35
Postopači.
Sin kmetiški sim do devetiga leta blizo mesia, potlej veči del v mestu L. raste!, in dostikrat slišal, de gospodi je dolg čas, zatorej se pogosto sprehaja in želodec prazni, de bi zopet mogla jesti in piti. Pa tudi per rokodelcih in kmetih se ne manjka postopačev, in nektere od njih hočem v na-slednim popisu malo spodbosti, de bi v gledalu (špe-glu) vidili svojo nemarnost, in zapustili malopridno ravnanje.
/.   Kmet in voznik vred.
Mladi kmetje radi konje redijo in na cesto hodijo; pa veliko jih svojo domačijo zavozi.                  Slomšek.
Te sorte postopači so nar bolj zarobljeni, in ker ne samo sebi, ampak tudi svoji družini jamo kopljejo, nar bolj kaznivi. Druge ljudi starost včasi vpametje; leti pa slepi ostanejo do smerti. Fant komej hlače sam zna zapeti, že bič suče in repne konje pretepava, in od svojiga očeta, kije tudi voznik, se kleti uči. Kader raste veči, ne ljubi drugiga, kakor svoje pajdaše in konjske stale. Ptiči radi znane kraje na večer obiskujejo; taki fant pa po cestah, vozeh, hlevih poleguje. Kruha večidel iz p tujih rok dobiva, kako bode svojo mater častil in ljubil? — Kaj pa sliši per navadni družbi? Nič kakor kla-fanje, kletje, zaničovanje božje službe in božjih služabnikov. Kaj pa vidi dan na dan? N en s milj eno m ar t r a n j e živine, j igračo, požrešnost in pijanost, nečisto pajdašijo možakov in dekličev. Dobro vem, de so tudi med vozniki pobožni možje in skerbni gospodarji; vender sploh so malopridni, in zatorej so nar nevarniši družba za mladenče. Tak fant tedaj malo dobriga sliši in vidi, kmetiškiga dela se nikdar ne vadi, in če bi ga bil že navajen, se ga per cestnimu potepanju odvadi. Materne opombe mu gredo skoz ušesa; on nič ne tuhta, kakor vožnje dobiti, in namest domačiga soka h skledi mesa, in bokalu vina se vsesti. Tega navajenimune bo dišal krompir, ne kaša, ne žgane i, ne domači kruh, ne voda. Torej, če je ravno per domu, ni doma; ne spi, ne je doma, ne misli, nedela,ne živi za družino : ampak le za svoj trebuh in svojo sladost. Ni še zadosti, de le on zamudi domače dela, de domačo jed zaničuje; tudi domačo živino po cestah pobija, in komej perčaka, de je polje poverhu obdelano , že je zopet na cesti: po zimi in po leti gnoj po cestah trosi. Kaj pa je kmetija brez gnoja? Maiin brez vode. Kaj je kmetova družina brez gospodarjevih oči? Ura je, ktere nobeden ne navija, nobeden ne požene. — Tudi v ti reči bodo železne ceste velika dobrota, ker bodo pregnale take nemarne postopače in jih k pravimu delu silile. Vozniki večidel hišo molzejo, vsaki krajcer v konje in vozove vtaknejo; iz svojiga varžeta plačujejo, de pluje blago vozijo. Večkrat še clo ptujih gerdih bolezen domii pernesejo, in jih po domačii zatrosijo. Doma pa ženi in otrokam ne vinarja ne pervolijo; ko jih za novo obleko prosijo, jih zapravljivce šen-tujejo; ko jim pomanjkanja vsih reči tožijo, jih po-
36
stopače zmerjajo. Od jutra do večera, če je taki lenuh per domu, jim očita njehove potroške ; hvali svoje zaslužke in trude. So zaslužki, de se Bogu usmili! Voz se potare, konji mu poeepajo, denarjev nima, od svojiga kmetištva ni nobeniga prideika prodati: zdaj vidiš divjo zverino, ktera nedolžno ženo in zapušene otročiče tcrga in pretepa ; slišiš pošast, ktera sebe in vse preklinja! — Moli za nesrečniga — iz voza je padel pod kolo, in je življenje končal!                              prof. R.
Postopači.    '
(Na dalje.)
Danes hočem dva druga nemarneža na ogled postaviti; ne bom popisoval nju djanja, zakaj moji
55
56
dragi bravci bodo že iz nasledniga pogovora zvedili, kakšni ptiči so ti, ki tako pojo. Morde ini bo kdo rekel: ta dva sta še h nji, ko postopača; res je, tode iz vkoreninjene lenobe izvirajo vse druge spačnosti.
2.  Jezičnih in lenuh.
Cel dan naj bojo pri deli tvoje roke, per Bo«« pa tvoje serce; in srečno bo
tvoje življenje.               Slomšek.
i
J. Ali si slišal, kaj se je gosposka domislila? Pokopališni zid je treba popravljati: farmaninaj bi se združili, in prihoden teden petdeset voz kam-nja, in deset voz apna perpeljali.
L. Jez sim nekaj bolehen, in bom počival; naj le drugi vozijo.
J. Kakor de bi mi druziga dela ne imeli, in komej čakali kamine in apno zastonj voziti! Kaj meni mar, če je pokopališni zid raztergan ali cel? saj mertvih nobeden v kradel ne bo.
L. Pokopališni zid je cerkveni, in za cerkev bi jest že hotel zastonj voziti, ko bi ne bilo od ure dalječ.
J. Persmdda! ali lie veš, de cerkev ima denarje, naj nam plačajo, bomo že vozili.
L. Ne bodi tako srebralakomen! Jez bi koj vozit šel, če bi ne bilo potreba tako zgodaj vstati, in pozno domu priti.
J. Jez pa noge ne premaknjeni zastonj, in tudi sosede bom od taciga dela odgovarjal. Če so me hotli per vožnji imeti, naj bi me bili poprej pra-šali. Nas eden hoče poprej vediti, za koga se bo potil, in orodje terl.
L. Pojdi odgovarjat celo deželo, če se ti ljubi! Jez grem h kosilu, in po kosilu dremat pod lipo*
J. Tudi na sodni  dan se ti bo komej ljubilo
vstati! Mirno počivaj pod lipo, ali raj v postelji; vender se pusti včasi oberniti, de ne segnjiješ. L. Ni boljšiga na svetu, ko — zdravo spanje! — Kaj mislite, dragi bravci, kaj se je neki z tema nemarnežama čez neke leta zgodilo? Kazen (štra-fingaj božja je oba zadela. Lenuha smo vidili z beraško palico od hiše do hiše milodaru prositi; jezi čn i k pa te tudi ob vse svoje primoženje prišel, zakaj eno pravdo za drugo si je naklučil in ker z njim nihče ni mogel shajati, so ga jeli tudi sosedje sovražiti: kmalo ni nikjer nobeniga prijatla več imel in vidilo se je očitno, de „ k d o r se gosposki zoperstavi, se božji postavi z opers tavi, in sam sebi pogubljenje koplje (Rimlj. 13, 1—7).a Mirnost in spravnost med seboj , spoštovanje gosposke in podložnost nam dajo srečno in pokojno življenje in nas prijetne storijo pred Bogam.
___________                    Prof.  R.