Kmetijske razmere na Kranjskem. SPISAL CjustaO Pirc, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljana 1902. Samozaložba. - - Tisk ,„d. Blasnika naslednikov?. 0!)O ovff/f ISKRENEMU POSPEŠEUflTELJU KRRNJ5K&QM KMETIJSTUfl, VI50K0R0DNEMU U05P0DU EKSCELENCI BARONU uiktorju neinu, C. KR, NAMESTNIKU IN DEŽELNEMU PRED5EDNIKU KRANJSKEMU, \J ZNAK CLOBOKEUA SPOŠTOVANJA P05UETIL PISATELJ, VSEBINA Stran Uvod.1 1. Koliko je kmetijskega stanu na Kranjskem, kolika je nje¬ gova posest in koliko prideluje.10 2. Stroški, ki jih ima kmetijski stan na Kranjskem . 12 a) Stroški kranjskega kmetijstva za davke in za prispevke ter potrebščine v javne in verske namene .... 13 b) Stroški za hrano. ... 14 c) Stroški za obleko .21 d) Stroški za delo.21 e) Stroški za vzdrževanje poslopij.22 f) Stroški za kmetijske potrebščine.23 g) Stroški pri živinoreji.24 3. Dohodki, ki jih ima kmetijski slan na Kranjskem . 2B a) Dohodki z njiv in s travnikov .26 b) Dohodki iz vinogradov .... 27 c) Dohodki od živinoreje.28 d) Dohodek iz mlekarstva.30 e) Razni dohodki 30 4. Denarna bilanca kranjskega kmetovanja.30 B. Zadolževanje na Kranjskem.3B 6. Kam jadramo.37 7. Kako kranjskemu kmetijstvu pomagati.38 8. Socialna preosnova kot sredstvo, kranjsko kmetijstvo rešiti pretečega propada.41 9. Umno kmetijstvo kot sredstvo, kako naše kmetijstvo rešiti pretečega propada. .... 63 10. Delavsko vprašanje. . . 68 11. Kako je na Kranjskem uvesti umnejše kmetovanje B9 - kalijevih ? a » 5 » ... 50.000 » c) » 1.000 » drugih » k * 10 » ... 10.000 » 2. za 1000 q bakrene galice a 50 K. 50.000 » 3. » 800 » žvepla a 15 K. 12.000 » 4. » dokupljena semena iz drugih dežel .... 30.000 » ^ 5. » 250.000 g otrobov k 10 K. 2,500.000 » 6. » 4000 g oljnih tropin a 18 K . 72.000 » 7. » kmetijske stroje. 100.000 » 8. » dokup kmetijskega orodja, plugov, vozov, škro¬ pilnic, žveplalnikov, vprežne priprave, ročnega orodja itd. ter za popravo in za vzdrževanje teh predmetov, če se računa na leto 5 K za vsakega samostalnega posestnika. 278.410 » Skupni stroški za vse kmetijske potrebščine torej znašajo., . . 3,172.410 K K tem postavkam naj dodam naslednje pripombe: Stroški za umetna gnojila, za galico in za žveplo so preračunjeni na podstavi resnične potrebščine zadnjih let; ti stroški bodo v bodočnosti seveda vedno večji, čim umnejši bodo naši gospodarji. — Semena dokupijo naši kmetovalci okroglo za 30.000 K iz drugih dežel, in sicer dado za pesno seme preko 6000 K, za deteljno seme (zlasti za lucerno) 16.000 K in za druga semena (izvirno rusko laneno seme, za travna in vrtna semena, 24 — za seme novih žitnih in krompirjevih vrst itd.) 8000 K. — Otrobe kupujejo naši kmetovalci od domačih velikih mlinov, ki meljejo tuje žito, in od tujih mlinov, 2500 vagonov na leto. V to postavko pa niti niso vzeti otrobi onih malih domačih mlinov, ki meljejo domače žito, ki otrobe tudi kmetovalcem prodajajo ali pa jih dotični mlinarji porabijo za svoje kmetije. — Oljnih tropin pokrmijo naši kmetovalci najmanj 40 vagonov na leto, kar je razvidno iz tega, ker naše domače oljarne na leto nad 50 vagonov lanenega semena iztisnejo, in sicer deloma domače seme, deloma indijsko seme, ki pride preko Trsta, ter vse dobljene tropine večinoma doma prodado. K domačim tropinam je prišlo 1. 1901. še 10 vagonov tropin iz Tržaške oljarne in nekaj iz oljarne na Zidanemmostu. Tu bodi omenjeno, da samo oljarne okoli Medvod porabijo na leto 35—40 vagonov lanenega semena. g) Stroški pri živinoreji. Stroški pri živinoreji so dvojni, in sicer tisti, ki jih imamo z dokupom živine, kolikor je je za pitanje ali kaj drugega, pa je doma ne vzrejamo, kar velja pri prašičih, konjih in v majhni meri pri volih, in tisti stroški, ki jih imamo z zdravljenjem živine ter vsled škode, ki se mora pokriti in ki nastane vsled nesreč in nezgod pri živini. V račun hočem postaviti le dokup prašičev, ki pridejo iz Hrvaškega, ki jih naši kmetovalci kupujejo, da jih spitajo in potem prodado. Leta 1901. se je uvozilo iz Hrvaškega in Ogrskega na Kranjsko 1000 pitanih prašičev, ki so takoj prišli v roke konzumentov in se nanje ni ozirati, in 5000 prašičev za pitanje, ki so jih kmetovalci kupili. Ti prašiči so stali povprečno po 50 K in so torej povzročili 250.000 K stroškov. Naši kmetovalci potrebujejo več vprežnih konj kakor jih doma vzrede, zato jih je treba dokupiti iz drugih dežel, zlasti z Ogrskega in Hrvaškega. Tega stroška zato vse postavim v račun, ker bodem na drugi strani med dohodki izpustil dohodek od prodaje konj, čeprav je ta dohodek manjši kakor strošek. — 25 V obmejnih krajih pride tudi precejšnje število volov za pitanje v deželo, zlasti s Štajerskega. Ti voli gredo potom prekupčije daleč v deželo, tako da imamo na Notranjskih semnjih prav veliko štajerskih volov. I)asi bodem med dohodke vpisal ves skupiček za vole, hočem vendarle izpustiti ta strošek za nakup volov iz sosednjih dežel. Primerno zelo velik strošek, ali bolje rečeno izgubo, ima kmetovalec vsled nezgod pri živini. V de¬ želah, koder je živinoreja na višji stopnji kakor pri nas, koder se živinorejci vedo bolje varovati bolezni pri živini in njih posledic, koder je več živinozdrav- nikov kakor na Kranjskem, računajo z 1 °/ 0 izgube na leto. Če jaz računim tudi z 1 %, potem gotovo ne pre¬ tiravam. Koliko je pa naša živina vredna? Koliko živine imamo na Kranjskem, sem v tem spisu že po¬ vedal ; če cenim konje pod enim letom s 100, mlade konje z 200, konje v rabi s 400, teleta s 50, mlado goved s 100, odraslo goved s 200, koze in ovce po 10 in prašiče po 50 kron, potem je naša živina vredna 60 milijonov kron, kar je seveda veliko premalo. 1 °/ 0 od te vsote znaša 600.000 K, in toliko ima naš kme¬ tovalec najmanj na leto izgube pri živini vsled raznih nezgod. Iz predstoječega torej razvidimo, da imajo naši gospodarji pri živinoreji na leto vsaj 85 0.0 00 K stroškov za dokup živine iz so¬ sednih dežel in za pokritje izgube vsled nezgod pri živinoreji. 3. Dohodki, ki jih ima kmetijski stan na Kranjskem. V isti meri, kakor je težko izvajati prava števila za stroške, ki jih ima naše kmetijstvo, in sem zato vzel tako nizke postavke, da-jim nihče ne more ugo¬ varjati, je pa nasprotno laže preračuniti naše kmetijske dohodke, ker imamo že več let obstoječo in po mojem mnenju precej zanesljivo statistiko o pridelovanju. Če sem na strani stroškov že iz večkrat povedanega vzroka jemal nizke postavke, hočem postavke na strani do¬ hodkov iz istih razlogov postavljati po možnosti visoko. a) Dohodki s njiv in s travnikov. Dohodek od žita seveda ves odpade, ker ga naš kmetijski stan ne pridela toliko, kolikor ga sam potrebuje, temveč ga mora še celo dokupiti, in sem to pri stroških upošteval, kajti tam sem vpisal za strošek le tisto, kar naši kmetovalci morajo plačati za do¬ kupljeno žito. Od drugih poljščin prideluje naša dežela le fi¬ žola, lanenega semena, zelja in krompirja po toliko, da zadostujejo za potrebo vseh prebivalcev vse dežele in se celo lehko še izvažajo. Te 'poljščine so pri nas kupčij ske rastline. Fižola pridela kranjska dežela na leto 28.115 2; ves ta pridelek sicer ni za prodaj, ker ga kmetovalci mnogo za dom pridrže, za hrano in za seme, vendar vem, da je v tem številu zapopaden le oni pridelek, ki zrase na njivah, ki so s fižolom posajene, dočim je izpuščena tista precej znatna množina fižola, ki se pri¬ deluje po vrtih, po robovih njiv, po zelnikih in po vi¬ nogradih, in sicer največ kot natični fižol. Tega fižola namreč iz tehniških razlogov ni mogoče pri sestav¬ ljanju statistike upoštevati. Da mi bo mogoče izraču- niti po možnosti velik dohodek od fižola, naj vzamem, da v gorenjem številu ni zapopadeno najmanj toliko fižola, kolikor se ga potrebuje za seme; zato od tega števila ne bom odtegnil tiste množine, ki se rabi za seme, kar bi bilo drugače pravilno. Odtegniti hočem le desetinko pridelanega fižola za hrano za dom, ki se torej ne proda. Iz tega torej sledi, da naši kmeto¬ valci na leto prodajo 25.304 2 fižola, in sicer povprečno po 18 K, kar znaša 455.472 K. Lanenega semena pridelamo na leto 3843 2 ; od tega pridržimo za se 1638 q ; torej ga ostane za prodaj 3205 2 po 30 K, vsled česar da laneno seme na leto 96.160 K dohodka. — 27 — Zelja se pridela na Kranjskem na leto 292.458g; od tega se za dom, in sicer za hrano in deloma za krmo porabita dve tretjini. Tretjina, t. j. 97.486 q se ga pa proda nekmetovalcem svežega ali kislega za po¬ rabo v deželi ali za izvoz. Če računam 100 kg svežega zelja po 4 K, imajo kranjski kmetovalci na leto 389.944 K dohodka od zelja. Krompirja se na Kranjskem pridela povprečno na leto 1,650.172 q. Ta pridelek se večinoma porabi v kmetijah za hrano in za krmo. Ker je pa krompir jako važna hrana za vse druge stanove in ga ti morajo ku¬ povati od kmetovalcev, zato dobiva naš kmetovalec tudi nekaj dohodkov od prodajanja krompirja. Jaz računam, da vsak človek na Kranjskem, ki ni kmetovalec, porabi na leto povprečno 100 kg krompirja; torej prodajo naši kmetovalci na leto nekmetovalcem 143.729 q krom¬ pirja. Poleg tega se pa veliko krompirja tudi izvozi ali kako drugače proda, in jaz računam to množino na 500 vagonov ali 50000 q. Iz tega bi sledilo, da prodamo na Kranjskem 1 9 3.7 2 9 q krom¬ pir j a po 4 K, kar da 77 4.9 16 K dohodka. Precejšen dohodek daje našim kmetovalcem seno. Z Notranjskega se izvozi silno veliko sena v Trst in na Reko. V Trst gre povprečno na teden 50 voz in na Reko 20 voz sena po 18 g, kar znaša na leto blizu 70.000 q. Vrhutega se proda veliko sena nekmetovalcem za njih konje, za vojaške konje itd., in nekaj sena se tudi izvozi po železnici. Jaz vzamem, da naši kme¬ tovalci prodajo na leto iz svojih kmetij 200.00 0 q sena, in sicer po 5 K, kar jim da 1,000.000 K dohodka. Na p odlagipredstoječih izvajanj imajo naši kmetovalci 2,71 6.4 82 K dohodkov vgo- tovini od polja in travnikov. b) Dohodki is vinogradov. Pridelek kranjskih vinogradov znaša na leto 121.413 hi. Od tega pridelka pridrže vinščaki zase in za svoje delavce najmanj '/io> in drugih 9 /i 0 , t. j. 109.272 lil prodajo, če računam hi po 30 K (ta cena 28 — je povprečno gotovo previsoka), potem imajo naši vinščaki 3,2 7 8.160 K dohodka v denarju od svoj ili vinogradov. c) Dohodki od živinoreje. Konjerejci imajo na Kranjskem 1886 plemenih kobil, ter od njih dobivajo v najugodnejšem slučaju do 75 °/o živih in za pleme, oziroma za prodaj sposobnih žrebet, t. j. 1415. Ker po natančnih statistiških izkazih kmetovalci potrebujejo za vzrejo le 1163 žrebet jih preostaja za prodaj na leto 252, ki dajo konje- rejcem 63.000 K dohodka, če se računajo povpječno po 2 50 K. Naša dežela ima okroglo 20.000 delavnih konj, in teh je nadomestiti na leto vsaj Vi o z novimi, t. j. 2000. Ker pa naši kmetovalci zrede komaj polovico te potrebščine, se mora druga polovica nakupiti zunaj dežele, in zato računam, da tisto, kar kmetovalci na eni strani dobe za vzrejene konje, morajo na drugi strani plačati za tuje, dokupljene konje. V celoti torej naše kmetijstvo v denarju od konjereje nima dohodka, kar seveda za posamezne konjerejce v konjerejskih pokrajinah ne velja. Iz tega vzroka sem izpustil do¬ hodek od prodaje starejših konj, kakor sem izpustil med stroški izdatek za nakup konj. Za ta slučaj, če se mi ugovarja, da naši konjerejci morda vendar več dobe za doma prirejene konje, kakor izdajo za zunaj dežele dokupljene konje, sem pa med dohodke postavil ves skupiček za žrebeta, četudi mnogo domačih žrebet po¬ kupijo domači kmetovalci. Poglavitni in glavi dohodek našim kmetovalcem daje govedoreja. Ce vzamem, da kmetovalec vso goved le za prodaj vzreja, potem ni težko približnega dohodka te panoge izračuniti na podlagi števil, ki nam jih nudi statistika. Na Kranjskem štejemo 94.202 krav in brejih junic, in teh nam da prav visoko računano 80°/o vsako leto po eno tele, ki je sposobno za rejo ali za prodaj. Na Kranjskem se torej na leto skoti 75.382 telet. — 29 — Za pleme potrebujemo, in sicer: za vzrejo bikov 1.928 telet „ „ krav 9.473 „ „ „ volov 12.908 „ torej skupaj 24.309 telet preostaja nam torej za prodaj 51.073 telet, ki zanje naši kmetovalci morejo stržiti 2,553.650 K, če računamo vsako tele po 50 K. Po teh številih postavimo v hlev vsako leto za vzrejo krav 9.473 in za vzrejo volov 12.908 telet; vsled tega moramo na leto odprodati ravno to število krav, oziroma volov. Za 9473 krav po 200 K moremo skupiti 1,864.600 K in za 12.908 volov po 275 K pa 3,549.700 K. Iz teh števil je razvidno, da govedoreja daje našim kmetovalcem naleto 8,320.6 50 K dohodka v denarj u. Kakor govedoreja daje tudi prašičja reja našim gospodarjem razmerno zelo izdatne dohodke v denarju. Tudi na tem mestu vračunim le dohodek od skupička za tiste prašiče, ki jih kmetovalec proda iz svoje kmetije nekmetovalcem ali izven dežele, ker na drugi strani tudi nisem vračunil za strošek tistih pra¬ šičev, ki jih kmetovalec porabi za dom. Leta 1901 se je izvozilo iz dežele 21.400 živih prašičev po povprečni ceni 80 K in 2200 zaklanih prašičev po povprečni ceni 120 K, kar je dalo 1,976.000 K dohodka. V deželi se je pa prodalo nekmetovalcem tudi preko 15.000 pra¬ šičev po 80 K (saj je 1. 1901. porabilo le mesto Ljub¬ ljana 8000 prašičev), kar je vrglo 1,200.000 K. Pra¬ šiči torej donašajo našim kmetovalcem 3,17 6.0 00 K dohodka na leto. Ker statistika koz ni podrobna, torej ni mogoče naravnost reči, koliko mladičev se na leto za pleme postavi in se koz odproda; zato je dohodek vračunjen prej previsoko kakor prenizko, če vzamem, da se na leto od vseh 8418 koz v deželi proda četrtina, in sicer p,o 20 K, kar znaša 42.100 K. 30 — Ovac prodajo naši kmetovalci na leto 5202, ki računjene po 20 K vržejo 104.040 K. Če seštejemo vse tu navedene postavke, vidimo, daimajo naši kmetovalci odživino- reje na leto 1 1,70 5.7 90 K dohodka. d) Dohodek is mlekarstva. Gotovo imam prav, če vzamem, da skoraj vsak nekmetovalec zavžije več ali manj mleka, oziroma nekaj mlečnih izdelkov (presnega masla), in ne morem se dosti motiti, če odmerim v to svrho vsakemu ne- kmetovalcu na Kranjskem na leto 50 litrov mleka, kar znaša za 143.729 nekmetovalcev 7,186.450 litrov. Ker se to mleko (deloma v obliki masla) mora kupiti od kmetovalcev, ki se jim povprečno plačuje po 10 h, zato lehko rečem, da dobe kranjski kmetovalci za mleko, prodano v deželi, 718.645 K. K temu dohodku pa pride še tisti dohodek, ki ga mlekarske zadruge izplačajo kmetovalcem za mleko, ki se proda izven dežele, in ta dohodek je znašal 1. 1901. 350.000 K. Mlekarstvo daje torej našim kmetovalcem 1,068.645 K dohodka. e) Rasni dohodki. Daši sem v svojih izvajanjih upošteval vse glavne vire naših kmetijskih dohodkov, vendar je še mnogo postranskih, ki vsi skupaj dajo še prav znatne vsote. Take dohodke prinaša sadjarstvo (sveže in posušeno sadje ter sadno žganje), predivo, volna, perutnina, jajca itd. Če vzamem za vse te razne reči na leto 3,0 0 0.0 0 0 K dohodkov, mi pač nihče ne sme očitati, da sem prenizko računal. 4. Denarna bilanca kranjskega kmetovanja, če sestavimo postavke za stroške in dohodke, ki jih imajo kranjski kmetovalci na leto, dobimo naslednji račun. — BI I. Stroški: a) Davek in potrebščine v javne Če primerjamo dohodke s stroški, vi¬ dimo, da imajo kranjski kmetovalci na leto okroglo 5 milijonov kron izgube v denarju, ki jo morajo doplačati na svojo obrt. Naj pristavim nekaj besed k svojemu računu. Jaz priznam, da je drug, in sicer bolj natančen način, ki se po njem da izračuniti donosnost našega kmetijstva, in sicer če se v račun med dohodke in stroške sprej¬ mejo vsi pridelki, oziroma vsa poraba domačih pridelkov; a tak račun bi bil preobširen in brezpomemben, kajti mi nimamo več nekdanjega naturalnega gospodarstva, ampak skoraj čisto denarno, in zato ostane merodajen za presojanje naših kmetijskih razmer le končni denarni uspeh. Ta pa po mojem računu kaže, da morajo naši gospodarji na leto vsaj 5 milijonov kron doplačati na svoje kmetije. Ali je pa število za izgubo, ki sem jo izračunil, pravo? Jaz sam trdim, da ni pravo, temveč sem prepričan, da je še enkrat toliko, kajti računal sem najvišje mogoče dohodke, stroške pa sem vzel veliko prenizke. Po mojem računu se mora kmetovalec — 32 — po beraško oblačiti in preživiti, si ne sme privoščiti ne govejega mesa in nobenega kozarca vina ali piva, potem šele komaj izhaja z denarjem, ki sem ga v to svrho postavil v račun. Jaz sem za svojo osebo prepričan, današim kmetov alcem na Kranj¬ skem naleto primanjkujevresnicivečkako’r 10 milijonov kron suhega denarja, ki ga potrebujejo za svojo kmetijsko obrt, in tudi več, če v račun postavim še obresti od ogromnega vknjiženega in nevknjiženega dolga, ki bremeni na naših kmetijah. Sedaj nastane vprašanje, kako se pa pri nas po¬ kriva ta denarni primanjkljaj? Pokritje je dvojno, in sicer s postranskimi do¬ hodki, ki niso v zvezi s kmetijstvom, in z novimi dolgovi. Postranske dohodke ima naš kmetovalec še razne. Prav premožni kmetovalci, ki so seveda zelo redki, pokrivajo nedostatek svojega kmetijstva z obrestmi svoje naložene glavnice, in manj premožni načno v ta namen te iz srečnejših časov ostale ali podedovane, oziroma priženjene glavnice. Kmetovalce, ki imajo poleg kmetije še gozd, v resnici redi le ta, in dobitki iz njega krijejo tudi nedostatke pri kmetiji. Dohodek iz gozda znaša na Kranjskem več milijonov kron, in ker je gospodarstvo v naših kmetskih gozdih večinoma jako slabo, lehko rečem, da se pri našem gozdarstvu rabi kot dohodek glavnica, ki tiči v gozdu, ne pa naravni prirastek lesa, kakor je pri umnem gozdarstvu pravilno. Posledica tega je, da se dohodek iz gozdov hitro krči in da bo v doglednem času postal neznaten, če se bo tako naprej ravnalo. Tretji in precej važen postranski dohodek je tisti, ki ga ima naš gospodar pri zvrševanju drugih obrti, na pr. trgovske ali krčmarske. Na Kranjskem se peča vsak peti samostojen kmetijski posestnik še s kakšno drugo obrtjo; velika večina pa skuša postransko zaslu¬ žiti majhne vsote z vožnjo i. t. d., kar je vse naravna posledica dejstva, da kmetovanje na naših malih in razkosanih kmetijah ne nese dovolj. — 33 — Vse tu navedene tri vrste postranskih dohodkov nesejo našim gospodarjem na leto precej milijonov kron in mu tako pomagajo životariti, vseh denarnih izgub pri kmetovanju pa vendar ne pokrijejo; zato si pri¬ manjkljaj mora pokrivati z izposojenim denarjem, vsled česar rasto dolgovi. Z naraščanjem dolgov rasto pa naravno tudi obresti, in tako drvi naše kmetijstvo v vedno večjo revščino. Iz rev¬ ščine bo in je deloma že nastalo popolno ubožanj e, ki sili naše ljudi k izseljevanju. Revščino pa pospešujejo tudi še žalostne delavske razmere in vedno rastoče živ¬ ljenjske potrebščine. Račun, ki sem ga sestavil o donosnosti našega kmetijstva, se pa ne ozira na velik strošek, ki ga dosedaj nisem omenjal, in to je strošek za obresti od dolgov, ki jih imajo naši kmetovalci. Konci 1. 1898. je bilo vknjiženih na naših kmet. posestvih 131,724.676 K dolga. Ta dolg je do letos narasel gotovo na 150 mi¬ lijonov kron. Res je med temi dolgovi mnogo takih, ki so že plačani, a še ne izbrisani. Koliko je pa nevknji- ženega dolga! Če računam, da kmetovalci plačajo od tega dolga na leto po 5 °/ 0 7 l / 2 milijonov kron za obresti,, je ta vsota prej prenizka kakor previsoka, kajti gotovo se mora polovica tega dolga obrestovati po 6 in tudi več odstotkov, in če je od tega dolga tudi že precej plačanega, pa na drugi strani ne upoštevam obresti od znatnega nevknjiženega dolga. Izračunil sem torej, da imamo na Kranjskem pri kmetovanju na leto 5 milijov kron izgube, zraven mo¬ ramo plačati še za obresti 7'/, mil. kron; torej naši kmetovalci na leto izdado v denarju 12’/ 2 mil. kron več kakor prejmejo. Ta primanjkljaj se pač prav izdatno zniža s postranskimi dohodki, resnica pa vendar ostane, da naše kmetijstvo vzlic tem postranskim do¬ hodkom dela z veliko denarno izgubo, in to dokazati je bila moja naloga. Z vso gotovostjo lehko- trdim, da vzlic vsem postranskim zaslužkom zmanjka v sedanjih razmerah našim kranjskim kmetovalcem vsako leto najmanj 5 milijonov kron suhega denarja. Seveda ne bom 3 — 34 — trdil, da bi ne bilo kmetovalcev, ki iz tega ali onega vzroka še izhajajo; velika večina zaradi primanjkljaja pri kmetijstvu brede v dolgove, ali je pa že tako zabredla, da ji ni več rešitve, kajti taki kmetovalci nimajo več kredita in ne dobe posojila, zato gredo njih kmetije na boben, oni sami pa gredo s trebuhom za kruhom na delo v mesta ali pa se izselijo vinozemstvo, ali celo v Ameriko. Kolikor bolj rasejo dolgovi in postajajo življenjske razmere vsled splošnega podraženja in večjih potrebščin neugodne, tem žalostnejši je položaj našega kmetijstva, ki je žedanesvresnicinakraju propada. Moj račun pa velja le za ugodne letine; kajti slabe letine, razne uime in nesreče vsako leto posamezne pokrajine še posebej prizadevajo in pospešujejo propad. Da so moje trditve resnične kaže silno izselje¬ vanje in naraščanje dolgov. Ker je naša dežela skoraj čisto kmetijska, zato zaradi njenega ubožanega kme¬ tijskega stanu trpe tudi vsi drugi stanovi, in zato tudi ti, in zlasti delavski stan, iščejo zaslužka zunaj dežele. Zunaj dežele živi v Avstriji blizu 40.000 na Kranjsko pristojnih oseb, v rudokopih na Nemškem in pri gozdnih delih na Hrvaškem in v Rumuniji je 15.000 Kranjcev in v Ameriki jih je tudi prav gotovo nad 40.000. Skoraj 3 /b kranjskega prebivalstva je torej iz doma. Če pa pomislimo, da je večina teh odsotnih krepkih in čilih delavcev, ki imajo zato tudi pogum iskati zaslužek po svetu, in če vzamemo, koliko tisoč najkrep¬ kejših delavcev vzame vojaštvo, potem ni čuda, če vrhu slabega gmotnega položaja teži naše kmetijstvo še občutno pomanjkanje delavcev, ki v mnogih krajih že onemogočuje zadostno obdelovanje zemljišč. Vsak račun se mora preskusiti, če je pravilen, in to velja tudi za ta moj račun. Najboljša preskušnja za moj račun je vsakoletno zadolževanje. O njem imamo natančen pregled za celo vrsto let, ki je silno poučen. — 35 5. Zadolževanje na Kranjskem. Koncem 1. 1898. je bilo na Kranjskem vknjiženega dolga na mestnih posestvih 19,013.310 K, na rudokopih 4,133.878 K, na veleposestvih 6,240.942 K in na kmetskih posestvih 125,483.728 K. — Ves dolg na kmetijskih posestvih je torej takrat znašal 131,724.676 K in je do danes gotovo narasel na okroglo 150 mili¬ jonov kron. Važna za to razpravo je sprememba v vknjiže- vanju in izknjiževanju bremen na kranjskih posestvih, ki jo predočujem v pridejanem pregledu za dobo od k 1890. do 1900. Spremembe v vknjiževanju in izknjiževanju bremen na kranjskih posestvih v 1. 1890. do 1900. V tem pregledu je zabeleženo, koliko novih dolgov se je vsako leto vknjižilo in koliko dolgov se je izbri¬ salo. Na prvi pogled se zadolževanje niti žalostno ne 3* — 36 vidi, kajti le za par milijonov kron na leto se vpiše več novih dolgov, kakor se starih izbriše, kar bi ne bilo posebno pomembno za kmetijstvo, celo če se upo¬ števa, da hodi osmi del dolgov na mestna posestva. Tako površno presojanje tega pregleda je menda tudi vzrok, ,da nihče ni prišel do spoznanja, kako pri nas drvimo v propad. Zadeva je pa povsem drugačna! Dočim je ogromna večina vknjiženih novih dolgov resnična, t. j. nov dolg se je res naredil ter obstoji in je zanj obresti plačevati, je nasprotno v pregledu navedena vsota za izbrisane dolgove sicer tudi res¬ nična, a dve tretjini teh izbrisanih dolgov se nista pla¬ čali z gotovim denarjem, marveč je prišlo do izbrisa iz kakega drugega vzroka. Kakor vem iz strokovnjaških krogov, se namreč komaj tretjina izknjiženega dolga zato izbriše, ker se je dolg z denarjem poplačal, drugi dve tretjini se zato izbrišeta, ker na eni strani sodišča in denarni zavodi, ki dajejo nova posojila, pritiskajo, da se izbrišejo stari, ne več obstoječi dolgovi, na drugi strani pa pride tudi do izbrisa vsled drugih slučajev. Resnica je, da se pri nas na leto od tistih dolgov, ki se izknjižijo, le tretjina z de¬ narjem poplača, zato moremo dobiti pravo podobo našega zadolževanja letedaj,čeod- štejemo od novo narejenega dolga tretjino izbrisanega, potem nam šele ostanek kaže, za koliko je narasel dolg. Iz tega vzroka sem v pridejani pregled kot „resnično razbremenitev“ vzel tretjino izbrisanega dolga, v zadnji predel pa one vsote, za ktere je vsako leto dolg resnično narasel, t. j. za kolikor je zadolženje večje od poplačanih dolgov. Ta vsota nam kaže, da dorase na leto povprečno slabih 9 milijonov kron novih dolgov, in če odračunimo osminko, ki odpade na mestna posestva, vidimo, da se kranjsko kmetijstvo na leto za 8 milijonov kron na novo zadolži. K tej vsoti pa pridejo še nevknjiženi dolgovi, ki tvorijo tudi milijone, in če vse to upošte¬ vamo, semora priznati, da je zaključek, do k ter ega sem jaz prišel s svojimi raziska¬ va nji, t. j. da naš kmetovalec na leto na svoje kmetovanje najmanj 5 milijonov kron — 37 doplača, ne le resničen, marveč še p r e u - goden, in to bodi preskušnja za pravilnost mojega lačuna. 6. Kam jadramo. » V predstoječih poglavjih sem popisal žalostno gmotno stanje našega kmetijstva ter sera’ izkušal to stanje izraziti v številih. V uvodu sem se dotaknil tudi vzrokov, ki so zadolžili to stanje. Da se našemu kme¬ tovalcu silno slabo godi, o tem menda nihče ne dvomi, zato se pa gotovo vsakemu, ki premišljuje naše razmere, nehote vsiljuje vprašanje: Kaj bo? Odgovor na to vprašanje je prav legak in se glasi: Če bo šlo naše kmetijstvo po sedanji poti naprej, ga bo ta pot peljala k gotovemu gospodarskemu poginu. Če se v sedanje razmere ne seže s krepko roko in se z vso eneržijo ne pomaga propadajočemu kmetij¬ skemu stanu, potem bo ta stan z vsako leto večjo silo propadal, ker se vzroki propadanju množe in jačijo od leta do leta. Napredek v kmetijstvu je pri nas silno počasen, zato dohodki od kmetijstva neznatno rasto, a stroški rasto od leta do leta v veliko večji meri in delajo kmetijstvo vedno bolj neuspešno. Kaj nam pomaga Počasno napredovanje, če ni zmožno s svojim uspehom Vzdrževati ravnotežja z veliko hitreje rastočimi stroški. Davki se ne manjšajo, nasprotno, večajo se in ni misliti, da bi se v doglednem času znižali. Naš kmeto¬ valec tarna in zabavlja čez previsoke davke, a v ob¬ činskih sejah z lahkim srcem glasuje za povišanje občinskih doklad. Stroški za verske, šolske in sploh izobraževalne namene istotako rasejo. Potrebščine za hrano in obleko nerazmerno rasejo, kajti ljudstvo hodi vedno bolj med svet, hrepeni po udobnejšem življenju, kakor ga vidi drugodi, in tako se razvija drago razkošje v zadnji kmetski koči, in to silno otežuje izhajanje. Kmetijskih delavcev je vedno manj in jih bo v bodočnosti še manj. To in pa drage mezde so med poglavitnimi vzroki slabega uspeha v kmetijstvu. 38 — Dokazal sem, kako rasto dolgovi in seveda z njimi obresti, in v tem tiči eden najbolj občutnih vzrokov nazadovanja našega blagostanja. Ne da se pa tudi zanikati, da bo v bodočnosti izhajanje pri kmetijstvu še bolj oteženo, ker je čisto gotovo,,da usahne marsikteri vir postranskega zaslužka. Gozdovi se vedno bolj pustošijo, njih dorastek je ne¬ znaten, domača obrt, kolikor je je še, vedno bolj iz¬ gublja na veljavi in ob splošno kažoči se bedi je vedno manj mogoče zaslužiti tistim kmetovalcem, ki se po¬ stransko pečajo s kako kupčijo ali obrtjo. Ne dajmo se motiti, saj nam zgledi kažejo, kako težko je trgovcu in obrtniku pri velikanskem tekmovanju v vseh strokah priti le z največjim naporom do primernega zaslužka, ki je sploh le mogoč, če sta na razpolaganje obrtovalni denar in strokovno znanje. Brez teh sredstev je vsako početje zastonj. Na domačo obrt naj se pa tudi nikar ne stavijo še kaki posebni upi, kajti tvorniško izdelovanje s stroji izpodrine še zadnje ostanke te obrti. Pred vpeljavo gotovih domačih obrti na kmetih pa moram odločno svariti, ker so kmetovalcu-posestniku le na veliko škodo. Vprašajte kmetovalce v pokrajinah, koder je vpeljana in se razvija na pr. čipkarska obrt. Namesto da bi šla dekleta služit h kmetovalcu, rajše žive ob pičlem zaslužku, samo da so proste in delajo v zakurjeni sobi ali v senci, vsled česar se omehkužijo; kmetovalcu pa manjka delavnih sil. Ako vse to preudarimo, se nam kaže jako tužna bodočnost, v ktero gotovo zaide naše kmetijstvo, če se pravočasno ne zdrami iz svoje zaspanosti in si s svojo močjo hitro ne opomore, kajti prava moč iz stiske si pomagati leži edino le v kmetijskem stanu samem. Če kmetovalci menijo dobiti pomoč kje drugje, se zelo motijo. Naloga poklicanih krogov je pa kmetovalce vzbuditi k samopomoči ter jih k temu usposobiti. 7. Kako kranjskemu kmetijstvu pomagati. Pospeševanje kmetijstva ali ktere druge obrti more biti dvojno, in sicer glede na razmere, v kterih 39 — se nahaja. Koder se kmetuje z izgubo, ker je gospo¬ darjenje slabo, kakor pri nas, tamkaj je drugače kme¬ tijstvo pospeševati kakor v deželah, koder se že popol¬ noma ali vsaj približno dobro gospodari in se zato dobro ali vsaj za silo izhaja. V prvem slučaju je prvi pogoj kmetovanje dovesti do izhajanja sploh, v drugem je pa izhajanje okrepiti in zboljšati. Če torej hočemo našemu kmetovalcu pomagati na noge, ga moramo najprej privesti do tja, da bo izhajal, t. j. on mora najmanj toliko zaslužiti, da lehko pokriva vse svoje stroške. Kako naj torej pomagamo našemu kmetijstvu? Ker nihče izmed vseh onih, ki se brigajo za gmotni položaj našega kmetijstva, ne dvomi o njegovem propadanju, zato se pojavljajo na vseh straneh možje, ki z nasveti ali dejansko hočejo pomagati našemu kme¬ tovalcu. Naš kmetijski stan se mi zdi kakor onemogel bolnik brez vsake svoje volje, ki ga zdravijo z zdravili, ki jih nasvetujejo dobri sosedje, razne botre in slednjič konjederke. Pravega zdravnika, ki bi bolezen in njen vzrok spoznal ter pred vsem vzrok bolezni odpravil, kar je pri zdravljenju prvi pogoj, tega pa ne pokličejo, ker v pravega zdravnika nimajo zaupanja. Proti zdrav¬ niku so najbolj konjederke, ker se boje za svoj za¬ služek in ker vedo, da zdravnik spozna njih sleparije. Naš bolni kmetijski stan se ravno tako zdravi. Poiščimo vzrok propadanju našega kmetijstva, odstranimo tega in kmetijstvo si zopet opomore! Edina naloga tega mojega spisa je ravno ta vzrok najti in nanj opozoriti, kar se mi je menda posrečilo. Jaz sem iz dna svoje duše prepričan, da leži edini vzrok propadanju našega kmetijstvavtem, današ kmetovalec neizhaja, kersonjegovi stroški večji kakor dohodki, in to zaradi tega, ker noče ali ne zna dovolj, dobro in ceno pri delo vati. Če je ta vzrok resničen in torej znan, potem je le eno sredstvo, da si kmetovalec pomaga, in to je povišanje in zboljšanje pridelovanja. 40 — Kakor sem gori povedal, se pri nas z izgubo kmetuje, ker je gospodarjenje slabo; zato je le ena pot pridelovanje povišati in zboljšati, namreč da se uvede boljše gospodarjenje, t. j. umno in napredno kmetovanje, ali z drugimi besedami: kranjsko kme¬ tovanje se mora pred vsem tehniško ko¬ renito preustrojiti in zboljšati. Šele v drugi vrsti, a veliko manj važne, dasi za „boljše“ gmotno izhajanje neobhodno potrebne so socialne preosnove, ki jih je kmetovalec kot najvažnejši stan zavezan in opravičen zase terjati. Sama socialna preosnova je brez vsake vrednosti, ker korist od nje niti ni v stanu tisto pokriti, za kolikor ima naše kmetijstvo vsako leto večjo izgubo, kajti ta od leta do leta rase, kolikor neugodnejše postajajo razmere in kolikor je več obresti plačevati od rastočega dolga. Ni treba posebno temelji¬ tega tehniškega zboljšanja našega kmetijstva, da se pridelovanje v vrednosti glede kakovosti in kolikosti zboljša za 25 °/ 0 , in s tem je že ves naš primanjkljaj 5 milijonov pokrit. Ali nam morda morejo kakšne soci¬ alne naredbe ali podjetja nuditi tako zboljšanje naših gmotnih razmer? Nikakor ne! Tehniškemu zboljšanju našega kmetijstva kot edinemu sredstvu, da se naš kmetijski stan reši gotovega gospodarskega pogina, hočem posvetiti posebno poglavje. Da sem pa že na tem mestu nekoliko omenil o tem, prihaja od tod, ker smatram za dolžnost, svoje mnenje o pospeševanju našega kmetijstva primerjati z mnenjem onih, ki vidijo rešitev našega kmetijstva edino le v socialni preosnovi. V naši deželi, lehko rečem, sta dve struji glede pospeševanja kmetijstva; prva zastopa mnenje, da je poglavitno zboljšati tehniško stran kmetijstva, druga pa vidi edino rešitev v socialni preosnovi. Zastop¬ niki druge struje so objavili naslednje kot načelo: Tehniško zboljšanje produkcije edino ne more rešiti kmetijstva pretečega propada, to more doseči le obsežna soci¬ alna preosnova. To načelo, kakor se na Kranj¬ skem izvaja, hočem v naslednjem poglavju oceniti iz stališča kranjskih razmer v zmislu tega spisa. — 41 — 8. Socialna preosnova kot sredstvo, kranjsko kmetijstvo rešiti pretečega propada. Socialno preosnovo si mislim dvojno: tako, ki jo morejo zvršiti le zakonodajni zastopi, in tako, ki izhaja iz kmetijskega stanu samega, t. j. na podlagi samo¬ pomoči. Nihče ne more tajiti, da bi socialna preosnova ne bila potrebna, zato smatram za samoobsebi umevno, da mora biti vsak zastopnik kmetijskih koristi v za- konodanjih zastopih za vsako pametno in izvedljivo socialno preosnovo To pa je imeti pred očmi, da so današnje socialne razmere posledica tisočletnega faz- voja in da se kaj trajno dobrega tudi ne da kar čez noč narediti. Za socialne preosnove je narod pred vsem šele vzgojiti. Jaz torej nikakor ne zanikavam velike važnosti socialne preosnove; ne morem ji pa piiznati za kranjske kmetijske razmere rešilne moči, kajti ona pač more pridelovanje narediti uspešnejše, nikakor ga pa ne more narediti aktivnega, če je zaradi gorostasnih tehniških pomanjkljivosti pasivno. Vse to velja za pre¬ osnovo, ki izhaja iz zakonodajnih zastopov; več o tem razpravljati mi ni treba, ker ni v zadostni zvezi s tem spisom. Važnejša za to razpravo je socialna preosnova, ki izhaja iz kmetijskega stanu samega in jo zaradi tega smem imenovati važen del kmetijske samopomoči. Moja naloga je to preosnovo presojati iz stališča, kakor jo dejansko vrše na Kranjskem zastopniki v prejšnjem poglavju označene struje, in to z ozirom na naše raz¬ mere. Vobče že na tem mestu odločno izjavljam, da sem z vso vnemo za pravo tako samopomoč, in sicer s pristavkom, da je ona sicer zmožna kmetijskemu stanu silno veliko pomagati, da pa sama nikakor ni vstanu naše kmetijstvo rešiti. Predno preidem na presojanje „kranjske“ socialne preosnove v kmetijskem stanu, naj najprej določim njeno kakovost. Ko se je pragmatično in načeloma iz¬ reklo, „da tehniško zboljšanje pridelovanja edino ne more rešiti kmetijstva pretečega propada, ker to more doseči le obsežna so- — 42 — cialna preosnova 11 , se je pričelo delovati s klicem: kmetje, organizujte se in snujte zadruge! Dejstva kažejo, da vsa ta preosnova pri nas obstoji v organizovanju kmetijskega stanu in snovanju kmetijskih zadrug v svrho kmetijske samopomoči. Iz vsega tega se je sled¬ njič izcimilo naziranje, da so zadruge še edina pomoč za našega propadajočega kmetovalca. Če hoče kmetijski stan v državi kaj doseči sebi na korist, bodisi v gmotnem.ali v socialnem oziru, se mora organizovati. K organizovanju kmetijskega stanu pomagati z vzgojo naroda, s poukom, s spodbujanjem itd. je sveta dolžnost vseh v to svrho poklicanih čini- teljev. Vsak pojav v tem ztnislu je odobravati; a pre¬ tirano je naziranje, da se organizovanje sme in more vršiti le na podstavi zadružnega zakona z dne 9. aprila 1. 1873. Vsaka oblika kmetijskega organizovanja je dobra, če je koristna; uspehi se bodo pa šele tedaj dosegli, kadar bo kmetijski stan splošno vzgojen in izobražen za svoj poklic, zato je predvsem tukaj za¬ staviti vse sile. Ali nimamo že neke naravne in stare organizacije naših kmetovalcev v občinski upravi? Naša dežela je skoraj zgolj kmetijska, zato so naše selske občine po ogromni večini izključno kmetijske. Vsako tako občino lehko smatramo za organizovano kmetijsko skupino; če pa preiskujemo, kaj občine store v blagor kmetijstva, k čemur imajo vse polno prilik, pa pridemo do prav žalostnih zaključkov. Le en izgled! Glavna panoga naše dežele je živinoreja in glavni vzrok, da ta panoga tako počasi napreduje so premaloštevilni in slabi biki. Temu nedostatku korenito odpomoči je po¬ stavno omogočeno vsaki občinski upravi, a vendar se v tem pogledu od strani občin skoraj nič ne zgodi. Zakaj? Zato ker našemu kmetijskemu stanu v veliki večini še nedostaja zato potrebnega zmisla in razuma. Takih izgledov bi mogel navesti celo vrsto. Dobra uprava selske občine more — seveda če ve, kako — v enem letu kmetijstvu več koristiti kakor najbolje vojeno in uspevajoče konsumno društvo v desetih letih! Poprej sem omenil, da se je iz klica po organi¬ zovanju kmetijskega stanu izcimilo slednjič naziranje, da so edina pomoč za našega propadajočega kmetovalca — 43 — razne zadruge. Nastalo je neko silovito snovanje zadrug, in kdor ni vsega odobraval, je bil proglašen za sov¬ ražnika kmetovalcev ; v glavah nerazumnih kmetovalcev se je pa vzbudila vesela nada, da jim je napočil rešilni dan. No, prevara je deloma že prišla in še pride! V zmislu tega spisa je moja naloga presoditi kmetijsko zadružništvo z ozirom na to, ali je kmetijsko zadružništvo vobče in posebej ono, ki je pri nas uvedeno, vstanu pokriti izračunjeni primanjkljaj (5 milijonov K) pri kmetijstvu. Kar se tiče kmetijskega zadružništva vobče, na¬ ravnost trdim, da je silno koristno, in odločno zavračam neosnovano trditev od kterekoli strani, kakor da bi bil jaz njega nasprotnik. Isto velja tudi o c. kr. kme¬ tijski, družbi kranjski, ki se ji je tudi očitala taka nezmisel. Prav osnovana kmetijska zadruga, ki ima v sebi vse predpogoje uspešnega razvijanja in delovanja, je gotovo velike koristi in važnega pomena za boljše izhajanje; a o njej trditi, da more izključno le ona tisto popraviti, kar pregreši slabo gospodarjenje, je brezmiselno. Umen gospodar more brez zadruge dobro izhajati, z njo seveda še bolje, a z našim zastarelim kme¬ tijstvom se ne da izhajati, če je gospodar tudi ud cele vrste gospodarskih zadrug, ki še tako dobro uspevajo. Eno pa priznam, da namreč nisem za neumestne in škodljivo delujoče zadruge, kar gotovo še ni na- sprotstvo proti zadružništvu vobče. Kmetijska družba, njene podružnice in organi so pričeli s snovanjem za¬ drug že pred 30 leti, in če so danes pri tem delu pre¬ vidni, so vzrok praktiške izkušnje. Omenjeni činitelji v deželi so zasnovali preko pol sto strogo kmetijskih zadrug, in nepotrebno bi bilo zakrivati, da sejemarsi- kteri osnutek izjalovil, ker ni dostajalo zadostnih iz¬ kušenj in zadostnega upoštevanja razmer. Preiščimo vpliv, ki ga more imeti pravo kmetijsko zadružništvo na uspevanje našega kmetijstva. Kmetijsko zadružništvo more imeti le dva namena, in ta sta: 1. ugodna dobava obrtovalnih sredstev in 2. ugodno razpečavanje pridelkov. — 44 Prvi namen se doseže z denarnimi zadrugami, ki kmetovalcu omogočujejo dobivati ceni obrtovalni denar, in nakupovalne zadruge, ki kmetovalcu priskrbujejo cene in glede kakovosti zanesljive gospodarske potreb¬ ščine. V drugi namen služijo gospodarske prodajalne zadruge, kakor skladiščne, kletarske, mlekarske in dr. zadruge. Iz tega sledi, da zadruge vobče pridelovanja ne morejo pomnožiti, temveč ga le olajšujejo, ker na eni strani znižujejo pridelovalne stroške in na drugi strani povišujejo dohodke. Denarni učinek — in le ta je dandanes merodajen — more biti primerno jako lep in je povsodi tam neoporečno odločilen, kjer je način kmetovanja že skoraj popoln in uspešen ter je le njega dohodek povišati. Pri nas na Kranjskem stoji pa reč povsem drugače; denarni učinek, ki ga sedaj mo¬ remo doseči z najboljšim zadružništvom, ni v nobenem razmerju z grozno izgubo, ki jo imamo vsled zastare- lege kmetovanja. Iz tega naj pa ne sledi, da je pri nas zadružništvo nepotrebno, narobe, pravo kmetijsko zadružništvo smatram tudi pri nas za velekoristno in ga je torej na pravi način skrbno gojiti. Snujmo torej koristne kmetijske zadruge, koder so dani pogoji za njih uspevanje, a ne varajmo kmetovalca, da bi bila od njih zavisna vsa sreča. Povejmo kmetovalcu, da naj si v prvi vrsti z boljšim gospodarjenjem sam pomaga in da naj se v drugi vrsti oklene pametnih gospodar¬ skih zadrug, ki mu pri obrtovanju pomagajo varčevati. Poglejmo, kaj se da na Kranjskem z zadrugami doseči. Denarne zadruge imajo namen kmetovalcem po¬ magati do cenega obrtovalnega denarja, nikakor pa ne, da bi mu priskrbovala hipotekarni kredit, ker je to naloga drugih, v to svrho primernejših zavodov. Lehko rečem, da na Kranjskem sedaj povsodi velja poštena in primerna obrestna mera (oderuštvo je zelo redka prikazen, in kdor se pusti odirati, je sam vzrok). Po¬ sebnega denarnega učinka kmetijstvo od denarnih zadrug nima več pričakovati in torej tudi ne boljšega izhajanja, a njih obstoj je neob- hodno potreben, da se vzdrži sedanje tozadevno ugodno stališče. Če pa postavim za načelo, da je rešitev našega — 45 — kmetijstva iskati edino le v umnem kmetovanju, potem bo naš kmetovalec v dosego tega namena potreboval veliko obrtovalne glavnice, ki jo bo mogel le lik o in ceno dobiti le pri zadrugah. Kmetijske denarne zadruge bodo morale biti temu primerno osnovane; zato smatram Rajfajznove posojilnice — ki ne bodo samo po imenu, temveč v resnici Rajfajznove — v vsakem večjem kraju za koristne; pretiraval bi pa, če bi jih smatral za , neobhodno potrebne. Nakupovalne zadruge, ki se pečajo s pri- skrbovanjem gospodarskih potrebščin, ne bodo v bodoč¬ nosti našemu kmetovalcu niti vinarja prihranile pri pridelovalnih stroških, kajti 15 let sem, t. j. odkar je c. kr. kmetijska družba polagoma in previdno pričela priskrbovati gospodarske potrebščine, je cena vsem omenjenim potrebščinam vedno tako nizka, da je no¬ bena organizacija ne more še bolj znižati. Kot posebnost naj omenim, da se je neka zadruga v nekem slučaju obrnila do družbe, naj ta nikar tako ceno dotičnega blaga ne oddaja, ker drugače zadruga niti na stroške priskrbovanja ne pride. Kdor ve zadevo presoditi, more iz tega slučaja veliko posneti. C. kr. kmetijska družba danes oddaja preko 50 posameznih predmetov, ki so kmetijske potrebščine, in med temi so najvažnejši tisti, ki jih je družba sploh šele vpeljala v deželo. Nobena, zadruga ni sama sebi namen; namen je vselej neka korist, ki se hoče z njo doseči. Če je pa ta korist že dosežena, potem bi ne vedel, čemu naj bi jo trezno misleč človek samo zato še enkrat iskal potom zadruge, ker je snovanje zadrug nekaj novega, recimo modernega. Žal, da so ljudje, ki našemu kmetovalcu v tem oziru vtepajo mržnjo do cenega delovanja kmetijske družbe, a mu prigovarjajo snovanje dražje delujočih zadrug. Jaz sem za svojo osebo prepričan, da v tem hipu kme¬ tijske nakupovalne zadruge našemu kmetovalcu ne pomagajo niti toliko, da bi za vinar bolje izhajal; za bodočnost, ki nam je še neznana, pa menda tudi ne kaže takih zadrug snovati. Če je potrebno, pri takih razmerah snovati nakupovalne zadruge, naj vsak sam posname iz odstavka dr. Ertl- dr. Lichtove knjige „Das landwirtschaftliche Genossenschafts\vesen in Deutsch- 46 land“, kjer pisatelja kot vzrok, da se nakupovalne za¬ druge na Nemškem razmeroma tako počasi snujejo, med drugim navajata tudi naslednje:" „Končno se more kot vzrok slabšega razvijanja nakupovalnih zadrug v pokra¬ jinah z drugače razvitim zadružništvom omenjati radosten znak, da je namen nakupovalnih zadrug tamkaj že popolnoma dosežen. V nekteiih pokrajinah se je namreč že posrečilo, tako na pr. na Hessen-Darmstadtskem, do¬ seči take cene in toliko poštenost pri blagu, da se namen nakupovalnih zadrug sme smatrati za izpolnjenega in da sedaj ni treba snovati novih kmetijskih konsumnih društev, ker so se trgovci prilagodili poštenim priskr- bovalnim razmeram, ki so jih vpeljale zadruge. 11 Pri¬ pomniti moram, da so kmetijska konsumna društva na Nemškem vse kaj drugega kakor naša, kajti ona pri- skrbujejo le tiste potrebščine, kakor jih naša kmetijska družba, in strogo izključujejo kolonialno in manulak- turno blago, celo pa točenje vpijančljivih pijač ali pri- skrbovanje zabave na kegljiščih. Prodajalne zadruge, med ktere hočem v širšem pomenu šteti tudi mlekarske in kletarske za¬ druge, so tudi za nas zelo važne. Namen teh zadrug je pridelke bolje v denar spravljati in tudi vplivati na pravično ceno, ki se na škodo kmetovalcem kvari od strani gotove vrste trgovine in njene organizacije. Prodajalne zadruge imajo na Kranjskem pomen le za tiste pridelke, ki pridejo v naši deželi v poštev. Izmed poljskih pridelkov pride pa v poštev edino le fižol in izmed drugih mleko, živina in vino. — Prodajalne za¬ druge za žito, takozvane skladiščne zadruge snovati je v naši deželi, kamor se žito še uvaža, nezmisel; pri nas celd kaže pridelovanje žita po možnosti omejiti in v mnogih pokrajinah popolnoma opustiti. Fižol potom zadrug prodajati nam pa hvala Bogu tudi ni treba, ker imamo glede tega pridelka izredno ugodne razmere. Ne smemo se pritoževati čez naše nakupovalce fižola, ker sami med seboj silno tekmujejo in dostikrat blago celo preplačajo. Prodajalne zadruge za fižol torej pri nas nimajo nobenega pomena, ker se cene od strani trgovcev ne le ne tlačijo, temveč vsled tekmovanja celo višajo. Bodimo zadovoljni, če se sedanje cene ohranijo, kar, — 47 žal, ni gotovo, ker se je kranjskemu fižolu že pričel kazati tekmec v fižolu iz drugih dežel, ki nam utegne sedanjo ceno zelo pokvariti. — Kletarske zadruge smatram za zelo važne, pa ne toliko zaradi tvorjenja dobrih cen, o kterih se lansko leto nismo mogli pritoževati, temveč zaraditega, da se vinščakom po¬ maga, da svoj pridelek sploh v denar spravijo. Kle¬ tarske zadruge imajo za vinorodne pokrajine naše de¬ žele zelo važno, pa tudi silnot ežavno nalogo, zato naj vinščaki z vso vnemo zanje delujejo. — Živinorejske zadruge bodo v naši deželi med najvažnejšimi, a to še le takrat, kadar bomo imeli naprodaj plemeno, ne pa klavno živino. Klavno živino vzrejati je očitna izguba, ker našo drago vzrejeno živino tlači v ceni cenejše vzrejena živina drugih dežel, na pr. Ogrske. Mlekarske zadruge imam jaz danes med prodajalnimi zadrugami za najvažnejše v naši deželi, ker vresnici pomagajo kmetovalcu do novih dohodkov, ki so mu krvavo potrebni. Še važnejše so pa zaradi tega, ker ima mlekarska zadruga za posledico pov- zdigo živinoreje in preustrojitev^ kmetijstva v smeri, ki je našim razmeram primernejša. Že sedaj naše mlekarske zadruge kmetovalcem donašajo 350.000 K novih do- dohodkov na leto, in če se bo količkaj delalo, narase ta vsota v desetih letih na 1 milijon kron. Pri sadjarstvu se pa z ozirom na posebnosti te panoge ne da z zadrugami nič doseči; do tega zaključka so prišli celo na Nemškem, kjer je za vodstvo zadrug dovolj sposobnih moči in je zadružništvo razvito. Tudi po drugih deželah niso imeli nobenega uspeha in še celo v Severni Ameriki, kjer so mojstri v združevanju, so se jim tozadevne namere izjalovile. Iz vsega tu navedenega sledi, da so prave in dobro vojene kmetijske zadruge, kakršne kaže pri nas širiti, velekoristne; če pa nepristransko preudarimo, koliko več dohodka more naš kmetovalec z njimi doseči, bomo vendar našdi, da je ta dohodek neznaten napram ogromnemu primanjkljaju in da je zato škodljivo našega kmetovalca slepiti z nadami, ki se nikdar ne bodo uresničile. — 48 — Če sem dosedaj v splošnjem razmotrival vprašanje, kakšno korist nam morejo donašati prave in dobre kmetijske zadruge, zlasti napram trditvi, da so te za¬ druge sposobne kmetovalca rešiti gmotnega propada, se hočem nakratko dotakniti kakovosti dosedanjega našega kmetijskega zadružništva. Ker je pri nas v kmetijsko zadružništvo zašla, žal, tudi politika, zato je težko o tem predmetu pisati, ne da bi se človek zadel v ta ali oni vogel. Odločno zavračam vsako obdolženje, da hočem koga nalašč dražiti; pisati hočem tako, kakor mi veleva moje pre¬ pričanje. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da se je na vseh straneh grešilo, in nespametno bi bilo na pr. trditi, da je c. kr. kmetijska družba pri snovanju zadrug vselej pravilno postopala. Jaz celo naravnost trdim, da je pri večini mlekarskih zadrug, ki jih je družba osnovala posredno ali neposredno, podlaga iz trgovskega stališča bolj ali manj nesolidna, ker se je pričelo delati s tako nizkimi deleži, ki niso v nobenem razmerju z ustanov¬ nimi stroški podjetja, in da bo to marsikteri zadrugi kal propadanja. So že take razmere! Jaz z vso vnemo priznavam veliko korist zadružništva; ne da se pa opo¬ rekati, da se je ta korist tudi pretiravala, pretiravanje pa nikdar ne obrodi dobrega sadu. Tako je na pr. to pretiravanje privedlo do popolnoma resnega predloga osnovati zadrugo za nabiranje planinskega mahu. Če se pomisli, da planinski mah nabirajo večinoma le pa¬ stirji in reveži na tujih tleh, potem je ta mah po strogo pravniških naziranjih ukraden, in nabiralce mahu organizovati v zadrugo bi kak šaljivec lebko imenoval organizovanje tatov. Kar se tiče naših denarnih zadrug, jim je pred vsem pripisati veliko zaslugo, da je dandanes v deželi obrestna mera povsodi primerna in da se je zatrlo vse oderuštvo, ki sicer pri nas nikjer ni bilo posebno cve¬ toče. Ta zasluga gotovo ni majhna, toda dosežena nima .na bodoče boljše uspevanje kmetijstva nobenega vpliva več. Velika dobrota naših mnogobrojnih denarnih zadrug je tudi to, da kmetovalec lehko dobi potrebnih posojil za svojo obrt; toda ta lehkota je dvorezen nož, ki je koristen trezno mislečemu, a silno nevaren v denarnih — 49 — rečeh lehkomiselnemu gospodarju. Žal, da je naš narod po veliki večini lehkomiseln; zato so denarne zadruge na drugi strani pri nas pravi strup, ker njih voditelji nočejo ali ne vedo umevati njih vzvišene naloge, temveč le v veliki meri pomagajo kmetovalcu, da se ponepotrebnem zadolžuje. Če naj denarno zadružništvo v bodočnosti prinaša kaj koristi, se mora preosnovati v tem zmislu, da se hipotekarna kupčija prepusti hra¬ nilnicam in posebnim denarnim zavodom, ki naj pa bodo manj tesnosrčni kakor so hranilnice, za kmeto¬ valce naj se pa snujejo denarne zadruge strogo v Rajf- ajznovem duhu, ki bodo imele izključno le smoter kme¬ tovalcu priskrbovati ceni in lehko dosegljiv obrtovalni denar na kratke roke, in sicer pod kontrolo zadružnega odbora, ki sam odloči, če je posojilo gospodarsko po¬ trebno ali ne. Če Rajfajzen tako kontrolo zahteva pri trezno mislečem nemškem narodu, potem je pri nas dvakrat tako potrebna! Mnogo naših denarnih zadrug ima pa še veliko drugih hib, ki utegnejo postati usode- polne. Izmed takih hib omenjam poslovanje brez ktere- koli odborove seje, pomanjkljivo nadzorstvo ali celo podpisovanje letnih računov kar na slepo od strani nadzorstva, lehkomiselno posojanje brez zadostnega jamstva, zvito ali naravnost napačno bilanciranje, spre¬ jemanje porokov, ki imajo že vse polno zavez itd. No, to so hibe, ki se bodo slednjič maščevale le nad pred- stojništvom, nadzorništvom in nad zadružniki; kot naj¬ večjo hibo našega zadružništva, ki, žal, izvira iz poli¬ tičnih nasprotstev, pa smatram lehkomiselno posojanje ali celo ponujanje posojil samo zato, da se izkaže večji denarni promet, da se z njim baha in kosa s sosedno posojilnico, ki je v rokah politično drugače mislečih, in da se dolžniki narede politično zavisni pri volitvah. Tako postopanje, ki cele kraje in okraje tira v gospo¬ darski propad, je naravnost zločin in hujše zlo kakor oderuštvo. S prodajanjem pridelkov potom zadrug se dosedaj v drugih deželah ni kaj prida-doseglo, tem manj pri nas, in je diletantizem na tem polju pri nas dosedaj res brezpomemben. Koliko se sploh da doseči, sem že gori omenil. 4 — 50 — Drugače je pa z mlekarskimi zadrugami; te se pri nas ugodno razvijajo in bodo pri pravem negovanju izdaten vir novih dohodkov. Pa tudi tem zadrugam ni odrekati nekterih hib, ki zlasti tiče v nedostatni usta¬ novni glavnici, v nedostatnem upravnem in tehniškem vodstvu ter v prenagljenem snovanju na mestih, kjer sploh ni ali vsaj sedaj še ni temeljnih pogojev za uspe- vanje. Temu je pripisati dejstvo, da je tvornica za mlekarske stroje „Alfa-Separator“ samo v letih 1900 in 1901 na Kranjskem izgubila 25.000 K, kar gotovo ne kaže zdravih razmer. Tu vmes poseči in pravo smer pospeševati je nujna dolžnost poklicanih činiteljev. — Enake smeri kakor so mlekarske zadruge je edina v deželi obstoječa zeljarska zadruga. Koliko je ta svojim udom koristila, se še ni objavilo, pač pa zeljarji tožijo, da je ona v Trstu ceno kislemu zelju tako tlačila, da jim pri enakih razmerah ne kaže več s pridom tržiti. Ge je to res, potem je ta zadruga zgrešila namen zadružništva, ker je namen prodajalnih, oziroma raz- pečevalnih kmetijskih zadrug ta, da se dosežejo boljše cene, ne pa, da se cene tlačijo. Naša kranjska zeljarska obrt je vseskozi poštena; ona ne odira pridelovalca in ima velike zasluge za izvoz zelja, zato naj se ji ne delajo ovire na način, ki nikomur ne koristi. Morda še pride čas, ko bodo poslabšane razmere od kmetovalcev zahtevale, da posežejo vmes s snovanjem zeljarskih zadrug, a za sedaj smatram za važnejše, naše pridelo¬ valce zelja organizovati v to svrho, da bo nehala škod¬ ljiva prodaja zelja na število, ki ne pripušča s pridom umnega zboljšanja zeljarstva. — Med prodajalne zadruge štejem tudi vinske, oziroma kletarske zadruge. Taki imamo na Kranjskem pravzaprav le dve; ena se je šele ustanovila in je osnovana s predpogoji, ki dajejo nado do velike koristi, druge pa ne smatram za kmetijsko, temveč za trgovsko, ker se peča le z vinsko trgovino na zadružni podlagi. Ta zadruga koristi le svojim udom, kmetijstu dežele pa ne, ker z vpeljevanjem tujih vin le tekmuje s kranjskimi pridelovalci vina. Preostaja mi torej le še govoriti o kmetijskih nakupovalnih zadrugah. Takih zadrug v resnici mi nimamo, kajti tisto, kar se pri nas šteje pod to ime, in sicer „kmetijska društva, regist. zadruge z omej. poroštvom 1 ' ali „konsumna društva", nikakor niso to. Če ta društva razen otrobov oddado svojim udom na leto še kako malenkostno množino gospodarskih po¬ trebščin, zato še ne zaslužijo, da bi jih šteli med kme¬ tijske nakupovalne zadruge. Vsa ta društva silno visoko račun j eno ne oddado svojim udom na leto za 100.000 K poljedelskih potrebščin, kar je tudi že za- raditega za prospeh našega kmetijstva brezpomembno, ker jih ne priskrbujejo ceneje kakor jih je v deželi sploh dobiti. Vsa ta društva so torej pravzaprav kon- sumna društva. Ker se jim pri nas od nekterih pripi¬ suje velika moč za zboljšanje gmotnega uspevanja našega kmetijstva, zato je v naravni zvezi z vsebino tega poglavja, če presodim njih korist. Najprej bodi povedano, da naša konsumna društva niso v ničemer podobna »kmetijskim" konsumnim društvom na Nemškem, in jaz morda ne trdim napačno, če rečem, da se je le zaradi imena, ki so ga po naše tolmačili, preneslo neko gibanje k nam, ki bi ne bilo nastalo, če bi se bil naslov teh zadrug tolmačil pra¬ vilno, t. j. v nemškem zmislu. S konsumnimi društvi so povsodi med kmetovalci, celo tam, kjer so za vodstvo sposobne sile, naredili le žalostne izkušnje in jih vsled tega v nobeni napredni deželi več ne snujejo. Glavni ali skoraj edini predmet naših konsumnih društev je oddaja kolonialnega blaga, jestvin in manufakturnega blaga, kot kranjska „posebnost“ tudi v nekterih društvih točenje vpijančljivih pijač. Kako o tem sodijo na Nemškem, naj sledi iz določil, ki tamkaj veljajo. Na Nemškem so tri velike zveze gospodarskih zadrug in vrhutega mogočne društvene organizacije, ki svojim udom priskrbujejo gospodarske potrebščine. Pri Offen- baški zvezi, kjer je preko 1500 zadrug, velja kot načelo, ki se od merodajne strani priporoča, „da je kupčijo omejiti le na gospodarske potreb¬ ščine in je svariti pred kolonialnim in ma¬ nufaktur ni m blagom, ker to obrtovanje razceplja in vsled nezadostnega pozna¬ vanja blaga le h ko dovaja do izgub in za¬ drugi jemlje kmetijski značaj". — Neuwiedska 52 — Rajfajznova zveza, ki šteje preko 3000 zadrug, ima za načelo, da naj se nakupovanje omeji le na glavne gospodarske potrebščine, dočim naj bo nakup kolonialnega in manufaktur - nega blaga izključen, če k temu ne silijo kake posebne razmere. Pri vseli drugih organiza¬ cijah velja isto načelo, in faktiško se vse zadruge tega tudi drže. Odgovoriti nam je na dve vprašanji: 1. ali so konsumne zadruge pri nas potrebne, 2. ali so koristne ? Namen konsumnega društva kot nakupovalne zadruge je zatiranje oderuštva z blagom. Ker pri nas tega oderuštva vobče ni, torej ni ničesar zatirati in so konsumna društva nepotrebna. Pri nas je trgovina razvita kakor v malokteri deželi in je tekmovanje med trgovci v zadnji vasi tako silovito, da so cene kon- sumnemu blagu vedno na taki nižini, da jih nobena organizacija ne more še bolj potlačiti. Konsumnim društvom z njih slabim vodstvom in drago režijo ni mogoče tekmovati z našim kmetskim kramarjem, ki deluje skoraj brez vseh režijskih stroškov. Iz povedanega pa tudi sledi, da ta društva ne prinašajo našim kmetovalcem prav nobene koristi in je velika zmota, če se jim pripisuje kterakoli moč, da bi mogla našega kmetovalca rešiti pretečega propada. Naša konsumna društva pa imajo vrhutega še razne hibe, ki-so podobne onim pri naših posoiilnicah, in te hibe so že bile in še bodo usodepolne. Če kdo prične trgovino brez strokovnega znanja v najeti hiši s pre¬ moženjem par krajcarjev, ki komaj zadostujejo, da si kupi police, ter dela le s kreditom in zida hiše s tujim denarjem, vrhutega pa vsiljuje blago pod opravičeno ceno, samo da bi uničil tekmece, in veliko da na upanje, potem velja tak človek za nesolidnega trgovca, ki mora priti na nič. Mnogo teh znakov nesolidnega trgovca ima pa večina naših konsumnih društev na sebi. — Točenje vpijančljivih pijač v zadrugah, ki imajo nalogo kmeta reševati, je pa zločin nad dobrim imenom kmetijskega zadružništva; o tem kaj več pisati v zmislu tega spisa je sicer popolnoma nepotrebno, a da označim kakovost te posebnosti kranjskega zadružništva, naj — 53 omenim, da naše zadruge točijo večinoma tuje ali celo ponarejeno vino. V deželi snujemo vinske zadruge, da bi spravili domači pridelek v denar in bi uspešno tek¬ movali s tujim vsiljencem; kmetijski zastopi se bore proti vinski klavzuli in proti ponarejanju vina, a naše domače „kmetijske“ zadruge, ki imajo na svojem pra¬ poru zapisano rešitev kmeta, te pa uvažajo tuje in ponarejeno vino! To je moje mnenje o potrebi in koristi kmetijskih konsumnih društev, kakršna so pri nas, in sicer iz gospodarskega stališča, in ker se mi zaraditega očita sovraštvo do kmetijskega zadružništva vobče, zato to očitanje hladnokrvno prenašam; bodočnost pa bo učila, kdo ima prav. Priznam pa rad, da je potrebo, snovati konsumna društva iz političnih nagibov, drugače pre¬ sojati; če je pa namen konsumnega društva oškodovati političnega nasprotnika, potem je ta namen vsaj iz človeškega stališča nemoralen. Istotako priznam, da so delavska konsumna društva zaradi popolnoma drugačnih gospodarskih razmer, v kterih delavski stan živi, v gotovih slučajih koristna ali celo potrebna. Završujem to poglavje s trditvijo, da so gospodarske zadruge velekoristne za vzdrževanje ugodnih gospodarskih razmer in za boljše izhajanje pri kmetijstvu, da so zelo potrebne v prospeh naprednemu kme¬ tijstvu, a za Kranjske razmere jim odrekam rešilno moč za naše propadajoče kmetij¬ stvo, ker to, kar dobre zadruge morejo ko¬ ristiti (bodisi da pridelovalne stroške zni¬ žujejo ali dohodke povišujejo), ni v nobenem razmerju s primanjkljajem, ki ga ima naše kmetijstvo zaradi nedostatnega gospo¬ darjenja. 9. Umno kmetijstvo kot sredstvo, kako naše kmetijstvo rešiti pretečega propada. S števili sem dokazal, da je propadanju našega kmetijstva vzrok nezadostno pridelovanje v primeri s stroški, vsled česar ima naše kmetijstvo na leto najmanj 54 — 5 milijonov kron primanjkljaja v denarju. Iz tega sledi, da je le ena pot, da se to propadanje ustavi in se kmetijski stan dovede do gmotnega blagostanja, in sicer ta, da se uvede gospodarjenje, ki z dohodki po¬ kriva vse stroške in vrlmtega daje še prebitek. K temu pač nekoliko pripomore socialna preosnova, a kakor razmre na Kranjskem stoje, je glavno sredstvo v to svrho, da se kranjsko kmetovanje predvsem tehniško korenito preustroji in zboljša. Nespametno bi bilo trditi, da je pri nas vse zanič. V mnogih deželah se še mnogo slabše gospodari kakor pri nas, in če preiščemo, s kako bornimi sredstvi se je dosedaj pri nas delovalo v prospeh kmetijtva, pridemo do spoznanja, da se je v zadnjih 30 letih naravnost veliko doseglo. Nihče ne more tajiti, da hi se naša goved ne bila zboljšala skoraj za 50 °/ c , in kaj se s pravim delom da doseči, to svedoči naše vinogradništvo, ki se je v čudovito kratkem času popolnoma obnovilo. Ce je pa naše kmetijstvo vzlic temu še zelo zaostalo glede one kakovosti, ki se lehko zahteva, pa naše kmetovalce opravičujejo razmere, ki so podrobno raz¬ jasnjene v uvodu, in pa premajhna brižnost poklicanih činiteljev za prospeh prevažnega kmetijskega stanu. Priznajmo, da smo v svojem gospodarjenju še silno za¬ ostali, in skušajmo svoje kmetije dovesti do tja, da nam bodo toliko donašale, kolikor se z današnjo kme¬ tijsko vedo od njih dobiti da. Razlika med tem, kar nam danes kmetijstvo donaša, in med onim, kar bi nam lehko donašalo, je velikanska;zato vidim edino rešitev našega kmetijstva le v povečanju in zboljšanju pridelovanja. Tako zboljšanje našega kmetijstva je gotovo do¬ segljivo, če se z vsemi silami na to deluje in če se kmetovalec za to edino rešilno samopomoč vzgoji in izobrazi. Preiščimo, kaj se da doseči vobče in posebej pri nas z umnim kmetovanjem. Brezdvomno je naše kmetovanje z ozirom na plodnost zemlje roparsko, in opravičene so pritožbe naših kmetovalcev, da zemlja ne rodi več toliko, ko¬ likor je nekdaj. To pa izvira odtod, ker naš kmetovalec niti ne ve, v čem obstoji kmet o- 55 — vanje, in torej nima tistega temeljnega znanja, ki je neobhodno potrebno za umno kmetovanje. Kadar pa bo naš kmetovalec razumel, da ima kmetovanje isti temelj kakor vsaka druga obrt, da kmetovanje ni rop ali slučajno izvabljanje zemeljskih za¬ kladov, temveč čisto priprosto predelovanje redilnih snovi in naravnih sil v nove pri¬ delke, potem ga bo že navadna pamet gnala do umnejšega delovanja. Kmetovalec mora priti do spoznanja, da je kos zemlje (njiva, travnik itd.) v njegovi kmetiji tisto, kar je stroj v tvornici; če v stroj ne pridejo sirovine, ne pride iz njega izdelek, in če v njivo ne pridejo redilne snovi, ki jih rastlina po¬ trebuje, tudi ni primernega pridelka. Plodnost zemlje je poleg drugega vsota redilnih snovi in torej blago, ki se dandanes z njim trži kakor z vsako drugo siro- vino. Kjer ne poznajo teh zlatih naukov, ki jih je učil naj večji dobrotnik človeštva Just pl. Liebig in ki so se v kmetijstvu spoznali kot edino pravi, tam kme¬ tijstvo propada, kjer jih pa upoštevajo, tamkaj kme¬ tijstvo procvita. V sredini Rusije, na takozvani „črni zemlji", ki je najrodovitnejši kraj vse Evrope, kmetuje zapuščen narod po več sto let starem kopitu; zato je pa tamkaj zemlja v zadnjih 30 letih izgubila 27 % na rodovitnosti in ondotni kmet danes strada. Na ruski „črni zemlji 4 * prideluje kmet na hektaru vsled roparskega gospodar¬ jenja in nedostatka tehniških sredstev po 8 lil pšenice, 9 y a hi ječmena in 12 lil ovsa, dočim'daje na Angleškem spričo dovršenega kmetovanja 1 ha odločno slabše zemlje 27 hi pšenice, 32 hi ječmena in 35 hi ovsa ! Pri nas na Kranjskem pa pridelujemo na 1 ha 12 lil pšenice, 13 ] / 2 lil ječmena in 20 hi ovsa, iz česar vidimo, da smo z ozirom na našo od narave slabo zemljo daleč pred kmetom „črne zemlje 44 , da pa na Angleškem zemlja več kakor še enkrat toliko daje kakor pri nas; in če tudi ne bom trdil, da se da pri nas pridelek vobče za 100 % po¬ višati, ker ima velik del naše dežele preplitve njive, vendar je 50% en povišek nedvomno lehko dosegljiv. Če globoče preiščemo to za zgled navedeno dejstvo, — 56 najdemo, da je angleški kmetovalec vedel plodnost zemlje z vsemi modernimi sredstvi povišati in ohraniti, dočim se je plodnost pri nas znižala, kajti naš kmetovalec je v stoletjih z odprodajo žita in živine iz svojih kmetij svojo zemljo oropal za veliko milijonov kilogramov samo fosforove kisline! Kakor je v tem oziru pri nas kmetovanje nezadostno, tako je tudi v tehniškem oziru ; toda oprosti naj se mi o tem podrobnejše razpravljanje. Vse, kar velja o poljedelstvu, velja tudi za trav¬ nike, pašnike itd. Z najmanjšim trudom in v kratkem času se da pridelek krme podvojiti. Koliko imamo še mokrih in kislih travnikov, ki čakajo zboljšanja, in sploh prostorov, ki ne dajo nikakega užitka! V živinoreji smo sicer napredovali, a v primeri s tistim, kar bi lehko dosegli, je napredek neznaten. Kako daleč je naš kmetovalec še za šviškim. Šviški kmetovalec v Simodolu vzreja ob svoji veliki strokovni naobrazbi s krmo, kakor je naša, plemeno goved, ki je vredna 500 do 1000 K, a naš živinorejec vzredi v istem času govedo, ki zanjo dobi komaj 200 K. Kranjsko kmetijstvo je silno zaostalo, a za to naj se ne daje krivda kmetovalcu, temveč tistim, ki so ga v velikanskem socialnem in gospodarskem pre¬ obratu, ki se je zvršil v ravno minulem stoletju, zapu¬ stili brez vse pomoči in podpore v takrat nastalem velikanskem gospodarskem boju in tekmovanju. Kako naj torej naš kmetovalec napreduje, če se mu ne nudi potrebna strokovna izobrazba, če se ne vzgaja za novo nastale in vedno se menjajoče razmere?! Dočim naš kmetovalec še večinoma kmetuje po starem kopitu, ki ga je podedoval od starišev in prastarišev, in po pra¬ vilih, ki mu jih narekujejo lunine izpremembe v pra¬ tiki, pa njegov sodrng zunaj v svetu kmetuje z naj¬ višjo strokovno naobrazbo in z vsemi sredstvi, ki jih dajeta veda in tehnika na razpolago. Povišanje pridelovanja glede kolikosti in kakovosti je na Kranjskem lehko dosegljiva namera, in če vza¬ memo, da je povišek le za 50 % mogoč, da že ta tako veliko vsoto, da se z njo ne pokrije le dosedanji pri¬ manjkljaj, temveč preostaja še velik prebitek. Priznam, da je v dosego takega poviška potrebna dolga doba 57 — let, da je predvsem naš narod za novo gospodarsko strujo šele vzgojiti ter da se mora ta uspeh doseči šele v drugem rodu ali celo pozneje, pa le s pogojem, če se tozadevno delo prčcej prične. Naše kmetijske razmere so postale tako neugodne, da ne moremo dolgo čakati na preobrat, zato mora biti naloga poklicanih činiteljev, da zastavijo vse sile, da se v najkrajšem času vsaj odpravi dosedanji primanjkljaj. Če se do¬ sedanje pridelovanje poviša samo za 25 °/o, in sicer glede kolikosti in glede kakovosti, pa je naše kmetijstvo rešeno! Jaz sem pre¬ pričan, da je to dosegljivo, če se delo v to svrho za¬ stavi z vso silo in na pravi način. V dokaz, kaj se da v kratkem času doseči, nam bodi po trtni uši uničeno vinogradništvo, ki se je v enem desetletju popol¬ noma obnovilo in je vinogradnika naučilo nekaj povsem novega. Energični n as t op n a šega d ež e ln ega predsednika, ekscelence gospoda barona Heina, je dosegel ta velikanski uspeh. Naj končno še odgovorim na vprašanje, kaj je doseženo s 25 %nim poviškom našega pridelovanja. Po mojem računu o dohodkih in stroških našega kmetijstva bi tako povišanje pridelka pri žitu naredilo dokupovanje žita nepotrebno, kar bi kmetovalcu pri¬ hranilo na leto okroglo 2 milijona kron. Pristavim, da je to le teoretiško, ker dejanski moramo ob umnem kmetovanju pridelovanje žita skrčiti, a z zboljšanim gospodarjenjem na njivah se dohodek vendar zviša, zato sem pa povišek v tej obliki postavil v račun. — Povišek pri drugi poljščini bi znašal 3 /i milijona kron. - Če smo vstanu s 25odstotnim povišanjem pridelkov živinorejo glede kolikosti dvigniti samo za 10%, a glede kakavosti le za 15 %, torej skupaj za 25 %, bi nam živinoreja donašala na leto 3 milijone kron več. — Mleko in drugi razni dohodki nam sedaj dajejo 4 milijone kron, ob povišanju za 25 % bi torej dajali 1 milijon več. — Petindvajsetodstotno zbolj¬ šanje našega kmetovanja bi nam dalo skoraj 7 milijonov novih dohodkov in bi bilo torej vstanu dosedanj i primanjkljaj v kmetijstvu popolnoma pokriti. Ta povišek je dosegljiv — 58 — le, če se uvede umnejše kmetovanje, zato je to edino sredstvo, da se reši naše kme¬ tijstvo. 10. Delavsko vprašanje. Delavsko vprašanje, ki je pri nas v glavnem po- selsko, je silno pereče, a je v najožji zvezi s sedanjimi razmerami. 8 praznimi besedami se to vprašanje ne reši, kajti tudi kmetijski delavec in posel se dandanes za¬ vedata in se bosta vedno bolj zavedala svoje veljave, in jih s sladkimi besedami poleg slabe plače in pasjega življenja ne bomo pridržali na kmetijah. Delavec ima danes drugo socialno stališče; on se zaveda svojega važnega položaja v narodnem gospodarstvu in zahteva primerno odškodnino za delo, ki ga posveti pridelovanju. Ali smemo kmetskemu delavcu zameriti, če gre tja, kjer se njegovo delo bolje ceni in mu je dana prilika, da postane samostojen? Ne ! Naš kmetovalec pa v sedanjih žalostnih razmerah svojemu poslu ne more dati dobrega in delavcu ne dobrega in trajnega zaslužka, zato pa delavstvo hodi proč iz kmetij k obrti in v mesta. Povzdignimo gmotno in socialno naš kme¬ tijski stan, pa bode mogel svojega sotrud- nika bolje plačevati in mu tudi priskrbeti boljše socialno stališče, in rešeno bo kme¬ tijsko delavsko vprašanj e. Z umnim in primerno urejenim gosdodarjenjem, s porabo strojev, z zloženjem naših zemljišč, z združevanjem v skupno delo moremo prihraniti neverjetno veliko delavnih sil in vsled tega pridelovalnih stroškov. Stroj — in če le mogoče avto¬ matičen — naj stopi na mesto človeške sile; če ga ne zmore en kmetovalec, zmore ga zadruga, in ta stroj naj vodi in nadzira inteligenten delavec, ki mora dobiti in lehko dobi visoko plačo. Za zgled, kako naj se varčuje s človeško silo, naj nam bodo Amerikanci, ki neprimerno dobro plačujejo tiste delavce, ki jih potrebujejo, a vzlic temu ceneje pridelujejo kakor mi. Poučen je pregled severnoameriških mlekaren. V zedinjenih državah severne Amerike se je — 59 — v desetih letih, t. j. od leta 1890. do 1900. število mle- karen podvojilo, vrednost mlekaren je zrasla na 153 milijonov kronali za 120%, vrednost prejetega mleka se je dvignila za 113 % in vrednost izdelkov za 109 %, dočim je število delavcev zraslo le za 2%, plača de¬ lavcem pa za 40%. Mlekarne so se torej podvojile, a število delavcev je ostalo skoraj isto, in tfm delavcem se je plača povišala za več kakor za tretjino. To je dokaz za resničnosti ameriškega načela, „z zboljšanjem stroj ev in gospodarjenj a dvigniti zmožnosti posameznega delavca, obenem mu pa dati priliko za boljši zaslužek 1 '. 11. Kako je na Kranjskem n vesti umnejše kmetovanje. Umno kmetovanje je najtežavnejša obrt na svetu ; umen kmetovalec mora biti dandanes v svoji stroki teoretiško in praktiško naobražen, a poleg tega mora njegovo obrtovanje prevejati pravi trgovski duh. Naše kmetijstvo povzdigniti je naloga in dolžnost kmetovalcev samih, a k tej nameri jih zbuditi in usposobiti ter jih v tem prevažnem delu podpirati in jim iti z vsemi mogočimi sredstvi na roke, je pa sveta dolžnost vseh poklicanih činiteljev. Privedimo kmetijski stan do spoznanja, da si edino le on sam more izdatno in trajno pomagati ter da naj zaman pričakuje rešitve od kje drugje. Samopomoč naj postane geslo naših kmetovalcev, a po¬ klicani krogi naj kmetovalca podpirajo in ga za samo¬ pomoč vzgoje. V ljutem gospodarskem boju premaga dandanes le močnejši, in sicer gmotno, a še bolj duševno močnejši; zato pa mora biti kmetovalec za svoj lepi poklic tudi izučen. Vzgoja in pouk edina moreta naš kmetijski narod rešiti. Enako kakor se danes skrbi po mestih za strokovno izobrazbo slednjega rokodelca, tako in še v veliko — 60 — večji meri se mora skrbeti za strokovno izobrazbo kme- tovalčevo. Tisti rokodelec, obrtnik ali tvorničar, ki dandanes ne pozna svojega orodja, svojih strojev, svojih sirovin, ki ne zna oceniti svojega trgovskega položaja, mora propasti. Zato propada tudi naš kmetovalec, ker ne pozna svoje zemlje, ne ve, kaj je rodovitnost, ne pozna svojih sirovin, ne pozna življenskih pogojev in notranjega življenja domače živine in nima pojma o tržnem položaju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Naš kmetovalec vidi, da v kmetovanju delujejo njemu neznane naravne sile, in ker jih ne ume, jih spaja z vražami in udan v svojo usodo pričakuje vse le od slučaja, t. j. od dobre letine. Naše ljudsko šolstvo je potrebno korenite izpre- membe; v njem mora kmetovalcev otrok dobiti podlago za bodoči poklic, in nadaljevalne šole morajo biti enake obrtnim nadaljevalnim šolam po mestih, t. j. skrbeti morajo za tisto strokovno kmetijsko izobrazbo, ki je vsakemu kmetovalcu neobhodno potrebna. Da mora šola otroka popolniti v veronauku in ga naučiti brati, pisati in računati, je samoobsebi umevno; a šola mora dan¬ danes več nuditi, in sicer predvsem tudi strokovni pouk za bodoči poklic. Otresimo se zastarelega nazora, da bodi šola za omiko, ki je sama sebi namen, temveč zahtevajmo šole, ki ne dajo le splošne omike, ampak tudi strokovno izobrazbo, ki je neobhodno potrebna za vsak stanovski poklic. Na naših ljudskih šolah naj uče učitelji, ki imajo zadostno kmetijsko izobrazbo, in izdado naj se za selske ljudske in nadaljevalne šole berila, ki se zadostno ozirajo na kmetijstvo. Kmetijstvo ni drugega kakor praktiška poraba naravoslovskih ved; zato mora biti kmetovalec v teh vedah vsaj toliko poučen, kolikor mu je potrebno vedeti za spoznavanje pojavov v kmetijstvu. Vrhu te splošnje vzgoje in izobrazbe s posebnim ozirom na kmetijstvo, ki bodi v nadaljevalni šoli skoraj že popolnoma strokovna, naj se z vsemi silami skrbi za dobro strokovno izobrazbo s kmetijskimi šolami, ki naj bodo za naše razmere prav in dobro urejene. Skrbimo, da naših kmetovalcev sinovi pridejo v svet, da se bodo v deželah, koder prebiva visoko naobražen — 61 kmetijski narod, učili umnega kmetovanja kot uslužbenci. Taki sinovi bodo potem doma pravi pionirji naprednega kmetijstva in bodo največ pripomogli, da se zatre ne- zaupnost našega kmeta do napredka, kajti naš kmet je bil dosihdob preveč zaprt pred svetom, zato mu ni zameriti, če je v njem vtrjeno prepričanje, da on vse zna, kar se tiče kmetijstva, in se vsled tega še tako rad posmehuje nameram uvesti kaj boljšega. Pri nas tvori kmetijski stan skoraj izključno le „kmet“, ki je poseben „sloj“ prebivatelstva in ga v družabnem življenju največkrat smatrajo za manj vrednega, in zato sam živi v prepri¬ čanju, da je manj vreden. Dvignimo kmetijski stan z omiko in naobrazbo v enako višino z drugimi stanovi, vcepimo mu zaupanje v samega sebe in spoštovanje do njegovega stanu in izginila bo polagoma tista nesrečna razlika iz ravno minulih časov med „gospodom“ in „kmetom“, ki dela toliko zla. Da se bo kmetijski stan povzpel v tu začrtani smeri do napredka in blagostanja, mu je potrebna vse¬ stranska vzgoja, in sadovi bodo vidni šele sčasom, v drugem ali v tretjem rodu. Kakor sem že dokazal stoji kmetijski stan v naši deželi pred popolnim propadom, zato ne more več čakati rešitve cela desetletja, ampak pomagati se mu mora takoj in hitro. Jaz za svojo osebo vidim rešitev našega kmetijstva z ozirom na to razpravo edino le v tem, da se z vsemi silami kar najhitreje kmetijstvo privede tja, da bo vsaj izhajalo, in sicer na ta način, da se kmetovalcu pomaga in pripomore do umnejšega kmetovanja. Naj se ne pospešuje km e t ij st v o, kak or doslej, brez vsakega pravega načrta in z nezadostnimi sredstvi, temveč naj se zasnuje dobro pre¬ mišljena rešilna akcija v velikem slogu z velikimi sredstvi, kajti ne gre se več le za blagor kmetijstva, temveč za blagor vse dežele, kajti kdor ima oči, ta vidi, da vse gmotno propada, in siceT zato, ker so pri nas vsi stanovi in mesta zavisni od uspe- vanja kmetijstva. Zastopniki kmetijskega prebi¬ vatelstva morajo delovati v tem zmislu, a zastopniki — 62 — drugih stanov in mest naj jih podpirajo v svojo korist; pri tem naj se pa ne iščejo umetna nasprotstva in naj se da drugim stanovom in mestom isto, kar jim gre, kajti brez cvetoče obrti in trgovine in brez cvetočih mest tudi ni misliti na cve¬ toče kmetij stvo. Že poprej sem za zgled postavil naravnost veli¬ kanski uspeh, ki se je pri nas dosegel v vinogradništvu komaj v enem desetletju, in to le vsled energiškega postopanja in vsled zadostnih sredstev. To, kar je bilo mogoče doseči pri vinogradništvu, kjer se je bilo boriti z močnimi predsodki, bo prav tako leliko doseči pri drugih panogah kmetijstva, in opravičeno je tudi za te zahtevati vsaj tiste pospeševalne sile in tistih pospe¬ ševalnih sredstev kakor za vinogradništvo; saj daje vinstvo le sedminko vseh dohodkov, ki jih ima naše kmetijstvo na leto, dočim na pr. živinoreja sama daje več kakor polovico teh dohodkov. Nujno je treba, da se takoj nastavi živinorejski nadzornik, ki bo pospeševal napredek v živinoreji, ki bo vsled neprestane dotike z živinorejci vedel dajati dobre nasvete in bo na drugi strani opozarjal poklicane kroge na nedostatke in na način, kako bi jih bilo odpraviti. Le če bo imela dežela nastavljeno tako strokovno moč, ki bo edino živinoreji posvetila vse svoje sile, se bodo mogle s pridom snovati prepotrebne živinorejske zadruge, kajti pri nas so danes razmere take, in to jaz trdim iz svoje izkušnje, da je mogoče kako živinorejsko zadrugo, ki naj živi in z uspehom deluje, le tedaj osnovati, če je zadrugi neprestano na razpolaganje kaka strokovna pomoč. Pri naš vobče ne- dostaja za dobro vodstvo kmetijskih zadrug sposobnih ljudi, celo pa ne za vodstvo živinorejskih zadrug, od kterih dobiček ni tako očiten in se njih velika korist spozna šele čez več let. Silno veliko je pri nas še po¬ praviti po naših hlevih, pri vzreji in reji živine; sto in sto je napak, ki se brez truda in stroškov dajo odpraviti in ki sedaj kvarijo našo živinorejo, vsled česar naš živinorejec skoraj z istimi stroški, s kterimi umni živinorejec vzgoji lepo in veliko vredno žival, vzgoji razmerno malo vredno žival. Naj se naš zakon — 63 — za povzdigo živinoreje zvršuje brezobzirno, z vso stro¬ gostjo, saj bo prišel čas, ko bo naš kmetovalec blago¬ slavljal tiste, ki so ga — kakor sedaj misli — s tem zakonom mučili! Naše mlekarstvo se je pričelo lepo in hitro raz¬ vijati; pač ima ta razvitek svoje nedostatke, ki se pa z lehkoto odpravijo. Pri nas ima mlekarstvo velikansko prihodnjost, in od njega nam je pričakovati milijone kron novih dohodkov. Neobhodno je potrebno naše mlekarstvo pospeševati v enotni smeri in zlasti upo¬ števati njega trgavsko stran, zato je nujna potreba vse to pravočasno urediti in v pravi tir spraviti, kar je brez osebe, ki vse svoje sile posveti temu delu, ne¬ mogoče, zato smatram nastavljenje mlekarskega nad¬ zornika za zadevo, ki je ni več odlašati. Velikanske so vsote, ki gredo v izgubo vsled zastaralega obdelovanja zemlje in napačne gospodarske smeri (na pr. neumestno pridelovanje žita). Vse to je mogoče odpraviti, oziroma popraviti z intenzivnim po¬ ukom. Kletarstvo je preosnovati, sadjarstvo je zmožno velikega razvitka, pridelovanje krme je glede kolikosti in kakovosti z najmanjšim trudom podvojiti, in kamor se ozremo, vidimo vse polno hvaležnega dela v svrho pospeševanja našega kmetijstva! Kakor imamo danes že tri strokovnjake, kterih edina naloga je pečati se le z vinstvom, pri čemer imajo krasne uspehe, tako mora dobiti živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo itd., torej vsaka kmetijska panoga v deželi strokovno moč, ki bo vodila dotična pospeše¬ valna dela. Snujejo naj se drevesnice, s podporami naj se pod vodstvom strokovnjakov pretvarjajo posamezne kmetije, ki so že danes v rokah razumnih in zavednih kmetovalcev, v vzorne kmetije; v vsaki vasi naj se delajo v posameznih panogah, kolikor razmere dopuščajo, pre- skušnje, povsodi naj se skuša uvesti, kolikor gre, skupno delovanje z zadružnimi stroji in napravami, da se tako prihrani na delavcih in na pridelovalnih stroških, in z uvedenjem zlaganja zemljišč naj se odpravi veliko zlo: trošenje sil zaradi razkosanih posestev. Ker je namen temu mojemu spisu merodajne kroge opozoriti na dejstvo, da se naše kmetijstvo da rešiti — 64 — le z zboljšanjem in s povišanjem pridelovanja, zato ne smatram za potrebno, da bi še nadalje podrobno razprav¬ ljal sredstva, ki k temu vodijo, kajti določiti program, po kterem naj bi se to vršilo, je naloga dotičnih činiteljev. Vsak, ki količkaj pozna razmere našegak metijstva, ki vidi kako rasejo dolgovi in kako ljudstvo trumoma zapušča svojo rodno zemljo, mora priti do spoznanja, da tako ne sme več iti naprej in da je zadnji čas kaj uspešnega ukreniti. Naj se dobro preuče razmere našega kme¬ tijstva! K temu bi veliko pripomogel deželni šta- tistiški urad, kterega ustanoviti je skrajni čas. Naj država in dežela žrtvujeta zadostna sredstva v povzdigo kmetijskega stanu, saj ohranjenje kmetijskega stanu pomeni toliko, kolikor ohranjenje države. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000519850