Polifični ogSed. Avstrijske dežele. Ceaarjevio Radolf popelje ae s prevzv. aoprogo jutri, t. j. dae 5. marcija, aa otok Lacroma, da tamkaj okreva od avoje bolezai. Ako mu deae mili zrak, ki je doma aa oaem otoka, dobro, ostane tamkej aekaj tednov, potem pa se povrae v Laxeaburg. Grof Taaffe se je v drž. zboru proti aemškim ultrajcem možato potegail za avoje miaisterstvo ter je odločno izrekel, da miaister Pino, katerega so bili dr. Steiaweader ia dr. prav robato aapadli, nima azroka stopiti iz miaiateratva. — Kar ae tiče verskih. aol, so ae bojda po- slaaci tako med aeboj porazumeli, da ae pre-paati poediaim deželam, napraviti ai jih, ako jih žele. Kakor stoje sedaj razmere po deželah, razven dveh, treh Be dob<5 jib še kmala nobeBa dežela. — Predlog posl. Scharachmida, aaj se izreee Bemščiaa postavao za drž. jezik, dela poslancem deaaice precej preglavico. Da ae nazadBje zavrže, toliko je pač menda gotovo, ali na kak način da se naj to atori, v tem še poalaBci aiso ediai. — V odaeku, ki pretresaje načrt vlade glede poatave o podedovaaju srednjih kmetij, ata od atraai Slovencev grof Hohenwart pa g. M. Vošajak. — Vojai miniater namerava zalitevati od delegacij deaarja za puške repetirke; te, ki jih ima aedaj vojaštvo, prepust^ ae potlej n5rni vojski." — Gm. baron Rbeinlaader gre iz Ljabljaae v Bra, da zaaede tam meato raja. fml. Stabenraacha. — Baron Depretia, c. kr. namestaik v Trata, podal se je na Danaj. Kakor se ališi, storil je to v jako važaih zadevah. — Dae 28. marcija bode v Trstu razstava letečine, t. j. ptic, kokoši itd. — V avatrijakem primorja ao ujeli lani pri 8 milj. kil razaih rib, vredne so bile okoli 27» milj. gold. — Nemci aa Koroškem kajo zahvalaice dr. Steinweaderju, ker je, kakor pravijo, gorke povedal mifliatru Piaa. Ker pa je baroa Piao poalaaec za slov. Velikovski okraj, sodi ae lehko, da store to le iz mržaje do avojih slov. rojakov. — V Pliberka je v aoei 20. febr. troje tatov vlomilo v tamošnjo pošto a zasaeili ao jih še, predao ao kaj odBeali. — V pravdi zoper dr. Starčevica in Gržanica v Zagreba se jima je koačao aanio kazeB na zapor petih meaecev dolotila. — Miaiater prava, dr. Pavler, atopi iz ogerakega miaisterstva ia Ba B]'egoyo meato pride, kakor se govori, Szilagyi. Miaiater dr. Pavler je bil bojda jadom aa poti ia bi tedaj le vsled BJih pritiakaaja odstopil. Vnanje države. Uže je 1. d«n marcija davao pretekel. a zmerom še niao akleaili mirii med Srbi ia Bolgari. Veliko vesti ao to zimo razaeali o tem pogajaaju po avetu ali, kakor 8e čuti, bilo jih je le malo resauaib. Tako bo pa meada tadi ta bosa, da so Bolgari precejšnjo vojsko aedaj poslali Ba srbako mejo. Sedaj ae razgovor sače o predlogu, ki jim ga je Tarčija poaadila; ta predlog bi neki ob eaem Srbom ia Bolgarom astregel. — Pogodba med tarško in bolgarsko vlado glede tega, kako da se Vzhodnja Rumelija zdraži z Bolgarijo, izpremeni se v toliko, da se v Bjej Be govori ne o kaeza Aleksaadra ae o petih letih, ampak aamo o bolgarskem kaeza ia pa aedoločeaem časa. Ta aprememba, če jo Turčija vzprejme, ugaja meada vaem veleailam. — Tarčijo je ruaki poslaaec, grof Nelidov oponmil, da ji bo treba del vojae odakodBiae izplačati. Valed tega so vse žito, kolikor ga je tarška vlada imela, prodali, a svota še menda ni preaegla one odakodaiae. — Nemški cesar Viljelm je pri zadfljem pleau padel Ba gladkih tleh ia si nekoliko ledja razraail, veadar ni za-aj Bevarao. V Beroliau razpravlja se sedaj v dež. zboru predlog vlade ali prav za prav kaeza Biamarka, Baj se ji dovoli 100 milj. mark v to, da vpelje nemške šole in pokapi posestva Poljakov v Poznaajskem, ako to izpozaa za potrebo. Zoper to nečloveško početje atoje Poljaki seveda kakor en mož ali tudi katol. Nemci se mu aatavljajo moaki, čea, da je velika krivica. Katoliška vera je pač katoliška in ima arce za vae aarode. — Francoska kamora je vzprejela madagaško pogodbo prav tako, kakor jo je vlada predložila. — V Aagliji razsajati so jeli na večia mestia delalci. V Birmiaghamu ao a kameBJem pobili ravaatelja aeke tovarBe. okna pa ao aa večih tovarnah. potrli. Redarji jim že aiso več sami kos, da-8i se BJih število pomBOŽaje. — Kitajska vlada je pozvala poveljaika na otoku Formosa aa odgovor, ker bi ae pre ae bil po Bjeai volji ravBal. Mož bo to pač opaatil, kajti ta pot atala bi ga gotovo njegovo — glavo. — V Ameriki so poatali nekaterib ljadi siti, tako jadov ib pa kitajcev, češ, da pridejo le tje, ljadi izaeaavat; tedaj pa so se jih jeli braaiti in pošiljajo jih kaj radi Bazaj — v domoviao.