Sprejeli in podpisali smo
Samoupravni sporazum o združevanju in delitvi proizvodnega programa osmih gorenjskih gozdno — lesnih — predelovalnih organizacij leži pred nami sprejet, podpisan, kot knjiga velikih zadolžitev neposredne prihodnosti. Čeprav doslej v največ primerih še nismo prišli dalje od smernic in izhodišč, pozitivnih sklepov in optimizma, da bomo združeni bolje in uspešneje delali, pa vendar ocenjujemo že same priprave in akcije ter sprejemanje po zborih delavcev kot edinstven proces usklajevanja stališč posameznikov in enot ter organizacij, ki sestavljajo sodelujoče delovne organizacije s ciljem, da bo velika organizacija združenega dela imela več pogo-
jev, da odpravi pomanjkljivosti in slabosti panog, če je dejavnost Ie-teh razdeljena nenačrtno, tradicijoonalistično in lokalistič-no po principu čim večjega medsebojnega odtujevanja in osamitve.
Enostavni življenjski primeri iz gozdarstva, energetike, politike, socialne varnosti, obrambe, so nam primeri; kako neuspešno je za posameznika in za celoto, če se ne oblikuje politika na enovitosti stremljenj, usklajevanju in združevanju dela in akcije.
Zato so sklepi delavcev naših panog prav v tem času zaostrenih družbeno gospodarskih in svetovno gospodarskih problemov tem bolj pomembni in kot
Tudi na Gorenjskem smo se združili
Zadnje dni preteklega leta smo v naši delovni organizaciji sprejemali kar dva samoupravna sporazuma, m sicer: samoupravni sporazum o združitvi v SOZD gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske ter samoupravni sporazum o delitvi obstoječega proizvodnega programa.
Stališča, ki so jih posamezne TOZD v sestavi naše DO zavzele v zvezi z načinom sprejemanja obeh sporazumov niso bila enotna, tako da se je TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica odločila, da bo sprejem sporazuma sprejela preko referenduma, medtem ko so se vse ostale temeljne organizacije odločile za sprejemanje na zborih delavcev .Oba sporazuma sta bila že predhodno dana v javno obravnavo, o njih pa je bilo še zlasti govora na delavskih svetih v temeljnih organizacijah, kakor tudi na skupnem delavskem svetu, še posebej pa na predhodnih zborih, kjer so oba sporazuma
tolmačili oziroma odgovarjali na vprašanja delavcev, posamezni člani naše integracijske komisije tako, da so se delavci lahko v celoti seznanili z obema sporazumoma.
Zbori delavcev vseh temeljnih organizacij so bili dne 20. decembra 1974, istega dne pa je bil speljan tudi referendum v TOZD »Tomaž Godec«. V vseh temeljnih organizacijah sta bila oba sporazuma sprejeta z večino glasov vseh delavcev vsake TOZD.
Za pooblaščenca za podpis obeh samoupravnih sporazumov sta bila imenovana direktor DO tov. ing. Jurij Hočevar in predsednik SDS tov. Stanko Iskra.
V teh dneh pa so bili zbori delavcev tudi v vseh drugih gozdno-lesnih delovnih organizacijah na Gorenjskem in sicer: v Gozdnem gospodarstvu Bled, Gozdnem gospodarstvu Kranj, Alplesu v Železnikih, Jelovici v Škofij Loki, Združeni lesni industriji v Tržiču, Aeru Celje v Med-
taki tudi zelo visoko politično okvalificirani, kot začetek večjega gospodarskega združevanja dejavnosti naših panog v slovenskem in jugoslovanskem prostoru.
Rekli smo, da bo velika organizacija združenega dela imela več pogojev za odpravljanje sedanjih pomanjkljivosti. To bo naloga na polju odpravljanja slabosti, ki jih zgolj s samim sporazumom nismo odpravili, mogoče smo jih, po mnenju mnogih pa, zagotovo odkrili, ker se nismo niti zavedali, da pri vseh vidnih in poznanih slabostih sploh obstoje še take, ki zanje ne vemo in zanje nihče ne odgovarja. O takih in podobnih primerih bomo še konstruktivno
vodah in GIP Gradisu Ljubljana v Škofji Loki. Tudi te delovne organizacije so sprejele oba samoupravna sporazuma; slovesni
morali delovati z načrtnimi in premišljenimi ukrepi.
Sporazumu še mnogo manjka, kar bomo formalno dopolnjevali in izpopolnjevali, predvsem pa življenjsko reševali z dobro voljo in medsebojnim zaupanjem, ko bodo med nami popadale zavese, take ali take.
O	samem sprejemanju sporazumov in o pripravah, vemo že vsi veliko, saj smo sodelovali in spremljali dogajanja v veliki večini z vso iskreno prizadetostjo 'in prepričanjem, da uresničujemo nekaj velikega, skupnega in koristnega za delavca gozdarja in lesarja. Tako so izpadla tu vsa glasovanja vseh delovnih organizacij. Seveda prav vseh, kakšnega posameznika pa zamisel združenega dela, solidarnosti,
podpis le-teh pa je bil 28. decembra 1974 na Bledu. S tem so se vse spredaj navedene delovne organizacije združile v sestavlje-
vzajemnosti ni zajela tako močno, da bi mogel odločtii z »da« in se je zaenkrat raje opredelil z »ne« ali pa z neodločeno sredino.
Podpisovali smo na Bledu, v slavnostnem razpoloženju, po petnajst izvodov obeh sporazumov, v prisotnosti gorenjskega političnega aktiva, predsednikov občinskih skupščin, družbeno političnih organizacij, Slovenijales in seveda predstavnikov podpisnic.
Za popestritev slavnostnega razpoloženja so bili povabljeni k sodelovanju tudi pevski oktet »Jelovica« Škofja Loka in folklorna skupina DPD »Tomaž Godec« iz Boh. Bistrice.
Oba ansambla sta žela veliko priznanja in pohvale in to zasluženo.
no organizacijo združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske.
Kunej Jelka
Ukrepi
za stabilizacijo gospodarstva
1.	Potrebno je zaostriti akcijo komunistov v brezkompromisnem boju za uveljavitev in uresničevanje neodtujljivih pravic delavskega razreda in za oblikovanje samoupravnih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih tar samoupravnih interesnih skupnostih. Predvsem morajo komunisti s svojimi akcijami onemogočiti pod-jetniško-lastniško organiziranost in oblikovanje takih odnosov v delitvi dohodka, ki bi zadolževali oziroma združevali ostanke odtujevanja dohodka.
Medobčinski svet bo skupno z občinskimi komiteji pripravil do konca leta 1974 analizo uveljavljanja ustave o organiziranosti v delovnih organizacijah in ustanovah na področju Gorenjske ter zadolži občinska vodstva ZK in komuniste v delovnih organizacijah, komuniste v dislociranih enotah dn v matičnih enotah, da vskladijo prizadevanja za organizacijo temeljnih organizacij v dislociranih enotah. Medobčinski svet pa se obvezuje, da bo posredoval v vseh spornih primerih tam, ko so matična podjetja locirana izven gorenjske regije.
2.	Delitev dohodka, posebno pa delitev bruto OD, mora biti področje, s katerim so delavci TOZD do potankosti seznanjeni in imajo nedvoumno zagotovljeno možnost, ida odločajo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zato morajo biti določila v statutih TOZD in OZD na Gorenjskem v tej točki jasna in nedvoumna. Komunisti v delovnih organizacijah se zadolžujejo, da že pripravljene oziroma že sprejete statute ponovno pregledajo oz. zahtevajo, da se v statutih, ki so v pripravi, posveti posebna pozornost iternu delu in zaostri odgovornost. Občinska vodstva ZK so dolžna, da pripravijo do ikonca leta seminarje za vodstva ZK <v delovnih organizacijah, na katerih se bi -pogovorili o posameznih statutih delavnih organizacijah in o morebitnih spremembah in dopolnitvah teh statutov, ki bi zagotovili večji ivpliv delavcev pri razporejanju dohodka in bruto osebnih dohodkov.
3.	Sklepi obeh sej, to je 4. in 10. seje obvezujejo komuniste da oblikujejo takšne poslovne odnose med svojimi OZD, ki bodo zagotavljali gospodarno poslovanje in temeljili na samoupravnih odnosih.
Medobčinski svet je že sestavil vrsto akcij za združevanje gospodarstva na Gorenjskem. Nekatere od iteh akcij so že končane, druge so v fazi formiranja -novih večjih asociacij gospodarstva na Gorenjskem. V neikaterih primerih, pa je opaziti določeno nasprotovanje združevanja gospodarskih organizacij, pri posameznikih oz. določenih strukturah v teh organizacijah.
Medobčinski svet smatra, da je -v primerih, iko so podani cilji in pa -gospodarnost združevanja posameznih delovnih organizacij v večje delovne organizacije oz. SOZD in druga asociacija, ne morejo ozki interesi posameznikov ali posameznih skupin zavirati -taka združevanja. Komunisti v -teh -delovnih organizacijah, kjer so se že na tak ali drug način pričele akcije za združevanje, so -dolžni da brez kompromisno odstranijo vzroke zaviranja združevanja. Medobčinski svet bo še v nadalje pobudnik akcije za združevanje gospodarstva -na Gorenjskem, istočasno pa bo spremljal vse pričete pobude in bo s pomočjo občinskih vodstev ZK, SDK, banke in pa komunistov v delovnih organizacijah pomagal pri odkrivanju dn odpravljanju interesov posameznikov proti utemeljenemu združevanju in pasivnemu ponašanju.
4.	Na področju investicijske politike je -potrebno uvesti več reda, ker so nepokrite investicije stalen vir inflacij ih nelikvidnosti. S pomočjo analize,
ki jo pripravlja SDK o investicijah na Gorenjskem bo Medobčinski svet še v tem letu temu posvetil posebno sejo, na -kateri bo sprejel mnenja in stališča do investicijskih vlaganj na Gorenjskem -ter jih posredoval občinskim komitejem -ter vodstvom ZK v -delovnih organizacijah.
5.	Samoupravni in strokovni organi v vseh TOZD in OZD morajo pravočasno odkrivati žarišča nelikvidnosti -in nepravilnosti v finančnem poslovanju v svojih organizacijah. Ta žarišča je potrebno čimprej odpraviti. SDK mora o tem s svojimi podatki pravočasno opozarjati posamezne OZD. Medobčinski -svet smatra, da -bi morali občinski komiteji zelo -natančno predelati periodična -poročila SDK za gibanje -gospodarstva na njihovem področju ter zavzeti določena stališča do posameznih nelikvidnih OZD -ter posredovati -ta stališča družbenopolitičnim organizacijam OZD, bankam in SDK, ter delavski kontroli v OZD. Služba družbenega knjigovodstva naj prouči možnosti vključevanja v analizo o poslovnih -rezultatih tudi poslovne enote dn TOZD ma območju občin, -ter izoblikuje predlog za Spremembo predpisov glede zajemanja podatkov.
Občinski komiteji ZK -naj skupaj z organizacijami ZK takoj politično ocenijo upravičenost odločitev delovnih organizacij o visokih stopinjah amortizacije nad predpisano obveznostjo. Taka politična ocena je -še posebej potrebna tam, kjer organizacije združenega dela izkazu-
predpisani-mi -stopnjami zamegljujejo stvarni rezultati poslovanja, včasih tu-di iz špekulativnih namenov, da se delavcem prikazuje -nižji resnični dohodek, beži pred družbenimi obveznostmi d-o skupne porabe, oddaljuje ise -delavce od neposrednih odločitev o uporabi vseh sredstev vključno z amortizacijo in ponek-je se zaradi tega -tudi Opravičuje porast cen.
Analiza stanja kaže -tudi na določene negativne trende v gospodarskih gibanjih Gorenjske. Srečujemo se ponovno z razmeroma visoko -stopnjo z nelikvidnostjo v OZD. Vse to lahko ogrozi dosežene rezultate prejšnjega obdobja. Zato Medobčin-
ski svet ZKS meni, da -naj občinski komiteji ZK skupaj z organizacijami ZK v TOZD in ostalimi subjekti v občinah takoj ugotovijo in analizirajo ter identificirajo prave vzroke za nastale probleme in pri tem posvetijo pozornost na naslednjih vprašanjih:
Tako je potrebno ugotoviti in analizirati prave vzroke negativnega poslovanja nekaterih organizacij združenega dela, analizirati blokacije žiro računov, po-
trebna je analiza o upravičenosti uporabe rezervnih sredstev za poravnavo obveznosti in izplačila osebnih dohodkov, predvsem pa ugotoviti zakaj teh obveznosti OZD ne morejo kriti iz rednega dotoka. Posebno pozornost posvetiti padcu stopnje plačane realizacije, zakaj niso kljub proklamirani politiki ZK pokrite investicije, zakaj odgovorne službe OZD -ne zaostrujejo takojšnjega -plačila blaga in uslug s strani kupcev, zakaj OZD ne koristijo dn se ne vključujejo -v procese multirateralne kompenzacije, zakaj prihaja do nediscipline pri poslovanju z družbenimi sredstvi znotraj organizacij združenega -dela -itd.
6.	-Medobčinski -svet ZK zadolžuje vodstva osnovnih organizacij ZK, da -k-omiunisti v TOZD in OZD, lk-i poslujejo na meji rentabilnosti prično z akcijo za izdelavo -sanacijskega programa. Oceno teh -sanacijskih programov -morajo podati osnovne organizacije ZK v TOZD in OZD, občinski 'komiteji ZK oziroma Medobčinski svet -v primerih, ko gre za pomembna podjetja.
7.	Medobčinski svet ZKS ponovno opozarja vse subjekte v regiji na problem visoke stopnje zaposlovanja. Ob tej priliki -se posebej poudarja na odgovoren odnos vseh -samoupravnih in drugih struktur in hkrati -tudi na zaostrovanje vprašanja o vključevanju -gorenjskega -gospodarstva v hitrejši razvoj nerazvitih -področij.
O obeh -vprašanjih bo Medobčinski svet -izdelal potrebno ana-
na -prihodnji seji Medobčinskega sveta -ZKS. -Pripravi -se tudi ustrezna analiza stanja osnovnih sredstev -gospodarstva na Gorenjskem. Ne glede na to, pa je pri organizacijah združenega dela potrebno napraviti -določene napore na vsklajevanju stopnje zaposlovanja, ki naj bo v skladu -s planira-no stopnjo in odločnejšo orientacijo na modernizaciji im avtomatizaciji proizvodnje.
8.	V temeljnih organizacijah združenega -dela je potrebno zmanjšati stroške poslovanja, uveljaviti politiko varčevanja, racionalne uporabe in gospodarjenja z materiali, izkoriščanju domačih -surovinskih osnov, učinkovitejši uporabi strokovnih potencialov v TOZD in OZD itd.
Zaradi nenehnega in prekomernega naraščanja poslovnih stroškov TOZD in -OZD v gorenjski regij-i Medobčinski svet ZK zadolžuje občinske -komiteje, da preko osnovnih organizacij ZK zahtevajo, da -se v vseh TOZD in OZD napravijo stabilizacijski programi. Komunisti morajo postati pri tem nosilci vseh akcij za večje varčevanje ter se morajo -boriti, da -bodo samoupravni organi te programe sprejeli.
jejo negativne rezultate.
Politična ocena ije potrebna zaradi -tega, iker ise pod itako
lizo -in jo predložil v -razpravo
Posebej o podpisovanju samoupravnega sporazuma v gorenjski regiji
Na željo častnih gostov, ki so prisostvovali na Bledu slavnosti ob podpisovanju samoupravnega sporazuma, so posamezni pooblaščeni podpisovalci sporazuma dali preko mikrofona kratke izjave.
Naš direktor je izkoristil to priliko, da se je zahvalil vsem delavcem naše delovne organizacije, ki so sodelovali aktivno in z razumevanjem v pripravah in pri sprejemanju samoupravnega sporazuma in da so z glasovanjem izrazili enotnost in vzajemnost pri postavljanju ciljev za uresničevanje razvoja, politične enotnosti in družbenogospodarskega programa. Zahvalil se je ožjim sodelavcem in aktivistom družbenopolitičnih organizacij, ki so požrtvovalno in zavestno sodelovali pri uresničitvi postavljenih nalog.
Občinski komiteji morajo napraviti ocene stabilizacijskih programov in jih posredovati Medobčinskemu svetu.
9.	Občinske skupščine naj skupaj z vodstvi interesnih skupnosti takoj -pristopijo k podrobnejši analizi o upravičenosti ugovorov TOZD in OZD proti porastu zakonskih in drugih obveznosti ter v skladu s svojimi pooblastili že sedaj, posebej pa za drugo leto sprejmejo ustrezne ukrepe -na urejanju odnosov na -tem področju in hkrati s svojimi ugotovitvami in predlogi vplivajo tudi pri -sprejetju družbeno ekonomskih ukrepov na nivoju republike.
Prav tako -so potrebni ukrepi tudi na tem -področju -glede stopnje potrošnje, krepitve administrativnega aparata oziroma organizacije iposlovan-ja.
10.	Komuniste, ki delujejo v upraviljalskih organih podružnice in poslovnih enot Ljubljanske -banke Kranj, zadolžujemo, da -se v dogovoru o poslovni politiki in -ukrepih za -njeno izvajanje v letu 1975 sprejmejo ukrepi za uresničevanje sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS, zlasti tistih ukrepov, ki z vidika poslovne politike banke prispevajo k odpravljanju težav iz tekočih gospodarskih -gi-banj na Gorenjskem ik prekonstrUktuiranj-u proizvodnje, k integracijskim povezavam, k pospeševanju izvoza, odpravljanju odprtih žarišč nelikvidnosti i-n drugih nalog, ki izhajajo iz sklepov MS ZKS za Gorenjsko. Organiziranost in delovanje podružnice Ljubljanske banke -Kranj -je potrebno čimprej uskladiti z ustavnimi rešitvami.
11.	Medobčinski -svet ZKS -smatra, da bi biilo potrebno formi-
Trgovina v
Trgovina prevzema v izmenjavi blagovne ponudbe in povpraševanja vedno pomembnejšo vlogo in vedno večjo odgovornost za trajno in nemoteno posredovanje proizvodov potrošni mreži po količinah, kvaliteti in cenah, ki zadovoljuje proizvodnjo in tržišče.
Prepričanje o vlogi trgovine in odgovornosti za nemoten potek družbenega gospodarstva v ožjih in širših razmerjih je prodrla že prav do slehernega v naši družbi in našem času, ker se prav sedaj, kot že davno prej, ne zaostrujejo gospodarsko-politični odnosi na vseh poljih od surovinsko energetskega, do proiz-vodno-potrošnega območja. Naše panoge to trdoto časa in neizprosno zakonitost tržnih odnosov močno občutijo. V vseh delovnih organizacijah, ki so se dogovarjale o združevanju v gorenjsko regijo, je bila navzoča skrb in misel, kako bi čim boljše rešili tudi to vprašanje, ki je prav sedaj v ospredju z vso prioritetno vsebino.
Vemo, da se v slovenskem in jugoslovanskem merilu oblikujejo večje skupine v več možnosti reševanja skupnih problemov in vemo, da še nobena od gorenjskih delovnih organizacij ni pristopila k združevanju v slovenskem prostoru.
V teh smereh so tekli uspešno normalni poslovno-trgovski odnosi z vsemi večjimi trgovskimi hišami Slovenije in Jugoslavije. Velik del prometa pa so in še opravljajo gorenjske lesne industrije same neposredno.
Med tem časom, prav med pripravo sporazuma, se je za dokončno združitev z delovnimi organizacijami, ki tvorijo Slovenijales, dogovoril le ZLIT Tržič. Naši poizkusi, da bi se že prej ali kasneje tudi LIP Bled priključil tem delovnim organizacijam zaradi naših neenotnih in naknadno spremenjenih stališč, niso uspeli. Čakali pa smo na to, kdaj bo dokončno »prinesel« sporazum o združevanju.
rati strokovno institucijo (v okviru zbornice ali združenja projektantskih organizacij Gorenjske), ki bi pripravljala ustrezne predloge im ekspertize za akcije im -ukrepe v gorenjskem gospodarstvu.
Za izvedbo tega Medobčinski svet ZKS zadolžuje svet gorenjskih občin.
12.	Iz analize stanja izhaja, da je nujno potrebno pristopiti k regijskemu urejanju in izdelavi sistema samoupravnih sporazumov i-n družbenih dogovorov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Neobhadno je potrebno uskladiti i-n poenotiti politiko iz samoupravnih -sporazumov in družbenih dogovorov glede splošne im skupne porabe, itako že za lato 1974, posebej pa je potrebna usklajena politika v izhodiščih za leto 1975. Pri tem je prav -gotovo potrebna analiza možnosti vgrajevanja -določenih elementov solidarnosti tudi znotraj regije. To nalogo naj opravita Medobčinski svet Zveze sindikatov ter skupščina gorenjskih občin.
13.	Medobčinski svet smatra, da bi moralo biti usposabljanje članov delavskih kontrol stalna oblika dela. Zato zadolžuje občinske komiteje, da na področju svojih občin -skupaj z občinskimi sindikalnimi sveti organizirajo stalne oblike -usposabljanja članov -delavske kontrole v temeljnih organizacijah združenega dela.
Medobčinski svet -ZKS za Gorenjsko smatra, da bo treba v letu -1975 akcije komunistov usmeriti v smer -stabilizacije in varčevanja -v gospodarstvu, zato dobri finančni rezultati, ki jih bodo -dosegle nekatere -delovne organizacije -v letu 1974 ne smejo biti povod za samozadovoljstvo in neaktivnost.
sporazumu
S čl. 11. sporazuma o združevanju je sprejeto v vsqIi kolektivih:
»vsaka lesno predelovalna organizacija, podpisnica tega sporazuma, se lahko zaradi svojih specifičnih interesov, ki jih bo uresničevala v okviru SOZD Slovenijales, združi s to sestavljeno organizacijo združenega dela, o čemer sklene samoupravni sporazum«.
To izhodišče je prevladovalo ves čas priprave in sprejemanja sporazuma v iniciativnem, kasneje koordinacijskem odboru, družbeno političnih organizaci-
jah, s čemer je dan poudarek dejstvu, da je združevanje v gorenjski regiji predvsem preozko za zagotovitev odgovarjajoče prodajne politike in operative vsem sodelujočim podpisnicam.
Za velike proizvodne kapacitete in nakazane potenciale je obstoječa lastna trgovska mreža nezadostna in je največja nujnost, da si Gorenjska najde mesto v širšem premeru tržnega kroga. Pri tem seveda »Jelovica« Škofja Loka in LIP Bled ne smeta zanemariti obstoječe lastne prodajne zmogljivosti, ki jo morata medsebojno dopolnjevati.
Torej moramo v tem času odločneje pristopiti k odločitvi, da se pridružimo kolektivom združenim v Slovenijales, ker tudi snujejo svoj razvojni program na kompleksni celoti, v kateri pričakujejo naše sodelovanje.
Hočevar
Sklepi
samoupravnih organov
SDS 9. 12. 1974
1.	Dokončno je treba rešiti vprašanje izterjave dolga z Anito Vrsar.
2.	Direktor naj imenuje TEAM za analizo in razvoj perspektivnega plana za TOZD Mojstrana.
3.	SDS sprejema informacijo družbenopolitičnih organizacij o izdelavi akcijskega programa za stabilizacijo in se z izdelavo enotnega programa strinja.
Nalaga vodstvom TOZD in DSSS, naj program izdelajo do 25. 1. 1975.
4.	Razpis DM vodje gospodarsko računskega sektorja se ponovi s pogoji, katere predpisuje akt o sistemizaciji. V kolikor še ta ne uspe, se spremeni akt o sistemizaciji in se doda:
—	srednja šola ekonomske smeri z 12-letno prakso na vodilnih delovnih mestih finančne stroke;
in gre v 15-dnevno javno obravnavo.
5.	Osnutek statuta DO gre v 15-dnevno javno obravnavo.
6.	SDS je potrdil pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju s Komunalo Radovljica s pripombo, ki jo je sprejel svet za gospodarjenje.
Za podpisnika pogodbe je bil imenovan direktor Jurij Hočevar.
7.	Potrdil je odstop od izgradnje rezervne elektrocentrale Naklo zaradi spremenjenih pogojev.
Stroški v višini 5.000 din se v letošnjem letu v celoti amortizirajo.
Svet za družbeni standard 7. 12. 1974 in 25. 12. 1974 _
1.	Potrdil je rang lestvico prosilcev za stanovanja.
2.	Sprejel sklep o odkupu stanovanj v Radovljici in na Bledu kot je bilo predlagano.
3.	Dodelil je stanovanje:
Jožu Pogačniku v Podhomu št. 60, kjer sedaj stanuje Vida Ferjan,
Danici Lisec v Boh. Bistrici, kje je stanoval ing. Franc Bajt,
Štefki Kuhar na Jaršah (trosobno), Francu Borisu na Jaršah (trosobno), Mirotu Kelblu v Radovljici (dvosobno), Štefki Fister v Radovljici (dvosobno).
O delitvi ostalih stanovanj bo svet razpravljal na prihodnji seji.
4.	Odobril je pomoč osnovnim šolam Boh. Bistrica, Bled, Gorje, Radovljica, Lipnica, Mojstrana, Krajevnemu združenju ZB Bled in Bohinj, Društvu upokojencev Bled in Bohinj in še nekaterim drugim.
5.	Imenoval je komisijo, ki bo izdelala predlog prodaje naših izdelkov in uslug članom kolektiva in tudi predlog kreditiranja naših izdelkov.
6.	Glede zavarovanja posojil za stanovanjsko izgradnjo, ki jih LIP Bled daje svojim delavcem, je svet sprejel SKLEP, naj se prouči, ali je še umestno, da se zavarovanje posojil izvaja z zemljiško knjižno zaznambo, ali pa se poišče drug primernejši in ravno tako učinkovit sistem zavarovanja.
Svet za izume, racionalizacije in izboljšave 11. 12. 1974
L O zaskočniku za garažna vrata je svet sprejel sklep, da LIP Bled ni zainteresiran za tovrstno proizvodnjo okovja in ima s tem Anton Vidic pravico, da svoj izdelek patentira.
2.	Na osnovi izdelanega prototipa Vidičevega podboja je svet imenoval razširjeno komisijo v sestavi: Jaka Repe, Ciril Kocjančič, Anton Dežman, Franc Žerovc in Anton Iskra, ki naj pripravi kalkulacije ter ponovno pregleda funkcionalnost in oceni koristnost odkupa patenta za LIP Bled.
3.	Obravnaval je mnenje strokovne komisije o podboju B3 in imenoval poleg že določene komisije še Antona Iskra; vsi naj izdelajo še predkalkulacijo podboja in na osnovi tega dajo končen sklep o pomembnosti podboja.
4.	Obravnaval je predloge in ideje:
—	Anton Vidic je predvidel odstranitev transportnega traku, ki povezuje pri Sauter progi rezkarje s stiskalnico.
Po obravnavi je svet spreje zaključek, da predlog ob uporabi pnevmatskega prekladača ni več potreben,
—	prav tako je predlagal način rezkanja in skoblanja, da se s tem prepreči vsako krušenje na obdelovanem
Svet smatra, da ideja ni niti koristen predlog niti tehnična izboljšava,
—	Jože Mandelc iz TOZD Bohinj je predlagal predelavo brusilnega stroja, ki ni bil več uporaben in sedaj že nekaj časa uspešno obratuje. Za ta predlog je svet Mandelcu dodelil 1-kratno nagrado v višini 1.500 din.
Predlagal je tudi, naj se za stroje Volmer (to je lonec) z brusnim poravnačem naredi 4 ali 8 utorov, pri tem se dobi mnogo boljši učinek brušenja, pri tem pa manjša poraba brusnih plošč in manjša obraba stroja. Ta način že nekaj časa preizkusno uporabljajo v brusilnici.
S k 1 e p : Prihranek na brusnih ploščah in manjšo porabo časa pri brušenju naj ugotovi komisija v sestavi: Franc Podlipnik, Ludvik Mencinger in Jože Repinc,
—	Andrej Trojar je predlagal izpopolnitev oz. dopolnitev etiket za stropne in stenske obloge.
Svet je ugotovil, da se predlog nanaša na organizacijo poslovanja in na povečano in razširjeno dokumentacijo. Zato le-tega odstopa organizatorju Henriku Blažiču,
—	direktor je posredoval svetu članek Majhno delo — velik denar, ki je bil objavljen v letošnji 3. številki našega Glasila. Andrej Trojar opisuje koristno idejo Alojza Zupančiča o racionalni uporabi napadlih sortimentov.
S k 1 e p : O zadevi je svet razpravljal in ugotovil, da nismo dobili od Zupančiča pismenega koristnega predloga in ga zato tudi nismo obravnavali, da pa je publikacija v Glasilu premalo argumentirana, iz katere bi lahko ugotovili višino pravične nagrade za prizadevnost pri delu.
Za ocenitev vrednosti koristnega predloga je svet kljub temu postavil komisijo v sestavi: Andrej Trojar, Silvo Arh in Franc Poklukar, ki bo ugotovila, kolikšen je prihranek na materialu in predlagala tudi višino nagrade.
Svet za reklamacije In Inventuro 16. 12. 1974
L Obravnaval in potrdil je inventurni elaborat za leto 1974. Način likvidacije viškov in manjkov se izvede kot ga je predlagala inventurna komisija, in sicer, da se viški knjižijo na izredne dohodke in manjki na izredne izdatke. Obenem svet daje elaborat v informacijo SDS.
2.	Potrdil je reklamacijo f. Clock (stroški popravila montaže nasadil na vratnih krilih). Le-ta znaša 983,24 DM.
V potrditev jo predlaga še SDS.
3.	Ob pregledu sklepov je obravnaval zapisnik komisije, ki si je ogledala gradnjo stanovanjske hiše tov. Joža Podlipnika. Na podlagi izmer in ugotovitve komisije in fakture je svet odločil, da tov. Podlipnik lahko dvigne še preostalo količino zidakov s tem, da razliko do polne cene doplača, ker je popust izkoristil pri prvi dvignjeni količini.
Svet za gospodarjenje 24. 12. 1974
L Sprejel je sklep, da se v mesecu decembru izplača akontacija na osebni dohodek za leto 1974.
2.	Ukinil je merilo — planski ostanek dohodka.
3.	Potrdil je spremembo nagrajevanja v grupi B in A.
4.	Sprejel je predlog povečanja osnovnih obračunskih postavk in velja od L L 1975.
5.	Zmanjšal je procent priznane režije v K.
6.	Potrdil je predlog nagrajevanja v TOZD trgovina.
7.	Obravnaval je pritožbe na kategorije.
Odbor samoupravne delavske kontrole
L Ob pregledu trošenja sredstev za reprezentanco je sprejel s k 1 e p a :
—	opozoriti je treba vodstva TOZD in DSSS na smotrno in racionalno trošenje sredstev reprezentance,
—	obvestiti je treba finančni sektor, da uvede evidenco potrošnje sredstev iz naslova reklam in reprezentance, da bo možna kontrola ob vsakem času oziroma 4-krat letno.
2.	Ker razvojni program v TOZD Podnart (ko bo določen tudi tehnološki del v žagalnici, v zvezi s tem pa tudi uporabnost nabavljenega robilnika) še ni topno izdelan, se zadeva odloži za določen čas.
3.	V zvezi z evidenco oštevilčenja in premikov osnovnih sredstev naj svet za reklamacijo in inventuro napravi revizijo do marca 1975. V kolikor pomanjkljivosti, navedene v elaboratu ne bodo odpravljene, naj svet postopa po določilih 149. člena, 13. točke samoupravnega sporazuma medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
4.	V zvezi z evidenco (v duhu predvidenega novega zakona o knjigovodstvu) predlaga svet SDS, da formira interno strokovno službo kontrole in revizije, ki naj bo funkcionalno odgovorna odboru SDK, disciplinsko pa direktorju DO.
5.	Odbor SDS ugotavlja, da je bilo gospodarjenje s sredstvi podjetja, razen navedenih pomanjkljivosti v elaboratu, smotrno in gospodarno.
Sklepi
zasedanja DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica z dne 11. 12. 1974
L Komercialni službi se predlaga, da z ozirom na vse večje količine izdelkov v skladiščih določi % rabata, oziroma odpre konsignacijska skladišča v krajih, kjer je poraba naših izdelkov največja. Sklep naj bi veljal predvsem za zimsko obdobje.
2.	Tehnična služba TOZD ima nalogo proučiti sortacijo ISO-SPAN zidakov.
3.	Sprejet je bil plan za leto 1975.
4.	SS o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa o združevanju v SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske bo sprejet na zboru delovnih ljudi. Za podpisnika sta predlagana predsednik SDS tov. Iskra Stanko in direktor Jurij Hočevar dipl. ing. Zbori bodo 18. oziroma 19. decembra 1974 po delovnih enotah po izmenah.
5.	DS je razpisal referendum za združevanje v SOZD za 20. december 1974 ter imenoval volilni odbor, volilno komisijo in komisijo za sestavo volilnega imenika.
6.	Za podpisnika SS o konstituiranju SIS za gospodarstvo gozdnogospodarskega območja Bled je bil imenovan tov. Medja Anton.
7.	Za podpisnika SS o konstituiranju SIS za gozdarstvo SR Slovenije je bil imenovan Jurij Hočevar dipl. ing.
8.	Tov. Žitnik Janez je bil imenovan v delegacijo za zbor udeležencev SS o delitvi dohodka in OD v lesni industriji.
9.	Sprejet je bil predlog Republiške skupnosti otroškega varstva, da se za mesec november in december 1974 poveča prispevek za otroško varstvo iz 2,26 % na 2,55 % od brutto OD.
10.	DS je sprejel predlog SDS, da se odobri jamstvo v višini predlaganih 5 deležev za izgradnjo KOBLE in da se v višini petih deležev odobri jamstvo tudi za izgradnjo drsališča Bled.
11.	DS je do sprejetja Statutov TOZD podaljšal imenovanje Bajt ing. Franca za v. d. vodje TOZD.
12.	Sprejet je bil predlog za sistemizacijo novih delovnih mesLbrusilec na brusnem traku, brusilec laka, pomočnik em-balerja, spajalec elementov in sejalec moke.^
13.	Vprašanje proizvodnje klasičnih garažnih vrat bo v prihodnjem tednu reševal strokovni TEAM.
14.	Osnovna sredstva v kuhinji, ki se ne morejo več uporabljati naj se odpišejo, odprodajo oziroma prenesejo v druge TOZD! Komisija za OS naj ta OS oceni in razobesi interni oglas za prodajo.
15.	DS je odobril Sankaškemu klubu Bohinj 6 prevozov s kombijem na glavna tekmovanja po Gorenjski.
Tisoči
odveč
Pod tem naslovom je dopisnik »Dela« priobčil članek, v katerem opisuje položaj in vprašanje zdomcev v Svici. Ker je to vprašanje neposredno vezano na gospodarska gibanja v Švici in njihov obseg, je za nas zelo interesantno, saj je od njegovega razvoja posredno odvisen obseg našega izvoza v Švico v letu 1975.
Zaradi tega članek v celoti objavljamo:
»Švicarsko zdomsko vprašanje je namreč predvsem italijansko vprašanje. V Švici dela pol milijona italijanskih delavcev, lici jim revni jug Apeninskega polotoka ne nudi prav nobenega upanja za delo. Desničarska Švica jih je hotela vreči čez mejo z nedavnim ljudskim glasovanjem o tujih delavcih, vendar je bila preglasovana. Kar ni uspelo desničarjem, zdaj terja gospodarski položaj v kantonih.
V	mnogih švicarskih podjetjih, kjer so zaposleni Italijani, se lastniki trudijo, da bi predstavili perspektive za prihodnje leto čim bolj črno. V tovarnah z letaki delavcem sporočajo, da se plača v prihodnjem letu ne bo povečala niti za drobtinico. Italijani, ki so v Švici najprej tujci in šele potem delavci, naj bi v čimvečjem številu odpotovali domov. V tem mesecu se bo na jug podalo 25 posebnih vlakov z italijanskimi delavci. Mnogim, predvsem sezonskim delavcem, ni uspelo obnoviti delovnih pogodb. Govorijo, da bo vsaj 25 tisoč Italijanov ostalo doma. V Švici je 180 tisoč sezonskih delavcev, v večini so Italijani, in novo leto jih bo vrglo čez prag 45 tisoč.
V	dobro obveščenih italijanskih krogih tudi govorijo, da nameravajo Švicarji v prihodnjem letu število sezoncev zmanjšati za polovico. Toda brezposelnost ne grozi samo sezoncem, ampak
Dopisujte v Glasilo
tudi redno zaposlenim. Predstavniki italijanskih oblasti v Švici Skušajo sedaj storiti vse, da bi zajezili novoletno »vrnitev brez vrnitve«.
Kriza v Švici je najbolj prizadela majhna in srednje velika podjetja, posebej močno zlasti gradbeništvo. V Ziirichu, kjer pred dvema letoma ni bilo mogoče dobiti gradbenih dovoljenj, so oblasti dale gradbenikom sicer zeleno luč, vendar pa so jih zaustavile banke, ki sedaj ne dajejo več posojil. Na gradbiščih pa seveda prevladujejo Italijani;
Nič boljši ni položaj, v drugih švicarskih mestih. V zadnjih dneh so v Švici zaprli 500 majhnih podjetij (elektromehanična industrija in precizna mehanir ka). V Švici hočejo prihodnje leto zmanjšati inflacijo z 10 na 8 odstotkov, za vse. to pa so operacije, ki se plačujejo z brezposelnostjo. Mnogi italijanski delavci vidijo v nasvetih svojih delodajalcev, naj gredo domov, maščevanje poraženih desničarjev politike Oehna, ki je hotel za delavce organizirati celo prisilne transporte. Mnogi Švicarji niso proti izgonu glasovali samo iz humanitarnih nagibov, ampak so imeli v mislih tudi gospodarsko plat medalje. Mislili so, da je brez tujih delavcev švicarsko gospodarstvo povsem nemočno. Za sedaj jih je kriza delno demantirala.
Hlodovina v letu 1975
Ob planu gospodarstva v letu 1975 predvidevamo, da bodo žage razžagale smrekove hlodovine:
—	v Bohinju 40.000 m3
—	na Rečici 30.000 m3,
—	v Podnartu 8.000 m3 .
Pogodbe Gozdno gospodarstvo še ni sklenilo, ker vprašanje cen tudi za leto 1975 še ni rešeno in so cene po mnenju gozdarjev še nedoločene.
Na eni strani, predvsem v Avstriji, ki se z njo v cenah primerjamo, cene hlodovine že vso drugo polovico leta 1974 znatno padajo, ker pada cena in odpoklic smrekovega žaganega lesa. Pri nas v Sloveniji pa so cene še v vsem tem obdobju vztrajno rasle. Točnih ali službenih podatkov o gibanju teh cen nimamo. Za prihodnje smo zahtevali.
TOZD Mojstrana
da združenji »Les« in Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij z januarjem 1975 začneta izdajati poročila o gibanju cen.
Z GG Bled smo se dogovorili za povprečno ceno hlodovine v letu 1974, ki naj bi bila 710,00 din za m3. Ker pa so cene pri nekaterih GG-jih in LIP-ih višje, celo 800,00 din, posamezniki govore o
Članek je napisal znani nem-šlki strokovnijak za primarno predelavo prof. ing. Karl Franius iz intituita v Rosenheiimu v H-Z, št. 135/74.
Ker je članek namenjen vsem proizvajalcem žaganega lesa z ozirom na težko situacijo plasmarla, je teh 10 zapovedi potrebno razglasiti tudi med naše ljudi.
Blago, ki .se hoče danes plasirati na mednaodno tržišče, je potrebno skrbno embalirati in dostaviti ikupou. INa domačem tržišču, še posebno, ker kupce bolje poznamo, to ni tako zahtevno. Takšne razlike so pri nekaterih izdelkih še izrecno poudarjene. Tako zahtevajo nekateri inozemski kupci še poseben izgled blaga tudi pri polproizvodih kot so žagan les. Kupuje se na vpogled, kar naši proizvajalci, posebno žagarji, često premalo upoštevajo.
Kov vzor v manipulaciji so lahko Skandinavci in delno Avstrijci, včasih tudi vzhodne države, od katerih se lahko naučimo, kako naj blago, pripravljeno za izvoz, «zgleda.
Tako je pri tem nekaj načel, katere smo združili v 10 zapovedi:
1.	Blago mora biti »točno žagano« — brez napak
Ceste napake pri tem so:
—	Resavost od žaganja (vzrok: prevelik pomik, topa
rezila)
—	Zbrazdana površina desk
(vzrok:	prevelika razperitev
žag. 'listov)
—	Grobi rez
(vzrok: prevelik premik, topa rezila)
—	Krivo žagano
(vzrok: žagni listi ne stojijo vzporedno v polnoj armen Jku s pomikom hloda)
—	Sablasti razrez
((vzrok: žagni listi ne delajo simetrično)
900,00 din/m3, je tudi GG Bled za cca 2,00 din prekoračilo dogovor. Poleg redne količine 73.000 kubičnih metrov po tej ceni, smo po posebnem dogovoru nabavili tudi 2500 m3 boljše hlodovine — po ceni resonance 1350,00 din/m3.
Z dokazi in kalkulacijami smo si predočili sami in na ravni združenja, da cene sploh niso skladne s cenami, ki jih vsebuje sporazum o cenah za žagan les in, da so cene v izvozu žaganega lesa padle za 30—40 %, cene hlodovine pa so porasle.
Na združenju smo ugotovili, da nekatere industrije preplaču-jejo hlodovino, da gradbena podjetja v kalkulacijah prenesejo višje cene, mi pa vemo, da je naša proizvodnja pretežno vezana na domačo hlodovino in je
prav zato vsako povečanje cen hlodovine istočasno tembolj občutno povečanje materialnih stroškov proizvodnje, ki jih prodajne cene naših proizvodov — t. j. plošč in žaganega lesa ne prenesejo.
Pričakujemo, da bomo mogli v januarju skleniti pogodbo za hlodovino po neki akontacijski ceni.	J. H.
— Zažagano blago
(vzrok: tope žage, pretanki žagni listi, premajhna napetost žag-nih listov).
2.	Blago naj bo (mora biti) ostrorobno izdelano
Nemške tolerance o lisičavosti tujim 'kupcem niso poznane. Zato se morajo pri izvoznem blagu izločiti in ponovno obrobiti. Tiste, ki pa se lahko pustijo, pa jih je (potrebno v paketu tako namestiti, da lisičavost ni na robu paketa ali 'da je obrnjena navznoter.
3.	Blago ne sme biti zamazano
To velja .še posebno za vrednejše Sortimente. Blago se ne sme odlagati na tla brez podlož-ka. Deske, ki so umazane od peška ali blata zaradi dežja, je potrebno odstraniti. Tudi sive ali porjavele deške niso sposobne za normalno komercialno blago.
4.	Blago mora biti očeljeno
Celiti se mora blago .s krožnimi žagami na strojih, ki dosežejo gladki rez. Rez mora biti gladek brez res. Očeljeno blago ima enako dolžino in omogoča lažji transport ter boljšo izrabo prostora na ladji, na vagonu ali kamionu. Razen tega omogoča kontrolo količin.
5.	Blago naj bo signirano
Signiranje blaga je pri izvoznem blagu za tuje .kupce znak kvalitete. Signiranje mora doseči pravi učinek, to se pravi, da je potrebno paziti, kako bo oznaka izgledala. Ne sme biti zamazana oznaka na čelih. Cesto predhodno čela tudi zaščitimo, kar se često dela v Ameriki. Velikost oznak mora biti v sorazmerju z debelino in širino blaga. Z metalnimi oznakami ise (doseže boljši izgled — ostrina, kot z gumijastimi. Za posebne dimenzije se uporablja ročne štampiljke ali celo kladiva.
6.	Blago naj bo paketirano
Paketirano blago se racionalneje naklada in vskladišča. Pri tem razlikujemo:
a)	male pakete — 3—10 desk v paketu ali vezu (povezavi) se čeli in signira
b)	veliki paketi
Robove brez igrč in lepe se obrača v paketu vedno navzven. Paketi morajo biti vezani s tračnim ali plastičnim trakom. Pri vrednejšem blagu se morajo robovi pod trakom s plastičnimi podložkami zaščititi.
7.	Blago je po možnosti embalirano
Embalira se vrednejše blago ali za transport zahtevnejše blago (na odprtih vagonih ali prekomorski transport).
‘Materiali za embaliran je so Običajno:
a)	Impregnirani papir
b)	Šrurntfolija ((večina črna)
c)	prozorna folija fse položi običajno čez čela)
8.	Določitev velikosti in teže paketa
Samo po sebi je umevno, da je pri določanju velikosti paketa potrebno upoštevati:
a)	transport in dvižne naprave kupca (npr. 3 t dvižna teža)
b)	mednarodne mere (transporta na železnici, na cesti in po morju.
9.	Blago mora biti suho vskla-diščeno
Žagani les za izvoz se mora pred nakladanjem uskladiščiti pod streho ali na prostem, po-
Že pred petnajstimi leti smo zasledili v patentnih spisih postopek sušenja lesa po kondenzacijskem načinu.
V	Slovenskem pravopisu: kondenzirani e je »zgoščevanje ali prehod plinov in pare v tekoče ali trdno stanje«.
V	našem primeru gre za zgo-ščanje v vodo vodne pare, ki jo potegnemo z ogrevanjem iz lesa.
Postopek je zelo racionalen in zanesljiv, in strokovno dognan. Zadostujejo temperature 30—35 stopinj Celzija. Les zadrži po sušenju vse svoje dragocene izhodiščne lastnosti. Les se ne spremeni in zadrži porozno strukturo. Odpornost in prilagajanje okolici obstaneta nespremenjena. Torej se naravne lastnosti lesa pri sušenju ne spremene. Tudi barva ostane naravna.
Kakšen je postopek?
Za sušilnico služi prostor, ki ima 4 do 5 krat večjo prostornino v m3, kakor je tista, ki jo ima količina lesa, namenjenega sušenju. Prostor mora biti dobro izoliran, tako kakor vsaka druga sušilna komora. Poseben agregat v sušilnici suši zrak tako, da po načinu relativne vlažnosti sesa vlago iz zraka. Topel, ogret in vlažen zrak sesa skozi lamelni hladilnik. Na hladilniku se zrak ohladi in oddaja zgoščeno vodno paro v obliki vodnih kapljic, t. j. kondenzata, ki ga tudi odvaja. Tak agregat srednje velikosti more v 24. urah izvleči iz lesa do 135 1 vode, ne da bi pri tem utrpela struktura lesa kakršnekoli škodljive spremembe. Posamezna vrsta lesa pa dovoljuje glede na naravne lastnosti odvajanje samo določene količine
dustriji v lesarstvu govorimo o proizvodnji desk kot polizdelku za nadaljnjo obdelavo v finalnem delu lesne industrije.
Tu nastopajo hlodi kot surovina. Ti predstavljajo določeno vrednost, ki je 'dovolj visoka, da še zdaleč ni vseeno kakšne rezultate bomo dosegli pri obdelavi, tako v količinskem, kot vrednostnem smislu.
Trg zahteva izdelke v posebnih kvalitetah in merah. Zaradi specializiranih proizvodenj (okna, vrata, plošče, obloge, zaboji, ostrešja) je iskati 'tako obdelavo hlodovine, da dobimo čim vrednejši Sortiment z največjim možnim procentom izkoriščanja.
‘krito s streho, da zaradi vlage ne spreminja teže. Les, namočen od dežja, se na transportu lahko pokvari zaradi napada gliv — postane rdeč, moder in podobno. To še posebno pride do izraza v lukah in lahko pride do takšnih posledic, da se blago da na razpolago. Export za prekomorske dežele, npr. za Avstralijo, Afriko, mora biti s .posebno pozornostjo les brez sledov napada insektov. Tam so mere gdede napada insektov še posebno stroge.
10.	Blago, mora biti na transportu zavarovano
Priporoča se pokritje blaga med transportom, da je zavarovano pred:
—	vlago,
—	umazanijo,
—	sončnimi poškodbami (pri dolgem transportu).
Vsa ta priporočila zagotovijo praviloma zadovoljstvo kupca.
Sicer vsaka dodatna manipulacija stane denar, ampak vse se kupuje na oči, še posebno v južnih deželah, zato je potrebno še posebno pri žaganem lesu skrbeti za izgled tega.
Zelo dobro bi bilo, če bi se žagarska industrija nekaterih od teh načel osvojila tudi za tuzemsko tržišče, še posebno bi to prišlo do izraza pri uvoženem blagu, ki je lepo zmanipulirano, da bi mu lažje bili konkurenčni.
Skrbna manipulacija lesa je za dobavitelja dobra reklama.
K. Maselj
vode v 24. urah. Jelke — npr. do 5 % srednje suhe teže, hrast pa le 2 %.
Prednosti so!
Istočasno je mogoče skupaj sušiti različne vrste in debeline lesa. Barva se ne spremeni. Izločena voda je čista. Vse sestavine celic ostanejo nedotaknjene. Pokanje na čelih desk ali drugih sortimentov žaganega lesa je povsem izključeno. Mogoča je popolna avtomatizacija. Naprava dela brez posebnega nadzora, zamenjava sušenega lesa s tistim, ki je za sušenje namenjen, je vedno mogoča med samim potekom sušenja. Osušen les lahko ostane v komori in ne vpliva na les, ki je še v postopku sušenja. Smola ostane v lesu kot kolofo-nija. Pore ostanejo odprte. Zaradi tega, ker poteka sušenje z nizkimi temperaturami, je vsak čas mogoče vstopiti v komoro in je mogoča kontrola poteka sušenja, neposredno na lesu. Izpadi energije ali delovanja agregata ne povzroča škode na lesu. Postopek teče brez dodatnega vlaženja in parjenja in tudi brez viharnih zračnih tokov.
Pri nas je ŽICNICA Ljubljana že razstavila tako sušilnico, nekatere druge evropske države so patent že tudi odkupile.
Pri reševanju »surovinskih« problemov lesne industrije ne moremo mimo vprašanj razvoja in racionaliziranja sušejna lesa, ki kakor vse tehnologije, tudi ta nenehno napreduje.
Podatke smo posneli iz obstoječe literature in jih objavljamo z namenom, da bi se za reševanje teh vprašanj pridobili strokovne kadre.	J. H.
Takoj bomo imeli pred očmi drago surovino, omejene količine, specialne potrebe proizvodnje in kupca. Tu je upoštevati še vrednostne odnose med sekanci in kraticami. Kratice lahko uporabimo za proizvodnjo .gradbenih plošč in zabojev. Ker so tudi vrednejše od sekanic, bomo tem posvetili v proizvodnji več pažnje in ijih ne bomo sekali v sekanice.
V žagalnici je težko samo z jarmeniško proizvodnjo doseči bistvene spremembe v korist boljšega izkoriščanja pri žaganju hlodovine v deske. Že s sortiranjem hlodovine na več debelinskih razredov in samim načinom žaganja je dosežen nek optimum v izkoriščanju. Spričo drage su-
rovine in zgoraj naštetih zahtev ni dovolj racionalno. Večje izkoristke v žagarstvu dosežemo tudi z enostranskim robljenjem desk. Te robimo šele potem, ko jih razžagamo na določene dolžine. Toda tudi to še ni dovolj. Iskati je še druge načine in pripomočke za povečanje količin in kvalitete mažaganih sortimentov iz hlodovine.
Torej bomo govorili o drugi veji žagarske proizvodnje s cepljenjem in paranjem desk na capiini tračni žagi. Cepilna tračna žaga je že in bo tudi v bodoče nepogrešljiva veja obdelave lesa.
1.	Pri (klasičnem žaganju napadajo krajniki in žamanje. Ker rabimo letvice za letvičenje žaganega lesa odvajamo debelo in široko žamanje iz katerega cepimo letvice, ki 'jih potrebujemo za letvičenje žaganega lesa. Krajnike, ki napadajo ob strani hlodov pri žaganju cepimo v 12, 18, 24 mm deske, ki jih lahko uporabimo za proizvodnjo zabojev, gradbenih plošč, palet. Na ta način že posežemo v še večje izkoriščanje pri žaganju hlodovine.
2.	Zaradi povečane proizvodnje oblog potrebujemo večje količine surovine. Nekaj te surovine napade v žagalnici, ostalo potrebno surovino pa oblikujemo na cepilni tračni žagi. V žagalnici povečamo proizvodnjo 38 in 48 mm desk, te pa potem paramo (žaganje po širini) in cepimo (žaganje na debeline) na cepilni tračni žagi. Spet smo pridobili na izkoriščanju. Namesto 3,3 tritìi reza pri jarmeniškem žaganju, bomo žagali na cepilni tračni žagi le 2 mm mase v ža-govino. Iz ploha, razžaganega na tračni žagi pa dobimo ideske, ki imajo, gledano is čela, pokončne letnice, kar 'daje skoblanim deskam lepši izgled, podvržene so manjšim delovanjem, manjšemu izrabi j an ju (pod), so pa tudi trajnejše pri zunanjem oblaganju.
Pri slkoblanju je take deske laže obdelovati, ker so enako široke, možni so večji učinki na stroju.
3.	Na cepilni tračni žagi pa je mogoče žagati tudi nestandardne dimenzije desk, ki jih na jarme-niku ne moremo. Na jarmeniku navadno odžagamo debelejše Sortimente iz katerih bomo potem nažagali in. pr. 10, 16, 21 mm deske ibrez ostanka. Prihranek na masi je tudi tu očiten, oziroma izkazujemo tudi tu večje izkoriščanje.
Tak način dela pa ima še tele prednosti:
—	v žagalnici je zaradi žaganja (debelejših sortimentov omogočena .večja proizvodnja
—	manj dela pri letvičenju takih sortimentov
—	boljše izkoriščanje skladiščnih prostorov, ker lahko skladiščimo večje količine takih sortimentov
—	manjše možnosti deformacij žaganega ‘lesa, (kot pri drobnejših sortimentih.
Ugotovitev, da drago plačujemo surovino — hlodovino, bo najbrž prisotna tudi v bodoče. Zato bo treba hlodovino obdelovati tako, da bo izplen največji tako količinsko, namensko in (kvalitetno. Ostanki pri obdelavi pa naj bodo v vseh primerih najmanjši.
V lesni industriji bomo ža-garstvo v bodoče najbrž obravnavali v dveh vejah proizvodnje. Tu se bo klasično žaganje na jarmenikih in cepilnih tračnih žagah povezovalo z nadaljnjo obdelavo na slednjih. Na ta način bomo le nekoliko ublažili stroške proizvodnje na eni strani, na drugi strani pa povečali izplen mase z večjim vrednotenjem te v ožjem in širšem smislu.
Še neizkoriščena pa je možnost obdelave drobnejše hlodovine na posebnih (Strojih v letve, tramiče, trame. Ta proizvodnja je možna na večlistni krožni žagi ali na sikobelnih strojih, kjer sekamo stranske ostanke (Okrajike) v sekanice že v stroju. Ti stroji imajo velike kapacitete in bodo v bodoče in v povezavi z zgoraj omenjeno proizvodnjo najbrž nepogrešljivi. TAND
Deset zapovedi za manipulacijo izvoznega žaganega lesa
Umetno sušenje lesa
Dve veji žogoislva
V žagarstvu, kot primarni in-
Spremembe v sistemu nagrajevanja v letu 1975
1.	Ukinitev v letu 1974 uvedenega merila — planskega ostanka dohodka, in sicer iz razloga, ker smo ga že v letu 1974 ukinili.
Razlog za ukinitev je tržna situacija, to je subjektivni vzrok, ki pa se v letu 1975 obme v čisto drugo stran, tako da bi nam planski ostanek dohodka dajal nekaj, do česar nismo upravičeni.
2.	Da ne bi bilo takega velikega odstopanja med A in B grupo, naj bi bil % za B grupo sestavljen iz treh faktorjev, kateri bi bili v končnem % enako zastopani
a)	proizvodnost (kot doslej) dejansko proizved. kol/mes X K
% = ----------------------------------- X 100
planirane količine/mes X K
b)	proizvodnost na zaposlenega
dejansko proizved. kol/mes X K
% = —----------------;-----------------;--- X 100
dejansko potrošene ure v nep. proizv.
c)	preseganje neposrednega dela
12. člen
Kadar je delavec razporejen v izjemnih primerih, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, brez njegovega soglasja na nižje vrednoteno delovno mesto, pripada delavcu osnovna obračunska postavka, ki jo je prejemal do prerazporeditve. Na to obračunsko postavko se računa tudi procent preseganja normativa, ki ga je dosegel na delovnem mestu, na katerega je razporejen.
če je delavec zaradi izjemnih okoliščin, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, začasno razporejen na višje vrednoteno delovno mesto, mu za ta čas pripada osebni dohodek, obračunan po delovnem mestu, ki ga opravlja.
16.a člen
Kadar sta po normativu za opravljanje določenega dela predpisani dve delovni mesti, pa to delo opravlja le en delavec se takemu delavcu OD obračuna po višji kategoriji.
Peter Debelak
Primer:
—	proizvodnost = 95 %
—	proizvod/zaposl. = 120 %
—	preseg. nep. dela = 118 %
95 % + 120 % + 118 % ------------------------- = 111 %
B grupa je obračunana po 111 %.
3.	V A grupi za leto 1975 ni predvidenih bistvenih sprememb, razen v tem, da se bo % doseganja računal na osnovi NU in EU in ne več dinarsko, kot do sedaj. To pa predvsem iz razloga, ker je ta °/o (posebno še pri poprečju) pravičnejši ter tudi zato, ker bo moral biti zaradi novega obračuna B grupe znan poprečni % neposrednega dela že približno 5. v mesecu. Če bi pa obračunavali tako kot doslej, bi s tem obremenjevali osebe, ki obračunavajo OD, če pa ga računamo z NU, pa bodo to delo opravljale druge osebe.
4.	Nagrajevanje v TOZD trgovina °/o za obračun v TOZD trgovina naj bi bil sestavljen iz:
—	proizvodnosti	15 %
—	proizvodnosti na zaposl.	15 %
—	lastni % (planski ostanek dohodka) 70 %
Primer:
— proizvodnost	95 %
- proizvod./zaposl.	120 %
— planski ost. dohodka 130 %
(95 X 0,15) +(120 X 0,15) + (130 X 0,7) = 123,25 %
Poleg tega pa se za TOZD trgovina uvede še posebna degresivna krivulja, katera bi preprečevala previsoke % izplačila. Ta krivulja bi dovoljevala pri doseganju % 125 tudi izplačilo 125 %. Pri doseganju 150 %, bi bil °/o izplačila cca 140 %. Krivulje Svet za gospodarjenje še ni sprejel, zato je tudi ne moremo posredovati.
5.	Zvišanje osnovnih obračunskih postavk:
OSNOVNE OBRAČUNSKE POSTAVKE PO KATEGORIJAH (osnova = leto 1974 + 8 % + 100 din ali 0,545 din/h)
kat.	kat/uro 1974	X 1,08 (+ 8 %)	OD/h 1975 (+ 0,545 din)	OD/mes 1975	Poveč. osnov %	Poveč. OD/mes 74—75
I.	8,15	8,80	9,35	1.714	14,72	220
II.	8,67	9,36	9,91	1.817	14,30	228
III.	9,27	10,01	10,56	1.936	13,92	237
IV.	9,87	10,66	11,20	2.053	13,48	245
V.	10,61	11,46	12,00	2.200	13,10	255
VI.	11,43	12.34	12,89	2.363	12,77	268
VIL	12,25	13,23	13,77	2.524	12,41	278
VIII.	13,14	14,19	14,74	2.702	12,18	293
IX.	14,05	15,17	15,72	2.882	11,89	306
X.	15,01	16,21	16,76	3.073	11,66	321
XI.	15,99	17,27	17,81	3.265	11,38	334
XII.	17,09	18,46	19,00	3.483	11,18	350
XIII.	18,29	19,75	20,30	3.722	10,99	369
XIV.	19,56	21,12	21,67	3.973	10,79	387
XV.	20,90	22,57	23,12	4.239	10,62	407
XVI.	22,63	24,44	24,98	4.580	10,38	431
XVII.	24,79	26,77	27,32	5.009	10,21	464
XVIII.	28,37	30,64	31,18	5.716	9,90	515
XIX.	36,50	39,42	39,96	7.326	9,48	634
S tem povečanjem se razpon med najnižjo in najvišjo postavko nekoliko zmanjša.
Ta razpon je znašal v letu 1974:
II:XIX = 1:4,21 I:XIX = 1:4,48
V letu 1975 pa je razpon naslednji:
I:XIX = 1:4,27 IEXIX = 1:4,03
Povečanje fonda OD po tem predlogu je pribl. 12 % oz. ker je % na %, je potem pribl. 14 % oz. 3,500.000.— din/leto — neto.
S tem povečanjem osnovnih obračunskih postavk bomo le delno krili porast življenjskih stroškov. Uresničenje takih OD pa je vezano na večja vlaganja v delo, kar pomeni boljše gospodarjenje z delom, časom in z razpoložljivimi delovnimi sredstvi.
6.	Zmanjšanje procenta priznane režije v K.
Do sedaj je bilo v K priznano 8 % režije. Na podlagi opažanj in izračunov pa se je izkazalo, da jo je v letu 1973 2,82 %, v tričetrt-letju 1974 pa 2,35 %, seveda različno po oddelkih. V letu 1975 naj bi bila ta režija 6 %.
7.	Vse spredaj navedene spremembe veljajo s 1. 1. 1975 in jih je Svet za gospodarjenje na svoji seji tudi sprejel.
8. V javno obravnavo ste dobili tudi samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO. Prosim, da daste pripombe. 12. in 16.a člen tega sporazuma vam objavljamo, ker morata takoj veljati in ju ni mogoče spremeniti, ker ju taka kot sta posreduje republiški zakon o medsebojnih delovnih razmerjih. Glasita se:
li tujih časopisov - no kratko...
»Holz-Kurier« — Wien
Od 5. 12. 1974: Nižje cene hlodovine s/j
Primerjava s ceno (fco kamionska cesta) iz januarja 1973 (100 %) kaže naslednje znižanje cen hlodovini s/j:
1974 — julij	139,5	%
—	avgust	133,1	°/o
—	oktober	117,5	%
—	november	114,9	%
Avstrijski proizvajalci žaganega lesa so imeli 30. 11. 1974 sestanek, katerega so se udeležili proizvajalci iz cele Avstrije. Ugotovljeno je, da je nesmiselno nadaljnje znižanje izvoznih cen žaganega lesa s/j. Najnižja cena za 1 m3 III/IV klase (podmera) ne sme biti nižja od 1.700 ö.Sch., za 0/III klaso pa manj od 2.500 ö.Sch. ob upoštevanju današnje cene hlodovine. Nadaljnje zniževanje cen ni potrebno tudi iz razloga, ker so obstoječe zaloge žaganega lesa veliko manjše. Vsako nadaljnje zniževanje cen bi onemogočilo rentabilnost obstoječe žagarske proizvodnje.
Od 19.12.1974: Cene hlodovine s/j, media 2 B/3 A klasa 1 m3/O.Sch. fco kamionska cesta:
1974 — oktober	750—950
— november	700—900
(1 Ö.Sch. = cca 0,95 din)
Cene žaganega lesa za dunajsko področje (fco žaga) domači trg 1 m3 ö.Sch.
s/j
0/II ki., 16 cm + 0/II žagopadno III/IV, 16 cm + IJI/IV, 8—15 cm macesen
28.8.1974 2.180—2.280 1.980—2.100 1.750—1.850 1.700—1.850
11.12.1974 1.910-2.100 1.700—1.900 1.350-1.480 1.300-1.400
bulsi
I/II nežamano I/II žamano, 16 + Izvozne cene fco
2.430—2.630	2.200—2.350
2.330—2.530	2.050—2.250
2.380—2.500	2.100-2.200
vagon/kamion državna meja so cca 200 Ö.Sch./m3
višje.
»Holz-Zentralblatt:« — Stuttgart
Od 23. 12. 1974: Zmanjšan izvoz žag. lesa švedske in Finske.
Obe državi izvažata žagan les v Anglijo, Holandijo, Zah. Nemčijo, Dansko, Belgijo, Francijo, Španijo (ostale države cca 15 %).
Izvozni zaključki: v 000 m3
30.11.1974
Švedska	7.834 (81 %)
Finska	4.319 (83 %)
Od 30. 12. 1974: Zah. Nemčija — v 000 m3
1,—8.1974
Proizvodnja žag. lesa iglavcev	4.927
Izvoz žag. lesa iglavcev	562
Uvoz žag. lesa iglavcev	1.464
30.11.1973 9.700 (100 %) 5.229 (100 %)
1,—8.1973 4.751 164 2.561
Oba časopisa, »Holz-Kurier« kot »Holz-Zentralblatt« ne predvidevata v svojih prognozah o stanju na tržišču z žaganim lesom za leto 1975 rožnate situacije. Vse prognoze so »obarvane« s sivimi niansami, ene več, optimistične manj, v glavnem pa vse izhajajo iz splošne težke gospodarske situacije, katera narekuje nadaljnje zmanjšanje gradbene dejavnosti v državah Zahodne Evrope.
V taki situaciji bo vsekakor potrebno vložiti ogromne napore, če hočemo obdržati naše pozicije na zunanjem trgu na ravni rezultatov 1974.leta.
Znano nam je, da se nahajamo v času, ko družba od nas pričakuje vse boljše izvozne rezultate in zato je naloga vseh nas, da te rezultate tudi dosežemo.
P. D.
Osnovnošolska izobrazba
Tudi letos nadaljujemo z osnovno šolo v podjetju. Oddelek osnovne šole smo organizirali za zaposlene delavce v sodelovanju z Dopisno delavsko univerzo iz Ljubljane. Dopisno šolanje smo izbrali, ker je edino ta način primeren za zaposlene delavce. Med tednom bi bilo zaposlenim nemogoče redno obiskovati predavanja, četudi bi bila v popoldanskem času. Večina obiskovalcev šole namreč dela na dve izmeni.
Predavanja potekajo enkrat tedensko na prosto soboto dopoldne. Ce le-te ni, pa v nedeljo, v sejni sobi skupnih služb na Ble-
du. Predavajo predavatelji Dopisne delavske univerze iz Ljubljane.
Šolo obiskujejo delavci iz TOZD Bohinj, TOZD Bled in TOZD Mojstrana. Preteklo šolsko leto je bilo vpisanih 26, letošnje pa 24 kandidatov. Lanski
7.	in 8. razred je zaključil s šolanjem, medtem ko 5. in 6. razred nadaljuje letos v 7. in 8. razredu.
Poleg teh se je prijavilo 12 novih kandidatov in to 2 za 6. razred, 6 za 7. in 8. razred ter 4 za
8.	razred.
Predavanja za 7. in 8. razred so skupaj. Kandidata za 6. razred sta prejela potrebna skripta
ter prisostvujeta predavanjem 7. in 8. razreda. Izpite iz svojega razreda bosta polagala pri tej grupi.
Podjetje prispeva za tovrstno izobraževanje znatna finančna sredstva, ker želi dvigniti izobrazbeno raven neposrednih proizvajalcev.
Posebno skrb moramo posvetiti izobraževanju zaposlenih v neposredni proizvodnji, to je tistim delavcem, ki imajo nizko izobrazbo. Ti imajo manjše možnosti, da se sami strokovno izpopolnjujejo, zato jim moramo nuditi več organiziranega izobraževanja.
Osnovna šola daje temeljno znanje, ki je osnova za nadaljnje šolanje v poklicnih in drugih šolah. Zato nameravamo v bodoče poleg tečaja za pridobitev naziva priučenega lesnega delavca organizirati tudi druge oblike poklicnega izobraževanja. Cim bomo dobili dovolj interesentov, bomo formirali oddelek poklicne šole v podjetju v sodelovanju s Poklicno lesno šolo iz Škofje Loke.
Z uvedbo delegatskega sistema se je krog samoupravljalcev znatno razširil. Povečalo se je število neposrednih proizvajalcev v organih samoupravljanja. Poleg tega se važnejše odločitve sprejema na zborih delavcev, ker sodelujejo vsi zaposleni.
Vse to zahteva delavčevo osveščenost, kar dosežemo z različnimi oblikami izobraževanja.
Napredovanje posameznika, kakor tudi delovne organizacije je lahko s stalnim izobraževanjem vseh zaposlenih individualno ali tudi organizirano na raznih seminarjih, tečajih ali šolah.
Blaževič
Upoštevajmo pri (ne) uspešnosti...
V naslednji številki Glasila bomo verjetno brali tudi o rezultatih prodaje nalšilh izdelkov na domačem in zunanjem trgu. Pri obravnavi rezultatov, doseženih na domačem trgu, bo merilo o uspešnosti laže ugotoviti, Ikot pri zunanjem trgu. Ce postavimo končni rezultat vseh stroškov na eno stran, rezultat prodaje pa na drugo, moramo dobiti sliko naše (ne)uspešnosti. S situacijo gibanja cen in njihovem odrazu pri končnem rezultatu, smo sd že nekalko na »jasnem« 'kar zadeva domači tng, pri izvozu bo pa ta slika nekoliko nejasna.
Ko bomo analizirali rezultate posameznih TOZD, bo skoraj za vsakega člana kolektiva najvažnejši »končni rezultat«, to 'je ko. liko je kdo ustvaril »pldsa« (minusa). Ti rezultati pa bodo morda v posamezni TOZD nekoliko drugačni, kot bi bili, če bi se upoštevalo samo prizadevanje v proizvodnji ali v prodaji.
Da bomo take rezultate laže ocenjevali, poglejmo, kakšne so razlike tečajev dinarja za obdobje 4. L 1974 do 30. 12. 1974 v primerjavi z valutami držav, v katere smo izvažali:
4.1.74 30.12.74 +%
1	USA $	15,70	17,05	8,6
100	Soh	80,01	95,74	19,7
100	Lit	2,49	2,57	3,2
100	DM	590,77	689,34	16,7
100	ChF	487,68	649,33	33,1
Vidimo, da so nastale razlike do posameznih valut zelo velike. Da bi lahko objektivneje ocenili končni uspeh ali pa neuspeh posamezne TOZD, bomo morali upoštevati tudi to, da bo na končni rezultat vplivalo gibanje vrednosti tuje valute zelo različno in da so izdelki posamezne TOZD ilabko ovrednoteni tudi s 30 % večjo vrednostjo kot pri drugi.
Ker omenjenih sprememb nismo mogli predvidevati na začetku, jih upoštevajmo pri rezultatu na koncu leta čim ob-jaktivnejše, ker končno niso rezultat niti proizvodnje, niti prodaje.
Uspešno zaključena gledališka gostovanja
Letošnji program kulturne akcije, ki jo za delovne ljudi v TOZD, OZD in KS organizira Kulturna skupnost Radovljica v sodelovanju s komisijo za kulturo pri občinskem sindikalnem Svetu in ZKPO, je bila v decembru uspenšo zaključena.
Tako kot prejšnja leta, je bilo tudi letos težišče te akcije na prirejanju dramskih predstav,
turnem domu v Zasipu. S to prijetno igrico iz čitalniških časov so radovljiški amaterski igralci Alenka Bole-Vrabčeva, Slavica Česnikova, Maruša Avguštinova, Milan Mrovlje, Franci Černe, Jože Smolej, Niko Rupel, Milan Baloh in Miran Kenda, ki je igro režiral, nastopili tudi na proslavi 15-letnice ustanovitve gorenjskih delavskih univerz v
Vsako leto .organizirajo »lesa-riado«. Naša delovna organizacija se je udeleži vsako leto. Mladinska organizacija obstoja, kot sem že omenil, deset mesecev. Prav tako obstoja in deluje v okviru mladinske organizacije odbor za šport. Torej, če pravijo, da je mladina steber vsake družbe, steber vsake tovarne, potem je tudi nosilec športne dejavnosti v delovni organizaciji.
Pri sestavljanju ekipe za »lesa-riado« nas sploh nihče ni vprašal, če smo mladi pripravljeni sodelovati (razen za kegljanje). Ekipo so sestavljali starejši člani, čeprav mislim, da bi marsikdo od mladih rad sodeloval, pa ni imel možnosti.
Na enem izmed sestankov smo sklenili, da v praznem aneksu uredimo klubsko mladinsko sobo, v katero bi postavili dve mi-
zi za namizni tenis in kasneje morda še kaj drugega. V vodstvu tovarne so nam obljubili, da bodo oni poskrbeli za izdelavo teh miz. Narisali smo načrt, ga izročili in čakali. Čakamo še danes, kajti miz ni in jih verjetno nekaj časa še ne bo.
Kdo je končno kriv zimskega spanja naše zlate mladine? MI ali VI?
Max
Kri rešuje življenja
Uspešno pripravljena likovna razstava, ki...
Ni bilo posebne reklame ali agitacije za Zbiranje (krvodajalcev. Gotovo je to pomanjkljivost, da akcija ni bolje uspela.
Ni potrebno pojasnjevati pomena in vrednosti krvi. Kdor je človek, to ve. Ve zato, ker predvideva možne težave pri sebi, svojih in 'drugih, saj smo vedno bolj izpostavljeni nevarnostim doma, na cesti in pri deilu.
Člani našega kolektiva so darovali v mesecu decembru 1974 oca 50 litrov krvi, 50 litrov od 189 članov, in to:
TOZD »Tomaž Godec« 115 članov TOZD Bled	40 članov
TOZD Podnart	9 članov
TOZD Mojstrana	8 članov
TOZD Trgovina	2 člana
DSSS	15 članov
To je že ikar precejšnja številka, če ne upoštevamo števila zaposlenih:
TOZD »Tomaž Godec« 392 + 8 TOZD Bled	286 + 13
TOZD Podnart	56
TOZD Mojstrana	41+1
TOZD Trgovina	6
DSSS	87
Skupaj	859 +	22
Te suhoparne številke nam prepričljivo povedo, da se še premalo zavedamo, kaj pomeni darovati kri. Darovati ikri, pome-
ni dati življenje, poznati človeka v nesreči, biti vreden član naše družbe, zavedati se, da nisem izjema in da krvi nepoznanega darovalca ne bom morda nekoč potreboval sam.
Sodelavke, sodelavci — kdor še ni krvodajalec, naj stopi v vrste tistih, ki so slišali klic te pomoči potrebnih. Spoznali boste, ikalko je lepo živeti in kako kratko je lahko naše življenje, če ostanemo v nesreči sami.
V letu 1975 želim vsem, da take pomoči ne bi potrebovali, naj vas spremlja sreča in zdravje.
S.Iskra
likovnih razstav in koncertov ob istočasnem ustanavljanju novih kulturnih skupin.
V soboto, 7. decembra, zvečer je bila v domu Partizana Zgornje Gorje v gosteh Mala drama SNG iz Ljubljane. V polnozase-deni dvorani so se ljubljanski umetniki Meta Vraničeva, Duša Počkajeva, Dare Valič in Jurij Souček, ki je tudi režiser, predstavili z Dubillardovimi Naivnimi lastovkami.
radovljiški kinodvorani. Ker je bila ta predstava namenjena zgolj za goste in udeležence proslave iz cele Gorenjske, so jo za delovne kolektive in občane iz Radovljice, v okviru kulturne akcije, uprizorili v tamkajšnji kinodvorani tudi v torek, 17. decembra. V sredo, 18. decembra, pa so gostovali v Bohinjski Bistrici. Zaradi izrednega zanimanja obiskovalcev dosedanjih predstav te uigrane skupine, pa
... je privabila mnogo obiskovalcev.
Novoustanovljena gledališka skupina pri Delavski univerzi Radovljica je za 15-letnico ustanovitve delavskih univerz naštudirala veseloigro Josipa Ogrinca »V Ljubljano jo dajmo«, s katero se je najprej predstavila v nedeljo, 8. decembra, na odru kulturnega doma v Mošnjah in v. četrtek, 12. decembra, v kul-
tudi zaradi prijetne vsebine Ogrinčeve igrice, bodo radovljiški igralci nastopili v vseh krajih občine, kjer imajo ustrezne prostore. Že dosedanji obisk kaže, da bo ponekod potrebno predstave celo ponoviti in omogočiti ogled tudi šolski mladini.
J.R.
Mladina o mladini
Pravijo: »Naj živi in se razvija naša mladina!«
Kako živi in se razvija vam bo takoj jasno.
Deset mesecev se živi, živi svoje samotarsko življenje. Sklicuje sestanke, ki se jih množično udeležujejo, organizira mladinske akcije, na katerih se kar tare ijudi, pomaga sindikatu, udeležuje se športnih tekmovanj, na katerih blestijo naši športniki. Toda, ali je res, da smo tako »zagnani«? Ali je res, da kar žarimo od dèlovne vneme, ki nam jo pri teh letih ne manjka, kot pravijo? :■
li Orgànizirali smo pohod na Poljane, ki je bil na Dan borca. Vsi so se poskušali izgovarjati na različne načine. Udeležba je bila porazna. Dva ali trije so se ga udeležili, vendar so komaj vedeli zakaj so prišli.
Zadolženi smo bili za organizacijo družabnih iger na tovarniškem pikniku, ki je bil v Bohinju. Tudi tam je vse spalo zimsko spanje. Sicer pa ljudi kaj prida ne zanimajo družabne igre
na podobnih prireditvah. Za njih je glavno, da je dosti jedače in še več pijače. Ob koncu zadovoljni odidejo in si mislijo: »Pa smo ga zopet na LIP-ov način malo posr ...«
Zveza mladine občine Radovljica je organizirala sindikalno mladinsko prvenstvo v raznih športnih panogah. Dobili smo dopis iz Radovljice, ga prebrali, nabili na oglasno desko in čakali. Za vsako disciplino naj bi ekipa sestavljala tri člane, toda pojavila sta se največ po dva. Torej se tudi tu vsa stvar konča.
Sprašujem se, kje je vzrok? Ali smo res danes že tako zmo-demizirana družba, da ne pridemo dlje kot nas popelje avto, ne naredimo nič več kot samo toliko kot naredi stroj, hočemo le toliko kulture in športa, kolikor nam ga nudita kino in televizija, mogoče najbližje igrišče. Nam je zabave res dovolj samo toliko, kot nam jo ponuja poln kozarec?
Sprašujem se: smo temu res sami krivi ali lahko zvalimo del krivde tudi na koga drugega?
Z vlakom bralstva in enotnosti po Srbiji
Nadaljevanje s prejšnje številke Glasila
Naslednji kraj je bila Kanko-vina, kjer je nekaj zelo starih kulturnih spomenikov, med drugimi tudi grobovi kneza in vojvode Nenadoviča. Zaradi močnega deževja si vsega nismo mogli ogledati; pozdravili so nas predstavniki prehrambenega kombinata Srbljanka in nas pogostili s svojimi proizvodi. Počasi smo se vrnili v Valjevo, kjer smo imeli ob 13. uri kosilo pri predsedniku občine Sretenu Jankoviču. V pozdravnem govoru je med drugim dejal: »Prepričan sem, da izražam mišljenje vseh, če rečem, da smo dolini tudi v naprej čuvati in razvijati naše bratske odnose in sodelovanje. S tem izvršujemo del dolga do tistih, ki so dali življenja za boljši danes in boljši jutri nas vseh. Dragi prijatelji, iz vsega srca vam želim, da se v tem mestu počutite kakor doma, ker je to tudi vaš dom.«
Za zares tople in iskrene besede se je zahvalil predsednik republiškega zbora združenega dela tov. Štefan Nemec in v spomin na to srečanje izročil valjev-ški občini sliko akademskega slikarja Jaka Torkarja JESENIŠKA DOLINA.
Po obilnem kosilu smo odšli na domove svojih gostiteljev. Z mojim gostiteljem Petrom sva popoldne odšla na obisk k njegovim staršem, ki so oddaljeni 15 km.
Zelo sem bil presenečen, ko sem zagledal izredno lepo urejeno domačijo in najmodernejše gospodarsko poslopje. Starši mojega gostitelja so bili zelo gostoljubni, razkazali so mi vse, kar me je zanimalo in me tudi dobro postregli. Malo je manjkalo, da se nisem pošteno nalezel slivovke. In že se je bilo treba posloviti od prijaznih ljudi.
Zvečer ob 18. uri smo imeli snemanje za radio Valjevo. Samo snemanje je odlično izpadlo, posneli smo 6 domačih slovenskih pesmi. Čez eno uro pa smo, skupaj z domačim kulturnim ansamblom, izvedli dvourni kulturni program za vse izseljence in njihove gostitelje v prečudoviti dvorani, ki lahko sprejme okrog 700 gledalcev — do zadnjega kotička je bila zasedena. Domača kulturna grupa šteje okrog 80 aktivnih članov. V svoji sredi imajo vključeno okrog 50 folkloristov, 25 pevcev ter svoj instrumentalni ansambel.
Ko smo spremljali njihov program, smo bili prijetno presenečeni, kako smiselno, bogato in izredno lepo so ga izvedli, kaj takega se ne vidi in ne sliši dosti-
krat. Za ilustracijo naj povem, da je njihova folklora druga v Evropi. No, tudi mi smo se, po ocenah gostiteljev, predstavili kot izredno kvalitetna vokalna skupina. Zapeli smo 12, v glavnem slovenskih pesmi, ki so zelo »vžgale« pri domačem občinstvu.
Pozno zvečer smo se vsi zadovoljni razšli in tako preživeli drugi dan v Srbiji.
V ponedeljek dopoldne pa smo si ogledali dve valjevski podjetji, Srbljanko in pivovarno Jedin-stvo. Pivovarno Jedinstvo so pred kratkim rekonstruirali. Sedaj je opremljena zelo moderno. Zaposlenih je okrog 200 ljudi, poprečni mesečni dohodek pa znaša 2.500 din. Zaposlena je v glavnem ženska delovna sila. Niso nas pozabili postreči z domačim pivom in slivovko, imeli pa smo tudi kratek razgovor z vodstvom tovarne.
Sledil je ogled podjetja Kru-šik. Tu je zaposlenih okorg 5.300 delavcev, v glavnem z visoko, srednjo in poklicno izobrazbo. Po ogledu obratov smo imeli v prostorih družbene prehrane skupno kosilo. Po kosilu pa so nas predstavniki podjetja obdarili še s svojitni spominki.
Popoldanske ure smo preživeli v krogu svojih gostiteljev, v večernih urah pa smo si ogledali premiero jugoslovanskega filma Partizani. Tako je minil tudi zadnji večer našega bivanja v Valjevu, v katerega se bomo še vrnili, saj smo tu srečali dobre tovariše in prijatelje.
Naslednji dan, to je v torek zjutraj, smo se ob 9. uri zbrali na Titovem trgu, kjer se je od nas poslovil sekretar občinskega komiteja ZK Selimir Maksimovič in nam zaželel srečno pot in skorajšnje snidenje. V imenu Gorenjcev se je za gostoljubnost
Sodelovanje na raznih športnih tekmovanjih je najočinikovi-tejša dejavnost Aktiva mladih delavcev v TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica.
Poglejmo malce nazaj do septembra, ko je bilo v Ljubljani športno srečanje vseh lesnih podjetij Slovenije (lesariada).
Najboljše uvrstitve (2. mesto v malem nogometu in 2. mesto v odbojki pri 'dekletih) govorita o naši aktivnosti, saj sta bili ti dve ekipi sestavljeni večinoma iz članov našega AMD.
Rad ibi vas seznanil z nekaterimi bolj svežimi izidi in sicer o
pred 33 leti in sedanjo zahvalil predsednik občinskega sindikalnega sveta, Tone Grošelj, ki je dejal: »Ko smo pred dnevi prišli v vaše mesto, nismo mogli verjeti, da je to Valjevo, vsaj ne tisti, ki smo ga imeli v spominu mi izseljenci. To je sedaj novo moderno mesto. Toda, kar je ostalo nespremenjeno, je toplo srce in neprecenljiva gostoljubnost Valjavcev.«
Slovo od prijateljev je bilo prisrčno in težko, marsikateremu se je orosilo oko toda — bratske vezi se bodo kovale naprej in tako bomo težko pričakali njihov obisk v prihodnjem letu.
Na povratku proti Beogradu smo si ogledali turistično točko Divčibare. Ta kraj leži na nadmorski višini 980 m, najvišji vrh pa meri 1080 m; podoben je Jeseniškim rovtom. Tudi tu rastejo narcise, pozimi pa je razvit zimski turizem. Tu je bilo mesto zadnjega slovesa in pogostitve.
Na poti proti Beogradu smo si ogledali še nekaj kulturnih znamenitosti v Lazarevcu, Arandje-lovcu in Topoli. V poznih urah smo se vsi udeleženci zbrali na Topčideru z enotnim mnenjem, da smo doživeli gostoljubje, kakršnega ne moreš pozabiti, doživeli bratstvo in enotnost, spoznali, da je to pojem, ki ga ni mogoče izkoreniniti iz družbene vsakdanjosti, da je to orožje proti vsem, ki bi ogrožali našo lepo domovino.
Pot proti domu je kaj hitro minila, vračali smo se polni lepih občutkov in doživetij. Bogatejši smo bili za misel: NAJ ŽIVI BRATSTVO IN EDINSTVO VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV!
Janez Kržan
tekmovanjih, ki so bila prirejena v počastitev 'dneva JNA — 22. dec. AMD je sodeloval v treh panogah in sicer v šahu, odbojki — 'člani in odbojki — članice.
V šahu je naša ekipa (Sedlar Pavel, Stojanovič Miloje, Pikon Franci in Žitnik Franci) dosegla odlično 4. mesto med devetimi nastopajočimi aktivi. 4. mesto je velik uspeh, 'ker se moramo zavedati tega, da je bil to ibrzopo-tezni turnir (za vsako partijo je imel igralec samo pet minut časa za razmišLjanje). Naši igralci niso še nikoli igrali na takem (Nadaljevanje na 7. strani)
Šport v AMD
smučarskega kluba Bohinj oz. TVD Bohinj, kateri izhajajo zve-čina iz (kolektiva LIP Bled, in jim gre vsa pohvala in zahvala, predvsem podpredsedniku orga-
Dneva republike. Tu je sodelovala Srednja vas in v ekipi je igralo tudi nekaj članov našega AMD. Dosegli so izjemen uspeh — 1. mesto in pokal je zasluženo šel v Srednjo vas. Igrali so tri tekme in vse tri zmagali: Kamna Gorica 7:4, JNA 3:2, Vrbnje 3:1.
Za konec naj še dodam, da se je AMD odločil za nakup mize za igranje namiznega tenisa. S tem bo omogočeno vsem članom aktiva, da se rekreirajo z igranjem namiznega tenisa, kajti rekreacija je zelo pomemben faktor za zdravo življenje.
Pena
V dneh od 3. do 5. januarja 1975 je bilo v Bohinju 20. jubilejno FIS »A« tekmovanje v smučarskih tekih BOHINJ '75, katerega se je udeležilo 61 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Bolgarije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Jugoslavije. Izvedba tekmovanja je bila zaupana smučarskemu klubu Bohinj, ki pa ni imel malo težav, da je prireditev pripeljal do konca, kajti na prizorišču tekmovanja, ki je bilo pripravljeno že štiri-
tekmovanje vse dni spremljal tudi kulturni spored.
V soboto, iko so bili zbrani vsi tekmovalci za start, je bila svečana otvoritev, na kateri je igrala godba na pihala iz Gorij, otvoritveni govor je imel predsednik organizacijskega komiteja Franc Jere, mladi smučarji smučarskega kluba Bohinja pa so ob zvokih fanfar naredili častni krog na prizorišču, noseč v rokah zastave držav udeleženk tekmovanja.
najst dni pred tekmovanjem, ni bilo snega. Organizatorji so bili prisiljeni, da pripravijo tekmovalno progo v Kranjski dolini na Pokljuki, kjer je bilo ravno toliko isnega, da so vestni smučarski delavci pod vodstvom Jožeta Podlipnika, vodje tekmovanja in Jožeta Žvana, vodje proge, z veliko volje in požrtvovalnosti pripravili progo v zadovoljstvo vseh nastopajočih.
Tekmovanje je bilo v isoboto,
4.	januarja, v solo tekih za moške 15ikm in ženske 10 km, v nedeljo, 5. januarja, pa so tekmovalke in tekmovalci nastopili v štafetnih tekih.
Rezultati:
Člani (53) — 15 km:
1.	Jurašov (SZ) 42.31,4
2.	Toškov (Bolgarija) 43.11,7
3.	Voronkov (SZ) 43.15,9
4.	Kostner (Italija) 43.18,3
5.	Vogel (Avstrija) 43.53,4
6.	Demel (ZRN) 44.07,2
7.	Eckert (ZRN) 44.18,2
8.	Kalan (Jugoslavija) 44.18,4
9.	Speicher (ZRN) 44.18,8
10.	Vidi (Italija) 44,19,9
21. Tajnikar (Jugoslavija) 46.13,3 23. Jelenc (Jugoslavija) 46.18,6 30. Šolar (Jugoslavija) 47.53,4
Članice (8) — 10 km:
1.	šimunikova (CSSR) 33.52,4
2.	Matouševa (ÒSSR) 34.14,9
3.	Bester (Jugoslavija) 34.22,2
4.	Kordež (Jugoslavija) 34.44,7
5.	Strnaidkova (CSSR) 34.55,5
6.	Leskovajanska (CSSR) 35.33,7
7.	iPavlič (Jugoslavija) 37.00,8
8.	Popovič (Jugoslavija) 40.10,4
Člani (13) — 3 X 10 km:
1.	SZ I. 1.30.56,6
2.	Bolgarija 1.31.59,1
3.	SZ II. 1.33.09,8
4.	Italija 1.33.11,4
5.	ZRN 1.33.22,4
6.	Avstrija 1.33.58,7
7.	Jugoslavija 1.34.17,0
8.	CSSR 1 „36.55,6
Prireditev pa 'ni uspela samo po tekmovalni plati, pač pa je
Istega dne popoldne pa je bilo v osnovni šoli dr. Janez Mencinger v Bohinjski Bistrici prijateljsko srečanje vseh udeležencev prireditve BOHINJ 75, kjer sta tekmovalce sprejela s kratkim nagovorom predsednik organizacijskega komiteja Franc Jere in predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš, dipl. ing. Učenci osnovne šole pa so priredili z motom »Bohinjska mladina udeležencem FIS »A« tekmovanja« topel in pester program. Nastopali so: 80član-siki pevski mladinski zbor pod vodstvom 'Cilke Novoselec, harmonikarski kvartet .in tambura-ški ansambel pod vodstvom Egona Miheliča. Srečanje pa so zaključili s folklornimi plesi folklorne skupine iz Bohinjske Bistrice. Ob tej priložnosti je organizator izročil tudi vsem vodjem ekip spominske nagrade, iz-
nim trem tekmovalkam in tekmovalcem v solo tekih in štafetah so predsednik organizacijskega komiteja Franc Jere, predstavnik pokrovitelja .Stanko Iskra in predstavnik smučarskega Ikluha Bohinj Jože Žvan podelili kolajne, pokale in diplome, s šopkom gorenjskih nageljnov pa je tekmovalke in tekmovalce obdarila tajnica prireditvenega odbora Marija Urankar. Še najbolj veseli pa so bili nastopajoči bogatih nagrad, ki so jih dobili vsi sodelujoči. Posebne nagrade pa je organizator podelil tudi še najboljšemu tekmovalcu Jurašovu in najboljši tekmovalki Šimunkovi, nadalje Walter ju Demlu, ki je letos že petič zapored sodeloval na bohinjski prireditvi in od tega trikrat zmagal, Petru Pankovu za 13-letno sodelovanje, prvemu zmagovalcu tovrstnega tekmovanja iz leta 1954 Kordežu ter Gregorju Klančniku, podpredsedniku Smučarske zveze Jugoslavije, ki je kot edini poleg organizacijskega komiteja od športnih forumov pomagal pri organizaciji prireditve po finančni plati. SZJ ‘je ob koncu podelila dve spominski darili za prvouvrščena tekmovalca in tekmovalko.
Prireditev, 20. po vrsti, je v celoti uspela, za kar imajo največ zaslug prireditelji, člani
Orožnova koča pred vojno
Planinski postojanki na smučiščih Kohle pred vojno
Počitek pred Malnarjevo kočo
Odšlo sta v zasluženi pokoj
V drugj polovici lanskega leta sta v TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica prenehala z delom zaradi upokojitve dva sodelavca. To sta Franc Bolčina in Jože Podlipnik.
je na različnih delovnih mestih, kjer je pač bila potreba. Vendar je večino tsvoje delovne dobe bil na delovnem mestu kurjača parnih kotlov in od tam tudi odšel v pokoj kot KV kurjač.
delek umetne kovaške Obrti Krope, ki jih je izdelal Janez Gašperšič.
Še prijetnejše kot ob tovariškem srečanju, pa je bilo v nedeljo popoldne, ko je bila razglasitev rezultatov. Prvouvršče-
iznizacijskega komiteja Francu Mencingerju, podpredsedniku Francu Bajtu, ing., ki je obenem opravljal tudi funkcijo računske pisarne, vodji sodniškega zbora Stanku Hodniku, vodji ceremo-nijalne službe Janlku Rozmanu,
Tov. Franc Bolčina je bil po delovnem stažu eden od najstarejših članov kolektiva, in to od maja 1946 dalje. Bil je med tistimi, ki iso obnavljali in gradili nov obrat, in to v zelo težkih povojnih delovnih pogojih. Delal
Tov.______________ _______
zar, je prišel med nas junija 1962. leta. Takoj je nastopil delo v mizarski delavnici kot mizar v takratnem Vzdrževalnem obratu, kmalu pa je bil razporejen na -delovno mesto vodje mizarskega oddelka. Svoje stokovne dolgoletne izkušnje je rad prenašal na svoje sodelavce, s svo-(jim delom je opravičil zaupano mu dolžnost.
Obema se za opravljeno delo zahvaljujemo in jima želimo še mnogo zdravih let v pokoju.
F. Mencinger
skupini »požrtvovalnih«, ki so v nemogočih pogojih pripravili zelo dobro progo ter ostalim sodelavcem.
Ob zaključku se je predsednik organizacijskega komiteja Franc Jere toplo zahvalil svojim sodelavcem za nesebično pomoč, gospodarskim organizacijam, TTKS Radovljica in TZKO Slovenije,
posebno pa še pokrovitelju LIP Bled za finančno podporo, izrekel pa je željo, da bi bila prireditev tako dobro organizirana tudi v bodoče, da ne bj bilo več težkega vprašanja financiranja, da bi se na prireditev 76 lahko že danes pripravljali, kar bi omogočilo še boljšo organizacijo s še kvalitetnejšo udeležbo.
žitnik
XX. mednarodno FIS »A« lekmovanje v smučarskih lokih
Šport v AMD
(Nadaljevanje s 6. strani)
turnirju in zato jim lahko za 4. mesto samo čestitamo.
Mladinke so v odbojki brez .težav zasedle 1. mesto. Na turnirju sta sodelovali še ekipi iz Gorij in Lipnice. Obe tekmi so dekleta dobile gladko z 2:0. Tako so ponovile uspeh s tekmovanja ob Dnevu mladosti in dokazale, da so daleč najboljše odbojkarice v Radovljiški občini.
Mladinci smo v svojem nastopu v odbojki dosegli 3.—4.
mesto med devetimi aktivi. Imeli smo smolo, ker smo po dveh lahko dobljenih tekmah z osnovno šolo Lipnica (2:0) in z JNA Boh. Bela (2:0) dobili za nasprotnika poznejšega zmagovalca Bled. Kot zanimivost naj povem, da je Bled nastopil v kompletni postavi, ki igra redno v I. slovenski odbojkarski ligi. Častno smo zgubili z 2:0.
Omenil bi še turnir v malem nogometu, organiziranem v čast
križanka— križanka—križanka
Praznovali so
Kot vsako leto, tako tudi letos ni šlo mimo praznovanje Dedka Mraza. Upravni odbor sindikalne podružnice TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica se je letos odločil za drugačen način praznovanja in obdaritve. Z osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja je bilo dogovorjeno za skupno praznovanje, in sicer v prostoru šole. Prazno-
vanje je bilo v petek, dne 27. 12. 1914, in sicer dopoldne za šolske, popoldne pa za predšolske otroke. Uprizorjena je bila novoletna igrica s prihodom Dedka Mraza. Vsi mladi gledalci, katerih ni bilo malo, so bili s programom zelo zadovoljni. Dedek Mraz je otrokom sporočil, da jih bo obdaroval doma, kar je tudi storil z lepim, sladkim darilom. Prav ta-
ko so bili tudi starši zadovoljni, ker jim ni bilo treba manjših otrok voziti na dve praznovanji, tako kot je bilo to dosedaj. Po
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1974
TOZD »T. Godec«
Boh. Bistrica	392 + 8 vaj.
TOZD Bled	286 + 13 vaj.
vsej verjetnosti bo tak način obdaritve primeren tudi za v bodoče.
TOZD Mojstrana	44 + 1 vaj
TOZD Podnart	57
TOZD Trgovina	6
DSSS	78
Skupaj	863 + 22 vaj
Rodila se je:	
Soklič Janezu —	hčerka
Člani uredniškega odbora:
Robič Ivan, glavni urednik
Jeglič Silva, tehnični urednik
Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril
MF
Kroniko