob t.O Dolsko (1952-1955, 1,3 |n| ObLO Ljubljana Moste (1955-1960, 6,5 tm) ObLO Ljtibliana Polje (1952-1961, 5,8 tm) ObLO Cerklje (1952-1958, 10 tm) SO Kranj (1 955— 1975, 25 tm) SO Novo mesto (1963- 1971, 3 tm) Kulturna skupnost Grosuplje (1973-1986, 0,5 tm) Odbor za izgradnjo poti spominov in tovarištva pri MK SZDL Ljubljana f 10^3- 1985, 5,3 tm) Medobčinski svet ZKS za Gorenisko Kranj (1968— 1981, 4 tm) M K SZDL Ljubljana, Odbor za izgradnjo poti sponu nov in tovarištva (1973—1985 5,3 tm) Sindikat prosvetnih delavcev Jugoslavije, Podružnica Ljubljana Polje (1955 1962 0.1 tm) Osnovna šola Vojsko (1935-1982, 0,5 tm) Osnovna šola Cckovnik (1934-1973, 0.2 tm) Osnovna Sola Gore (1 938-1 980, 0,1 tm) Osnovna Sola Dole (1936 1971,0,1 tm) Osnovna šola Zavratec (1924-1975, 0,2 tm) Osnovna šola Godovič (1 «23-1971, 0,5 tm) Osnovna šola Janka Premrla Vojka Č mi vrb. nad 1 erok kopije korespondence ing Vilme Hehler Hrkovič (februar september 1943, 22 listov) Kscroks kopija delavske knjižnicc Državne borze dela Pavline Tomazin (10 listov) Kseroks kopija pisma Lojzeta Kušarja iz KL Weimer Puchenwald favg. 1944 2 lista) Gradivo o delovanju Lvgena Pogcraia v narodnoos vobodiln eni gibanju 1941-1945(1 mapaj Gradivo o K L Rawensbiück (predal Žarko Zavrl, 0,5 t m) Spominski zapis Allana M. Dalliaua o rešitvi iz strmo-glavljenega ameriškega letala novembra 1944 na Dolenjske m (apri' 1986, 2 hitu) Tek; ti televizijskih oddaj "Čas, ki živi" (Pohorska legenda, Deset brat Dan, ko je umrla Lipa, l*isec monografije I ado Amhrožič - Novljan, Zakliučni boji Koroška 1945 Izvir zakaj sem partizan...) Kseriks kopij;, knjige kaznjencev mariborskih zaporov Index der Stiäfliugc (februar 1°42 maj 1945, 137 listov) Mlakar Boris, Kolaboracionizem in narouno izaajjtvo s posebnim oziront na Slovenijo (predavanje za 7godo-vinsk o društvo Ljnbli ma aprila 1986, 19 listov) Luthar Of.o, Socialno -ekonomski položaj in organizi ranost študentov v Sloveniji od 1945-1965 ihia^stiska naloga) Jož'; Pmičič. Politik? ključne kapitalne graditve v Sloven.. i oblikovani koncepta novega gospodarskega sistema 1 951 - 1 956 (magistrska naloga, 233 itrani) bibliograii ¡a arhivskih delavcev Marjeta ADAMIČ Zbornik dokumentov in podatkov sanitetne slui.be v naicdnosovobodilni vojni na Slovenskem 1941 1945. Zveza zdiavniškili diuštev Slovensko zdiavniško društvo Sekcija za partizansko snniteto Ljubljana knjige I 4 ni 4/priloga. Ljubljana 1982 ■ 1985. Arhivi, P85, št, 1-2, str 154 155 l/.idoi Cankai, Londonski dnevnik 1944 1945 Državna založba Sloveniie Založba Lipa, l.jubljana 1985 Ailiivi lfiy.sE 1-2,'tr. 158 Žarko BIZJAK Nekaj o odvetniških fondih, Skart, arhivski obcasnik 1986 Ja^qnes le Goff, Za dingačeu srednji vek, zbiika Studia 11 1 himanitatis 1985 (ocena) Škart, arhivski občasnik 1986 Stara Ljubljana na fotogiafljali, Naša komuna št. 7/86, glasilo OK SZDL Ljubljana Vič--Pudnik Ljubljana na starih foiogiaftjah, Zboi občanov št. 7/86, glasilo SZDL Ljubljana -Bežigiad Marjeta ČAMPA Slovenski uaiodnocsvobodilni tisk o SoIfIvii, zdi a vsi vu in kulturi (prispevek ob XII zborovanju slovenskih ailiivs-kili delavcev v Ormožu 1985). Arhivi 1985. št. I 2, str 76-77 Marjan DOBFRN1K Poiočilo o strokovnem potovanju v Rim in Fiience od 15. - 25 apnla 1^85. Arhivi log5 št. 1 -2, str. 123124 Poiočilo o slrokcvnem poiuvanjn v liiksaikivet (Nacionalni arhiv) v Oslu od 27. maja do 5. junija 1^8^. Aihivi 1985, št. 1 2, str. 125 Fiance Mai tin DOLINAR l'osebnosti delovanja Cirila in Metoda na področju anglosaškega misijona salzbuiške Cerkve, v. Slavistična revija 34( 198^)25 -33 l piruii di studio e la formazione del eclro dal '7GÛ ali '300 a Lubiana v Cul tura e foimazione del elero fra '700 e '800, Goiizia, Lubiana e il Lombardo—Venete (Fonti e studi di stoiia sociale e religiosa), Gorizi? iy8<;,sii.83 -89 1'repis legende o sv. Mohorju, v; Rajko liiatož Krščanst vo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa veikse svobode, v; AES 1936, št. 8.337--34C Geslo: Cutsmann p. Oswald S. J. (1727-1790). v; Dic.ionnairc d'1 listoire et de geographic Ecciesiastiqnes 5. Od reforme do rcfoimaujc, v; liV 46 (1986) 205216 Jožefinizein in janzenizem. v: Oiis zgodovine Cerkve na Slovenskem Lvhnrisiicna vzgoja v prvi Ce i k vi in v zgodovini Ce i k ve na Slovenskem, v: Ceikev v sedanjem svetu 20 (1986) 98-101 lu vaški prevod (daljša veizija); Fnliaristijski odpoj n pivoj Crkvi i n povijesti Crkve u Sloveniji; v: Kateheza 8(1986)51—62 Življenjepisi za lîiscliofslexikon 1648- -1803, lirsg Eiwin Gatz: J. Rabatta, S. Ch. llerbeisiein F. Kuen buig F. Kaunitz, W. Leslie, S. F. Schiattenbaeh, L A Altems, L. Petazzi, K. J. Geibeistein, M. L. Biigido A. Piiamis, F. C Stadion Pb. K. Fiiistenberg, J. O. Atteins, V A. Firmian, J. B. Thmn Piva kiščanska skupnost v Jeruzalemu v: Diužina 5/1^86, str 4 Slovenska pobežnost v pieteklosti, v Diužina, Posebna izdaja, postni čas 1986, str. 3 Ob petdesetletnici smili ljubljanskega škofa Aniona lionaventnre Jegliča, v Koledar Mohorjeve družbe. Celje 1987, 141 142 Ob dvestoletnici ljubljanskega škofa Janeza Karla llei-bersteina, v: Koledar M oboi je ve družbe, Celje 1987, 142-144 AKlllVl X 1987 Oh dvestoletnici župnije Marijinega oznanja v Ljubljani, v; Koledar Mohorjeve drnžhe. Celic 1987, str. 10? 106 Za njegovo pravo podobo. Ob 400 letnici Trubarjeve smrti, v: Družina 28/1986. str. 3 Škof Anton Alojzij Wolf, v Zbornik Idrijski razgledi XXIX--XXXI (I 984-86) 74 ">8 liajko iiratož, KiSČanstvo v Oglejr in na vzhodnem vplivnem območju oglejske Cerkve od začetkov do nastopa verske svobode, v AI:S it. 8, Ljubljana 1986, v: Sporočila slovenski!) Škofij, 5( 1986)68 Janez 1 lollenstcin Tomaž l.auko, Zgovorna tišina, llctcrie 1986, v; Družina 27/1876, str. 14 'Dies accademicus" in Ljubljana, v: l.'Osservatore Romano. Wochenaiisgabe in dcutsclicr Spraelie, 16/ 1986, str. 4 Knjiga o duhovnem in narodnem voditelju, ocena Zbornika Trinkovcga simpozija. Rim 1°85, v: Družina, 44/1986 str. 6 Majda Smole, Vicedoinski urad za Kranjsko, 13. stol. 1747, I. del: cerkvene zadeve Lit. A--1-", Inventar, Ljubljana 1985. v: ZC4I (1987) Raiko PiatoZ, Razvoj organizacije zgodnjekrSčanskc cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. uo 6 stol. (ZO 40 (1 986)363-39?}, prikaz članka v Družina 8/1987, str. 6 (H korL-ninam naše cerkvene ureditve) M oje a GRABNAR Valorizacija zdravstvene dokumentacije na primeru Univerzitetnega kliničnega centra. Arhivi 1985. št. I 2. str. 31 35 1'oročilo o rastavi v spomin 1'rimožu Trubarju. Arhivi 19K5.it. 1 2. str. 125 126 Miha Brejc, l'cter Klasinc... (etal): Priročnik za strokovno usposabljanje dclavccv, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Ljubljana. 1984. Arhivi 1985, St. I 2. str. 153 Marija 11F.RNJA MASTliN Vcčsto'etna tradicija usnjarstva v Ptuju. 5. ptujski zbornik 1985, str. 325-330 Drago IIRIIJAR Trideset let delovanja Zgodovinskega arhiva. Delo 7.0. 5. 1986 /-udcn odnos do Zgodovinskega arhiva. Delo 5. 6. 1986 Dva načrta za eno zgradbo. Delo 1 3 1 2. 1986 Marija Vera F.RJAVFC Poročilo o zasedanju komisije za strokovne biblioteke v arhivih Arhivi 1985, it. 1 2", str. 128 Majda F1CKO Scrinium, Zeitschrift des Verbandes österreichischer Archivare, Wien 28/1983. Arhivi 1985. št. 1 2, str. 143 Metka GOMI1AČ Acta llistorico- Occonomica lugoslav.ae vol. 10, Zagreb I 983, Kronika, časipis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 33, št. 2--3, leto 1985, str 195 197 XII. zboiovanje arhivskih delavcev Slovenije v Ormožu od 24. do 26. oktobra 1 985, Prispevki za novejšo zgodovino, letnik XXVI, 1986, str 113 215 Velimir Vulikič — Zobozdravstvena služba v NOH na Slovenskem, Zgodovinski časopis, let. 40, 1986, St. 3, str. 354- 35S Anton Ikovic, Marjan Lmasi — Koroško partizansko zdravstvo (na Koroškem m Solčavskem), Zgodovinski časopis, letnik 40, 1986, Št. 3, str. 355 356 Dr. Božena Grosman Partizanska zdravnica. Zgodovinski časopis, letnik 40, 1986, št. 4, str. 527--528 Socialno varstvo v Slovenskem primoriu in Trstu 1^45 1047, Arhivi 1985 št. 1 2, str. 13 16 Mateja JF.RAJ 1'oročilo o kulturni izmenjavi z Italijo v časn od 1. 7. oktobra 1985. Arhivi 19«5 St. 1 2, str. 128 129 soavtor lima llmck Nada JURKOVlC Razstava 25 let delavskih srečanj uspešno zaključena; Tednik 27 nov 1986. str. 5 Ptujsko gledališče, 5. ptujski zbornik. Ptuj 1985. str. I 75 179, soavtor Peter Malec Nada KOBAL Slovensko šolstvo v Ljubljanski pokrajini 1"41-I94? Arhivi I 985, št I 2, str. 22-25 Vladimir KOLOŠA Razstava Viri za zgodovino gozda in gozdarstva. Arhivi 1985,Št. 1 2,str. 121 Pomočilo o obisku arhivskih inštitucij v Sovjetski zvezi (17. 27 junij 1985). Arhivi 1985, št. 1 2, str. 126 Osnovnyc piaWla rabuty gos idarstvenyh arhivov SS.SR. Moskva, 1984. Arhivi 1985, St. 1 2, str. 151 arhivi x ii)s7 123 dr. in krni-:i -um:-:k rosame/.nik in skupnost. TijEtioncs I. it. 15. str. 77. 89 Domoznanska dokumentacija med etnologijo in geografijo. 0 razmerju med geografijo in etnologijo, Ljubljana 19X6. str. I L1 I 17. (Delo št. 3) Marija MAČEK Zhirateljska vnema Aleksandra Videčnika. Novi tednik 10. 7. 1986 Jelka Ml 1.1 K Jože i'.0111 ar: AihivistiM Ljubljana. 1984. Arliivi I 985, št. 1 2. str. I 50 Milkn M! KOL A Mateja I'ODJf-D Čas ujet v dnkumente. Novi tednik 22.5. 1986 Marlen MiMŠAK Sodstvo v dokumentih. Večer 16. 5. 1986 Arhiv v mrtvem teku. Večer, 3. 12. 1986 Albert |>UCER Padna. Slovenske istrske vasi št. I.Knper 1986, 54 strani Eirtorose: 100 silili di tuiismo. Lasa pur di. št. 5,Piran 1985/86. str. 53 -60 Piranski grb. Delegatski poročevalec ši 36, hran l%5. str 51/52 Morski čudež v Piranu 1555, Škart. arhivski občasmt Ljubljana 1986, str. 33 Za vožnjo s kolesom do 10 fioiinov kazni. Primoiskc novice št. 110. 23. 12. 1986. sir. 4 Vojna škoda ki jo je Celje utrpelo med vojno 1041 1945, Celjr.ki zb:miik 1986. Brigadirski dnevnik Dragice 1'inter, Novi tednik 5. ? I 9ST llpravnopolitični lazvnj občine Celje v obdobju 1954 1969, Celjski riuunik PS6 Ivan NI'MANIČ Izbiana poglavja i/, zgodovine slovenskega lilma in <1 filmskem arhivskem gradivu. Arhivi 1985, št. 12, sti. 66 ''O Lu ga/ette des archives št. 121 122 in 123 leto 1983. Arhivi 1985. .it. 1 2, str. 144--147 Peter R1BNIKAR Poročiln o študijskih obiskih 11a Češkoslovaškem 'eta 1984 in 1985. Arlnvi 198? St. 1 2, str 131 133 Vladimir Bvstrkkv, llrubv Vaelay: Piehled arclrivu ČSR. Praha 1984. Arhivi 1935. št. 1 2. str. 149150 Dr. I:ranče Škerl liregar (190? 1985). Arluvi 1985, št I 2.sti. PO 172 Anton Šnbic (1896-1985). Arhivi 1985. št. 1-2. str 172 Boris ROZMAN Metka NUSDORf lik ^[KSANOVIČ Ohčiue na Goriškem od srede I 9. stol. Bo druge svetovne vojne, zgodovinska razstava katalog, Nova Gorica 1986 (soavtoriea) Marija OliLAK ČAliNI Pomembne zgodovinske nblctnice iu aihivi. Arhivi 1985. št. 1 2. str. 97 ¡'močilo o obisku arhivskih institucij v Minsku. Arhivi I 985. št. I 2, str. I 27 128 Siedoje l.alie: Aihivska slu/ba v SAP Vojvodini 1944 1975. Sreniski KBlovci, I9S4. Arhivi 1985, št. 1 2, str. 159 l)i. I ran Z-.vittei osciiiilesctleliiik. Arhivi ln8c št. 1 2. str. 168 PO Pniočihi o obisku poljskih arhivskih stiokovnjjkov v Arhivu SR Slovenije. Arhivi 1985, št. I 2, sti. 120 121 I Piuočilo o seminarju za člane iln-itva, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Arhivi 1985,št. 1 2 str. 135 Arhivsko gradivo zdravstvenih domov. Arhivi 198^ št. 1 2, sti. 28 31 Odbiranje inejanje, popisovanje i 11 izročanje ariiivskcga gradiva arhivu. Varstvo arhivskega gradiva društev. Priročnik za delo z dok ume na m i 111 in arhivskim gradivom, Ljubljana 1986. str. 52-61 Kako pišemo kroniko. Varstvo... str. 66 -68 Varstvo arhivskega gradiva kulturnih društev. Kulturni poročevalec. Glasilo /KGj, december 1985/74,75, str. 42 Seminar za člane kulturnih diuštev ki delajo z dokumentarnim gradivom je uspel Kulturni po reče vale e, Glasilo ZKOS, (leccmbci 1985/ 74, 75, str. 42 Čebelarske družine siabo arhivirajo arhivsko gradivo. Slovenski čebelai. 2 '86. sti 60 Kratek pregled razvoja kulturnih društev v prvem desetletju po vojni. Kulturni poiočevalec. glasile ZKOS marec 11186/76. str. 23 -24 Obvestilo o prevzemu arhivskega giadiva. Naša skupnost, Grosuplje, april P86 št. 4, sti. 5 124 ARHIVI X 1987 Varstvo arhivskega gradiva društev- predstavitev knjižnice, Kulturni poročevalce, maj 1986/87, str. 20 Polje na starih fotografijah. Naša skupnost, Lj. -Polje, junij 1986, št. 9. str. 7 Še nekaj o arhivskem gradivu društev, Naša skupnost, Grosuplje, junij 1986 St. 6, str. 4 Zbiranie arhivskega gndiva društev, Skart, arhivski obcasnik, Ljubljana 1986 str 3—6 Nekaj virov iz fonda Športnega kluba Ilirija, Skart, arhivski obcasnik, Ljubljana 1986, str. 31-32 Martin Ivanič, SUvka v rudnikih Trbovlje—Hrastnik in Zagorje (ocena), Skart, arhivski občasnik, Ljubljana 1986. str. 36-31 Sokolsko društvo Dolenji Logatec 1908 1941, Notranjski list. 111., Cerknica 1986, str. 1)9-135 Kulturna druStva občine Grosuplje in njiliovo arhivsko gradivo (ne)uspesna akcija, Kulturni poročevalec. Glasilo ZKOS, letnik XVII, dcccmbcr 1986, št. 79, str 23 -24 l le d vika VERIIOVŠEK Delo KP in OP na območju OK K)>S od aprila 1944 do osvoboditve, Celjski zbornik, Celje 1986 Lilijana V1DR111 -LAVRENČIČ Ohcine na Goriškem od srede 19. stol. do druge svetovne vojne, zgodovinska razstava — katalog. Nova Gorica 1986 (soavtoriea) Janko VOLF Vodnik po Zgodovinskem arhivu v Celju, Večer, 30. 1. 1986 Kristina ŠAMPFRL-PURG Ptujski grad danes in gospoščina, Ptuj v 17. stol., 5. ptujski zbornik, Ptuj 1985, str. 331-338 Jesenska ekskurzija Zgodovinskega druitva Ptuj, Tednik 9. okt. 1986, str. 6 Ormoianei pozor! Arhiv. grad. družino Petek, Tednik, 30. jan. 1086, str. 5 Zborniku na pot, Tednik, 3. avgust 19S6, str. 4 Vodnik po fonaih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Ptuj, Tednik, 22. maj 1986, str. 8 Invalidski dom in invalidsk? uprava Ptu, v letih 1750— '860, Kronika št. 2--3, Ljubljana 1985, str. 175 -177 Iz arhivske zakladnice, Tednik, 13. nov. 1986, str. 5 Branko ŠUŠTAR Pregled zadružništva na Cerkniškem do leta 1945, v: Noi ^njski listi IIL, Cerknica 1986, str 99-118 Tehnična dokumentacija (za graditev objektov) kot del kulturne dediščine, v: Varstvo spomenikov, 28, 1986, str. 109 113 D'oje navodil za odbiranje arhivskega gradiva občinske uprave, v: Škart, arhivski obcasnik, Ljubljana 1986, str. 14-20 O dveh zadrugah na Cerkniškem. Nove pridobitve Zgodovinskega arhiva, v: Brestov obzornik, XX, 31. 1. f9Sg? it. 220, str 8 ilustr (1) Obvestila arhiva SR Slovenije (1/1, 11/1,11/2), v Skart, arhivski občasnik, Ljubljana 1986, str. 38-39 Ema UMEK Zgodovina in arhivski fondi v arhivih v Sloveniji. Arhivi 1985, St. 1-2, str. 83-86 Ljubljana z okolico v luči jož^finskih deželnih merjenj. Àjjivi 1985, it. 1—2, str. 91 --94 Poročilo o kulturni izmenjavi z Italijo v času od 1. 7. oktobra 1^85. Arhivi 1985, St. 1-2, str. 128-129. soavtoriea Matejka Jeraj Ivanka MJC-CIZEIJ Prva glasben s šola v Celju, Celjski zbornik, Celje 1986 Ivo ZORE Arhivi DO v strokovnih rokah Dolenjski list, 6 3. 1986 Porumenele priče življenja. Dolenjski list, 22. 5. 1986 Marjan ZUPANČIČ ar ■; ,-:(/.;--il i\i,|>.,„ir...;\ v Sloveniji, nato p. pregled lehniir: in IchnoLo^kc ilokimc mafije, ki na-v.,t;.] pri I':\,ri_u s- i" orgari7,117 V' prim-ni C'(/J'.!Y;| gu^pijdarsita Itled pa jc napravljena Indi valorimcija le bokumcnlacijc. UDK sistem in glasilo z vsemi piispcvki sc vpiSeta naknadno. Naslov članka naj bo vedno naveden pivi in pod njim ime in priimek avtorja. Opombe na kuncu naj bodo napisane enotno. Ko de'o citiramo navedemo vse bibliografske podatke: Jože Zontar, Arhivistika, Dopisna delavska ¡univerza Oniverzum, Ljubljana 19X4, str, 170; /'riročiiik za delavce, ki delajo z dokumentanrm gradivom, I,¡ubijam 19S4, str. 70. Če je delo že navedeno, napišemo samo avtorja, kratici n. d. (navedeno delo) in stran. Posamezna dela v isti opombi ločimo s podpičjem. Na kiatiee moiaino takoj opozoriti, bodisi na začetku razprave ali v prvi opombi. Skušajmo sc držati .Slovenskega biografskega lekiikona. 5. Rubriki Dela arh.vuv in arhivskih organizacij in Ocene in poročila o publikacijah naj imata lavno tako naslov poročila o/iu;ma puh ¡kanje, p^d tekstom !n "lic ¡n priimek Vodnik ¡k) ji udih iti zbirkah Zgodovinskega arhi) a r Celju, Celje 1985, str 243 Branko Šuštar 6. V rubriki Nove pridobitve slovanskih aihivov na vedimo ime prevzetega fuiula. v oklepaiu pa časovni raz pun gradiva ¡11 količin, ločeni? z vejico: Planil h Le zveza Slomiijc (¡957 1980. 25 tmj, V primeru, da gre /a knjige, kaitc, zemljevide v oklepaju to navedemo: /■'«■ toteka Pelikan {¡932 /957, 8517 kom. fotografij); Vodovodno društvu v Skuj)i l.MftVOI 194'' 1 knjiga). ludi če gie samo za nekaj listom jo jc trebu navesti'. Kopih diplome vitc.ittv družine Zois ti 739, 24 listov). Pri bibliografiji naj vsak avtor naslove svojih del. člankov, raz.piav. poročil napiše na en list. Tudi čc gre z; en sam naslov. (Zaradi abecednega urejanja). Drži naj oc sistema, kakršnega imamo ž.e vpeljanega. V piiiue-rLI; gre za časopisni članek ali referat v strokovni rc-'ri naj na:,lovu sledi ime časopisa oz. icvije, leto izdaje CI ili kc tudi datum), številko h; strani na k.:teiije članek ol a vije n Iz arhivske zakladnice, Tednik, Piuj, 24. 3. 1983, št. 12. str. 9 Ep gre za soavtoistvo sc soavtor navede cisto na koncu; Jurij Rosa, Arhivsko gradim društev j ta področju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Arhivi Vil Ljubljana 1984, št. 12, str. 29- 33 Suavlar; V tasta Tul. Krdrr giej [a sarmstojno delo sc ¿1 nazivom knjige uvede izdajatelja, kraj. leto izdaje h; število LtraE: Majda Smole; Zgodovina ar h h klike in arhivske slnihc, Arhivsko društva Slovenije, Arhivski priročnik■ zvezek 4 Ljubljana 1976, \tr. I 78. S. R.brika Osebne vesti noj ravno takcnic vsebuje naslov teksta, pod njim pa ime in priimek avErja: Oh osemdesetletnici dr. Vlada Valenčiča Jože ZcHat 9. Avtorje in vse ostalo prosimo naj navedena navodila vedno in natančno upoštevajo. Tchntčni 11 red ni k UDK 930 25:37(497.12) Peter Pavel Ktasinc, mag. ravnatelj, Pokrajinski arhiv Maribor, 62000 Maribor, Glavni t'g 7, YU Izobraževanje delavcev, ki aetajo z dok ume itamim gradivom /arhivarjev v registra turah/ Arhivi, Ljubljana, X'1987, št. 1-2, str. 7-8 Avtor predstavlja rezultate izobraževanja delavcev, ki delaio z doku mentamim gradivom (arhivaijev v registraturah). Zakonske osnove za tako izobraževanje predstavlja učbenik — priročnik za strokovno usposabljanje. Ugotov'jeno je namreč, da je perspektiva arhivske službe in pravilno prevzemanje arhivskega gradiva s terena možno le z dobro usposobljenimi kadri. UD C 639.2(497.12-14)"04( J4"(«B Dirja Mihelič, Dr. Scientific Collaborator, Scientificah-Res^arch Center at the Academv of Sciences and Arts, 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU Fishing in the Medieval Piran Range Arhivi (Archives) Ljubljana, X/19S7, N. 1-2, pp. 9-12 The report describes the ancient fishing techniques in Pirar range, treatment of the fishing ranges owners and decrees of the Piran statutes concerning the fishing. UDK 39 (093.2) Duša Krnel--Urr.ek, dr. ravnateljica, Pokrajinski arhiv Koper, 66000 Kc per, Čevljarska 22, YU Odbrano arhivsko gradivo kot vir za etnološke raziskave Arhivi, Ljubljana, X/1987, št. 1-2,-str. 12- 1.4 V referatu je bil prikazan izbor novejših etnoloških del, kjer je bilo uporabljeno arhivsko gradivo in iz katerega je razvfino, kakšno gradivo se največkrat uporabila in iz katerih arhivov. UDK 930.251.001:6/7(084.3) Janez Kopač, vodja enote, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko, 64000 Kranj, Stritarjeva 8, YU Analiza referatov s posvetovanja o tehnični dokumentaciji Arhivi, Ljubljana, X/1987, St. 1-2,str 14- 17 V prispevku so nakazani osnovni strokovni problemi in dileme, ki so se glede valorizacije gradiva in ustvaijalcev oziroma imetnikov tehnične dokurr.entacije kot dela kulturne dediščine izoblikovali na avodnevnem posvetovanju novembra 1986 v Liubljan: UDK 639.7(49 7.12— 14)"04 /14"(091 ) Darja Mihelič, 6000 Koper, Cevljarska 22, YU Selected Records as Source of Ethnological Researches Arhivi (Archives), Ljubljana, X/1987, N. 1-2. pp. 12-14 The report presents a selection of recent ethnological works with records having been u^ed and from which it is evident, what kind of records have mostly been used and from which archives. UKD 930.251.001:352(497.12—18)Ptuj, 0rmož"750/1850" Kristina i amperi —Purg, arhivist, Zgodovinski arhiv v Ptuju, 62250 Ptuj, Mestni trg 1, YU Vaioriza^.ji gradiva magiMratne uprave mest Ormoža in Ptuja v letih 1750 do 1$50 Arhivi, Ljuvljana, X/1987, št. 1-2,str. 18-21 Referat obravnava rizvoj magistrata v Piuju in Ormožu ter ovrednoti gracivo mepstratnih uprav obtb mest glede ne pomen ustvarjalca, na količino gradiva, materijatno ohramenost. ohranjenost v izvirniku, stopnjo urejenosti danes, tehnično opremo, ka'egorije gradiva, oh rani e-nost v zaključnih celotah in ohranjenost gradiva za vsa področja delovanji magistrata kot uprave in scdnc instance. UDK 930.251 00i:352(497 12)" 1945/65" Dušan Bahun, arhivist, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61O00 Ljubljana. Mestni trg 27, YU Valorizacija gradiva okrajnifi ljudskih odborov 1945--1965 Arhivi, Ljubljana, X/1987, št. 1-2, str. 22-24 Arhivske institucije v Sloveniji hranijo med drugim tudi fonde okrajnih ljudskih odborov in nam iahko služijo kot izredno J-ogat \ir za proučevanje regionalne zgodovine v obdobju 1945—1%5. Prispevek širše ob-ravna historiat ustvarjalca in niegove pristojnosti, ohranjenost okraimh fondov ter njihovo ureditev in na koncu podaja tudi splošna načela valorizacije njihovega gradiva. UDK 930 251.001 352"1962/...',(497.12) Branko Šuštar, arhivist, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, Yb Prittaz arhivskih prpsoj sodobnega gradiva občin Arhivi, Ljubljana, X/1987. št. 1-2, str. 25 - 33 Prispevek se ukvarja z vprašanjem valorizacije gradiva občinske uprave po letu ¡962, ko je ta olajšana zaradi enotnega odlaganja spisov po vsebinski klasifikaciji Predstavlja prizadevanja od vnaprejšnjih izločitvenih semamcv (v 70 letih), tipskega navodila za odbiranje (1^84) do navodila za odb ranje kot dela PrLV< nika o varovanju dokumentarnega gradiva upravmh organov občin. UDK 930.251.001:352:528(497.12) Tjaša Mrgole, arhivist. Zgodovinski arhiv v Ptuju, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, YU Valorizacija gradiva občinske geodetske uprave Arhivi, Ljubljana. X/1987. št 1-2. str. 33 -34 Avtorica predstavlja pravno ureditev ter področje delo\anja občinske geodetske službe s pouoarkom na delu geodetske uprave občine Ptuj in gradivu, ki tam nastaja. Obenem poda tudi nekaj kritičnih pripomb o Navodilu o varovanju gradiva zemliiškega Katastra. k: ga je izdala republiška geodetska uprava. UDC 930.751.001. 352(497.12)"1945/65" Dusan Bahun, Archivist, Historical Recored Ofiue Ljubljana, 510C0 Ljubljana, Mestni trg 27, YTJ Documentary Materia Valorisation of District Public Committees 1945-1965 Arhivi (Archives), Ljubljana, pi/1987, No. 1-2, pp. 22 - 24 Record Offices in Slovenia k?ep nmong other uiings also the fonds of the district pub'ic committees and can be useful as a very rrch source for regional history research in the period 1945—1965. The report more in detail deals with the liistory of the creator and his competences, the state of preservation of district fonds and their classification. At the conclusion also general principles of valorisation of their material are given. UDC 930.251.001:352(497.12-1 8)Ptu\Crmoi"l750/1850" Kristina Šamperi- Purg, Archivist, Historical Record Office in Ftuj, 62250 Ptuj, Mestni trg 1, YL Documentary Material Valorisation of the Municipal Administration of the Towns Ormož and Ptui in the Years 1750- 1830 Arhivi (Archives), Liubljana, X/iyS"7, No. 1-2, pp. 18 - 21 The report deals with development of the towr—hall in Ptuj and Ormož and esun.ates the documentary material of municipal administration of both towns as iegards the importance of the creator, the quantity of the material, its state of preservation, the state of preservation of the o.iginal, the regulation degree today, technical equipment, material categories, state of preservation of closed integrities and oi the material foi all spheies of activities of the town- -ball as administia'ion and judicial instance. UDC 930.251.01)1:352:528(497.12) TjaSa Mrgole, Archivist, Historical Record Offrcc in Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, YU Documentary Material Valorisation of the Communt Geodesic Administration Artiivi(Archives), Ljubljana, X/1987, No. 1--2, pp. 33-34 The authoress describes the legal regulation and the sphere of activity of the commune geodesic service with emphasis on the activity of the geodesrc administration of the Ptuj Commune and on the documentary material, being created tiieie. At the same time she gives some remarks concerning the Instruction for protection of documentary material of land—register, issued by the Republic Geodesic Administration. UDC 930.251.0CL.3S2"1962/..."(497.12) Branko Šuštar, Archivist Historical Record Office Ljubljana, 6i0CJ Ljubljana, Mestni tig 27, YU Records Valorisation oi Contemporary Communes Material Arhivi (Archives), Ljubljana, X/1987, No. 1-2,pp. 25-33 The author deals with the problem of material valorisation of commune administration aftei 1962 when it .vas made easier due to unified classification of the acts following the contents classification. He describes efforts1, fiom the selection lists in advance (in the seventies), type selection instruction (1984) tc selection as a part (drafO of die Book of rules concerning the documentary material keeping of the administrative commune organs. UDK 930.251.001*352(497.12) Jurij Rosa, ar>iivist, Pokarjinski arhiv v Novt Gorici, 6*000 Nova Gor.ca, Trg Edvaraa Kardelja 3, YG Vrednotenje dokumentarnega gradiva Krajevnih skupnosti Arhivi, Ljubljana, X/1987,št. 1--2, Str. 35-41 V prispevku je najprej predstavljen kratek pregled razvoja krajevnih skupnosti in njihovih predhodnikov, poglavitna področja in načini nii* hovega delovanja. V glavnem delu prispevka se avtor uKvarja s problematiko valorizacije krajevnih skupnosti, od katerih naj bi prevzemali arhivsko gradivo, naka-.uje nekatere kriterije za njihovo valorizacijo, opozarja na stanje gradiva na terenu ter predstavlja problematiko pn valorizaciji gradiva skupnosti s predlogom, katere zvrsti arhivskega gradiva naj bi arhivi od njih prevzemali. (TDK 930.251.001:336.12o.55(497 12)Ptui,Ormož Branko Oblak, arhivist, Zgodovinski arhiv v Ptuju, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1, YU Vrednotenje dokumentarnega gradiva podružnice SDK Ptuj in skspo-ziture SDK Ormož Arhivi, Ljubljana X/1987, št. 1-2, str. 42 -43 Referat daje pregled zakonodaje, funkcij, pristojnosti ter način pisarniškega poslovanja podružnice in ekspoziture Siužbe družbenega knjigovodstva (SDK). Na podlagi klasifikacijskega na Črta in seznama dokumentarnega gradiva je s pomočjo kriterijev določeno arhivsko gradivo podružnice in ekspoziture SDK. ITDK 930.253 2(497 12):34'T.961 Ž; rko Bizjak, arhivist. Zgodovinski a rtu z Ljubljana, 61C00 Ljub'jana, Mestni trg 27, YG Gradivo notarskih fondov Arhivi, Ljubljana, X/19S7, št. 1|| str. 44 - - 46 Avtor v člansku opozarja na notariat, institucijo pravne pomoči, ki je na Slovenskem ni več, na njen pomen v času delovanja in zvrsti notarskega gradiva ter stanje notarskih fondov pri nas. 1 UDK 930.25100'.:35.(T6.12:061 8(49"U2-12) Zorka Skrabl. vodja enote, Zgodovinska arhiv Ljubljana, Enota za Do-lenisko in Belo Krajino, 6S000 Novo mesto, Jenkova 1, YU Valorizacija gradiva samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na primeru občine Novo mesto Arhivi, Ljubljana, X/1987, št 1-2 str. 46-48 V članku je na kratke podan pregled jamouoravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na območju občine Novo mesto, njihova organizacija, naloge in vloga, rri jo imaio v širši družbeni skupnosti. Na koncu pa je podan še seznam arhivskega gradiva samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti s poudarkom da podobno gradivo nastaja tudi pr drugih druženopolitičnih organizacijah in družbenopoli- tlCilltl jh Jjjl.-jllLr UDC 930.251.001 336.126.55(497.12)P'ui,Ormoi Branko Oblak, Archivist, Historical Record OffLe in Ptuj, 62250Ptuj, Muzejski trp, 1, YU Oocumentaiy Material Valorisation of the SAS Branch-Office in Ptuj and the SAS Branch -Office Ormoi Arhivi (Archives), Ljubljana. X' 1987, No. 1-2, pp. 42 - 43 The report gives a survey of legislation, functtions, competences and describes the way of office management of the bran ch—offices of Social Accountarv Service (SAS). On the basis of the classification pian and list of documentary material trie archive? of both SAS hranch— offices have been defined by means of criteria. UDC 930.251.001:352(497.12) Jurij Rosa, Archivist, Regional Recored Office in Nova Gorica, 650C0 Nova Gorica, Trg Edvaraa Karaelja 3, YU Documentary Material Valorisation of Local Neighbourhc>od Communities Arhivi (Archives), Ljubljana, X/1987, No. 1-2, pp. 35-41 The report at first gives short survey of development ot local neighbourhood communities and their predecessors, the main fields of interest and the way of their being active. In the main part of the report the author deals with the pmblematisc of valorisation cf local neighbourhood communities, from which the records are supposed to be taken over, pves suggestions for some criteria of their valorisation, points out to the state of documentary material on the terrain and informs of the problematic concerning the valorisation of documentary material of local n ighbouring communities, suggesting the kinds of the records the Archives could take over from them. 1 IDC 930.251.001:35 076.12:061.8(497.12-12) Zoifta Skrabl, Unit Head, Historical Record Office Ljubljana, Unit for Lower Camiola and White Camiola, £8000 Novo mesto, Jenkova I, YU Documentary Material Valorisation of SCI of Social Activities on the Example of the Novo mesto — Commune Arhivi (Archives), Ljubljana, X/^S"', No. 1-2, pp. 46 - 48 The article gives a short survey of self management communities of interests (SCI) of social activities in the district of the Novo mesto ~ Commune, their organization, tasks and the tole they have in larger social commjnity. At the end the list of the records ofSCI of social activities is enclosed, with an emphasis that similar documentary matenal hktga p;iilival /.a Lucirla In |i i ■ 11 r 1111 v 11 2ÍK.J ailnvvkih Mm-kovinli drkivrrv. Srda| jih je, irclnmL piihli>-1111 puluvicji. 1'iikn stanje ra/knva nctji del analize ■■ na-liivni in kulluini iledi&¿niiL ki iiln¿iviias¡a ailnv vk« gmdivu in ni cpnvii s-nm vanje. Pn-prcjšnj^ ilva dela sta se ukvarjala 7 iicprcmií!-no in pi cnnčnn dediščino. Analiza ]C nastanila v ukvnu Republiškega knmiteja /a knllu' rot namenjena pa jet če lcčcmn Imlj pnvphi-iend, kiil luí m politiki L iiMainivim;ilmiL ve slahsa in m moinosin da hi se uhrnilo na hrljc. Brez lin it kadnivvkc okie-pilMC - m celuli glciLniii indi nb upinahi imjvlioijih valonzacijvkih mciil ni nnipičc pmlimli 3MmnjciirpnL ndpiavili ranviaukov in sc n\piisiiiiin ¡m teknfe, vpiiuim de In vanje^ jc v sklepnem lkln lipiUnvil Jn/c Mih iikih írpuhlíAki svctnvjicc pii vhivrmkrrn knmitcju /a knllnmL ki jc anah/n piipiavil v sndclnv;miu s stiokuvii] uki Arhivn SKS. K2 sirntn dnlpn hcvrdiln jc vedaj v íazpiavi med slnvcmkimi aihivi sli, Otena n ncmnmulncin stanju ?>c ujma ita niivel. JlI Ii hiki iniinuliiii p4iC líikiíil, ku hi lulo mliivtkn padiviit ki nm jc pm^kt-l y¿\-knnvki ruin. pixicJnn \liianjLinii v arlijvn, lam valori/irano in mcjcim m In ailnv nnvu ^i;nli-vii tcknčv \picitmal. & al p,i anali/a ka,?«;. iia h n poi dn irga cilja ie dnlpa, Sli vvditii ni ¡trliiviniim vst1, kurje nustiihi |■ r4ld Itlmtt 1V45 Knlikšni mi |ihiwapiav ti Mmianki.]^ iaz\id-nn \/ uMidlicpa pndatka, llnvnli y^nvinnn pa jc lnili dqstvn. da |L1 nekaj 14<4lil tvknčih liiMim cchi tukrjiii pr;itliv;iL ki ^ ilimjIii ;nn1 Ictnni m hi philn trch.is clIiiii i/inin iirliivnni. lHn/n;ivalci (nc anali/j) nh iti» nn-- V ni] ii L ■ IHi ]c jii;idivn v činu p^i imnhinlitvi ji ii d 11; i j Lihi- / »lin lnf rmmi Ijndnii» m d j iiilnvi diilmajn h dinpi ali tifiivia/iLldm inattnaL pmiirnthnc] z nain /jindiivinn, pa ]r v ailnvih miveilnjiIi ili/av ■ ■ i iliii^ml Anali/d st nc nkviiij;i / aihivsknn ^ljdivnin rrjniMiškv-upijivntpa lnpana v» ljud\kn nhuliihii, K-pnhliikcp Maha terminalne lilnanihc. it-pulilKk^a npravnepi ui|Nin;i ¿i\ nnliaiijc.1 /a-ilcvr m Ctnlialncpi kimiiii |ii ZKS. k^iii /a-kun in piadivn picpui^ti inMimciiam vamim m ml ii 11 Ii ]l.l iidviMinL kdn Im lahkn pn meni «hiškah* m ia/ivkn\4il. Zaiadi ihim Iiiimmi v an;ili/n m vključim mli ln^lilulLz;i /pulnviiin dL-KivskLLpa ^itiaii|aL ki med dili^im Inani ikn-iii] v\r jiindivn vnj;in iipuvl|iiiiui naliij^ 7 dn^nmr litjilnim p iijmmi ir llalvi \ci s lipinvi in sndstMi knt di npid L je/apivi no v niiiali/i Dinjii iin^tv,iij,ikhi iiiimriijaiii /a litin \lalit m nai^laluc-' pin\tinilL pnnrkiid (pK|indui vkr ii izlili vari ji:) crli^ /alijujtjiK da ai k piitithv miiiajii dirnaijj O/kn pilti je v^rkiikin pn nilhnanjii ;nlnvskcj?a piadiva CV diipnliiintn v iivinhi Mpiviin piiiJtitck,. pn-tem ]e 13(1.(IH|| ttknfili mclinv doknmcniai-nepa t^radiv4iL h mu je rnk pntckcL ndvei. A-iv/tm:!1 p;i v^ij Z5.IHH1 kvadintnih nictinM bkkidi.^nr^a piinima, kai je n^i puniiM trikrat tnhkii. knt jc jiriisliirmna vseli skNidiii naiili ailnvm lit loitdtir sc (iicntikii: |ir\i Kiciinulniki \ arliisn /.a ailnvska skladitča jc lefrnn. da jih lahkn siafijnL nc nnnrjii pa jih ptivsnd n^ieViili Nimi vama pred i učenjem /audi pnticvnv, mm vlažna in niMi v kleleh »V sklddiiCnih priutnn]i mi \kula] pnsvid jiii\ilin ii|iarali in uiciilci vlapc m lupim c L \kmaj mk]ei pii m alainiiiih na^iavva spiimianie incdnih Man]. Sknraj v\\ a rimi ima|ii fc mikručiLilec in lmiikii|iiim vtinj t večina v\,iij nekaj npiemt za la/sLivl^inji", lilmski. vidrn in lliaplnjrk-im Ir i/|ciinnna. Mfnn;iliiir piriri uirihli. ív ii-lnnn aihnalije nina-n|Liii na nMnviii lavni 1 Zj íazmeie sn jned-s-seni i idjiiuni ne nhfnir, Mim^e \c wh\\ \Iii¡íi spieinn l/iiiik ijn. kai pni t^i teíkn. k;i)li ¿i hi-vi innijn ^ei plačniknv (l|iihl;anski na pnniri skiln /a 24 nhiiii. maiihniski vj Uit eel^ki iii M i m "leiaiijc« nknli njih irmljc ailmskini dela\ce m miinpii muči k:ij dn^aja /aiadi ncprinicimli piiisnnn\L je mnpiče la/hrali iz nasleilnjepa kraikep 7api\a. »Velikn škndv ir napravila na arlnv-\kem piadivn pimideni v N aioriviiriji riecej he^rd n laku inicnnvani valnri/LirijK kai s slinkiivncin imtledn iniinem . I|nhl|-ni-vki-ml5inkiipivkrnillliidMiilkt.lv \ Ailnvn SKS pa Ir í Lidvtnlkuv (Kii/meie s Ir] nvi4i-nnvi analiza ve po ve hej iazfleii]uje.) Vsak n Idil Hhi/nri« 2IKIU milim pr itd i vsi khiiilii ^nvtv;ni;ilei" iiihivvkrjia jiladi^^i nr ndlmajo. hi lahkn aihivi iijiinalnli k;izenvka dnliKila, a lejía nr pyínn. 1 'lipM\tl|ivi vn indi pn picvremanjn ^iadivaL ki hi mnialn hm intjimii in |iii|nsanii. »Vv rbnni nrtm iLljii mialiiili aihiMiv .durim1 vvakn kim &kupj| linalnih ailimiv .dnzini1 vvakn litn vkupai pirvzeli." Zniiislaiiki vn linei n^c m mm i* ril pnpiasp anahvr sti it hnlj liaiav^ili 1'icilvi-drvanp aihivnv, kila] ]ili lnidn nvpeli nd|iiavi ti. !vc_i iLivli-dii|a Aihi% SKS hn /a npiavn, siiilvlvn m druihcnnpiilmtiie m in vn m I dn lela l'^'Ü. za nvlaln dn Irl.i 2M0H. Ijulil| Ivtili pn i/giadnji ímvfpii ailnva, kupivki iln lela 1 (¿r Imdn ..........n kadri K nov lijini ivki in fituivki iln leta 1^'MI. Ihaiihimki pa ^-vi lrpi vpinvani^i ne zti v|ltv||íihl, /.avtda] la Ii kn le piivzanitmn skli jiiin ueiiln vnrs čel n iiu jiiadiva v jilnvih m ailnvskr-jiat v ki ii ni i pnlnv ict ;iiliivvkiji.li ^liiihva pa v ii]iii ve m. Sevrda hi hiln lielia nh leni maisikai rtíi. ludi n vami iii^imviiiiimvii ji-hivsktjia dela pn nav Njjhnl| ijmiii m ?jin> ivim jr SI >.i ii]i' pivilvijvil Jnze I limiti v ili vlnliin misli. AVilikallin dtiaviniM mztian -t\a Ni iiirliamzma. ki hi Aipnavl|;il pnvivLi iinvi ;iiIiiviivl nveli-n IjliI tnntiMiM v ndliKilmli Sllnkuv ni 11 fljn .i^m|ih ikLliivLni|Li m iiailznin-val \piivtnvaii|c: viiL4knviiili [itpiiiv pmipnii-111 Ii 1 pravil m meril s fir.iksi Ai!iiv Sli sln\f inir h" vln^t- lit npra\ l|at aiii|n ni ii^inimihlivn ni indi nr llnvnli i.i/hiiiin pimhl.iMrii (hankn Snvir ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU 63000 Celje, Trg svobode 10, Tel.: (063) 25-546 25-552 POKRAJINSKI ARHIV KOPER 66000 Koper, Čevljarska 22, Tel,: (06") 21-824 Enota Piran 66330 Piran, Bolniška 30, Tel.: (066) 73-822 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Mestni trg 27. Tel,: (06!) 310-5G6 Enota za Gorenjsko 64000 Krani, Stritarjeva 8, Pel,: (064) 24480 ' Enota za Dolenjsko in Belo krajino 6S000 Novo mesto, Jenkova 1 Tel,: (06nJ 22-163 Enota za Škofio Loko 64220 Škof' Loka, Blaževa 14, Tel,: (064)61 390 Oddelek v Idriji 65280 Idrija, PrelovCeva 9, Tel,: (065) 71416 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 62000 Maribor, Glavni trg 7 Te).; C062) 26-871 Grajska 2 Tel.: (062) 28-622 POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA 65000 Nova Corica, Trg Edvarda Kardelja 3 Tel.: (055) 24-521 ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 62250 Ptuj Muzejski trg 1 Tel (062) ^71-619 ARHIV SR SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, Tel, (061)216 564,216-524 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE C1000 Ljubljana. Kidričeva 2, Tel (061) 325-361 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO 61000 Ljubljana, Župančičeva 3, Tel,: (061) 223-1 12 - ARHIV REPUBLIŠKEGA ŠTABA ZA TERITORIALNO OBRAMBO 61000 Ljubljana, Prežiliova 4, Tel,: (061) 219-750 ZGODOVINSKI ARHIV CK ZK SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Tomšičeva 5 Pel.; (061) 217-212 ARHIV INŠTITUTA ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Tel.: (061) 217-521 NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Ciril Metodov trg 4, Tel,: (061.) 310-6'f3, matica 328-895 ŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR 62000 Maribor, Koroška 1 Tel,: (062) 27-690 ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER 66000 Koocr, Trg revolucije 11, Tel, (066)21-887 ARHIV SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA 61000 Ljubljana, Plečnikov trg 1, Tel (061)213-127 ARHIV. KI CENTE i ZA STROKOVNO TEHNIČNA VPRAŠANJA £2003 MARIBOR, Glavni trg 7 Tel.: (062) 768"M