leto 1,1994 št. 1 Jill) <•• . -••-''• ZGODOVINO A V % ZGODOUINA ZA USE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Marko Štuhec KRANJSKA SUITA ZA ZRCALO, VILICO, NOŽ, ŽLICO, KAVNO ROČKO, ČAJNIK IN NJUHALNI ROBEC i Krainer Suite für Spiegel, Gabel, Messer, Löffel, Kaffeekännchen, Teekanne und Schnupftuch Aleksander Žižek "UNA DUA SO BLISRAUN, KO SO BABO SAKLAL" • Zločin iz gostilne ob glavni trgovski cesti med Dunajem in Trstom Di zwoa san dabei gwes'n, wie's dös Weib d'erschlog'n ham Das Verbrechen aus dem Gasthaus an der Haupthandelsstraße zwischen Wien und Triest Anton Šepetavc PRIDIGA • PRUAZNIH, GOSTOLJUBNIH, DOBRIH SLOVENCIH, Kl NISO VEDNO (BILI) TAKI 20 Eine Predigt über die freundlichen, gastfreien, guten Slowenen, die nicht immer so (gewesen) sind Janez Cvirn "SAPRALOT! TO BO PA MOČAN STREL" •• • zgodovini dvoboja na Slovenskem "Sapralot! Das wird ein scharfer Schuß" Zur Geschichte des Duells in den Slowenischen Ländern Andrej Studen SMRDELO JE KOT KUGA 44 K zgodovini higienskih razmer v Ljubljani pred prvo svetovno vojno Es stank wie die Pest Zur Geschichte der hygienischen Verhältnisse in Ljubljana (Laibach) vor dem Ersten Weltkrieg Teorija Igor Grdina PROBLEM LITERARNEGA ZGODOVINOPISJA NA SLOVENSKEM 5g Problem der literarischen Geschichtsschreibung in Slowenien S knjižne police 76 "Ne bom vam povedal veliko o mračnem srednjem veku, kajti mi zgodovinarji vemo le malo o tem obdobju. Odkrito rečeno, tako mračno je bilo, da nihče ni mogel videti, kaj se je dogajalo. Tisti pa, ki so videli, so bili ali preveč vljudni ali preveč v zadregi, da bi povedali. " Groucho Marx ZGODOVINA ZA VSE Marko Štuhec KRANJSKA SUITA ZA ZRCALO, VILICO, ŽLICO, m NOZ. KAVNO ROČKO, ČAJNIK IN NIUHALNIROREC Vsemogočna in nedoumljiva božja volja je leta 1657 ali 1658 Adama Sebastiana pi. Siezenheiraa, uradnika kranjskih deželnih stanov1, za dalj časa priklenila na bolniško posteljo2. Kaj pusto mora biti, če se pogreznjen med pernice in blazine, na rjuhah iz dvonitnika potiš pod svileno prešito odejo, zreš v nebo posteljnjaka in prenašaš bolečine3. Res, potrpežljivost je ena pomembnih krščanskih vrlin, a kljub temu se bolniku kazalec na uri komaj premika in dnevi - ponedeljek enak nedelji, torku, sredi...- teko počasi. Kaj je storiti pacientu, izčrpanemu od terapevtskega polaganja pijavk na prsi ali od ustrezne množine purgativa v drobu?4 Ali mu je res samo brezdelno ležati in čakati? Ali res le moliti in jadikovati, stokati in nadlegovati bližnje? Ne, to ni primerno uradniku preslavne dežele vojvodine Kranjske. Tudi čas prisilnega brezdelja je treba prebiti koristno. Kolikor pač dopuščajo oslabele moči. Seči po knjigi se je odločil Adam Sebastian. Branje utegne pospešiti uro, razgibati enolične dneve, pomagati pozabiti na bolečine. Pa tudi vzpodbuditi k Za biografske podatke glej SBL ¡II, Ljubljana 1960-71, str. 307. Glej A. S. Siezenheimb, New beglantzter Zucht=Spiegl der Adlichen Jugend, München 1659, predgovor s. p. "Als ich von der Allmögenden Gätlichen Maistät nach der unerforschlichen Willen in ein langwürig: und zwar noch nit allerseits volstandig entbundenes schweres Bethläger aller- gnädigst beurtheilt worden... " Kot v op. 2. Plemiìke postelje lahko rekonstruiramo iz plemiikih zapuščinskih inventarjev. Siezenheimov inventar sicer ni ohranjen, toda opisana postelja je sredi 17. stoletja v domovih kranjskega plemstva dovolj tipična, da lahko domnevamo, da je bila podobna tudi Siezen- heimova. O takratnih zdravnikih in terapiji glej P. Borisov, Od ranocelniStva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem, Ljubljana 1977. Primerjaj tudi E. Grabner, Volksmedizin • Wesen, Begriffe und Grundzüge, v: H. Valentinitsch, Hexen und Zauberer, Graz 1987, str. 75-84; H. Neunteufel, Hausarzneien im Barock, Graz 1978. razmisleku in odločitvi. Skrbno je Adam Sebastian prelistaval knjigo za knjigo ter iz vsake, umni čebelici podobno, srebal sladki sok modrih izrekov in imenitnih učenosti. Nato pa sklenil prijeti za pero in v ljubeči naklonjenosti do plemenite mladine spisati knjigo5. Knjigo, ki bo mladim plemičem kakor svetlo ogledalo "v katerem se bodo prijetno poveselili, spodobno ogledovali in se mogli po mili volji lišpati in Učiti"6. Saj ne, da bi Adam Sebastian hotel skakati v zelje mestnim učiteljem in grajskim vzgojiteljem. To ne bi bilo prikladno stanu, ki mu pripada in službi, ki jo opravlja. Zdelo se mu je le, da "se dobrim stvarem, ki jih ni nikoli preveč, vedno lahko doda še kaj"1. Sicer pa, pravi kakor v pojasnilo in opravičilo, so ga vodile besede modrega Seneke: "Numquam satis dicitur quod numquam satis discitur"*. Bodi tako, ali drugače, knjiga je bila nared in 15. januarja 1659, prav na predvečer devete obletnice poroke z Marijo Katarino Mazol9, se je Adam Sebastian podpisal pod uvod, napisan v devotnem slogu. Z njim je delo, prav po navadi časa naslovljeno z dolgim naslovom, posvetil "prečas- titemu, presvetlemu in visokorodnemu vojvodi in knezu" ter plemičem in stanovom Štajerske, Koroške in Kranjske. Radovedni bralec, ki je odprl to v Miinchnu tiskano, prav malo izvirno, a dovolj spretno in logično sestavljeno kompilacijo različnih grških, rimskih, srednjeveških in renesančnih piscev, je na prvi strani ugledal grafiko Wolfganga Killiana10. Mlad plemič, idealna slika tistega, za katerega se je Siezenheim trudil, je upodobljen na njej. Napravljen po precej skromni različici mode "rhingrave"11. Ograjen s plaščem, v črnem, nezapetem, kratkem suknjiču razprtih rokavov, preko katerega se z desne rame k levemu boku spušča bandelir, na njem pa pomaknjen nazaj visi meč, bolj statusni znak kot 6 7 8 9 10 • "...hab ich neben der lieben Geduld theils zu Linderung meiner erlittenen Schmerzen theils aber zu hinderbringung der sch- wermutigen Zeit manches Büchlein mercksamb durchblättert... und hieraus den bezuckerten Saft geistreicher Spruch und vor- träglicher Lehren nach der Art der klugen hönig=Vöglein... ei- frig gesambelt. Und obwohlen ich allerhand zeug oder Ma- terien angetroffen...so hat doch mit etlichmäliger ergreiffung der Feder meine zu der Liebst: und Edlen Jugendt sonderbahr tragende Zuneigung der Gewichts=Vorschlag erhalten " Kot v opombi 3. Ibidem. Ibidem. Ibidem. L Schiwiz von Schiwizhoffen, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Gört 1905, Str. 147. Wolfgang Killian (1581-1662), augsburiki slikar in bakrorezec. Glej: Allgemeine Deutsche Biographie 15, Leipzig 1882, str. 736. Za modo tistega časa glej A. Bai, Oblačilna kultura na Sloven- skem v 17. in 18. stoletju, Ljubljana 1992; A. Vriier: Noia v baroku na Slovenskem, Ljubljana 1993; F. Boucher, 20000 Years of Fashion, New York 1987, str. 257 in dalje. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE morilsko orožje. Snežnobelo srajco z ohlapnimi, v zapestju stisnjenimi rokavi nosi mladenič. Vrat mu oklepa padajoč, trd ovratnik "rabat". V skoraj kot krilo širokih, le z dvema pentljama okrašenih, malo nad kolena scgajočih hlačah, ki so modi dale ime, pokrit s črnim, polvisokim, operjenim klobukom, a brez čipk in ostalega Siezenheimu tako zoprnega, za mladega plemiča pa tako kvarnega lepotičja12, stoji pred nami na terasi, zgrajeni na višavi, od koder se odpira panoramski razgled. Toda mladeniča ne zanima pokrajina pod njim. Svoj zamišljeni obraz, obrobljen z dolgimi lasmi, ki se z naravno mehkobo kodrajo vse tja do ramen, je obrnil proti nebu. Tam pa, glej! Trije zaobljeni krilatci veselih obrazov se spreletavajo. Frfotajo s perotmi in prožijo proti njemu v rezljan okvir vdelano zrcalo. Zrcalo, luksuz v plemiških domovih13. Zrcalo, predmet, skozi katerega, če si Alica, prideš v hišo za ogledalom, srečaš tam Ccpetina, Cepetaja, Belo kraljico, Črnega viteza ali Leva14, če pa nisi, srečaš v njem samega sebe, se opazuješ, sprašuješ in popravljaš. "Zrcalce, zrcalce na steni, povej...!" In takšno do visokega sijaja zloščeno zrcalo bodi mlademu plemiču Siezenheimova knjiga. V tej knjigi-zrcalu bodo on, a tudi njegovi starši, ki so zlasti za njegovo vzgojo v otroških letih najbolj odgovorni, našli rešitve in napotke za celo vrsto stvari. Siezenheim razpravlja o vsem. O vplivu zvezd na otrokova nagnjenja in o tem, kako ta nagnjenja spoznati. O dojenju in merilih za izbor dojilje, če plemiška mati sama - kakšna škoda, pravi Siezen- heim - nima svojega mleka. O dobrih navadah, ki naj bodo mlademu plemiču privzgojene: strahu božjem, sramežljivosti, vljudnih manirah in kretnjah, delav- nosti in pogumu. O kazni in nagradi. O škodljivosti brezdelja in pomembnosti izobrazbe. O posameznih telesnih delih ter pomenljivosti njihovega izgleda ali o koristi potovanj in nevarnostih, ki prežijo v tujih deželah. Siezenheim spremlja plemiškega mladeniča od spočetja preko otroštva vse tja do dvajsetega leta starosti in čez. Med veščinami in spretnostmi, ki jim uglajen mlad mož mora biti kos pa je tudi sukanje jedilnega pribora in obnašanje pri mizi. Saj, ali ni neki zdaj med zaprašeno šaro zavrženi mož s košato belo brado in dolgimi lasmi pred več kot 130 leti zapisal vrstice, ki naj bodo na tem mestu navedene zgolj v spomin na njegovo nekdanjo slavo, ko je bil izhodišče in referenca večine družboslovnih razprav na Slovenskem: "Lakota je lakota; toda lakota, ki golta surovo meso s pomočjo petih prstov, je druga lakota kot tista, ki jo zadovoljujemo s kuhanim mesom, ki ga jemo z nožem in vilico"15. >'<£ E V v JLV M 75. •_i»fiu-[y>j,r [UUgtj f^MMhj yfr i Eft Convcntüs FF. Eremite DHcalc. S. P. Augußini.ad S.Joicphum. Labari. Prva stran Siezenheimove knjige Izhodišče Siezcnheimovega normiranja vedenja pri mizi je ugotovitev, da se pri pojedinah dogajajo številne grobosti. Zaradi storjenih nerodnosti pri jedi se mora tako marsikdo od udeležencev kakšne gostije lepo molče sprijazniti z vzdevkom klada ali neote- sanec16. Kot didaktično ponazorilo, ki naj bralca za problem napravi občutljivega, služi Siezenheimu nekoč prebrana zgodba o takem grobijanu, ki je prišel v goste k nekemu gospodu Janu Duši. Sedel je ta tip zraven gospoda von Müllna. Ni ga poznal, zato je kar preko mize vprašal gostitelja, kdo da je ta človek in pri tem s prsti kazal na svojega soseda. Ker je le-ta opazil, da teče beseda o njem, je hotel gostitelj sramoto omiliti in obrniti pozornost neslancža na pašteto na mizi ter z mislijo, da ga bo utišal, rekel: "Jej artocreas. To je pašteta". Komaj pa besede dobro izusti, poda omenjeni gimpelj gospodu von Müllnu kozarec vina rekoč: "Na vaše gospostvo 12 Siezenheim, n. d., str. 252, 311 in dalje. 13 14 V kranjskih plemilkih zapuščinskih inventarjih, ki so nastali v letih 1651-60 najdemo ogledala le v 17,6% inventarjev. Glej L Caroll, Alica v ogledalu, Ljubljana 1978. 15 MEID IV, str. 23. Siezenheim, n. d., str. 272. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE napijam, gospod Artocreas!". Izrečena napitnica je nato povzročilo splošen posmeh17. Že iz te uvodno motivacijske zgodbe so kon- kretno razvidni nekateri prekrški pravil in sankcije, ki so zadele o lepem vedenju za mizo nepoučenega nesrečnika. Kazati s prstom na prisotnega in govoriti o njem ter ne poznati jedi in to nespretno pokazati celemu omizju so prekrški. Kretnje, besede in neved- nost. Sankcije pa so posmeh in žaljivi vzdevki. "Gimpel", "der grobe Knopf, "Schmecksbrätlein", "Kornhammer" ali "Schulfuchs" vzbujajo neprijeten in osebno integriteto ogrožajoč občutek sramu. Prav ponotranjenje tega občutka in strah pred njegovim doživljanjem v javnosti naj bo mehanizem, ki naj prepreči neustrezno vedenje. Po tem, ko Siezenheim opiše navedeni negativni zgled, začne ukazovati. Eno za drugo natrese celo vrsto zapovedi in prepovedi. Vse so usmerjene v reduciranje, zadrževanje in prikrivanje razpoloženja, kretenj, želja, občutkov, dotikov, pogledov in misli. Začenjajo se, preden je jed postavljena na mizo, saj je že tedaj z dušo in s telesom treba nekaj postoriti. Treba si je umiti roke in izreči Bogu zahvalo ter ga prositi za blagoslov. Treba je sesti za mizo, ki ni samo uporabna ravna plošča na podstavku, ampak družbeno razčlenjen prostor z različno vrednotenimi pozicijami, kamor gostje sedajo po določenem vrst- nem redu in pod določenimi pogoji. Na častno mesto, žal ga Siezenheim ne opredeli, plemiški mladec ne sme sesti brez povabila18. Če pa je povabljen, naj povabilo sprva prijazno odkloni, sprejme pa le, če je mišljeno resno. A tudi tedaj predvsem zato, da ne bo dajal vtis trmastega posebneža: "...če te pa tja zares posadijo, sprejmi to z vljudnostjo, da ne boš veljal za svojeglavca"19. Siezenheimova navodila v zvezi s častnim mestom kažejo, da pri obnašanju za mizo ne gre le za hlinjenje gosta, ki mora zaradi vljudnosti povabilo na častni prostor najprej odbiti, tudi če si tam želi sedeti. Hlinjenje je lahko tudi del gosti- teljeve taktike. Povabilo na častno mesto, kakor vidimo, ni nujno mišljeno resno. Opraviti imamo torej z dvojnim pretvarjanjem in na to igro, da imajo namreč besede poleg denotativne tudi konotativno raven in lahko hkrati pomenijo več in manj kot obsega njihovo osnovno semantično polje, na to igro mora biti mlad mož plemiškega stanu pripravljen in zanjo primerno izurjen. Preden sede k mizi mora 18 „n 17 Ibidem. Za besedo artocreas, ki pomeni jed iz kruha in mesa glej Ausfiihrliches lateinisch-deutsches Handwärterbuch, Leipzig 1879, str. 562. "Besitze nit für dich seibist das erst und ehrlichste Orth der Tafel...''Siezenheim, n. d., str. 273. "...wirst du aber ernstlich dahin gestellt nimb es mit höfflichkeit an damit du nicht för eigensinnig gehallen werdest". Isto, str. 274. mladenič uravnati tudi svoje razpoloženje. Veselost, a ne predrznost, je zaželjena, žalost in težke misli pa naj spere tista voda, s katero si je bil umil roke20. Umirjene volje naj bo torej, tako da v družbi ne bo izstopal. Ko je plemič za mizo, se prepovedi in zapovedi nanašajo na posamezne dele telesa in držo oziroma kretnje, ki jih je z njimi moč početi. Siezenheim normira držo rok, komolcev, prstov, nog in glave. Roke je treba spodobno držati na mizi, nikakor pa jih ne prekrižati, držati v naročju ali celo na krožniku. Prav tako si z rokami ni dovoljeno brisati ust. Za to naj se uporablja serveta. Komolci na mizi nimajo kaj iskati. Prepovedano je vrteti prste, jih uporabljati za seganje po sol v solnico, z njimi lomiti kruh ali jih oblizovati. Noge pri mizi ne smejo biti vržene ena čez drugo in gost z njimi ne sme mahedrati. Za mizo je treba sedeti razoglav. Le če je to v deželi v navadi, ali je gost izrecno pozvan, lahko obdrži pokrivalo. Prav tako nespodobno je praskanje po glavi ali brskanje po zobeh21. Naslednja skupina prepovedi se dotika zadržanost pri sami jedi in pitju. Pravilo je zmernost, saj trije požirki pri obroku mlademu plemiču zadoščajo. Zmernost je utemeljena s fizio- loškimi in medicinskimi razlogi. S prvim požirkom je pogašena žeja, drugi navlaži zalogaje hrane, tretji krepi kri. Kadar pa mladenič pije, ne sme nagibati glave daleč nazaj. Kakor pri sedanju za mizo je treba počakati tudi pri serviranju jedil. Plemiču se ne spodobi planiti po hrani, počaka naj, da mu jo ponudijo. Nikar naj ne je hlastno, temveč naj od časa do časa napravi odmor, spregovori kaj pametnega ali prisluhne temu, kar gostje govorijo in se pri tem prijazno smehlja22. Nadaljna pravila lepega vedenja pri jedi zadevajo odnose med sedečimi za mizo. Nekatera zmanjšujejo možnost intimnih telesnih stikov med gosti. Plemič ne sme prijemati jedi kar povprek, pomakati v omako zalogaja, ki gaje že imel v ustih, ali tak na pol pojeden kos ponuditi komu drugemu. Prav tako ni dovoljeno ponovno vzeti že odložen objeden kos hrane ali obglodano kost. Omejevanje dotikov pa se ne nanaša samo na bolj ali manj intimne telesne stike. Izriniti je treba tudi odvečne, radovedne poglede in vizualizacijo ostalih pri mizi prisotnih oseb: "Ne glej nikogar, kaj in kako je...", zapiše Siezenheim23. Druga pravila urejujejo določeno enakopravnost med njimi, enakopravnost, ki temelji na slučaju razporeditve jedi v skledi. Ni namreč dovoljeno obračati sklede in na ta način prav 20 "Demnach gleich wie man bey denen Gesellschaften frölich doch nicht frech sein solle: Also muss Ungleichen durch das genommene handwasser...aller schwerer Muth und Trawrigkeit hinwegwaschen werden". Isto, str. 273. 21 Isto, str. 274, 276. 22 ¡sto. str. 274. 275. Glej tudi sliko 2. 21 J "Siehe niemand inständig an was und wie er esse". Isto, str. 276. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE predse spraviti najboljši kos. Prav tako ni spodobno nastavljati krožnika, kadar razkosavajo pečenko, temveč je treba počakati na ustrezen poziv. Tudi gledati druge, kaj in kako jedo ali pijejo, ni spodobno. Brzdati pa je treba še radovednost in se vzdržati pogledov proti kuhinji z namenom ugotoviti, kaj bo na mizo še prišlo24. O odnosu do gostitelja pa govori Siezenheim, ko pravi, da naj se povabljenec nespametno ne zmrduje nad prinesenimi jedrni, a tudi hvali naj jih ne preveč, kajti prevelika hvala je neokusna. Če gostu kakšna ponujena jed ni po volji, je ne sme odkloniti z besedami, da je ne mara. Naj- prej naj se vljudno zahvali, ob vztrajanju pa se opraviči, da mu ne dene dobro25. Med spretnostmi, ki so za mladega plemiča nujne, je znanje razkosa- vanja. Kajti zajca ne razrežeš enako kot kopuna in jerebice ne tako kot vestfalsko šunko26. 274 Hnttttr SfhnT. «m/battrit bit nicht für ei^mfmni«, stfjftíttit teff« Ufi. ©ict bu/fo balte bestie J^ánbc |îtrfarobrtuf^ fcemíifch / nicht ùbtrcimuibtr / »«Mr euff bent seller / ••« in b«r6d)ofj. 3i3irff bit §ít|j nid)» «mcnúbtrbtnanbem/fcbUnbtrt auch nicht bar* mit/ aie ob Mi TOoltci? tue J?unt>c aufstellten. Sabre niittmitbie^nSiiMernmbaeealiifalj/fotibcm gebrauche Nd) befi 3)ic|Tcr*. i••• ben client««/« nicf)t miff bi< ìafcl / auff brtf ••• mebt fđ^t / ber íDrcfcíjer •• t lieft múb ^cacbctr/ weil « (tinto $lo 5(IiM|icit(apt- @!Ptnicìi(ju ¿ifcb/mitbebecftcìn J^aupt/ esfew oanii befj iau• ©ebrauch / ob« in ívtrtí es íiitfjiin «icbciífeit. S«nse nicht «f.* fdjiemb • (gfftii niit 'fctm žruncf añ / bann t* «jl »ntóbfich / »ne ber ©cfttiibbtit febábíteh. 3tft bic@y«i{j»orl)inab/ wtbwifch • ••••• nfdj* «n bit J£)anb / ober «žrmtl / fenbtrn an baci £tfch* fajílet / t^tnbtr bu trinciti?. ©ibt im Srincfti» nicht anbtrt an 1 ober fegt btn .Sîopjf nidjt binber« ftch refe bit ©ing. îrincfc nicht jiibtgitria, /jiu «Mitu ou 3"••""3 •<9 ttiitr íScabíjtic/ubtr bici)* mal nicht trincftn fotti iöcrtrfte Sriintf (¿fc&c ben ¡öur|l / ber anoeie btftuchtt »nb fcfjitiniat bit 6pci|j/ ber Dritte aber »••••••• »nb fíárcte bai ©cblút. Verbrich baä îSrobt nicht mit ben $m* gern/ fonberii fcfintift •• trbaríteb. îmteft bat 2t«3cbiíVtn nicht »ibtrin bit Ç&rûi>t/ bann «lift" «Ô.iivnfch.