KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino ''iz zgodovine primorske'' letnik 37^ štJ-2 ^ leto 1989 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 LETNO KAZALO AVTORSKO KAZALO članki in razprave l^/asta Bel/ram: Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti) — 108—116 Elica Bollin-Tome: Arheološke najdbe na morskem dnu slo- venske obale — 6—16 Flavi/ Bonin: Izvoz vina iz Pirana v letih 1750—1780 — 49-52 Vilma Brodnik: Preskrba beguncev in vojnih ujetnikov v Ljubljani med prvo svetovno vojno — 226—230 Vesna Bučič: Ljubljanski urarji v 18. stoletju — 177—186 Zvona Ciglič: Socerb — 102—107 Darko Darovec: Obrambna organizacija komuna Koper pod Benefani — 27—37 Marjan Drnovšek: Prispevek k zgodovini izseljevanja iz Gorenjske pred prvo svetovno vojno s posebnim poudar- kom na Škofji Loki — 203—218 Ferdo Gestrin: Pomorski promet v Trstu leta 1760 — 46—49 Boris Goleč: Tržaški in ljubljanski najdenčki v Kumljanskih hribih — 192—202 France Golob: Grafična upodobitev »Zerkveno shegnanje per Svetim Roku nad Ljublano« — 258—263 Metka Gomhač: Poverjeništvo Pokrajinskega narodno- osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst 1945—1947 — 116—123 Slane Granda: Prepir o nacionalni in državnopravni pri- padnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49 — 66—75 Igor Grdina: Podoba Žida v slovenski literaturi — 267—277 Eva Holz: Istrske zdrahe ob koncu 18. stoletja — 66—75 Marko Kambič: Kolesarski red za mesto Ljubljano — 218-225 Tone Knez: Grobovi halštatskih aristokratov v Novem me- stu — 166—168 Vilma Krapez — Ljuba Vrabec: Bibliografsko kazalo raz- prav, člankov in slik o južni Primorski v Kroniki od 1953 do 1988 — 143—150 Duša Krnel-Umek: Bibliografija sodelavcev projekta Kul- tura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre 1957-1987 - 151-156 Žarko Lazarevič: Zadolževanje kmetov v katastrski občini Dol pri Ljubljani po zemljiški knjigi v letih 1918—1941 — 231—237 Branko Marušič: Zgodovina in zgodovinska veda ob sloven- ski zahodni meji v letu 1988 — 139—142 Gorazd Marušič: Koper v času Napoleona 1805/6—1813 — 58-66 Jelka Melik: Orjunaši na sodišču: 247—253 Drja Mihelič: K osvetlitvi nekaterih votlih mer srednjeve- škega Pirana — 22—26 Darko Ogrin: Iz življenja komuna v Bezovici — 96—101 , Amalia Petronio: Caratteristiche fondamentali della na- zionalita Italiana nella Repubblica socialista di Jugoslavia e Slovenia — 135—139 Boris Rozman: Gradnja kopališča Športnega kluba Ilirija — 253—258 Sandi Sitar: Leonardovo goriško jezero — 169—172 Marko Stokin: Severozahodna Istra v 1. stoletju pred našim štetjem — 21 Branko Šuštar: Jos. Bertok — Kronika dvorazredne ljudske šole na Spodnjih Škofijah (Gradivo za podobo Škofij in Plavij v Slovenski Istri 1900—1913 — 76—96 Nadja Terčon: Razvoj industrijskega ribištva na slovenski obali 1945—1959 — 123—134 Vlado Valencia: Steklarni v Zagorju — 186—191 Anka Vidovič-Miklavčič: Vloga in organizacijski razvoj Zveze absolventov kmetijskih šol in Zveze absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol na Slovenskem v zadnjem desetletju stare Jugoslavije — 238—247 Andrej Vovko: Izseljensko vprašanje v koledarjih Družbe sv. Cirila in Metoda — 278—286 Andreja Vrišer: Noša na dornavskih tapetah — 263—266 Salvator žitko: Koprski obzidni pas in mestni tloris na karti Giacoma Fina iz leta 1619 — 37—45 Majda Žonlar: Poštni promet čez Gorenjsko na Koroško do začetka 19. stoletja — 172—177 Matej Župančič: Prispevek k topografiji obale Miljskega polotoka — 16—20 zapiski in gradivo Božo Benedik: Jakob Žumer — župan v Gorjah — 309—311 Marinka Draiumerič: Belokranjci — vojaki v 1. svetovni vojni — 304—308 Tatjana Hojan: Nekaj dokumentov ob stoletnici ustanovit- ve Zveze slovenskih učiteljskih društev — 301—303 Eva Holz: Zgodovina družine Luckmann — 290—301 Nada Morato: Albucan in Korte — 287—289 iz starih fotografskih albumov Sergej Vrišer: Fotografije iz življenja generala Rudolfa Mai- stra — 312—314 delo naših zavodov in društev Darko Darovec: Stari statuti Kopra, Izole in Pirana, Razstava Pokrajinskega arhiva Koper, Koper 1988 — 158—160 Mojca Ravnik: Razstava Sečoveljske soline včeraj—da- nes—jutri, Piran, Pomorski muzej Sergej Mašera 1987 — 157—158 Salvator Žitko in Darko Darovec: Ustanavljamo primorsko zgodovinsko društvo — 157 Majda Žontar: Razstava Gradovi na območju Kranja — 315 Majda Žontar: Razstava Iz zgodovine osnovne šole v Kro- pi — 316—317 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 posveti in zborovanja Jasna Horvat: Zgodovina denarstva in bančništva na Slo- venskem — 318—319 Branko Šuštar: Posvetovanje »Zgodovina šolstva in prosve- te v Istri« — 320 jubileji Stane Granda: Visok življenjski jubilej Draga Musica — 321-322 Boia Otorepec: Dr. Sergij Vilfan — sedemdesetletnik — 322 Tone Pavček: Ob devetdesetletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana — 323—325 Peter Ribnikar: Ema Umek — jubilantka — 323—325 in memoriam Ema Umek: Majda Smole — 328 nove publikacije Janez Kopač: Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898—1988), 161. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spome- niki Slovenije, Maribor 1988, 59. str. (Marjan Drnovšek) — 338—339 Vlado Valenčič: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen, Znanstveni tisk in Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave št. 9, Partizanska knjiga, Ljubljana 1989, 260 str. {Marjan Drnovšek) — 343—344 Fotoalbum izseljencev iz Benečije, S študijami o posamez- nih migracijskih obdobjih. Trst 1986, 177 str. (Metka Gombač) — 334—355 Trst 1941 — 1947: Od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe, Koper 1988, 253 str. (Metka Gom- bač) - 335-336 Andreina Jejčič: Slovanska tiskana beseda v tiskarnah na Primorskem 1607—1918 (bibliografija). Nova Gorica 1989, 181 str. (Tatjana Hojan) — 164—165 Maja Žvanut: Knjige iz 16. stoletja v knjižnici Narodnega muzeja. Die Bücher des 16. Jahrhunderts in der Biblio- thek des Nationalmuseums, Situla 27, Ljubljana 1988, 108 Str. (Eva Holz) — 333—334 Branko Božič: Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941, Ljub- ljana 1988, 297 str. (Olga JanSa-Zorn) — 338 Marija in Mihael Petek: Kronika župnije Tržič ob 150. let- nici posvečenja župne cerkve, Tržič 1988, 141 str. (Ja- nez Kopač) — 339—340 Franc Puhar: Obrtništvo v Kranju od rokodelskih cehov do danes, Kranj 1988, 97 str. (Janez Kopač) — 342—343 Zbornik ob devetdesetletnici Zgodovinskega arhiva Ljub- ljana, Gradivo in razprave št. 8, Ljubljana 1988, 254 str. (Janez Kopač) — 340—342 Miroslav Pahor-Janez Šumrada: Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Viri za zgodovino Slovencev, knji- ga deseta, SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 1987, I in II (XCVIII + 852) (Dušan Kos) — 161 — 162 Julij Titi: Vodni mlini v Slovenski Istri, Založba Lipa, Koper 1988, 163 str. (Gorazd Marušič) — 163—164 J. Lucie: Spisi dubrovačke kancelarije III, Zapisi notara Tomazina de Savere 1284—1286, Diversa cancelariae II (1284—1286), Zapisi notara Aca de Titullo 1295—1297, Diversa cancelariae III (1295—1297), Monumenta his- torica ragusina III, Zagreb 1988, 394 str. (Darja Mihelič) - 331-332 Zgodovina Cerkve 1. Od začetkov do Gregorja Velikega, Ljubljana 1988, 525 str. (Vinko Rajšp) — 328—330 Ormoški zbornik III. (Kristina Samperl-Piirf;) — 336—338 Albert Pucar: Padna, Koper 1986, 54 str.; Nada Morato: Korte (Dvori), Ljubljana 1989, 80 str. (Branko Šuštar) — 165 Smlednik: Kako so živeli: (Žvljenje v Smledniku in okolici med obema vojnama), Smlednik 1989, 40 str. (Branko Šuštar) — 339 Marijan Zadnikar: Hrastovlje, Romanska arhitektura in gotske freske. Družina, Ljubljana 1988, 198 str. (Andrej Vovko) — 164 Franjo Baš: Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Izbrani zgodovinski spisi, Zbirka Documenta et studia historiae recentioris (VIII), Založba Obzorja, Maribor 1989 (Mavricij Zgonik) — 333 uvodi Ob primorski številki Kronike (Marjan Drnovšek—Stane Granda) — 5 letno kazalo Kronika 37/1989 — izvlečki Izvlečki iz rubrik »Članki in razprave« in »Zapiski in gradi- vo«. Kronika 37/1989 — I— KAZALO SLIK , pokrajine, gradovi, naselja, objekti j J Ostanki rimskega pristanišča v Simonovem zalivu — 8 j Temelj pomola rimskega pristanišča v Simonovem zalivu — 9 j Temelj rimske stavbe ob vzhodni obali Simonovega zali- i va — 10 Zid v Viližanu — 11 Momjan — razvaline gradu — 28 Podpeč — Pogled s Kraškega roba na Bržanijo — 29 Trdnjava Pietra Pelose pri Buzetu — 30 i Glem — ostanki kaštela — 34 .i Šolsko poslopje na Plavjah (1989) — 81 ; Staro šolsko poslopje na Spodnjih Škofijah (1989) — 82 ; Cerkev Device Marije na Zvročku ob izviru Rižane — 99 '. Vas Socerb pozimi 1986, pogled z gradu — 102 Socerb pozimi, pogled na grad — 104 Prizor iz grajske okolice — 105 j Tovarna Ampelea s svojo ribiško floto v letih 1943—1945 ; - 124 Tovarna Arrigoni, delavke delajo na prostem — 125 ' Tovarna Arrigoni v letih 1955/56, zorenje slanih rib v lese- i nih sodih — 127 ; Tovarna Ex Ampelea leta 1950, prostor za sušenje sardel i - 129 ¦ kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 Ribiča, v ozadju tovarna Arrigoni (leto 1948) — 131 Tovarna De Langl de — verjetno še pred letom 1945, slane sardele na »šala muri«, delavke so bose, delajo na pro- stem — 132 F. Runk — g. Posli: Stirivprežna poštna kočija na ljubeljski cesti, v ozadju ljubeljski prelaz; barvna grafika iz ok. leta 1800 — 173 Razingerjeva hiša v Podkorenu, kjer je bila do leta 1878 poštna postaja — 174 Mestna ura urarja Baltazarja Hofmanna iz leta 1718 na stol- piču ljubljanske mestne hiše (detajl kolorirane perorisbe iz 1812 v Grafičnem kabinetu Narodnega muzeja v Ljub- ljani) — 181 Steklarna v Hrastniku (razglednica) — 190 Jesenice, železniška postaja (okoli 1910) — 203 Posredovalnica za delo v New Yorku, pred 1914 — 215 Grad Grm (po Valvasorju) — 239 Grad Grm iz prvih let Kmetijske šole — 244 Veliko Ljubljančanov se je v prostem času namakalo na Spici — 254 Najstarejši bazen Kolezija v Ljubljani — odprt že leta 1878 254 Potem ko je dr. Puc krstil kopališče, se je 24 plavalk in 24 plavalcev pognalo v vodo — 256 Kopališče danes (marec 1989) pogled s hotela Lev — 257 Grafična upodobitev »Zerkveno shegnanje per svetim Roku nad Ljublano« (sliki I in II) — 260 Grafična upodobitev »Zerkveno shegnanje per svetim Roku nad Ljublano« (slika III) — 261 Pogled na Korte s Kortine — 289 Spodnji del vasi je na grebenu, kjer je prostora za niz hiš ob edini ulici — 289 Žumrova hiša v Gorjah — 311 Stara in nova šola v Kropi — 317 načrti in zemljevidi Podvodni objekti v Jernejevem zalivu — 19 Miljski polotok — arheološka najdišča — med 20 in 21 Severozahodna Istra v 1. stoletju pred našim štetjem — 21 Beneška Istra — 32 Akvarelirana risba Kopra, nastala 1619 — 38 Načrt Kopra iz 1619 — 40 Načrt dela obzidnega pasu Kopra — 43 Istra v prvi polovici 19. stoletja — 55 Skica področja Škofij in Plavij z okolico, stanje okoli leta 1910 — 79 Leonardova skica Vipave ob izlivu v Sočo — 169 S. Sitar—P. Svetnik: Poskus lokacije Leonardovega projek- ta protiturške vodne zapore na Soči—Vipavi — 171 Situacija športnega kopališča ŠK Ilirije — Ljubljana — 255 preglednice Življenjske poti najdenčkov — 199 Seznam izseljencev iz Škofje Loke 1893—1914 — 213—214 osebe Portret odvetnika Angela Calafatija — 63 Josip Bertok 1882— 1921, učitelj na Spodnjih Škofijah — 77 Učenci šole na Škofijah z učiteljem o. 1917 — 85 Slovenski učitelji v koprskem okraju, 1912 — 89 Apolonija Argento kot dekle pred 1. 1873 — 195 Tovarnar Albert Zeschko, okoli 1880 — 221 Klub slovenskih biciklistov Ljubljana — 223 Italijanski vojni ujetniki v Ljubljani — 229 Del slovenskih udeležencev kongresa Orjune 1925. leta v Beogradu na izletu v Zemunu — 249 Plemiška družba v sodobnih in fantazijskih oblačilih, sreda 18. stoletja — 264 Harlekin — 265 Galantna scena: Ženska v ogrinjalu tipa Adrienne in moški v fantazijskem kostumu — 266 Župan Jakob Žumer — 309 Fotografije iz življenja generala Rudolfa Maistra — 313 Drago Mušič — 321 Vlado Valenčič, Sergij Vilfan in Božo Otorepec v magistral- ni dvorani v Ljubljani, novembra 1988 — 326 predmeti Arheološke najdbe iz Fižin pri Portorožu — 12—14 Škontrini — 97 Bezoviški komunski kamen za olje — 100 Kratek zakrivljen meč-mahaira v leseni nožnici z bronastim okovjem halštatskega aristokrata (okoli 700 pred n. št.). Novo mesto — Kapiteljska njiva — 167 Bronasti prsni oklep halštatskega kneza iz gomile v Kandiji (konec 7. stol. pred n.št.) — 167 Bronasta čelada negovskega tipa iz groba halštatskega kne- za v Kandiji (konec 7. stol. pred n.št.) — 168 Potovalna žepna ura graško-ljubljanskega urarja Johanna Georga Glässla, okrog 1720 — 179 Ročna ura Baltazarja Hofmanna, datirana 1746 — 182 Tabernakljasta ura Ignacija Hofmanna, okrog 1760—1770 - 182 Tabernakljasta ura Johanna Georga Wiedermanna, okrog 1770—1780 — 184 Tabernakljasta ura Andreja Zupančiča, zadnja četrtina 18. stoletja — 184 tiski in arhivski dokumenti Oda Angelu Calafatiju — 60 Društvo za nemško ladjevje — 69 Podpisniki protesta zoper koprskega poslanca dr. Mado- nizzo — 74 Naslovni list Kronike dvorazredne ljudske šole na Spodnjih Škofijah — 76 Iz kronike: statistični pregled s podpisom Jos. Bertoka ob koncu vpisa v šolskem letu 1907—08 — 83 Šolsko naznanilo plavske šole 1917—18 — 86 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 Vabilo na veselico društva »Istrski Grmič« na Sp. Škofijah, 1908 — 87 Dovoljenje za izselitev, 1915 — 212 Cenik prevozov v Ameriko, 1905 — 216 Seznam delegatov ptujskega učiteljskega društva za občni zbor Zveze — 302 drugo Vagon družbe Compagnie Transatlantique (Bale—Le Havre —New York) — 208 V enem največjih evropskih izseljenskih pristanišč Le Havru so vlaki pripeljali izseljence prav do pomolov — 280 Jedilnica za izseljence na »Otok solz« — Ellis Islandu v obdobju viška doseljevanja v ZDA — 284 Razstava Gradovi na območju Kranja v galeriji Mestne hiše v Kranju — 315 Kmeiica iz koprske okolice. 19. stoletje (iz: Avstro-Ogrska monarhija v besedi in sliki. Dunaj 1891) i UDK UDC 949.712(-2)(05) YU ISSN 0023^923 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXXVII 1989 i IZDAJA IN ZALAGA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUSTEV SLOVENIJE SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA Izdajateljski svet: Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin (predsednik). Metka Gombač, Nada Holynski, dr. Olga Janša-Zorn. dr. Jože Koropec, Janez Kos. Antoša Leskovec, dr. Božo Otorepec, Slavica Pavlic, Marija Sernoder, dr. Mirko Stiplovšek. Prvenka Turk. Uredniški odbor: France Dobrovoljc (lektor). Marjan Drnovšek (glavni urednik), dr. Tone Ferenc. dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zorn, Janez Kopač. dr. Božo Otorepec. Peter Stres, Kristina Samperl-Purg, dr. Zmago Smitek. Boris Goleč (tehnični urednik), dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec — Opremil: Julijan Miklavčič — Prevodi: Liljana Znidaršič — Bibliografska obdelava: Martin Grum — Uredništvo: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27; uprava: Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino. Aškerčeva 12, Ljubljana — Sofinancirata Raziskovalna in Kalturna. skupnost Slovenije — Tisk: tiskarna Pleško. /^i Im •V''' KROMKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino A magazine for Slovene Local History 37. letnik Ljubljana 1989 številka 1—2 Članki in razprave articles and treatises Elica Boltin-Tome: Arheološke najdbe na morskem dnu slovenske obale................... 6—16 I reperti archeologici sul fondale marino della costiera slovena Matej Župančič: Prisf)evek k topografiji obale Mi- Ijskega polotoka..................... 16—20 Un apporto alla topografia della costa sulla penisola mug- gesana Marko Stokin: Severozahodna Istra v 1. stoletju pred našim štetjem............................21 L'Istria nordoccidentale nel 1. secolo avanti Cristo Darja Mihelič: K osvetlitvi nekaterih votlih mer sred- njeveškega Pirana....................22—26 Per chiarire alcune misure di capacita della Pirano medie- vale Darko Darovec: Obrambna organizacija komuna Koper pod Benečani..................27—37 L'organizzazione difensiva del comune di Capodistria sotto i Veneziani Salvator Žitko: Koprski obzidni pas in mestni tloris na karti Giacoma Fina iz leta 1619......37—45 La cinta muraria di Capodistria e la pianta della citta nella cana di Giacomo Fino del 1619 Ferdo Gestrin: Pomorski promet v Trstu leta 1760................................ 46—49 Trieste ed il suo traffico marittimo nel 1760 Flavij Benin: Izvoz vina iz Pirana v letih 1750— 1780................................ 49-52 Exportazione del vino da Pirano negli anni 1750—1780 Eva Holz: Istrske zdrahe ob koncu 18. stoletja............................. 52—58 Le dispute istriane allo fine del XVIII o secolo Gorazd Marušič: Koper v času Napoleona 1805/6— 1813................................58—66 Capodistria aH' epoca di Napoleone 1805/6—1813 Stane Granda: Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49............................. 66—75 La disputa suli appartenenza nazionale e giuridico-statale dell Istria nell annata rivoluzionaria 1848/49 Branko Šuštar: Jos. Bertok — Kronika dvorazredne ljudske šole na Spodnjih Škofijah (Gradivo za po- dobo Škofij in Plavij v Slovenski Istri 1900— 1913................................76—96 Josip Benok — La cronaca della scuola elementare a Spodnje Škofije (Scoffie di Sotto). Una tema preparativa per dare un imagine di Škofije e Plavje nell Istria slovena Darko Ogrin: Iz življenja komuna v Bezovici........................... 96—101 Dalla vita del comune a Bezovica Zvowff Og/(<5: Socerb..................102—107 San Servolo Vlasta Beltram: Povojni razvoj slovenske Istre — Koprski okraj 1945—1947 (s poudarkom na delo- vanju organov ljudske oblasti)........108—116 Lo sviluppo della Istria slovena nel dopoguerra — il di- stretto di Capodistria 1945—1947 (con il accento sul fun- zionamento del organismi del potere popolare) Metka Gombač: Poverjeništvo Pokrajinskega na- rodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Pri- morje in Trst 1945—1947 ............ 116—123 II commissariato del Comitato regionale di liberazione nazionale per il Litorale sloveno e Trieste 1945—1947 Nadja Terčon: Razvoj industrijskega ribištva na slo- venski obali 1945—1959............. 123—134 Lo sviluppo della pescicultura industriale sulla costiera slovena negli anni 1945—1959 Amalia Petronio: Caratteristiche fondamentali della nazionalita Italiana nella Repubblica socialista di Jugoslavia e Slovenia............. 135—139 Značilnosti italijanske narodnosti v SRS in SFRJ Branko Marušič: Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1988..... 139—142 La storia e la storiografia lungo il confine occidentale Sloveno nel anno 1988 Vilma Krapei—Ljuba Vrabec: Bibliografsko kazalo razprav, člankov in slik o južni Primorski v Kro- niki od 1953 do 1988................ 143—150 L'indice bibliografico dei trattati, articoli, e fotografie sul Littorale Sloveno del sud nella rivista storica Kronika dal 1953 al 1988 Duša Krnel-Umek: Bibliografija sodelavcev projek- ta Kultura narodnostno mešanega ozemlja sloven- ske Istre 1957—1987................ 151—156 Bibliografia dei collaboratori di progetto La cultura del territorio nazionalmente misto della Istria Slovena DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV NOTES ON THE ACTIVITY OF OUR INSTITUTES AND ASSOCIATIONS Salvator Žitko in Darko Darovec: Ustanavljamo primorsko zgodovinsko društvo........... 157 Mojca Ravnik: Razstava Sečoveljske soline včeraj— danes—jutri, Piran, Pomorski muzej Sergej Ma- šera 1987 .......................... 157—158 Darko Darovec: Stari statuti Kopra, Izola in Pirana Razstava Pokrajinskega arhiva Koper. Koper 1988 .............................. 158—160 NOVE PUBLIKACIJE NEW PUBLICATIONS Miroslav Pahor—Janez Šumrada: Statut piranskega komuna od 23. do 17. stoletja. Viri za zgodovino Slovencev, knjiga deseta, SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 1987, I in II (XCVIII +852) (Dušan Kos)..............................161 — 162 Julij Titi: Vodni mlini v Slovenski Istri. Založba Li- pa. Koper 1988, 163 str. (Gorazd Marušič).......................... 163—164 Marijan Zadnikar: Hrastovlje, Romanska arhitek- tura in gotske freske. Družine, Ljubljana 1988, 198 str. (Andrej Vovko).................. 164 Andreina Jejčič: Slovanska tiskana beseda v tiskar- nah na Primorskem 1607—1918 (bibliografija). Nova Gorica, 1989, 181 .str. (Tatjana Hojan)........................... 164—165 Albert Pucer: Padna, Koper 1986, 54 str.; Nada Mo- rato: Korte (Dvori), Ljubljana 1989, 80 str. (Bran- ko Šuštar).............................. 165 Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Marjan Drnovšek, odgovorni urednik mag. Stane Granda. Tehnični urednik Boris Goleč. Zunanja oprema Julijan Miklavčič. Upravnica časopisa Majda Čuden. Prevodi Breda Runtič-Peer (ital.). Cvetka Vode (angl.) Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč le s privolitvijo avtorja in uredništva ter navedbo vira. Ustanovitelj, izdajatelj in založnik: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino. Sofinancirata Raziskovalna Kulturna skupnost Slovenije. — Tisk: Tiskarna Pleško, Ljubljana — Uredništ- vo: Inštitut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU, Novi trg 4, 61000 Ljubljana (tel.: 061/331-021 int 77), uprava: Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 12/1, 61000 Ljubljana (tel.: 061/332-611 int 209). Prispevke za objavo pošiljajte na naslov uredništva, revijo pa lahko naročite na upravi. Tekoči račun: 50101-678-49040 (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 12, Ljubljana — za »Kroniko«). — Naročnina za leto 1989 znaša za posameznike 20.000 din, za ustanove 30.000 din. za študente 10.000 din in za upokojence 15.000 din. Višina naročnine velja do 30. 6. — Cena te številke je 8000 din. — Naklada 1300 izvodov. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 5 ob primorski Številki kronike po izidu 6.—7. številke zbornika za humanistične, naravoslovne in družboslovne raziskave slo- vensko morje in zaledje 1984. leta, je v znanstveni publicistiki na primorskem čutiti zatišje, ki posta- ja iz dneva v dan neprijetnejše. v teh letih se je namreč na tem ozemlju izoblikovala nova generacija kulturnih in znanstvenih delavcev, ki nujno potrebujejo možnost skupnega objavljanja svojih dosežkov. ni vseeno, kje izhajajo njihovi članki. prebivalstvo, ki seje po velikih migracijah v zad- njih desetletjih v veliki meri ustalilo, potrebuje za tesnejše zlitje z novim okoljem dodatno izobraževanje o splošnih in še posebej specifičnih potezah tamkajšnjega gospodarskega in kulturne- ga razvoja. kulturni in znanstveni delavci so jim dolžni pri tem pomagati, širša družbena skupnost pa mora ustvariti potrebne pogoje. kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino — besedo zgodovina je treba v tem primeru ra- zumeti v smislu obravnavanja vse naše preteklosti: gospodarske, socialne, politične in kulturne — ne želi in ne more nadomestiti zbornika slovensko morje in zaledje. tematska številka naše revije, kije nastala na pobudo primorskih kulturnih in znanstvenih delavcev, želi biti opozorilo in hkrati most k novi številki lokalnega zbornika. uredništvo je povabilo k sodelovanju vse tiste, ki se ukvarjajo s proučevanjem specifičnosti istrske kulturne dediščine. mnogi so obljubili svoje prispevke. ob izidu naše tematske številke pa pogrešamo številna znana imena. kronika jim ostaja tako kot doslej še na- prej odprta. v primernem trenutku smo pripravljeni našo tokratno akcijo tudi ponoviti. uredništvo kronike se javno zahvaljuje vsem sodelavcem. hvaležni smo tudi kulturnim in razi- skovalnim skupnostim obalnih občin, ki so nam pri realizaciji skupnega projekta finančno pomaga- le. prav posebej pa smo hvaležni tistim vodilnim delavcem lokalnih kulturnih institucij, zavodov in ustanov, ki vztrajajo pri zahtevah, da se njihovi sodelavci izkažejo tudi na raziskovalnem področju in jim pri tem pomagajo. le s skupnimi močmi bomo presegli dosedanje dokaj slabo poznavanje preteklosti naše primorske. marjan drnovšek stane granda 6 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 ČLANKI IN RAZPRAVE ARHEOLOŠKE NAJDBE NA MORSKEM DNU SLOVENSKE OBALE ELICA BOLTIN-TOME Dragocen delež k poznavanju najstarejše pomor- ske preteklosti našega obalnega območja prispevajo ¦ nedvomno tudi arheološke najdbe, odkrite na mor- ' skem dnu. Danes poznamo tudi pri nas osamljena' najdišča blizu obale ali globlje v notranjosti'' Tržaškega zaliva pa tudi najdišča, ki leže na morskem ' dnu neposredno ob obali. Slednja so lahko povezana 1 z naselbinskimi ostanki, ki leže neposredno ob mor- ski obali ali pa so ostanki samostojnih, nekdaj obi obali zgrajenih arhitektonskih objektov. Večina pod- - vodnih in obmorskih najdišč je šele evidentirana ali le deloma raziskana. Ker pa že sedanji podatki opozar- jajo na pomembno vlogo, ki so jo odigrala obmorska naselja ali postajališča pri razvoju pomorskega go- spodarstva tudi tega dela Istre, kličejo po nadaljnjih, vsekakor sistematičnih raziskavah. Slovenska istrska obala ali obala Slovenskega Pri- merja se razteza od Savudrije do Lazareta na jugo- slovansko—italijanski državni meji in meri po merit- vah katastrskega urada v Kopru komaj 46,6 km. Predstavlja le majhen del vzhodne obale Tržaškega zaliva z dokaj plitvim morskim dnom. Plitev je predvsem naš slovenski del, ki doseže največ 20 me- trov globine. Izobata 20 m .se zelo približa savudrij- skemu rtu, Rtu Madona v Piranu, Rtiču Ronek pri Strunjanu in Debelemu rtiču pri Ankaranu. Ta okle- pa osrednjo ravan Tržaškega zaliva in se polagoma dviga proti obaU. Zato sta Piranski in Koprski zaliv plitvejša. Njuna globina meri največ 18 m. Še plitvejši pa so manjši zalivi, ki se vrste vzdolž obale.^ Izjemo predstavljata le 34 m globoka podolgovata globel pri Rtu Madona in 36 m globoka manjša globel pod sa- vudrijskim rtom. Kot pravi A. Melik, predstavljata ozki globeli kotanji, ki se zajedata do 15 m globoko v sicer plitvo morsko dno.^ Kot ostali del istrske obale je tudi obala Slovenske- ga Primorja že od antike do danes spremenila svojo podobo. Po podatkih geomorfologov se je v tem času dvignila predvidoma 2 metra.' Prekrila je antično obalo in z njo vred tudi ostanke na morskem dnu oh- ranjenih objektov in temeljev zgradb, ki so stale ne- posredno ob obali. K spremembi obale pa je veliko pripomogel tudi človek, ki je dolga stoletja izkoriščal dobrine morja in zato nasilno posegal v obalo, ob ka- teri je gradil pristanišča, čolnarne, soline, ceste, ob naši obali pa je zgradil tudi železniški nasip. Marsikje so bili tako uničeni naši najstarejši pomniki preteklo- sti, mnoga za našo pomorsko preteklost zanimiva vprašanja bodo ostala zato za vedno neznana. S podvodnimi arheološkimi raziskavami je začel pi- ranski muzej že 1963. leta. S pomočjo potapljačev Društva za podvodne raziskave in športni ribolov je bil do 1982. leta pregledan 150—200 m širok pas ; morskega dna vzdolž obale od Portoroža do Kopra. Ista ekipa je opravila tudi začetna raziskovanja v Fižinah v Portorožu in Simonovem zalivu v Izoli. V teh žal kratkotrajnih akcijah so bila opravljena le naj- nujnejša dela, ki pa ,so dala tudi pobudo za sistemati- čna arheološka raziskovanja, ki so v Simonovem zali- • vu že v teku. V teku pa so še vedno topografske razi- skave na morskem dnu. Arheološko potapljaško eki- po že od 1983. leta vodi arheolog in tudi potapljač dr. Timotej Knific. Ta ekipa pa je pregledala obalni pas ; morskega dna od Kopra do Lazareta na jugoslovan- sko—italijanski državni meji in deloma tudi morsko dno Piranskega zaliva ter morsko dno med Piranom in Strunjanom. Po podatkih, ki so nam jih zapustili : starejši raziskovalci, predvsem A. Degrassi, ter rezul- \ tatov topografskih raziskovanj zadnjih 25 let, pozna- i mo ob naši obali razmeroma dosti podvodnih arheo- : loških lokalitet. Od Portoroža do Lazareta pri Anka- : ranu so omembe vredne Fižine v Portorožu, Simonov ; zaliv in Viližan v IzoU, Žusterna pri Kopru in Jerneje- j va draga v Ankaranu. Na tem mestu nameravam < predstaviti le Fižine, Simonov zaliv in Viližan v Izoli, ; to so najdišča, ki jih najbolj poznamo in so bila že ; podvržena vsaj zaščitnim raziskavam. FIŽINE v PORTOROŽU v majhnem zalivu neposredno ob skladišču soli v ! Fižinah v Portorožu so bili med topografskim pregle- ; dom morskega dna 1963. leta najdeni na morskem \ dnu ohranjeni ostanki 60—80 cm širokih temeljnih \ zidov. Zaradi urejevanja plaže na tem delu obale je i prišlo že 1964. leta do podvodnih zaščitnih raziskav. Opravila jih je potapljaška ekipa piranskega muzeja, ki jo je vodil preparator muzeja in potapljač Mišo j Husar. Kot morsko dno v tem zalivu je bil tudi zid ve- ¦ činoma prekrit z muljem, ki ga je uspelo potapljačem ; na več mestih odstraniti. Tako odkrit 65 m dolg zid poteka skoraj vzporedno z današnjo obalo, od katere je tudi 40 m oddaljen. Na obeh koncih se na ta glavni zid navezujeta krajša vzhodni in zahodni zid. Vsi trije zidovi obdajajo dokaj obsežen pravokotni prostor, ki se vleče proti obali. Kot kaže fragment glavnega zidu, so bili zidovi dokaj solidno grajeni. Ob notranji stra- ; ni prostora je bilo izkopanih 5 manjših sond, v kate- i rih je ležalo več manjših kosov grobe rimske kerami- i ke. V izkopu ob zunanji strani vzhodnega zidu so ležali kosi dveh rimskih amfor, na zunanji strani ju- govzhodnega vogala pa so bili najdeni v zemljo zabiti ostanki lesenih količkov, ki so po analizi iz murvinega lesa." KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 7 Ti, med raziskavami zabeleženi podatki nam o ob- jektu in njegovem prvotnem pomenu ne povedo veli- ko. Možno je, da so zidovi pripadali večjemu, dokaj obsežnemu objektu, ki je stal nekdaj neposredno ob obali. Možno pa je tudi, da so omejevali rob obale, ob kateri so pristajale tudi ladje. To misel narekujejo predvsem ostanki kolov, ki so bili zabiti v dno ob obali in so bili verjetno namenjeni za privezovanje la- dij. Bolj zgovorne kot arhitektonski ostanki pa so ke- ramične, čeprav večinoma slabo ohranjene najdbe. Odkritih je bilo vsega 36 delov rimskih amfor in dve celi amfori. Le bolje ohranjeni predmeti so predstav- ljeni na tabelah T. II, III in cevasta amfora na T. I. Pregled najdb: 1. Rimska amfora cevaste oblike iz svetlordeče pečene gli- ne. Sestavljena je iz več fragmentov (inv. §t. 607; T.I:6). 2. Iz več fragmentov rekonstruirana rimska amfora iz svetlordeče pečene gline (inv. št. 605; T.11:1). 3. Zgornji del rimske amfore iz svetlordeče pečene gline (inv. št. 601; T.II:2). 4. Dno rimske amfore iz svetlordeče pečene gline (inv. št. 590; T.II:3). 5. Del trupa rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 637; T.I1:4). 6. Zgornji del rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 634; T.II:5). 7. Zgornji del rimske amfore iz svetlordeče pečene gline (inv. št. 636; T.11:7). 8. Spodnji del vrča s prstenastim dnom. Glina je rdeče pe- čena (inv. št. 684; T.1I1:6). 9. Dno rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 593; T.ll:8). 10. Vrat rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 595; T.11:9). 11. Del zgornjega dela glinastega lončka iz rjavo pečene gli- ne. Na zunanji površini so ohranjene plitve kanelure. Na notranji strani so vidni sledovi lončarskega vretena (inv. št. 560; T.111:1). 12. Zgornji del rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 635; T.111:2). 13. Del zgornjega dela glinaste skodele iz rjavo pečene gline z ravnim navzven zavihanim ustjem (inv. št. 585; T.111:3). 14. Dno posode iz rjavo pečene gline (inv. št. 579; T.111:4). 15. Zgornji del glinastega lončka iz temnosivo pečene gline mešane z zrnci drobnega peska (inv. št. 569; T.111:5). 16. Dno majhne posode iz rdeče pečene in dobro prečiščene gline (inv. št. 566; T.11I:6). 17. Del zgornjega dela glinaste posode z lijakasto navzven obrnjenim ustjem. Glina je rjavo pečena (inv. št. 586; T.111:7). 18. Stožčasta konica dna rimske amfore iz svetlordeče pe- čene gline. Zunanja površina je rahlo valovita (inv. št. 587; T.111:8). 19. Del ostenja z dnom glinastega lonca iz rdeče pečene gli- ne (inv. št. 563; T.III:9). 20. Dno glinaste amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 584; T.lll:10). V predstavljenem izboru najdb je zastopanih naj- več ostankov rimskih amfor, ki zaradi svoje priljub- ljene in dolgotrajne uporabe za točnejšo kronologijo najdišča niso najbolj uporabne, vsekakor pa nam bo- do v veliko pomoč. Med fragmenti amfor iz Fižin imamo primere starejših in mlajših tipov amfor, ki jih po kronologiji Dressla in Lamboglie lahko uvrstimo kronološko od 1. st. pr.n.št. do 4. st. n.št. Tipu am- fore Dressel 7, ki je datiran v 1. st. pr.n.št., pripada bržkone zgornji del amfore z lijakastim vratom in na zunanji strani rahlo odebeljenim ustjem (T.11:9) in verjetno tudi dno amfore s stožčasto oblikovano ko- nico (T.11:8).^ Starejši tip, datiran v 1. st. n.St., pred- stavlja tudi fragment posode z lijakasto navzven za- pognjenim višjim ustjem (T.111:7).* Vsekakor mlajša pa sta zgornja dela manjših rimskih amfor na T.11:2,' 7. Po isti kronologiji sta datirana v 2., lahko pa sodi- ta še v 3. st. n.St., kajti večji del amfore (T.11:2) s kratkim vratom in lijakastim ustjem je najbolj podo- ben zgornjemu delu amfore tipa Dressel 24 ali Lam- boglia 25.' Tudi ročaj ima na zgornji strani profili- ran. V isti čas so datirani tudi podobni fragmenti z otoka Raba.' Mlajša je amfora, ki ji je pripadal drugi manjši del (T.11:7), sorodna je tipu Dressel 30, ki je kronološko uvrščen v 4. st., lahko pa je tudi mlajši.' Med mlajše tipe amfor pa sodita tudi obe rekonstrui- rani amfori. Cevasta amfora ima analogije med am- forami tipa Dressel 37 (T.1:6), datiranimi v 4. st.^" Nekako v isti čas sodi tudi druga amfora trebušaste oblike, ki je kot prva sestavljena iz fragmentov; ti so ležali ob zunanji strani vzhodnega zidu. Ta tip amfo- re je pri nas redkejši (T.11:1), le posamezni primeri so bili najdeni pri nas na Jadranu.Oblikovno je amfo- ra najbolj sorodna tipu Dressel 30, ki je datiran v 3.—4. st.^^ Na prehodu ramena v trup so bile z ostro konico pred pečenjem dokaj grobo in površno vpra- skane črke (T.11:1). Kot je menil dr. Jaro Sasel, je pi- sec dokaj dobro poznal grško abecedo, ni pa bil vešč v pisanju. Netočen zapis osebnega imena »Theodo- rou« je verjetno zapisal lastnik amfore. Dokaj rusti- kalna izvedba pa ne pride v upoštev za časovno opre- delitev amfore. Vsaj okvirno pa se gotovo ujema z njeno datacijo. Arheološka potapljaška ekipa, ki sodeluje s Po- morskim muzejem in jo vodi dr. Timotej Knific, je 1986. leta na tej podvodni lokaliteti opravila nekaj potopov. Keramika, ki je bila najdena v mulju in je še. v obdelavi, sodi v tu predstavljeni časovni okvir. Ar- heološke najdbe z morskega dna v Fižinah so zazdaj še zelo skromne, saj so bile raziskave le kratkotrajne. Vseeno pa že opozarjajo na pomemben, žal še neznan arhitektonski objekt, ki bi bil lahko v uporabi skozi vse zgodnjeamično obdobje in tudi še kasneje. Sodeč po najdbah iz bližnje okolice, pa ni bil osamljen. Najbližje arheološko najdišče poznamo že na Bernar- dinu, kjer je bil med gradnjo novega turističnega na- selja Bernardin najden rimski nagrobnik iz 1. st. n.St." in debele plasti zdrobljenih školjk, na katere opozarja že B. Benussi, ki meni, da je bila že v zgod- nji antiki nekje v bližini tovarna škrlatnega rdečila.^* Omenja tudi druge naselbinske ostanke, žal pa ne na- vaja točnejših najdiščnih podatkov. Te bo tudi težko zbrati, kajti gotovo je, da je bilo veliko uničenega že 8 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 med gradnjo srednjeveškega samostana, ki je stal na ' hribčku, imenovanem Bernardin ob še danes ohranje- nih ruševinah gotske cerkvice. Ne nazadnje je treba omeniti še arheološko lokali- i teto v Fornačah, ki je od Fižin ob morju oddaljena le) dober kilometer. Do 1986. leta so bili od tod znani le skromni podatki o domnevni rimski vili rustiki, ki je ' v zgodnji antiki stala na kraju kasnejše steklarne in danes Morske biološke postaje Instituta za biologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,^= 1986. leta i pa so med zaščitnimi raziskavami, ki jih je opravljal ' Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne \ dediščine Piran, prišh na dan še novi, danes še neob- < javljeni podatki in najdbe, ki kažejo na dokaj zgoden ! nastanek naselja v Fornačah. j Če upoštevamo vse navedene najdiščne podatke, ; morda ni drzna misel, da je v rimskem času na prede- i lu od Fižin v Portorožu preko Bernardina do Fornač v Piranu obstajal obsežen antični naselbinski kom- pleks, ki naj bi nastal že pred začetkom rimskega im- perija. Ker pa je to za nas nedvomno zanimivo nase- lje danes že precej pozidano, obsežnih raziskav ne \ moremo načrtovati. Na marsikatero že zastasvljeno i vprašanje bi dobili odgovor s sistematičnimi podvod- ] nimi raziskavami, na marsikatero pa bi odgovorila j tudi sistematična raziskava še ohranjenega naselbin- ! skega kompleksa v Fornačah v Piranu. SIMONOV ZALIV IN VILIŽAN V IZOLI i V Izoli poznamo kar dve podvodni lokaliteti. j Ostanki rimskega pristanišča so ohranjeni na mors- kem dnu v Simonovem zalivu in na komaj 2 km od- daljenem Viližanu, ki ob nizki gladini vode segajo de- loma tudi nad morsko gladino. Temelji rimskega pri- stanišča v Simonovem zalivu so razmeroma dobro i ohranjeni. Do ureditve nove plaže 1968. leta so ležali globlje v zalivu, ker se je ta zaradi dviga morske vode zajedal globlje v ceHno. Ob oseki je bilo lepo videti ; glavni pomol, bankin — rob antične obale in vaio- ] bran (si. 1, 2). Na to pristanišče so opozorili že P. ! Coppo, P. Kandier^* in predvsem A. Degrassi, ki je j zidove tudi prvi izmeril in pristanišče opisal v svojem ; delu I porti romani del'Istria skupaj z vrsto rimskih i pristanišč, odkritih vzdolž zahodne istrske obale.V j Simonovem zalivu je 1968. leta raziskoval tudi V. §ri- bar, ki je zabeležil nekaj novih podatkov predvsem ob robu takratne obale.Ponovno pa je bilo posneto i pristanišče v Simonovem zalivu med zaščitnimi raz- i iskavami 1968. leta, ki jih je opravil Pomorski muzej i »Sergej Mašera« Piran. Natančneje sta bila tedaj izri- sana pomol in bankin, medtem ko je bil valobran po- novno posnet šele 1988. leta med sistematičnim pre- ; gledom morskega dna. Tudi ta dela je opravljala po-1 tapljaška ekipa pod vodstvom Pomorskega muzeja i »Sergej Mašera« Piran. Rimski pomol, ki je danes nadziran, je bil 55 m ] dolg, 2,4 m širok. Grajen je bil iz do 2,5 m dolgih, \ povprečno 1 m širokih in ponekod tudi do 1 m viso- i kih kamnitih blokov iz peščenjaka. Ti so bih ob stra-1 neh vrečasto naloženi. Kaže, da se je ta pomol na po-1 sameznih mestih ohranil do 2,5 m visoko. Temelji ! stoje na 20—50 cm širši podlagi. Zgornja površina i pomola, ki je bila verjetno povsem prekrita z velikimi j kamnitimi ploščami, se žal ni ohranila. Močan je bil tudi bankin, od katerega se je ohranila vrsta do 2 m dolgih, 1 m širokih in 50 cm visokih kamnitih blo- i kov.^' Tudi bankin je danes nadziran, vendar se ob \ njegovi notranji strani še vidi ozek pas kamnitih zi- : dov. V program zaščitnih raziskav 1968. leta vaio- ! bran ni bil vključen, zato so bili do raziskav 1988. leta ' znani le podatki, ki nam jih je zapustil A. Degrassi, j SI. 1 — Ostanki rimskega pristanišča v Simonovem zalivu KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989_9 SI. 2 — Temelji pomola rim- skega pristanišča v Simono- vem zalivu Nedvomno zanimiv je tudi podatek, ki je bil zabeležen med raziskavami 1968. leta. V 25 m dolgem izkopu v blatno dno, ki je potekal vzdolž takratne obale z začetkom 30 m od vzhodne obale, je bil odkrit večkrat pretrgan zid ali tlak iz manjšega kamenja ki je segal še v neprekopani del terena. Sodeč po fotografiji, ki jo je objavil V. Sribar, je možno, da gre za isto plast kamenja, na katero je že takrat opo- zoril in jo označil za kamniti tlak ob južni obali.^° Že zaradi zelo blatnega dna plasti kamenja ni bilo mogo- če slediti. Le na posameznih mestih med robom obale in bankinom, so v blatu oziroma mulju ležale posa- mezne plošče. Če upoštevamo podatke, ki jih je zabeležil ob antični južni obali že V. Sribar, je še bolj verjetna misel, da je bil širši prostor ob južni obali prekrit s kamnitimi ploščami. Žal pa ne vemo, kako daleč proti jugu je segal. Morda je 1968. leta ob stari obali odkrito kamenje predstavljalo južni rob v antiki tlakovanega manipulativnega prostora. Novi in nedvomno zanimivi so podatki, ki so bili zabeleženi med sistematičnim pregledom morskega dna jeseni 1988. leta, ki jih je opravljal piranski mu- zej pod vodstvom avtorice članka. Potapljaško ekipo je vodil arheolog in potapljač Vladimir Kovačič, ku- stos poreškega muzeja. Raziskave so bile omejene na prostor med valobranom in bankinom ter med pomo- lom in zahodno obalo zaliva. Ob vzhodni strani pri- stanišča je bil ugotovljen 7,5 m širok in 20—25 m dolg pas kamenja, ki ga sestavljajo tri vrste zidovom podobno naloženega kamenja, ki se vleče od valobra- na proti bankinu. Danes že precej porušen zid je mor- da sestavljal vzhodni rob antične obale. Verjetno je bil grajen podobno kot glavni pomol in valobran, le da je bil širši in skoraj gotovo prekrit s kamnitimi plo- ščami, saj je gotovo predstavljal tudi hodno površino ob rimski stavbi, ki je stala neposredno ob obah. Raziskave v tem delu zahva še niso končane, kajti te- meljni zid je verjetno ohranjen tudi na morskem dnu pri bankinu. Med raziskavami 1988. leta pa so bili odkriti ostan- ki temeljnih zidov stavbe tudi na nasprotni strani zali- va. Možno je, da so to ostanki temeljev nekdanje pri- staniške zgradbe, ki je tudi stala na kopnem nepos- redno ob obali. Na morskem dnu oziroma neposredno ob vzhodni obali so bili 1983. leta odkriti temelji stavbe. Ležali so neposredno ob obali in segali še v neraziskani del tere- na, (si. 3). Temeljni zidovi so obdajali večje in manjše prostore. Zidovi manjših prostorov segajo v nepreko- pani del terena. Podolgovat, 10 m dolg in 1,8 m širok prostor, ki ga obdajajo do 80 cm široki zidovi, obda- ja 2,8 m dolg monolitni blok laporja. Ta prostor je po vsej verjetnosti antično stavbo povezoval z vzhod- no obalo. Del tega prostora je 1957. leta odkril tudi V. Šribar,^^ medtem ko je njegov večji del še prekri- vala zemlja. Morje je namreč do izgradnje današnje- ga zaščitnega zidu, ki sedaj prekriva tudi temelje stav- be izpodjedalo rob obale in uničevalo neposredno ob obali ohranjene temelje rimske zgradbe. Med raziska- vami so bili odkriti tudi žal precej poškodovani frag- menti grobe rimske keramike, predvsem amfor in ostanki rimskih tegul. Rimsko pristanišče v Simonovem zalivu je tako kot zgodnjeantični naselbinski ostanki na kopnem le de- loma raziskano. Za nas tako zanimivo vprašanje, ki si ga zastavljamo v zvezi z dokaj obsežnim pristaniščem v Simonovem zalivu v Izoli pa ostaja še vedno od- prto. Temeljni zidovi rimskega pristanišča so dokaj do- bro ohranjeni tudi na morskem dnu v Viližanu ob nekdanji opekarni "Ruda", danes "Ferrotehna Izo- la". Tudi to pristanišče omenja že A. Degrassi,le da 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 SI. 3 — Temelji rimske stav- be ob vzhodni obali Simo- novega zaliva so podatki bolj skromni. Oba pomola sta bila ponov- no izmerjena in detajlneje izrisana 1978. leta.^' Prvi pomol se vleče od obale proti notranjosti in je dolg 75 m in 4,3 m širok. Na ta pomol, ki je razme- roma dobro ohranjen, se pod kotom 85° naslanja drugi pomol, ki je speljan nazaj proti obali. Ta po- ; mol, ki je danes dolg 90 m, je izpostavljen tramontani \ in je zato tudi slabše ohranjen. Kamenje na več me- '¦ stih manjka. Zahodni, bolje ohranjeni pomol je gra-1 jen kot pomol v Simonovem zalivu. Povprečno 1 m ! dolgi in 0,50 m visoki kamniti bloki peščenjaka so ; naloženi ob straneh pomola, vmesni prostor pa je na-1 polnjen z manjšim kamenjem. Ta pomol lahko : spremljamo do današnje obale oziroma do roba nek- danjega železniškega nasipa. Verjetno je bil prav tako grajen drugi, daljši pomol, ki pa se nekako 2 m od j obrežja povsem izgubi. Danes se še ne ve, ali je pretr- i gan, ali je bil tu rob antične obale, na katero naj bi bil i sprva naslonjen. i Tudi v zvezi z rimskim pristaniščem v Viližanu se odpira vrsta vprašanj, ki se nanašajo na žal še nera- ziskano pristanišče in na njegovo povezavo z bliž-] njim, v antiki naseljenim prostorom. Zato nikakor ne ¦ smemo zanemariti že znanih naselbinskih ostankov, i datiranih v 2. aH 3. st. n.St., ki so bili odkriti na kraju | današnje »Ferrotehne Izola«," in najdb, ki so prišle; na dan med zaščitnimi raziskavami, ki jih je opravil | piranski muzej 1980. leta med gradnjo cestnega pri- i ključka obalne ceste »Izola—Piran«. V izkopu za] prepust P2 so prišli 20 m od današnje obalne ceste 2,4 m globoko v izkopu na dan ostanki zidu po vsej širini j izkopa (si. 4). Zid je bil med zemeljskimi deli deloma poškodovan, kaže pa, da se je ohranila njegova zu- nanja stran z ravno zunanjo površino. Ta del zidu je bil zgrajen iz 2 m dolgih in 1,5 m širokih blokov la- porja. Širina zidu ni znana, ker je bila njegova druga stran uničena. Kaže pa, da je bil zid zelo močan. Iz- kop je sproti zalivala voda, zato je bil s pomočjo vod- ne črpalke odkrit le 70 cm visok zid. Odkriti del zidu predstavlja le majhen del nedvomno daljšega in trdno grajenega zidu, saj sega v oba profila izkopa. Ta zid je bil, kot kaže, vzporeden z današnjo obalno cesto in zato je možno, da je del bankina nekdanje, po vsej verjetnosti antične obale, ki je prekrita z obalno cesto in železniškim nasipom. V istem izkopu, le 50 m južneje in 2,7 m globoko, so ležale na dnu izkopa ve- like kamnite plošče (1 x 2,5 m), ki so bile položene tesno druga ob drugi vzdolž spodnjega roba izkopa (si. 3). Segale pa so še v ne prekopani del terena. Prav tako položene plošče so ležale 2,45 m globoko v izko- pu za prepust P3. Ce strnemo vse do sedaj znane arheološke najdbe v Viližanu, na morskem dnu in na kopnem in upošteva- mo najdiščne podatke, vidimo, da so ležale 2 do 3 m pod današnjo površino. Glede na nivo ostankov anti- čnega pristanišča na morskem dnu, lahko nekako na tem nivoju pričakujemo tudi antično hodno površi- no, ki naj bi bila, sodeč po najdenih kamnitih ploš- čah, vsaj na tem predelu prekrita s kamnitimi plošča- mi. Dokaj obsežen naselbinski kompleks ob obali naj bi omejeval močan obalni zid, odkrit v izkopu ob da- našnji obalni cesti. Nekje med bankinom, robom an- tične obale in zahodnim pomolom pa moramo iskati tudi vhod v pristanišče, ki ga danes prekriva KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 11 Železniški nasip in obalna cesta. Za kronologijo naj- dišča imamo le malo podatkov, zato lahko na osnovi znanih najdb le predpostavljamo, daje bilo v uporabi v 2.-3. st. n.št. ZAKLJUČEK Arheološkim najdbam na morskem dnu v Simono- vem zalivu v Izoli in Viližanu v Izoli so se v zadnjih dvajsetih letih pridružile še najdbe v Fižinah v Portorožu, v Žu sterni pri Kopru in v Jernej evi dragi pri Ankaranu. Razmeroma vehko podmorskih objek- tov na tako kratkem delu istrske obale kaže, da je tu- di ta del polotoka, ki je bil v času rimskega imperija priključen teritoriju mesta Tergeste, prispeval po- memben delež k razvoju rimske pomorske trgovine, ki se je v tem času odvijala med Istro in Akvilejo ter drugimi rimskimi mesti sosednje italijanske obale. Sodeč po topografsko ugotovljenih najdiščih, je bil današnji slovenski del Istre dokaj gosto naseljen. Ve- čino naselbinskih ostankov, zlasti ob obalnem obmo- čju, pripisujemo danes rimskim vilam rustikam z več- jimi posestvi, obrtnimi delavnicami in predvsem v za- ledju ležečim naseljem.^^ Prav rimske vile rustike pa so bile nosilke gospodarskega življenja tudi pri nas v Istri. Dokaj gosta mreža lokalnih cestišč, ki je nasta- jala v tem zgodnjerimskem času v Istri, je povezovala v zaledju ležeča mesta z glavno državno cesto, imeno- vano Via Flavia, ki je povezovala glavna tržišča ozi- roma mesta Pola—Parentium—Tergeste. Povezovala je tudi tržišča ob obali. Pretežni del trgovine med Istro, Akvilejo in drugimi mesti vzdolž zahodne ja- dranske obale se je odvijal po pomorskih poteh, ki so vodile ob istrski obali, kajti pot do sosednje obale je bila po morju krajša in tudi lažja kot po kopnem, če- prav po za tiste čase razmeroma dobro urejenih ce- stah. To potrjujejo tudi ostanki rimskih pristanišč, ohranjenih na morskem dnu ob naši obali. O trgovskih stikih, ki so v rimskem času obstajali med Istro in Akvilejo, izvemo iz del antičnih piscev pa tudi kasnejših raziskovalcev.^* O njih govore tudi arheološki viri, ki pa jih ni malo. Istra je izvažala veli- ko svojih proizvodov, predvsem olive, olje, žito, vol- no, ribe pa tudi garrum — ribjo omako, ki so jo cenili zlasti bogati Rimljani. Istrske proizvode so pošiljali tudi dalje v Norik in Panonijo, kar potrjujejo tudi napisi na posodah in žigi, ohranjeni na amforah in opekah. Napis, ohranjen na rimski amfori, najdeni pri Ptuju, pove, da so bile v amfori vložene istrske (verjetno) olive.^' Na emonskem grobišču je bila naj- dena amfora z žigom istrske delavnice Laecaniusa Bassusa.^' Med najpogostejše uvozne produkte iz Akvileje sodijo izdelki iz stekla, sol, nakit, opeka in drugi proizvodi predvsem akvilejskih delavnic. Kljub precejšnjemu številu lokalitet, ki so razvrščene ob na- šem delu istrske obale, pa o pomorski trgovini pri nas ne vemo veliko, kajti naša podvodna in obalna najdi- šča so slabo raziskana in strokovno neobdelana. Zato o povezavi pri nas ohranjenih rimskih pristanišč z bližnjim ali daljnim zaledjem lahko le ugibamo. Si. 4 — Zid v Viližanu A. Degrassi domneva, da je bilo v Viližanu v Izoli, ; kjer sta ohranjena dva pomola, dokaj obsežno prista- | nišče, morda antične opekarne.^^ Na kopnem v ne- i posredni bližini so bili najdeni ostanki lončarske peči. Možno pa je, da je bilo pristanišče povezano tudi z i naselji v zaledju. Žal nam podatki, ki so do sedaj še zelo skromni, o tem ne povedo ničesar. Kljub pestre- mu izboru žigov na opekah, najdenih med naselbins- i kimi ostanki blizu Viližana in okolici nimamo podat- kov, ki bi govorili o antičnih opekarnah pri nas. Predpostavljamo pa lahko, da je malo verjetno, da bi uvažali dokaj težak gradbeni material tudi na področ- je, ki je imelo na voljo v ta namen uporabno glino. Razen tega pa tudi vemo, da je v Istri tedaj že obsta- jala lončarska in opekarska industrija. Se vedno je nerešeno vprašanje o namenu dokaj obsežnega pristanišča v Simonovem zalivu. Sodeč po rezultatih najnovejših raziskovanj, je verjetno, da je bilo v prvi vrsti namenjeno potrebam obsežne rimske vile rustike, ki naj bi stala neposredno v pristanišču že v l.st. pr.n.št.'" Sistematične raziskave naselbinskih ¦ ostankov na kopnem in pristaniških objektov na morskem dnu so že v teku. Že rezultati dosedanjih ra- ziskav pa kažejo, da so te najdbe v zelo tesni poveza- vi, zato jih tudi ni mogoče ločeno obravnavati. Še i vedno je nepojasnjena vloga podvodnega objekta v , Fižinah, najdišč v Žusterni pri Kopru in Lazaretu v j Ankaranu in ne nazadnje tudi v Vihžanu. Ta najdišča ¦ bi nam bila lahko v veliko pomoč pri preučevanju rimske pomorske trgovine in njenih poti. Malo vemo tudi o nastanku naših obalnih mest Kopra, Izole in i 12 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 T. I. SI. 1-6 = 1:10' T.l: 1—5, 6 = Fižine v Portorožu kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 13 T. II. SI. 1 - 6 --1:6 SI. 7-9: 1 : 5 T.II: 1—6 = Fižine v Portorožu 14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 T. III. T.lll: 1 — 10 = Fižine v Portorožu kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 15 Pirana ter o njihovi vključitvi v antično pomorsko trgovino. Prepričani smo, da niso bila izključena, kajti malo verjetno je, da se pri iskanju obmorskih postojank ne bi posluževali tudi naravno zaščitenih delov severne istrske obale. Da teh krajev ne smemo zanemariti, nam potrjuje- jo najdbe amfor na morskem dnu pri Rtu Madona pri Piranu, ki so danes shranjene v Pomorskem muzeju v Piranu. Najdiščni podatki so zelo skromni, vemo le, da so do 1955. leta ležale blizu severne obale rta, 3 metre pod morsko gladino. Tipološko so amfore rauvrščene od 2.st. pr.n.št. do l.st.n.št.'^ (T.I:1— 4). Vsekakor sodijo med starejše tipe amfor, vendar je treba upoštevati, da je obliko amfore in način izde- lave dostikrat narekoval predvsem namen uporabe. Lahko pa so ležale tudi dalj časa uskladiščene in je bil isti tip dalj časa v uporabi. Amfore najdene v Piranu, so morda del potopljenega tovora, kar je lahko dokaz o prometu, ki se je odvijal v tem delu istrske obale v dokaj zgodnjem rimskem času. Tudi o najstarejšem naselju, ki je stalo na kraju da- našnjega Kopra, lahko le še domnevamo. Na otoku naj bi po mnenju. Šašla stala že helenistična postaja Agida ali Aegida,'^ ki je postala v sklopu provincial- ne uprave že »Oppidum civium Romanorum«. Ko je bila Istra do reke Rase priključena Rimu, je bila tudi Aegida dodeljena k ager Tergestinus in se zato prav- no ni mogla več razvijati v samostojno mesto. Verjet- no je ostala do konca rimske oblasti lokalno tržišče poljedelskih proizvodov. Za nas zelo zanimivo in še vedno odprto je vpra- šanje tržnih središč ob naši obali, med katera bo mor- da mogoče vključiti vsaj nekatere že znane podvodne in obmorske lokalitete. Žal vemo tudi malo o lokal- nih tržiščih, ki pa jih lahko predvidevamo pri vilah rustikah, ki so stale ob obali. Obstajala so gotovo tu- di lokalna tržna središča, kamor se je stekalo blago oziroma istrski proizvodi. Pri njihovem iskanju pa so nam lahko v pomoč žal večinoma topografsko zabe- leženi antični naselbinski ostanki globlje v zaledju Slovenskega Primorja. Kot kaže karta razprostranje- nosti najdišč,^' vodijo tudi ta najdišča po grebenih Šavrinskega gričevja v doline ob morju, kjer lahko iš- čemo tudi manjša tržna središča. Gostota naselij nas tako vodi v Jernej evo drago pri Ankaranu, v Koprski zaliv, na izolsko obalno območje, v Strunjanski in Portoroški zaliv. Eno takih središč lahko iščemo tudi na območju sečoveljske doline, kjer se je morje v an- tiki globlje zajedalo v dolino in kjer je topografsko ugotovljenih več antičnih lokalitet. LITERATURA IN OPOMBE 1. Milan Orožen-Adamič, Prispevek k poznavanju izobliko- vanosti podvodnega reliefa slovenske obale. Geografski vestnik, Ljubljana 53, 1981, 99. —2. A. Melik, Slovensko Primorje, Slovenija II, 1960. —3. M. Sifrer, Nova geomor- fološka dognanja v Koprskem Primorju, Geografski zbor- nik 9, 1965, 34. —4. Analizo lesa je opravil prof. dr. Šer- celj, ZRC pri SAZU, Biološki inštitut. —5. Dressel, CIL, j XV, T.11, N. Lamboglia, Sulla Cronologia delle Anfore ro- j mane di eta republicana (Il—I. secolo A.C.), Rivista di stu- j di Liguri 21, 1955, 143. —6. Iva Mikl-Curk, Sinteza rimske j materialne kulture v Sloveniji 1987, T. 19: 13.—7. N. Dres- j sel, n.d. T.II, N. Lamboglia, n.d., 143. — 8. V Dautova- I Ruševljan, Tipologija kvarnerskih amfora, Diadora 5, i 1970, 165. — 9. Dressel, n.d. T.IL, Lamboglia, n.d. — 10. ; I.e. — 11. V. Dautova-Ruševljan, n.d. 161. — 12. Dressel, : n.d. 13. E. Boltin-Tome, Rimski nagrobnik z Bernardina v Portorožu, Arheološki vestnik 27, 1977, 119. — 14. B. Be- nussi, Archeografo Triestino 14, 1927—1928, 258. —15. E. Boltin-Tome, Arheološka najdišča Slovenije, 1975, 146. — 16. P. Coppo, Archeografo Triestino 11, 1924, 382; P.' Kandier, L'Istria 3, 1848, 52. —17. A. Degrassi, Scritti vari i di antichita 2, 1962, 821.-18. V. Sribar, Arheološko topo- i grafske raziskave v Simonovem zalivu v Izoli, Arheološki ! vestnik 9—10/3—4, 1959, 27. — 19. E. Boltin-Tome, Slo- 1 venska Istra v antiki in njen gospodarski vzpon. Slovensko j morje in zaledje 2—3, 1979, 45, si. 2. —20. V. Sribar, n.d., \ sl.l 1. — 21. I.e. — 22. A. Degrassi, Scritti vari di antichita i 2, 1962, 835, T.II:3. — 23. E. Boltin-Tome, n.d., 46, sl.3. j — 24. A. Degrassi, Archeografo Triestino 3, 1913, 123; V. j Sribar, Nekatere geomorfološke spremembe pri Izoli, doku- j mentirane z arheološkimi najdbami. Razprave in poročila ] 10, Geologija, 1967, 27. — 25. E. Boltin-Tome, n.d., j 52—57. — 26. S. Panciera, Vita economica di Aquilea in eta j Romana (1957), 46. —27.1. Miki, Hajdinske najdbe iz Ptu- i ja po 1. 1954, Arheološki vestnik 11 — 12, 1960—1961, 154; j 1. Mikl-Curk, Rimska amfora in mortarij. Kronika 26, j 1978, 2. — 28. L. Plesničar-Gec, Keramika emonskih ne- j kropol, 1977, 57. — 29. A. Degrassi, Scritti vari di antichita ! 2, 1962, 833. —31. E. Boltin-Tome, n.d. 56. —32. J. Sasel, Arheološki vestnik 25, 1976, 448. SOMMARIO I REPERTI ARCHEOLOGICI SUL FONDALE MARINO DELLA COSTIERA SLOVENA Elica Boltin-Tome Sull' area della parte slovena dell'Istria sono conos- cuti i giacimenti archeologici sulla terraferma e sul fondale marino. Sono situati nelle immediate vici- nanze sulla costa come pure in profondita all'interno, del Golfo di Trieste. Poiché in modo particolare i re- perti individuali nei pressi della costiera possano rap- presentare una preziosa fonte per un accurato studio del piu remoto passato marittimo della parte slovena del Istria, il Museo marittimo di Pirano ha gia inizia- to a parte dal 1963 con le ricerche archeologiche subacque. Sulla superficie di proporzioni relativamente limi- tate, cioe su una fascia di appena 46,4 km lungo la co- sta slovena dell' Istria, oggi, conosciamo i resti del porto romano che giaciono sul fondale marino del Golfo di Simone e a Vilizano presso ad Isola. Queste scoperte ha reso publiche gia A. Degrassi nella sua pubblicazione »I porti romani dell'Istria (scritti vari di antichita, 2, 1962)«. Questi dati sono stati integrati con delle nuovi reperti sul fondale marino. Le fonda- 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 mente delle mure dei cinta, individuate sul fondale marino del Golfo di Simon, permettano la ricostru- zione della forma originaria del porto romano e del suo collegamento con i residui delle sovrastanti colo- nie scoperte sul promontorio del Golfo. Con le ricer- che protettive del 1980 sono stati parzialmente com- pletati i dati sul porto romano a Viligiano. Sono state scoperte pure le fondamente delle mura di cinta a Žusterna, a Capodistria ed a Fižine presso Portorose. Ed e qui che il Museo nel 1964 effettuo dei brevi scavi di misura protettiva. Sul fondale marino a Fižine fu- rono scoperte le basi della mura di cinta di una co- struzione architettonica romana che si riferiscono probabilmente ad una costruzione oppure al porto romano e che grazie al recupero di due anfore e d'alcuni frammenti ritrovati nei pressi dela muraglia e possibile inserirli nel periodo dal I. fino al IV. secolo d.C. le ultime scoperte nelle vicinanze di un ampio complesso d'antica colonia a Fornace a Pirano e na- turale porsi la domanda sul reciproco rapporto di am- bedue le scoperte del medesimo periodo. Le scoperte subacquee e certamente anche quelle littorali ci pongono davanti ad una serie di interroga- rivi strettamente connessi con il commercio marittimo degli antichi Romani, che si svolse lungo la costa del Littorale sloveno. A causa delle ricerche sulle scoper- te subacquee e dei resti delle colonie, eseguite pero in un modo piuttosto superficiale, non possiamo dare ancora delle plausibili risposte ai nostri interrogativi. In ogni caso, pero, in base alle fonti e dati archeologi- ci a noi tramandati e chiaro che pure questa parte dell'Istria fu inserita nel commercio marittimo che si svolse nel periodo della prima fase dell'eta romana tra l'Istria ed Aquileia, nonché tra le citta della vicina costa adriatica. PRISPEVEK K TOPOGRAFIJI OBALE MILJSKEGA POLOTOKA MATEJ ŽUPANCiC V zadnjem času je zanimanje arheologov in drugih za podvodno arheologijo pripomoglo, da v severni Istri lahko naštejemo več rimskodobnih objektov v morju, kot jih je uspel v danes že klasični študiji opi- sati A. Degrassi (1957). Tedaj je prikazal vse večje objekte, a danes ne smemo več zanemarjati dejstva, ¦ da je bilo ob gosto naseljeni zahodnoistrski obali v preteklosti večje število manjših pristanov, ki so služili posameznim geografsko-gospodarskim celo- tam. Te so obstajale vsaj od rimske dobe skozi sred- ' nji vek, včasih kontinuirano do polpretekle dobe; na ; pristaniških objektih je občasno prihajalo do spre- \ memb, ki so zakrile ostanke iz arheoloških »par ex- cellence« dob. Do gradbenih posegov je od časa do časa moralo priti zaradi stalne transgresije morja (Žumer 1984), vabljiva mikrolega pristanov pa je na-1 rekovala vzdrževanje in rabo skozi daljša obdobja.^ i Obala je kot ugodno mesto za stike in menjavo pri- vabljala že v starejši prazgodovini, omenimo naj le močne vplive jadranskih neolitskih kultur, ki so po morju prihajali na sever v tržaško zaledje (Leben j 1976). Nekoliko pozneje moramo računati z nastan- i kom jamarske poti, ki se je končala nekje v našem prostoru, a tudi z vplivi pašništva med kraškim zaled- jem in obalo. Čeprav ni znan še skoraj noben prazgo- i * Prispevek bo izSel v italijanskem jeziku pri Centru za zgo- dovinske raziskave. Rovini. dovinski ali protozgodovinski objekt prav ob obali, I bom v prispevku orisal takratno poselitev zalednega : prostora, saj se je z bronasto dobo oblikovala trajna i kulturna podoba polotoka skupaj z zaledjem do kraš- ; kega roba in je le tako moč razumeti nekatere poz- i nejše kopne in vodne prometne poti. Sistem gradišč '< se je izoblikoval namreč že v srednji bronasti dobi, kot so pokazala nekatera sistematična raziskovanja (Maselli Scotti F. 1985), a tudi slučajne najdbe. Miljski polotok leži južno od Trsta, jugoslovan- sko—italijanska meja ga malodane prepolovi. Kljub temu ga smemo in hočemo obravnavati kot celoto. Na severu se v Miljski zaliv izlivata Glinščica (Rosan- i dra) in Reka (tudi Osapska reka. Rio Ospo), medtem ¦ ko se južno izliva v Koprski zaliv Rižana (Risano), i Potek današnje obalne črte se močno razlikuje od i nekdanje, kar dokazujejo morski sedimenti, prekriti z rečnimi naplavinami, ki se globoko zajedajo v no-' tranjost ob rekah in potokih (glej zemljevid).* Točne-' ga poteka obalne črte v posameznih obdobjih še ne ; poznamo, v lokalnem zgodovinopisju je to spremin- janje pri starejših raziskovalcih povzročilo dosti ne- jasnosti (Kozličič 1984; Žumer 1984). Med izlivom Glinščice in Reke se od rta Štramar dviguje dolg flišnat hrib, ki poteka nekako vzpored-1 no z glavnim južnim grebenom Miljskega polotoka. Dvigne se do gradišča Dolga Krona (158 m n.m., Montauro, Monte d'oro), nato postopno do komaji ohranjenega gradišča nad Prebenegom in konča pod i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 17 narinjenim apnenčastim kraškim robom, kjer je ob socerbskem Gradu gradišče (437 m n.m., Castelliere di S. Servolo). Južni greben se že takoj za rtoma Tan- ki in Debeli rtič (Punta Sottile e Punta Grossa) dvigne do vrha Sv. Mihela, kjer je verjetno stalo gradišče, saj so na robu naleteli na prazgodovinsko keramiko. Na bližnjih Starih Miljah (170 m n.m., Muggia Vecchia) je prazgodovinska poselitev dokazana (Cuscito 1985, str. 254). Greben se nadaljuje proti vzhodu do Kašte- lirja (Castelliere), ki s svojo lego 244 m nad morjem obvladuje okolico, vključno z obema zalivoma. Zara- di številnih najdb je med vsemi omenjenimi gradišči najbolj znan (Lonza 1981) prav ta Kaštelir (nad Jelar- ji). Od tod se greben strmo spusti na sedlo pri Škofi- jah (75 m n.m.), od koder se mimo gradišča Kaštilir (nad Dekani dvigne do Tinjana, kjer je na vrhu (274 m n.m.) tudi gradišče (Župančič 1988). Po ponovnem spustu do sedla pri Katinari (161 m n.m.) se strmo dvigne do apnenčastega roba nad Črnim Kalom, kjer je gradišče Mozar (402 m n.m., »Hradišče«). To slednje, kot tudi prej omenjeno gradišče pri Socerbu, pripada vrsti gradišč, ki so vzporedno s kraškim ro- bom razvrščena nekako prečno na oba flišna grebe- na. Že zaradi geomorfološke razHčne podlage se kraš- ka gradišča ločijo od tistih v obalnem flišnatem pasu. Rimskodobna povezava po kopnem od Trsta proti Pulju je potekala po enem izmed obeh omenjenih prehodov (Škofije?, Katinara?), izogibati se je mo- rala globlje zajedenih morskih zalivov in težje pre- hodnih izlivov rek. Proti obali so potekale sekundar- ne, lokalne poti, kot je to še danes predvsem po gre- benih. Zaradi močne akumulacije naplavin so poti ob strugah rek in potokov le občasne, na površini ni oh- ranjenih obširnejših naselbinskih sledov. Omenjena mreža poti je ohranjena le v skromnih odsekih, pri re- konstrukciji nas vodi logika in iz te sledeče zahteve po povezavi zaledja z obalo pa tudi sistem poti v polpre- tekli dobi (Borri 1969). Tako rekoč vsi objekti ob obali so bili zabeleženi bodisi slučajno, bodisi med načrtnimi obhodi in ogle- di, ne bi pa smeli ostati zanemarjam pisani viri. Anti- čnih skoraj ni za naše področje, omeniti moramo le sidrišče rimske flote 178 p.n.St., ki ga nekateri locira- jo v Miljski zaliv v bližino Štramarja. Druga omemba je — z lokacijo! — pri Cl. Ptolemeju za ustje For- mione.^ Zgodnjesrednjeveški viri so prav tako skopi, le posredno moramo ob omembah mest sklepati tudi o objektih ob obali, a po pravilu brez točne lokacije. Nasprotno tem skopim starejšim virom množica srednjeveških in tudi poznejših virov (listine, statuti, opisi, poročila) še čaka na obdelavo. Ustno izročilo o zasutih pristaniščih v notranjo- sti predstavlja poseben problem pri preučevanju in v pristopu k terenskemu delu. Po eni strani povzema- jo ustno izročilo lokalni avtorji, po drugi strani ga od njih nekritično ponavljajo drugi raziskovalci, tako zgodovinarji kot arheologi. Popolnoma fantazijske predstave, kot na primer trditev o jezeru pri Sočergi in plovbi po njem v zgodovinskem času, puščamo za sedaj ob .strani, čeprav jih bo nekoč veljalo obdelati. Omeniti je treba poročila, ki v zgodovinski ali arheo- loški literaturi omenjajo morske zalive ali celo prista- nišča globoko v notranjosti Istre, do koder naj bi se v preteklosti zajedalo morje ob današnjih strugah rek in celo potokov. Med starejšimi avtorji omenjamo P. Kandlerja (1867), B. Benussija (1877, str. 25) in C. de Franceschija (1879, str. 124, n.l.), od novejših pa po- samezne notice V. Šribarja in E. Boitin Tome. Tradi- cija, ki so jo zabeležili mlajši avtorji, je na terenu obi- I čajno kontaminirana ali pa je celo nastala prav z ugo- \ tovitvami starejših raziskovalcev. Vsaj v dveh prime- j rih nam arhivski viri potrjujejo tradicijo o pristanišč- ih in plovbi v srednjem veku. Dejstvo, da je Oprtalj. že v srednjem veku (leta 1166) imel pristanišče (Härtel 1985, str. 45/46) nas opozarja, daje treba naselju pri- padajoče pristanišče iskati tudi precej daleč, za Opr- talj nedvomno na reki Mirni. Drugi primer je plovba po Dragonji (Mihelič 1986, str. 129, 133) v 14. stolet- ju, po mojem mnenju vsekakor po spodnjem toku ali pa le ob tedanjem ustju. S potrebno previdnostno re- zervo lahko vidimo pri tej omembi srednjeveško pri- stanišče pod Kaštelom v Mlinih.^ Malo verjetne so notice o morskem zalivu in celo pristanišču višje ob Dragonji in njenih pritokih, tako pod Mačjim hri- bom* in Pomjanom.^ Ob Badaševici omenja A. To- masich* večje zasuto pristanišče, o morskem zalivu pod Kortinskim hribom pri Miših ob Rižani govori bežno V. Sribar.' Izročilo pripoveduje o morju pod cerkvijo sv. Nikolaja pri Gabrovici v Osapski dolini." Vloga teh in drugih domnevnih pristanišč, tako na Miljskem polotoku kot tudi v severni Istri sploh, mo- ra biti razjasnjena, saj le tako lahko prepoznamo os- novne značilnosti lokalne zgodovine, a tudi geografs- ke podobe teh krajev v preteklosti. Na priloženem zemljevidu je razvidno področje se- dimentov v izlivih Rižane, Osapske reke in Glinščice. Vsaj za Rižano velja, da je z vrtinami dokazani obseg morskih zalivov manjši od območja, ki smo ga "po tradiciji" imeli na področju morskih zalivov. Zgodo- vinski viri omenjajo plovbo po Rižani do cerkve sv. Marije. KATALOG 1. Molon, obč. Milje. — Ostanke pomola pod mor- jem ob polotoku Štramar je odkril in opisal M. Peracca (1968, str. 35—42). Na skrajnem zahodu polotoka omenjata rimske ruševine Impastari (1896, str. 8) in Gravisi (1920, s.v. Stramar). Stra- mar je prvič omenjen 1. 1288 (Mihelič 1986 a, s.v. Ponte(!) di Stramar). — Na kopnem je sondiral D. Cannarella in dopušča obstoj protozgodovins- kega pristanišča pred rimskodobnim (Canarella 1962, 1965). Staro tezo Petruzzija o sidrišču rims- ke flote v času osvojitve Istre oživlja P. Piani (1981) in sidrišče lociral prav pred Štramar. F. Stener (1987, op. 7) dopolnjuje bibliografijo za Štramar. 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 2. Colombera/Kolombar, obč. Milje. — Rimske ! ostanke pri Kolombarju omenja M. Peracca [ (1976, str. 18, n. 25). Pristanišče omenjata D. \ Cannarella (1962) in G. Borri (1969, str. 62), ven- ! dar brez točnejše lokacije. V zadnjem času ga ¦ omenja M. Župančič (1987). — Zapis v župnišču v Ospu (PMK, Arheološka topografija 1978, pre- pis) po omembi rimskih ostankov v Vilovščah na- daljuje: »... je bilo majhno pristanišče, last te vi- le. Še danes se vidijo grape, ki so mejile to prista- \ nišče. Danes se imenuje ta del zemlje "Kolombar- | ja"...«. Datacija je zelo ohlapna, saj avtorji i omenjajo čas od rimske dobe do srednjega veka. 3. S. Clemente/Sv. Klement, obč. Milje. — Prista- nišče pri Sv. Klementu omenja P. Kandier (1870): »... era porticiuolo... certo in S. Clemente, di ¦ cui non riconobbimo traccie, frequentato ed im- portante ancor nel 1500...« Zaradi bližine Ko- lombarja in Sv. Klementa je možno dvojno poi- ; menovanje obeh objektov. Cerkev sv. Klementa ; omenjata F. Stener (1984) in M. Župančič (1987). \ 4. Farnei/Frnei, obč. Milje. — Rimske ostanke ob \ obali nekdanjega zaliva lahko povezujemo tudi z | obmorskimi strukturami. Potrebna so sondiranja j za boljšo opredelitev najdišča. 5. »Molo della Peschiera«, obč. Milje. — M. Perac- ' ca opisuje (1968, str. 30) rimske naselbinske ostanke na pobočju Mazzarei vzhodno od Milj, j ki so s pobočja šegah do obale. Omenja tudi rims- ko cesto in pomol, ki naj bi bil pod cesto v morju. Ob morju ni več ostankov. — Peracca povezuje pomol s solinami, ki so bile na tem mestu že 1. 1265. 7. Pilon, obč. Milje. — Ob zemeljskih delih so bili pred leti v tem delu Milj odkriti ostanki zidov v veliki globini. Očividci jih opisujejo kot ostanke pomolov (pomola) (Peracca 1971, op. 7). 8. Mandracchio, obč. Milje. — V pristanišču (man- j draču) so opazne starejše, morda beneškodobne strukture. — O rimskodobnem pristanišču v Mi- ljah piše P. Kandier (1970), po njem tudi A De- i grassi (1957, str. 37); tudi M. Peracca domneva i (1968, str. 32/33), da je bilo pristanišče v rimski \ dobi na mestu današnjega mandrača. — Vse domneve o obstoju rimskodobnega pristanišča v Miljah samih so za sedaj brez dokazov, razen šte- vilnih najdb v mestu samem. j 9. S. Rocco, obč. Milje. — Ob stari votivni cerkvici ! iz 17. stoletja; danes porušpeni, je bil včasih po- ; mol (Vascotto 1984). 10. Punta Sottile, obč. Milje. — A. Gobet je ob Tan- kem rtiču odkril (L(ivio) M(issio), Resti di un ma- gazzino di epoca romana per i prodotti di »ville«. Il Piccolo, Trieste 27. 4. 1986, .str. 3) in opisal (Gobet 1986) skoraj tri metre širok, deset metrov dolg in meter v višino ohranjen pomol. Zidan je s j pravilnimi bloki peščenca, v jedru polnjen z dro- birjem. Na pomolu posamezne rimske črepinje. 11. Punta Sottile, Lazzaretto/Tanki rtič. Lazaret, i obč. Milje. — A. Gobet je .severno od Lazareta j odkril (M.L., 11 bisnonno del molo settimo/Im- portante rinvenimento archeologico, 11 Meridia- no di Trieste, NS Vl/16, 23. 12. 1982, .str. 27) in opisal (Gobet 1983) pomol (?) kakih 60 m od oba- le. Pod vodo je kakih 10 m dolg, 2,7 m širok in kakih 0,8 m visok pomol, zidan s pravilnimi blo- ki, jedro je polnjeno z drobirjem. Gobet povezu- je pomol z rimskimi naselbinskimi ostanki na hribu. 12. Molere-Jernejev zaliv/»Molere di S. Hilario«, Valle S. Bartolomeo, obč. Koper. V Jernejevem zalivu je M. Peracca opisal (1974, 1976) dva pomola. Vidna sta tudi na avionskih posnetkih. Pomola ležita vzporedno z manjšim polotokom, ki je nastal v recentnem času na sta- rejših strukturah, ki so še vidne na risbi Jerneje- vega zaliva iz 18. stoletja (Borri 1971). Podvodni ogled opravila N. Logar (Logar, Župančič 1981). 13. Jernejev zahv, obč. Koper. — Poleg Moler .so na avionskih posnetkih Jernejevega zaliva vidne dru- ge podvodne .strukture (PMK, arheološka topo- grafija, dec. 1976), ki jih M. Peracca ne omenja. Zaradi dveh skoraj zaprtih bazenov in globine smo ostanke opredelili kot ribogojnico (Logar, Župančič 1982), medtem ko B. Ravnik-Toman dvomi o tem. Podvodni ogled B. Vuga. V vodi so posamezne rimske črepinje. Ob.stoječi, vidni po- mol ponavlja z zamikom krivino starega. Ne iz- ključujem uporabe objekta kot saltarele še v pol- pretekli dobi. 14. Po ustnem sporočilu M. Peracce (PMK, Arheolo- ška topografija, zapis 13. 7. 1978) je pred obalo, kjer je danes Mladinsko okrevališče, potopljen pomol. — Pomol je viden tudi na nekaterih sta- rejših kartah. — Potrebna je podrobna podvodna topografija. 15. Valdoltra, obč. Koper. — Po opozorilu O. Mor- gana si je podvodne strukture pred bolnišnico v Valdoltri ogledal B. Vuga. Komaj opazna struk- tura je močno zakrita s peskom in muljem. Potek nekako ustreza zrcalni podobi obstoječe obale in je treba obravnavati celotno podobo. Datacija je popolnoma nejasna. Struktura je dobro razločna na avionskem posnetku, s pomočjo katerega je bila napravljena predložena skica. 16. Sv. Nikolaj/S. Nicolo, obč. Koper. — Ob oseki je pred obalo opaziti dolgo plitvino, ki poteka po- ševno k obali. Zaradi slabe vidljivosti ekipa za podvodno arheologijo Pomorskega muzeja v Pi- ranu ni u,spela identificirati objekta. 17. Sv. Marija/S. Maria della Ruota. — Po ustni tra- diciji je bila Rizana plovna do mosta čez Rižano. P. Naldini (1700, str. 406) poroča, da so ladje po Rižani plule do cerkvice sv. Marije, kjer je bil do pred kratkim najnižji mlin na Rižani. Tudi ustna tradicija potrjuje, da je bila Rižana plovna vsaj do tod. Rimske ostanke v bhžini na desnem bregu Rižane omenja A. Tommasich (Pokrajinski arhiv Koper, Družinski arhiv, Tommasich). kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 19 Podvodni objekti v Jer- nejevem zalivu. Oblika po avionskih posnetkih in po podvodnem ogledu. BIBLIOGRAFIJA Benussi Bernardo, Manuale di Geografia dell'Istria, Trieste 1877. — Boitin Tome Elica, Žigi na rimskih ope- kah iz depoja Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Pira- nu, AVes 25, 1976, 225—232. — Borri Giusto, La strada del Carso e il traffico fra la Carniola e l'Istria Veneta, Pagi- ne Istriane 26, 1969, str. 43—69. — Borri Giusto, Muggia del passato, Trieste 1971. — Cannarella Dante, Un por- to preistorico a Stramare, Adriatico 9—10, Trieste 1962, str. 21 —24. —Cannarella Dante, Un porto e magazzini romani negli scavi archeologici di Stramare, Adriatico I—4, Trieste 1965, str. 38—41. — Cuscito Giuseppe, Casuali scoperte archeologiche a Muggia, Traccie del castelliere a Muggia Vecchia, AMSIA NS 33, 1985, str. 247—254. — D e g r a s s i Attilio, I porti romani dell'Istria, AMSIA NS 5, 1957, str. 24—81. — FI eg o Stanko, Matej 2upančiL, Ar- heološka najdišča v občini Dolina, v pripravi. Karta arheo- loških najdišč. — Franceschi de, Carlo, L'Istria, note storiche, Parenzo 1879. — Gobet Antonio, Molo romano nella Valle di San Bartolomeo, Borgolauro IV/4, 1983, str. 14—16. — Gobet Antonio, Segnalazioni storico archeolo- giche, Borgolauro 7/9, 1986, str. 113.—Gravisi Gianan- drea, I nomi locali del territorio di Muggia, AMSIA 32, 1920, str. 183—204. — Härtel Reinhard, Die älteren Ur- kunden des Klosters Moggio, Wien 1985. — Impastari M. Am., Muggia e il suo Vallone, Trieste 1896. — Kand- ier Pietro, Discorso sull'Istro Adriaco, 1867; ponatis/ristampa: Notizie storiche di Montona, Trieste 1875, str. 266—276. — Kandier Pietro, Al prestantissimo sig. il. Dr. Francesco Venier in Pirano, L'Osservatore Trie- stino n. 214, sett. 1870 ter ponatis v: Kandier Pietro, Pira- no, Monografia storica, Parenzo 1879, str. 48—53. — Kozličič Mithad, Ptolemejevo videnje istočne obale Ja- drana, Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 74, 1980, str. 103—188. — Kozličič Mithad, Obalna linija istočnog Jadrana antičkog doba u svjetlu rezultata hidroar- heoloških istraživanja. Podvodna arheologija v Sloveniji II, Ljubljana 1984, str. 49—60. — Leben France, The First Adriatic neolithic in Slovenia, Archaeologia Jugoslavica 17, 1976 (1979), stgr. 3—7. — Logar Nuša, Matej Zupančič, Ankaran, VS 23, 1978—79 (1981), str. 299. — Logar Nu- ša, Matej Zupančič, Ankaran, VS 24, 1982, str. 165. — Lonza Benedetto, La ceramica del castelliere degli EUeri, Quaderno n. 4 della Societa per la pre- e protostoria della regione F-VG, Trieste 1981. — Maselli Scotti Franca, Monte Castellier degli EUeri, AMSIA NS 33, 1985, 247— 248. — Mihelič Darja, Življenje in poslovanje nekaterih Cavianijev v srednjeveškem Piranu, Kronika 34/3, Ljublja- na 1986, str. 125—136. — Mihelič Darja, Piranska no- tarska knjiga (Quaderno notarile di Pirano) 1284—1288, Viri za zgodovino Slovencev V/2, 1986a. — N a 1 d i n i Pao- lo, Corografia ecclesiastica o sia descrittione della citta, e delle diocesi di Giustinopoli, Venezia 1700. — Peracca Manlio, Mostra protostorica e romana di Muggia, Muggia 1968. — Peracca Manlio, Muggia Vecchia, Pagine Mug- gesane 5, 1971, str. 109—123. — Peracca Manlio, L'origine del nome di Muggia d'Istria, Borgolauro 1/1, 1974, str. 23—53, zlasti str. 45. — Peracca Manlio, Nuo- va epigrafe romana a Muggia d'Istria, Borgolauro I1-III/2- 3, 1975—1976 (1976), str. 3—19. — Piani Patrizia, Strut- ture portuali romane di Stramare di Muggia (Trieste), Ar- cheologia Veneta 4, Padova 1981, str. 115—132. — Rav- nik Toman Barbara, Jernejeva draga, VS 28, 1986, str. 267/268. — Stener Franco, »Malson«: un toponimo ine- dito nel comune di Muggia d'Istria, Borgolauro 5/1, 1984, 39/40. — Stener Franco, Laterizi romani bollati e produ- zione fittile in territorio Muggesano, Borgolauro 8/11, ' 1987, 17—19.— Sribar Vinko, Arheološka izkopavanja v Slovenski Istri, Slovenski Jadran, 3. 10. 1952, str. 8. — 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Sribar Vinko, Arheološko delo na Koperskem, Zbornik primorske založbe Lipa, Koper 1958, str. 63—68. — Vas- co 11 o Italo, La chiesetta di S. Rocco: dal cantiere navale al »Marina Muja«, Borgolauro 5/5, 1984, str. 17—20. — Žumer Jože, Spremembe obalne črte koprskega primorja od antike do danes. Podvodna arheologija v Sloveniji II, Ljubljana 1984, str. 93—97. — Župančič Matej, Ancora sul toponimo »Malson« nel Muggesano, Borgolauro 8/12, Muggia 1987, str. 37—39. — Župančič Matej (in S. Pe- tru), Merkur s Tinjana, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 11/2, Pula 1989. OPOMBE * Grafično pripravo karte so omogočile Raziskovalne skup- nosti obalnih občin v okviru naloge »Kraški rob kot mejno področje od prazgodovine do srednjega veka«. — 1. Takšen primer je pomol Porporella v Kopru, nadalje še uporabljeni pomol pred plažo RSNZ v Jernejevem zalivu, ki ponavlja obliko potopljenega rimskega »pomola« z majhnim zami- kom. Pod večino karigadorjev v Istri pričakujem starejše ostaline, kot je to ob pomolih v Jernejevem zalivu. — 2. Ptol. Geogr. 3. 1. 23 (Cumz). Koordinate ne ustrezajo na- tančno (Kozličic 1980); po splošnem mnenju enačijo Formio z današnjo Rižano. — 3. Benussi 1877, str. 25: »La rada di Pirano o di Sicciole col porto Rose, fra Pirana e Salvore... chiamasi anche Largaone, nome corrotto dal antico Arga- on, l'odierna Dragogna, che in esso si sbocca. Oggidi si in- terna per soli 7 1/2 km, ma anticamente si interava per 15, e giungeva sino ai piedi di Castelvenere. Nell'interno di questo seno vi hanno traccie visibili d'antica stazione di navi.« — Benussi v poznejših izdajah priročnika opušča omembno starega pristanišča pod Kaštelom. Omenja ga, celo obroče za privez, C. de Franceschi (1879, str. 124, n.I.). Morje pod Kaštelom ponovno omenja E. Boltin-Tome in ga povezuje z najdiščem žigosanih opek »Mlini« pri naselju Dragonja (1976, str. 230). — Glede na zapis razgovora, PMK, Arheo- loška topografija 22. 11. 1982, je najdišče opek pri Mlinih zamešano z najdiščem Canedo nižje ob Dragonji. — 4. Sri- bar 1958, str. 65: »... po pripovedovanju domačinov je se- gal še v srednjem veku Sičovelski zaliv pod Mačji hrib«. — To bi bilo vsaj 12 ob pritoku Dragonje nad prLstanom v Mli- nih pod Kaštelom. —5. Pokrajinski muzej Koper (PMK), etnološka dokumentacija, zapiski B. Orla iz 1. 1950: »Pripo- vedovanje Franca Omahna, Pomjan 111, o pristanišču pod Pomjanom.« Zahvaljujem se Z. Ciglič za prijazno opozori- lo. — 6. Pokrajinski arhiv Koper, Družinski arhiv, Tomma- sich Andrea, mapa 7, La parrochia di Lazzaretto, str. 11: »— Alle falde di Clibano e di Perariolo rinviensi di soven- te grasse annella sodamente fermate, le quali altre volte ser- vivano a nagivanti che in quel amplissimo porto (ora inter- rato) si salvarono della tempesta, o d'ancoraggio a quelle navi che venivano ad Egida e a Sermino«. — 7. Sribar 1952: »— Morje je segalo pod sam Kortinski hrib, paralelno le- žeči Veliki hrib je bil najbrž polotok«. —8. PMK, Arheolo- ška topografija, pripoved o »solinah« (23. 9. 1978). SOMMARIO UN APPORTO ALLA TOPOGRAFIA DELLA COSTA SULLA PENISOLA MUGGESANA Matej Župančič Ai gia conosciuti porti romani e necessario include- re una serie di minori reperti che A. Degrassi non ave- va preso in considerazine nella sua classica trattazio- ne. Nel presente apporto tengo in considerazione i ri- sultati di topografia archeologica sulla peninsola muggesana, i racconti popolareggianti e in parte le fonti di archivio. Indubbiamente e necessario trattare i reperti che servono ancor'oggi, mentre la loro strut- tura antica rimane celata. A questo contribuisce la constante trasgressione del mare e di consequenza e necessario di volta in volta riedificare questi reperti. D'altronde la posizione stessa dell'approdo dimostra una determinata integrita geo-economica e lo sfrutta- mento dello approdo stesso in servizio. Per il momento non esistono sufficienti prove che gli approdi fossero serviti nell'eta protostorica. Grazie al sistema delle rovine di cui l'abbozzo risale gia al periodo medio dell'era di bronzo, possiamo affermare con precisio- ne che alcuni degli approdi furono usati prima del pe- riodo romano. La tradizione tramandataci accenna ad alcuni ap- prodi et attracchi per le navi che non possiamo pren- dere in considerazione a causa della distanza dal mare e della differenza di altitudine. Al presente apporto e incluso un 'elenco di 16 reper- ti marittimi situati nelle vicinanze della penisola di Muggia. La determinazione delle date dei singoli re- perti e incerta, e solo in base al cambiamento della su- perficie del mare (1,4 mm all'anno) possiamo stabilire la loro eta. POVZETEK PRISPEVEK K TOPOGRAFIJI OBALE MILJSKEGA POLOTOKA Že znanim rimskim pristaniščem v Istri je potrebno prišteti še celo vrsto manjših objektov, kijih A. De- grassi v svoji klasični študiji ni upošteval. V prispev- ku upoštevam rezultate arheološke topografije Milj- skega polotoka, ljudsko pripoved in delno arhivske vire. Nedvomno je treba obravnavati objekte, ki so še danes v rabi in je njihova starejša struktura skrita. K temu pripomore stalna transgresija morja, zaradi ka- tere je treba objekte ob morju občasno dograjevati. Po drugi strani lega pristanov kaže na določeno geo- grafsko ekonomsko celoto, ki ji je pristan skozi daljši čas služil. Za sedaj še ni dosti dokazov, da bi pristani sluzih tudi v protozgodovinskem času. Zaradi sistema gradišč, kije bil zasnovan že v srednji bronasti dobi, pa lahko zagotovo trdimo da, so nekatere pristane uporabljali že pred rimsko dobo. Ustno izročilo govori o nekaterih pristanih in prive- zih za ladje, ki pa jih zaradi oddaljenosti od morja in višinskih razlik ne moremo jemati v poštev. Prispevku je dodan seznam 16 obmorskih objektov ob Miljskem polotoku. Datacija posameznih je nego- tova in le na osnovi spremembe višine morja (1,4 mm na leto) sodimo o njihovi starosti. ' i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 21 SEVEROZAHODNA ISTRA V 1. STOLETJU PRED NAŠIM ŠTETJEM MARKO STOKIN V zadnjih letih je na prostoru severozahodne Istre med Rižano in Dragonjo prišlo do intenzivnih arheo- loških raziskav v mestnih jedrih Kopra, Pirana ter v njuni neposredni bližini v Fornačah, Serminu in Si- monovem zalivu. V celoti so bile arheološke raziskave povsem zaščitnega značaja, kljub temu pa v marsičem dopolnjujejo arheološko podobo tega dela Istre. Do- sedanje poznavanje arheoloških točk severozahodne Istre je temeljilo predvsem na predvojnih raziskavah (Degrassi, 1962), v povojnem obdobju pa je bilo us- merjeno v topografske raziskave (ANSI, 1975, 142— 147) in izkopavanja poznoantičnih najdišč (Boltin- Tome, 1979, 54). Raziskav prazgodovinske in zgod- njeantične materialne kulture skoraj v celoti ni bilo. Prav slednje pa bi bile pomembne pri interpretaciji kulturno-historičnih sprememb, ki nastopijo v 2. in 1. stol.pr.n.št. v tem delu Istre. V Piranu (Boltin-Tome, 1970—71, 170) na nekoč osrednjem mestnem trgu (Stari trg/Piazza Vecchia), danes Trg 1. maja, rezultati arheoloških izkopavanj (Stokin, 1988, 2) izpričujejo poselitveno kontinuiteto iz prazgodovinskih obdobij (Stokin, 1989). S tem se v primeru Pirana verjetno potrjuje hipoteza, »da so imela vsa zgodovinsko pomembna naselja istre svojo predrimsko histrsko-kaštelirsko fazo« (Suič, 1976, 16). Najdbe iz 1. stol.pr.n.št. predstavlja črno glazi- rana keramika (ceramica a vernica nera), ki nakazuje, da je bil Piran verjetno naseljen v poznorepublikan- skem času. Zazdaj ni bilo mogoče identificirati arhi- tekturnih ostalin iz tega časa. Nedaleč od Pirana na kraju, imenovanem Fornace (lat. fornax, acis — peč; glej De Franceschi, Racolta dei documenti medievali di Pirano, 1924), so že sredi prejšnjega stoletja odkrili temelje rimskih stavb z mo- zaiki, novce in fragmente posod (Morteani, 1885, 331). Enovit keramični material, odkrit ob zadnjih iz- kopavanjih (Stokin, 1987, 88), omogoča časovno opredelitev ruševinskih ostalin v Fornačah; veliko je amfor tipa 1A in IB po Dresslu, ki so v poznorepubli- kanskem času razširjene predvsem v zahodnem Sre- dozemlju (Mattioli, 1983, 143), črno glazirana kera- mika, podobna tisti iz ex Pilsena — Padova iz sredine 1. stol.pr.n.št., verjetno izdelek srednje italskih de- lavnic (Gamba, 1983, 36: Fig. 4), italo-megarska ča- sa, sorodna čašam iz Riminija (Maioli, 1979, 144) in iz potopljene ladje pri Spargiju, datirana na konec 2. stol.pr.n.št. (Pallares Salvador, 1979, 174), dve bro- nasti fibuli pa Güstin uvršča v srednje- in pozno- latensko shemo (Güstin, 1987, 45). Vse to datira arhi- tekturne ostaline v čas 1. stol.pr.n.št. Soroden material je bil v prazgodovinskih plasteh odkrit v Serminu pri Kopru, kjer smo zasledili in iz- kopali v flišno osnovo vkopane suhozidne temelje stanovanjskega objekta (Stokin—Josipovič, 1988, 202: SI. 15—17), locirali grobišče ter s pomočjo arhe- oloških zapisov iz preteklosti (Župančič, 1985, 31) delno določiti obseg »naselbine«, ki je ležala ob izlivu reke Rižane v 2. in 1. stol.pr.n.št. Prav rezultati arhe- oloških izkopavanj v Serminu ponovno postavljajo v ospredje njegovo vlogo pri lociranju Plinijeve Aegide (Degrassi 1962, 819), za katero je Šašel domneval, da je stala na koprskem otoku, »2. in 1. stol.pr.n.št., pa naj bi jo naseljenci pričeli pravno oblikovati« (Šašel, 1976, 452). Prav naselitev otoka v omenjenem ob- dobju je vprašljiva, glede na to, da arheološka izko- pavanja na Kapucinskem vrtu v Kopru (Cunja, 1987a, 276) ne prinašajo zanesljivih prazgodovinskih najdb, republikanski novec in lok bronaste fibule (Cunja, 1987b, 119—-120) pa nista zadosten dokaz naselitev. Zgodovinsko gledano je bil prostor med Rižano in Dragonjo kot del istrskega polotoka v 1. stol.pr.n.št. mejno področje, saj je od leta 42. pr.n.št. meja Gallic Cisalpine potekala po rečici Formio (Rižana) (Šašel, 1876, 452—453), med leti 18. do 12. pr.n.št. pa je ve- lik del Istre priključen Italiji (X. Regio Italiae Venetia et Histriae), ko je meja prestavljena na reko Arsio (Rasa) (Degrassi, 1954, 59). Preliminarni zaključki tako nakazujejo, da se na obravnavanem prostoru močno poveča prisotnost ar-, 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 heoloških materialnih ostalin italske provenience iz j konca 2. stol.pr.n.št., predvsem pa iz 1. stol.pr.n.št., Tako na najdiščih, kjer je pri.sotna kontinuiteta življenja iz prazgodovine in katerih imena so grškega jezikovnega izvora (Piranon, Aegida) (Šašel, 1976, 452), kot tudi tam, kjer te kontinuitete ni (Fornace). Nastale spremembe potrjujejo tudi zgodovinski dogodki, saj se, kot je zapisal Degrassi, po triumfu C. Sempronia Tuditana nad Histri leta 129 pr.n.št., Istra pacifizira in še citiram: »Dedukcija rimskilr kolonij Pule in Trsta, ustanovitev municipijev Poreča in Ae- gide, ali Aegide, so v veliki meri prispevali k romani- zaciji polbarbarskih plemen in same Istre (Degrassi, 1962, 953).« OPOMBE ANS L, 1975 — Arheološka najdišča Slovenije, 1975. — Boltin-Tome, 1970—71 — Elica Boltin-Tome, Zametki primorskih me.st. Arheološki vestnik 21—22, 1970—71, 167—172. Bolin-Tome, 1979 — Elica Boltin-Tome, Slo- venska Istra v antiki in njen gospodarski vzpon. Slovensko morjeinzaledje2—3, Koperl979, 41—61. Cunja, 1987a — Radovan Cunja, Koper, Varstvo spomenikov 29, 1987, 276—279. 1987b — Radovan Cunja, Koper/Kapucinski vrt. Arheološki pregled 27(1986), 1987, 118—120. Degrassi, 1954 — Attilio Degrassi. 11 confine nord-orientale dell'Italia Romana (Dissertationes Bernenses), 1954. Degrassi, 1962 — Atillio Degrassi, Scritti vari di antichita 11, 1962, 709—1143. Gamba, 1983 — Mariolina Gamba, Ceramica a vernice nera dello scavo dell'area ex Pilsen a Padova, Ar- cheologia Veneta VI, 1983, 31—48. Güstin, 1987 —Mitja Güstin, La tene fibulae from Istria, Archeologia lugoslavica 24, 1987,43—47. Maioli, 1979 — Maria Grazia Maioli. Una matrice di coppa italo-megarese rinvenuta a Rimini, Rivista di studi Liguri XLV, 1—4, 1979, 141 — 146. Matti- oli, 1983 — S. Pesvento Mattioli, Una cla.sse di materiale di uso domestico: le anfore romane. Archeologia Veneta VI, 1983, 121—147. Morteani, 1885 — Luigi Morteani, Della citta di Pirano, Archeografo Triestino N.S. XI, 1885, 223—343. Pallares Salvador 1979 — Francisca Palla- res Salvador, La nave romana di Spargi, Rivista di studi Li- guri XLV, 1—4, 1979, 147—182. Stokin, 1987 —Marko Stokin, Fornace, Arheološki pregled 27 (1986), 1987, 88. Stokin, 1988 — Marko Stokin, Piran (tipkopis prelimi- narnega poročila o zaščitnih izkopavanjih), MZVNKD Pi- ran, 1988, 1—3. Stokin, 1989 — Marko Stokin, Piran, Varstvo .spomenikov 31, 1989 (v tisku). Stokin—Josi- pov i č, 1987 — Marko Stokin—Draško Josipovič, Sermin, Varstvo spomenikov 30, 1987, 200—206. Suič, 1976 — Mate Suič, Antički grad na istočnom Jadranu, Zagreb, 1976. Sasel, 1976 - Jaroslav Sasel, Koper, Arheološki vestnik 25 (1974), 1976, 446—456. Župančič, 1985 — Matej Župančič, Sermin ob Rižani — pretres virov in arheo- loških podatkov. Arheološki vestnik 36, 1985, 315—324. K OSVETLITVI NEKATERIH VOTLIH MER SREDNJEVEŠKEGA PIRANA DARJA MIHELIČ Pri preučevanju gospodarske zgodovine se vsak ra- > ziskovalec nujno sreča z omembami različnih merskih I enot, v katerih je izražena množina raznovrstnega \ blaga. Poznavanje velikosti takih enot je seveda bist- \ veno za vsak poskus natančnejše količinske opredelit- ] ve proizvodnje, blagovnodenarne menjave ipd. Mere, i ki so bile v uporabi na naših tleh, obravnava več te-1 meljnih del,^ ki pa dopuščajo možnost, da jih razis- ! kovalci s konkretnimi drobnimi študijami dopolnju- j jejo.^ Raznolikost in spremenljivost (tudi j istoimenih!) mer od področja do področja in od ob- i dobja do obdobja zahteva od raziskovalca, da se po- globi prav v vsako mersko enoto, na katero naleti v viru, in skuša dognati njeno vsebino. V srednjeveškem piranskem gradivu srečamo več j drobnih podatkov, ki ob natančnejšem pretresu omo- i gočajo sklepanje o konkretnih izmerah posameznih starih merskih enot, ki so bile v uporabi na Pirans- j kem. Na področjih pod političnim in gospodarskim ' vplivom Benetk se je sicer uveljavljal beneški merski I sistem, vendar ne čez noč in ne dosledno. Sicer je pa j tudi sam beneški vpliv nad zahodnoistrsko obalo od j druge polovice 9. stoletja dalje doživljal napredova- nja in umike do dvajsetih let 15. stoletja, ko so Benet- ke tudi formalno za več stoletij zavladale zahod- noistrskim mestom z izjemo Trsta. Predstaviti želimo nekatere piranske votle mere, ki so služile zlasti merjenju sipkih in tekočih snovi. Po- j glejmo najprej nekatera vprašanja v zvezi z votlimi i merami, v katerih so Pirančani merili sipke snovi! j Enota, ki so jo v ta namen najpogosteje uporabljali, | je bil (se)starij. Delil se je v 2 megeni. Večja mera od (se)starija je bil modij. Domnevam, da so se vsaj do 1332 na Piranskem za merjenje žita in soli uporablja- le enotne votle mere. Statuta iz 1274 in iz 1307 namreč v eni sapi omenjata prodajo žita in soli po piranski (komunalni) meri ter navajata enotno takso za vsako prodano enoto (modij) žita ali soU. Kasnejše inačice statutov (od 1332 dalje) pa omembo soH v tem členu opuščajo.' Po 1332 se je na Piranskem pod vplivom Benetk in povečane domače solne proizvodnje uve- ljavljalo razUkovanje enot za izmero soli in žita. Za merjenje soli so prišle v uporabo posebne merske KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 23 enote za sol, ki pa so imele enaka osnovna imena kot žitne mere (solni starij, mecena, modij). Uveljavitev novih mer verjetno ni bila nenadna; tudi odloki, ki so predpisovali uporabo novih enot za merjenje so- li, verjetno niso mogli kar čez noč pomesti s staro prakso. Piranski zapisi nudijo konkreten namig o velikosti solne me (en e (polovice solnega starij a). Listina iz 31. maja 1338, ki jo objavlja tudi C. de Franceschi v delu Chartularium Piranense," ima na spodnjem delu še dva kasnejša (neobjavljena!) dopisa v dveh različ- nih pisavah. Prvi dopis ni datiran. Omenja, da sta na ukaz plemenitega in modrega vicedoma (»nobili et sa- pientis vicedomini«) Katarina ^nne, spoštovanega piranskega podestata (»honorabili potestatis Pirani«), piranska komunalna cenilca (»iusticiarii co- munis Pirani«) Almerik Petra Xete in Cerot Kukarina d'Onbrea premerila piranske solne mere z beneškimi oljnimi merami. Pri tem sta ugotovila, da »sunt libre LVII- me?ena«,= torej velja: 1 (solna) mefena = 57 1/2 (beneških oljnih) liber, oz. 1 (solni) starij = 2 (solni) me?eni =115 (beneških oljnih) liber. Temu zapisu sledi na istem dokumentu še datirano besedilo iz 29. junija 1355. Navaja, da za časa pirans- kega podestata (»potestatis Pirani«) Manfreda de La Fontana »aueta fuit me?ena salis sicut erat libras LVII-, nunc aueta est ad libras LX ad mensuras olei Venetas«.* Torej je po 29. juniju 1355 veljalo: 1 (solna) me?ena = 60 (beneških oljnih) liber oz. 1 (solni) starij = 2 (solni) me?eni = 120 (beneških oljnih) liber. Izmera solne me?ene se je z omenjenim odlokom uradno povečala za prostornino poltretje beneške olj- ne libre; hkrati z njo se je za dvakrat toliko (za pro- stornino 5 beneških oljnih liber) povečala tudi pro- stornina (od me?ene dvakrat večjega) solnega starij a. Ali drugače: na prelomni datum Sv. Petra 1355 so bi- le v Piranu uradno proglašene za 4,35% povečane votle mere za sol. Natančni datum uradne uveljavitve prve (manjše) solne mecene (in z njo solnega starij a) iz omenjenega zapisa sicer ni razviden, okvirno pa ga lahko določimo z obdobjem, ko je bil Katarin Canne ( mitnico, bila je prepričana, da ji je prepoved prinesla' škodo 135 gld 59 1/2 kr. Začela se je pritoževati. Ker ' na splošne pritožbe od ustrezne strani sploh ni bilo re- akcije, je občina pripravila podroben obračun svojih dolžnosti in prikazala splošne stroške v letu 1784: Od mitnine se je nabralo 2123 gld 23 kr, tako da je morala občina še iz svojega dodati 241 gld 37 kr. Ker v Gradcu niso dosegli pozitivnega odziva, so se prito- ževali naprej.h Postojnski kresiji je poslala obračun mitnice pri Sv. Matiji najprej za kritičnih sedem me- secev. Dohodek v teh mesecih je bil manjši za 153 gld 30 1/2 kr. Ce pa upoštevano dohodke celega obra- čunskega leta, se pokaže naslednja slika: Obračun mitnice Sv. Matija kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 53 Ce primerjamo dohodke iz drugega obračunskega leta, je celotna izguba 135 gld 59 1/2 kr. Detajlno pritožbo kastavskega sodnika Johanna Vargliana, ki jo je Gradcu posredovala postojnska kresija s pri- pombo, da se zdi poštena, sta jo davčni urad in knji- govodstvo morala upoštevati in nanjo tudi odgovori- ti. Ugotovila sta, da se iz obračuna jasno vidi poUetni padec dohodka, ki ga pa ni zakrivil zakupnic mitnice s slabim delom, zato bi bilo krivično, če mu izgube 135 gld 59 1/2 kr ne bi poravnah. Ko je kastavska občitna to dosegla, se je v naslednjem letu odrekla obnoviti zakupne pogodbe za mitnico pri Sv. Ma- tiji.^ Taki in podobni problemi, ki so se pojavljah, so vse bolj kazali na to, da je zelo potrebna dobra cestna povezava v notranjosti avstrijske Istre, prav tako pa tudi po vsej postojnski kresiji, se pravi, povezava s Kranjsko. Dela na tako imenovani istrski cesti pa so potekala zelo počasi. Vzrokov za to je bilo več: slaba ali pa sploh nikakršna organizacija dela, spori o tem, ah naj cesto gradijo s tlako ali z najetimi delavci, ki bodo delo prevzeli na akord, spori med postojnsko kresijo in vlado v Gradcu zaradi imenovanja posa- meznikov na pomembnejša uradniška mesta pri cest- ni direkciji za istrsko cesto, spori z oblastmi v Pazinu, razpravljanja z reškim gubernijem, kako naj se istrs- ka cesta poveže z reško cesto, da bo za vse prav. Med vse to so se mešale še ideje, da je gradnja istrske ceste pravzaprav neke vrste socialna ustanova, ki naj blaži pomanjkanje in lakoto v Istri. Najbolj pa je napredo- vanje gradnje zaviralo kronično pomanjkanje denar- ja. Še po osmih letih dela cesta ni bila dokončno zgra- jena. V letu 1787 je bila istrska cesta že nekaj let v delu, vendar pa so se stvari le počasi premikale. V tem letu so hoteli pričeti tudi z gradnjo »jeseniške ceste« na Dolenjskem, ki naj bi potekala od Kostanjevice do Broda. Denar za obe cesti je šel iz istega žaklja in bilo ga je premalo, pa so se pobudniki jeseniške ceste zbaU za svojo gradnjo, ker so zahtevna dela ob Učki požrla več denarja, kot je bilo predvideno.' Poleti 1787 je tako notranjeavstriski gubernij v Gradcu določil, da je treba dela na istrski cesti ustaviti, kar je narejenega pa naj se zavaruje. Dokončati morajo most v Pazinu, če to lahko izvedejo brez škode za državno blagajno.* , Na to sporočilo je postojnska kresija reagirala; potr- dila je mnenje o dokončanju mostu v Pazinu, kjer se morata dokončno sporazumeti inženir cestne direkci- je Lieber in mojster Petruzi, ki je zadolžen za pravil- no dokončanje tega mostu. Ob zapiranju cestnih del so tudi skrčili število osebja pri cestni direkciji. In tu je postojnska kresija kar resno ugovarjala sklepom graškega gubernija. Odločitev, ki so jo sprejeli v Gradcu, da bo za tajnika pri cestni direkciji imeno- van dolgoletni uradnik te direkcije, ki je bil zaposlen predvsem na istrski cesti, je zbudila odločen protest. O tem človeku (Johannu Antonu von Nützlu) niso vedeli povedati nič dobrega, zlasti pa so večkrat po- novili, da za delo tajnika sploh ni primeren. Hkrati so na vse kriplje ponujali svojega kandidata Franca Ksa- verija Rodishaima. Gubernij je vztrajal pri svoji od- ločitvi in tako je bil von Nützl, ki je bil že starejši člo- vek, le imenovan za tajnika in pod njegovo nadzorst- vo je sodila vsa gradnja istrske ceste. Njegov letni do- hodek je bil 400 gld, poleg tega pa je dobil še 45 kr na dan za vzdrževanje konja. Vse to pa je bilo treba pla- čati iz istrskega cestnega fonda. Rodishaim je postal njegov asistent. V septembru so začeli zapirati gradbi- šče, kar je dalo precej opravkov in je bilo povezano tudi s stroiški. Treba je bilo pripraviti primerne pro- store za spravilo lesa, orodja in drugega materiala. Pri tem delu je sodeloval Rodishaim. Dela na mostu v Pazinu so se zavlekla. Von Nützl je moral osebno nadzorovati mojstra Petruzija, ker ta ni imel zadost- ne kavcije, da bi zavaroval plačilo. To je pri postojns- ki kresiji zbujalo kar precej jeze. Pritožbi, ki jo je kresija poslala v Gradec, je dodala še misel, če se morda le ne bi dalo nadaljevati z deli, da bi tako ublažili revščino v deželi. Naj gubernij premisli in se po možnosti odloči tako kot v letu 1785. Istrska cest- na komisija pa je o istem problemu poročala po- stojnski kresiji, češ da so dela zaključena, da čakajo na asistenta Rodishaima, da bi vse po predpipsih prevzel, von Nützl pa naj v Pazinu le nadzoruje moj- stra Petruzija in naj mu ne preda prej denarja, dokler dela ne bodo končana. Denar, ki ga dolgujejo asi- stentu Rodishaimu, bodo lahko dobili na ta način, da bodo odračunali obresti in tako poravnali, kar je tre- ba. To bi bilo na mesec 30 gld, 25 gld mu pripada po službenem naslovu, ostalo pa bo dobil zaradi dodat- nega dela, ki ga je imel ob zapiranju cestnih del.= Kaj je moral uradnik storiti ob taki priložnosti in kakšni so bili pri tem stroški, pa lahko izvemo iz odlomka iz dnevnika takega uradnika. 26. september 1787: Popoldne odpotoval in prišel v Boljun proti veče- ru. Za konja in krmo plačal 1 gld 42 kr. Od mojega plačila in plačila za vodnika, kateremu pripada konj, s prenočevanjem 1 gld 10 kr. 27. september 1787: Zgodaj zjutraj iz Boljuna. Opoldne prišel v Vepri- nac. Vse popoldne spravljal v red cestno orodje. Hra- na in krma za konja 2 gld 9 kr Prenočevanje: plačal svoje in prenočevanje vodnika 1 gld 8 kr. 54 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 28. september 1787: Iz Veprinca odšel zgodaj in ob poldne prišel v Ne- sekel. Tu porabil za ureditev inštrumentov 2 1/2 ure. Med tem poslal konja in vodnika v Vranjo. Tam pla- čal za konja in za krmo ter za kosilo zame in za vod- nika 2 gld 17 kr. Isti dan iz Vranje naprej naravnost v Pazin, popoldan sem bil tam, plačal konja in vodnika 2 gld 20 kr. Vsi stroški: 10 gld 42 kr. Orodje je bilo spravljeno v dveh skladiščih v Vranji in v Veprincu, kar je stalo še dodatnih 27 gld. Decem- bra 1787 so bila dela na istrski cesti ustavljena.* V maju 1788 so z deh ponovno začeli, ko je dvorni de- kret odobril 6000 gld za nadaljevanje.' Ob obnovljeni gradnji ceste so se obnovile tudi tožbe o revščini v Istri. Tako je pazinski prokurator Josef Kaligarič bil prepričan, da bo deželni pomagano le na ta način, da pokličejo na delo podložnike, kajti z najetimi delavci se problemi ne bi rešili. 9 krajcarjev na dan je pre- majhno plačilo, ker je hrana draga, druga težava pa je oddaljenost gradbišča na Učki. Končno je tudi mnenja, da tudi kasneje ne bo nič bolje. Na te prito- žbe so odgovorili z Dunaja in opozoriU, da je pri ta- kih pritožbah treba osvetliti vse okoliščine, ne le tiste, ki so za neko stran neugodne.* V precej dolgem poro- čilu je tudi reški gubernij pojasnil svoj pogled na raz- mere in tako zelo poudarjano revščino v Istri. Za do- mačine ni to poročilo nič kaj ugodno. Po mnenju reš- kega gubernija je več vzrokov za revščino, prvi pa je geografska lega avstrijske Istre. Po zadnji davčni re- gulaciji je obsegal ta del Istre 4235 kvadratnih oralov in 1037 5/6 kvadratnih klafter (1 oral = 0,575 ha; 1 kvadratna klaftra = 3,597 m^) in na tem prostoru živi 31.490 prebivalcev. Pridelajo vino, sadje, nekaj žit in olja, redijo živino, predvsem ovce in imajo tudi nekaj lesa. Imajo majhen del morske obale in prav tako ma- lo poti. Od Kranjske jih loči venec hribovja, na drugi strani pa je beneška meja. Avstrijski Istran je tako povsem odrezan od monarhije in tudi svoje pridelke težko spravi na trg. Obrti in industrije ni, izobrazba je slaba. Od sosedov — to je hudobna beneška soseš- čina — ne morejo pričakovati pomoči ali pozitivnega vpliva, ker so ti še na nižji stopnji razvoja. Poleg le- nobe in neznanja, ki je zelo razširjeno v Istri, pa so vzroki za revščino tudi v gospodarskih napakah. Tu je na prvem mestu neznanje kletarjenja, kar onemo- goča prodajo istrskega vina na širše področje. To vi- no ne zdrži do naslednje jeseni, istrska lenoba in revš- čina se utopita v njem. Prav tako ne znajo ravnati s sadjem, ki je lepo in ga je tudi kar precej, večinoma ga porabijo za živinsko krmo. V Istri je precej oljk, vendar pa tudi z olivami ne znajo ravnati in nimajo oljčnih mlinov, tako da tudi ta pridelek propada. Hlevske živinoreje ne poznajo, živine je malo, pa še to je v glavnem drobnica. Ne poznajo tudi gnojenja, prav tako so jim tuje krmilne rastline, ne poznajo detelje, stročnic in krompirja. Skratka — kmetijstvo je zanič. Tako ostane le cestna povezava tisto sredstvo, ki bi lahko spremenila zatoh- le razmere v avstrijskem delu Istre in dala tudi mož- nosti za razvoj. Do danes je državna blagajna poma- gala v boju proti revščini, vendar od vsega denarja, ki se je stekal v Istro, ni bilo nobenega rezultata. Raz- mere se bodo spremenile šele takrat, ko se bodo spre- menili prebivalci sami. Za to pa so potrebne šole, kaj- ti izobrazbo potrebujejo prav vsi od podložnikov do gospodov, ki so prav tako neuki in vraževerni. Tudi odstranitev slabega beneškega sosedstva bi lahko pri- nesla ugodne spremembe, to pa bi lahko izvedla le najvišja oblast. Take spremembe bi bile ugodne ne le za Istro, pač pa tudi za nemške in madžarske provin- ce. Ker so tako znani vzroki za zaostalost, bi jih lah- ko začeli odpravljati. Cestna direkcija in kresijski ko- misariat naj razpišeta cestno tlako, tako da bodo priš- li revnejši sloji do večjega zaslužka, ker jim bodo bo- gatejši plačali, da njim ne bo treba na tlako. Če pa Istrani kljub tako zelo poudarjani stiski ne bodo prišli na delo (kar se je zgodilo v času od 26. 3. do 15. 4.), potem so seveda nepotrebni tudi vsi cestni uradniki in je vprašanje, kako bodo državni blagajni opravičiU svoje plače in kako bo cestni komisariat odgovarjal zaradi svoje nesposobnosti. Glede same cestne gradn- je je zamisel pazinskega gospostva, da gradijo na šti- rih mestih hkrati, čista bedarija. Gradnja bo zaradi tega počasnejša, delavci hodijo na delo po 8—10 ur daleč. Prava osnova te pazinske odločitve je neznanje in nečimrnost ljudi, ki o tem odločajo. Nadzorstvo nad cestno direkcijo, predvsem pa nad njeno blagaj- no se nikdar ne sme prepustiti uradnikom gospostva. Edina rešitev za odpravo revščine in lakote pa tudi le- nobe je zaposlitev domačega prebivalstva. Zbrali so že 800 delavcev, sedaj pa je vprašanje, kam z njimi. Zato bo treba takoj, ko bo končana ta cesta od Bo- Ijuna do Kastva začeti z deli za povezavo s Kranjsko proti Lipi. Ko bo urejena še povezava z reško cesto, se bodo razmere v Istri začele spreminjati.' Povezava med reško in bodočo istrsko cesto ni bila novost. O tem so govorili že leta 1785, podrobnejše so o tem spregovorili spet leta 1786, kajti pomembno- sti te povezave sta se zavedala tako graški kot tudi re- ški gubernij. V letu 1788 so sklenili, da je to povezavo treba ohraniti. Idejne načrte sta pripravila dva inženirja, za Kranjsko stran inž. Lieber, za reško pa inž. Gnamb. Inženir Gnamb je predložil načrt, po ka- terem naj bi šla smer istrske ceste naravnost od Učke preko Babičev proti Lipi. Križišče z reško cesto bi bi- lo pri Babičih. Idejni načrt je zastal, ker so inž. Lie- berta odstavili od teh del. Kompetentna komisija, ki so jo sestavljali baron von Bentl, ki je bil tudi okrožni komisar, inženir Lieber, tajnik Vilcher ter predstav- nik vlade grof Barkotzy, inženir Gnamb, je šla na ogled predvidene trase in si ogledala tudi okolico, da bi ugotovila, kakšni bodo pogoji za potnike, če se bo ta smer ceste uveljavila. Sprejet je bil predlog inženir- ja Lieberja, da bi se istrska cesta v Kastvu srečala z re- ško cesto, vendar pa je taka povezava pomenila večje stroške. Cesta proti Lipi se podaljša, pridobi pa takoj za Reko na višini, poleg tega je bilo upoštevanja vred- no tudi njegovo mnenje, da je cesta pomembnejša, če poteka skozi večje kraje. Ozirati se je bilo treba pa tu- di na želje kavalirja Thieryja, ki je za reško cesto pri- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 55 ISTRA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA speval 2000 gld. Kljub vsemu temu pa je pomembno vedeti tudi to, da je Kastav že imel povezavo z Volos- ko." Obnovile so se razprave, ali naj cesto gradijo s tlako ali z najeto delovno silo. Cestna direkcija se je zavzemala za to, da naj dobijo delo predvsem Istrani, po njenem mnenju prebivalci Kast va le niso tako zelo revni, vseeno pa so poleg 200 Istranov zaposlili tudi 100 prebivalcev Kastva, te predvsem na delih pri Ve- princu. Ker pa je bilo to proti sporazumu, se je mora- la vmešati postojnska kresija in posredovati. Vodja teh del inž. Lieber je odgovarjal na obojestranske očitke in se zagovarjal zlasti s tem, da je gradbišče pri Veprincu bliže Kastvu in zato je pametno za ta dela zaposliti te prebivalce. Na delu jih je tako le 85 in po njegovem prav nič ne odjedajo zaslužka Istranom. Zagovarjal je stališče, da naj delavci delajo čim bliže j domu, da bodo stroški manjši in da bodo lahko nekaj zaslužili, ne pa vse porabili za pot in hrano. Občine gospostva Lupoglave, ki ležijo ob vznožju Učke, pa naj delajo na tem področju. Hrana je povsod draga, zato se je tudi pogajal z erarom, da bi delavci dobili na dan 7 krajcarjev in hrano. Sploh se mu je zdelo plačevanje delavcev žaljivo nizko. Kajti cestno osebje in delavci so na terenu en organizem in plačilo zad- njega na plačilni listi mora biti 20. del prvega. Izjema so kaznjenci, ki delajo le za hrano." Za vse te načel- ne prepire so zapravili precej dragocenega časa, ki ga je bilo potem težko nadomestiti. Očitno pa je bilo, da se je Lieber ponovno zavzel za delo na istrski cesti. Njegova poročila so postala zelo podrobna in Karto uporabi tudi pri članku s. Grande 56 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 opremljena s skicami težavnejšega terena in zahtev-' nejših gradenj." V letu 1789 so še enkrat pregledah Liebertove in Gnambove načrte o povezavi reške in istrske ceste. Oktobra tega leta je Lieber svoj načrt dokončal in ta- ko je bila možna primerjava obeh. To so opravili v graškem gubernij u. Gubernij je svoje pomisleke po- slal leta 1791 v vednost reškemu guberniju, ki pa je še vedno zagovarjal načrt svojega inženirja. Primerjava obeh načrtov je pokazala, da Gnambov načrt zahteva , 20.389 gld 20 kr za del ceste od Reke do križišča z istrsko cesto, kar pa ni niti polovica poti proti Lipi. Lieber je za pot od Reke roti Lipi preračunal stroške na 37.225 gld 18 kr. Gnambov načrt je uničeval tudi precej plodne zemlje in cesta je bila očitno daljša. Dražje vzdrževanje tako podaljšane smeri bi padlo izključno v breme Kranjske. Cesta bi bila lahko kraj- ša, ni pa pametno, da se pri gradnji izgublja že pri- dobljena višina. V bistvu pa je ta del ceste nepotre- ben, ker cesta od obale v notranjost obstaja, ob obali pa se ljudje in tovori prevažajo s čolni in ladjami." Spore o tem, ali naj cesto gradijo s tlako ali z najeto delovno silo, je poskušal Dunaj razvozlati s salo- monsko odločitvijo, naj pri gradnji upoštevajo ubo- štvo Istranov, da pa naj tudi cesto že vendar zgradijo. Svoje mnenje o gradnji ceste s tlako je prispevala tudi postojnska kresija, ki je med drugim ugotovila tudi to, da so klicali ljudi na delo prav v času trgatve in pa v času, ko so pripravljah reorganizacijo davkov. Zato je bilo povsem razumljivo, da nihče ni prišel na tlako. Kar pa zadeva mnenje kastavskega gospostva, da je proti temu, da njegovi podložniki delajo tlako pri gradnji cest v Istri in da je gospostvo s tem povzročilo istrskemu cestnemu skladu škode za 44 gld 11 kr, je treba vso zadevo še preiskati. Nadaljevanje cestne gradnje je pokazalo, da so po- membne tudi stranske ceste, predvsem tiste, ki med seboj povezujejo glavne smeri in da so te smeri precej omrtvičene, če so stranske ceste slabe. Tako je kar ne- nadoma postal pomemben 2000 klafter dolg odsek od Zadke do Kučičev, ker se je pokazalo, da so vsa preostala dela precej brez praktične vrednosti, če te povezave ni. Dovolj hitro bi bilo treba zbrati 6000 gld, koHkor naj bi stalo teh 2000 klafter ceste. Da bi na splošno cestna dela v Istri hitreje stekla, je po- stojnska kresija predlagala, naj se del ceste gradi na akord (odsek med Boljunom in Pazinom). Med Vra- njo in Lupoglavo pa naj se tiste občine, kje bo pote- kala cesta, povežejo s cestno direkcijo, zemljiškimi posestniki in istrskim kresijskim komisariatom in se dogovorijo o načinu dela na cesti. Cesta naj bi šla mi- mo potoka Boljunščice tostran Učke do Zadke proti Veprincu. Tri milje te ceste so že narejene, vendar pa je to srednji del, tako da ni povezave od konca Bolju- nščice do Pazina in prav tako ne od Zadke proti Kuči- čem, kjer bi se ta cesta srečala z zasebno cesto, ki pri- de iz Kastva. Za gradnjo ceste od Zadke proti Kuči- čem si inž. Lieber ni upal pregovoriti Istranov, da bi prevzeli dela na akord, ker je gradbišče ležalo en dan hoda iz Istre. Zato je ta opravila predal v delu na akord posameznim občinam." O tej cesti je povedal svoje mnenje tudi cestni inšpektor iz Pazina Martino Codina. Njegovo mnenje pa se je spremenilo v spis o revščini v Istri." V avgustu so bih z gradbenimi deli že tako daleč, da so si upali napovedati, da bo pove- zava med Boljunom in Kučiči nared v letu 1790. Te- daj pa se je pojavilo vprašanje, kdo bo vzel v zakup celotno 13.000 klafter (24 km 648 m) dolgo cesto. Za- čela so se nasprotja med cestno direkcijo in občinami. Ne glede na te spore bi morali cesto odpreti za pro- met, spore pa razčistiti kasneje na višjem nivoju." Vendar pa dela na istrski cesti še v letu 1792 niso bi- la končana. Ponavljajo se prošnje za denar, da bi lah- ko izplačali vsaj delavce." Gradnjo je od Lieberja prevzel inženir Joseph Schemerl, ki je naprej zahteval denar, da bi z deli lahko nadaljeval. V tem obdobju : pa je vlada prepovedala vsakršna nakazila državnega \ denarja. Tako se je Schemerl najprej potegoval za to, j da naj mu izplačajo vsaj ostanek od prejšnjega obra- čunskega leta." Ko bo dobil potreben denar, je pri- ' pravljen začeti z delom. Pogajal se je za 3646 gld 6 1/4 kr, kar je ostalo od prejšnjega leta, hkrati pa je prosil še za predujem 6000 gld. Zaradi prevzema del je potoval v Istro, nato pa pripravil podroben načrt za celotno delo. V maju 1792 je prišlo z Dunaja spo- ročilo, da smejo inž. Schemerlu izplačati iz državne blagajne vsoto, ki je ostala od prejšnjega leta, hkrati pa ga je treba opozoriti na sedanje težke razmere v državi. Junija je inženir ta denar tudi dobil. Glede predujma 6000 gld pa je dvorni dekret dovolil le iz- plačilo 3000 gld in ponovno opozoril na težke razme- re v državi. V septembru je Schemerl zaprosil še za 4000 gld, ker je bilo delo na cesti težje kot so pričako- vaU. Potreboval je Se 170 mož, ki so morah biti izuče- ni minerji in zidarji. Ti so zahtevali za delo na 1 klaf- tro in 18 čevljev (7,584 m) široki cesti (za klesanje skal in zidanje podpornih zidov) 1 gld 25 kr nad dogovor- jeno vsoto. Stroški so narasli tudi zaradi zidave pod- pornih in opornih zidov, zaradi predelov, kjer je bilo treba cesto klesati v skalo. Del ceste so gradili s tlako, del s pogodbenimi delavci. Cestna gradnja se je vlekla že osmo leto. Poleti 1792 so dela na istrski cesti pote- kala po naslednjem načrtu:^" KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 57 Sredi septembra je vlada na Dunaju sporočila, da so odobrili še zahtevanih 4000 gld za nadaljevanje gradnje, denar pa bo pritekal postopoma. V oktobru je to potrdila tudi ljubljanska oblast. Septembra 1792 se je Schemerl odločil še za en način dela z domačim prebivalstvom. Proti Juriju Ambrosoviču (Ambroso- vich) iz vasi Selo je predal delo na akord, ker se je z delom res že mudilo. To pogodbo je poslal v vednost tudi deželni vladi. Pogodba o tem, da daje cestni in gradbeni direktor Kranjske dežele inženir Joseph Schemerl gradbena dela proti Juriju Ambrosoviču iz vasi Selo, je taka: 1. Prota Ambrosovič prevzema na akord dela na odseku ceste med Gologorico in Pazinom. 2. Obvezuje se, da bo ta del ceste gradil tako, kot je sklenjeno in predpisano, da bo cesta pravilno speljana tako v klancih kot tudi v ravnini, da bo pravilno gradil podporne zidove in za ta dela upo- rabljal največje kamne, ki jih najde. Širina ceste mora biti v ravnini najmanj 15 čevljev (4,740 m), v hribovitih predelih in na izogibališčih pa 18 čevljev (5,688 m), na ovinkih 20—24 čevljev (6,320—7,584 m), spust mora biti vsaj 4 na klaf- tre (1 klaftra = 1,896 m), poleg tega mora poskr- beti tudi za močne obcestne kamne. Cesta mora biti primerno napeta, zgornja plast mora biti do- bro potolčena in zadnji posip ne sme biti brez me- šanice peska i zemlje, dokler ni cestno osebje pre- gledalo ceste in ugotovilo, ali je primerna. Kjer je potrebno, mora zgraditi tudi stranske jarke. 3. Obvezuje se, da bo razen štirih vehkih mostov na- redil vse manjše mostove in tlakovane obcestne kanale. 4. Direkcija mu prizna stroške za dovoz kamenja, če bo to nujno potrebno. 5. Za vsako tekočo klaftro (1,896 m), ki je zgrajena tako, kot je zgoraj predpisano, pripada proti 1 gld 30 kr. 6. Delo bodo nadzorovali vsak teden in tedensko bo tudi plačano. 60 dukatov pa je moral prota polo- žiti kot varščino. 7. Prota se obveže, da bo vsa dela izvajal čim bolj natančno. Od marca 1793 dalje bo vse dokončal v šestih mesecih. 8. Če na nekaterih mestih dela ne bodo opravljena tako, kot je bilo sklenjeno v pogodbi, bodo šU stroški popravil v njegovo škodo. 9. Ce bo delo dobro opravil in to prej kot v šestih mesecih, bo dobil še delo na cesti proti Lupogla- vi. Če pa tega ne bo izpolnil, bo ta dela dobil nek- do drug, kajti cesta mora biti v enem letu gotova. 10. 100 dukatov bodo proti nakazah takoj, ko bo lahko dokazal, da je intabuliran pri svojem zem- ljiškem gospostvu. 11. Proti Juriju Ambrosoviču bodo nakazah pravilen in pravičen znesek za njegovo delo.^^ V Januarju 1793 je Schemerl dvakrat pisal deželni oblasti glede cest v Istri. Še vedno je bil denar največ- je vprašanje, kajti potrebovali so ga več, kot je bilo predvideno v načrtu. Inženir se je upiral zamisli, da bi dela na cesti ponovno ustavili. S pomočjo zgoraj omenjene pogodbe so se dela lahko nadaljevala. Hkrati pa je bilo potrebno vzdrževati tudi že narejene predele. Za vse skupaj bi potreboval 10.000 gld. Ven- dar pa je bila v letu 1793 na celotnem Kranjskem za cestna dela na razpolago dobra polovica te vsote.^^ OPOMBE Nekaj dolžinskih mer: čevelj = 0,316 m Klaftra (dunajski seženj) = 1,896 m Milja = 1,477 km Dunajska poštna milja = 7,5859 km Nekaj ploskovnih mer: kvadratni oral = 57 arov kvadratna klaftra (seženj) = 3,597 m^ 1. Arhiv SR Slovenije (AS), GUB. ARH. 1784—1786, V 16—17 (zavoj 9), fol. 938, 10118. — 2. AS, GUB. ARH. isto, fol. 26429, 9714. — 3. AS, GUB. ARH. 1784—1794, fase. 257 (zavoj 112), fol. 22043/1944, spada v okvir listin o cestah v novomeški kresiji. — 4. AS, GUB. ARH. 1787— 1794, fase. 258 (1787—1791) zavoj 113, fol. 21826, 23316. — 5. Isto, fol. 23316, 25134. — 6. Isto, fol. 37606. — 7. Isto, fol. 7788. — 8. Isto, fol. 11043, 11524, 27053. —9. Isto, fol. 12195. — 10. Isto, fol. 7789, 409, 15831. — 11. Isto, fol. 23274, 24561. - 12. Isto, fol. 24561, 161. - 13. Isto, fol. 409, 18103, 15831, 23274, 24561. - 14. Isto, fol. 8176, 25782. — 15. Isto, fol. 258, 6264. — 16. Isto, fol. 6264. — 17. Isto, fol. 6264. — 17. Isto, fol. 24102. — 18. AS, GUB. ARH. 1787—1794, fase. 255 1/2 (1788—1794) zavoj 110, fol. 3273. —19. Isto, fol. 4021, 7667. — 20. Isto, fol. 4660. — 21. Isto, fol. 4660. — 22. Isto. — 23. Sergij Vilfan: Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s poseb- nim ozirom na ljubljansko mero (16.-19. stoletje). Zgodo- vinski časopis 8, 1954, str. 27—86. Tine Kurent: Merski si- stemi v arhitekturi na Slovenskem. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 9, 1987, str. 40—65. SOMMARIO LE DISPUTE ISTRIANE ALLO FINE DEL XVIII O SECOLO Eva Holz Negli anni 1787—1793 non erano ancora rieccheg- giati gli avvenimenti europei nella parte austriaca dell'Istria. Gli abitanti si curavano in primo luogo dei ; propri interesi. Era la poverta il problema principale \ da combattere e sulle sue cause esistevano le tesi che i gh stessi abitanti erano responsabiU avendo delle pre- messe di buone risorse per conseguire una migliore vita, ma non sapendosi organizzare meglio, erano nella costante attesa dell'aiuto altrui. Invece gh altri \ 58 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 affermavano che nell interno dell'Istria era necessario tracciare delle strade per collegare questo lembo di terra con il resto del mondo. Era l'unico modo di su- perare l'impoverimento, l'arrettatezza ed il ristagno. Per la costruzione della rete stradale nell'Istria si pre- sero l'impegno i governatori di Gratz e Fiume, distret- to di Postumia e la signoria di Pisino. Poiché si erano sovraposti vari interessi (e tutti gli interessati si prodi- gavano per il bene dell'Istria) i lavori di costruzione procedevano lentamente. Avevano programmato di collegare Pisino—Boljun—Vranjo e di realizare an- ' che il percorso in due direzioni, una avrebbe dovuto \ condurre verso Lupoglava, mentre l'altra verso Ve- \ prinac—Kučiči—Kastav per proseguire poi per Car- \ niola verso Lipa. Fra questi punti di base era necessa- \ rio costruire anche dei collegamenti laterali per dare : alle strade principali una ragione di viabilita. Pur- \ troppo ancora dopo otto anni di lavori la rete stradale non fu portata a termine per sussistenti problemi fi- nanziari. KOPER V CASU NAPOLEONA (1805/6—1813) gorazd maruSiC Prelomnica v zgodovini Benetk je bil 12. maj 1797, ko je bila razglašena Demokratična republika Benet- ke oziroma 16. maj 1797, ko je francoska vojska vko- rakala v Benetke, s čimer je bilo konec 600-letne be- neške oblasti v Istri. V prehodnem miru, podpisanem v Leobnu 18. aprila 1797, je Avstrija prepustila Belgi- jo in Milano Franciji, v zameno je dobila Dalmacijo, Istro in Veneto (Benečijo). Prelomnica v zgodovini Kopra pa je 5. junij 1797, ko so se uprh populani, ker se je nobiliteta naslonila na habsburško monarhijo. Vodja proavstrijske stranke je bil Agostino Carli- Rubbi.h Avstrijski komandant cesarsko kraljevi gene- ral Giovanni grof Klenau^ je s svojo vojsko 10. junija 1797 okupiral Koper. 17. oktobra 1797 je bila podpi- sana mirovna pogodba v Campoformiju,' s katero je bilo dokončno potrjeno, da Avstrija dobi Istro, Dal- macijo in Veneto (Benečijo). V začetku novembra 1805 je Angelo Calafati, te- danji predsednik apelacijskega sodišča mesta Koper, poslal koprsko delegacijo v naslednji sestavi: Nicolo del Bello (nekdanji koprski sindik pod beneško obla- stjo) in Benedetto Petronio v vojaški štab francoske- ga generala Massóne s prošnjo, da naj francoska voj- ska okupira Istro. Tako so Francozi zasedli Koper 21. novembra 1805. Ob okupaciji je zahteval general Masséna 60.000 fiorinov (goldinarjev) vojaške kon- tribucije, vendar so Francozi dobili samo 20.000." Francoski okupacijski komandant Istre Solignac je ustanovil začasno vlado 25. novembra 1805.* Sestav- ljali so jo: Angelo Calafati, Nicolo del Bello in štirje predstavniki nobilitete (mestnega plemstva). V tem času se avstrijska lokalna uprava ni spremenila, pobi- rali so enake davke in ista policija je skrbela za red in mir. 9. decembra 1805 je general Séras zamenjal gene- rala Solignaca na čelu okupacijske vojske v Istri. Ustanovil je novo začasno vlado Istre,* ki jo je sestav- ljalo šest svetnikov: grof Francesco Bocchina, Nicolo del Bello, Nicolo Papadopoli, Antonio Lugnani, Bar- toli Colombani in Stefano Colombani. Predsednik vlade je postal Angelo Calafati. Proavstrijske uradni- ke je zamenjal. Urejeval in reševal je spore med fran- cosko vojsko in Koprčani. Proavstrijsko razpoloženi prebivalci so razstrelili skladišče orožja. Kradh so hrano iz skladišč francoske vojske, ker je med ljudst- vom razsajala lakota. Razširila se je epidemija kuge,' ki so jo zanesU francoski vojaki. 26. decembra 1805 je bila podpisana mirovna pogodba med Avstrijo in Francijo, po kateri je slednja dobila nekdanjo bene- ško Istro, Benetke in Dalmacijo (4. člen mirovne po- godbe).* S to pogodbo je bilo v Istri konec francoske okupacije in je območje Istre prešlo pod suverenost Francije. 11. januarja 1806 je Calafati istrskemu ljudstvu v svojem prvem razglasu sporočil, da je bil v Bratislavi sklenjen mir med Avstrijo in Francijo in da bo Istra priključena italijanskemu kraljestvu.' Proavstrijska stranka je širila propagando, da bo Istra priključena Trstu ah Kranjski, toda 1. februarja je bil izdan od- lok, ki je potrdil priključitev Istre k Italijanskemu kraljestvu." Cesar Napoleon je januarja 1806 imeno- val svojega posinovljenca Eugena Beauharnaisa za podkralja Italijanskega kraljestva in za komandanta vojske na nekdanjem ozemlju Beneške repubhke. Po ukazu zgoraj imenovanega Eugena Beauharnaisa je bil v Kopru, glavnem mestu Istre, 7. februarja 1806 ustanovljen Magistrat." Magistrat je bila nekakšna istrska vlada, ki jo je sestavljalo 6 članov. Predsednik Magistrata je bil spet odvetnik Angelo Calafati, nje- gov tajnik pa odvetnik Benini Giovanni Vicenzo. Fi- nančni intedant je bil Venier Silvestrini Maria, upra- vitelj rudnikov in gozdov Bartoletti Zulatti, inšpektor dela, voda, mostov in cest inženir Benedetto Petro- nio, pohcijski komisar pa Angelo Venier. V sklopu Magistrata je bila ustanovljena tudi tiskarna, katere direktor je bil Avstrijec Weiss." Njena naloga je bila širjenje idej francoske oblasti, kar je uresničevala s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 59 tiskanjem odlokov, razglasov, pesnitev, posvečenih Napoleonu, Calafatiju..., napotkov za delo Magi- strata, itd. Magistrat je izdal potni hst," nekakšen osebni dokument, ki ga je moral imeti vsak občan za- radi kontrole in varnosti prebivalstva. Sodstvo je bila samostojna institucija, ki je bila ne- odvisna od Magistrata. V okviru sodstva sta delovah kriminalno in apelacijsko sodišče. Ti dve sodišči sta bili ostanek beneške oziroma avstrijske uprave. Kri- minalno sodišče je bilo prvostopenjsko. Pritožbe nad razsodbami kriminalnega sodišča je obravnavalo ape- lacijsko sodišče (druge stopnje). Predsednik krimi- nalnega sodišča je bil Francesco Venier, notar pa Gio- vanni Cantucci. Predsednik apelacijske sodišča je bil Nicolo Baseggio, njegov tajnik pa Baseggio Grazia- dio.^* Stara beneška zakonodaja se ni smela uporab- ljati, ker so bili sedaj nobili in populani enakopravni. V tem prehodnem obdobju so upoštevali avstrijsko zakonodajno pravo. Apelacijsko sodišče tretje stopn- je je bilo v Milanu.^' To je bilo najvišje italijansko sodišče, preko katerega je bila Istra že povezana z ita- lijanskim sodstvom kot osma provinca. Istra je bila torej preko sodnega aparata že dejansko povezana z italijanskim kraljestvom, preko upravnega samo na- videzno, kajti imela je svojo samostojno upravo. Ma- gistrat. Po ukazu cesarja Napoleona z dne 30. marca 1806 se je 1. maja 1806 Istra uradno priključila Italijanske- mu kraljestvu, Eugene Beauharnais, podkralj Itali- janskega kraljestva, je 9. aprila 1806 izdal odlok, kije v nekdanjo Beneško republiko vpeljal ustavne zaione kraljevine Italije, ustavo iz Lyona, Code Napoleon, konkordat s papežem Pijem VI., organizacijo cerkve- ne administracije, denarno reformo, itd.^' Kraljestvu Italije je vladal kot kralj Napoleon, cesar Francozov. Okronan je bil 25. maja 1805 v Milanu z langobard- sko kraljevsko krono. Njegov namestnik je bil pod- kralj Eugene Beauharnais. Oblast so še sestavljali konzulta, ministri in zakonodajni zbor. Vendar pa je kralj Napoleon zakonodajnemu zboru odvzel oblast s prepovedjo zasedanja (odredba 27. junija 1805). V Koper je Code Napoleon prinesel naslednje no- vosti: civilno poroko, ki se je sklenila pred županom, zakonski par pa se je moral najprej obvezno civilno poročiti in nato šele, če je želel, tudi cerkveno; matič- no knjigo, ki jo je vodil župan in vanjo zapisoval rojstva otrok, poroke in smrti; odredbo, da se mora posest ob dedovanju razdeliti med vse dediče v ena- kem deležu in ne, da vse pripade prvorojencu, kot je bilo pod beneško repubhko. 22. maja 1805 je kralj Italijanskega kraljestva. Na- poleon, podpisal s papežem Pijem VII. konkordat, po katerem je sprejel katolicizem za državno vero. Po tem konkordatu je Napoleon dobil pravico imenovati škofe na območju svojega kraljestva. V Istri so bile ukinjene škofije v Pulju, Novigradu in Poreču. Tako je ostala samo škofija v Kopru na čelu s škofom Boni- facijem da Ponte.8. junija 1805 je kralj Italije Na- poleon izdal kraljevski dekret, s katerim so bih uki- njeni nekateri samostani v Kopru: dominikanski. konventualski, sv. Klare, avguštinski in glagoljaški." V okviru finančne uprave Italijanskega kraljestva oziroma Istre so bih vpeljani novi davki: tako je bil na primer vpeljan osebni davek, ki so ga plačevah vsi državljani od petnajstega do šestdesetega leta staro- sti. Vpeljani so bih še davki na potrošniško blago, kot so vino, sol, tobak. Davek na tobak je na primer zna- šal četrtino prodajne cene. V Italijanskem kraljestvu je bil vpeljan zemljiški davek, ki za Istro ni veljal za- radi njene revščine.Največja novost so bili koleki. Koleki so bili uradno potrdilo administracije o plačilu denarne pristojbine. Potrebni so bili za menice, razna trgovska potrdila, uradne dokumente, časopise, pa- pir in igralne karte.^" 15. aprila 1806 je podkralj izdal odlok o delovanju sodišč, osebni svobodi, davkih in podelitvi kraljev- skih regalov.2i Pravica do opravljanja odvetniške službe se je morala podrediti splošnim zakonom kra- ljestva. Fevdalna posestva so ostala v rokah lastni- kov, ki so morali po novem odloku državi plačevati davke. Ostala je tudi fevdalna vezanost kmetov, ki so morali še vedno plačevati dajatve fevdalcem in, po novem, tudi davek državi. Napoleon je dal Istro kot kraljevski regaP^ svojemu maršalu Jean-Baptistu Bessieresu. Dobil je naslov vojvoda Istre in s tem tudi pravico do ene petnajstine celotnega deželnega do- hodka, kar je znašalo 100.000 frankov. 29. aprila 1806^' je Napoleon v Parizu izdal zakon o novi teritorialni razdelitvi in upravi Italijanskega kraljestva. Namesto provinc so bih uvedeni depart- maji, ki jih je bilo 22. Vodja departmaja se je imeno- val prefekt. Imel je vso oblast v svojem območju, bil je tako imenovani mali Napoleon. Prefekte je imeno- val Napoleon sam, in sicer za obdobje 10 let. Prefekt je izdajal odredbe in odloke za svoje območje. Uskla- jeval je politične in ekonomske reforme s takratnim družbenim stanjem svojega območja. 1. maja 1806 je bila v Kopru slovesna proslava priključitve Istre k Ita- lijanskemu kraljestvu. Proslava se je pričela z izstre- litvijo topovske salve ob jutranjem svitu ter se nada- ljevala v katedrali s petjem »Te Deum«. Od tam so se predstavniki nove oblasti napotili v državne urade, kjer so podpisali zaprisego o zvestobi Italijanskemu kraljestvu. Calafati je imel govor, v katerem je pou- daril, kako so Istrani srečni, da so del Italije in da je Italija njihova prava domovina. Zvečer so bile uhce razsvetljene. Plešah so, pili in jedli. Bila je prava »istrska fešta«. Polnočne salve artilerije so potrdile, da je bila združitev uspešna.^* Napoleon je hotel vedeti, kakšno je družbeno-po- litično in ekonomsko stanje v Istri. Za to nalogo je določil državnega svetnika Italijanskega kraljestva Bargnanija. V Koper je prišel julija 1806. Istrsko ljudstvo je bilo nezadovoljno s Calafatijem — »Ro- bespierrom iz Kopra« .^^ Bargnani je pohvahl prefek- ta Calafatija v svojem poročilu 17. oktobra 1806 itali- janskemu podkralju Beauharnaisu.^' Sprememba administrativne uprave Istre^' je bila izvedena spomladi leta 1807. Departma Istra je bil razdeljen na dva distrikta: na Koper, ki je imel 60.641 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 prebivalcev, in Rovinj z 28.615 prebivalci. Distrikt Koper je bil razdeljen na štiri kantone: Koper, Piran, Buzet in Poreč. Distrikt Rovinj pa na tri kantone: Rovinj, Vodnjan in Labin. Ti kantoni so bili nadalje razdeljeni na 22 občin. Spremenjena je bila tudi sod- na uprava.^* Ostalo je samo apelacijsko sodišče, ki se je preimenovalo v »Corte di Giustizia civile e crimina- le». To je bilo najvišje sodišče v departmaju. Pred- sednik tega sodišča je bil Nicolo Baseggio, generalni prokurator pa Francesco Venier. Po poklicu sta bila odvetnika. Nižja sodišča so bila v glavnih mestih kan- tonov. Imenovala so se mirovna sodišča. Na čelu mi- rovnih sodišč je bil mirovni sodnik, ki je reševal vsak- danje probleme kot na primer medsebojne spore in prepire glede plačevanja davkov, itd. V koprskem kantonu je bil mirovni sodnik Alessandro Gavardo.^' V Kopru je bilo še dodatno ustanovljeno trgovsko so- dišče. Posledica kontinentalne blokade proti Veliki Britaniji v tem obdobju je bilo tihotapljenje angleške- ga blaga, ki je potekalo tudi preko koprskega prista- nišča. Trgovsko sodišče je razsojalo o zaplembi bri- tanskih ladij, obsodbah koprskih trgovcev zaradi ti- hotapljenja in o požigu angleškega blaga. Občina Ko- per je imela svojega župana, ki je bil plemiškega pore- kla: grof Giovanni Totto in občinski svet. Imenovan- je župana je bilo poverjeno italijanskemu podkralju. Koper je imel še distriktni svet, svet prefekture in de- partmajski svet. Departmajski svet je bil ustanovljen s podkraljevim odlokom 22. decembra 1807." Se- stavljen je bil iz tridesetih članov, ki jih je imenovala italijanska vlada po Calafatijevem predlogu, ki je bil predsednik sveta. Podpredsednik je bil Giannandrea dalla Zonca'^ Najpomembnejši člani istrskega de- partmajskega sveta so bih: CarU Rubbi, pisatelj, ple- mič Besenghi, Constantini, zdravnik, Franceschi in Polesini, zgodovinarja, Bembo, plemič, Vergottini, pravnik, in Battiala, pravnik.'^ 6. marca 1808 je Ca- lafati prvič slovesno odprl departmajski svet z govo- rom proti nekdanji beneški oblasti in poudaril, da je vsa ta stoletja izkoriščala in ropala Istro, ki je tako postala osiromašena, ter nadaljeval, da je Istra boga- ta dežela z milo klimo, zdravim zrakom, dobrim sad- jem, gozdovi, bogatimi rudniki, možnostmi ribolova in pridobivanja soli ter čudovitimi pristanišči.'' 12. decembra 1806 je prišla v veljavo celinska zapo- ra v Italijanskem kraljestvu in s tem tudi v Istri, kjer je povzročila gospodarsko krizo. Celinska zapora je pomenila, da je vsaka trgovina z britanskim blagom prepovedana. To blago so zaplenjevali. Toda tudi Britanci so z odredbo 7. januarja 1807 uvedli zaporo francoskih luk za nevtralne ladje, ki se v primeru neu- poštevanja odredbe zaplenijo. Britanske in ruske lad- je so napadale italijanske in francoske ladje na Jadra- nu in s tem preprečevale pomorsko in trgovsko zvezo z Istro. Tako je ostala samo slaba cestna povezava preko avstrijskega ozemlja »Tržaške province«. To je bilo urejeno s sporazumom, ki ga je podpisal franco- ski ambasador, general Andréossy z avstrijsko vlado na Dunaju, aprila 1806.'* Tudi znotraj Istre je bila cestna povezava zelo slaba, kajti v času Beneške repu- blike je bila razvita predvsem priobalna plovba za po- vezavo med istrskimi mesti. 7. julija 1807 je bil podpisan mirovni sporazum med francoskim cesarjem Napoleonom in ruskim car- jem Aleksandrom. To je sprožilo v Kopru »vzklik mi- ru«! Na čast tega miru je Petronio napisal odo, kjer je Napoleon edina osebnost, zaslužna za ta mir. LA PACE GENIO DI PACE sulle bianche piume Piega il volo a Tilsit e la discende, E scintillante di celeste lume Pace, gridando, ambe le palme stende. Oda Angelu Calafatiju (Pokrajinski arhiv Koper) kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 61 Delle vittorie il sanguinoso Nume Che fido accampa sotto franche tende, All'atto, al grido, fuor di suo costume, L'ire raffrena e il ferro ostil sospende. Il GENIO intanto di palladia fronda Al GRANDE, AL PRIMO ornar tenta la chioma. Ma il vieta il folto allór che la circonda. L'EROE, raccolto in suo pensier profondo. Commosso ai danni di tant'oste doma. Sorride al GENIO e dona PACE al mondo.^^ Na območju Istre je v tem času delovala tudi pro- stozidarska loža.'' To ložo je ustanovil francoski pol- kovnik Gillet maja 1806. V začetku je pripadala fran- coskemu prostozidarstvu — Velikemu Orientu iz Pa- riza. Ko je bila Istra priključena Italijanskemu kralje- stvu, se je preimenovala v »Grande Oriente d'Ita- lia«, njen znak je bil »dell'Ulivo del Levante«. Cen- ter te lože je bil v Milanu. Pripadala je škotskemu re- du, njen zaščitnik je bil sv. Jožef iz Škotske. Prvi vse- mogočni predstojnik je bil inženir Benedetto Petro- nio. Člani lože so bili predvsem vladni uslužbenci, trgovci, inženirji, zdravniki in tržaški Zidje.'^ Dve tretjini istrskega prebivalstva sta bili proav- strijsko usmerjeni. To je bil najnižji sloj prebivalstva: kmetje, ki so bili predvsem slovenske in hrvatske na- rodnosti, in najvišji sloj, koprska aristokracija in plemstvo, kot na primer: Grisoni, Borisi, Fini, Brutti, Totto, Tacco, Verzi, Gravisi, De Belli, De Manzini, Lugnani, Combi in Vittori." Zbirah so se v kultur- nem društvu, ki ga je vodil Agostino Carh-Rubbi. Očitali so francoski vladi, da jih je privedla v revščino z visokimi davki na imetje in proizvodnjo. Bili so na- sprotniki vojaške konskripcije, ker jim je pobrala najboljše roke za delo na poljih. Francoski vladi so tudi očitali, da ni mogoče več pluti in trgovati med obalnimi istrskimi mesti, da jim nihče ne pomaga ob raznih naravnih nesrečah, kot sta suša in toča, tako kot v časih Beneške repubhke in Avstrije, ko so jim dajali pomoč v hrani in denarju. Antonio Carpaccio iz rodbine nekdanjega slavnega beneškega slikarja Vittorja Carpacela (1465—1526), je bil ognjevit pri- vrženec Avstrije. Dejal je svojemu Kopru »prekleta domovina« zaradi privrženosti mesta francoskim ide- jam. Napisal je sonet »'AU' Italia nel' anno 1806« v katerem izraža sovraštvo do Italije, ker se je proda- ja Napoleonu, tiranu, okupatorju naših dežel.'^ Z Napoleonovim odlokom 31. maja 1806 je bil usta- novljen kraljevski istrski bataljon.*" Glavni organiza- tor je bil prefekt Calafati. V vseh večjih krajih je bil organiziran nabor. V poštev so prišh moški med 18. in 30. letom starosti. Služenje vojaškega roka je traja- lo 5 let v miru in ves čas trajanja vojne. Bil je sestavljen iz orožnikov, lovcev in konjenice, vsega skupaj 660 vojakov. Glavni štab je bil v Pore- ču. Junija 1807 je bila ustanovljena istrska Nacional- na straža (garda).*^ Ta je morala ščititi prebivalstvo pred kriminalom, tihotapstvom in vohunjenjem, šči-_ titi obalo pred tujimi napadalci. Zelo razširjeno je bi- lo tihotapljenje angleškega kolonialnega blaga, ki je bilo zelo cenjeno in ga je bilo moč najti v vsaki boga- tejši hiši. Tržaški policijski komisar Sardegna je imel v Istri tri vohune: zdravnika Giacoma Muzzia, meni- ha Gabriellia in Serafina Cacicha Miasucha, kapelni- ka v istrskem bataljonu. Tako je bila avstrijska oblast na Dunaju obveščena o vseh dogajanjih v Istri.*^ Koper je kot glavno mesto departmaja štel 4779 prebivalcev.*' V mestu je bila večina italijanskega prebivalstva, ki je imelo vso oblast, okohške vasi pa so bile slovenske. Občan Kopra je lahko postal vsak- do, ki je živel v mestu najmanj eno leto. Vse ob- čine v Italijanskem kraljestvu so imele enake davke, pravice in dolžnosti. Statut občine Koper je bil ena- kovreden statutom ostalih občin Italijanskega kralje- stva. To je bilo obdobje prvega romantičnega prebu- jenja italijanskega prebivalstva, ki se je začelo zave- dati svoje nacionalne pripadnosti in je bilo zato nav- dušeno nad priključitvijo k Italijanskemu kraljestvu. Navdušeno je bilo tudi nad cesarjem Napoleonom, osvajalcem in prinaSalcem novih idej. Največ privr- žencev novih idej je bilo iz srednjega sloja. To so bili odvetniki, zdravniki in posamezniki iz vrst nobilitete — »beneški demokrati in komunarji« Bili so intelek- tualno razgledani in sposobni in zato tudi na visokih službenih mestih. Prvi med njimi je bil istrski prefekt Angelo Calafati (1765—1822). Rodil se je na Hvaru 12. aprila 1765 v stari beneški družini. Oče Antonio je bil odvetnik in temu poklicu seje posvetil tudi sin An- gelo. Končal je študij prava na univerzi v Padovi. V času Beneške republike je služboval na Hvaru in Be- netkah. Leta 1798 se je presehl v avstrijski Koper, kjer je bil župan, odvetnik in predsednik apelacijske- ga sodišča. V istem letu se je 21. junija poročil z Ma- riano, hčerko koprskega zdravnika Urbania Leona iz družine Cadamura in tako postal član te ugledne družine.** Grof Giovanni Totto (1762—1830) je bil član koprske nobilitete v času Beneške republike, in- dustriale s kožami, avstrijski uslužbenec, koprski župan v času italijanskega kraljestva. Ilirskih provinc in avstrijske restavracije.*^ Inženir Benedetto Petro- nio je bil v času Avstrije (1797—1805) upravitelj fon- tikov in mhnov na reki Rižani.*' Bil je inženir oziro- ma inšpektor dela, voda, mostov in cest v Magistratu. Postal je idejni vodja prostozidarske lože ter pesnik propagandist. Za izkorenitev nepismenosti v Istri so Francozi vpeljali šole. Osnovne šole so bile v glavnem italijan- ske, toda v bližnjih vaseh so zagotovo uporabljali slo- venščino, ker je bila večina prebivalstva slovensko. Osnovne šole so bile v načelu obvezne za vse plasti prebivalstva. Obstajale so tudi pokhcne šole kot na primer za kirurgijo, babištvo in lekarništvo. Novem- bra 1807 je bil ustanovljen licej v Kopru.*' V poklic- nih šolah in Uceju so kot učni jezik uporabljali itali- janščino in francoščino. V začetku so bili privrženci Francozov tudi trgovci in obrtniki, toda zaradi celinske zapore se je njihovo število zmanjšalo. Med njimi sta bila najbolj znana 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 trgovca Cadamura Morgante in Pietro Pavento. Veči- na prebivalcev v Kopru in okolici se je ukvarjala s kmetijstvom, okoli 85%, administracije je bilo okoli 10%, trgovcev, pomorcev, obrtnikov in drugih pa 5%. Kmetijstvo je zadovoljevalo predvsem lastne potre- be, kajti razmere niso omogočale trgovanja. Glavna pridelka sta bila vino in olivno olje. V začetku so vino še izvažali, toda Calafati je na vino uvedel 100% da- vek, tako da je še ta trgovina zamrla. V okolici mesta so bili veliki vrtovi, v katerih so pridelovali zelenjavo in sadje. Zaradi pomanjkanja žita je v letih 1805/6 razsajala velika lakota. V časih Beneške repubhke in Avstrije so morali žito uvažati, kajti lastna letna proizvodnja je zadovoljila komaj polovico potreb. Francoska oblast pa je začela uvajati novo poljedel- sko kulturo — krompir in tako potešila lakoto istr- skih ljudi. Koprski aristokrati so imeh večino zemlje v okolici mesta, ki so jo dajali v najem revnejšim prebi- valcem — kolonom. Le-ti so morah oddati 1/4 svoje- ga pridelka oziroma ustrezno denarno protivrednost. Nekatere aristokratske družine so imele svoja fevdal- na posestva na istrskem podeželju. V Istri je bilo 11 fevdalnih posestev. Edina koprska aristokratska dru- žina, ki je imela fevdalno posest, je bila družina Gra- visi, ki je imela Pietrapeloso** blizu Buzeta in Bar- bano.** Razvila se je buržoazija administracija, in sicer v državni upravi, v gospodarstvu, itd. Delo administra- cije so določala natančna navodila,** ki so obsegale prav vse: od dela praktikanta pa do samega prefekta ter tudi poslovanje prefekture s prebivalci. Za to pos- lovanje so bili predpisani enotni obrazci za celotno Italijansko kraljestvo. Ustanovljena je bila registra- turna služba, ki je skrbela za registracijo vseh teh do- kumentov. Vse so vlagah v arhiv, kjer je bilo gradivo urejeno po posameznih področjih. Arhiv je bil vsem na razpolago in če je kdo potreboval kakšen doku- ment, je lahko dobil kopijo. Administrativne službe je plačevalo finančno ministrstvo Italijanskega kra- ljestva. Gospodarstvo je bilo v Istri slabo razvito. V času Beneške republike sta bili glavni gospodarski pa- nogi v Kopru trgovina in pomorstvo, v okviru itali- janskega kraljestva pa sta nazadovala zaradi celinske zapore. Obrtništvo je bilo slabo razvito in je zadovoljevalo samo lokalne potrebe. Italijanskemu kraljestvu je pri- manjkovalo soli, zato so v Istri povečali njeno proiz- vodnjo, kar je uspelo z novo organizacijo. Ustanovili so deputacijo, to je bila uprava koprskih solin, ki so jo sestavljali potestat, dva svetnika (savio) in 8 pred- stavnikov od tridesetih največjih lastnikov solin. Ta- ko se je proizvodnja soU povečala in je bila večja kot v avstrijskem obdobju (1797—1805). V Kopru je bilo vehko skladišče tobaka, ki je prihajal iz turške Make- donije in Albanije. V tistem času so poznali mnogo vrst in mešanic tobaka: Albania Gialla, Padovan So- praffin, S. Giustina, Monttagna Rappato, Presbur- go, Granetta, Tre Re, Tacchia in Foglia Seghedin. V sklopu tega skladišča je bila tudi prodajalna. Davek na ceno tobaka je bil 25%, tako da je bil tobak do- stopen vsakemu državljanu. Prodajah so ga v velikih količinah. Sol in tobak sta bila monopola Italijanske- ga kraljestva. Avstrijci so razglašali v svet, da v Istri razsaja lako- ta, da so ljudje postali revni zaradi zastoja trgovine in pomorstva. Zato so s kraljevskim odlokom 21. sep- tembra in 21. decembra 1807 ustanovih »Družbo za miloščine« (Le Congregazioni di Carita), ki je delova- la po navodilih italijanskega notranjega ministra. V Istri je obstajalo 12 takih ustanov za miloščine: v Ko- pru, Miljah, Piranu, Umagu, Poreču, Motovunu, Grožnjanu, Bujah, Buzetu, Rovinju, Pulju in Labi- nu. Prefekt Calafati je bil predsednik te družbe, člani koprske družbe pa so bili prefekt Calafati, škof Boni- fazio da Ponte, župan Totto in gospodje Manzoni, Andrea Tagliaferro, Bonomo Bratti, Pietro in Anto- nio Scher. Ustanovljene so bile tudi ubožnice — Ospitali, kjer so slasboumni, starci in pohabljeni lah- ko prespali in dobili hrano. Potepuhe so pošiljah na prisilno delo. V Istri so bile štiri take ustanove za pri- silno delo.*h V času Calafatijevega vladanja je mesto spremenilo svojo podobo. Poruših so obzidje in okoli mesta zgradili cesto. Na Belvederu*' so nasadili drevesa. Obnovili so vojaško trdnjavo Musella, ki je služila obrambi mesta. Prebivalci so bili najbolj hvaležni Ca- lafatiju, da je mesto oskrbel z vodo. V čast so mu na- pisali posvetilo na vodnjak: »Angelo Calafati/C. Istriae, praefecto qui singulare Ductus benevolentia erga hoc. oppidum aquis identidem et salubribus semper destitutum. Hunc, fontem, suasit, consiha, opibusque emnibus, perficiendea curavit, sindicuss ative Populus in G.A.T.P.R./A MDCCCIX FE- BRUAR.*' Začeli so izsuševati tudi koprsko močvir- je, ki je bilo leglo malarije. Za to delo je dobil Calafa- ti 100.000 beneških lir od vlade Italijanskega kralje- stva.** 21. septembra 1808 je izdal Napoleon v okviru Itali- janskega kraljestva Sedmi statut, ki je določeval nove plemiške naslove: princ, vojvoda, grof, baron in vi- tez, ki so bih dedni. Dobivah so jih vsi zaslužni člani uprave. Stari plemiški naslovi se niso več upoštevali. V lokalni upravi so dobili novi plemiški naslov »ba- ron« predstavniki departmajskih svetov, člani višjih sodišč, škofi in župani. Za uspešno vodenje Istrskega departmaja je Napoleon 8. oktobra 1809 imenoval prefekta Calafatija za barona Italijanskega kraljest- va. Njegova letna renta je znašala 15.000 lir.** Obdobje od 10. aprila do 12. julija 1809, ko je bilo podpisano premirje v Znojmu med Avstrijo in Fran- cijo, oziroma obdobje do mirovne pogodbe 14. okto- bra 1809 v Schönbrunu na Dunaju je čas V. koalicij- ske vojne proti Franciji. V tem času je Avstrija zased- la Istro. Okupacija je trajala od 13. aprila do 23. ma- ja 1809 in v tem času so Avstrijci prefekta Calafatija poslali v internacijo v mesto Komorn na Ogrsko.** Avstrijci so najprej ustanovili Civilni komisariat, ki ga je vodil baron Giovanni Floriano de Longo Lie- benstein, obenem pa je avstrijska vlada takoj poslala KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 63 V Koper tudi svojega zastopnika grofa Alessandra Németha kot vršilca dolžnosti cesarsko-kraljevske in- tendance Istre.'' S petimi odloki je ukinil francosko upravo, davke in celinsko zaporo. Vendar je franco- ska vojska na čelu z generalom baronom Schiltom okupirala Trst in 23. maja 1809 je zavzela tudi Koper. Calafati se je vrnil z Ogrskega in občina Koper mu je posvetila alegoričen sonet. Prvi verz soneta izraža ka- otično stanje Kopra v času avstrijske okupacije, ostali verzi pa izražajo Calafatijevo sposobnost vodstva in priljubljenost med ljudstvom." Prefekt Calafati je takoj izdal odlok, s katerim je ukinil avstrijski okupa- cijski sistem. S tem aktom je ponovno stopila v velja- vo prejšnja italijanska uprava in oblast.'^ V ustanovitvenem dekretu Ilirskih provinc, ki je bil podpisan 14. oktobra 1809 v Schönbrunu na Dunaju, ni bilo omenjeno ime Istre. Zato so Istrani sodili, da so še vedno del Italijanskega kraljestva. Toda Trst je bil v ustanovitvenem dekretu omenjen. Italijanskemu kraljestvu ga niso priključili zaradi gospodarskih vzrokov, zaradi konkurence beneškemu pristanišču, ki je bilo glavno italijansko pristanišče. Napoleon se je zavedal problematike državnih mej iz časa, ko je bila Istra del Italijanskega kraljestva. Trst pa avstrij- ski, kar je povzročilo probleme v istrskem gospo- darstvu. Tako je maršal Marmont'" januarja 1810 obvestil prefekta, da je po dekretu, ki ga je izdal Na- poleon 25. decembra 1809'^ tudi departma Istra priključen k Ilirskih provincam. Calafatiju in proita- lijanski buržoaziji to ni ustrezalo, ker je italijanska skupnost postala manjšina v okviru Ihrskih provinc. Calafati se je pritožil v Milanu, italijanskemu pod- kralju Eugenu, ta pa je posredoval pri Napoleonu, vendar zaman. Napoleon je odgovoril, da je Istro priključil Ilirskim provincam zaradi gospodarskih in vojaških razlogov. 6. januarja 1810 je umrl koprski škof Bonifazio da Ponte in po njegovi smrti je Napo- leon ukinil koprsko škofijo, ki se je združila s tržaško škofijo, kajti po Napoleonovem ukazu je vsaka pro- vinca imela le eno škofijo.'^ Calafati je opravljal funkcijo intendanda Istre v Kopru. To je bilo obdob- je dvovladja: uprava je bila še iz Italijanskega kralje- stva, oblast v Ilirskih provincah s središčem v Trstu pa nova. Italijanska Istra s središčem v Kopru je bila priključena Ihrskim provincam z Marmontovim od- lokom 7. septembra 1810, ki je stopil v veljavo 1. ok- tobra 1810. S tem odlokom je bila ukinjena prefektu- ra Istra, finančna intendanca in podprefektura v Ro- vinju." 19. januarja 1810 je Napoleon izdal odlok, po katerem so istrske soline in gozdovi pripadali Itah- janskemu kraljestvu.'" Ta korak je bil napravljen s posredovanjem podkralja Eugena Beauhamaisa zara- di pritožbe Benetk o pomanjkanju surovinske baze. Maja 1810 je istrska delegacija odpotovala v Pariz. Sestavljali so jo prefekt Calafati z ženo Mariano in hčerko Ano z zaročencem Bartolomeom Cadamuro — Morgantejem in dva francoska vodiča Antoine in Francois. Od Kopra do Pariza so se vozili s kočijo. V Pariz so prispeh 14. junija 1810. 25. julija 1810 je av- strijski ambasador priredil ples v čast cerkvene poro- ke Napoleona z Marijo Luizo (11.3. 1810). Na plesu je izbruhnil požar, v katerem je bil Calafati hudo ra- njen, žena in hči pa sta umrli.'^ Istrska delegacija je prišla na sprejem k cesarju Napoleonu z vprašanjem. Portret odvetnika Angela Calafatija, Archeografo Triestino vol. XVIII, XIX Trieste 1952/53 64 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 zakaj Istra ne more biti več del Italijanskega kraljest- va, vendar ni dosegla nobene spremembe.** 30. junija 1811 je generalni guverner Ilirskih pro- vinc Bertrand izdal ukaz, da so ukinjene vse stare in- tendance, tudi tista v Kopru, ki je bila podrejena di- rektno svoji provincialni intendanci v Trstu. 18. sep- tembra 1811*' se je z Napoleonovim dekretom odcepil od Hrvaške Kanton Pazin in se priključil Istri. Ta prik- ljučitev je bila posledica Bertrandove študije o boljši cestni povezavi z Istro. Napoleon je razmišljal o zau- stavitvi italijanskega nacionalizma v Istri, zato je do- volil priključitev Pazinske grofije. Tako je bila celot- na Istra združena pod isto upravo: nekdanja beneška Istra, avstrijski Trst in Pazinska grofija. Istrska pro- vinca (intendanca) je bila upravno razdeljena na štiri distrikte: Koper, Gorica, Rovinj in Trst.** Koprski distrikt je upravljal subdelegai odvetnik Giacomo Be- nini.** Na to mesto ga je imenoval cesar Napoleon. Podrejen je bil ukazom istrskega intendanta Amani- ta. Njegova naloga je bila nadzorovanje nižjih obla- sti: župana Tottoja in občinskega sveta ter obvešča- nje ArnauUa o vseh dogajanjih v distriktu. Distrikt Koper je bil razdeljen na tri kantone: Koper, Piran in Buzet, to so bih sodni okraji. Vsak kanton je imel svojega mirovnega sodnika z dvema suplencama in pisarja. Mirovni sodnik je razsojal o manjšem, vsak- danjem kriminalu. V Kopru je bil za mirovnega sod- nika postavljen odvetnik Gavardo.'* Vso to admini- stracijo je imenoval generalni guverner na predlog ge- neralnega komisarja pravosodja. Največje sodne pro- bleme so imeli z izterjatvijo davkov. Koprski distrikt se je upravno dehl na naslednje občine:'^ Koper, Izo- lo, Milje, Novigrad, Piran, Buje, Grožnjan, Umag, Buzet, Draguč in Oprtalj. Upravo koprske občine so sestavljali župan in občinski svet, ki je bil imenovan 2. januarja 1812 v sestavi: Totto (župan). Pavento Pietro (tajnik), de Theiysl Niccolo, del Tacco An- drea, Brutti Barnabo, Grisoni Francesco, de Rin Bor- tolo, Eladin Bortolo, Girolamo Gravisi, del Tacco Marco Antonio, Pegan Steffano, Gallo Francesco, Vittori Pietro, Gravisi Elio, Garzolini Francesco, Bernardelli Pietro in Almerigatto Giacomo.'^ 2/3 čla- nov občinskega sveta je izhajalo iz benečanske nobili- tete, ostah pa so bih odvetniki. Te uradnike je imeno- val generalni guverner Bertrand na predlog generalne- ga intendanta Chabrola. Župan je imel v občini izvr- šilno oblast, občinski svet pa je bil posvetovalni organ z naslednjimi nalogami: posvetovanje o občinskem proračunu, ki ga je predložil župan, defenitivno potr- dil pa subdelegai; urejanje gozdnih in pašnih pravic; urejanje razdelitve del za vzdrževanje in popravljanje posestev, ki so bila dana v najem prebivalcem za do- ločeno obdobje; izražanje mnenj o posebnih in lokal- nih potrebah občine, o najemanju posojil in o občin- skih dokladah. Koper je v času IHrskih provinc izgubil vlogo poli- tičnega, gospodarskega in kulturnega središča Istre. Število prebivalcev je upadlo pod 4000. Med drugim se je spremenila struktura prebivalstva. Z ukinitvijo prefekture, finančne intendance, departmajskega in distriktnega sveta ter trgovskega in apelacijskega so- dišča se je zmanjšalo tudi število administracije. Veči- na koprskega prebivalstva se je izsehla na istrsko po- deželje, kajti tam so bih pogoji preživljanja lažji. Vzrok temu je bila kontinentalna blokada, s katero se je drastično zmanjšalo pomorstvo in trgovina. Kopr- sko gospodarstvo in trgovina sta nazadovala tudi za- radi Trsta. Najpomembnejša gospodarska panoga je bila solinarstvo, toda soline so bile v lasti italijanske- ga kraljestva," »Reggia Imperiale della divisione di Fiume«. Zaradi italijanskega monopola je tudi proiz- vodnja soh upadla. V sklopu sohn so odprh prodajal- no, ki je prodajala sol v manjših količinah za potrebe lokalnega prebivalstva Istre in Kopra. Koprski soli- narji so sol tihotapili v »slovenske« predele Ihrskih provinc.'" Konec 18. in v začetku 19. stoletja je bila v Franciji, na Siciliji, v Toskani in Španiji precej razšir- jena industrija pridelovanja tanina in roja.'* Ko pa je Francija izgubila Sicilijo in Španijo — dve največji pridelovalki tanina — je francoska oblast uvedla to industrijo v Ihrske province, in sicer v Istro in Dalma- cijo. Center te industrije je bil Trst, v Kopru pa je bi- lo zbirno mesto za roj. Ta industrija je bila namenje- na izvozu v Francijo, ki pa zaradi kontinentalne blo- kade po morju ni bil mogoč. Politična in kulturna propaganda v Kopru sta stag- nirali. Delovanje prostozidarske lože »Grande Orien- te d'Italia« je bilo zelo tajno, ker je delovala kot proitalijanska stranka. Njihov cilj je bila združitev Istre z Italijanskim kraljestvom.'* V Kopru je bila ukinjene Sardijeva tiskarna in Sardi je postal direktor centralne tiskarne Ilirskih provinc, namesto koprske pa je bila ustanovljena Weissova intendantska tiskar- na v Trstu. Tiskala je časopisa »L'Osservatore Trie- stino« in »Telegraphe Officici des Provinces lUyrien- nes«, ki jih je imela naročena koprska aristokracija." Vsako leto so morali slaviti cesarjev rojstni dan 15. avgusta, rojstvo Napoleonovega sina, rimskega kral- ja, medene tedne cesarja Napoleona in cesarice Mari- je Luize. Vsi ti dnevi so bili razglašeni za državne praznike, ki so povehčevali cesarja Napoleona. Do- kler sta Napoleona spremljaU bojna sreča in moč, je imel privržence med koprskim prebivalstvom, čeprav je bila njegova politika tiranska, kar se je kazalo v vi- sokih davkih in kontinentalni blokadi. Vendar se je mnenje koprskih bonapartistov kaj kmalu spremeni- lo, ko se je začel po Evropi širiti glas o francoskem polomu v Rusiji. Ostalo prebivalstvo Kopra pa je po vsem tem ostalo nezainteresirano in hladnokrvno. To situacijo je izkoristila proavstrijska stranka, ki je za- čela širiti propagando — lepe spomine po Avstriji in obljube, da bo prinesla zlato obdobje oziroma vsaj mirno in bogato življenje.'* Avstrijci so 12. septembra 1813 oblegali Koper pod vodstvom stotnika Lazareviča ob pomoči dveh angle- ških bojnih ladij. Mesto se je predalo domala brez boja. Za predstavnika avstrijske oblasti so postavili nekdanjega župana Totta. Avstrijski general Nugent, vojaški poveljnik province Istre, je obiskal Koper še istega dne in 23. septembra 1813 je potrdil deželno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 65 komisijo Istre, ki jo je kot predsednik vodil grof Tot- to, sestavljali pa so jo še grof Benedetto Polesini iz Poreča, grof Niccolo Battiola iz Labina in sekretar komisije Giovanni Francesco Fachinetti iz Vižinade. OPOMBE 1. Pokrajinski arhiv Koper (PAK): Družinski fond Gravisi, arhivska enota (a.e.) 12 — 1. —2. L'Osservatore Triestino 12 junij 1797/št. 47. — 3. Mir je bil podpisan v Passerianu pred kosilom; datiran je pa s Campoformijem, kjer je bilo dogovorjeno za podpis; Memorie di Marmont, Milano 1857, str. 146. —4.Giovanni Quarantotti: Trieste e l'Istria nell'eta napoleonica, Firenze 1954, str. 130. —5. G. Qua- rantotti: idem, str. 131. —6. G. Quarantotti: idem, str. 132. — 7. Janez Kramar: Zgodovina Kopra, Jadranski kolendar 1969. —8. B. Benussi: L'Istria nei suoi due millenni di sto- ria, Trieste 1924, str. 422. — 9. G. Quarantotti: idem, str. 144. — 10. B. Benussi: idem, str. 146. — 11. G. Quarantot- ti: idem, str. 145. — 12. G. Quarantotti: idem, str. 135. —• 13. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 38. — 14. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. U. — 15. G. Quarantotti: idem, str. 144. — 16. G. Quarantotti: idem, str. 147. — 17. G. Quarantotti: idem, str. 146. — 18. Vjekoslav Stefanie: Gljagoljaši u Kopru (1467—1806). Starina, knjiga 46, Za- greb 1956, str. 238. — 19. Elio Apih: Consigliere Bargnani, Atti vol. XII. Trieste—Rovigno 1982. —20. PAK: Družin- ski fond Cadamuro a.e. 79. — 21. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 11. —22. G. Quarantotti: idem, str. 151. — 23. G. Quarantotti: idem, str. 148. —24. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 11. — 25. Giovanni Netto: Organizza- zione e vita nell'Istria napoleonica. Atti e memorie, Trieste 1984, str. 338. — 26. G. Quarantotti: idem, str. 150. —27. G. Quarantotti: idem, str. 158. —28. G. Quarantotti: idem, str. 161. —29. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 18. — 30. G. Quarantotti: idem, str. 169. —31. Pietro Stancovich: Biografia degli uomini distinti dell'Istria, voi. III. Trieste 1829, str 191. —32. G. Quarantotti: idem, str. 170. —33. Maria Ranieri Cossar: L'avvocato Angelo Calafati, prefet- to, barone et intendante napoleonico, Archeografo Triesti- no voi. XVIII, XIX Trieste 1952/53, str. 62.-34. G. Qua- rantotti: idem, str. 155. —35. PAK: Družinski fond a.e. 44. — 36. Attilio Tamaro: La loggia massonica di Capodistria (1806—1813), Atti e memorie XXXIX., Pula 1927, str. 92. — 37. A. Tamaro: idem, str. 97. — 38. A. Tamaro: idem, str. 116. — 39. A. Tamaro: idem, str. 101. — 40. G. Qua- rantotti: idem, str. 163. — 41. G. Quarantotti: idem, str. 165. — 42. A. Tamaro: idem, str. 157. — 43. E. Apih: idem, str. 262. — 44. R.M. Cossar: idem, str. 46. — 45. PAK: Družinski fond de Totto a.e. 5.-46. PAK, Občinski arhiv Piran: Doba avstrijske provizorne vlade (1797—1806), škatl. 3. — 47. G. Quarantotti: idem, str. 167. —48. E. Apih: idem, 266. —49. PAK: Družinski fond Gravisi a.e. 7. — 50. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 45. — 51. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 45. — 52. Današnje nabrežje Patriceje Lumumbe. — 53. R.M. Cos- sar: idem, str. 67. — 54. PAK: Družinski fond de Bello a.e. 2. — 55. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 30. — 56. R.M. Cossar: idem, str. 67. — 57. G. Quarantotti: idem, str. 183. —58. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 45. — 59. G. Quarantotti: idem, str. 184. — 60. Napoleon ga je z dekretom 25. 10. 1809 imenoval za prvega generalnega gu- vernerja Ilirskih provinc. —61. G. Quarantotti: idem, str. 248. — 62. G. Quarantotti: idem, str. 249. — 63. G. Qua- rantotti: idem, 260. — 64. G. Quarantotti: idem, str. 249., — 65. R.M. Cossar: idem, str. 70. — 66. G. Quarantotti: idem, str. 269. —67. G. Quarantotti: idem, str. 279. —68. Arhiv SRS: fond Intendant za Istro, f. 1, Personalne zade- ve/Uslužbenci subdelegacij. — 69. G. Quarantotti: idem, str. 277. — 70. Arhiv SRS: fond Subdelegai v Kopru (1809—1813), f. 1, Sodstvo. —71. Arhiv SRS: fond Inten- dant za Istro, f. 1, Personalne zadeve/Uslužbenci subdele- gacij. — 72. Arhiv SRS: fond Intendant za Istro, f. 1, Per- donale zadeve/Uslužbenci subdelegacij. — 73. G. Quaran- totti: idem, str. 249. —74. PAK: Družinski fond Cadamuro a.e. 56. —75. Arhiv SRS: fond Intendant za Istro, f. 1, Per- sonalne zadeve/Uslužbenci trgovinske komore/Informacije in priporočila. —76. A. Tamaro: idem, str. 141. —77. Ne- kaj številk obeh časopisov ima Domoznanstveni oddelek Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru. —78. G. Qua- rantotti: idem, str. 234. SOMMARIO CAPODISTRIA ALL'EPOCA DI NAPOLEONE (1805/6—1813) Gorazd Marušič Il 5 giugno 1797 segna una svolta nella storia di Ca- podistria, e infatti il giorno in cui il popolo si solleva contro i nobili, accusati di complicita con l'Austria alla caduta della Repubblica di Venezia. Con l'armi- stizio di Leoben del 18 aprile 1797 l'Austria aveva concesso il Belgio e la Lombardia alla Francia in cam- bio dell'Istria, della Dalmazia e del Veneto. Le truppe austriache entrarono a Capodistria il 10 giugno 1797 instaurandovi il loro potere che si mantenne sino al nuovo conflitto franco-austriaco del 1805. Dopo le sconfitte subite dall'esercito austriaco ad Ulma e Slavkov, il 21 novembre 1805 i francesi fanno il loro ingresso a Capodistria. In citta viene costituito un governo istriano provvisorio, composto da Angela Calafati, Nicolo del Bello e 4 rappresentanti dei nobi- li. Con la pace di Bratislava del 26 dicembre 1805 la Francia ottiene anche formalmente l'ex Istria veneta. La Dalmazia et il Veneto. Il primo maggio 1806 l'Istria viene ufficialmente annesa al Regno d'Italia ed inclusa nel suo sistema sociale, politico ed economico: entrano in vigore la legislazione francese, la Costituzione de Lione, il Codice napoleonico, il nuovo ordinamento ecclesiastico, ecc. L'avvocato Angelo Calafati diventa prefetto dell'Istria. Il podesta Giovanni Totto gover- na Capodistria coadiuvato da un consiglio comunale, ed in cUta trovano sede anche i consigU distrettuale, di prefettura e dipartimentale. Al posto dell'antico Tribunale criminale e d'appello venne istituita una Corte di Giustizia e criminale. Circa 1/3 degH abitanti della citta — e soprattutto la borghesia — era filofrancese, mentre la gran parte della popolazione contadina sia della citta che del contado era ancora fedele all'Austria imperiale. Alte imposte statali gravavano la popolazione, colpita no- tevolmente anche dalla pesante crisi economica deter- minata dal blocco continentale. La marineria ed il commercio registravono una grave recessione, mentre 66 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 la popolazione si dedicava soprattutto alla viticoltu- ra, all'olivicoltura e alle saline. Un tribunale commer- ciale venne istituito per punire le trasgressioni di ca- rattere economico. I Francesi elevarono il livello culturale della popo- lazione aprendo scuole elementari e professionali; Capodistria ebbe anche un liceo, una tipografia e una loggia massonica. II 25 dicembre 1809 il dipartimento dell'Istria ven- ne incorporato nelle Province Illiriche, nate con un decreto napoleonico il 14 ottobre 1809. Capodistria di- venne sede del subdelegato, sottoposto all'Intendenza per l'Istria di Trieste, citta che assurse a nuovo centro amministrativo dell'Istria. A Capodistria invece furo- no soppressi sia il liceo che la tipografia. La crisi economica si acui' ed il contrabbando pre- se sempre piu ' piede a causa del blocco continentale. Il 12 settembre 1813 ali Austriaci occupano nuova- mente Capodistria — con il loro arrivo pongono fine al dominio francese ed alle riforme liberali. PREPIR O NACIONALNI IN DRŽAVNOPRAVNI PRIPADNOSTI ISTRE V REVOLUCIONARNEM LETU 1848/49 STANE GRANDA Ob pregledovanju nekaterih zbirk dokumentov, le- pakov in časopisja o revolucionarnem letu 1848/49 v Ljubljani, Celovcu in Gradcu pogosto naletimo na posamezne liste dunajskega časopisa Die Presse, ka- tere prva številka je izšla 3. julija 1848. Pri primerja- vah opazimo, da gre velikokrat za članke tistih šte- vilk, ki govorijo o Istri in so ponatis iz tržaškega nemškega časopisa Journal des oesterreichischen Lloyds. Pred časom mi je bilo omogočeno pregledati zelo pomanjkljiv letnik tega časopisa. Čeprav manj- kajo nekatere številke, med drugim tudi št. 172, kjer j je bil objavljen članek Eine Stimme aus Krain, zaradi ä katere je ljubljansko Slovensko društvo tržaški čas- S nik tožilo na sodišču, nekateri članki pa so sicer iz oh- ranjenih številk izrezani, pa je na podlagi ohranjene- ga mogoče podati vsebino prepira o nacionalni pri- padnosti in državnopravnem položaju Istre. Podoba te časopisne vojne, v katero so bili vključeni številni nemški in italijanski časniki, sicer ni popolna, gotovo i pa je primerna podlaga za kompleksnejšo raziskavo tega vprašanja.h Mir v Campoformiu 1797. leta je pokopal Beneško i republiko. Habsburžani so po več stoletjih s francos- i ko pomočjo združih v svoji državi vso Istro. 1805. le- ta je prišla bivša Beneška Istra za nekaj let v okvir Napoleonove tvorbe Kraljevine Italije s sedežem v ' Milanu. Ob ustanovitvi Ilirskih provinc 1809 je posta- j la njihov sestavni del. Po odhodu Francozov je bila Istra vključena v Kraljestvo Ilirija, ki pa je, kot je znano, obstajalo le na papirju. Dejansko oblast je opravljal tržaški gubernij, ki je v okviru Avstrijskega primorja upravljal mesto Trst ter goriško in istrsko okrožje. Sedež tega je bil v Pazinu. K njemu so spa- : dah tudi otok Krk, Cres in Lošinj. Koper in Piran sta postala sedeža Pazinu podrejenih okrajev. Tak upravni razvoj je bil posledica več reform, s katerimi i so končali šele 1825. leta. Še bolj komplicirana je bila j Glej karto na str. 55 j finančna ureditev, saj Istra ni bila enoten carinski prostor: en režim je veljal za obalno področje, drug za notranjost, tretji za otoke. Za Slovence je bila usodna nova upravna razdelitev zlasti v severni Istri, ker je bivša pazinska grofija aH bolje stara avstrijska Istra izgubila večstoletno upravno povezavo s Kranjs- ko. Formalno Istra ni bila del Nemške zveze, dejan- sko pa so k njej steh tisti del, ki je bil stoletja pod Habsburžani, nikoli pa beneški.' Gospodarski položaj v pazinski okrožju je bil vse prej kot dober. Posledice bivše razdelitve Istre med dve državi je bilo čutiti še desetletja. Slabe so bile prometne povezave, razvoj obrti in trgovine ni šel vzporedno z drugimi deželami cesarstva. Zaradi na- glega razvoja Trsta je bil občutek zaostajanja še večji. Kmetijski pridelki, vino, soljene ribe in drugo je zara- di številnih ovir težko prihajalo na Kranjsko in go- spodarske komplementarnosti ni in ni bilo čutiti.' Avstrijska oblast po propadu Ilirskih provinc ni mo- gla uvesti fevdalizma v prejšnji obliki, čeprav je vrsto francoskih upravnih ukrepov razveljavila. Formalno so bili vsi enakopravni pred zakonom, dejansko pa sta še vedno veliko pomenila bogastvo in socialni iz- vor. Upravi, zlasti na najnižjem nivoju, so še vedno pripadale kompetence, ki gredo v normalni meščans- ki družbi sodstvu. Šolstvo je zlasti v primerjavi z Ilirskimi provincami celo nazadovalo. Koper je imel gimnazijo, Piran le glavno šolo. 1818. leta so zaprU koprsko semenišče. Najbližja univerza v državi je bila graška, teološki študij pa v Gorici. 1828 je bila koprska škofija zdru- žena s Tržaško. Glagoljaško bogoslužje je postajalo redkost. V Šmarju so bile zadnja maše 1833. leta. Po- manjkanje duhovnikov je bilo precejšnje. To še pose- bej poudarjamo, ker so zaradi tega prišli v Istro mno- gi Slovenci iz drugih dežel, ki so pomagali dvigati na- rodiio zavest zlasti v notranjosti Istre. Navedli bi lah- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 67 ko več imen, ostanimo pa pri manj znanem Janezu Železnikarju, dekanu v Ospu, ki si je skupaj z učite- ljem Cesarjem veliko prizadeval za uspešno delovanje tamkajšnje šole. Kmetijske in rokodelske Novice so leta 1847 zapisale, da se »ljudstvo njih fželeznikarje- vega^ kraja k prav veselimu novimu življenju zbudilo: stari in mladi se učijo brati, ...«." Medtem ko je oblast podpirala nemščino — koprska gimnazija je bila do 1848. leta nemška — in imela veliko razume- vanje za italijanščino, ni za slovenski jezik nihče skrbel. Že po naročnikih Novic 1847 lahko vidimo za- nimanje za kulturni razvoj večinskega dela prebivalst- va: koprski prost, tamkajšnji katehet, duhovnik iz Kort pri Izoli in še nek istrski duhovnik iz okolice Ko- pra. Laikov ni med njimi.' Nasploh se Slovenci kot uradniki v nacionalnem pogledu niso obnesli, Istrani o njih niso imeli dobrega mnenja. Nacionalna sestava Istre je bila dokaj mešana. Ita- lijani so prevladovali v mestih, med današnjimi slo- venskimi je prednjačil Piran, zaledje in notranjost Istre sta pripadala Slovanom. Proces poitalijančeva- nja je bil dokaj intenziven. Kot vse kaže, ta v tem ča- su ni bil rezultat političnega nasilja, temveč posledica razumljivih človeških stremljenj po socialnem in kul- turnem vzpenjanju. Italijanski nacionalizem in ire- dentizem sta obstajala, imela navdušene privržence, vendar je bilo oboje omejeno predvsem na ozke kro- ge ljudi, gibanji sta imeli pretežno kulturen značaj. Po podatkih štetja prebivalstva 1846. leta, ki ga ozna- čujejo kot dokaj zanesljivo, je bilo v Istri od približ- no 230.000 ljudi 32.000 Slovencev, 134.500 Hrvatov in Srbov, Peroj je imel celo pravoslavnega duhovni- ka, 60.000 Italijanov, 1.500 Nemcev.' Odmev na marčno revolucijo 1848. leta na Dunaju je bil v Istri v začetku podoben kot drugod. Ljudstvo je veselo vzklikalo obljubljenim svoboščinam, urad- ništvo se je treslo iz strahu pred ljudskim srdom in pred prihodnostjo, v cerkvah so peli slovesne maše, ki so jih obvezno zaključili s Te Deum. Prve dni ni bi- lo čutiti narodne napetosti. Po vstaji v Benetkah zadnje dni marca pa se je situacija začela naglo spre- minjati. Ideja o pobratenju narodov je tonila v poza- bo. Avstrijske kokarde, ki so sprva na zunaj spozna- vale privržence revolucije, so pri mnogih izginile aU pa so jih zamenjale italijanske. Teh ne bi nihče gledal postrani, če bi pomenile zgolj Italijana, vsi pa so ve- deli, da jih nosijo simpatizerji ideje o združitvi vseh Italijanov v eno državo, privrženci vstajnikov v Be- netkah in Milanu, da izražajo sovraštvo do Avstrije. Njihovi nosilci so dokaj odkrito izražali navdušenje nad avstrijskimi porazi v Italiji, predvsem pa skrbeli, da so za Avstrijo slabe vesti hitro razširile.' Tisti Itali- jani, ki so živeli v tesni gospodarski povezavi s Trstom, v veliki večini niso vezali svoje prihodnosti na bodočo združeno kraljevino. Bili so nacionalisti, ne pa iredentisti. Vedeli so, da bodo v veliki Italiji pe- riferija. Trst bo le eno izmed mnogih pristanišč. Dru- gače pa je bilo z manj razvitimi sredinami. Med naši- mi mesti je bil tak Piran in avstrijska oblast je za po- miritev tamkajšnjih iredentistov začasno naselila vanj manjšo vojaško posadko. Kmečko prebivalstvo, ki pa je revolucijo izrazito razumelo po svoje, ki je pri- čakovalo olajšanje, zlasti pa odpravo mnogih bremen predvsem od cesarja, je bilo zelo dovzetno za namige, da so tisti, ki so proti državi in cesarju, nevarni tudi njim. Napetost med vasjo in mestom je začela naraš- čati. Narodne garde, ki so jih tako kot drugod po mo- narhiji ustanavljali tudi po naših mestih v Istri: pa- zinska je štela preko 1000 ljudi, koprska, izolska in piranska so bile precej manjše, so dobile nalogo, da v okolici mest oprezajo za kmeti. Niso bile za dekoraci- jo, temveč so imele konkretno funkcijo. Strah pred tem, da bi kmetje skupinsko prišh mesta z orožjem v roki poravnat individualne neporavnane račune, je bil zelo velik.' Avstrijska oblast je bila sprva v pre- cejšnjem precepu: bala se je italijanskega nacionaliz- ma, zlasti pa iredentizma, bala se je kmečke samovo- lje. Zaradi razpleta dogodkov v Italiji, ki so nujno potrebovali mir v zaledju, kjer je živelo tudi italijan- sko prebivalstvo, pa se je morala odločiti. 26. junija je izdala poseben hrvaško-slovenski lepak, v katerem je opozarjala Slovane na nakane italijanskega ireden- tizma in jih pozivala k zvestobi.^ Ker so mnogi imeU svojce na bojiščih v Furlaniji, je bil uspeh zagotov- ljen. Ne avstrijski patriotizem, skrb za svojce in želja po njihovi hitri vrnitvi sta jih sihla v to. Pomagati svojim je bilo tudi tisto gibalo, ki je povzročilo, da se je število regrutov od 940 v marcu povzpelo na 1744 v juniju. Drugačen političen razvoj je potekal med Italijani. Nacionalistom in iredentistom so se kmalu pridružih še republikanci.^' Eden izmed pozornih opazovalcev tedanje dobe je ločil med njimi v Istri tri skupine: 1. entuziastična ah nesebična. Je zelo maloštevilna in najbolj plemenita. Uspehov avstrijske vlade ne vi- di. Razočarana je nad skromno količino spre- memb po revoluciji v Avstriji. Začasna vlada v Benetkah vsak dan razglaša nove ukrepe v korist ljudstva; 2. nekritični navdušenci, ki od priključitve Beneški republiki pričakujejo hribe in doline; 3. tisti, ki nimajo kaj izgubiti, ki si obetajo mastnih služb. Ti so sebični in zato najbolj nevarni. Avtor te analize ni bil privrženec republikanizma. Ni ga odklanjal načelno, temveč iz prepričanja, da je zanj potrebna dolgoletna vzgoja. Upal je, da bodo ta- ko obliko vladavine doživeli vnuki, za tedaj pa naj bi bilo absolutno prezgodaj. Trdil je, da za republiko nista zreli ne Nemčija, ne Italija, še manj Istra s svo- jim večinskim slovanskim prebivalstvom. Zavedal se je, da je tu situacija še posebej težka, ker se skoraj pokrivata nacionalna in socialna pripadnost. Zgolj teoretično je dopuščal možnost, da se Lombardija in Benetke združita z republiko Italijo, grobi in primi- tivni Istrani pa se ne bi smeli, ker bi to prineslo kata- strofo. Za tako civilizacijsko raven je najbolj primer- na konstitucionalna monarhija, čas aristokratskih re- pubhk in absolutnih monarhij je minil. Repubhke lahko nastanejo samo z revolucijo, s krvjo in nasi- ljem, mirnega prehoda ni dopuščal. Republika bi za- 68 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 tO V Istro prinesla komunizem. Zgrozil se je: »Das furchtbare Gespenst, der Communismus genant, wel- ches heut zu Tage in allen Ländenrn spukt, über Istrien losgelassen!« Zdi se, da je bil mož pod moč- nim Marksovim vplivom, ne njegov privrženec seve- da, kajti zgornji stavek preveč spominja na prvi sta- vek njegovega manifesta: »Ein Gespenst geht um in Europa — das Gespenst des Kommunismus.«'''' Ob takem videnju republikanizma, ki je verjetno eden prvih odmevov, če ni sploh prvi odmev komunistične- ga manifesta v našem okolju je bil seveda globoko prepričan, da bosta prvi dve skupini svoje republi- kanske nazore zaradi strahu pred nasiljem in izgubo premoženja hitro opustili. Tretji skupini pa naj bi bi- lo tako stanje cilj, ker želi loviti v kalnem in obogateti na račun prvih dveh. Kmalu pa se je v celotni monarhiji pokazalo, enako je bilo tudi v Istri, da je bil strah pred radikalizmom prevelik. Dunajska levica ni imela take podpore v ceh državi, kot bi jo potrebovala, enega ključnih vpra- šanj, nacionalnega, sploh ni razumela oziroma je imela razumevanje zgolj za Nemce, Madžare in Itali- jane ter Poljake, manjkal ji je tudi socialni program, zlasti za kmeta. Nekaj vladarjevih obljub kot tudi spoznanje, da vrnitve nazaj v fevdalizem ne bo, je kmeta postavilo v položaj, ko je njegova prva skrb postalo vprašanje, s kolikimi stroški se bo otresel fev- dalnih bremen. Vso svojo pozornost so obrnili v par- lament. Jasno je bilo, da bo kmečko vprašanje za ce- lo državo urejeno po enotnem principu, nacionalno vprašanje pa bo treba reševati od primera do primera. Zato se diskusija o tem problemu ni umirjala, temveč celo zaostrovala, vendar v njej naj širše množice niso sodelovale. Leto 1848 ne pomeni le pomladi »nezgodovinskih« narodov, to je tistih, ki so že stoletja živeli brez lastne države, temveč tudi »zgodovinskih«, med njimi tudi Nemcev in Italijanov. Prvi so si za cilj postavili zdru- žitev vseh Nemcev, pod čemer so razumeli tudi vključi- tev ozemelj nekdanjega Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, ki od 1806. leta ni več obstajalo, s Cehi, Slovenci in drugimi vred. Sen italijanskega na- rodnega gibanja je bila združitev Italije, kamor naj bi po večinskem italijanskem mnenju v Istri sodilo tudi vsaj ozemlje nekdanje Beneške republike, če že ne kar cel potolok. Med obema gibanjema je obstajalo ne- malo simpatij, vsaj med levimi strujami. Nemci so sklenili, da bo njihov skupni parlament zasedal v Frankfurtu. Tja so morale poslati svoje poslance, ki so jih volili posredno, vse dežele. V Trstu je kmalu zmagala pragmatična smer, ki je pričakovala za tam- kajšnje pristanišče in z njim povezane dejavnosti veU- ke koristi od bodoče velike združene Nemčije. V nek- danji beneški Istri so mnogi Italijani volitvam naspro- tovali, ker so z isto pravico kot Nemci zahtevali združitev vseh Italijanov. Ker tudi avstrijska oblast zaradi lastnih pogledov na volitve, ne zaradi Italija- nov, na njih ni vztrajala, ni bilo treba voliti. V av- strijski Istri, pa so kljub nasprotovanju Italijanov in Slovencev bile. 4. maja so vohh vohlne može, 10. ma- ja pa poslanca. Izvoljen je bil znani Peter Kandier, ki pa se je mandatu takoj odpovedal in ga je prevzel nje- gov namestnik Gabrijel Jenny. Tako so avstrijsko Istro in Trst zastopali v Frankfurtu trije Nemci. Veči- na Slovencev v severni Istri se pod vplivom razpolo- ženja v drugih slovenskih in nekaterih drugih slovans- kih krajih teh volitev ni udeležila. Mesec dni kasneje so volih avstrijski državljani v dunajski parlament. Tudi te volitve so bile posredne. V Istri se je ponovno razplamtela diskusija, ah naj Italijani volijo ali ne. Zmagalo je mnenje, ki je bilo volitvam naklonjeno. Poskrbeh pa so, da so v vseh istrskih volilnih okrajih razen v enem, zmagali njiho- vi kandidati: Francesco Vidulich (Pula z otoki), Carlo de Franceschi (Rovinj), Michele Fachinetti (Poreč) in Antonio de Madonizza (Koper). Njihov ni bil Josip Vlah (Podgrad). Pravolitve so bile 5., volitve pa 17. junija. Za Madonizzo, tega »kolovodjo iredente v Kopru«, je glasovalo 66 od 96 izvoljenih volilnih mož." VoHlni izid v Istri nedvomno kaže neko po- sebnost, saj so tu prevladovali nacionalni momenti. Drugod, denimo na Kranjskem, podobno tudi na Štajerskem, Koroškem in tudi v najbližji Goriški (v upravno-političnem smislu) je bil socialni moment ze- lo pomemben. Tam so volili veliko bolj socialno radi- kalne može, med njimi so bih tudi kmetje ah pa urad- niki, za katere so bili prepričani, da bodo v spornih primerih na njihovi strani. Po volitvah v frankfurtski in dunajski parlament je politična aktivnost ljudskih mas nekoliko popustila. O prihodnosti so poslej od- ločali v Frankfurtu oziroma na Dunaju. Kmete, ki so pričakovali odpravo podložništva, je zanimalo predv- sem dogajanje v mestu ob Donavi. Tisti, ki jih je za- nimala še vrsta drugih vprašanj, pa so pozorno spremljali dogajanje v obeh parlamentih. Poslancem v Frankfurtu, vsaj levo usmerjenim, ne gre odrekati simpatij za nekatera evropska revolucio- narna gibanja. To je veljalo tudi za italijansko. Ob vojni med Avstrijo in Italijo pa se je pri nekaterih po- javilo vprašanje, kaj storiti, če bo prva kot del bodo- če nemške države prosila ostale njene sestavne dele za pomoč. Zato so si zelo želeli, da bi se vojna čimprej končala častno za obe strani. Sicer pa so bili levi pre- pričani, da je ta vojna Avstrije popolnoma nepravič- na. Parlament o njej sploh ne bi smel razpravljati, ker Lombardija ni del nemške države. Drugi so sodili, da bi bilo potrebno Avstriji, če bi ta prosila, pomagati. Odbor za mednarodno pravo frankfurtskega parla- menta je sklenil, da bo posredoval med Avstrijo in Italijo." Trst sta v Frankfurtu zastopala Burger in kasnejši finančni minister Bruck. Ta je bil zelo navdušen nad perspektivami, ki so se obetale mestu kot edinemu nemškemu pristanišču v Sredozemlju. Nemški nacio- nalisti so ustanovili celo društvo, ki je zbiralo prosto- voljne prispevke za gradnjo nemške flote.Njegov predsednik je bil Bruck. V odboru podobnega društ- va na Dunaju je bil tudi znameniti Radovljičan prof. dr. Anton Füster, ki je v dunajskem parlamentu za- stopal volilce enega izmed dunajskih volilnih okrajev. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 69 Društvo za nemško ladjevje, ka- terega odbornik je bil naš zname- niti radovljiški rojak prof. dr. Anton Fiister, je bilo eno najbolj skrajnih nemško-nacionalnih društev. Uperjeno je bilo tako zoper Italijane kot Slovane. Del našega zgodovinopisja je zadnje čase zelo navdu- šen nad tem možem, ker je po zatrtju revolucije 1848/49 kot begunec v Londonu skupaj z Marxom in nekaterimi drugimi 20. septembra 1849 sopodpisal le- pak za zbiranje finančne pomoči nemškim beguncem. Fiistrovo članstvo v obeh odborih najbolj zgovorno priča o skrajnostih, v katerih se je gibala takratna ev- ropska levica. V začetku julija je Celovčan dr. Unterrichter, ki je v frankfurstkem parlamentu zatopal južnotirolski vo- hlni okraj Bozen na parlamentarni seji uradno pred- lagal, da naj se nekdanja beneška Istra z bližnjimi otoki in okraj Tržič združijo v nemško državo. V kraj- ši utemeljitvi je prikazal teritorialne in nacionalne razmere v Istri. Opozoril je na nekaj mest, zlasti na Piran, Koper, Poreč, Pulj in druga. V njih živi pretežno italijansko prebivalstvo, v zaledju pa je tudi slovansko. Vseh ljudi naj bi bilo okoli 100.000 Živijo predvsem od morja: od ribištva do pomorstva. K Ist- ri spadajo tudi otoki Cres, Osor in Krk, ki spadajo v kresijo Pazin. Na teh otokih živi okoli 25.000 ljudi, ki pa so Iliri. Po predlagateljevem predlogu bi bila zdru- žitev potrebna iz naslednjih razlogov: 1. Nekdanjo beneško Istro je mogoče braniti le sku- paj z zaledjem, pa tudi zaledja ni mogoče braniti brez kontrole obale. Od tod je mogoče po kopnem ogroziti celo Trst. 2. Trst ima premalo zaledja, da bi lahko dal tolikšno število mornarjev, ki bodo v prihodnje potrebni. S pomočjo istrskega prebivalstva bi lahko to po- manjkljivost odpravili. Otoki, zlasti Krk in meste- ce Mali Lošinj, imata tudi precej tovornega lad- jevja. 3. Nemčija bo morala imeti na Jadranu vojno mor- narico. Zanjo je edino varno pristanišče Pulj, kar je znano že od Rimljanov dalje. 4. Avstrija brez Pulja ne more braniti tudi ostalih de- lov svoje jadranske obale. 5. Bivši beneški okraj Tržič obkroža z vseh strani ozemlje goriške kresije, ki spada k nemški zvezi. To področje z okoli 7.000 prebivalci ne more pri- padati drugi carinski in vojaški zvezi. 6. Končno pripadata cela Istra in Furlanija že od prvih italijanskih vojnih pohodov nemškega ce- sarja Otona I. v desetem stoletju k Nemčiji. Ta jih je odstopil italijanskemu kralju Berengarju, kas- neje pa so ju upravljali bavarski in koroški vojvo- de, pozneje hiša Anden, ... počasi se jih je polaš- čal beneški lev in jih odtegnil. Sedaj je treba samo uveljaviti svojo staro pravico, saj se tem deželam nemško cesarstvo ni nikoli odpovedalo. Dr. Unterrichter je na podlagi naštetega predlagal frankfurtskemu pariamentu, naj zahteva od avstrij- ske vlade, da naj vsaj nekdanjo beneško Istro in Tržič vključi v Nemško zvezno državo. Ker taka mnenja niso bila osamljena, že pred tem naj bi imel podobna stališča tudi Friedrich von Rau- mer, poročevalec odbora za mednarodno pravo frankfurtskega parlamenta, je sledila protiofenziva istrskih Italijanov. Trije njihovi poslanci v dunaj- skem parlamentu: Fachinetti, de Madonizza in de Franceschi so objavili pismen protest v italijanskem jeziku, ki so ga povzeh številni nemški časopisi. V njem so trdili, da imajo zastopniki ideje o vključitvi Istre v nemško zvezo slabe argumente. Istra je po je- ziku, navadah, spominu, veri, simpatijah in geograf- ski legi v bistvu italijanska. Že v 13. stoletju je prosto- voljno prešla pod vlado italijanske beneške republi- ke. V nobenem mestu ali trgu, ne v notranjosti in ne ob obah, ne govorijo in pišejo drugače kot italijan- sko. Slovani živijo izolirano po posameznih vaseh v notranjosti. Kot se lahko vsak prepriča, se želijo zliti z italijanskim narodom, ki ga ljubijo in spoštujejo. Istrani so se pripravljeni odpovedati vsem prednostim povezave z Nemčijo, če bo ta ogrozila njihovo itali- jansko nacionalnost. Nemčija naj ne zahteva od Istre tistega, kar ne želi, da drugi zahtevajo od nje. Lahko je obljubiti spoštovanje in varstvo nekemu jeziku in narodnosti, še lažje pa je to preklicati, zlasti če gre za tako razmerje sil, kakršno je med Istro in Nemčijo. 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Na ta lepak je nemška stran takoj odgovorila. Oz- načila gaje kot izraz ultranacionalizma, ki zanemarja skupne interese. Podpisanim poslancem so očitali, da za svoje trditve ne navajajo stvarnih argumentov, ampak občutke, ki jim Istrani ne bodo nasedh. Ti se gotovo niso pripravljeni odpovedati dobrotam svo- bode, ki jih šibkim s svojo močno zagotavlja Nemči- ja. Ker so jih ti opozorili, da poslanec avstrijske Istre ni zahteval dotlej vkjučitve svoje dežele v nemško državo, je nemška stran zahtevala, da naj zapusti Frankfurt, ker ne opravlja svojega mandata. Tem prvim reakcijam je sledil obširen in argumen- tiran odgovor v časopisu Journal des Oesterreichi- schen Lloyd." Čeprav članek ni podpisan, ga pripisu- jejo tirolskemu Nemcu von Heuflerju, komisarju pa- zinske kresije, ki je na volitvah v dunajski parlament propadel proti italijanskemu kandidatu de France- schiju. Pisec članka je razmere v Istri odlično poznal. Bil je nasprotnik italijanskega iredentizma in je pod- piral istrske Hrvate. Zavedal se je, da skhcevanje na italijanstvo Istre ni uperjeno le proti Frankfurtu, tem- več tudi proti Avstriji. Njegov opis tamkajšnjih raz- mer so ocenili kot odlično zavrnitev italijanskih aspi- racij in ga je ponatisnila tudi dunajska Die Presse." To je še posebej zanimivo, ker je bil časopis orienti- ran izrazito nemško nacionalno in ni kazal posluha za narodne potrebe avstrijskih Slovanov. Ko pa je bilo treba braniti nemške teritorialne zahteve, pa so jim ti prišli zelo prav. Avtor uvodoma ugotavlja, da obstajajo precejšnje razlike že glede teritorialne opredelitve Istre. Piscem lepaka očita, da niso upoštevali vzhodne Istre onkraj Učke in kvarnerskih otokov. Zato jih je moral »nače- ti« kar na njihovem teritoriju, kjer živijo posamezni Slovani: »Poslušajte Šavrinci ob Rižani in Dragonji, ki ste prednja straža Slovencev, ki štejete štiriindvaj- set tisoč duš, vaša dežela je v bistvu italijanska! Pos- lušajte devetinštiridesettisoč »Istrianski«, ki ste nase- ljeni v sredi dežele in ki, vprašani po jeziku, odgovo- rite: Govorimo po horvatsko, vaša dežela je v bistvu italijanska! Posluša naj dvaindvajset tisoč Vlahov, ki ob guslah pleše kolo in posluša junaške pesmi svojih slepih rapsodov, vaša dežela je v bistvu italijanska!« Nato je na podoben način opozoril še Vlahe, ki naj bi bili potomci dakoromanskega naroda, hrvatsko go- voreče Ciče. Zanj tudi italijansko ali, kot pravi avtor laško (welsch) govoreče prebivalstvo mest in trgov ni- so Italijani, temveč so preostanek rimskih kolonistov, italijanizirani Kelti in Slovani, pribegli Kandijci, do- seljeni Benečani in Karnijci. Vseh teh naj bi bilo okoli 50.000, vseh Istranov pa več kot 160.000. Tudi običaji večine prebivalstva niso italijanski. Za zgled daje poročne in pogrebne običaje, glasbene in- strumente, pri čemer navaja tudi njihovo hrvaško poimenovanje. Spomin na pretekle čase tudi ni v ko- rist Italijanov. Opozarja na beneško upravljanje Istre, na Benečane, ki jih je bilo treba kot mestne funkcionarje dobro plačevati: »Res je, rednih davkov ni bilo, ni bilo pa tudi cest, obrti, osebne in življenj- ske varnosti, bile so neštevilne posredne dajatve, de- narne kazni, takse in drugi stroški, bile so kot rudnik, v katerega labirintih se nihče ni znašel razen pobiralca denarja-« Beneški vojvoda je dal vsakemu mestu in mestecu svoj statut, v katerem je najprej poskrbel za zaščito beneških interesov. Mesta so med seboj sprli in si tako olajšah vladanje. Spomin na nemško vlada- vino, ki je pustila ljudem, da so se zbrah na rižanskem placitu, na Karla Vehkega, Wittelsbache, Spanheime, Andechse, oglejske patriarhe, nekega švabskega gro- fa, ki se jim je razdajal v začetku štiridesetih let tega stoletja in reševal njihove gozdove, vse to je vehko bolj pozitivno. Posebej spominja Istrane na dejstvo, da je Avstrija 1845. leta vrnila deželi premoženje bra- tovščin, ki jih je odpravil Napoleon, kar je bilo vred- no preko 800.000 goldinarjev. Avtor se norčuje iz argumenta, da je katohška vera znak italijanskosti. Opozarja, da je tukajšnjemu pre- bivalstvu papež Urban VIII. dovolil uporabo slovan- skega bogoslužja, ki je ponekod še v rabi. Peroj pa ima celo pravoslavnega duhovnika. Ugotavlja, da jim slovansko prebivalstvo ne izkazuje nikakršnih simpa- tij, temveč nasprotno. Kadar morejo, pokažejo ljube- zen do Avstrije, prostovoljno se oborožujejo, lovijo laške emisarje in grozijo nezvestim meščanom s črno vojsko. Tudi rimski spomeniki niso znamenje itah- janstva. Stare bazilike so grajene v bizantinsko- vzhodnogotskem slogu. Navaja še nekaj drugih, zla- sti avstrijskih spomenikov. Ostro zavrača tudi geo- grafsko argumentacijo. Pravi, da je Evropa kot naj- večji zahodni polotok kontinenta vzhodne polovice zemeljske krogle na jugu trikrat globoko vrezana. Tako so nastali iberski četverokotnik, italijanski ško- renj in ilirski trikotnik, ki se drug od drugega ostro ločujejo po geoloških, klimatskih in etnografskih značilnostih. Vsak je imel svojo zgodovino. Dante je pesnik, ne pa geograf. Istra je od 843 do 1267. leta spadala v nemško cesarstvo, del pod Habsburžani pa je tja sodil do 1804." leta. Po ukinitvi Benetk ne misli Istre nihče več deliti. Ker je bila stara avstrijska Istra del nemškega cesarstva, se mora ob varstvu narodnih pravic enako zgoditi tudi z bivšo beneško Istro. Avtor se je podpisal kot pravolilec pazinskega volilnega okraja. Iz obširnega povzetka prikaza Istre po av- strijskem birokratu je razvidno, kako dobro je ta sloj poznal nacionalne razmere dežel, v katerih je službo- val. Zato so trditve, da so napake ali krivice, ki so bile storjene nekaterim narodom monarhije, slučajne, ze- lo prozorna laž. Avstrijska zmaga pri Custozzi 25. julija, zavzetje Milana in nato premirje prve dni avgusta je italijan- ske iredentiste nekoliko umirilo, avstrijska, že dokaj načeta samozavest, je začela naraščati. Zmage na boj- nem polju so proslavili tudi v Kopru in Izoli z mašami in slavnostnimi nagovori. Ob takem razpletu dogod- kov so ponovno postali aktualnejši gospodarski in so- cialni problemi, ki se od začetka revolucije niso nič zmanjšali. Patriotizem istrskih Slovanov je bil izrazi- to praktične narave. Njihovo nezadovoljstvo bi itali- janski iredentisti s pametno politiko lahko izrabili in oslabili zaledje avstrijske fronte proti Italiji. Trezno kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 71 misleči so Avstriji očitali, da je po odhodu Francozov stremela za restavracijo starega, namesto da bi gradi- la novo. Vse upravne reorganizacije, razen prve, ki jo je izvedel general Nugent, so bile zgrešene, upravni si- stem je bil neracionalen in predrag. »Za tiste gospode je bila zaman napisana zgodovina, ne vidijo posledic uboštva, ki je na polotok prineslo politično nape- tost.« Istro bi morali upravljati kot celoto, so jo pa razbili. Dolino pri Trstu, ki je bila vedno povezana z bhšnjim mestom, so priključih Pazinu, kamor traja pot petnajst ur. K Novemu gradu so upravno priklju- čili kraje, ki so vedno spadali k Postojni. Tudi pri- ključitev kvarnerskih otokov, ki so bili carinsko po- vezani z Dalmacijo, ni bila modra. Vrh neumnosti pa so bile notranje carinske meje, ki so nekatere artikle zelo podražile. Kdor je hotel iz Kopra po kopnem preko Novega grada in Voloske na Krk, je za svoje blago trikrat plačal carino. Ta je oteževala tudi trgo- vino s Kranjsko. Kritik istrskih razmer, po katerem povzemamo glavne točke, je opozoril avstrijsko vla- do, da so v Franciji k revoluciji veliko pripomogle različne cene soli. V Istri ni drugače. Veliko francoskih upravnih reform, ki so bile v ko- rist navadnega državljana, je Avstrija preklicala. Kmet je bil preveč prepuščen na milost in nemilost zemljiškim gosposkam. Zlasti je to veljalo pri davkih, kjer je upravni organ odločal o prisilni izterjavi (voja- ška eksekucija). Zato bi bilo potrebno odpraviti sod- no oblast zemljiških gosposk, reševanje njihovih upravnih sporov s kmeti bi morala reševati sodišča. Ta bi morala odrejati tudi prisilno izterjavo davkov. Takoj bi bilo treba odpraviti fevdalna bremena zem- ljišč. To naj bi se zgodilo ob plačilu odškodnine upra- vičencem, pravi analitik takratnih razmer. Denar naj bi zbirali po deželah na podlagi davčnega sistema, ki bi enako prizadel vse vrste dohodkov in ne tako kot dotlej, ko je bila Avstrija eldorado za bančnike in lastnike cukrarn. Avtorju se je zdel davek od dohod- ka najbolj pravične. Rešitev vseh teh težav je pričako- val od dunajskega parlamenta, želel si je tudi istrski deželni zbor.^^ Mnenje neznanega avtorja, ki sloni na dobrem poznavanju zgodovine Istre, zlasti njenih upravnih razmer pa tudi financ, zahteva po davku na dohodek je skrajno moderna, izraža stališča umirjenih privr- žencev revolucije, ki so se zavedaU, da je obstoj Av- strije odvisen od njenega razvoja. Obsojajo fevdali- zem in absolutizem, so privrženci kapitalizma, vendar ne njegove liberalne faze. Konkretni avtor se zaveda, da bodo kmetje še nekaj časa večinski del prebivalst- va in je zagovornik »agrokulturne države« kot sam pravi. V zvezi z zahtevo po plačilu odškodnine tistim, ki bodo ob odpravi fevdalnih bremen oškodovani, navedimo dejstvo, da je časnik Lloyd ostro obsodil predlog goriškega poslanca v dunajskem parlamentu Slovenca Antona Gorjupa, ko je nastopil proti od- škodnini. Sodili so, da se je celo pregrešil zoper voljo svojih volilcev in ga naravnost vprašali, čigavo mnenje zastopa. Očitali so mu, da zagovarja komuni- zem.2° Zatišje v prepiru o nacionalnem značaju Istre je bi- lo kratko. Italijanska stran se je čutila dolžno odgo- voriti. Zlasti jo je prizadel von Heuflerjev članek. Fa- chinetti se je 9. avgusta oglasil v časopisu Osservatore Triestino. V svojem prikazu nacionalne podobe Istre je zatrjeval, da je dežela okužena s Slovani, ki so pri- šleki iz Dalmacije. Na take in podobne samovoljne konstrukcije dejansko ni bilo težko odgovoriti, saj ni avtor navedel nikakršnih argumentov. Ostrejši pa je bil poduk nemške strani. Fachinettija so opozorili, naj z lažmi ne seje sovraštva po Istri. Naj ne žali na- sprotnikov, ki zagovarjajo svoja stališča o vključitvi Istre v Nemčijo na podlagi statistike in dobrega poz- navanja splošnih razmer v Istri. Med temi je precej vladnih uradnikov. Vzpodbujanje italijanskega pre- bivalstva k protinemškemu razpoloženju dejansko pomeni ščuvanje zoper oblast. Tako početje pomeni vnašati kugo v Istro.^^ S posebnim sramotilnim lepa- kom zoper svoje politične in zlasti nacionalne na- sprotnike se je oglasil tudi poslanec de Franceschi in jih v vehkem številu razposlal po deželi. V njem je zlasti protestiral zoper trditev, da je Istra v bistvu slo- vanska. Kot običajno pa za svoje trditve ni navedel argumentov. Popustil je sicer glede deleža slovanske- ga prebivalstva, kar pa zanj tako in tako ni nič pome- nilo, ker da je kultura vseh prebivalcev Istre italijan- ska, Slovani pa komaj čakajo, da se zlijejo z Italija- ni.^^ Kot vidimo, je polemika izgubljala na resnosti, čedalje več prostora sta dobila neznanje in celo neum- nost. Vse bolj prihaja do izraza dejstvo, da se spopa- data nemški in italijanski nacionalizem, v katerem so Slovani samo sredstvo medsebojnih obračunavanj. Nemška stran tudi ni bila imuna pred napakami. Kro- no neumnosti nedvomno pomeni članek nepodpisa- nega avtorja, ki je zavračal Fachinettija s pomočjo etimologije. Uvodoma naj povemo, da je bil prepri- čan, da so Slovani avtohtoni. Zato je lahko trdil, da ime mesta Koper (avtor je znal hrvaško ali pa je celo bil Hrvat) izhaja iz kopati, del tega mesta »Zubena- ga« izhaja iz besedic zob in nag, drugi del mesta »Božadraga« pomeni božja pot, kraj Lopar naj bi dobil ime po lopati. Izoli in Piranu ni mogel dokazati slovanskega izvora, zato pa je našel mnoge »genial- ne« rešitve za izvor imen drugih istrskih mest. Slo- vansko naravo Istre je dokazoval tudi s prümki. Na tem mestu pa je pokazal tudi svojo ironičnost in je, med tipične slovanske priimke navedel tudi Mado- niza.^' Istrski poslanci so vztrajah na italijanstvu Istre. 30. avgusta so v dunajskem parlamentu zahtevali od mi- nistra notranjih zadev, naj uradno prizna, da je Istra razen okraja Podgrad italijanska in naj se v upravi in šolstvu uporablja le italijanski jezik. Septembra pa je njihova skrb za usodo njihove dežele povzročila med njimi spor. Fachinetti je namreč zahteval združitev nekdanje beneške Istre z Benetkami, de Franceschi in Madonizza pa ga nista bila pripravljena podpreti. Fa- chinetti je nato za stalno zapustil Dunaj .2" Po zadušitvi oktobrske vstaje na Dunaju so se skrajne strasti nekohko umirile. Vsem je postalo jas- 72 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 no, da Avstrija še ne bo propadla in da bo še neicaj let treba živeti v njenih okvirih. Dr. Burger, eden od obeh poslancev v Frankfurtu, se je mandatu odpove- dal. Nihče, ne Nemci, ne Slovani in seveda tudi Itali- jani ne ni kazal nobene volje za nove vohtve.'* Decembra, že po preselitvi parlamenta v Kromeriž, je notranji minister grof Stadion, ki je kot bivši ce- sarski namestnik v Trstu razmere v Istri dobro poz- nal, zavrnil interpelacijo istrskih poslancev. Ti seveda niso odnehali, temveč so skušali svoj prvotni predlog utemeljiti z nekakšnim referendumom občin, ki bi mu dale splošno podporo. To sta storila tudi Koper in Piran. Vse bolj jasno je postajalo, da so nemške zah- teve v zvezi z Istro stvar zgodovine, da se bo nadaljni boj za oblast v Istri odvijal med Italijani in Slovani.'* Po zgoraj predstavljeni polemiki o narodnosti pre- bivalcev Istre bi smeli soditi, da so bili Slovani in Slo- venci še posebej, zgolj objekt za obračunavanje med italijanskim in nemškim nacionalizmom. Ta podoba pa ne bi ustrezala dejstvom. Kljub temu, da arhivi, ki bi to vprašanje lahko vsestransko osvetlili, še niso ra- ziskani, lahko zgolj na dveh primerih zatrdimo, da ni bilo tako. Priznati sicer moramo, da je bil tu politični razvoj pri Slovencih precej drugačen kot na sosed- njem Goriškem aH v drugih deželah. Tržaško Slav- jansko društvo je bilo ustanovljeno šele 6. decembra 1848, ko je bilo revolucije praktično že konec in ni moglo več voditi poHtičnega boja, zato pa so že pred tem spregovorili nekateri posamezniki. 24. avgusta je tržaški Lloyd objavil članek Ali imajo pozitivni za- koni v slovenskih deželah in občinah resnično velja- vo?. Avtor se je predstavil le kot Slovenec B...r." Uvodoma navaja zgodbo, kako je neki kmet na pod- lagi slovenskega teksta zakona spremenil svoj odnos do denarja, ki so ga izdali na podlagi patenta 2. junija 1848 in ki so se ga mnogi branih. Kmet je neposredno spoznal vladarjevo voljo in ji sledil. Na podlagi tega avtor izvaja nujnost in koristnost izdajanja zakonov in drugih predpisov v jezikih narodov. Enako kot si državljan želi sodelovati pri zakonodaji, želi njeno vsebino tudi poznati. Poznavanje zakonov je ena naj- bolj svetih pravic, ki ni odvisna ne od oblike vladavi- ne, ne od velikosti naroda. Vsak zakon mora biti ob- javljen, vsakemu državljanu mora biti dostopna nje- gova vsebina, zato morajo biti objavljeni v jezikih vseh narodov države. Dotlej so avstrijski državljani večinoma spoznavali zakone šele takrat, ko so čutili posledice njegovega nespoštovanja. To še posebej velja za Slovence, ki so se zaradi nepoznavanja zako- nov veliko tožarili. Severni Slovani in Italijani so lah- ko spoznavali zakone v svojem jeziku, le za Slovence se ni nihče zanimal. Posledica tega sistema, ki je slonel na asimiliranju Slovencev, so bile hude. Poleg tožarjenja se to pri njih izraža v nezaupanju do oblasti in nasedanju hujskačem, kar je zavzelo v zadnjih časih že grozeč obseg. Avtor obtožuje prejšnji režim, da je hotel uni- čiti »moralično osebo naroda«, torej narodno samo- zavest. Zato so tudi Slovence razdelili v različne deže- le: Kranjska, Štajerska, Koroška in Primorska. Nji- hov jezik so tlačili zlasti uradniki, večinoma severni Slovani, ki niso pokazali nikakršnih simpatij za na- predek južnih Slovanov. K sreči je despotska oblast propadla in tudi Slovence je kot druge narode v Evro- pi vžgala »električna iskra« narodne zavesti. Ustava zagotavlja enakopravnost vseh narodov in njihovih jezikov. Slovenski narod postaja nestrpen. Avtor po- ziva oblast, naj ne odlaša, ker bo prepozno in zahteve naroda ne bodo več imele obHke prošnje. Po teh grožnjah roti oblast, naj mu kot Slovencu verjame in naj ustreže željam njegovega naroda, ki jih dobro pozna. Zadovoljni Slovenci, ki jim bodo narodne pravice zavarovane, bodo pozabili na stare krivice, še naprej bodo zvesti in dobri državljani Avstrije in bra- nik Nemčije na jugu. Zadovoljni Slovenci ne bodo nasedli zapeljivim besedam panslavističnih emisarjev. Vlado sprašuje, ali hoče močno državo enakopravnih narodov, ali ruševine stare državne zveze pod češko knuto. O tem vprašanju naj razmislijo v vseh deželah s slovenskim prebivalstvom, tudi v tržaškem guberni- ju, kjer razen ustave ni bil še noben zakon objavljen v slovenščini. Praksa nekaterih občin, ko so sluge pre- vajale in oznanjale zakone po nedeljski maši, ni do- bra, treba je uradnih prevodov, državljane pa naj z vsebino zakonov seznanjajo duhovniki. Avtor zak- ljučuje, da sposobnih prevajalcev ne manjka, treba jih je le podpreti. Oblast opozarja, naj ne krati pravic naroda, kajti ta ima naravno pravico do moralne obrambe, po njeni izrabi pa tudi do fizične.'* Zanimiv in enkraten članek neznanega Slovenca, ki je bil nedvomno zelo liberalno usmerjen, delno že v naslovu, še bolj pa obsojanje razmerja oblasti do Slo- vencev v Primorju, sovraštvo do čeških uradnikov in pozivanje na obrambno funkcijo Slovencev — ned- vomno pred Italijani — dokaj jasno kaže na človeka, ki je blizu Istri. Njegovi nazori so dokaj jasni. Ne skriva tudi namena, da bi iz italijansko-nemškega spora nekaj pridobil za Slovence. Drugi, popolnoma nedvoumen izraz politične volje istrskih Slovencev pa je pismeni protest prebivalcev fara Osp, Loka, Kubed in Tinjan zoper nazore in de- lovanje koprskega in tudi njihovega poslanca Mado- nizze, ki so ga januarja 1849 poslali v parlament. Ker je eden redkih dokumentov o delovanju istrskih Slo- vencev v revolucionarnem letu 1848/49, ga bomo, prevedenega iz nemškega jezika, objavili v celoti.'* Visoki državni zbor! Prebivalci sosesk v farah Osp, Loka, Kubed in Ti- njan, vse v okraju Koper istrske kresije, kjer živi 5122 duš, je zvedelo, da se poslanec doktor Madonizza na vse načine prizadeva poitalijančiti vse Slovane v omenjenem koprskem okraju in so zato prisiljeni vi- sokemu državnemu zboru predati naslednjo izjavo: /. Poslanec Madonizza ni mož po naši volji in to iz edinega razloga, ker ne uživa našega zaupanja. 2. Slovani koprskega okraja niso krivi, da jih pri vi- sokem državnem zboru zastopa laški poslanec, temveč je tako zato, ker so volitve našega poslan- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 73 ca potekale hitro in v italijanskem jeziku, za volil- ne može pa so bih izbrani samo taki, ki so znaU nekaj italijansko in smo bili tako Slovani mače- hovsko zastopani. 3. Slovanski jezik, katoliška vera, ki smo ju prejeli od očetov, nam bosta vedno tako dragi in sveti kot naše življenje, ki smo ga vedno pripravljeti da- ti za našega cesarja. Če bodo tudi nas, nekdanje Benečane oborožili, slovesno izjavljamo, da bo pri nas za goljufivo sladko govorjenje Benetk rav- no tako malo simpatij kot za njihove republikans- ke nazore. 4. Šolska mladina je deležna slovanskega pouka — dobrota, za katero se zahvaljujemo njegovi eksce- lenci sedanjemu ministru gospodu grafou Stadio- nu — ali naj ta dobrota traja tako kratek čas? 5. Ko je preteklo leto v Kopru in nekaterih drugih nekdanjih beneških obalnih mestih — dejstva bi morala biti visokemu državnemu zboru dobro znana — v številnih glavah rojilo protiavstrijstvo, smo bili mi Slovani kljub vsem prišepetavanjem neomajno trdni v naši resnični zvestobi Avstriji in njeni vladarski hiši. Vse oblasti, tako duhovne kot svetne morejo in morajo, če bo potrebno, to potr- diti. Zaslužijo zato Slovani neupoštevanje? 6. V času lanske regrutacije nam je bilo zlobno sve- tovano, da vojaške obveznike zadržimo doma. Toda oni so voljno sledili klicu vesti in zakonu in šli na nabor. Ah lahko podobno ugotovi in navede za svoje Koprčane tudi poslanec Madonizza? 7. Ustava, ki jo je vsem narodom monarhije milost- no podelilo njegovo veličanstvo Ferdinand Dobri, zagotavlja brez dvoma tudi nam slovanski Jezik in nam dovoljuje, da vztrajamo na tem, da bodo v prihodnje tudi v uradih uradovali slovansko. 8. Končno prosimo v najgloblji ponižnosti visoki državni zbor, naj naklonjeno pretehta navedena dejstva, nam zagotovi naš slovanski jezik v vseh uradih in nas zaradi naših stalnih povezav z me- stom Trst pusti združene s tržaškim gubernijem. Osp, 24. januarja 1849. (sledijo podpisi) Predno preidemo na icratko interpretacijo vsebine, se na hitro ustavimo pri podpisih. Kljub temu, da je večina podpisnikov nepismenih, izjem je pet, od teh so trije duhovniki, ima dokument politično težo. Ni- so to namreč slučajno izbrani ljudje ampak predstav- niki ljudstva, ki jih je kot take upoštevala tudi oblast. Za Kubed, Loko, Podpeč, Zazid, Mačkovlje, Osp, Gabrovico, Plavijo in Tinjan so podpisali namreč župan in dva odbornika. Vloga duhovnikov Ivana Skočirja iz Kubeda, Jerneja Klemenčiča iz Loke in nam že znanega Zeleznikarja je bila velika, kmete so podpisah in jamčili za njihova znamenja (križ), mo- goče je kdo izmed njih celo napisal peticijo ali pa je bila skupno delo, vse to bistva ne spreminja. Podpi- sani so reprezentantje naroda. Ni slučaj, da je Anton Slava, župan iz Ospa navedel, da je bil tudi volilni j mož, ni slučaj, da je predzadnji podpisnik podpisal, ker je bil volilni mož, torej demokratično izvoljen. Podobno, kot so mesta hotela pomagati poslancu pri dokazovanju njihove narodnosti, so kmetje proti te- mu protestirali. Iz priloženega seznama podpisnikov je razviden tudi položaj slovenskega jezika. Predstav- niki Ospa so svoje funkcije navedli v italijanščini, nji- hova imena so navedena v romanizirani obliki in ver- jetno to velja tudi za županov priimek. Ker sta župan in eden od odbornikov znala vsaj delno pisati in ker so tudi vsi kraji navedeni zgolj v italijanski obliki, vi- dimo, kakšen je bil dejanski položaj našega jezika. O njegovi perspektivi ni treba izgubljati besed. V vsebinskem pogledu pa je peticija kratek povze- tek vsega tistega, kar smo izvedeli iz prikaza spora o narodnostnem značaju Istre. Slovansko prebivalstvo, domnevamo lahko, da termin Slovani ni slučajno iz- bran, ker je bil pojem Slovenec obče znan, se ni stri- njalo z načrti italijanskih nacionalistov in se ni bilo pripravljeno vrniti pod Benetke, tudi v upravnem po- gledu ne. Dokument je poln lojalnosti do avstrijskih oblasti. Že iz besed ob predstavitvi podpisnikov je jasno, da drugače ne bi moglo biti. Se bolj pa je ra- zumljiva taka vsebina zaradi dejstva, da je nastal na podlagi italijanskih želja.'" Italijanski poslanci so žele- li plebiscitarno podporo občin svojim predlogom o po- polni prevladi italijanščine v Istri. Odgovor podpisa- nih Slovencev ni več izraz naroda, ki je zgolj objekt prepirov, temveč javno in uravno stališče naroda, ki žeh sam odločati o svoji usodi. Leto 1848 je prebudilo tudi istrske Slovence. OPOMBE i 1. Prepir je registriral že Apih, Slovenci in 1848. leto, Ljub- ljana 1988, str. 141, nekaj večje o njem napisal Božo Mila- j novic, Istra u osvitu narodnog preporoda 1797—1860, Pa- zin 1960 (dalje citiram Milanovič, Istra), str. 238 ss. — 2. Milanovič, Istra, str. 70 ss. — 3. Bernard StuIIi, Istarsko okružje 1825—1860, Pazin—Rijeka 1984. —4. Novice 27. 1. in 8. 12. 1847. —5. Seznam naročnikov Novic. Priloga 1847. —6. Oko Trsta, red. Novak-Zwitter, Beograd 1945, str. 252. — 7. Ein zeitgemässes Wort zur Beherzigung für j Istrien. Journal des oesterreichischen Lloyd (dalje citiram Lloyd), 15. 4. 1848.-8. Milanovič, Istra, str. 231 ss. —9. Bernardo Benussi, Pola nelle sue instituzioni municipali dal ' 1797 al 1918. Atti e memorie 35, 1923, str. 68. — 10. Glej ! op. 7. — 11. Karl Marx, Friedrich Engels, Werke, Band 4. i Berlin 1977, str. 461. — 12. Milanovič, Istra str. 233 ss. Va- ; silij Melik, Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem. Zgo- \ dovinski časopis 2—3, 1948—1949, str. 69—134. — 13. Be- j rieht des völkerrechtlichen Ausschusses, den österreichisch- italienisch Krieg betreffend. Lloyd, 22. 7. 1848. — 14. Lloyd je objavil poziv za zbiranje denarja 26. 8. 1848. —15. Aus Frankfurt. Lloyd, 22. 7. 1848. —16. Aus Istrien. Lloyd 27.7. 1848.-17. Istrien. Die Presse, 1., 2., 3. in4. 8. 1848. I — 18. Glede letnic ni najbolj zanesljiv. Tu bi moralo biti 1806. Po propadu zahodno Rimskega cesarstva 476. leta je bila Istra pod oblastjo različnih germanskih plemen. Od 539. do 788. leta so ji vladali Bizantinci in nato Franki. Od i 9. stoletja naprej narašča nemški vpliv. Od 10. stoletja dalje ! mesta, katerih razvoj in položaj je drugačen od podeželja, i 74 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Podpisniki protesta zoper kopen- skega poslanca dr. Madonizzo stopajo v podrejen odnos do Benetl(. Nastajajo fevdalni te- ritoriji in mestne občine. 1279. se je Koper dokončno uklo- nil Benetkam, 1283. pa Piran. Pazinska grofija je od 1374. leta pod Habsburžani. Podrobneje glej: Zgodovina narodov Jugoslavije, prva knjiga. Ljubljana, 1953. —19. Mikrokos- misches aus Istrien. Lloyd, 17. in 18. 8. 1848. —20. Görz, 24. August. Lloyd, 26. 8. 1848. —21. Die Pest Istriens im Jahre 1848. Lloyd, 26. 8. 1848. —22. Aus Istrien. Lloyd, 7. 9. 1848. — 23. F.F. Über Istriens Nationalität. Lloyd, 12. 9. 1848. — 24. Milanovič, Istra, str. 242 ,ss. — 25. Die Presse, 14.11.1848. — 26. Janez Kramer, Izola mesto ribičev in de- lavcev. Koper 1987, str. 200 ss. — 27. Ivan Blažir? Dr. Branko Marušič, ki se mu za njegovo opozorilo in obvestilo iskreno zahvaljujem meni, da je avtor tega članka skoraj gotovo Ivan Blažir, ki je bil 1848. leta zaposlen pri policijski upravi v Trstu. Znano je, da je imel take nazore. »Italijan- ska historiografija ga ima za začetnika politične aktivnosti tržaških Slovanov« (B. Marušič). — 28. Haben die Positi- ven Gesetze in den slovenischen Provinzen und Gemeinden wirkliche Geltung? Lloyd, 24. 8. 1848. — 29. HHHStA, Dunaj. Österreichischer Reichstag, fase. 131. —30. Obšir- neje Miroslav Pahor, Koprska nota iz leta 1849 ali prvi pos- kus namerne italianizacije Istre. Zgodovinski časopis 19— 20, 1960—1965, str. 277—296. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 75 SOMMARIO LA DISPUTA SULL APPARTENENZA NAZIONALE E GIURIDICO-STA TALE DELL ISTRIA NELL ANNATA RIVOLUZIONARIA 1848/49 Stane Granda Nel 1848 si accese tra i nazionalisti italiani e tede- schi un'acuta polemica sull'appartenenza giuridico- statale dell'Istria. Fu contesa in modo speciale l'an- tica proprieta veneziana. I primi pretendevano che proprio quest ultima, se non proprio l'intera Istria, dovrebbe passare sotto l'Italia unificata, mentre i se- condi dimostravano che la spartizione dell'Istria fosse un atto insensato e percio la volevano integra. Erano giudati per lo piu dal desiderio di accaparrarsi un 'adeguato porto al sud utile per una Germania riu- nita e nel contempo pure che l'Istria rappresentasse un naturale retroterra. Poiché il nazionalismo germa- nico, fuorché nel caso della Polonia, non nutrisse una particolare simpatia per le nazionalita slave nell'im- pero absburgico, quella nell'Istria era piu che conve- niente. Bellisime espressioni sugli abitanti slavi dell' Istria che si erano pubblicate dal Journal des Oester- reichichen Lloyd, edito a Trieste, non si erano pubbli- cate in quel anno sulla stampa d'orientamento germa- nico. Certamente non e da escludere qualche smode- ratezza e sciocchezza che di consueto accompagnano le contese nazionalistiche. I La popolaziona slava ed in modo particolare quella slovena fu per molto tempo oggetto di disputa. Non avendo una propria organizzazione politica, doveva percio sopportare ad ogni momento la mancanza del- la classe intellettuale. Il clero del luogo che proveniva prevalentamente da altri paesi dell'impero, non aveva svolto un'opera simile come nella Stiria Slovena ed inoltre non c'era una personalita eminente uguale a Matija Majer nella Carinzia. Malgrado cio qualche cambiamento verso la fine dell'anno si poteva anche avvertire, quando la popolazione slovena inizio a ri- bellarsi nel parlamento austriaco alle pretese dei de- \ putati istriano-italiani. E stato un 'esempio concreto \ la divulgazione ufficiale della protesta di alcuni co- \ muni che presentarono il ricorso al parlamento di \ Kromerii. \ 76 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 JOS. BERTOK — KRONIKA DVORAZREDNE LJUDSKE ŠOLE NA SPODNJIH ŠKOFIJAH Gradivo za podobo Škofij in Plavij v Slovenski Istri 1900—1913 BRANKO ŠUŠTAR Od vse šolske dokumentacije je najmikavnejša kro- nika, ki je tudi pomemben vir za zgodovino kraja. Ne le odlična vezava, temveč tudi vsebina vrste zapisov iz posameznih šolskih let ji daje posebno veljavo. Šolni- ki jo hranijo posebej skrbno in med gradivom arhiv- skih fondov šol je na prvem mestu.^ Tudi raziskova- lec preteklosti šole ali kraja najprej povpraša po njej. Tako ni čudno, da so o pomenu kronik pisali šolski časopisi že v prejšnjem stoletju; dva prispevka o tem pa je prinesla tudi revija Kronika v svojem prvem in desetem letniku.' Številni so članki, v katerih so kro- nike šol uporabljene kot vir, od teh vsaj dva objavlje- na v zadnjem času.' S področja Primorske zahodno od nekdanje rapalske meje se je ohranilo v naš čas Naslovni list Kronike dvorazredne ljudske šole na Spodnjih Škofijah. precej manj arhivskega gradiva in med njimi tudi šolskih kronik iz obdobja avstrijske oblasti, kakor s področja ostale Slovenije. Tako je vsak tak doku- ment dragoceno poročilo o slovenski šoU in o krajev- nih razmerah. Kronika ljudske šole na Spodnjih Škofijah je pisa- na v temu namenjeni zvezek formata 21 x 33,7 cm, ki gaje kot tiskovino izdal Rudolf Milic v Ljubljani. Čr- no vezane platnice krasi reliefno vtisnjena dekoracija ob spodnjem in zgornjem robu, sredi pa prav tak na- pis »Šolska Kronika« ter secesijska vinjeta pod njim. Ta dva sta opremljena še s pozlato. Kronika časovno obsega pripoved o nastajanju šole na Spodnjih Škofi- jah od zadnjih let 19. stoletja naprej do zadnjega vpi- sa v šolskem letu 1912—13. Od septembra 1960 na- prej jo hrani arhiv Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani." V uvodu je najprej opisan nastanek šole, nato sle- dijo zapisi o posameznih šolskih letih, sestavljeni za nazaj. Zletom 1903—04 je bila kronika pisana za vsa- ko leto sproti. Vpisi so razdeljeni na posamezne teme: prazniki med šolskim letom, razni obiski sprememba šolskega osebja, včasih tudi dodatek. Od leta 1906— 07 ima kronika poglavje učiteljstvo, uk, uspeh in obisk. Z letom 1910—11 pa je pri pisanju upoštevan odlok istrskega deželnega šolskega sveta o razdelitvi šolske kronike. Tako je v zadnjih letih kronika se- stavljena po temah: » šolski prazniki, pouka prosti dnevi, šolski izleti, šolske veselice in zabave, razni po- seti, učiteljsko osobje in šola, pouk, uspeh in obisk, spremembe v višjih šolskih oblastnijah ter razno.« Tekstualni del vedno zaključuje statistični pregled. Uvodni del kronike predstavljamo malo skrajšano, besedilo kasnejših šolskih let pa po posameznih te- mah skozi vsa obravnavana leta, deloma dobesedno (in brez lektorskih popravkov), deloma s povzetki vsebine. Kaj manj pomembnega je tudi izpuščeno, ta- ko uvodi posameznih letnih vpisov, spremembe v državnem in deželnem političnem vodstvu, nekatere stvari pa so podane strnjeno (statistični podatki, pouka prosti dnevi). Z roko šolskega nadzornika pa je vpisano tudi nekaj (slovničnih) popravkov ah pa označen del teksta, ki naj bi ne sodil v kroniko. A te- ga ni bilo prav dosti (npr. o volitvah 1895 v uvodu, o nadzorovanju verouka 1909—10, dekretu o vzpored- nici in o občinskih volitvah 1911—12). Kronika je pi- sana zavzeto in zanimivo, mestoma kar kramljajoče. Včasih poseže tudi v splošno problematiko Istre ali nas seznanja z bližnjo okolico, ne manjka pa v njej tudi sodb zapisovalca, čeravno naj bi bile »polemične opazke in kritične presoje«^ v kroniki izključene. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 77 JOSIP BERTOK Kronika je scela delo ene roke. Pisal jo je Josip Bertok, ki je od začetka leta 1903—04 služboval na spodnješkofijski šoli kot šolski voditelj. Rojen je bil pri Cezarjih v dolini Rižane leta 1882 v kmečki dru- žini. Obiskoval je pripravnico in učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral 1901, nato pa učiteljeval na enoraz- rednici v Kubedu do poletja 1903. O tem je pisal tudi v škofijski šolski kroniki. Kot šolski voditelj dvoraz- rednice na Spodnjih Škofijah je služboval od šolske- ga leta 1903—04 naprej ter jo vodil tudi kasneje, ko je v šolskem letu 1912—13 prerasla v trirazrednico. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran.' V vojski si je nakopal kal bolezni, ki se mu je razvila v neozdravljivo jetiko. Po koncu vojne je zopet nasto- pil svojo službo, ter jo, dasi zelo težko, opravljal do šolskega leta 1920—21. Zaradi bolezni se je preselil v Koper, kjer je 30. julija 1921 umrl v 40. letu starosti. Zapustil je ženo in tri hčerke, stare 15, 14 in 12 let.' Njegova polsestra Eva ga je ohranila v spominu kot strogega in zavzetega učitelja, ki so ga »Skofjoti imeli dosti radi. «' Nekrologa v tržaških glasilih Edinost in Učiteljski Ust omenjata Josipa Bertoka kot krepkega, močnega in zdravega moža vesele narave in smehlja- jočega se obraza. Kot učitelj se je trudil, »da bi mla- dini vsadil v srce ne le eno znanje, ki mu gaje predpi- soval zakon, temveč tudi ljubezen do svojega mate- rinskega jezika, do svojega naroda.« V tem duhu je deloval tudi zunaj šole ter ustanovil na Sp. Škofijah pevsko, bralno in godbeno društvo »Istrski grmič«,' kateremu je bil pevovodja. Vodil je tudi posojilnico in hranilnico^" na Škofijah ter bil (menda) več let za- stopnik v miljskem občinskem svetu" ter odbornik in nekaj časa tudi predsednik Slovenskega učiteljskega društva za koprski okraj. Skratka bil je »duša vsemu narodnemu delu na Škofijah, ustvaritelj in prebudi- telj narodnega življenja v tem kraju«.''' Zapis v Edinosti omenja, da ga je ljudstvo »ljubilo in spoštovalo, ker je rad vsakemu pomagal, kjer je le mogel.« Nato pa opiše pogreb z ogromno udeležbo, godbo, petjem in govorom učitelja Venturinija. Uči- teljski hst je svoj zapis zaključil: »Kdo bo danes iz- polnil praznino, ki Jo pušča, ko se od dne do dne bolj redči število naših kulturnih delavcev?«''^ Josipa Ber- toka ml. omenja tudi Primorski slovenski biografski leksikon, ko našteva osnovnošolske učitelje, ki so de- lovali pri prosvetnem delu na vasi, in sicer v zapisu o Josipu Bertoku st. (1877—1955). Ta je bil ne le soi- menjak in rojak nadučitelju na Sp. Škofijah, temveč tudi šolnik v slovenski Istri, nekaj let v Bertokih.^* ŠOLA NA PLAVJAH DO 1900 Osnovna šola na Škofijah se omenja že 1820,^' na Plavjah pa 1864, a tedaj na Škofijah šole že ni bUo več. Leta 1864 pa so bile šole na tem področju v Ko- pru, Rižani, Dekanih, Plavjah, Tinjanu, Ospu in v Miljah.^' Več podatkov o šoh na Plavjah imamo od Josip Bertok 1882—1921, uCitelj na Spodnjih Škofijah (fotografijo hrani dr. Igor Kosmina, Izola—Trst). srede 80. let 19. stoletja naprej, ko je tam delovala »šola za silo s slovenskim učnim jezikom«, kakor se omenja v imenikih ljudskih šol.^' Najprej jo je oskr- boval Bartolomej Križaj,^' (kaplan), od 1887 do 1900 pa duhovnik Anton Notar.Po dostopnih podatkih je imela najprej okoU 40 učencev (1886: 41, 1887: 49), { v 90. letih 19. stoletja pa okoh 75; v šolskem letu j 1896/97 le 64. Šoloobveznih otrok je bilo od 118 do ! 90, več na začetku in manj ob koncu 90. let. Obisk je i bil od 61 do 63% (1890—1892) in od 78 do 71% j (1894—1896). Šola se omenja še ob koncu šolskega > leta 1899—1900, nato so po ustanovitvi šole naj Spodnjih Škofijah to obiskovali tudi otroci s Plavij, dokler ni bila s šolskim letom 1904—05 odprta plav- ska šola kot podružnica spodnješkofijske. ' ŠKOFIJE IN PLAVJE V LETU 1900 IN 1910 Področje Škofij in Plavij je upravno sodilo k obči- ni Milje (Muggia) v sodnem okraju Koper, cerkveno pa so bile Škofije del župnije Lazaret-Bertoki (Risa- num, kakor je omenjena v cerkvenih šematizmih; ital. Risano, slov. Rižan). Plavje s kaplanijo sv. Lucije pa so bile v okviru župnije Osp. In kakšno sliko kraja nam ponujajo statistični podatki iz let 1900 in 1910?^" Škofije so imele leta 1900 v 266 hišah 1426 prebi- valcev, deset let zatem pa 313 hiš in 1675 prebivalcev. Na Plavjah pa je bilo leta 1900 v 127 hišah 609 prebi- valcev, po desetih letih so našteli 145 hiš in 771 ljudi. 78 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 V tem času je naraslo število hiš na Plavjah za 14%, prebivalcev pa je bilo za dobro četrtino več. Na Ško- fijah pa je v desetletju 1900—1910 tako število hiš ka- kor ljudi naraslo za dobrih 17 Vo. Zanimivo je sprem- ljati razmerje med pripadniki slovenskega in italijans- kega občevalnega jezika, ne da bi načenjali vprašanja verodostojnosti popisovanja. V letu 1900 predstavlja- jo Italijani tako le dobrih pet procentov, leta 1910 pa že čez 15 Plavčanov. Na Škofijah pa je bilo Italija- nov leta 1900 za dobrih 18 %, deset let zatem pa jih je bilo že čez 28 % prebivalstva. Število hiš in prebivalcev na Škofijah in na Plavjah 1900 in 1910 Vrste zemljišča v k.o. Plavje in Škofije leta 1910 (v ha) Čeprav je bÜa škofijska katastrska občina precej večja od plavske (867 : 642 ha), je bilo davku zaveza- nega zemljišča na Škofijah le nekaj več. Leta 1900 je \ bilo na Škofijah od tega za skoraj tretjino vinogra- ' dov, precej vrtov in pašnikov (prvih za dobro in dru- ; gih za slabo tretjino), manj pa travnikov, njiv in goz- i dov. Na Plavjah je nad polovico površine predstavljal ; gozd, dobro petino je bilo vinogradov, okoli desetine površine so predstavljali travniki in pašniki, manj pa je bilo njiv in vrtov. Na Škofijah je bilo tudi eno vele- posestvo. Od živine je bilo le nekaj konj, zato pa več i govedi — na Plavjah 122, skoraj toliko kot hiš, na j Škofijah pa 155. Tam so redih še precej svinj (115), \ skoraj za trikrat več kot na Plavjah. Leta 1910 je bila : na Škofijah poštna nabiralnica (poštni urad za oba : kraja je bil v Zavljah — Zaule), hranilnica in posojil-,; niča (slov.), babica in železniško postajahšče.'^ j KRONIKA DVORAZREDNE LJUDSKE ŠOLE NA SPODNJIH ŠKOFIJAH Spomina vredni šolstvo zadevajoči dogodki pred ustanovitvijo tukajšnje šole. Po preteku celih pet šolskih let bi bil vendar enkrat čas napisati par vrstic o ustanovitvi, razvoju in ob- stanku tukajšnje ljudske šole. Da pričnemo s prvo to- čko, bomo skušali isto razviti z naravnimi dokazi. Na delo tedaj! (..Mnogo je ljudij na svetu, kateri se gmotno uškodujejo, kateri veliko dragega časa potra- tijo v blagor svojemu bližnjemu.-/ Bližamo sesedaj k stvarnemu našemu poročilu. Evo nas na delu-- Tu na Škofijah je živel in še živi g. Ivan Spagnolet- to," kateri je mnogo pripomogel svojim soobčanom s tem, da se je ustanovila tukajšnja šola. Zvest njegov podpiratelj in sodrug v vseh zaprekah, katere je mo- ral prvoimenovani gospod prodreti, bil je tačasni žup- nik v Lazaretu č.g. Jakob Kocijan." Trden mož stare kraške rodovine preminul je 1. 1904 v Trstu kot upo- kojenec. Ni-li dovolj pomagano bližnjemu če se mu preskrbi kraj, kjer njegovi potomci nabirajo si nau- kov za prihodnje njih življenje!— Mimogrede bodi povedano, da plavski so na lastne stroške sezidali si lepo šolsko poslopje^^ brez, da bi jim bila zagotovljena od istrskega deželnega odbora, kateri plačuje iz deželnega šolskega fonda učiteljstvo, kaka učna moč. Mnogo so delali na to, da bi vdobili lastnega učitelja, a vse zastonj. Gorje je dan-danes Slovencem v našej tužnej deželi, gorje! Podpirani so bili po tedanjem in še sedanjem deželnem poslancu č.g. Josipu Komparet-u,^^ osapskem dekanu. Na roki bil jim je tudi tedanji okrajni šolski nadzornik našega okraja g. profesor Josip Kožuh. — Drugi imenovanih gospodov bilje profesor na c.kr. možkem učiteljišču v Kopru." Sedaj je profesor v Celju na Sp. Štajers- kem. O tem spregovorimo več na drugem mestu. — Plavčani so se obrnili celo do družbe »Sv. Cirila in Metoda za Istro«. Ista družba jim je po prizadevanju prej imenovanega dekana in dičnega nam Spinčiča res ugodila. Pričetkom šolskega leta 1904—05 imela je nastopi svojo službo na Plavijah družbina učiteljica gospica A. Žic— Še prej preskrbeli so si na lastne stroške privatnega ex-učitelja g. Josipa Pečariča.^^— Učiteljica Žic imela je že vso svojo sobino in kuhinjs- ko opravo na novem njenem stanovanju. V tem času pa poči glas kakor iz oblakov strela, da na Plavijah odpre dežela občno ljudsko šolo. Bodi, za zdaj pusti- mo to na miru in preidimo k našemu Spagnolettu! Povedali smo že, da ima kmet na polju veliko za- prek preden se mu poplača trud za njegovo delo. Tu- di našemu Spagnoletu bilo se je boriti proti vetru, proti raznim glodavcem i. t.d. Mnogo je moral ome- njeni pretrpeti in tudi časa in denarja je moral mnoga darovati preden je prišel do zaželjenega mu cilja. V to svrho je rabil i mnogo nemoških dejanj. Oni »mno- go« v ravnokar navedenem stavku najbrže ne bode na pravem mestu, pa napisan je in bodi, zgodi se naj kar hoče. Skoro gotovo je on s tedanjim vaškim županom in občinskim odbornikom Antonom Bertok-om na kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 79 Skica področja Škofij in Plavij z okolico. Stanje okoli leta 1910. kompetentnih Straneh, da bodo njegovisoobčani, da- siravno Slovenci po narodnosti in po jeziku, volih v V. kurijo z gospodovalno stranko, t.j. z istrskimi Ita- lijani, kar se je tudi zgodilo. To je največ pomagalo, da se je ustanovila tukaj sedanja šola. L. 1895. res je volilo tukajšnje prebivalstvo z italijansko stranko in to prvič ob času volitev. Takrat so pa tule propadli, in zmagala je slovanska stranka. Drugače pa je bilo šest let za tem. Za leto 1901. so bile na novo razpisane vo- litve za v državni zbor. Tukajšnji vaščani ostali so pri starem in volili proti svoji svojej lastnej narodnosti, proti svojim rojstnim bratom in premagali so tudi ter pridobili devet volilnih mož, kateri so s Krstičevo stranko'^ izpodrinili dičnega našega Laginjo^° in po- sadili na njegovo mesto g. Srečka Benati-ja,^^ advo- kata v Kopru. Kakor Vam vže povedano Škofijci so poslali Bennatija v državni zbor in s tem so se priku- pili deželni gosposki. Spagnolettu bil je sedaj pot gla- ji, jedna največjih zaprek bila je odstranjena. Poslu- šajte in strmite! Vse okoličanske vasi so volile za slo- vensko stranko, le tukajšnja vas in nekaj kolonov proti in vendar so prodrh. Potrpeti se mora, to je po istrsko. Skofi/ci so se deželni gosposki prikupili, kdo se jim je pa zameril, to prav lahko uganete. Prosto Vam bodi! Ravno sem povedal, da so se prikupili tukajšnji va- ščani deželni istrski gosposki. Navedli smo tudi vzrok, radi katerega so postali Spodnji Škofijci tako- rekoč miljenci istrskih Italijanov. Da pa isti zadostijo dejanju tuk. prebivalstva, dovolil je deželni odbor odprtje nove ljudske šole v škofijski davčni občini. Ta je pa precej razsežna. Središče iste je bilo po mnenju raznih oseb tudi razno. Nekateri so hoteH imeti jo na Miljskem hribu, drugi na Srednjih Škofi- jah, tretji pri Marinu, četrti na Plavijah, dasiravno tvori ta vas z okolišem svojo posebno davčno občino. Tudi za tu se jih je veliko potezah in v prvi vrsti pa Spagnoletto in vaški župan in občinski odbornik An- ton Bertok. Kožuh sam je tudi meril razdaljo med po- sameznimi naselbinami ter vdolbil središče na Sr. Škofijah. Njemu je prav pridno pomagal narodni iz- daj ica g. Albin Postogna kot tedanji občinski sveto-', 80 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 valeč in tej lastnosti sodrug Spagnoletto-v. Ta gospod bil je, dasiravno po narodnosti in jeziku Italijan, na strani Slovanov.— Dobro se spotninjam kako je čakala pobežanska narodna godba slovanske volilne može /: to je mora- lo biti okolu leta 1895. :/ blizu koperskih vrat ter jih vzprejela z »Naprej zastava Slave«. Premagala je oni- krat slovanska stranka, in dični Laginja, kije bil pri naslednjih volitvah izpodrinjen po g. Srečku Bennati- ju, romal je v državni zbor zagovarjat narodne pravi- ce tužnega in tlačenega Istrana. One dne se je pridru- žila godbi velika množica narodnih možakov, mlade- ničev in seveda, da otroci niso tudi zaostali; mej zadnjimi bil sem i jaz. Vsa ta narodna masa odkora- kala je ob igranju godbe k Postogni, kije stanoval na svojem posestvu pri Marinu. Pri njem bila je mala pojedina. Razni govorniki so naglašali v svojih govo- rih pomen onega dne. Ko je bil vsemu konec, poselili smo vsi skupaj še druge bližnje narodne vasi kakor: Plavije, Badiho in Škofije, a ne teh. Bilo je petja, bilo je zasramovanja Dolenjim Skoßjscem na račun brez konca in kraja. Iz več kot stotih grl si slišal »Živijo Spinčič,^^ Mandič^^ in Laginja!« Postogna je bil oni- krat Slovenec, in danes pa je je socijalist. Vsi tedanji slovanski prvaki istrski so mu šli na roko ter ga pod- pirali tudi v tem, da bi se zidala slovenska ljudska šo- la v kaki bližnji slovenski vasi.— Kakor ne miruje nikdar sreča, takisto ne ni nesre- ča. Od onega časa, ko smo se radovali prodrtja naše- ga Laginje, je preteklo že celih šest let. Razpisane so bile več nove državne volitve. Vse vasi iz bližnje oko- lice so volile za narodno slovansko stranko, le tu- kajšnje prebivalstvo je volilo proti. To je vže na dru- gem mestu povedano.— Sola je bila vže od deželnega odbora in deželnega šol. sveta sistimizirana: dekret z dne . Gospod Spagnoletto si je toliko prizadeval in nagovarjal ob- činsko starešinstvo, da se isto izreklo za sezidanje no- vega šolske poslopje na Sp. Škofijah. Miljski občin- ski zastopje bilin je še po večini italijanski, oziroma italijansko-socijalističen. Občinski zastop bil je res za sezidanje šol. zgradbe na Sp. Škofijah, a temu so pro- tivili davkoplačevalci ter zahtevali naj se odpre šola kje drugje in ne ravno na Sp. Škofijah. Najhujšipod- pihovalec in hujskač bil je seveda g. Postogna. Spag- noletto je več obupoval. Mislil je in sklepal kaj mu je narediti. Svoje stanje potoži župniku Kocijan-u. Ta je bil prebrisan človek. Reče mu: »Zneste kaj, Vanik, Vi treba, da greste v Parenzo in, ko Vam drago poj- dem tudi jaz z Vami.« Dobro. Sporazumela sta se in določila dan za odhod. — Spagnoletto je parkrat tudi sam tam.— Ko sta prišla s pokojnim Kocijanom tja, napotila sta se naravnost do deželnega glavarja. Te- danji deželni glavar g. CampitellP* ju je prav prijaz- no sprejel. G. Spagnoletto mu je potožil kaj in kako delajo, da bi se ne sezidala nova šola v njegovej vasi. Glavar malo pomisli ter pravi na-to: »Lei vada a casa tranquillo che la scuola verra fabbricata nela localita di Scoffie di sotto.«^^ Oba tukajšnja odposlanca vrnila sta se pomirjena po besedah Campitellijevih na svoja domovanja. Kmalu za tem dobila je miljska občina nalog naj prične z zidanjem novega šolskega poslopja na Sp. Škofijah. Spagnoletto sam je zabil kline, kateri so kazali kot naj se izkoplje jarek za stavbino podlago. Prvi kamenje tudi položil on sam, blagoslovil pa ga je vže mnogokrat imenovani žup- nik. Ta dan bil je zopet praznik tuk. vaščanov. God- ba je svirala celi dan, možaki in mladeniči s(o) kora- kali pražnje po vasi, žene in dekleta so se zbirali terse pogovarjale čemu se bode zidalo novo poslopje.— Pričelo seje zidanje. Vse delo je prevzel podjetnik g. Degrassi, kateri še danes v taki lastnosti stanuje v Miljah. Delalo se je z največjo natančnostjo in sigur- nostjo in, ker se je delalo še precej hitro, imeli so Spodnje Škofljci v par mesecih novo zgradbo, v kate- ro naj bi pošiljali svojo deco, da si tam nabere nau- kov za prihodnje njeno življenje. / Dozidano je tedaj bilo šolsko podlopje, dokončana je bila šolska opra- va, in manjkal je samo še učitelj. Preden postavimo pa učitelja v novosezidano šolo, hočemo se malo vrniti k nadzorniku Kožuhu in povedati kaj se je ž njim zgodilo! Ko je bila sistimizirana šola na Sp. Škofijah, bil je še Kožuh^^ nadzornik a v takej lastnosti ni dočakal nje odprtja. Imenovanec moral je pobrati svoja »šila in kopita« terse podati na Sp. Štajersko, v Celje, kjer uživa danes med učiteljstvom veliko spoštovanje. Tam danes profesoruje na gimnaziji. V Kopru bil je i moj učitelj. Kot tak nam gojencem ni bil preveč pri- ljubljen. Sicer mu naša nenaklonjenost ni škodovala, pač pa preganjanje in sovraštvo deželne naše gospos- ke. Kjer koli je bilo jim mogoče so mu nagajali in na zadnje so so ga tudi iznebili. Čemu toliko sovraštva proti g. Kožuhu? Evo uzroke! Ta nadzornik je kjer koliko in kadar koli je le mogel zagovarjal interese istrskega Slovana. Potezal se je preočito proti ustano- vitvi nove šole v tej vasi — zahteval je namreč naj se zida kje drugje—. Ko je pa ob prej navedeni priliki g. Spagnoletto obiskal deželnega glavarja v Poreču, po- vedal je istemu vsa dejanja Kožuhova. Campitela — to je meni osebno pripovedoval Spagnoletto —je od- govoril in nekako odločno zatrdil, da Kožuh se ne bo- de postaral v Kopru in to radi njegovega početja. Kaj je napravil hudega? Ni-li vsakemu človeku sveta dol- žnost zagovarjati svoj narod, svoj jezik? Seveda, da je, a v naši Istri tega človek ne sme in posebno še ne, še je plačan od deželnega fonda kakor je bil plačan g. Kožuh. Tedaj: kar je deželni glavar zatrdil Spagnolet- tiju se je zgodilo vže v naslednjem letu — bržkone v letu 1899. Kožuh službuje sedaj na Štajerskem, in plačuje ga pa Istra. Kaj mar deželi, če tudi plača par tisoč na leto, samo, da se iznebi človeka, kateri jej ni po volji. Se boljše godi našemu tovarišu Lapajne-tu?^'' Ne; tudi on je postal žrtva dež. gosposke.— Po Kožuhovem odhodu ostal je naš okraj brez okrajnega šol. nadzornika. Imenovati je bilo treba drugega. Ministerstvo res ni bilo odlašalo in imenova- lo je tedanjega glavnega učitelja na učiteljišču v Ko- pru g. Franca Finžgarja^^ okrajnim šol. nadzornikom slovanskih ljudskih šol koperskega okraja. Blaga du- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 81 Šolsko poslopje na Plavjah (1989). Saje imenovani gospod. Ker je bil sam ljudski učitelj ter dobro poznal njega težave, bil je učiteljstvu jako naklonjen. Služboval je celih sedem let v enem naj- bolj zapuščenih krajev našega okraja in to v Černoti- čih. V tem pustem kraju ni znal s čim naj bi se pečal. Priskrbel sije knjig in se pripravljal na izpU za meš- čanske šole. Dostalga je z dobrim uspehom in potem je bil pozvan na c.kr. učiteljišče v Kopru kot vadnični učitelj. Poučeval je i po razredih. Kako umljivo je zanl on tolmačiti matematiko! Tu, v Kopru namreč, postal je nadzornik slovanskih ljud. šol okraja Ko- per. Malo časa je nadzoroval naše šole. Kmalu po njegovem imenovanju ostah so brez nadzornika v okraju mesta Gorice, in ministerstvo pozvalo je Finž- gerja na izpraznjeno mesto v Gorico.— Kakor je bila navsezadnje sezidana šola v tej vasi ravnotako bilo je tudi izpraznjeno nadzorniško mesto v koperskem okraju. — Povedal sem vže, da je Finž- ger odšel. — Ministerstvo pa je takoj imenovalo nove- ga šolskega nadzornika v osebi g. Henrika Domini- co,^^ tačasnega vadniškega učitelja v Kopru. Ta go- spod moral je sedaj sporazumno z okrajnim šolskim svetom preskrbeti učni moči za tukajšnjo dvorazred- nico. Bilo Je sicer malo težko, ker imenovana bi mo- rali biti izprašani tudi iz lascine, tukajšnja nova šola bila Je namreč utrakvistična. V Istri pa ni vdoboti uči- telja-učiteljici, kateri bi imel skušnjo kot učni Jezik iz slovenskega in italijanskega jezika. ZadovoljUi se Je moral okrajni šolski svet tedaj tudi z učitelji-učite- Ijicami, kateri so imeli iz lascine izpit kot učni pred- met in celo Se s takimi bres vsacega izpita iz lascine. Da tedaj okrajni šolski svet zadosti svojej dolžnosti, imenoval je dve učni moči z dekretom od dne /prav rečeno deželni šolski svet na predlog okrajnega/ 25. aprila 1900 št. 466/ J.S. Imenovanca sta bila g. A. Tut*° kot nadučitelj in Marija Mozetič^'' kot poduči- teljica. Prvi bil Je brez vsake skušnje iz lascine v tem, ko učiteljica Je imela skušnjo iz iste kot predmet. Na- stopila sta svoji novi službi dne 1. maja 1900. Sola bi- la je odprta omenjenega dne s sveto mašo ob 8. v tu- kajšnjej podružnici; daroval Jo je Kocijan. Po sveti maši priredil Je g. Spagnoletto veliko pojedino, na katero je bilo povabljenih i več občinskih svetovalcev in odbornikov. Isti Je prisostvoval tudi tedanji nadžu- pan miljski g. A. Cruziani. Marsikatero so bržkone zinili, dobro so piU in še bolje jedli. Vaška godba je tudi svirala razne komade samo narodnoslovenskih težko. Vsa vas Je bila tega dne po koncu: vse pražnje oblečeno, vse v zastavah. Možki, večinoma zidarji in dninarji v ladjedelnici Sv. Marka, ostali so doma ter se radovali, da bo mogoče njihovim naslednikom se v šoli kaj naučiti v tem, ko oni ne poznajo ni »i«. V celi vasi, katera šteje približno 600 duš, ne dobiš niti 10 moških in ženskih nad 20. leti, kateri bi znal citati in še manje pisati. V bližnji vasi, t.j. na Plavijah, so tamkajšnji kapelani poučevali za silo, a tukajšnje prebivalstvo se ni zmenilo za ono šolo. Pohajkovali so kot otroci in sedaj kot možje in žene vidijo na- sledke.— Ob odprtju nove šole vpisalo se je v slovenski odde- lek 96 otrok, italijanskega pa bi moralo obiskovati le 16 učencev. / Da je vdobila tuk. šola svoj poseben okoliš, odvzele so ostale Škofije Dekanim oziroma Tinjanu ter priklopile k novemu šol. okrožju. Istota- ko pridodeljena bila Je tukajšnjej šoli davčna občina Plavije z vasmi in naselbinami na Miljskem hribu. / Navadno se sklene vsako šol. leto dne 15. julija. V tem letu seveda bi ne smela delati izjemo samo tuk. šola, ker je c.kr. deželni Sol svet za Istro v Trstu odre- dil zdekretom od dne 6. Julija 900št. 14783/J. S. zapr- 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 le so se vse šole — mej temi tudi ta — vže dne 14. juli- ja. Doba pouka na Škofijah je trajal le od I. maja — 14. julija 1900 tedaj: le 2.5 meseca. S prvim septem- brom i.l. pričelo se je zopet z rednim poukom ter odprh takorekoč 1. šol. 1. K dodatku hočem še navesti kratek statističen pre- gled o uspehu šol. mladine v tem kratkem času. Bili so to že mladeniči in mladenke po 15—16 let. Zvečer so obiskovah večerno šolo celo stari možje.— Šolsko leto: 1900—1901 je pričelo dne 1. septembra z običajno sv. mašo ob os- mih zjutraj v župnijski cerkvi na Lazaretu. Nastopilo je isto učiteljsko osebje kakor lanskega leta. Dne 4. oktobra in 19. novembra, o priliki godov Njiju Veli- čanstva presvetlega nam cesarja in blagopokojne ce- sarice, udeležila se je šol. mladina sv. maše v župnijski cerkvi. V teku tega šolskega leta opozorilo se je večkrat otroke na to, da je obhajal naš presvetli cesar dne 18 avgusta svoj sedemdeseti rojstni dan. — Tukajšnji voditelj in učiteljica ravno te šole živela sta v vednih prepirih med seboj — bila sta namreč na- sprotnega narodnega mišljenja in sicer: ona strastna Italijanka, seveda poturica, on pa trden slovenski na- rodnjak. Da bi ju pomiril, sklenil je c.kr. okrajni šolski svet v Kopru ju ločiti. S svojim dekretom z dne 15. 2. 901, št. 158 premestil je iz službenih obzirov učiteljico Mozetič na Lazaret, in imenoval je tamoš- njo učiteljico Josipino Gržiginič^' na izprazneno me- sto v Škofijah.— / Kakor ne nikdar miruje sreča, ta- kisto ne ni nesreča. Tul se Je radoval dne prvega mar- ca, ko se Je odslavljala Mozetič, a bržkone dne 1. ma- ja bil je malo tužen, ko se Je sam odslavljal ter se pri- pravljal v zapuščene Černotiče. Tudi Tula je namreč prestavil c.kr. okrajni šol. svet iz službenih obzirov z dekretom: Komaj eno leto Je služboval imenovani na- dučitelj in tuk. šoh in vže se je moral umakniti novo- imenovanemu nadučitelju Gregoriju Leonardis-u,*^ do tedaj voditelju v Lazaretu. Veronauk Je poučeval kaplan župnije g. Anton Sla- mič** po tri ure na teden in sicer samo v italijanskem oddelku.—. Skupne šol. spovedi so bile dne 24. 4. in 3. 7.—. Sklep šolskega leta Je bil vsled ministerijalne dredbe z dne 16. 4. 901., št. 11040 vže 13. 7. namesto 15 i.m. / Členom dež. šol. sveta bilje imenovan z naj- višjim dekretom z dne 1. 3. 901. č.g. V. Zamljič, de- kan na Volskem. Imenovani gospod Je še danes člen istega dež. šolskega sveta. / Tukajšnja šolska knjiž- nica Je prejela brošurico »Sunto storico della Contea Prisicipesca di Gorizia e Gradišča.« STATISTIČNI PREGLED Vsakoletni vpis v kroniko je zaključeval statistični pregled, ki je obsegal rubrike: vpisani, preseljeni, umrli, sposobni, nesposobni in neredni, znotraj teh pa še ločeno po spolu, v letih 1900—1904 za sloven- sko in italijansko skupino, 1904—1913 pa posebej za Škofije in posebej za Plavje. Tu predstavljeni tabeli sta tako le zbirni prikaz vpisanih in uspešnih učencev in učenk, narejeni na osnovi štirinajstih obsežnejših preglednic v kroniki. Razmerje med slovensko in ita- lijansko skupino je bilo v letih 1900 do 1904 za 3- do 6-krat večje v korist slovenske. Uspeh slovenske sku- pine je bil najprej 76%, v letih 1900—01 in 1901—02 med 52,6 in 58,3%, nato se je v letih 1902—03 in 1903—04 zvišal (77% in 66,6%). Staro šolsko poslopje na Spod- njih SkoHjah (1989). kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 83 Iz kronike: statistični pregled s podpisom Jos. Bertoka ob koncu vpisa v šolskem letu 1907—08. Število vpisanih (in uspešnih) učencev slovenske in italijanske skupi- ne dvorazredne ljudske šole na Sp. Škofijah 1900—1904 Število vpisanih učencev (in število uspešnih) na ljudski šoli na Spodnjih Škofijah s podružnico v Plavjah 1904—1913. Število šolarjev na Sp. Škofijah in Plavjah je bilo v šolskem letu 1904—05 praktično enako (123 oziroma 124) — v šolskem letu 1905—06 je bilo na Plavjah ce- lo 142 otrok, na Škofijah pa dobrih 100 — nato pa se je število otrok v šoli na Plavjah ustahlo pri številu 100 ali nekaj več, na Sp. Škofijah pa venomer raslo. Ko je bilo na Sp. Škofijah v šolskem letu 1909—10 že 185 šolskih otrok, je nadučitelj prvič dobil pomoč, a le začasno. Že naslednje šolsko leto je število šolarjev na Sp. Škofijah preseglo 200, šele v začetku leta 1913 pa je bilo tam troje učnih moči. Uspeh je bil okoU 70%, največji v letih 1906—07 in 1909—10 ter naj- manjši leta 1910—11 (63%). šolski pouk Pričetek in zaključek pouka, prosti dnevi S šolskim poukom so začenjali navadno 1. septem- bra z mašo v župnijski cerkvi v Lazaretu (Bertoki), od šolskega leta 1906—07 pa sredi septembra. Tedaj so namreč podaljšah letne počitnice za dva tedna. Poleg zaključka šolskega leta (sredi julija) so praznovaU »z običajno cerkveno slovesnostjo« še oba cesarska go- dovna dneva: 4. oktobra cesarja Franca Jožefa in 19. novembra »blagopokojne cesarice Elizabete«. Proste 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 dneve so imeli tudi za šolske spovedi, navadno trikrat letno (v novembru, pomladi in v začetku julija), ki so jih opravljah v lazaretski župnijski cerkvi, Plavčani pa v »kapelanijski cerkvi na Plavijah«. Redni pouka prosti dnevi so bih tako četrtki, nedelje in zapovedani (cerkveni) prazniki, počitnice pa so imeli za božič (od 24. do 28. decembra), po teden dni za vehko noč (od vehke srede do vehkonočnega torka), na pustni torek in pepelnično sredo »v času norih pustnih časov«, te- den dni za binkoSti in glavne počitnice od 15. julija do 15. septembra."' Priložnostni prosti dnevi pa so bili ob prostih dneh učiteljev (zaradi bolezni ali zadr- žanosti), zaradi bolezni v kraju, praznovanj (birma) ali volitev. 1905—06. Po sveti maši napotili so se otroci spremljani od učiteljskega osobja v šolske prostore, kjer so Jim učitelji polagali na srce sledeče: » Vedite se i v ravnokar nastopivših počitnicah kot mirni, pridni, postrežljivi, da si bodo ljudje mislih, posebno pa tuj- ci: to so res uzor-učenci.« Starejšim se Je svetovalo kazati z dobrim ugledom pot svojim mlajšim součen- cem. Otrokom, kateri letos dovrše dvanajsto leto ter zadoste zakonu, opozorilo se Jih Je na izrek: »Mnogo bogastva si človek pribori s čitanjem dobrih učnih knjig.« Polagalo se jim Je tedaj na srce, da naj ne po- zabijo i nadalje izobraževati ter učiti se. Na-to sva z učiteljico predočila svojim učencem v kratkih pote- zah življenje presvetlega nam cesarja Pranja Josipa ter mu sklepčno z otroci zavpita skupni trikrat »Sla- va.« Sledila je cesarska himna, katero so otroci peh stoje. Potem so otroci zapustili šolsko sobo ter se na- potiU vsak na svoj dom, čakaje in nabiraje si svežih močij za novo šolsko leto. Obisk in uspeh pouka V letu 1906—07 je bil obisk pouka zaradi »prehude zime Jako nereden. Tedni so včasih prešli brez da bi bilo rednega pouka. To Je mnogo uplivalo tedaj na vspeh, ki Je bil po izražanju g. H. Dominca, povo- Ijen. (...) Iz Jednega se da sklepati drugo, kajti od obiska je odvisen uk in od uka uspeh.« V šolskem letu 1907—08 pa je bil obisk precej re- den in zato tudi uspeh »povoljen«. Naslednje leto pa beremo: »O obisku veljajo stare opombe namreč: Vsi so redno prihajali, le razni Pohleni, Sekuliči, Božiči in Bondeh ter Hrovatini bili so malokedaj prisotni pouku.« Še slabše je bilo v šolskem letu 1909—10, ko je bil obisk pouka »posebno na Sp. Škofijah, skrajno nereden. Uzrok? Nemarnost starišev, v prvi vrsti onih iz Zg. in Sp. Škofij.« Če ne bi bilo že omenjenih in raznih Brajnikov — piše v letu 1910—11 — »bi pa lahko imenovali obisk prav reden. Ker imamo pa teh ljudij v izobilju, zadovoljiti se moram z gornjo iz- javo. « Leto zatem je bil obisk v razredu voditelja »prav dober; v vzporednični višji skupini Je bil pa naravnost graje vreden. Nesrečo Je imela vzporednica s tem, da Je imela med svojimi učenci razne Pohlene, Sekuliče in Elerje, ki so pričeli tudi družiti se s prvoimenovani- mi. Na plavski šoh Je bil obisk tudi reden. Izjemo sta delah le dve družini, namreč Brajnik in Samec. Da bi se pripravilo zanikarne starše do spoznanja, da ško- dujejo svojim otrokom s tem, da jih zadržujejo do- ma, poskusilo je vodstvo in učiteljstvo vse možne na- čine kakor: pismene opomine, povabila k voditelju in konečno tudi predloge za kazni. Največ sta izdala prva dva načina, slednji imel še slabe posledice, zakaj naša občinska uprava vabila je starše na to v svoj urad ter Jim kratkomalo dovolila, da smejo i nadalje odvračevati svojo deco od šole. Tužno — a istinito!« Po voditeljevem mnenju je bil uspeh posebno v dru- gem šolskem letu »prav izvrsten«, peto šolsko leto pa zaradi nerednega obiska »najbolj zanemarjeno«. »Ostala učeča se mladina napredovala je povoljno.« Podobno je bilo v šolskem letu 1912—13, ko je bil, obisk, »razen par izjem — dober na obojih šolah«, pa tudi uspeh. Pouk je bil navadno do začetka maja ah junija de- ljen (poldneven), nato pa je krajni šolski svet iz Milj izposloval uvedbo dopoldanskega nedeljenega pouka »vsled prevelike vročine«, kot se omenja 1910—11. V šol. letu 1911—12 je bil pouk poldneven, razde- ljen, do 25. junija, nato pa dopoldanski tudi razdel- jen pouk tako, »da Je pohajalo šolo višja skupina od 71/2.—91/2. nižja pa od 10.—12. V ti dobi do skle- pa šol. leta odpadu so pouka prosti četrtki.« 1906—07. Sklepčno. Na Plavijah bil Je uveden za odraslo mladino moškega spola nadaljevalni, ve- černi tečaj. Trajal Je 4 mesece po 2 uri na teden. Udeležencev Je bilo 40. PRIPOMOČKI ZA POUK IN SOLSKI VRT Šolska kronika omenja tudi nekaj knjižic, ki jih je prejela šola. Tako v šolskem letu 1900—01 že ome- njeno brošurico, v naslednjem letu pa od okrajnega šolskega sveta »Šola v boju proti pijančevanju«."' Ta jim je ob koncu leta 1902 poslal še »Glavni naputci, da se očuvaš malarične bolesti« in »Splošna navodila o odvračanju jetike«. Kar dvakrat se je zapisalo kro- nistu, da je (v šolskem letu 1907—08 in še v nasled- njem) okrajni šolski svet iz Kopra podaril brošurico »Zatiranje nekaterih živalskih škodljivcev sadnega drevja«, on sam pa še A. Peskovo knjigo »Slepa lju- bezen«."' V začetku šolskega leta 1906—07 je »slavni kraj- ni šolski svet miljski (...) pustil tuk. učence in učenke cela dva meseca brez knjig in drugih potrebnih pripo- močkov. Tužna nam majka! Milje so Milje in ostane- jo najbrže še delj časa, kar so. Basta!« / 1907—08 »Tekom tega šolskega leta pomnožil se Je šolski in- ventar za Jeden termometer ter za Jedno magnetno iglo (: Dar koperskega c.kr. okrajnega šol. sveta:)« / Ko je okrajni šolski svet poskrbel za sobo za novoot- vorjeno vzporednico v šolskem letu 1912/13, je »isto- časno i nabavil potrebno opravo takoj. Čast mu!« / Nekaj pripomočkov je okrajni šolski svet poslal juni-. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 85 Učenci šole na Škofijah z učite- ljem, o. 1917 (original hrani Vi- dojka Milok, Sp. Škofije) ja 1906 tudi šoli na Plavjah, ki ji je v šolskem letu 1906—07 namenil za vzdrževanje šolskega vrta še 20 kron. Roditeljski sestanek 1910—11. Dne 30. aprila 1911 imel bi se vršiti v plavski šoli roditeljski sestanek s temama: / 1. Tobak in alkohol, predavatelj podpisani (kronist) in /2. Red in snaga, (predavatelj)ica gospica Furlan.*^ / Starisi so se pa toliko zmenili za naš trud, da jih ni bilo na se- stanek in to zbogtemu, da smo dvakrat poskusili svo- jo srečo. Kaj hočemo, živimo v Istri! PROSLAVE 1908—09. »Praznik: šestdesetletni jubilej vla- darja N. V. presvetlega nam cesarja Frana Jožefa I. / Da smo ta praznik praznovali s posebno slovesnostjo, ni treba povdarjati na tem mestu posebej. Kako smo pa v resnici počastili ta dan, napišem v nastopnem. Evo! Na predvečer tega praznika zbrala se je skoro vsa mladina v šolo, kjer smo ovenčali cesarjevo podobo z zelenim cvetjem. Nato se jim je v kratkih besedah po- jasnilo pomen jutrišnjega dne ter jim polagalo na srce, naj gotovo vsi pridejo jutri k sveti maši, kjer se naj vsakdo od nas zahvali vsevečnemu za vse dobro, kar je podarjenega presvet. naš. cesarju. In res: zju- traj vže ob 6. uri bilo je zbranih na dvorišču pred šolo vse polno otrok, ki so v z radostjo v srcu pričakovali trenotka odhoda proti župni cerkvi, kjer se je imela citati slovesna sv. maša. Točno ob sedmih smo odko- rakali proti Lazaretu, a ob osmih smo pa prisostvova- li slovesni službi božji istotam. Po končanem cerkve- nem opravilu napotili smo se paroma zopet v šolo, kjer je sledila ta-le domača šol. slavnost: I. Nagovor nadučitelja Bertoka. V tem svojem go- voru popisal je v kratkem vse življenje slavljenčevo. / II. »Avstrija moja«, deklamovala učenka Pečarič Ana. / III. »Cesarska pesem«, petje. / IV. »Cesar na Tirolskem«, dogodek iz cesarjevega življenja, govoril učenec Eler Ivan. / V. »Pozdravljam, domovina te!« petje. / VI. »Domovini«, deklamovala učen. Pavla Spagnoletto. / VII. Pesem: »Jesen«, petje. / VIII. »Cesar v Trstu«, smrtna nevarnost cesarjeva, govori učen. Piciga Marija. / IX. Sklepni govor nadučite- Ijev. / X. Zahvalna pesem, petje. / Po odpeti zadnji pesmi razšli so se otroci; s tem je bil, upam vsaj, ta dan ki ostane meni in učencem v večnem spominu do- volj dostojno praznovan. 1910—1911. Izredno je bilo naloženo vsled de- kreta c. kr. okr. šol. sveta iz Kopra (...), da se praznuj istočasno z imendanom N. V. cesarja Fr. Jožefa i Nje- gov rojstni dan i.s. z ozirom na Njegovo osemdeset- letnico. Učiteljstvo, kakor tudi šol. mladina tuk. šole podala seje k svečani službi božji, odtod potem zopet v določenem redu v šolske prsotore, kjer je imelo uči- teljstvo na šol. mladino primerne nagovore. Po teh odpeli so otroci pod voditeljevim vodstvom par pat ri- jotičnih pesmi.« ODPRTJE ŠOLE NA PLAVJAH »Izvanreden in za Plavčane posebnega pomena vre- den blagdan bilo je odprtje tamošnje ljud. šole. Po večletnem čakanju, drezanju in mešanju se jim ven- dar enkrat odpre tam šola, a ne samostojna; njihova šola spada namreč pod tuk. šolsko vodstvo. Tukajš- njemu vodstvu je došel dne 19. oktobra 1904 dekret c.kr. deželnega šolskega sveta za Istro v Trstu (...), 86 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 Šolsko naznanilo plavske šole 1917/18 kateri proglasi tuk. šolo v dvorazredno slov. šolo s podružnico na Plavijah in jednorazredno ljudsko šo- lo z italijanskim učnim jezikom. Nadučitelj dvoraz- rednice bil je pomaknjen v II. plačilni razred, učitelji- ca pa je ostala še vedno v III. Istotako se godi itali- janskemu, i on ostane še vedno v III. Tuk. učiteljica Marija Mozetič sprejela je po nalogu imenovanega okrajnega šolskega sveta z istim dekretom poučevan- je na podružnici v Plavijah, katero je pričelo dne 5. novembra 1904 s sv. mašo istotam. Po maši je sledilo vpisovanje in vpisanih je bilo 112 otrok, kateri so bili leta in leta brez vsakega pouka. Škoda je bila za iste, a sedaj jim je pomagano.« izleti »Dne II. maja 1907 udeležila se je mladina višje sku- pine z učiteljem izleta k izviru Rižane. Dan je krasen; nebo ažurno čisto. Ob 4 1/2 so se zbrali vsi, izuzemši dve učenki, v šolskej sobi. Od tod, ob pevanju raznih pesmic, smo se napotili čez Plavije, Badiho, Urbance pa v 372 m visoki Tinjan. Ko smo dospeli tu sem, bil je prvi glavni odmor. Bilo je okolu 6. Krasen je bil od tu razgled! Pred nami v dolini reka Reka, ob nje robu pod steno skriti Osp, malo bolj proti zahodu veličast- ni Trst z veliki tovarniškimi dimniki. Od tod smo ugledali i starosto istrskih gora mater Učko. Tudi Na- nos se nam je poroglijivo smehljal. Tu smo počivali skoraj celo uro. Dano je bilo znamenje za odhod. Odrinili smo proti Črnemkalu. Tu smo spet si odpoči- li malo, in potem smo napotili proti Rižani. Okolu 10 1/2 došli smo k mali cerkvici, zraven katere izvira iz skale Rižana. Zamaknjeno se gledali otroci ta prizor! Čudili so i vertikalno odrezani skali nad nami. Nič manj jih ni iznenadila čudovita prikazen nad Podpe- čem, namreč tamošnji grad. Dovolj, kajti ako bi ho- teli vse napisati (...) Kratko še pripomnimo, da so nas tu posetili i otroci loške šole z učiteljem, in da smo imeli skupno, ceno, a izvrstno kosilo v Dekanih pri g. Lovru Grižon ob 3. Otroci, dasiravno od preve- like poti vsi izmučeni, vendar živahni in veseli, zavžili so vsaki svoj delež, in ob 5. smo odrinili proti domu, kamor smo prišli okolu 7. zvečer. To je bil za otroke dan veselja! Spremljala sva jih z tuk. italijansko učiteljico M. Provini — peljala je namreč i ona svoje otroke. Bila sva midva, bila je šolska mladina zadovoljna ter naju prosila, naj jih povedem čimprej kam drugam. Obljubila sva jim, a ostalo je le pri obljubi. Čemu? o tem zamolčim, in s tem bodi konec o tem! / Za tuk. šol. mladino ni za- stala ni ona plavske podružnice. Da celo še pred na- mi, namreč vže dne popeljala je g. M. Mozetič svojo šolsko deco v Trst gledati neki, tedaj tam naha- jajoči zverinjak. / O tem vem le-to, in le-to i zabilje- žim. / Sedaj pa : Učitelj, ki prideš za mano na to me- sto, izleti v bližnje kraje s svojimi učenci! S tem jim napraviš veliko veselje. Ne zmeni se, kaj ljudje o tem govore, kajti ako njih poslušaš, minila ti bode volja i hoditi v šolo! Konec« Dve leti zatem se je nižja skupina spodnješkofijske šole odpravila na vrh Sv. Ivana pri Žavljah (5. maja 1909), nato pa je imela vsa šolska mladina 8. junija izlet v Lazaret. »Tega leta pa ni izletela šolska mladi- na plavske šole«, a tudi šolski voditelj s Škofij ni ve- del vzroka. O šolskih izletih zvemo nato še v šolskem letu 1910—11, ko so v maju 1911 načrtovah dva izle- ta. V Socerbsko jamo in v Milje. Šolsko vodstvo se je obrnilo na krajni šolski svet s prošnjo za podporo, saj je izlet povezan s stroški, a ker odgovora ni prejelo, so nameravana izleta opustili. Imeli pa so v času pred pustom za vso šolsko mladino »eno skioptično pred- stavo — predavatelj g. Zavrtanik — v prostorih g. Ražem.« »Šolska mladina tuk. vasi pa je celo nasto- pila s prostimi telovadnimi vajami in s petjem od jed- ni zabav tuk. pevsko-bralnega društva "Istrski Grmič". «*^ V maju in juniju 1912 pa so učenci višje skupine s Plavij obiskali — kakor pred petimi leti — »neki, te- daj v Trstu se nahajajoči zverinjak.« Maja 1913 pa so KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 87 imeli izlet v Ospizio marino in v Koper. Zjutraj so se odpravili »peš po Ankaranu do Sanatorija v Oltri, kjer s(m)o si ogledali uzorne nasade, lepo urejeno ži- vinorejo ter krasne zdraviliške paviljone.« Nato so se podali v Ospizio marino ter ob 12.15 odpluli s parni- kom Oltra v Koper, kjer jih je pričakalo »borno, a zadostno kosilce pri J. Urini, gostilničarju "Al merlo vecchio".» Po ogledu mesta so odšli do koprske po- staje, od koder jih je »ponesla ozkotirna železnica do Sp. Škofij.«^° Manj navdušujoče sta omenjena izlet v Milje k predstavi v tamkajšnjem kinematografu 17. decembra 1912 in predstava nekega it. profesorja — magistra 16. junija 1913. »Bilo je nekaj, a bore malo!« OBISKI Navadno je šolo enkrat letno obiskal okrajni šolski nadzornik. Aprila 1902 je bil tako na Škofijah Henrik Dominico, okrajni šolski nadzornik za slovanske ljudske šole, julija pa Anton Kumar, okr. šolski nad- zornik za italijanske ljudske šole. Naslednje leto sre- čamo novoizvoljenega nadzornika italijanskih šol Jo- sipa Parentina (aprila 1903), ki je tudi v šolskem letu 1903—04 »jedenkrat mej šolskim letom nadzoroval (je) v italijanskem oddelku« pouk. Od ustanovitve šole na Plavjah je nadzornik H. Dominico obiskal tu- di to, navadno vsako leto. Ko je 21. februarja 1910 obiskal škofijsko šolo je imela pouk ravno nižja sku- pina. »Prisostvoval je pri pouku iste ter tu pa tam zahteval i kaka vprašanja od mladine. Na odgovore bil je popolnoma zadovoljen. Kar se tiče pa vspeha nasploh, ni mogoče napisati tu-le končne sodbe, ker znano je, da je v Avstriji uvedena "tajna kvalifi- kacija"!« Kar pogosto so obiskovali šolo tudi cerkveni nad- zorniki, ki so se zanimali za pouk verouka, tako ko- perski dekan Mecchia'^ (novembra 1903), tržaška ka- nonika Buttignoti" (junija 1904, eden tudi junija 1908), pa večkrat koprski dekan in zastopnik cerkve v koprskem okrajnem šolskem svetu KavaUč'' (v letih 1910, 1911 in 1913). Včasih so bih ti obiski ob kanoni- čni vizitacije župnije. Redkejši pa so bili drugi obiski. V šolskem letu 1907—08 »zapazil si v šoh na Sp. Škofijah pri pouku v višji skupini dež. šol. asesorja g. In. Chersich. Ostal je v šoliprilično pol ure.« Deželni istrski odbornik I. Cherisich je obiskal šolo tudi aprila 1909. V šolskem letu 1911—12 pa je doletela šolo na Škofijah »— brez plavske — velika čast, namreč obiskal je nas g. F. Matejčič, C.k. dež. šol. nadzornik ter nadzoroval v vsporednici tuk. razreda. To se je zgodilo dne 17. V. 1912, o v dnevu namreč, ko je bil podpisani (kronist) nasodniji v Trstu. Prvič nas je posetil c.k. dež. šolski nadzornik, naša želja pa, da se nam večkrat prikaže v naši šoli ter da se na lastne oči prepriča o istinitosti naših zahtev glede širjenja tuk. šole.« Prvič se ome- nja obisk krajevnih šolskih nadzornikov v šolskem le- tu 1912—13, ko je obiskal škofijsko in plavsko šolo »krajni šolski ogleda g. P. Frausin.« Vabilo na veselico društva »Istrski Grmič« na Sp. Škofijah, 1908. (Slovenci ob Jadranu, Koper 1952, str. 35). Na eni takšnih prireditev tega društva so v šolskem letu 1910—11 nastopili tudi šolarji s telo- vadnimi vajami. Zanimiva sta bila tudi zdravstvena obiska. Fe- bruarja 1910, »dva dni po nadzorovanju H. Domin- co-ta seje predstavil šol. voditelju neki g. Dr Berger kot visi zdravstveni nadzornik. Ogledal si Je oboji šolski poslopji od prvega do najzadnjega kotička. Na Sp. Škofijah je grajal premajhne peči, stranišča in stanovanje učiteljev. V plavski šoh pa ni ugajala svet- loba, češ da je iste v šolski sobi premalo, kakor tudi o ventilaciji ni bil pop. zadovoljen. Obljubil Je poslati o svoji reviziji poročilo na krajni šolski svet, ki naj na- to odpravi te nedostatke.« 16. februarja 1913 pa je bila »splošna zdravniška vizitacija vseh otrok po ob- činskem zdravniku iz Milj, g. dr P.P. Deluchi.« ZDRAVSTVENE RAZMERE »V mesecu juniju bilo Je cepljenje koz. Vršilo se Je namreč dne 3. in 10. Junija 07. Škoda, da se za to, iz 88 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 zdravstvenega stališča tako koristno stvar tukajšnje ljudstvo bore malo briga. Strah, praz. vera ta jih od- klanja od tega. Kaj se hoče? Tako je še dandanes na \ svetu!« V šolskem letu 1906—07 je nekaj časa ovirala pouk tudi »kužna bolezen rabat in njena sestra zauš- nica« . Kar za ves december 1910 pa je bila »vsled na- lezljive bolezni rabat, ki seje pojavila pri otrocih tuk. voditelja« zaprta škofijska šola, na Plavjah pa se je poučevalo brez presledka. V letu 1911 se je pričel pouk brez običajne cerkvene slovesnosti, tega leta pa je šolska maša odpadla »vsled kužne bolezni "kole- re", kije tekom meseca avgusta t.l. razsajala v bližnji vasi Bertoki.« Kaj več pa o zdravstvenem stanju v kraju ne zvemo, razen kadar je zaradi bolezni učitel- jev odpadel pouk. Kakor v šolskem letu 1910—11, ko je bila učiteljica Furlan prosta od 28. 10. do 12. 11. zaradi hudega prehlada, učiteljica Skala*" pa v okto- bru, novembru ter od 28. 1. do 11. 2. »radi bolezni raka.« » učiteljstvo 1901—02. Ob koncu leta 1901 je deželni šolski svet povišal plačo »v^ega učiteljstva dežele«. Istega leta je bil 9. oktobra izdan nov deželni šolski zakon.** 1902—03. Sprejeti so bili odloki »glede redo- vanja zunanje oblike pismenih izdelkov učencem«, nagrade učiteljem »za marljivo gojenje cerkvenega petja«, in dovoljenje, »da se otroke v šoli lahko pri- pravlja za sprejemanje sv. zakramentov v šoli toda iz- ven rednega pouka.« 1905—06. » V tem šolskem letu izdal je minister za uk in bogočastje dne 29. septembra 905, št. 159, nov učni red, kateri stopi v veljavo še-le prihodnje šol. leto.« 1906—07. »Dne 20. vinotoka 06. imelo je uči- teljstvo vsega okraja uradno konferenco v Miljah. (...) Tega dne zbralo se je učiteljstvo vsega okraja v Miljah. Občinski očetje, na čelu jim Michele Novello, sprejeli so nas prav uljudno. Pozvali so nas v občins- ko sobo, kjer nam je bilo postreženo z "II Wermouth d'onore". Tedaj so učitelji za člana okrajnega šolske- ga sveta v Kopru izbrali Karola Runtich,^^ šolskega vodja v Miljah.« / V tem šolskem letu je stopil v »ve- ljavo (...) novi učni red.« 1907—08. »Za vse istrsko učiteljstvo znamenit dan je bil 5. junij 1908. Čemu? Tega dne je bil sankci- joniran nov dež. šolski red zakon s katerim se gmotno stanje učiteljstva kolikor toliko izboljša.«^'' 1912—13. Vsi učitelji so imeli dopust »dne 8. vel. travna 1913 radi občnega zborovanja Slov. učit. društva v Istri.«^^ Učitelji in razširitev šole »Šolsko leto: / 1901—02. / je pričelo se-le 9. sep- tembra, ker je bil tukajšnji voditelj* prisoten pri trite- * Gregorij Leonardis denskem ferijalnem tečaju za moška ročna dela v Ko- pru.Dosedanja učiteljica Josipina Gržinič bila je premeščena v Roč, in namesto nje je bila nje mesto je bila imenovana g. Mara Wrišer,^° absolvirana uči- teljska kandidatinja. (...) Gospica Wriser je zapričela svoje delovanje na tej šoli s tekočim šolskim letom.« »Šolsko leto / 1902—03. / To šolsko leto se je pri- čelo dne 1. septembra s sv. mašo ob 8'^ zjutraj v župni cerkvi na Lazaretu. Pouk je pričel naslednjega dne le v prvem razredu, ker je učitelj — voditelj* od 1.-29. septembra v Poreču, kjer je obiskoval tečaj za deška ročna dela. Precej po svojem prihodu iz rečenega me- sta na svojo službo obolel je na malarični mrzlici, vsled česar seje zavleklo odprtje drugega razreda do 17. oktobra. Učiteljsko osobje ostalo je isto lanskega leta. (...) Dne 1. maja je zopet obolel tuk. voditelj ter bil bolan z malimi presledki do 7. julija. V vsem tem času se ni poučevalo v II. razredu.« 1903—04. »Službovalsem** v Kubedu kot uči- telj — voditelj jednorazrednice od 1. septembra 901—31. avgusta 1903. Nastopil sem javno tam prvič in takoj kot samostojen učitelj, manjkalo pa mi je spoznanje lastnega mi stanu. Služboval sem na prvem mojem dve leti ter se mučil, da bi imel v šoli dovolj uspeha. Otroci so bili sicer nadarjeni, a kaj je poma- galo, ko nisem prav vedel kako naj začnem vsako uč- no uro. Trda gre iz začetka učitelju: muči se, uči, kri- či, kaznuje in vse je zaman. Dobro se spominjam, ko- liko muke mi je delal v začetku pouk iz slovnice; na nikak način nisem mogel pripraviti otrok, da bi me razumeli. Cele ure sem učil ta predmet, in zadnje otroci niso imeli ni pojma o vsem. Tako se je godilo meni v prvem letu mojega službovanja, tako se godi gotovo vsakemu novincu. Vsak učitelj si mora iz last- ne skušnje ustrojiti posebno metodo, in na podlagi te mu je zagotovljen i uspeh. — Do nastopa moje nove službe bil sem brezskrben učenec — gojenec; nisem še vedel kakšen je učiteljski stan in po čem se kupuje učiteljski kruh. Kar čez noč moral sem sam preskrbeti si vsakdanji kruh in kje, v Kubedu. Kraj sam na sebi je pust, a meni je vendar ugajal. Čemu? Prva moja služba Mlaje tu in zato se je meni zdelo, da ni na sve- tu kraja, kjer bi bil bolj srečen, bolj zadovoljen. Otroci pridni, starisi njihovi uljudni in postrežni, družba pa ----- nikaka razen tamošnjega župnika. Vendar sem bil tam srečen, vesel! Nekega dne se raznese po vasi novica in tudi meni pride na uho glas, da bodem premeščen za začasnega voditelja na dvorazredno ljudsko šolo v Škofije, kar se je zdelo nemogoče. Uresničila se je res novica, in z dekretom c.kr. okrajnega šolskega sveta v Kopru z dne 24. avg. 1903., št 590, bil sem premeščen sem, kjer sem nastopil svojo novo službo z dnem 1. sep- tembrom. Tega dne pripade meni naloga pisati kroni- ko tuk. šole. Kar je navedeno za prejšnja leta, posnel sem po tuuradnih spisih in po ustnem poročilu raznih ** Josip Bertok kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 89 oseb. Marsikaj pomanjkljivega bode med navede- nim, a popravljali naj bodo moji nasledniki ter uredi- li, kar bi bili morali storiti vže moji predniki.—« 1904—05. Avgusta 1904 je okrajni šolski svet razpisal nadučiteljsko mesto na Sp. Škofijah »v stal- no nameščenje«. Razpisalo se je »z italijanskim in slovenskim jezikom kot učnim« Znova pa je bilo nad- učiteljevo mesto razpisano oktobra 1904, ko se je oglasilo šest prosilcev, a do srede julija 1905 »ni bil Se imenovan nobeden.« 1905—06. »Okrajni Šolski svet je sestavil svoje kvalifikacijske tabele, ter jih odposlal krajnemu, ka- teri je sestavil terno. Občinski zastop je tudi vže pre- tresoval o tej zadevi. Vse je bilo dovršeno, samo nik- do ni bil še imenovan od dež. šol. sveta. Deželni od- bor se vendar enkrat odloči ter predloži v imenovanje najmlajšega izmed prosilcev dne 18. avgusta 905. in, ker so odgovarjala njegova spričevala razpisu, imeno- val ga je tudi dež. šolski svet z dekretom (...). To imenovanje seje sicer komu gabilo — meni, imeno- vancu, pa nasprotno.—« 1907—08. »Tekom tega šol. leta poročila seje tudi tuk. učiteljica Mozetič'' — najbrže v postu — z g. kapelnikom Skala iz Trsta.« 1909—10. »Na tuk. Soli deloval je do 1. maja nadučitelj sam. Tega dne pa mu je poslal c.kr. okraj- ni šolski (svet) iz Kopra kot pomočnico g. Ano Mur- gerli,^' do tedaj suplentko v Dekanih. Imenovana je bila tu sem z dekretom (...) kot provizorična poduči- teljica na novo tu vstanovljeni vzporednici. Nastanje- na je bila tu-le le do 15. julija 1910., in s tem dnem je nehala tudi paralelka. 1910—11. Izredno je bila pa dodeljena tuk. šo- lama še ena učna moč, namreč gospica M. Furlan.^^ (...). Svojo službo je nastopila vže 1. vinotoka istega leta (1910), a vršila jo je le do VII. 1911. i. t. iz uzro- ka, ki je naveden pod točko II. / Danes je gospica Furlan izven javne učh. službe in živi poročena z g. Kregan-om, c.kr. okrajnim tajnikom v Kopru. Ven- dar vrši Se nadalje svojo službo na privatni enorazred- nici dr.(užbe) Sv. Cirila in Metoda v Kopru. Pred svojim nameščenjem v Sp. Škofijah službovala je eno leto na ricmanjski šoh tudi (kot) dodeljena, začasna učna moč. (...) Sledi ono o šoli. O tem bi se dalo mnogo pisa- ti, a omejiti se hočem le na najvažnejše, kar je gotovo razširjenje iste. / Vže leta leži prošnja za razširjenje iste na kompetentnih oblastvih, a stalne rešitve le ni in še ni. Da dobimo vsaj nekaj peska v oči, otvorise ne- kaj časa vzporednica, na katero se imenuje začasna uč. moč le do sklepa šol. leta, tako da se letno menju- jejo učne moči na tej vzporednici, kar ni v prilog ne Soli, pa tudi ne učiteljstvu. / Še nekaj moram pripom- niti tu i.s. ako res ni mogoče pravnim potomdose- či razširjenja tuk. šole, izvrši naj se imenovanje začas- ne učne moči, kakor tudi začasno razširjenje vsaj ob začetku šol. leta. / Drugih novosti ni o tem, pač pa še to, da nas je še vedno premalo za toliko število otrok.« Slovenski učitelji v koprskem okraju, 1912. Josip Benok je posebej označen (original hrani Ciril Hrovatin, Plavje). Na okrajni učiteljski konferenci so se zbrali slovenski učitelji koprskega okraja v Dolini 20. 11. 1912 pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika Hinka Medica. Učiteljski tovariš, 29. ii. 1912. 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 1911—12. Kot izredna učna moč je bil dode- ljen tuk. šoli učitelj H. Medic,dotedanji učitelj na podzemeljski podružni šoli v Gradacu, okraj Črno- melj v Belokrajini. (...) »Kakor je omenjeno vže v zapiskih iz lanskega leta, leži prošnja za razširjenje tuk. šole vže več let na dež. odboru. Zaman je vse pi- sarjenje in drezanje, zastonj vse urgiranje: deželni odbor Istre v Poreču je in ostane neizprosen! On noče vedeti, da imamo res čez 300 šolodolžnih otrok ter s tem tudi pravico do postavne razširitve naše šole. Da nas pa vsaj deloma potolaži, otvoril je i letos na spodnješkofijski šoh eno vzporednico, na katero je imenoval c.kr. okrajni šolski svet v Kopru s svojim dekretom (...) H. Medica kot začasnega učitelja za dobo od 15. /IX. 11.—15./ VII. 1912. 1912—13. »Z dekretom dež. šolsk. sveta za Istro v Trstu; dne 24./III. 913 (...) sistimizirano je bilo na tuk. šoli tretje stalno mesto, kije bilo začasno poverjeno učitelju Del'Cot t Cirilu.(...) Glasom de- kreta c.kr. dež. Sol. sveta za Istro v Trstu z dne 2. vi- notoka 1912, št. 1399/1., dovoljena je bila tuk. ena izredna učna sila, v kateri lastnosti je tu sprejel to me- sto H. Medic, kije tudi v prošlem šol. letu služboval na tuk. šoli kot pomožni učitelj. / Imenovani učitelj je pa prosil za nemeščenje na c.kr. pripravnici za srednje šole v Trstu. To je tudi dosegel in vsled dekre- ta c.kr. namestništva iz Trsta (...) prestavljen je bil na naznačeni zavod kot suplent že s 1. /XII. 912. Po njem na tuk. šoh izpraznjeno mesto poverjeno je bilo (...) učh. kandidatu DeTCott Cirilu (...). Druga iz- redna učna moč je bila dovoljena za tek. šolsko z de- kretom (...) z dne 15 prosinca 1913 (...) Na to mesto je bila imenovana (...) 8. svečana 1913 (...) kot za- časna učiteljica Jos. Janovsky.^^ Ta je službovala pred nastopom na tuk. šoli v Gorici na priv. Schulve- rein-ovi učilnici.« VEROUK IN VEROUCITELJI ] V prvem šolskem letu je Anton Slamič,'' kaplan župnije (Lazaret) poučeval verouk po tri ure le v itali-, janskem oddelku; v šolskem letu 1901—02 pa po 6 ur j na teden, v vsaki skupini po tri ure. Tako je bilo tudi j naslednje leto, dokler ni bil prestavljen 23. 4. 1903 v i Trst. Nato verouka niso imeli in koprski okrajni šol- \ ski svet je pisal župnijskemu uradu v Lazaretu (Berto- • ki) naj ukrene potrebno, »da se ne bode nadalje zane- \ marjalo poučevanje tega za ljudsko šolo preimenitne- ga predmeta.«^'' j 1903—04. »Od 1. novembra do sklepa šolske- \ ga leta poučeval je v II. razredu učitelj veronauk; v I. ' razredu pa učiteljica do njenega odhoda. Po preme- \ stitvi učiteljice Wriser nadaljeval je poučevanje v ve- ] ronauku v I. razredu č.g. Josip Colja,^^ župnik v Ti-, njanu po 4 ure na teden in siceir) v slovenskem in 2 vi italijanskem odd.« Naslednje leto je na Plavjah j »poučeval po 4 ure na teden veronauk č.g. Iv. Zalo- kar,^^ tu (na Sp. Škofijah) pa... nikdo.« Veroučitelj ' na Plavjah je tudi v šolskem letu 1906—07 bil isti, na ' Sp. Škofijah pa je v višji skupini poučeval ta predmet Jos. Košir'" »župeupravitelj v Lazaretu«, v nižji pa nadučitelj. 1907—08. Tudi tedaj je ostal dotedanji verou- čitelj na Plavjah, »tu sem je pa poslalo škofijstvo drugo osebo kot veroučitelja i.s. kaplana Jos. Volka.^^ Ta le mož je mislil celo šolo preustrojiti, uči- teljstvu komandirati etc, a ... izpodletelo mu je tu, izpodletelo mu bode najbrže še i pri nadaljnih stičnih poskusih.« »Ker je bil premeščen kaplan Volk pred sklepom šol. leta iz Lazareta v Dolino poveril je škof. ordinarijat poučevanje veronauka od 15. maja do konca šol.l. kaplanu plavskemu J. Zalokarju.« V naslednjem šolskem letu pa je tega nadomestoval na škofijski šoli »župnik iz Dekani č.g. Anton Slamič kot veroučitelj.« 1909—10. »Veronauk sta oskrbovala v veliko zadovoljnost učencev in učiteljev č.gg. / a) Anton Slamič, župnik iz Dekani, na Sp. Škofijah in / b) Ga- brijel Piščanec,^' župeupravitelj iz Ospa, pa na Pla- vijah.« 1910—11. »O duhovnih učiteljih bodemo ome- nili le malo, zakaj imamo le eno tako in tako vže zna- no iz prejšnjih let: namreč č.g. Antona Slamiča iz De- kani, kije pa poučeval veronauk le v II. razredu tuk. šole. V ostalih razredih poučevali sta verouk vsaka učiteljic v svojem.« 1911—12. Tedaj je poučeval na spodnješko- fijski šoli verouk isti, na plavski pa »župeupravitelj iz Ospa č.g. F. Martelanc«,''^ ki ga je v naslednjem letu nasledil A. Arbanašič'* kot župnijski upravitelj in veroučitelj. KRAJNI ŠOLSKI SVET — OBCINA MILJE 1905—06. »Na delo tedaj! / Vse si danes želi nove volilne reforme. Kmet, dninar in gospod, vsi bi naj bih enaki, vsak naj bi veljal le za enega moža in na ta način naj bi se preosnoval zakon glede volitev. De- lavci so se posebno zavzemaU za to vprašanje, in njih zasluga je i ta, da je ta glas prispel v državno zbor- nico.« (.. 1906—07. »Želja pa je bila naša i ta, da se naj uprava kraj nega šolskega sveta preosnovi, menja se jej naj glavar v blagor učiteljstvu in šolstva naše obči- ne. Naša želja nastala je vže upanje. Razpisane so bile namreč občinske volitve, in menili smo, da nam ne- sreča odnese dosedanjega, za me slavno-znanega žu- pana Micheli-a Novello. Bližal se je čas volilnega bo- ja. Vse na nogah, vse na delu v nadi na končni uspeh. A — tužna usoda — občinske volitve so izvršile v bla- gor — v prid Novelli-u. Rekuriralo se je proti tem, a ostalo je brezuspešno, vendar je trajala cela stvar me- sece in mesece. Novello, dasiravno v skrbi za svojo čast, je vendar vodil i nadalje svoje občinske in kraj- no-šolske posle. O tem kaj več v prihodnjem šol. letu. Da sklenemo o tem, vporabimo besede g. prof. Jos. Kožuha: »To le mimogrede« (...) 1907—08. To leto pa je zapisal v kroniko: »Kaj kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 91 nesrečni smo pa v naši občini v nadžupani, kajti v te- ku malih let izgubili smo vže drugega; a avgustu t.l. (1908) umrl je namreč M. Novello, naslednik pred leti umrlega nadžupana G. Tossich. Po smrti tega načelo- val je milj. kr. šolskemu svetu prvi svetovalec A. Ber- tott i ter delal tudi ta kot tak čast svojim pred- nikom. »Enkrat v pozni jeseni leta 908. zbrali so se naši občinski očetje ter po dveh burnih sejah določili kot nadžupana miljskega Petra Deluca. Častitlji- va oseba novega nadžupa obeta nam mnogo, a kaj nam bode pomagal v izboljšanju naših šol, prinese nam tok časa.« V tem letu je prišlo tudi do spremembe v okrajnem šolskem svetu. »Zastopnikom cerkve v c.kr. okraj, šol. svetu v Kopru mesto u beg lega dekana Kompa- reta^^ je bil imenovani neki J. Pitacco.«^^ 1910—11. »Vvseh višjih šol. oblastnijah ostalo je osobje neizpremenjeno; le za predsedstvo krajnega šol. sveta se nekaj kuha vže delj časa. Za to mesto se imajo voliti obč. možje, ki bi si naj izbrali izmed sebe moža, kateri bi pa naj posvečal več pažnje ljudskim šolam kot dosedanji župan miljski. / Kako se bode stvar iztekla, prinese nam bližnja bodočnost. Priča- kovati pa ni bogvekaj, ker mož, namenjen za županski stolec v Miljah, je vedno le Miljčan. / Kako krasno bi bilo, če bi se tuk. slov. ljudstvo ne ce- pilo zgolj osebnosti v stranke, katere se potem brez smotra — le iz čsatilakomnosti — umešavajo v politi- ko naših Miljčanov in njih sosedov! Pa vendar. Vre- mena Kranjcem bodo se zjasnila. 1911—12. »Kakor sem omenil vže v letu 1910/11 vršiti bi se morale tekom tega šol. leta občinske volit- ve. Te so tudi bile in izpadle so za naše slov. krajevne občine še precej povoljno. Več bi bili sicer dosegli, a nesloga, ki sem jo omenil vže pred letom, se je tekom let. šol. leta poojstrila v toliko, da se kažeta v tuk. va- si javno dve nasprotujoči si stranki. To se je pokazalo prvič pri obč. volitvah in drugič pri volitvi za tuk. vaš- kega načelnika. Zmagala je prava narodna stvar, a ker je danes denar vplivnejši od moškega ponosa, sme pričakovati vsakdo presenečenj. Za danes nam načeljuje Pečarič Jožef in zastopa nas na občini Peča- rič M. Izključno pa ni, da se razmere tekom časa spremene v toliko, da bodemo imeli na obeh mestih kakega Pecchiarich, oziroma Michalich. To le mimo grede. / Preidimo zopet k predsedstvu kraj. šol. sve- ta! / To mesto je sedaj poverjeno nadžupana g. J. Bertotti-ju, ki je istočasno i voditelj koaliciji naših strank proti socijalno-demokratičnemu gospodstvu v Miljah. Razen njega imenovani so bili vsi člani kraj. šol. sveta za novo.« (...) nekaj podatkov o Soli na Škofijah in plavjah po letu i9i3 Konec leta 1913 se omenja šola na Škofijah kot slo- venska trirazrednica z dvema vzporednicama. Tedaj je bilo na šoli pet učiteljev in 347 otrok. Delovala pa je na Škofijah (od 1904—05, ko seje slovensko-itah- janska šola ločila po narodnosti) še enorazredna itali- janska šola z 71 učenci. V bližini sta bili še dve itali- janski petrazrednici v Miljah ter italijanska dvoraz- rednica v Sv. Kolombanu s 3 učitelji in 448 otroki, ter dve zasebni šoli. Italijanska Legina (Lega nazionale) enorazrednica v Božičih s 123 otroki in slovenska enorazrednica Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Sv. Barbari z 82 otroci. V bližnji občini Dekani so bile slovenske šole v Kubedu, Dekanih, Predloki in Sv. Antonu, v občini Dolina v Boljuncu, Borštu, Dolini, Ospu in Ricmanjih, v občini Koper pa poleg italijans- kih šol ter slovenske enorazrednice cirilmetodovske družbe v mestu še dve šoli v Lazaretu (Bertokih). Tamkajšnja italijanska dvorazrednica je imela dva učitelja ter 117 otrok, na slovenski dvorazrednici pa so poučevali trije učitelji 285 otrok.'* Ob koncu šolskega leta 1913—14 sta na Škofijah poleg nadučitelja Josipa Bertoka, učiteljice Marije Skala-Mozetič in začasnega učitelja Cirila Dell'Cotta, ki jih omenja že kronika v prejšnjih letih, službovala kot pomožna učitelja Torka Kraševec" in Jožef Ku- tin.*" V letu 1921 in 1922 je bilo učiteljsko osebje čisto drugo. Nadučitelj je bil Avgust Šuc,*^ učiteljice pa Angela Čendem,*' Dora Kancler** in Josipina (Ema) Lenarčič,*" ki je poučevala na podružnici na Plavjah. Šola je bila trirazrednica in je imela na Škofijah 318 otrok, na Plavjah pa še 158. Leta 1922 pa se šola omenja kot trirazrednica z dvema paralelkama, a enorazrednica na Plavjah in ena paralelka sta bili zaprti. Takrat je štela šola 476 učencev. V letu 1921 je zapisana tudi pripomba, da italijanščino poučuje M. Comporti.** Že po italijanizaciji šolstva na osnovi Gentilejeve šolske reforme v letu 1923 je v šolskem letu 1933—34 imela šola na Škofijah pet razredov in prav toliko učnih moči, učencev je bilo 234, prebivalcev pa 1702. Šola na Plavjah pa je imela dve učni moči, 80 učen- cev, kraj pa 726 prebivalcev.** Po razpadu fašizma in kapitulaciji Italije na Škofi- jah ni bilo redne šole dve leti. V šolsko poslopje so se vselili Nemci. Terenski odbor OF je nato ustanovil partizansko šolo v Srednjih Škofijah. Pouk je bil v bivši plesni dvorani gostilne. Učila sta domačin Ed- vard Bolčič in Lojze Rozman, župnik iz Dekanov. Učencev je bilo 30, pouk pa je trajal od januarja 1944 do konca junija 1945. Na Plavjah pa je od januarja do maja 1944 poučevala domačinka Hermina Ferlu- ga, nato pa so Nemci v šolskem poslopju nastanih svojo posadko. Pouk je bil zatem v privatni hiši poleg šolskega poslopja. Učencev je bilo okoh 35.*' V šolskem letu 1945—46 se je začel pouk na Škofi- jah in Plavjah 22. oktobra 1945. Poučevala sta Majda in Jernej Humar na Škofijah in Oda Antonac na Plavjah.** V začetku šolskega leta 1960—61 je imela osnovna šola Škofije v osmih oddelkih 231 učencev, deset let kasneje že 14 oddelkov in skoraj 300 učencev in v začetku šolskega leta 1980—81 enajst oddelkov in 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 237 učencev. Pet let zatem pa je obiskovalo šolo 289 učencev v 14 oddelkih.*' OPOMBE * Za posredovanje ilustrativnega gradiva sem dolžan zahva- lo dr. Igorju Kosmini iz Trsta—Izole (vnuku Josipa Berto- ka) in Vlasti Jerman, ravnateljici šole Oskar Kovačič na Škofijah. 1. Vladimir Žumer, Navodila za odbiranje in izročanje ar- hivskega gradiva osnovnih in srednjih šol na območju Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, v: Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije IV/1981, str. 135—136. —2. France Ostanek, Pomen šolskih kronik za zgodovino šolst- va, v: Kronika 1/1953, str. 177—183; — Ivan Simonič, Šol- ske kronike, v: Kronika X/1962, str. 47—50. — 3. V zad- njem času sta izšla o šolskih kronikah prispevka Franceta Ostanka, Pomen šolskih kronik za krajevno zgodovino (v: Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete 21, Ljubljana 1988, str. 121—133), ki na primeru Pohorja obravnava nas- lovno temo z navajanjem virov in literature in Jožeta Pod- pečnika, Šentvid nad Ljubljano v šolski kroniki (v: Zgodo- vinski arhiv Ljubljana, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Ljubljana 1988, str. 194—216). Ta v uvodu razmišlja o kro- niki kot zgodovinskem viru ter predstavlja navodila za pi- sanje kronike od 1873 naprej — kar brez navedb dosedanje literature — nato pa posebej prikaže Šentvid v času 1941 — 45 na osnovi povojnih vpisov. — 4. Arhiv Slovenskega šol- skega muzeja. Kronika dvorazredne ljudske šole na Sp. Ško- fijah 1900—I9I3, f. 178. — Krajevni leksikon Slovenije na- vaja sicer rabo Spodnje Škofije, na Spodnji Škofiji, škofijs- ki, Skofjoti, Skofijščice in Plavje, v Plavjah, plavski, Plav- čani, Plavščice (1/139, 144). Kronika, ki jo predstavljamo, pa uporablja največkrat »na Spodnjih Škofijah« ali »na Škofijah« pa tudi »na Plavijah«, čeravno ne prav dosledno. Zaradi enotnosti teksta uporabljamo po vzoru kronike »na Sp. Škofijah«, »na Plavjah« in »Škofljci« v vsem tekstu, pri citatih pa se držimo originala. — 5. Navodilo, kako je spisovati šolsko kroniko, v Kronika..., V Ljubljani, Natis- nil in prodaja Rudolf Milic: obrazec za kroniko, konec 19. stoletja. — 6. Podatki o Josipu Bertoku so posneti po uči- teljskih šematizmih (prim. op. 17). Učiteljski tovariš, 10. 9. 1915, str. 4. Istrske vesti. Josip Bertok je pisal »iz daljne Ogrske: Dvanajst dolgih mesecev je minilo, odkar smo loče- ni od naše ljubljene slovenske dece...«. — 7. Žena Ivana Bertok (roj. Bordon) se je okoli leta 1925 z družino preselila v Trst. Živeli so z učiteljsko pokojnino ter oddajali študen- tom sobe. Najstarejša hči Modra (Sofija) je umrla še mlada leta 1928; Duša, poročena Kosmina, je bila od 1926 učitelji- ca (mdr. 1928—30 na CMD šoli v Trstu, nato v Sloveniji — 1937—1941 v Ponikvi na Štajerskem, zatem pa je živela v Trstu ter po letu 1945 poučevala na tamkajšnjih slovenskih šolah. Hči Danica pa je bila advokat v Trstu. Po pogovoru z dr. Igorjem Kosmino iz Trsta, ki se mu za prijaznost najlepše zahvaljujem. — 8. Za pogovor se lepo zahvaljujem Evi Gre- gorič iz Dekanov, roj. Bertok, polsestri Jos. Bertoka, ki je bi- la ob njegovi smrti 1921 stara 16 let. — 9. Po nekaterih po- datkih je bilo društvo ustanovljeno 1888 (Krajevni leksikon Slovenije I/I44 in Slovenska Istra v boju za svobodo, Koper 1976, str. 82). V Edinosti 11.6. 1908 pa beremo o 1. prosin- ca ustanovljenem pevskem, bralnem in godbenem društvu »Istrski Grmič« na Spodnjih Škofijah. Društvo je 28. 6. va- bilo na veselico in narodni dan. — 10. Posojilnica in hranil- nica na Sp. Škofijah je bila vpisana v zadružni register 25. 2. 1908. Delovala je v okohšu občin (župnij) Milje, Koper, Do- hna in Dekani. Načelnik zadruge je bil Anton Ražem, po- sestnik iz Plavij, med odborniki pa se — poleg več posestni- kov iz Sp. Škofij — omenja tudi Josip Bertok. Prim.: S. Žitko—J. Kramar, Hranilnice in posojilnice v Slovenski Istri, Koper 1985, str. 18—19. — Delovati je začela 4. 6. 1908. To »novo narodno podjetje« je imelo sedež v poslop- ju g. Skorje, zraven šole. Edinost, 7. 6. 1908. — 11. Jos. Bertok navaja v začetku kronike, da je bil »vaški župan in občinski odbornik Anton Bertok«. 12. Edinost (Trst), 12. 7. 1908. — 13. Edinost (Trst), 2. 8. in 9. 8. 1921. Vesti iz Istre; Učiteljski list (Trst), 16. 8. 1921. Notico o smrti nadučitelja J. Bertoka je prinesel tudi ljubljanski Učiteljski tovariš, 1. 9. 1921. — 14. Bertok Josip st., v: Primorski slovenski biografski leksikon, 1/2., Gorica 1975, str. 68—69. Ta je bil rojen v Bertokih, maturiral na koprskem učiteljišču 1896 ter služboval v Kubedu, od 1900—01 v Lazaretu (Bertoki) do 1911—12, ko ga srečamo v Ospu. — 15. Schematismo dell'I.R. Litorale austriaco-ilirico, Trieste 1821, str. 153 (po: Marušič Milan, Slovenska šola v Istri, v: Zbornik ob 40-letnici obnove slovenske šole v Istri, Koper 1985, str. 10—11). — 16. V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogi- ke na Slovenskem III, Ljubljana 1966, str. 304, 481 (Detail- Conscription der Volksschulen in den im Reichsrate vertre- tenen Königreichen und Ländern, Wien 1870). — 17. Po- datki o učiteljih so povečini posneti po šolskih šematizmih. — Popotnikov Koledar za slovenske učitelje za 1.....s po- polnim šematizmom. Miha J. Nerat, Maribor 1886—1897. — Ročni zapisnik za slovensko učiteljstvo. S. Primožič, Po- stojna, Ljubljana, 1894—1915. — (Prim.: Bibliografija pri- ročnikov o organizacijski strukturi, v: Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1918 (red. Jože Žontar), Graz... 1988, str. 253—255). — Ročni zapisnik »Zveze jugoslovan- skih učiteljskih društev« Julijske krajine za leto 1922, 1923 Trst. — 18. Bartolomej Križaj, roj. v Orehku na Kranj- skem 1836, posvečen v duhovnika 1866, umrl 19. 6. 1809. — Podatki o duhovnikih pa so pripravljeni največ po personal- nih statusih tržaško-koprske škofije : Prospectus beneficio- rum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum Dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ineunte anno ... (Bibliografija priročnikov ... str. 267) in po nekrologiju v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, ki ima dopolnjene po- datke do leta 1941: Necrologium cleri saecularis et regularis unitarum Dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ab an- no 1830—1912, Pisini /1914/, 119 str. — 19. Anton Notar, rojen na Kranjskem (Loka) 1839, posvečen 1865, kaplan na Plavjah do 1904, nato kaplan v Štorjah pri Sežani. 1914 se omenja v pokoju v Skofji Loki, kjer je umrl 3. 1. 1919. — 20. Leksikon občin kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva z dne 31. grudna 1900, VII. Avstrijsko-ilirsko Primorje, Dunaj 1906, str. 64—65. — Spezialortsrepertorium der österreichi- schen Ländern: ... Volkszälung vom 31. Dezember 1910, VII. Künstenland, Wien 1918, str. 34. — 21. Kot op. 10. (hranilnica). — Ozkotirna železnica Trst—Poreč je bila odprta 15. decembra 1902 ter je potekala po trasi, dolgi 122,9 km čez Škofije, mimo Kopra, Izole, Strunjana, Por- toroža, Sečovelj in Buj. Leta 1935 so jo razdrli in prenesli v Etiopijo. Jože Jenko, Istrske železnice, v: Kronika 13/1965, str. 76. — 22. Izpuščen je kar literaren opis kmetove pomla- di. — Znak / označuje odstavek v originalu, ki ga tu ne upoštevamo. — O splošnih razmerah v Istri prim. Fran Bar- balic. Narodna borba u Istri od 1870 do 1915. godine, Za- greb 1952, in Božo Milanovič, Hrvatski narodni preporod u Istri, I. Pazin 1967, II. Pazin 1973. Za šolstvo pa Mate De- marin. Hrvatsko školstvo u Istri, Pregled razvoja 1818— 1918, Zagreb 1978 in Milan Žerjav, Šolstvo in ljudskopros- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 93 vetna dejavnost pod Avstrijo v: Slovenska Istra v boju za svobodo, Koper 1976, str. 67—85, ter Drago Pahor, Pre- gled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu sloven- skega ozemlja, v: Osnovna šola na Slovenskem, Ljubljana 1970, str. 235—337. — 23. Ivan Spagnoletto, trgovec in go- stilničar na Sp. Škofijah. Edinost (4. 12. 1900) piše: »Albinu (Postojni) in Spanjoletu pa svetujemo, naj ne igrata žalost- ne uloge, ker drugače jima posvetimo z narodnim — kon- sumnim društvom!« Leta 1908 pa se omenja krčmar g. Spagnoletto, v čigar »narodni gostilni pri "Spanjoletu"« so se zbrali udeleženci prireditve spodnješkofijskega društva »Istrski grmič« (Edinost, 11. 6. in 12. 7. 1908). —24. Jakob Kocijan, rojen 1832 v Povirju, posvečen 1857, nazadnje župnik v Lazaretu-Bertokih (Rižan), od 1902/3 živel v Trstu kot upokojenec in tam umrl 5. 3. 1904. —25. »Kakor znano, smo si v Plavjisami, iz lastnega nagiba in od lastnih žuljev sezidali lepo šolsko poslopje, da ga ni tacega daleč okrog. Temu je že 5 let, a dež. šol. svet še vedno noče pri- poznati tega poslopja, dasi isto odgovarja vsem zahtevam zakona!!! ... Ali bomo mogli našo lepo šolsko poslopje posvetiti njega plemenitemu namenu, ali bodo morali naši otroci v potujčevalnico na Škofijah! ...Mi zahtevamo šolo, ki bo vzgajala vzgojevala naš zarod Bogu in narodu, ne pa molohupoitalijančevanja ...« Edinost, 14. 5. 1900. — »Ali ni žalostno, ali ni to neodpusten greh, da lepo šolsko pos- lopje, za katero so vaščani sami in iz lastnega nagiba toliko trosili, stoji že leta — prazno!« Edinost, 24. 12. 1901. — Nekaj arhivskega gradiva plavske enorazrednice (dnevniki, tedniki, šolske zamude) od 1908 naprej hrani osnovna šola Oskarja Kovačiča, Škofije. Za informacijo se zahvaljujem prof. Maruši Zagradnik iz Pokrajinskega arhiva Koper. — 26. Josip Kompare, roj. 1858 v Dutovljah, posvečen v du- hovnika 1887, na prelomu stoletja župnik in dekan v Ospu ter deželnozborski poslanec od 1895. Jeseni 1907 se je odre- kel župniji in s škofovim dovoljenjem odpotoval v Ameriko zaradi dušnopastirskega dela med Slovenci. (Milanovič, 11/144). — 27. Učiteljišče v Kopru je delovalo od šol. leta 1872—73 in imelo po ukinitvi učiteljišč v Gorici in Trstu 1875 tri oddelke: slovenskega, hrvaškega in italijanskega. Hrvaški oddelek se je preselil v Kastav v letih 1906 do 1908, leta 1909 pa še slovenski oddelek v Gorico. — Srečko Vil- har. Slovensko učiteljišče v Kopru 1875—1909, Koper 1976. — 28. Josip Pečarič, roj. 1864 v Pobegih pri Kopru, provi- zorični učitelj, je služboval kot voditelj enorazrednice v Ku- bedu, kjer se omenja od začetka 1886—87 do začetka 1894—95. — 29. Dr. Ivan Krstič (1896—1906), izdajatelj »Prave naše sloge« in voditelj Italijanom naklonjene narod- no-istrske stranke. (Prim. Milanovič, 11/255 si.). — 30. Dr. Matko Laginja, odvetnik (1852—1930), politični, gospo- darski in kulturni delavec v Istri. — Dr. Felice Bennati, deželnozborski poslanec, na volitvah 3. 1. 1901 za peto kuri- jo državnega zbora izvoljen za poslanca proti dr. Laginji. Vodja italijanske liberalne stranke v Istri (predsednik itali- janskega političnega društva za Istro). — 31. Albino Postoj- na, trgovec in gostilničar na Sp. Škofijah »eden najboga- tejših v teh krajih« (Edinost, 14. 12. 1900), privrženec itali- janske stranke. — 32. Vjekoslav Spinčič (1848—1930), du- hovnik, profesor v Kopru in Gorici, deželni in državni pos- lanec in eden voditeljev v Istri. — 33. Matko Mandič (1849—1915), duhovnik, urednik »Naše sloge«, deželni in državni poslanec, eden od istrskih narodnih voditeljev. — 34. Dr. Matteo Campitelli, roj. v Rovinju, od 1889 do 1903 predsednik istrske deželne vlade (deželni glavar) in deželne- ga zbora. Umrl je leta 1906. (Milanovič 1/261, 11/100—101, 141 — 142). —35. Pojdite mirno domov, ker bo šola zgraje- na na Spodnjih Škofijah. — 36. Jožef Kožuh, roj. 1854 v Dvoru pri Polhovem Gradcu, obiskoval ljubljansko nor- malko, gimnazijo v Ljubljani, na Reki in v Trstu ter študiral zemljepis in zgodovino na univerzi na Dunaju in v Gradcu. Od 1882 je bil profesor, najprej v Gorici, v letih 1886— 1899 pa na učiteljišču v Kopru. Vsaj od začetka šol. leta 1892—93 je bil okrajni šolski nadzornik, dokler ni bil (1899) dodeljen celjski gimnaziji, a se do 1906—07 našteva med profesorji koprskega učiteljišča. Kot gimnazijski profesor v Celju je bil leta 1923 upokojen. Ukvarjal se je s kartografi- jo. — Andrej ŠavIi, Vrsta skozi čas. Obrazi koprsko-gori- ške generacije slovenskih učiteljev (1875—1909—1919) v: Primorski dnevnik, 23. 9. 1977. — 37. Ivan Lapajne (1849—1931), učitelj, pedagoški pisatelj in zadružni delavec (SBL 1/661—662). — 38. Frančišek Finšger (tudi Finžgar), roj. 1865 na Brezjah na Gorenjskem, u. 1928, je maturiral na koprskem učiteljišču 1886, nadaljeval študij in postal profesor na tamkajšnjem učiteljišču, nadzornik za šolski okraj Koper (1897) in od 1897 šolski nadzornik za slovenske šole v goriškem, gradiščanskem in tržiškem okraju. A. Sav- li, Vrsta.... Prim, dnevnik, 14. 10. 1977. —39. Henrik Do- minco (tudi Dominko), roj. 1868 v Kobaridu, u. 1941 v Go- rici, je maturiral na koprskem učiteljišču 1887, bil nato uči- telj na tamkajšnji vadnici ter od leta 1900 okrajni šolski nadzornik za slovenske in hrvatske osnovne šole v šolskem okraju Koper. V letih 1920—24 je poučeval zemljepis in zgodovino na slovenskem učiteljišču v Tolminu, nato pa je bil upokojen. A Savli, Vrsta..., Prim, dnevnik, 12. 10. 1977. — 40. Anton Tul, roj. 1876 v Kortah pri Izoli, maturi- ral 1897, je bil učitelj na enorazrednici v Predloki pri Črnem kalu, nato prvi nadučitelj na Škofijah (maj 1900—maj 1901). Zatem je služboval v Črnotičah, od 1905—06 v Krva- vem potoku ter od 1908—09 kot nadučitelj na dvo- zatem trorazrednici v Šmarju, kjer se omenja še leta 1923. — 41. Marija Mozetič — Skala, roj. 1860 v Sežani, je službovala kot učiteljica v Lazaretu (Bertoki), nato v letu 1900 in v šols- kem letu 1900—01 na Škofijah, spet v Lazaretu, od leta 1904 pa na podružnici škofijske šole na Plavjah. V letu I92I je omenjena kot Scala Marija v Lazaretu, v letu 1922 pa je službovala v Truškah pri Marezigah in jo ročni zapisnik na- vaja kot Scala—Mosettig M. — 42. Josipina Gržinič je od leta 1901 službovala na Škofijah, kjer se omenja kot učite- ljica še ob koncu šolskega leta 1902—03, nato nanjo ob koncu Sol. leta 1903—04 naletimo kot učiteljico na dvoraz- rednici v Roču. — 43. Gregorij Leonardis, roj. 1873 v Kopru, maturiral na tamkajšnjem učiteljišču 1891, je pred prihodom na Škofije služboval kot nadučitelj v Lazaretu, bil med 1901 in 1903 nadučitelj na Škofijah, nato v Kube- du, od 1907—08 pa v Krvavem potoku pri Kozini, kjer se omenja še v letu 1922. — 44. Anton Slamič, rojen 1873 v Katinari, posvečen 1899, služboval kot kaplan v župniji Lazaret-Bertoki (Rižan) pri župniku Kocjanu, od 1903— 1908 kot kaplan v Trstu, nato pa je bil župnik v Deka- nih. Umri je 24. 1. 1938. —45. Prim.: Pouka prosti dnevi v Istri, Učiteljski tovariš, 18. 4. 1913. — 46. Šola v boju proti pijančevanju. Po spisu »Wie kann durch die Schule dem zur Unsitte gewordenen Missbrauche geistiger Gertränke entge- gengewirkt werden? Preisgekrönte Studie von Victor v. Krauss. Z dovoljenjem društva Österr. Verein gegen Trunksicht« prosto poslovenil Fr. G. v Pulju 1898, 39 str. — 47. Slepa ljubezen. Ljudska igra s petjem v petih deja- njih. Spisal Anton Pesek (šolski vodja v Narapljah pri Ptujski gori), Ljubljana 1908. To delo »za učitelje in sploh za prospeh prosvete zlata vredno« je priporočal Učiteljski tovariš, 26. 6. 1908. —48. Marija Furlan-Kregar, roj. 1889 v Gorici, pomožna učiteljica 1909—10 v Ricmanjih, v letu 1910—11 na Škofijah, nato učiteljica na privatni šoli CMD v Kopru vsaj še ob koncu šol. leta 1912—13. — 49. Kot op. 9. —50. Kot op. 22. —51. Karol Mecchia, roj. 1825, posve- 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Jen 1854, dekan koprskega kapitlja, umrl 20. 11. 1907. — 52. Joannes Buttignoni, roj. 1851 v Trstu, posvečen 1876, umrl 20. 1. 1941, je bil kanonik v Trstu; Just Buttignoni, roj. 1870 v Trstu, posvečen 1893, pa se 1907 omenja kot ka- plan pri sv. Antonu v Trstu. — 53. Joannes Kavalich, roj. 1854 v Istri (S. Anton), posvečen 1877, župnik v Skednju, nato kanonik v Kopru. — 54. Kot op. 41. — 55. Z učitelj- skimi plačami po posameznih deželah seznanja Učiteljski to- vari,?20. 12. 1901. O Istri (po zakonu z dne 9. 10. 1901), .str. 282—283. — 56. Kari Runtich, nadučitelj v Miljah na deški štirirazredni ljudski šoli z italijanskim učnim jezikom, v uči- teljski službi od 1872, se omenja v Popotnikovem koledarju za leto 1897. — 57. Istrski deželni zbor je decembra 1907 sprejel nov deželni šolski zakon, ki je bil 5. 6. 1908 sankcio- niran. Prim.: Učiteljski tovariš, 5. in 12. 6. 1908. —58. Na 33. rednem občnem zboru Slovenskega učiteljskega društva v Istri so v Dekanih 8. 5. 1913 obravnavali delovanje društ- va v minulem letu, izvolili nov odbor s predsednikom Fr. Venturinijem, nadučiteljem iz Boršta ter razpravljali o iz- boljšanju učiteljskih dohodkov (draginjske doklade), defi- nitivnosti, celibatu učiteljic in verskih vajah šolarjev. Prim.: Učiteljski tovariš, 25. 4. in 23. 5. 1913. — 59. Prvič se je v Istri vršil tečaj ročnih del v Kopru od 16. 8. do 5. 9. 1901. Udeležilo se ga je 22 učiteljev in učiteljic, med njimi tudi G. Leonardis. Učiteljski tovariš, 1. 10. 1901. —60. Mara Wri- ser (Vrischer), roj. 1882 v Buzetu, maturirala 1902, je od 1902—03 do leta 1904 službovala na Škofijah. V letu 1914 je omenjena Mara Vrišer Opašič kot učiteljica v Pazinu (Peda- goški letopis XIV, 1914, str. 95). — 61. Kot op. 41. — 62. Ana Mungerli (tudi Mungerle, Mungerli), roj. 1890 v Gori- ci, maturirala na tamkajšnjem učiteljišču 1910 in je v letu 1910 službovala kot pomožna učiteljica na Škofijah, nato pa na šoli Podgraje pri Ilirski Bistrici še konec šol. leta 1911 — 12. —63. Kot op. 48. —64. Hinko Medic, roj. 1889 v Piranu, maturiral 1909 na učiteljišču v Ljubljani, je služ- boval na podružnici podzemeljske šole v Gradacu pri Čr- nomlju, kjer se omenja ob koncu 1909—10 in 1910—11. Od 15.9. 1911 je služboval na Škofijah dol. 12. 1913,ko je na- stopil službo na pripravnici za srednje šole v Trstu. V letu 1922 se omenja kot šolski nadzornik za postojnski okraj. Prim, tudi Primorski slovenski biografski leksikon 11/10., Gorica 1984, str. 398, ki pa navaja za njegovo službovanje na šolah nekoliko napačne podatke. — 65. Ciril Del Cott, roj. 1892 v Trstu,.maturiral 1912 na učiteljišču v Gorici, na- to pa služboval na Škofijah. Omenja se v šolskih letih 1912—13 in 1913—14, nato ga v letu 1920—21 najdemo na šoli v Loki pri Žusmu na Štajerskem, leta 1934 pa je bil s šo- le v Razboru pri Laškem premeščen v Radvanje pri Maribo- ru. — 66. Josipina Janovsky, roj. 1888 v Ljubljani, maturi- rala na goriškem učiteljišču 1909, službovala na privatni Schulvereinovi šoli v Gorici, od leta 1913 pa na Škofijah, a že ob koncu šolskega leta 1913—14 jo najdemo kot učitelji- co na trirazrednici v Dekanih s podružnico v Tinjanu. — 67. Kot op. 44. — Župnijski arhiv Bertoki, spisi 1903 (2. 5.) št. 82. — Okrajni šolski .svet je oktobra 1903 obvestil žup- nijski urad, naj kaplan Anton Slamič dvigne 259 kron kot strošek za poučevanje verouka na Sp. Škofijah. Prav tam, št. 136. — Za pomoč pri uporabi župnijskega arhiva in pri- jazno sodelovanje se zahvaljujem župniku v Bertokih o. Jožetu Ličenu. —68. Josip Colja, roj. v Sv. Križu pri Trstu 1873, posvečen 1896, služboval kot kaplan v kaplaniji Kaz- Ije (župnija Tomaj), od 1904 župnik v Tinjanu. Umrl je še mlad 19. 11. 1905. — Čeprav omenjajo ročni zapisniki kot pom. učitelja na Tinjanu tamkajšnjega župnika Jos. Coljo od 1903—04 do 1909—10, pa gre za napako. Šolska kronika Sp. Škofij ima v letu 1905—06 tale vpis. »Dne 20. 11. 1905. preminil je za sušico v Bertokih bivši tuk. veroučitelj č.g. Josip Colja. C.kr. okrajni šolski svet v Kopru (...) naložil je tuk. učiteljstvu. naj spremi skupno z otroki umrlega župnika k poslednjem počitku. Ravnalo po ukazu.« — 69. Ivan Zalokar, rojen na Štajerskem (Dobje) 1871, posvečen 1898, služboval kot kaplan v Moščenicah in Oprtalju, od 1904 pa kot kaplan na Plavjah v župniji Osp. Kasneje je bil župnik v Gročani. — 70. Leta 1906 je Jos. Košir pripravil urnik verouka za vse tri šole v župniji. Ponedeljek in sreda 9—10 Prade (ital. šola), 10—11 Lazaret (slov. šola) ter torek in petek 10—11 Škofije (slovenski oddelek). Predlog urnika v italijanščini so podpi.sali vsi trije šolski voditelji ter se z njim strinjali. Župnijski arhiv Bertoki, spisi 1906, št. 65. — Josip Košir, roj. 1868 v Trstu, posvečen 1892, služboval kot kaplan v Trstu, od 1903 kot župnijski upravitelj in župnik na Lazaretu-Bertoki (Rižan), kjer se omenja še med prvo svetovno vojno, leta 1926 pa ga najdemo v Radomljah na Gorenjskem. Umrl je 21. 5. 1937. — 71. Josip Volk, rojen na Kranjskem (V. Bukovica-Studeno pri Postojni) 1882, posvečen 1907, kaplan v Dolini, 1914 služboval na kaplaniji Barka župnije Rodik, 1916 se omenja v ljubljanski škofiji. Umrl 20. 5. 1935. — 72. Gabrijel Piščanec (Piščanc), roj. 1882 v Rojanu, posvečen 1905, služboval kot kaplan v Skednju in Trstu. — 73. Tedaj je bil župnijski upravitelj v Ospu Aleksander Martelanc, roj. 1880 v Barkovljah pri Trstu — u. 1941 v Ljubljani, ki je pred službovanjem v Ospu bil kaplan v Dolini in ž. upr. v Divači, zatem pa 1912—1927 župnik na Proseku. (PSBL 362—363). — 74. Arbanašič (Marius Arbanassich), roj. v Trstu 1883, posve- čen 1905, služboval kot kaplan v Brezovici pri Kozini in v Trstu. — 75. Nato je kronist precej podrobno predstavil vladne spremembe, pa tudi spremembe deželnega in koprs- kega okrajnega šolskega sveta. Tudi v letu 1906—07 je pisal o vladi, ministru za uk in bogočastje dr. Marchetu pa je na- menil kar hvalospeven zapis. —76. Kot op. 26. —77. Geor- gius Pitacco, roj. 1846, posvečen 1870, kanonik v Kopru. Umrl 23. 8. 1914. — 78. F. Barbalič, Pucke škole u Istri, Pula 1918, str. 16. — Letopis tržaško-koprske škofije za le- to 1909 omenja na Škofijah dve šoli: slovensko in italijans- ko štirirazrednico(!), za leto 1914 pa slovensko trirazrednico in italijansko enorazrednico. v Lazaretu (Prade) pa itali- jansko dvorazrednico in slovensko trirazrednico. Na Plav- jah se obakrat navaja slovenska enorazrednica. — 79. Tor- ka (Viktorija) Kraševec, roj. v Biljah 1892, maturirala 1912 na učiteljišču v Gorici, službovala kot začasna učiteljica v Ospu, nato pa na Škofijah, kjer je omenjena ob koncu šol. leta 1913—14. V letu 1920—21 je bila učiteljica na dekliški šoli v Slovenski Bistrici. — 80. Jožef Kutin, roj. 1893 v Stari Loki, maturiral na goriškem učiteljišču 1913, nato službo- val kot pomožni učitelj na Škofijah. Ob koncu šolskega leta 1920—21 se omenja kot učitelj (sicer roj. 1894) na III. mest- ni deški osnovni šoli v Mariboru. — 81. Avgust Sue, roj. v ^ Pliskavici 1883, maturiral 1903 na moškem učiteljišču v Ko- pru, služboval na enorazredni podružnici s potovalnim uči- teljem Cadrg-Zadlaz, v Mavhinjah pri Devinu in od 1909— 10 v Truškah pri Marezigah, od 1910—11 na trirazrednici v Dohni, od 1912/13 v Marezigah, v letih 1921 in 1922 pa se omenja kot nadučitelj na Škofijah. — 82. Angela Čendem, roj. v Gorici 1890, maturirala 1909 na goriškem učiteljišču, nato službovala v Ospu, od 1911—12 v Krvavem potoku, od 1912—13 v Dekanih, v letih 1921 in 1922 pa jo najdemo kot učiteljico na Škofijah. — 83. Dora (Teodora) Kancler, roj. 1892. v Solkanu (Gorici?), maturirala 1912 na goriškem uči- teljišču, nato službovala kot začasna učiteljica v Dolini, kjer se omenja ob koncu .šol. let 1912—13 in 1913—14, v letih 1921 in 1922 pa jo najdemo kot učiteljico na Škofijah. — 84. Josipina (Ema) Lenarčič, roj. 1891 v Kobaridu, maturi- rala 1910 na goriškem učiteljišču, nato službovala v Smar- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 95 jah (pošta Pomjan), od šol. leta 1913—14 v Ospu, v letih i 1921 in 1922 pa je omenjena kot učiteljica na podružnični i šoli na Plavjah. — 85. Ročni zapisnik 1922, 1923. Glej op. j 17. — 86. Guida dei servizi scolastici nelle Provincie di Trie- | ste. Fiume, Gorizia, Pola, Zara; Trieste 1934, str. 106—107. — 87. Milan Žerjav, Partizansko šolstvo v: Slovenska Istra v boju za svobodo, Koper 1976, str. 540 in 552—553. — Do- kument iz januarja 1946 navaja, da je v šol. letu 1943/44 poučeval verouk L. Rozman, župnik iz Dekanov »iz lastne pobude in na željo ljudstva«, na Plavjah pa v šol. letu 1941/ 42 (?) od januarja do maja Hermina Ferluga, postavljena od AFŽ. (S. Pavlic—V. Smolej, Partizansko šolstvo na Slo- venskem, Ljubljana 1981, str. 303). — 88. Jernej Humar, Boj za slovensko šolo na Škofijah, str. 40—47, v: Zbornik ob 40-letnici obnove slovenske šole v Istri, Koper 1985. — 89. Zavod LR Slovenije za statistiko: — Osnovne in srednje šole. Ljubljana 1961, str. 43; Zavod SR Slovenije za statisti- ko: — Statistično gradivo št. 9/71, Ljubljana 1971, str. 26; Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1980—81. (št. 227), Ljubljana 1981, str. 30 in 1985—86 (št. 401), Ljubljana 1986. str. 22. , SOMMARIO JOS. BERTOK — LA CRONACA DELLA SCUOLA ELEMENTARE A SPODNJE ŠKOFIJE (SCOFFIE DI SOTTO). UNA TEMA PREPARATIVA PER DARE UN IMAGINE Dl ŠKOFIJE E PLA VJENELL 'ISTRIA SLOVENA 1900—1913 Branko Šuštar Questa esposizione rappresenta la cronaca della scuola elementare istituita nel 1900 a Spodnji Škofije (Scoffie di Sotto). Fu una scuola italo-slovena ed a partire dal 1904 ambedue funzionarono separatamen- te, la scuola slovena con una propria frazione a Pla- vje a parte una scuola italiana. All'immagine stessa della scuola e possibile seguire con l'aiuto delle regi- strazioni retrospettive, dall'anno scolastico in avanti, invece poi, ad ogni scadenza dell'anno scolastico. La cronaca e interamente un lavoro fatto di pugno di un unica persona. Fu narrata da Josip Bertok (1882— 1921), preside della scuola, e precisamente dati arrivo a Škofije e fino al 1912—13. Fu promotore ali interno lavoro nazionale a Škofije e anche fondatore e inizia- tore della vita nazionale in questo Paese. La parte introduttiva della cronaca tratta degU sforzi di I. Spagnoletto per l'istituzione della scuola. Il piu di tutto che contribuni alla nuova scuola e che i »Scoffiesi« benché fossero Sloveni, di nazionalita e di lingua, votarono nella V-a curia insieme con il partito dominante, cioe gh Italiani dell' Istria. Spagnoletto si rivolse al governatore della regione ed ottenne la co- struzione di un nuovo edificio scolastico a Škofije in- feriore Scoffie di Sotto. La scuola fu aperta dal I-o maggio 1900. L amministratore della scuola An- ton Tul e la maestra M. Mozetič vissero in un stato continuo di belligeranza tra di loro — tutti e due mantennero le opposte opinioni sulla nazionalita e cioe: lei fu una sfrenata Italiana, una vera giannizze- ra, egU invece con un tenace fervore patriottico slove- no. Per calmarli il provveditorato scolastico distret- tuale a Capodistria decise di separarli. « Dal 1901 eb- be l'incarico del preside Gregorij Leonardis, dal 1903—04 in avanti fu invece Josip Bertok. Alla fra- zione di Plavje insegnava invece M. Mozetič, e sola- mente dal maggio 1910 che la scuola ottenne ancora una forza nuova per l'insegnamento e nel contempo anche a turno parallelo, ali inizio solo temporanea- mente. Dall'anno scolastico 1912/13 in avanti invece continuava ad insegnare solo una maestra. Il numero degli abitanti a Scoffie (Škofije) e au- mentato nel decennio 1900—1910 da 1.426 a 1.675, a Plavje da 609 a 771 e contemporaneamente aumento anche il numero degli alunni. Nel 1901—1902 il grup- po sloveno comprendeva 183 ed il gruppo italiano so- lo 23 ragazzi. Nell'anno scolastico 1904—1905 fre- quentarono la scuola biennale slovena circa 120 bam- bini a Plavje e Scoffie (Škofije). Sebene a Plavje il numero rimase all'inarca a 100 o poco piti, invece il numero dei bambini a Rabuiese inferiore gradual- mente aumentava e nel 1910 raggiunse il numero di 200. La cronaca nelle singole registrazioni annuali tratta diversi argomenti: le feste durante l'anno scolastico, le visite dati ' esterno, le modifiche nel personale inseg- nante, il profitto, le presenze tenendo conto anche delle modifiche »nei superiori dicasteri scolastici». Ogni anno la parte testuale terminava con una ricca e selezionata statistica. La cronaca e composta in modo accurato ed interessante, e spesso con stile scorrevole. A volte compare insieme alla problematica scolastica, intesa in senso stretto, anche una discussione generale dello stato in Istria, spesso dei dintorni che include anche un punto di vista politico e nazionale senza pe- ro tralasciare le opinioni critiche deh'autore sebbene »osservazioni polemiche e valutazioni critiche» deb- bano escludersi dalla cronaca scolastica. Un posto particolare e dedicato alla scuola di Plavje. A Plavje verso lo fine del XIX. secolo insegnavano ancora i cappelani in una scuola improvvisata in lingua d'in- segnamento slovena. I paesani construirano perfino un bellisimo edificio scolastico a proprie spese e mol- to »fecero per avere un maestro per loro», ma tuto fu invano. » Ahime! a noi Sloveni oggidi, a nostro mesto Paese, ahime!» Solo nel 1904 concessero a loro una scuola con la frazione della scuola di Scoffie. Susci- tano molto interesse i ricordi di Josip Bertok sui suoi inizi d'insegnamento nella scuola di una sola classe a Kubed. Un posto nella cronaca trovarono l'inizio ed il ter- mine deh anno scolastico, a volte (p. es. 1904/05) con le speciali oratorie, festeggiamenti e feste patriotiche e in modo particolare le presenze ed il profitto degH alunni. La presenza dei allunni non era molto nume- rosa a causa delle noncuranze dei genitori. »Per pre- parare i genitori ignoranti di essere consci di ostacola- te i propri figh nel trattenerh a casa gh insegnanti e la direzione tentarono in tutti i possibiU modi come mo- 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 nit O scritto, gli inviti presso il direttore efinanco an- che le proposte per le punizioni. Furono praticati per lopui il primi due, l'ultima proposta ebbe anche delle conseguenze negative poiché l'amministrazione co- munale invitava i genitori nei propri uffici e permise loro di poter assentare i propri figli dalla scuola. Tri- ste, ma veritiero! Im modo veramente incantevole e descritta la gita alle sorgenti di Rižana oppure quella ad Oltro a mez- zo di barca a Capodistria, e poi con la ferrovia fino a Scoffie di Sotto (Spodnje Škofije). In modo rego- lare sono registrate anche le visite in particolare del provveditore scolastico distrettuale H. Dominec, al- cune visite dei preposti dignitari ecclesiastici, visite dei medici e lo stato di salute degli alluni in generale. Nel giugno 1907 si tenne la vaccinazione contro il vai- olo. »Peccato che dal punto di vista medico gli abi- tanti del luogo si curano ben poco di cio che e vera- mente utile. La paura, e la superstizione che li blocca- no di comportarsi con sonscienza, da cio che fare? Al mondo e oggigiorno cosi. Sono registrati in modo di- ligente anche i dati sul personale d'insegnamento, ca- techisti e sul comune di Mugia (che Scoffie ne face- va parte) ed anche sul consiglio scolastico distrettua- le. Dobbiamo aggiungere anche le registrazioni de queste dal 1910—11 e 1911—12. In tutti i dicasteri scolastici superiori il personale ri- mase inalterato, solamente nella presidenza distret- tuale del consiglio scolastico che bolle qualcosa nella pentola. Per il presente posto dovrebbero ellegere dei consiglieri comunali che a loro volta dovrebbero sce- glere tra di loro qualcuno responsabile piu dell'attuale sindaco di Muggia che dedicasse piu attenzione alla scuola elementare. Come andranno a finire le cose so- lo il futuro potra risponderci. Pero non e granché che si possa attendere poiché l'uomo destinato alla pol- trona del sindaco a Muggia sara sempre in primo luo- go muggesano. Che belezza! Se il popolo sloveno del luogo non riponesse la fiducia solo nelle personalita dei partiti — che poi sono senza uno scopo preciso — che lo fanno solo per acaparrarsi gli onori potrebbero partecipare nella politica dei nostri Muggesani e dei loro vicini. Ciononstante: Il tempo per Carniolani si fara piu sereno. 1911—12: Come gia detto nel 1910—11 avrebbero dovuto tenersi le elezioni comunali durante l'anno scolastico. A vremmo potuto ottenere di piu, pero la discordia, a cui ho accennato un anno fa si era acutiz- zata durante l'anno scolastico in tal modo che nel paese apparvero in modo evidente due contrastanti partiti. Cio si e manifestato per la prima volta nel pe- riodo delle elezioni comunali e la seconda volta per le elezioni per il sindaco del paese. Ha vinto la giusta causa nazionale poiché oggi il denaro e piu influente di qualsiasi orgoglio umano, ognuno puo attendersi delle sorprese. Oggi ci dirige Pečarič Jožef e ci rap- presenta al comune Pečarič M. Pero, non e da esclu- dere che lo stato piu in la cambi in tal modo, che su tutte le due posizioni avremmo qualche Pecchiarich ovvero Michelich. Questo appena da accennare! iz Življenja komuna v bezovici DARKO OGRIN Namen prispevka je opisati vaško skupnost — ko- j mun v Bezovici, vasi v Slovenski Istri. Zapis je nare- jen po pripovedovanju Milana Cunje iz Bezovice, št. 23. Pripoved se nanaša na prvo tretjino 20. stoletja, ko je bil komun še po starem,'' to je, ko je vas svoje notranje zadeve urejala brez večjega vmešavanja ob- : lasti od zunaj. Komun po starem je v Bezovici prene- i hal delovati okoh leta 1930, ko se je v vaško življe- nje, predvsem pa v volitve župana, začela vmešavati tedanja italijanska občinska uprava v Dekanih. Geografsko gledano leži Bezovica v Bržaniji, to je pokrajini, ki se v obliki bolj ali manj strmega brega spušča izpod črnokalske strukturne stopnje — Stene v dolino Osapske reke oziroma Rižane. Po razlagi M. Kosa' je vas izšla iz prvih valov slovanske kolonizaci- ! je Istre, saj nosi ime, ki ga lahko štejemo k sloven- i skim imenom starejšega tipa. To so imena po rastlin- ; stvu, imena po položaju, morfoloških obhkah ali po ; vodi. Ime Bezovica naj bi izhajalo iz drevesne vrste bezeg. Arheološke dokaze za bivanje Slovanov v teh krajih imamo iz 9. do 10. stoletja, ko so bili v Predlo- ki, med drugimi, odkriti tudi staroslovanski grobovi.' Iz 9. stoletja je ohranjen tudi pisni vir. Gre za listino iz leta 804, znano kot »Rižanski placit«, ki je nastala na zboru ob Rižani. Tu so razčiščevali spor, ki je na- stal med frankovskimi oblastmi in obalnimi mesti za- radi naseljevanja Slovanov na zemljišča, ki so si jih lastila mesta." v pisnih virih je vas prvič omenjena sredi 13. stoletja v seznamu vasi, ki so spadale h koprskemu komunalnemu ozemlju kot Bixuiza.* v času, na katerega se nanaša pripoved, je v vasi živelo okoh 160 ljudi v 35 domačijah (leta 1900 — 164 preb., 1910 — 165 preb., 1931 — 156 preb.).* Glavni vir preživljanja je bilo kmetijstvo. Zaradi raznolično- sti vaškega ozemlja — obsega kraški svet v višinah od 330 do 430 m na severu in severovzhodu, osrednji del KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 97 je flišno pobočje, na katerem leži vas (n.v. od 75 do 250 m), ravnico ob reki Rižani (od 60 do 70 m n.v.) in strma osojna pobočja na jugu (do 270 m n.v.) — je bila pestra tudi kmetijska usmerjenost. Na kraškem svetu nad vasjo se je pasla drobnica, prisojno poboč- je je bilo zasajeno z oljčnimi nasadi, sadnim drevjem in vinogradi, v dnu doline so bile glavne vaške njivske in travniške površine, na osojnem flišnem pobočju pa je bil gozd in pašniki za govejo živino. Od neagrarnih panog sta bila zastopana še kovaštvo in mlinarstvo. Dodatni zaslužek je dajala tudi peka kruha za tržaški trg in trgovanje s kmetijskimi pridelki in zelenjavo s Trstom in kraji v Cičariji. Vaška skupnost (župa, komun) je prevzela vodilno vlogo pri naseljevanju in pri prehodu iz rodovno-ple- menske skupnosti v naselbinsko skupnost. Pod župo običajno razumemo neko naselitveno ozemlje, zao- krožen zemljepisni okoliš (dolino), ki se je praviloma razvila tudi v upravno ozemlje. K ozemeljski župi je spadal tisti svet, ki so ga v okviru nekih danih narav- nih meja člani skupnosti obdelovali ali uporabljali za pašo svoje živine. Prvotna naselbinska župa se je kas- neje delila, nastale so posamezne vasi, ki so imele ten- denco postati nove župe.' Ko so se obalna mesta for- mirala kot samostojne mestne državice, so v svoj ko- munalni sistem vključila tudi vaške župe — komune. V svoj upravni sistem so vaške komune, z določenimi spremembami, vključile Benetke in za njimi tudi Avstro-Ogrska. VAŠKA UPRAVA Glavni namen komuna' je bilo upravljanje in orga- niziranje vaškega življenja. Sodelovanje pri vaški sa- moupravi je bilo moška zadeva. Iz vsake družine je ; pri tem sodeloval družinski poglavar, le če družina ni ! imela moškega starejšega od 18 let, je smela sodelova- ; ti ženska. Otroci in mladina do 18. leta ne le, da se ni- ; so smeh udeleževati sestankov komuna, ampak niso i smeh delati niti na njegovih delovnih akcijah. Če se je ; kdo priselil v vas, je moral plačati kamnelo — pri- i stopnino h komunu. Znašala je čeber vina. Župan Župan je lahko postal človek, ki je imel v vasi ugled in je užival zaupanje vaščanov. Župana so volih po posebnem postopku. Sestal se je komun, le-ta je izmed sebe izbral pet do deset zaupnih mož, ljudi, ki * so imeli v vasi največji ugled. Iz za prst debele jeseno- ' ve palice so izaAaW škontrine, 3 do 5 cm dolge, napol razklane paličice, na katerih so bile rimske številke. Izdelah so tohko škontrinov, kolikor je bilo zaupnih mož. Škontrine so zmetali v klobuk in se dogovorih, kateri škontrin kdo dobi. Tisti, ki je izvlekel dogovor- jeni škontrin je smel predlagati župana, ostali so ga; potrdili. Župan ni imel mandata. Le vsako leto so ga na dan vaškega patrona — sv. Polone (9. februarja) — potrdili. Funkcijo je izgubil le, če je huje kršil va- ška pravila. V tem primeru je do naslednjih volitev, ki so bile vedno 9. februarja, prevzel funkcijo požupa — podžupan. Župan je bil v pravem pomenu besede poglavar va- si. Z ostalimi vaškimi organi in službami je nadzoro- ; val življenje v vasi, skrbel, da so poljska opravila po- j tekala pravočasno in po ustaljenih navadah in da v ^ vasi ni bilo večjih kršitev norm. Skrbel je za morebit- na popravila na komunskih objektih (cestah, torkh — vaški oljarni, kahh, cerkvi sv. Polone v vsai in De- Skontrini 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 vice Marije na izviru Rižane) in vodil opravila na ko- munskih zemljiščih (komunskem vinogradu, oljčnem nasadu, pašnikih. Vpliv je imel tudi na zasebno živ- ljenje vaščanov. Pripovedovalec se spominja, da žu- pan ni dovolil skupnega življenja dvema ovdovelima vaščanoma, ne da bi se poročila. Zadnji župan, ki je bil v Bezovici izbran po starem je bil Jožef Cunja-Štrban. Zanj je veljalo, da je bil spaka za govorit (dober govornik), da mu je vas po- menila vse ter da je imel velik ugled in avtoriteto v va- si. Župan je bil do leta 1929. Po tem letu so se začele italijanske oblasti vmešavati v volitve župana. Za župane so postavljale ljudi, ki so, če nič drugega, vsaj razumeli, če že ne govorili italijansko. V odsotnosti župana je upravljanje vasi prevzel podžupan. Podžu- pana so volili na isti način kot župana. Vardjani Vas je imela tudi tri vardjane — nekakšne čuvaje. Dva sta skrbela za vas, eden pa za polja — poljski vardjan. Vaška vardjana sta skrbela za varnost (tudi požarno) vasi in sta preprečevala morebitne kraje. Ponoči sta čuvala vas v dveh izmenah: eden do polno- či, drugi po polnoči. Oborožena sta bila s puško taš- no za krgat od napred, ki je bila drugače shranjena v vaški torkli. Poljski vardjan pa je nadzoroval opravi- la na polju. Skrbel je, da so bila dela opravljena pra- vočasno, da ni prihajalo do kraj pridelkov oz. da se ni povzročala kakšna druga škoda. Svoja opažanja so vardjani sporočali županu. Kdor se je prekršil čez norme in dogovore (npr. začel predčasno s trgatvijo) ah pa povzročil kakšno škodo (npr. da mu je krava ušla na sosedovo), je dobil čuzo — globo. Dokler v vasi še ni bilo pismenih ljudi, je župan rezal čuze na palico, kasneje je kršitelja zatožil svojemu »tajniku« (pismenemu človeku), ki je krši- telja zapisal v posebno knjigo. O čuzi, ki jo je moral posameznik plačati, je odločal šestčlanski odbor. Kazni so izrekali sproti, glede na povzročeno škodo. Bile so v naturalijah (vinu, olju) ali pa v denarju. Do letnega obračuna, ki ga je župan opravil 9. februarja, so morale biti čuze poravnane. Cerkvi, ki sta tudi spadali v pristojnost komuna, nista imeli posebnih vardjanov. Zanju je skrbel mež- nar. Kot plačilo je od vsake hiše dobil pol litra vina. Le, ko so v cerkev Device Marije za njen praznik 15. avgusta prinesli iz vasi kipec Matere Božje, sta ga po dva strazila, da ga ne bi kdo odnesel. Razen mežnarja je za cerkev skrbel še posebni cerkveni starešina. V njegovi pristojnosti so bili predvsem dohodki, ki sta jih prinašali obe cerkvi {vofer, limožna). KOMUNSKI PRIHODKI IN IZDATKI Cerkveni dohodki so imeli največji delež v skupnih prihodkih komuna. Zaradi njih je prihajalo v cerk- vah, ki so bile v upravljanju dveh ali več sosednjih komunov, pogostokrat do sporov. Tako je leta 1579 izbruhnil spor med Bezovico in Kubedom zaradi cerkve Device Marije ob izviru Rižane. V čem je bilo jedro spora? Omenjena cerkev je stala na meji med koprsko in tržaško škofijo, zato sta jo vzdrževala bezoviški in kubejski komun, oziroma cerkveni bratovščini iz obeh vasi. Bezovica je bila del tržaške škofije, Kubed pa koprske. Do spora je prišlo, ker se vasi nista mogU sporazumeti o pravicah nad cerkvijo, oz. o delitvi do- hodka, ki ga je cerkev prinašala. Spor se je razširil tu- di na duhovnika iz Loke oz. Kubeda, ki sta maševala v njej. Do razrešitve spora je prišlo 20. februarja 1580, ob vizitaciji veronskega škofa in kasnejšega kardinala Agostina Valierija v koprski škofiji, ki je obema duhovnikoma zagotovil enako pravico do ma- ševanja v cerkvi in določil, da se pravično razdeli tudi dohodek, ki ga cerkev prinaša.' Dohodki, ki jih je komun dobival od obeh cerkva, so bih praviloma v denarju. Ostah dohodki so bih de- loma v denarju, deloma pa v naturalijah (vinu, olju ipd.) Dohodki od čuz so bili zelo razhčni, odvisni od storjenega prekrška. Če je ušla krava v škodo, je bila globa odvisna od nastale škode. Za predčasno trgatev je čuza znašala do 10 litrov vina. Običajno so ga krši- telju vzeli, ko je stiskal tropine v komunski sti- skalnici. Vir dohodka so bile tudi odkupnine od ko- munskih akcij. Če se je posameznik ni mogel udele- žiti, je moral ah ta dan nadomestiti, ali pa plačati toli- ko, kolikor je znašala žrnada (dnevni zaslužek) enega delavca. V tridesetih letih je bila pet lir. V naturalijah je komun obračunaval stiskanje olja v vaški oljarni in prispevek za mero. Vas je imela komunski hehto, to je bil 100 litrski okovan hrastov sod, ki je služil za mero. Vsak vaščan, ki je želel prodati vino, je bil dol- žan prodajo najaviti županu. Ta je prišel k prodajal- cu s sodom in za vsako mero zahteval en liter vina za komun. Cerkveni praznik Device Marije (15. avgust) je bil za vso bližnjo in daljno okohco velik dogodek. Na ta dan so bile v istoimeni cerkvi ob izbiru Rižane maše s procesijami, prostor okoli cerkve pa je bil spreme- njen v sejmišče. Trgovci, ki so hoteli tu prodajati svo- jo robo, so morah bezoviškemu komunu plačati po- sebno pristojbino za stojnice. Nekaj denarja oz. naturalij so v vaško blagajno pri- nesle dražbe. Komun je vsako leto dal na kont robido in trnje na vaški gmajni. Za te »dobrine« so se pote- govale vaške krušarce, ženske, ki so pekle in nosile prodajat kruh v Trst. Na kont je šla tudi šparanga — divji špargelj, ki se je imenitno prodajal na tržaškem trgu. Na javni dražbi so oddali tudi plastne. Plasi- ne so bili kvalitetnejši predeli vaške gmajne, ki jih je vas posebej označila — zafenedila (omejila jih je s pobeljenimi kamni). Tu se živina ni smela pasti. Naj- boljša ponudnica je smela plasine požeti. Vaški organi so opravljali svoje delo brezplačno. V zameno so bili oproščeni delovnih akcij komuna. De- narna in druga sredstva, s katerimi je razpolagal ko- mun, so troših za vzdrževanje in obnavljanje komun- skega premoženja in za ostale izdatke, ki so bili pove- zani s komunom. Največ denarja je šlo za popravila KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 99 Cerkev Device Marije na Zvročku ob izviru Rižane obeh cerkev in za nakupe cerkvenega inventarja in opreme. Posebej so plačevah tudi čiščenje cerkev, po- navadi z oljem. Vehko stroškov je vas imela z vzdrže- vanjem torkle in nakupovanjem opreme zanjo. Nekaj denarja je šlo tudi za dnevnice. S komunskim vinom so si gasili žejo na rabutah (delovnih akcijah komuna). Običaj je bil, da so ob takih priložnostih nakupih tudi nekaj slabih rib. Komun so sklicali le za večja opravila. Za manjše stvari so najeli posamezni- ke in jim delo tudi plačah, z denarjem ali v natura- lijah. Sestanke komuna je skliceval župan. Sestanki niso bih redni. Vas se je sestajala po potrebi, obvezno pa enkrat spomladi, ko je bilo treba odpraviti posledice, ki jih je pustila zima in pred bendimo — trgatvijo. Takrat so tudi določili, kdaj se bo trgatev začela. Na dan začetka je bila najprej maša, šele po njej so lahko šli vaščani v vinograd. Še prej pa je vsaka hiša daro- vala eno brento grozdja za duhovnika. Začeti s trgat- vijo »pred uradno otvoritvijo« je bil hud prekršek. Na sestankih komuna, ki so se odvijah v hramu — prostoru v prvem nadstropju torkle, so se dogovorih za rabule. Na dan rabute so z brecanjem — pritrka- vanjem zvona na vaški cerkvi, klicah ljudi na komun. Takrat je moral vsak pustiti svoja domača opravila in oditi na zbirališče na vaškiploc. Tu je župan ali pod- župan razložil, kaj je potrebno storiti in naredil raz- pored del. Hram je služil tudi za razne prireditve. Le- ta 1890 je bilo v vasi ustanovljeno »Pevsko in bralno društvo Zvroček«. Društvo je bilo leta 1908 obnov- ljeno" in skupaj s somišljeniki iz sosednje Loke pri- pravilo dve igrici, eno v hramu, drugo pa v Loki. ROMUNSKO PREMOŽENJE Vaški komuni so upravljali s »premoženjem«, kije bilo v lasti skupnosti. Skrbeh so za poti in ceste, vod-, ne izvire in kale za napajanje živine. Glavno komuns- ko premoženje sta bili obe cerkvi, pašniki, gozd in torkla. Bezoviški komun je imel tudi svoje parcele z oljkami in vinograd. Parcele z oljkami je komun od- kupil od Podgorcev. Ker v Podgorjah oljke ne rastejo več (vas leži 500 m visoko pod Slavnikom), so imeli le-ti svoje oljke v Bezovici. Kasneje so jih zaradi od- daljenosti od vasi prodah. Komunske parcele so ob- delovali skupno in sicer tako, da so opravila, ki jih je bilo treba opraviti čez leto, razdelili med posamezni- ke. Vino iz komunske vinje je šlo za komunske potre- be, olje pa so ponavadi razdelili med hišne številke. Gmajna Živinoreja je bila zelo pomembna kmetijska pano- ga. Vaščani so redili govejo živino in drobnico. Pov- ršine, ki so bile namenjene paši ene in druge vrste živine, so bile ločene. Drobnica se je smela pasti na »Plaši in Gorenjem krasu« (pašniki severovzhodno od vasi na kraški planoti), drugod je imela zafenedje- no — ograjeno. Vas je imela posebej zafenedjeno tu- di površine s sladko travo, ki so bile namenjene za pa- šo mladih jagnjeti. Na pašnikih so imeh urejene tudi posebne tlakovane prostore za molžo — mozarje. Paša goveje živine je imela svoja pravila. Pašniki zanjo so bili na strmejših in manj rodovitnih predelih južno od vasi. S pašo je vas pričela okoli prvega mar- ca. Do približno prvega maja so pash na površinah »levo od Potoka«, drugod je bilo zafenedjeno. Po prvem maju so odprli »Brdo«. Po prvem juniju pa se je smelo pasti na vseh površinah, ki so bile namenjene paši. Vaško živino sta pasla dva ali trije pastirji iz va- si. Pomagali so jimpogoniči. Vsaka hiša, ki je imela živino na paši, je morala, ko je prišla vrsta nanjo, da- ti pogoniča. Pogoniči so se menjavali glede na število glav živine, ki jih je imela družina na paši. Pravilnost poteka paše je nadzoroval vardjan, ki je moral o tem , 100 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 vsak večer poročati županu, ne glede na to, ali se je zgodila kaka nepravilnost ali ne. Gozd Gozd je vaščanom pomenil vir kurjave in stelje, hrastov želod pa so pobirali za prehrano prašičev. Po sv. Štefanu (26. december) se je sestal komun, kjer so se dogovorih, kam bodo šh sekat in kdaj. Priprava drv je potekala tako, da so skupno sekali in nabirah suho vejevje in les sproti delili na parte — kupe. Na- redih so tohko partov, kohkor je bilo v vasi hišnih številk. Kateri hiši bo pripadel določen part so določi- h s škorttriranjem — žrebanjem kupov s pomočjo škontrinov. Da bi škontriranje potekalo pošteno, je tisti, ki je škontrine izdelal, vlekel zadnji. Še pred za- četkom škontriranja pa je župan škontrine seštel in se prepričal, če jih je res tohko, kolikor je hišnih številk v vasi. Do prvega marca so skupno pripravo drv več- krat ponovili, po tem datumu sekanje ni bilo več do- voljeno. Nabiranje želoda je potekalo v prvi polovici de- cembra. Nabran želod so znašah na kup in ga na kon- cu akcije razdelili med hiše. Če je od ene hiše sodelo- valo pri nabiranju več ljudi, je ta hiša tudi dobila več. Mera za želod je bil brentač (25-litrska lesena posoda, podobna brenti)." Na komun (skupno) so grabih tu- di listje. Čas začetka tega opravila je bil odvisen od jeseni in drevesne vrste, pod katero so grabili. Naj- prej so grabili topolovo listje ob potoku pod vasjo, okrog Martina (11. novembra) so začeli nabirati hra- stovo listje. Nabrano listje so med hiše razdelih na koše. Listje, ki se je nabralo na pokopahšču, je bilo mežnarjevo. Na komun so vaščani zasadili tudi borov gozd vzhodno od vasi. Avstrijske oblasti so namreč konec prejšnjega stoletja izdale nalog, da mora vsaka vas zasaditi s to drevesno vrsto zapuščene in erodira- ne terene. i Torkla Oljčni nasadi, ki jih ima Bezovica in sosednje vasi, so na skrajni klimatski meji uspevanja te kulture. Kljub riziku, ki ga taka lega prinaša, velika je nevar- j nost pozeb, pa je bilo olj arsivo zelo razvita in po- membna gospodarska panoga vasi. Za lastne potrebe in delno tudi za potrebe sosed- njih vasi je vas imela torklo. Upravitelj torkle je bil župan, on je imel tudi njene ključe. Olje so stiskah za to opravilo posebej priučeni ljudje — torklarji. Delo j je potekalo v izmenah, dan in noč, tri do štiri mesece na leto. S stiskanjem so začeli po Sv. Katarini (25. no- vember), po tem datumu se je namreč smelo začeti z i obiranjem oliv. V vsaki izmeni je delalo po šest tor- : klarjev. Dva sta mlela olive, dva sta polnila športe — posebne, iz močne žakljevine spletene vreče, v katere so dali zmlete olive, jih zložili pod stisk in prelivah z ' vrelo vodo ter stiskali. Pomagala sta še dva vodarja, ] ki sta prinašala in kuhala vodo. Tu je bil še človek, ki i je vodil prevzem oUv in izdajo olja. Bezoviški komunski kamen za olje Plačilo za opravljeno delo je bilo odvisno od kohči- ne oliv, ki jih je posameznik pripeljal v predelavo. Račun je lahko poravnal z denarjem ali pa z oljem. Plačilo z oljem je bilo bolj v navadi. Tako dobljeno olje so shranjevali v poseben komunski kamen za olje. Ko se je ta napolnil, je župan sklical komun in razdelil olje med hišne številke. V bezoviški torkli so zadnjič stiskah olje leta 1932, ko je pozeba zelo priza- dela oljčne nasade, ki so si komaj dobro opomogli od hude pozebe leta 1929. Torklo so vaščani porušili ob širitvi ceste skozi vas leta 1967. 1 OPOMBE * Za primerjavo bi avtorju lahko služila razprav S. Vilfana, Komun v Črnotičah, Traditiones 1 (1972). — L Besede, pi- sane ležeče, so povzete po pripovedovalcu. — 2. Milko Kos, O starejši slovanski kolonizaciji v Istri, Razprave SAZU, Ljubljana 1950, str. 61. —3. Elica Boltin-Tome, Izsledki ob zaključku raziskovanj nekropole v Predloki, Slovensko morje in zaledje št. 4—5, Koper 1981, str. 89. — 4. Milko Kos, Srednjeveška zgodovina Slovencev, Ljubljana 1985, str. 323. —5. P.V. Vesel, Nekatere ugotovitve o Slovencih v Koprskih statutih. Istrski zgodovinski zbornik št. 1, Koper 1953, str. 19. —6. Krajevni leksikon Slovenije, 1. knjiga (Zahodni del Slovenije), Ljubljana 1968, str. 122. —7. Ser- gij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zlo- ma stare Jugoslavije, Ljubljana 1%1, str. 53—54. — 8. Be- seda »komun« se v Bezovici uporablja v več zvezah (vedno je moškega spola): a) »komun« kot vaška skupnost (Bezovi- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 101 ški komun), b) »komun« kot delovna akcija cele vasi, tudi »rabuta« (jutri gremo na komun), c) »komun« kot sestanek vaške skupnosti (župan je sklical komun), d) »komunsko« kot, kar je last komuna (sekat je šel na komunsko). — 9. Naldini, Corografia ecclesiastica di Capo D'Istria, Venezia 1700, str. 371. — 10. L. Sancin-Reharjeva, Seznam organi- zacij. Tržaška pokrajina. Prosvetni zbornik 1868—1968, Trst 1970, str. 278; Janez Kramar, Marezige — trdnjava slo- venstva v Istri 1861—1930), Koper 1985, str. 105. — 11. Prostorninske mere, ki so jih uporabljali v Bezovici so bile: brenta (50 litrov), brentač (25 litrov), golica (3—4 litre), mižereta (2—3 decilitre). SOMMARIO DALLA VITA DEL COMUNE A BEZOVICA Darko Ogrin L'autogoverno rurale di un paese — »comun« — alla maniera antica, che fu denominata dal narratore, era esistito a Bezovica fino al 1930. Il suo scopo prin- cipale fu l'amministrazione e l'organizzazione della vita nel paese. Svolgere l'attivita nel comune fu un af- fare prettamente maschile e solo nel caso in cui una famiglia non avesse un maschio maggiore dei 18 anni, poteva partecipare anche una donna. Il capo della comunita rurale del paese fu il sinda- co, aiutato dal vicesindaco. Tutti e due venivano elet- ti in base and uno speciale procedimento con l'aiuto degli scontrini. Il paese aveva anche 3 guardiani — custodi. I due guardiani del paese avevano il compito di garantire l'incolumita di tutti, mentre il guardiano campestre controllava i lavori eseguiti sul campo. Le eventuah osservazioni i guardiani comunicavano di- rettamente al sindaco, che insieme ad una speciale commissione penalizzava gh eventuah violatori. Le penalita — denominate »cuze« dovevano essere paga- te non oltre la festa del patrono del paese santa Apol- lonia (9 febbraio). Era il giorno in cui il sindaco face- va il bilancio del lavoro annuale, la comunita rurale del paese eleggeva invece un nuovo sindaco oppure confermava quello gia esistente. I violatori saldavano le penalita in moneta oppure nel valore dei prodotti del suolo. La parte piu cospicua delle entrate del comune er- ano considerate quelle provenienti da ambedue le chiese, amministrate dalla comunita rurale del paese. Erano la chiesa di sant'Apollonia nel paese e la chiesa di santa Maria Vergine, situata alla sorgente di Riza- na. L'accumulo ulteriore rappresentano anche i ris- catti delle azioni comunah, le multe, i contributi per la misurazione, gh interessi e le quote ricavate ah'asta. Le spese piu alte erano legate alla manutenzione di tutte le due chiese e dell'oleificio — (torchio) del pae- se. Il vino che la comunita aveva a disposizione, veni- va usufruito durante le opere di comune interesse, mentre con l'olio d'oliva pagavano i lavori che il sin- golo paesano eseguiva per la comunita. Le riunioni dela comunita rurale del paese si tene- vano nella cantina — nello spazio al I-o piano dell' oleificio (torchio). Queste venivano convocate dal sindaco nel caso di urgente bisogno, erano pero ob- bligatorie prima dell'inizio dei principah lavori cam- pestri. Questa cantina era destinata anche per le ma- nifestazioni culturali. Le proprieta che il comune amministrava erano ambedue le chiese, il torchio per la produzione deh' olio, il pascolo comunale e la foresta, i sentieri comu- nali, le sorgenti d'acqua e abbeveratoi. La comunita del paese possedeva anche il vigneto ed l'oliveto. I pascoh per il bestiame grosso e quello minuto er- ano separati e si svolgevano in base alle regole stabili- te in precedenza. Nella comunita del paese preparavano in comune le legna per l'inverno, raccoglievano le ghiande e ra- strellavano il fieno. La raccolta veniva poi distribuita di casa in casa. La spremitura delle olive nel torchio fu eseguita dal personale esperto, denominati »torchiari«. Il paga- mento per il lavoro svolto dipendeva dalla quantita delle olive consegnate per la lavorazione. General- mente il lavoro era pagabile con l'olio che veniva ri- preso in uno speciale recipiente di pietra — una pietra comunale per l'olio (otre). 102 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 SOCERB ZVONA ClGLlC Kot uvod V etnološko spoznavanje Socerba nekaj i podatkov o prebivalcih: Iz katastrske mape izpred sto > let, natančneje iz leta 1880, je razvidno, da je bilo ta-v krat v vasi 25 gospodinjstev. Statistični podatki o po-1 pisu prebivalstva iz istega leta povedo, da je živelo vi Socerbu 161 ljudi. Število prebivalstva seje manjšalo) v naslednjem zaporedju: leta 1910 je bilo 128 prebi-j valcev, leta 1954, torej po dokončni ureditvi meje je ] bilo 52 prebivalcev, leta 1966 le še 37 ljudi, danes pai živi v vasi samo še 6 družin v 6 gospodinjstvih. Vseh i prebivalcev je 15; 6 žensk, 8 moških in 1 otrok. < Še v 50. letih je prevladovalo kmečko prebivalstvo. ' V naslednjem desetletju je nova meja povzročila množično odseljevanje v Trst, industrijski razvoj Ko- pra pa je vasi odtegoval delovno silo. Dnevna migra- cija je močno spremenila strukturo prebivalstva, saj je večina družin postala del tako imenovanega vaške- ga proletariata. V vseh primerih je bila zaposlenost nujna za spodobno življenje. Danes je zaposlen le en vaščan, drugi so kmetje (v enem gospodinjstvu se do- datno ukvarjajo z ovčerejo) ali upokojenci. Edini otrok je star dve leti. Vaščani se zaradi starosti ah prezaposlenosti neradi vključujejo v aktivnosti zunaj družinskega kroga, prav tako se otepajo tudi družbe- nih obveznosti. Preostahh šest družinskih skupnosti se je osamosvojilo in težijo k individualnosti. Vaške skupnosti ni več. V širokem polkrogu pod skalo, nad katero domini- ra grad s pomembno strateško lego, se je razvilo gru- často naselje s starim ljudskim imenom Strmec. To ime, ki se ga starejši Socerbljani samo še spominjajo, je narekovala lega, saj znaša višinska razlika med vas- jo in dohno 300 m. »Naselje je pomembno predvsem kot spremni mo- tiv ob spomeniško pomembni grajski razvalini, saj tvori nekakšno ogrhco v vznožju pečine. Tu je na oblikovni način izredno jasno izražena misel o družbeni hierarhiji v srednjem veku — kontrast med mogočnim gradom na dominantnem položaju in skromnimi domačijami ob vznožju.«^ V nasprotju z mnogimi istrskimi vasmi je Socerb razmeroma ohlapna vas. Sestavlja jo niz domačij, ki so po svoji obhkovanosti bližje kraškemu ambientu. Pri oblikovanju domačij je imel največjo vlogo raz- položljivi material — kamen, poleg tega pa še tradici- ja, gospodarska moč in kulturna razvojna stopnja. Vsekakor so imeh pri gradnji bistveno vlogo podneb- ni vplivi in obhka tal; strmo pobočje pod utrdbo je bilo treba kar najbolje izkoristiti. Domačije so sestavljene iz več poslopij in vse zida- ne v nadstropnjih. Z nadstropno zidavo so prihraniU dragoceno zemljo in obenem pokrili več prostorov z eno streho. Čeprav ima Socerb urbani videz, je bila vsaka domačija enota zase, središče je bilo zaprto dvorišče — korta. Tu so prebivalci, zavarovani pred ostro burjo, skoraj vse leto opravljah večino del. Lat- nik ob južni hišni steni je poleti dajal prijetno senco. Primer zaprtega dvora je Vončonova domačija, da- nes žal v ruševinah: »Skozi porton... pridemo v kor- to in vidimo na desni podolžno pročelje hiše, na levi gospodarsko poslopje s stalo v pritličju in vódrom v nadstropju. Celota predstavlja vzporedno razporedi- tev doma. Hišno pročelje gleda proti jugu, zid s por- tonom, ki povezuje obe stavbi, proti vzhodu. Obcest- na, to je vzhodna stran, v katero se zaganjata burja in podsončnik, nima oken; v hišo te vabi le lepo arhitek- tonsko oblikovani porton s plastiko na prekladi. Živ- ljenje se giblje za tem iz škrh zloženim zidom, med 5/- šo in stalo, in gleda proti zahodu, proti morju, kjer ni nobene ograje, od koder pripihlja ljubeznivi mornik kot dobrodošel gost.«' Hiše in gospodarska poslopja uvrščamo v tako imenovani sredozemski tip stavbe. Osnovni gradbeni material je bil siv flišni kamen, z domačim imenom sovdan, ki so ga zidarji obhkovah v pravilne kvadre. Stene, zunaj neometane, so kazale svojo strukturo in s tem tudi stari način zidave. Strehe so bile položne in sprva slamnate, kasneje pa so jih prekrivali s skrilom, kamnitimi ploščami različnih velikosti, ki so se s svo- Vas Socerb pozimi 1986. pogled z gradu (foto D. Podgornik) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 103! jo težo uspešno upirale burji. Danes so strehe prekrite z žlebasto opeko, imenovano korci ah kope. Skupna karakteristika stanovanjskih objektov je namestitev kuhinje v sredini objektov v pritličju, tako da je vhod v hišo pravzaprav tudi vhod v kuhinjo. Kuhinja je sploh najpomembnejši prostor v hiši, saj v njej pote- ka v glavnem vse družinsko in družabno življenje. Središče kuhinje je bilo odprto ognjišče, ki ga zdaj skoraj nikjer ne najdemo več. V Socerbu lahko še spremljamo razvoj ognjišča vse od njegovih prvih oblik naprej. Prva, najpreprostejša ognjišča so bila za ped dvignjena od tal in postavljena na sredino ku- hinje. Za odvajanje dima je bila v stropu odprtina z nadstreškom. Pozneje so ognjišča prestavih ob ku- hinjsko steno in nad njimi postavih napo, v kateri se je zbiral dim in nato odhajal v dimnik. Ponekod so za taka ognjišča zunanji zid celo izpahnili in tako napra- vih zanje posebne niše. Nad njimi so po zgledu bliž- njih mest začeli zidati široke dimnike. Tak tip hiše je dobil ime kaminska hiša. Hrano so kuhah v kotličku, ki je visel nad ognjem na verigi z beneškim imenom kadena ali kadenja. Go- reča polena so naslanjali na ognjiščno železo — za- glavnik. Tu so bili še železni trinožniki — trplje, pod- stavki za odlaganje posode in gradele različnih oblik. Crpnjo, to je konkavni pokrov za peko kruha, so imeli prav v vsaki hiši. GUnasto črpnjo praslovanske- ga izvora je kasneje nadomestila železna. Uporabljali so jo kot pokrov, na katerega so nagrebli žerjavico, pod njim pa se je pekel kruh. K obveznemu kuhinj- skemu inventarju so sodih še glinasti lonci, lesene sklede in ročne stope. Uporabljali so še kamnite po- sode za shranjevanje olja, vode in masti pa tudi kam- nite ročne žrmlje in možnarje. Nepogrešljiv kos ku- hinjske opreme je bila kodinja — mentrga, miza za mesenje kruha. V vsaki kuhinji je bila tudi lesena skrinja — kasela za hranjenje moke in suhih živil. Grobo tesane in s preprostim geometričnim ornamen- tom okrašene skrinje so po vsej Istri prodajah in za- menjavah Ciči. Zaradi milega podnebja niso poznaU peči, da bi se ob njej greli. Pozimi so posedali okrog ognjišča na preprostih klopeh in trinožnih stolčkih, ki so jih izdelovali sami. Poleg odprtega ognjišča, na ka- terem so kuhali vsakdanjo hrano, so bile v uporabi majhne zidane peči, ki so jih postavljah kar na dvori- šču pred hišo. V krušnih pečeh, kot so jih imenovali, so domačinke — krušarice pekle kruh in ga prodajale v mesta, največ v Trst. Če se danes ozremo na Socerb, vidimo, da urbani- stičnih sprememb ni bilo. Vas je bila med drugo voj- no sicer delno požgana, vendar je od obnovljenih hiš naseljena samo ena. Šest hiš je zapuščenih, šest jih je v ruševinah, tri so lastniki preuredili v počitniške hiše, ena pa je nova, zgrajena na starih temeljih. Druge do- mačije so popravljali in spreminjali namembnost pro- storov. Spremenil se je tudi hišni inventar. Odprta ognjišča so nadomestili štedilniki različnih vrst in oblik. Stenske odprtine, sklednike, police in skrinje so zamenjale kuhinjske omare. Gospodarski stroji, ki so jih začeli v vasi uporabljati razmeroma pozno (v 70. letih), so ljudem prihranili mnogo težaškega dela in skupaj z omenjenimi novostmi pripomogli, da so se vaščani prilagodili sodobnemu načinu življenja. Od 15. do 18. stoletja je bil Socerb skupaj z gradom sedež deželnosodnega gospostva, ki je narekovalo življenje ob meji in nadzorovalo dokaj bogato kmeč- ko in drugo trgovino. To gospostvo je na zahodu me- jilo na ozemlje mesta Trst, na jugovzhodu pa segalo mimo Slavnika na področje Čičarije v hrvaški Istri. »Gospodarsko težišče teh krajev že vsaj od 16. sto- letja dalje ni na ornem poljedeljstvu, kar pa ne pome- ni, da zanj sploh ni interesa. Delno pod pritiskom zemljiškim gospodov, delno tudi po lastni iniciativi kmetov se urbanizacija zemlje nadaljuje tudi v novem veku (v zvezi s tem je dinamična kolonizacijska podo- ba)... Značilno je na drugi strani, da se dodatne inve- sticije v že obstoječo zemljo z intenzifikacijo načina obdelovanja pojavljajo ponekod sicer v obhki vino- gradništva (... Socerb uvede vinogradništvo šele na prehodu iz 16. v 17. stoletje), nekaj manj v obliki vrtnarstva. Najmočnejšo intenzifikacijo je opaziti na področju mlekarstva... Kmet ima po eni strani opravka z zemljo, ki je po sestavi rodovitna in malo zahteva, po drugi strani pa z zemljo, ki jo je spočetka urbaniziral z namenom, da mu bo po potrebi prišla prav tudi kot travnik. V obeh primerih pa mu je orna zemlja — z gledišča celote — le eden izmed virov pre- življanja, pogosto nikakor ne najodločilnejši.«' Po letu 1945 so v koprski pokrajini izvedli družbe- nogospodarske spremembe. Z agrarno reformo in komasacijo so na veleposestniški zemlji odpravili ko- lonske odnose, ki so se najbolj razširih po priključitvi področja Italiji, torej v času med obema vojnama. Vse do izvedbe agrarne reforme, ki je bila za Socerb- Ijane nov vzrok za izseljevanje v Trst, je bila živinore- ja najmočnejša gospodarska dejavnost. V zgodovin- skem razdobju od 16. stoletja dalje (po znanih podat- kih) sta vaščanom prinašali največ zaslužka izmenič- no govedoreja in ovčereja. Organizirane skupinske paše se možje v Socerbu še dobro spominjajo, saj so kot otroci hodili na pašo. Največ živne so imeli v času med vojnama (okoh sto glav). Iz tega obdobja so tudi naslednji podatki: Vsa vas je najela črednika, ki je vsak dan odgnal živino na skupno vaško, komunsko zemljo. Živino je zbiral v zgodnjih jutranjih urah na treh krajih vasi. Znamenje za odhod na pašo je dajal s kravjim ro- gom, pozneje s trobento. Pasti je začel na dan sv. Ju- rija (24. aprila) in končal na dan sv. Andreja (30. no- vembra). V zimskem času je ostala živina v hlevih. Za delo je črednik dobil plačilo v denarju in naravi; vsak lastnik živine ga je vzel na hrano za tohko dni, koli- kor živine je imel. Črednik je imel tudi pomočnika — pogoniča, otroka iz hiše, kjer se je hranil. Vsak go- spodar je skrbel sam za molžo svojih krav. Prodaja mleka in mlečnih izdelkov je bila žensko opravilo. Vsak dan so na oslih pripeljale v Trst tudi po 100 li- trov mleka in ga prodajale po hišah. S skupno pašo so prenehah leta 1955, ko se je število glav živine mo- 104 i kronika Časopis za slovensko, krajevno zgodovino 37 1989 čno zmanjšalo. Vzroki so bili predvsem v upadanju prebivalstva pa tudi v spremembi meje in zahtevah, ki so jih prinesli novi ukrepi. Ovčereja je bila zaradi ugodnega podnebja po- membna gospodarska panoga. Kmetom je prodaja jagnjet, sira in volne prinašala dodatni zaslužek. Ker kraški svet ni premogel dovolj paše za ovce, ki so jih redili, so morali pastirji svoje črede — čope gnati tudi na oddaljeno zimsko in letno pašo. O pašniškem si- stemu v socerbskem gospostvu imamo podatke v sta- rih listinah in urbarjih. »Na zimsko pašo so šle ovce v času od sv. Mihaela (29. november) do božiča (25. december). Tu so osta- le do sv. Jurija (24. april). Ovce so se pasle vso zimo na prostem, le ob slabem vremenu so jih zgnali pastirji v staje, imenovane stacije, ki so imele le streho, do- stop do ovac pa so zapirali z grmičevjem. Ovce so gnali in varovali domači pastirji. Mnogi, zlasti mlajši, so se tako odtegovali vojaški službi. Pašnike so jemali v zakup za popas, za kar so plačeval pašni denar, ki je v drugi polovici 18. stoletja znašal 11 kr od glave. Po sv. Juriju pa so prignali na letno pašo ovce iz beneške Istre, Čičarije, Brkinov in s Krasa na planine Nanosa, med cerkniškimi Javorniki in Snežnikom ter na Učko. To pašo istrskih, brkinskih in kraških ovac so imenovali herwadigo vulgo stan ali tudi herbadia, erbadia. Ovce so se pasle s planine na planino, dokler niso popasle za popas v zakup vzetih pašnikov. Na pašnikih so ostale vse poletje do septembra na pro- stem brez staj. Za pašo so dajali posebno dajatev, imenovano pašni denar (Weidgeld), herbadijo (Her- badierecht, Herwadierecht), ki se je odrajtovala v de- narju in naturi (siru, koštrunih in sirotki) v času paše. Iz Istre so prignali ovce ... v gospostvu Socerb na planine pri vaseh Vodice, Jelovica, Novaki in Pod- gorje. Seveda se je v raznih obdobjih ta sUka močno spreminjala; odvisna je bila od števila ovac, bolezni, ki so razsajale, in zaviranja beneških oblasti, ki niso vedno dovoljevale prehoda ovac preko meje. Poti, po katerih so gnali ovce na zimsko in letno pašo, so bile stalne. Graščine, po katerih svetu so gnali ovce na pa- šo, so imele pravico jih pomolsti in si pridržati njiho- vo mleko. To so imenovali mužana. Včasih so dajale graščine molznino tudi v zakup. Prizadevanja avstrijske absolutistične države ... za napredek kmetijstva so dovedle tudi do poskusov po- speševati in izboljšati ovčerejo na območju postojn- skega okrožnega urada. Te periodične selitve ... so bile bistvena ovira pri poskusih za uvedbo plemenite ovce ... Zato je skušala oblst odpraviti zimsko pašo ... Število ovac, ki bi šle na zimsko pašo v primorje, naj bi se skrčilo tudi s povišanjem carine (3 kr) ob prestopu meje ... Dovoljenje za pašo v primorju naj bi izdajala zemljiška gospostva, potrjeval bi jih okrožni urad. Na podlagi omenjenih rezultatov prei- skave je predlagalo deželno glavarstvo dvorni pisarni, naj ukine preuranjeno prepoved zimske paše v bene- ški Istri; to se je zgodilo 22. aprila 1774. Zato se je obdržala stara oblika paše v istrskem primorju do 19. stoletja.«* Socerb pozimi, pogled na grad (foto d. Podgornik) V začetku 20. stoletja se je ovčarstvo v Socerbu vse j bolj krčilo, dokler ob uveljavitvi govedoreje ni pov- : sem zamrlo. Ponovno so se z ovčarstvom začeli ukvarjati leta 1979, ko so se v enem gospodinjstvu odločih za na- kup 50 ovac istranske pasme. Postali so kooperanti sežanske zadruge, tako da si obe strani prizadevata za ' čim boljšo vzrejo. Do danes se je čreda povečala še za ¦ sto ovac, seveda pa je zdaj pašni sistem bistveno dru- gačen kot nekdaj. Ovce vodijo na dnevno pašo v oko- lico vasi, še na staro, tako imenovano komunsko ¦ zemljo. Gospodarjem je, odkar se jim je čreda tako-: povečala, ovčereja glavni vir dohodka. 'i Po podatkih iz preteklega stoletja je razvidno, dai je bila neobdelana zemlja v socerbskem okolišu v« skupni lasti. Imenovah so jo komunska zemlja, ime i za institucijo, sosesko, v kateri so skrbeli za vaške, to- ; rej skupne gospodarske koristi, pa je bilo komun ali< komunela. Člani soseske so izmed sebe volili župana in podžupana in na komunskih posvetih, konselih (iz( italijanskega jezika consenso — privolitev, soglasje), '• odločah o skupnih zadevah: izkoriščanju pašnikov ini gozdov, pravicah do uporabe poti in napajališč, f vzdrževanje cest, ljudeh, ki so jim zaupah posebne i dolžnosti itd. Posvete je skliceval navadno župan ah » tudi katerikoli gospodar, ki je imel kak tehten vzrok, t V ožjem smislu je bila soseska skupnost moških go-i spodarjev, sosedov, ki so imeh več ah manj zemlje ini KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 105 Prizor iz grajske okolice S tem tudi večje ali manjše pravice v vaški skupnosti. V širšem smislu pa je soseska pomenila zemljo, ki so jo lahko izkoriščali vsi vaščani in imeli pri tem dolo- čene dolžnosti in pravice. Pravico do uporabe komunske zemlje so imenovaU jus (iz latinščine — ius — pravica, pravo), uporabni- ke p&jusarji. Jus je bil vpisan v zemljiški knjigi in se je lahko dokupil (tudi za določen čas) ali izgubil. De- doval ga je lahko le prvorojenec, v izjemnih primerih zet, medtem ko so ga morali drugi sinovi plačati. Lastniki jusa kot polnopravni člani soseske so bih lahko samo avtohtoni prebivalci vasi, medtem ko pri- seljenci niso imeli te pravice, prav tako jusa niso mo- gU ne kupiti ne podedovati. Člani soseske so vsako leto izvolili na županov predlog vodjo jusarjev; njegova naloga je bila voditi delo pri skupnih opravilih — roboti, zbiranju stelje, sečnji drv, skupni paši, košnji... Ta dela so potekala čez vse leto, pač po potrebi. Ob dnevih, ko so se do- menili za skupno delo, je vaščane zjutraj sklical vard- jan z brecanjem, posebnim načinom zvonenja. Nas- lednji zgled ponazarja sistem jusarskega dela pri seč- nji drv: Na določeni dan so se delavci z orodjem zbra- li pred komunsko hišo. Vsi lastniki jusa so morali poslati po enega delavca, sicer je gospodar za tisto le- to izgubil pravico sečnje. Vodja jusarjev je zbranim razložil, kako bo delo potekalo, in jih razdelil po po- sameznih skupinah. Določil je tudi mesto, kjer so zla- gali drva v enake kupe; zložiti so jih morali toliko, kolikor je bilo jusarjev. Po končanem delu, ki je tra- jalo tudi po več dni, so kupe oštevilčili in z žrebom določili, komu pripada kak kup drv. Kdaj so drva spravili na svoje domove in kako, jih prodajali ali za- menjali, pa je bila stvar vsakega posameznika. O pridobitvi članstva v sosesko nimamo zanesljivih virov, zato zaradi lažjega razumevanja in primerjave navajamo podatke iz Hrastovelj: »Članstvo v komun je podedoval le prvorojeni sin prejšnjega gospodarja, drugi potomci in priseljenci pa so morali za sprejem v komun plačati stopnino. Stopnina je bila točno pred- pisana in je obsegala 40 numerjev (okrog 50 litrov vi- na) inplanir kruha... Stopnina se je popila in pojedla ob sprejetju novega člana. Ta običaj se je ohranil ne- kako do leta 1930...«' Sosesko je vodil poseben odbor, katerega najvišji organ je bil župan. Njegov namestnik podžupan ali podžup pri odločanju ni imel posebnih pravic in je največkrat izvrševal le županova naročila. Funkciji župana in podžupana sta bili častni in neplačani. Iz- voljena sta bila na tajnih volitvah v komunski hiši za dobo treh let. Župan je bil v vasi spoštovan in ugle- den mož, zato so vaščani največkrat poslušno izpol- njevali dodeljene naloge. Na komunskih posvetih je po demokratični razpravi dokončno odločil o obrav- navani zadevi. Če svojega dela ni vestno opravljal, so ga lahko člani komuna na posvetu z večino glasov od- stavili, še preden mu je potekel mandat. Med odbornike sta spadala tudi poljski čuvaj — vardjan (iz italijanskega jezika — guardiano — ču- vaj) in vaški črednik, ter ju niso volili; včasih so ju na- jeh, običajno pa so se moški pri tem delu vsako leto menjavali po vrstnem redu hišnih številk. O delu črednika smo že govorili; vardjan pa je, kot že ime pove, varoval polja, pašnike, gozdove ... Največ dela je imel v jesenskem času, ko so dozoreh pridelki, in v času pred košnjo, ko je pazil, da na travnike ne bi za- šla živina. Namerni kršitelji so bili kaznovani, denar pa je šel v skupno komunsko blagajno. Posebna funkcija, in sicer sta može zanjo imenova- la župan in odbor, je bila nočna straža — ronda (iz italijanskega jezika — ronda — obhod, obhodna straža). Rondala sta navadno dva moža, oborožena z neke vrste sulico — lančo (iz italijanskega jezika — lancia — sulica, kopje), in sicer od mraka do svita. 106! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 To obveznost, v kateri so se vrstili možje po hišnem vrstnem redu, so posebno okrepili v zimskem času, ko je bila nevarnost požarov (v preteklosti predvsem zaradi slamnatih streh) največja. »Ena najpomembnejših oblik družbenega življenja na vasi so bile in so precej manj še danes generacijske zveze mladih ljudi od pubertete do poroke. V take zveze so povezani fantje in dekleta. Fantovske zveze so na življenje širše skupnosti vselej močneje vplivale. Vstop vanje je bil povezan s postopkom, v katerem so morali mlajši dokazati, da so dovolj zreli za fantov- sko življenje. Poleg teh zvez, o katerih vemo več zara- di njihove vloge pri ohranjanju šeg (petje na vasi, va- sovanje, prirejanje plesov, šranganje itd.), se v zad- njem času etnološko zanimanje obrača k vsem nefor- malnim in formalnim skupnostim, ki dajejo pečat na- činu življenja pripadnikov družbenih skupin. Pri tem je zanimivo zlasti vprašanje spreminjanja in prilaga- janja oblik družbenega življenja v razhčnih kulturnih okoljih.«* Člani fantovske družbe so bili organizatorji sagre, ki je bila pomemben dogodek v življenju vaščanov. Prirejah so jo v počastitev sv. Socerba (24. maj), pa- trona vasi. Po legendi je živel v kraški jami tik ob So- cerbu. Skupina kapnikov, ki je na levi strani prostor- ne jame obhkovala nekakšno naravno prižnico, je da- jala jami še večji mističen pomen. Jama je postala ena izmed romarskih postaj, in tako privabljala v vas šte- vilne goste. Prav zaradi mnogih obiskovalcev sta bili v vasi dve gostilni, ob sagri pa so kramarji iz Prebene- ga. Doline, Mačkovelj, Trsta in drugod, postavih nad vasjo še stojnice in ljudem ponujali razhčne slaščice, osvežilne pijače in igrače. Tako kot drugod je tudi med Socerbljani in prebi- valci drugih vasi nemalokrat prihajalo do večjih ali manjših sporov, bodisi zaradi nevoščljivosti, zbad- ljivk ali kakšnih resnejših nesoglasij. Ravno sagre in drugi prazniki, ko so se v vasi zbrali tudi okoličani, so bili zato primerne priložnosti za poravnavanje raču- nov med domačimi fanti in sosedi. Navadno so se ob takih pretepih Socerbljanom pridružili Kastelčani, saj so se z njimi dobro razumeh, in tako okrepih njihovo maloštevilno moštvo. Sploh so skoraj v vsaki vasi poznali kakšno šalo ali zbadljivko na račun sosedov. O Socerbu in Tinjanu so, na primer, pravili, da si sto- jha tako visoko nasproti, da si lahko sosedje s hriba na hrib posojajo kladivo. Dolinčani in Prebenežani so Socerbljane radi draži- li z zbadljivko na račun njihovega vodnjaka. Vodn- jak je bil narejen na škripec — perankolo: na eni stra- ni je bilo vedro za zajemanje vode, na drugi strani pa za protiutež kos lesa, ki so mu rekhpesek in je bil naj- več v vodi. (Takratni župan se je pisal Mrak, zato so Socerbljane imenovah mrači.) Zbadljivka je znana v več variantah: V Socerbu so štenjači naredili so jih mrači. Vsak Socerbljan jih nuca en poldan. Ali pa: Presvetli Socerbljani so sterno zaštenjali, so peska notri dali, da voda bolj gonja. Ta voda ni za pet, k' je pesek moču ret. Ali pa: Mrak bužji, brinje gori, dolinska robidca frii. Seveda jim Socerbljani niso ostah dolžni. Dolincem so namenili naslednjo pesem: D'lincani pinčani, rešeta tolčejo, hudiča uboučejo. Ah pa: D'linska os le ta niso za kmeta. D'Un, D'Un, D'Un, kokoš in petelin. Za Prebenežane pa so zložili tole: Prebenježani kontrjetani po hribi ceketajo, hribec se udere, vrana jih pobere. Seveda bi se dalo o življenju v Socerbu in vaških navadah povedati še marsikaj; vendar pa smo se v tem sestavku omejili samo na pregled najpomemb- nejših ali najzanimivejših prvin gospodarskega in družbenega življenja v vasi, ter sosedskih odnosov. V fevdalnih časih so bih vaščani povsem odvisni od grajske gosposke. Spomin na te čase živi še danes, saj se je zaradi podložništva, tlake in dajatev sovraštvo do gradu in njegovih prevbivalcev prenašalo iz roda v rod. Se danes starejši vaščani pripovedujejo, da so morale socerbske žene in dekleta, ko so zidah grad in utrdbo, na glavah nositi kamenje iz doline; da so mo- rale otročnice dojiti grajske pse, da so morali otroci, kadar je gosposka prirejala love, goniti divjad... Po razpadu fevdalnega sistema se je začela vas po- stopoma osamosvajati in razvijati se je začela vaška samouprava. Socerbljani so bih sicer še tja v 19. sto- letje močno odvisni od gradu, po drugi strani pa jim je ravno dejstvo, da je bil grad sedež deželnosodne oblasti in torej upravno središče, po svoje pomagalo h gospodarski rasti. Začelo seje živahno trgovanje ob meji, ki je močno povečalo možnosti za zaslužek, s tem pa so se večale tudi kmečke svoboščine. Nekdanja komunska samouprava je začela pod pritiskom družbenogospodarskih razmer pešati že pred začetkom druge svetovne vojne, še bolj pa je vanjo posegel povojni čas. Ker je bil del Primorske, kamor spada tudi Socerb, najprej razdeljen na coni A in B, je bilo gibanje vaščanov omejeno, tako da niso mogli povsem prosto odločati o svoji zemlji in proda- ji pridelkov. Pozneje sta agrarna reforma in komasa- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 107 cija prinesli nov upravni sistem z ljudskimi odborni- ki. Vaška samouprava se je torej spreminjala, ljudje pa ne. Marsikateri vaščan ni mogel slediti naglim spremembam in novim zahtevam in je svojo zemljo zapustil. OPOMBE Poleg literature, ki je navedena v opombah, so bila uporab- i Ijena še naslednja dela: Arhiv in fotoarhiv Slovenskega et- ; nografskega muzeja v Ljubljani. Terenska poročila in zapis- ; ki za Slovensko Istro; Svetozar Ilešič, Kmečka naselja na , Primorskem. Geografski vestnik XX—XXI, Ljubljana ' 1948—49; Marija Makarovič, Kmečko gospodarstvo na ; Slovenskem, Ljubljana 1978; Inja Smerdel, Soseska vasi , Selce, Traditiones 10—12, Ljubljana 1984; Julij Titi, So- cialnogeografski problemi na koprskem podeželju, Koper 1965; Sergij Vilfan, Komun v Črnotičah, Traditiones 1, Ljubljana 1972. Viri: Pri zbiranju podatkov so sodelovali vaščani Socerba. 1. Ivan Sedej, Naselja in ljudska arhitektura v Slovenski Istri, rokopis. Medobčinski zavod za spomeniško varstvo, ' Piran, str. 47. — 2. Gizela Suklje, Vpliv podnebnih razmer , na oblikovanje hiš in naselij v Slovenski Istri, Slovenski et- : nograf V, Ljubljana 1952, str. 48—49. —3. Sergej Vilfan, ; K obdelavi polja v slovenski Istri, Slovenski etnograf X, i Ljubljana 1957, str. 69. — 4. Ema Umek, Prispevek k zgo- j dovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri, Slovenski etno- > graf X, Ljubljana 1957, str. 72—76. — 5. Rudi Štravs, Stari j pravni običaji v Hrastovljah, rokopis — diplomska naloga, i Ljubljana 1977, .str. 10. —6. Mojca Ravnik, Družbeno živ- ljenje. Slovensko ljudsko izročilo, Ljubljana 1980, str. 140. SOMMARIO SAN SER VOLO (SOCERB) Zvona Ciglič Innanzitutto va spiegato che l'articolo non presen- ta un quadro completo di San Servolo, ma solo di quei settori che risaltano per la loro particolarita ed i collegamenti con il castello. Per tale motivo, dopo una panoramica introduttiva circa la situazione urbanistica dell'area, le caratteri- stiche degli edifici d'abitazione e degh altri fabbricati rurali, le ricerche etnologiche sono state incentrate sull'economia e sulla vita sociale e giuridica legata ed essa nell'ambito della comunita. Dalla ricostruzione storica risulta evidente che in questa zona non era molto svilupata l'agricoltura ara- tiva, ma si tendeva ad intensificare la produzione del latte e dei suoi derivati. Dopo il 1945, con la riforma agraria, i rapporti di produzione (diffusi soprattutto tra le due guerre), vennero abohti ma nel contempo, proprio questi interventi in materia agraria, determi- narono un ' ondata di emigrazione dal villaggio, diret- ta principalmente nei dintorni di Trieste. Per quanto concerne l'attivita economica in questo periodo va ri- levato che l'importanza maggiore spettava all' allevamento ed alla pastorizia. A causa del gran nu- mero di bestiame grosso ed animah minuti, ma anche perche ' la zona carsica non offriva spazi sufficienti al pascolo, i pastori dovevano portare i loro greggi verso pascoh estivi ed invernali anche molto distanti. Pro- prio in relazione all'allevamento delle pecore si era sviluppato un sistema particolare di pascolo, in uso tradizionalmente dal medio evo sino al 1955. Le cause che determinarono l'abbandono del pascolo in comu- ne furono l'assottigliarsi delle greggi, che va collegato naturalmente alla diminuzione della popolazione, ed il cambiamento dei confini attuato con le nuove norme. Per la vita giuridica e sociale aveva un ruolo molto importante il terreno incolto di proprieta collettiva che veniva appunto chiamato terreno comunale; il nome dell'isthuzione, della vicinia, che tutelava gli interessi economici comuni era comune o co- munella. I membri del comune eleggevano tra di se il capovilla (zuppano) ed i suoi sostituti. Nelle riunio- ni comunah, consigli, si decideva di questioni co- muni: dell'uso dei pascoh e dei boschi, dei dint ti ah' uso degli abbeveratoi, della manutenzione delle stra- de. ..). In senso stretto il comune era una comunita di proprietari terrieri, vicini, possessori di piu o meno terra e quindi anche con piu o meno diritti nella co- munita del villaggio. In senso piu ampio le vicinia rappresentava i terreni che potevano venir usati da tutti i vicini, in relazione ai quah avevano determinati diruti ed obblighi. Il diritto ad usare le terre comunah veniva detto jus: veniva registrato nei libri fondiari e poteva venir acquistato o perduto, mentre ereditarlo era piuttosto complicato. I componenti la vicinia eleggevano ogni anno, su proposta del capovilla, un capo che organizzava il lavoro comune. La vicinia era diretta da un apposho comitato U cui organo supre- mo era formato dal capovilla e dal suo sostituto. Tra i componenti il comitato c'erano anche la guardia campestre ed il mandriano del villaggio, che di solito venivano cambiati ogni anno. Un'importante forma di vita sociale nel villaggio erano le aggregazioni generazionali dei giovani, che influivano sempre notevolmente sulla vita della co- munita. Vi si accedeva con un procedimento median- te il quale i ragazzi dovevano dimostrare di essere ma- turi. Negli ultimi tempi l'interesse degli etnologi, oh re che a queste associazioni, meglio note per il ruolo che avevano per la conservazione delle tradizioni, e rivol- to verso comunite formah ed informah, che danno un 'impronta al modo di vivere degli appartenenti a diversi gruppi sociali. In questo contesto e di notevole interesse soprattutto il problema dei cambiamenti e dell'adattamento delle forme di vita sociale. 108 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 POVOJNI RAZVOJ SLOVENSKE ISTRE^ — KOPRSKI OKRAJ 1945—1947 (S poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti) VLASTA BELTRAM Po razpadu Avstroogrske je področje Slovenskega Primorja in Istre pa vse do Zadra in nekaj otokov za- sedla italijanska vojska, kot so antantne sile obljubile Italiji v tajni Londonski pogodbi leta 1915. To po- dročje, ki je dobilo ime Julijska krajina, je bilo do- končno priključeno s sklepom mirovne konference in podpisom Rapalske pogodbe leta 1920. Novi režim, ki je v Italiji prevzel krmilo, je v priključenih pokraji- nah začel izvajati raznarodovalno politiko, kar je iz- zvalo odpor pri Slovencih in Hrvatih. Boj za narod- nostni obstanek se je združil z bojem za socialno var- nost, ki so ga v protifašističnem odporu vodili skupaj slovenski in italijanski protifašisti. Tudi slovenska Istra je bila v času med dvema vojnama nemirno po- dročje in zato izpostavljena močnemu političnemu nasilju, ki je povzročilo obsežno politično in gospo- darsko emigracijo. Drugo svetovno vojno je sloven- ska Istra dočakala tako kot Primorska politično ob- glavljena (množične aretacije, ki jim je sledil 2. trža- ški proces; stari protifašisti so bili po zaporih ali v in- ternaciji), pa tudi drugih pogojev za zgoden razvoj NOG ni imela (možje so bili vpokhcani v italijansko vojsko; neugodne geografske razmere, ki niso dopuš- čale zadrževanja partizanskih enot, ki so v začetku bile glavni propagator idej OF). Začetki NOG sicer segajo v leto 1941, vendar je glavni razmah doseglo spomladi 1943, ko je slovenska Istra dobila tudi svoje okrožno vodstvo. Po kapitulaciji Italije je s splošno ljudsko vstajo dokazala, da podpira slovensko vodst- vo NOG in s tem tudi bodočo priključitev k Sloveniji in Jugoslaviji. Ta odločitev se je do konca vojne utr- jevala in dosegla višek z izvolitvijo organov ljudske oblasti.' Osvoboditev slovenske Istre 1. maja 1945 iz- pod nemškega okupatorja pa ni pomenila še priklju- čitve k Jugoslaviji. Pravno je ozemlje še vedno pripa- dalo Italiji, a ker ga je osvobodila jugoslovanska vojska, ki so jo zavezniki priznavah kot del zavezni- ške vojske, in ker si je ljudstvo že prej izvolilo svoje organe oblasti, ki jih je tudi spoštovalo, se je bilo tre- ba dogovoriti o pripadnosti tega področja na mirovni konferenci. Tako seje nadaljeval boj za priključitev, tokrat na diplomatskem bojišču, ki je bil močna ovira povojnemu razvoju in obnovi. Sklep pariške mirovne konference, ki je razdelil Julijsko krajino po franco- ski črti med Jugoslavijo in Italijo, na ozkem pasu ozemlja od Stivana do Mirne pa ustanovil Svobodno tržaško ozemlje (STO), je večino Julijske krajine rešil nadaljnje negotovosti. V STO, ponovno razdeljenem na dve coni, ki ni nikoli zaživelo tako, kot je bilo za- mišljeno, se je boj za pripadnost nadaljeval, dokler ni bilo s podpisom Londonskega memoranduma okto- bra 1954 dokončno razdeljeno med Jugoslavijo in Italijo. PREGLED SPLOŠNEGA UPRAVNO-TERITORIALNEGA RAZVOJA Najvišji upravni organ ljudske oblasti v Slov. Pri- morju PNOO je 12. maja 1945 izdal odlok, s katerim je ukinil prejšnjo upravno razdehtev in uvedel novo —- Tržaško in Goriško okrožje ter avtonomno mesto Trst. Slovenska Istra je spadala v Tržaško okrožje. To stanje je trajalo približno mesec dni. 9. junija je bil v Beogradu podpisan sporazum med jugoslovan- sko vlado na eni strani ter angleško in ameriško vlado na drugi strani, po katerem se je Julijska krajina raz- delila z demarkacijsko črto, imenovano Morganova po njenem predlagatelju, na dve coni: na cono A, ki jo je upravljala zavezniška vojaška uprava (ZVU) in cono B, ki jo je upravljala vojaška uprava jugoslo- vanske armade (VUJA). Z Devinskim sporazumom 20. junija 1945 pa sta se ZVU in VUJA dogovorili o načinu sodelovanja, tako da se lahko razvijajo nor- malni odnosi med obema conama (PTT ne sme biti pod nobeno kontrolo; železniški promet naj poteka normalno; ustanovljena je skupna komisija, ki nad- zoruje železniški promet in naprave; potovanje med conama naj poteka normalno, isto gospodarski od- nosi; centralni denarni zavodi v coni A morajo zago- toviti potrebne fonde svojim podružnicam v coni B itd.).' Kljub temu, da je bilo poudarjeno, naj Beo- grajski sporazum ne bi imel nobenega vpliva na do- končno odločitev mirovne konference, je Morganova linija, ki je tako nenaravno ločila gospodarsko celo- to, kot je mesto in zaledje, usodno vplivala na celoten razvoj na tem narodnostno mešanem in zato tako občutljivem področju. Je tudi temelj današnji meji med Jugoslavijo in Italijo s popravki v korist Jugosla- vije. ZVU je v coni A ukinilo NOO in obnovila staro ita- lijansko upravo iz časa fašizma, VUJA pa je 25. 6. 1945 izdala odredbo, po kateri vodijo posle civilne uprave organi ljudske oblasti, izvoljeni že za časa NOB. VUJA je imela svoj sedež v Opatiji. Njena na- loga je bila izdajati dekrete, ki se nanašajo na gospo- darski in socialni razvoj; izvajati kontrolo nad cari- no, prometom, financami, upravo večjih industrijs- kih obratov; ustanoviti najvišjo sodno oblast. Ko- mandant VUJA je bil odgovoren jugoslovanski vladi in je predstavljal cono B v tujini." Najvišja civilna uprava v coni B se je delila na tri področja: v slovens- kem delu je bil PNOO za Slov. Primorje, ki je konec junija 1945 ustanovil Poverjeništvo PNOO (PPNOO) kot svojega pooblaščenca v coni B, v hrvaškem delu Oblastni NOO za Istro in na Reki Mestni NOO za Reko. Področje PPNOO, imenovano Vzhodno primor- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 109! sko okrožje, se je delilo najprej na 12 okrajev (Grgar, Tolmin, Idrija, Cerkno, Crniče, Ajdovščina, Vipava, Postojna, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Koper, Piran), po združitvi 3 okrajev (Cerkno z Idrijo, Crni- če z Ajdovščino, Piran s Koprom) pa jih je ostalo 9. Okraji so bili razdeljeni na KNOO in MNOO. Civilna oblast je na svojem področju odločala samostojno, o svojem delu pa je obveščala VUJA, ki ji je posebno v začetnem obdobju pomagala tudi z dobavo živil, raz- nih artiklov, surovin in denarnih sredstev iz Jugosla- vije. V praksi je vsakodnevno življenje usmerjala ak- tivnost KNOO, ki so dobivali navodila in pomoč za svoje delo iz okrajev in okrožja. Na čelu celotnega političnega in družbenega življenja pa je bila KP, ki je nadaljevala z gospodarskim in družbeno-političnim razvojem s temeljev, zastavljenih v NOB, in se pri tem popolnoma naslonila na KPS oz. KPJ. Nasploh so se organi ljudske oblasti pri svojem delu zgledovaU in naslanjali na Jugoslavijo, kar je bilo razumljivo, saj je bila ena izmed njihovih nalog izvesti priključi- tev tega področja in zato ustvariti take pogoje, da se bo razvoj po priključitvi lahko nemoteno nadaljeval. Koprski okraj: Bivše okrožje Slovenska Istra, ki je bilo avgusta 1944 reorganizirano v 4 okraje v okviru Južnopri- morskega okrožja (Socerbski, Loparski, Istrski, Obalni), je bilo po osvoboditvi upravno takole raz- deljeno: 1. Večji del Socerbskega okraja je najprej spadal v okraj Milje-Dolina. Po conski razdelitvi pa so se Koprskemu okraju priključile vasi Urbanci, Kolom- bar, Osp, Gabrovica, Ankaran, Loka, Črni kal, Kor- tine, Krnica, Rožar, Stepani, Čepki, Dekani, Rižana, Bezovica.* 2. Loparski in Istrski okraj sta se preimenovala v Koprski okraj in preselila svoj sedež v Koper. K nje- mu so zahtevale priključitev še vasi: Smokvica, Movraž, Dvori, Župančiči, Hrastovlje, Dol, Zani- grad, Pomjan, Dilici, Fijeroga.' 3. Obalni okraj se je preselil v Piran in se preime- noval v Piranski okraj. 4. V okraj Hrpelje-Kozina pa so bile vključene vasi Socerb, Kastelec, Črnotiče, Praproče, Zazid, Pod- peč, kasneje še Črni kal in Kortine. V koprski okraj so spadale še vasice Kodolje, Črni- ca. Perei, ki so leta 1947 prišle pod buzetski okraj. Piranski okraj se je organiziral 20. maja 1945, 24. maja pa je bila sklicana okrajna skupščina, kjer je bil izvoljen izvršilni odbor. Okraj je imel 22 KNOO, kjer so se opravile volitve takoj po osvoboditvi, saj se za časa NOB zaradi stalne sovražnikove prisotnosti niso dale izvesti. Volitve so bile samo začasne (z dvi- govanjem rok), zato so bile izvedene prave voHtve ok- tobra in novembra 1945. Tako sta bila izvoljena še MNOO v Izoh in Piranu.' Koprski okraj se je formiral takoj po osvobo- ditvi, ko se je vodstvo Loparskega okraja preselilo v Koper in prevzelo oblast od bivših predstavnikov Koprske občine. 25. maja 1945 so skhcah okrajno skupščino, kjer so izvolili izvršilni odbor. Okraj je imel maja 1945 45 KNOO, ki so bili vsi izvoljeni za časa NOB. Po osvoboditvi so v Kopru izvolili začasni MNOO.' Julija 1945 so se pridružile še vasi, izločene iz okraja Milje-Dolina. V začetku avgusta 1945 sta se z odlokom PPNOO oba okraja združila. Razlog združitve je bil v enotni pohtični problematiki celotne slovenske Istre, tako italijanskega kot slovenskega dela, kar je zahtevalo enotno politično in oblastveno vodstvo. S tem pa je pridobil okraj še na kadru, ki je bil tu v celotnem okrožju najšibkejši.' 3. avgusta 1945 je zasedala v Izoh združena skupščina, kjer je bil izvoljen nov okrajni izvršilni odbor, izvoljeni pa so bili tudi sodni- ki okrajnega narodnega sodišča in sodišča za fašistič- ne zločine.'" V teh mejah je uradno deloval Koprski okraj do 15. septembra 1947, ko je začela veljati mi- rovna pogodba, vendar se je od podpisa 10. februarja 1947 pa do začetka njene veljave izvajala reorganiza- cija okraja. 20. februarja 1947 sta PPNOO in Oblast- ni odbor za Istro na predlog VUJA izdala odlok o ustanovitvi Istrskega okrožja na področju cone B STO z okrajema Koper in Buje, naloga obeh izvršil- nih odborov pa je bila, da to izpeljeta. Tako je bilo 3. avgusta 1947 v Piranu izredno zasedanje skupščin okrajnih odborov Koper in Buje, kjer so izvolili OLO za Istrsko okrožje, ki je pričel z delom, še preden je začela veljati mirovna pogodba. razvoj in delo organov ljudske oblasti Najvišji upravni organ v Vzhodnoprimorskem okrožju je bilo PPNOO za Slovensko Primorje, kate- remu so bili odgovorni okrajni NOO in je njihovo de- lo tudi nadziral, dajal je navodila, izdajal odloke in dajal vse vrste pomoči (strokovno, kadrovsko in ma- terialno). Koprski okraj je bil močno odvisen od okrožnega vodstva zaradi več razlogov: 1. Slovenska Istra je bila gospodarsko in kulturno zelo zaostala, brez lastnega slovenskega kadra. Inteli- genca in administracija sta bili iz vrst prebivalstva ita- lijanske narodnosti, ki pa se je delno izselila (fašisti), delno bila postopoma odstranjena kot »nezaupljiv element«, ker se ni strinjala s priključitvijo k Jugosla- viji. Odborniki, izvoljeni za časa NOB, so sicer opravljali delo po svojih močeh, vendar so bili to ve- činoma kmetje, ki novih delovnih nalog pri razvoju ljudske oblasti in obnovi niso obvladali. 2. Koprski okraj je bil najbolj reven v okrožju, imel pa je precej industrijskih obratov, za katere je bilo treba skrbeti, ker so bili lastniki v Italiji ali v coni A in se zanje v glavnem niso več zanimali. 3. Demarkacijska črta je verjetno najbolj boleče zarezala v Koprski okraj, saj je nasilno pretrgala več- stoletno izmenjavo dobrin med Trstom in zaledjem, ki je bilo tu najbolj intenzivno. 4. V Koprskem okraju je bila specifična situacija noi kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 3? i989 tudi narodnostno mešano področje. V skladu s cilji ' vodstva za priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji je, bilo potrebno pridobiti za to idejo italijanski del pre- bivalstva. Potrebna je bila stalna politična in propa- gandna akcija, boj proti širjenju in pobijanju protiju- goslovanske propagande iz cone A, ki je imela v coni B plodna tla. Za uspešno odpravljanje težav pri delovanju nove oblasti in obnovi porušene Istre ter za vodenje boja, za priključitev je bilo potrebno zagotoviti sposoben; kader (od KNOO naprej), ki bi znal pravilno posto- pati v vseh situacijah; zagotoviti redno preskrbo z, živili in drugimi artikli; čimbolj odpraviti brezposel-, nost, itd. Poleg sposobnega strokovnega kadra je bilo tudi občutno pomanjkanje ustrezne administrativno- tehnične sile. V začetku je ostala na svojih delovnih mestih istalijanska administracija, ki pa se je posto- poma zamenjavala (zaradi kompromitiranosti s fašiz- mom oz. protijugoslovanskega razpoloženja). Te probleme so reševali s kadri, ki jih je pošiljalo PPNOO in z usposabljanjem domačega kadra in ad- ministracije v upravno-političnih šolah. Pri razvoju uprave je treba poudariti, da je to oblast, ki je nasta- jala na novo, zato se ni mogla nasloniti na staro zako- nodajo. Formirati se je morala nova, ki je bila prila- gojena novemu družbenemu redu. Zgledovala se je po zakonodaji, ki je nastajala v Jugoslaviji. ^ Sestava upravnih organov Okrajni NOO je imel odseke za finance, notranje zadeve, trgovino in preskrbo, obrt in industrijo, kme- tijstvo in gozdarstvo, promet, socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveto in kulturo, obnovo, izgradnjo ljudske oblasti. Poleg odsekov so delovale še komisije za ugotavljanje vojnih zločincev in vojne škode, za upravo narodne imovine (KUNI), za epuracijo faši- stov. Odseke so vodih načelniki, v izvršilnem odboru,: NOO pa so bili za delo posameznih odsekov odgovor- ni referenti. Krajevni NOO so poleg predsednika,,, podpredsednika in tajnika sestavljali še odborniki — poročevalci za notranje zadeve, gospodarstvo, pro-1 met, obnovo, socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveto,. finance in preskrbo." s Narodnostna struktura upravnih organov je bila, takale: okrajni NOO je bil sestavljen iz slovenskih in italijanskih odbornikov (takoj po osvoboditvi, ko sta se okrajni NOO Piran in Koper šele formirala, so ju sestavljali samo Slovenci, vendar sta se takoj izpopol- nila z italijanskimi odborniki); KNOO v okolici obal- nih mest so bih mešani ali sestavljeni iz samih Italija- nov, v slovenskih vaseh pa iz slovenskih odbornikov; MNOO v obalnih mestih so sestavljah italijanski od- borniki." 1. Finance:^^ Sistematična organizacija finančne službe je bila potrebna zaradi oživljanja gospodarstva in kritja najnujnejših kuUurnih in socialnih potreb. V začetku so pridobivali dohodek iz dveh virov: za krit- je najnujnejših potreb so dajali tako rekoč prosto- voljna sredstva; drugi vir financiranja so bile dotacije VUJA. Odsek za finance pri PPNOO je izdal začasna navodila za pobiranje taks in trošarine. Z oživljanjem gospodarstva so se dohodki večali, vendar je večji del dohodka (od monopola soli) šel v korist VUJA, ki je zato še vedno dotirala PPNOO.^" 1. decembra 1946 je bila ustanovljena Istrska banka s sedežem v Kopru., Na vasi pa so se leta 1947 začele ustanavljati kreditne zadruge." Takoj po osvoboditvi in še posebno po razdelitvi področja na dve coni je prišlo v coni B do občutnega pomanjkanja denarja (kupovanje vseh ar-' tiklov v coni A, centralni denarni zavodi v coni A ni-' so pošiljali denarnih sredstev podružnicam v coni B). Zato je novo ustanovljena Gospodarska banka za Istro, Reko in Slov. Primorje na ukaz VUJA z dne 18. oktobra 1945 izdala nove bankovce — jugohre. Vrednost jugolire je ostala enaka stari liri in je ohra- nila isto vrednost proti dinarju (1 din = 3,33 hr). No- va lira je bila sprejeta s precejšnjim nezaupanjem pri vehkem delu prebivalstva, saj je tako trpel trgovski promet med conama, ker je ZVU prepovedala jugoli- ro v coni A. Predstavniki oblasti so zagotavljali, da je tako preprečeno špekulantstvo in črna borza, vendar so bile negativne posledice zamenjave še dolgo vidne. Zaradi premajhne dobave iz Jugoslavije je bila odvis- nost od nabave v coni A še velika (kmetijstvo, ribišt- vo, trgovina). Reakcija na ta ukrep je bil tudi štrajk koprskih trgovcev v začetku novembra 1945, ki so za- radi uvedbe jugohr in maksimiranja cen zaprli trgo- vine." 2. Trgovina in preskrba: V prvih dneh osvoboditve je bil osnovni problem pravočasna preskrba prebival- stva z glavnimi življenjskimi potrebščinami. Nastal je zaradi upravnih (organizacija oblastnega organa) in tehničnih razlogov (postavitev tehničnega aparata, ki bi nadomestil izgubljeno veletrgovino, skladišča in zaradi demarkacijske črte razbit prometni sistem). Za izvajanje distribucije življenjskih potrebščin je bil ustanovljen Prehranjevalni urad (PRERAD) za celot- no področje PPNOO s podružnicami po okrajih. Di- stribucijski sitem pa je bil okoren in neprožen, blaga je bilo premalo in še to je prepočasi prihajalo do po- trošnika zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. V teh pogojih se je razvijalo črnoborzijanstvo in špeku- lantstvo. Za preprečevanje teh pojavov so začeli usta- navljati Nabavno-prodajne zadruge (NAPROZA), ki so bolj poceni in brez posrednikov prodajale blago kupcem — svojim članom. Od začetnih težav in po- manjkljivosti se je zadružni sektor vedno bolj izpo- polnjeval in pripomogel k temu, da se je distribucija izboljšala, blagovna izmenjava pospešila in tako do- segla boljša preskrba, nižje cene in večja kupna moč prebivalstva. V letu 1946 je PRERAD organiziral posebne oddel- ke za posamezne vrste artiklov in tako ustanovil nova pokrajinska podjetja: PROMES (za meso), Lespro- met, Kurivo-promet, Papir-promet, Zadružna bla- govna centrala pa je prevzela distribucijo industrijs- kih izdelkov in blaga, ki ga je bilo mogoče dobiti v Jugoslaviji na prostem trgu. V drugi polovici leta kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 111 1946 so prešli na ustanavljanje mestnih in krajevnih trgovskih podjetij ter mreže skladišč. Do septembra 1947 so bile v Koprskem okraju ustanovljene veletr- govine: blagovnica OMNIA, Bor (z lesom), Gorivo (s kurivom), Vino (z alkoholnimi in brezalkoholnimi pi- jačami), Elte (z elektrotehničnim materialom), Fruc- tus. Koža, Tobak, Olcolor (z barvami), Železnina. Življenjske potrebščine in razne artikle so razdelje- vali racionirano na potrošniške nakaznice. V začetku je bilo vse racionirano, ko pa je bil trg bolje založen, so posamezni artikli prihajali v prosto prodajo. Veči- na blaga je prihajala iz Jugoslavije, nekaj je poslala UNRRA, kar se ni dobilo drugje, so nabavljah v coni A preko podjetja UIVOD.^' 3. Industrija, rudarstvo in obrt: Kmalu po osvo- boditvi so delovali skoraj vsi industrijski obrati, tudi tisti, ki so med vojno prenehali z delom. Produkcija se je le počasi dvigovala, prepočasi, če upoštevamo poleg drugih še politične potrebe v Koprskem okraju. Razlogi: lastniki podjetij so bih v glavnem v coni A ali Italiji in niso več izpolnjevali svojih obvez (surovi- ne), banka Cassa di Risparmio di Pola pa ni izplače- vala naloženih kreditov. Nova oblast si je pomagala tako, da je skrb za industrijske obrate, za katere se lastnik ni več zanimal, prevzela Komisija za upravo narodne imovine (KUNI). Pri dobavi surovin so se naslonili na Jugoslavijo, kjer so iskali tudi tržišče za izvoz artiklov. Velike težave so bile tudi z opremo obratov, kjer so bih v vehki meri odvisni od cone A. Pri razvoju je bil poudarek na pospeševanju produk- cije gradbenega materiala in izdelkov, potrebnih za obnovo, ter živilske industrije. Vsi industrijski obrati v Koprskem okraju so bili ustanovljeni za časa Av- stroogrske ali Italije. Edino podjetje, ki je nastalo pod novo oblastjo, je bil Stil — tovarna pohištva (fe- bruarja 1947). Industrijski obrati v Koprskem okraju: a) Industrija gradbenega materiala: Opekarna Nardone v Izoli, Strojna mizarska delavnica pri kaz- nilnici v Kopru. b) Kemična industrija: Tovarna mila Salvetti v Pi- ranu, Phnarni v Izoh in Piranu. c) Živilska industrija: Ampelea v Izoli, Arrigoni v Izoh, De Langlade v Kopru. Vsa tri podjetja za izdelavo konserv so bila združe- na v Centrah industrije konserv z nalogo, da koordi- nira delo, skrbi za nabavo surovin in pomožnega ma- teriala, posreduje pri prodaji produktov, skrbi za so- cialni položaj delavcev, revidira in določa prodajne cene. d) Solinarstvo: Piranske sohne, po vojni so obno- viU še sohne v Strunjanu. e) Ladjedelništvo: v Piranu ladjedelnica »San Giu- sto«, v Kopru pa »I.S.T.R.I.A.« in »Niccolo De- pangher«. f) Ščetkarstvo: v Kopru so bili trije obrati — To- varna krtač in ščetk Roberto Schnabl (leta 1947 se je združila s Stilom), Tovarna Marzari in Obrat Gran- celli (kasneje Jaksetich). Rudarstvo: Rudnik črnega premoga Premogovnik Sečovlje je bil le delno odprt, ker je bil dve tretjini pod vodo, novembra 1945 pa je z delom prenehal, ker ga je voda popolnoma zalila. Obrt: Oblastni organi so vzpodbujah zlasti tisto obrt, ki je bila v tesni zvezi z obnovo dežele (mizarst- vo, kovaštvo, zidarstvo). Močni sta bili še čevljarska obrt in ribištvo. Za uspešnejši razvoj so se posamezne obrti od druge polovice leta 1946 združevale v za- druge. Ribištvo in pomorstvo: Oddelek za pomorstvo in ribištvo se je ustanovil šele spomladi 1947, ker je do 1. januarja 1947 ta panoga spadala v področje dela Inšpektorata pomorstva VUJA, ko so jo prevzeli v upravo vsi trije najvišji civilni upravni organi v coni B. Februarja 1947 je bila že ustanovljena Agmarit, in- ternacionalna pomorska agencija. 4. Kmetijstvo in živinoreja: V Koprskem okraju je prevladovala mala posest. V obmorskem pasu je bil poudarek na pridelovanju zgodnje zelenjave, v no- tranjosti na vinogradništvu in pridelovanju poljedel- skih kultur za lastno prehrano. Zaradi prenaseljenosti in pomanjkanja obdelovalne zemlje je bil vsak koš- ček obdelan (obdelovanje v glavnem ročno), zato je bil pridelek živinske krme majhen in živinoreja slabo razvita. Istra je bila bogata tudi s sadjem (predelovali so ga in izvažali) in oljkami. Vremenske neprilike v prvih povojnih letih niso bile naklonjene kmetoval- cem. Poleti 1945 je močna suša uničila velik del pri- delkov in živinske krme, mrzla zima 1946/47 pa mno- go oljčnih dreves. Akuten problem je bila preskrba z gnojili, škropivom in semeni, kajti dobava iz Jugosla- vije je bila premajhna, po uvedbi jugolire pa otežen nakup v coni A. Za razvoj kmetijstva in živinoreje je najprej skrbel v glavnem Odsek za kmetijstvo pri PPNOO. Takoj je organiziral kmetijsko pospeševalno službo v okra- jih. Vsak okraj je dobil agronoma in veterinarja. Za izobraževanje potrebnih kadrov je odsek organiziral živinorejsko-mlekarski tečaj za celo okrožje (ta drugi je potekal na Kmetijski šoli v Škocjanu pri Kopru od oktobra 1945 do marca 1946) ter kmetijsko-gospp- darske tečaje. Po okrajih so potekah strokovno-pro- pagandni tečaji za seznanjanje množic z gospodar- sko-političnim delom. S kadrovsko okrepitvijo odseka za kmetijstvo v Koprskem okraju je ta postajal vedno bolj samosto- jen in je prevzemal več dela. Nadaljni razvoj je šel v ustanavljanje Kmetijskih obdelovalnih zadrug.^" — Agrarna reforma Približno ena četrtina zemljiške posesti v Kopr- skem okraju je bila obdelovana po sistemu kolonata. Kolon in gospodar sta sklenila pogodbo za 1 leto, s katero se je kolon obvezal, da bo obdeloval gospo- darjevo zemljo in mu kot protiplačilo oddajal polovi- co vseh pridelkov, živine in njenih produktov. Za urejanje odnosov med koloni in lastniki zemlje je po vojni skrbela najprej Gospodarska in politična komi- sija — Delegacija za Istro pri PPNOO. Na sestankih z lastniki in koloni je bilo dogovorjeno, da bo v letu 1945 kolon oddal le 25 % pridelka. V letu 1946 pa so 112; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 se začele priprave za izvedbo agrarne reforme, s kate- ro naj bi dodelili zemljo tistemu, ki jo obdeluje.'^ 1. julija 1946 je izšla odredba o odpravi kolonata, 4. septembra njena dopolnitev, 1. decembra 1946 je iz- šel odlok o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb, 13. januarja in 4. februarja 1947 pa njegovi dopolnitvi.'' Po teh zakonskih določilih so se razve- ljavili vsi pravni predpisi, kolektivne in individualne pogodbe, ki so urejale zakupne pogodbe. Koloni so tako postali zakupniki zemlje z vsem, kar je spadalo k posestvu, bivšim lastnikom pa so izplačali zakupnino. Posebnost agrarne reforme je razveljavitev dražb (po nizki ceni prisilne prodaje posestev) po 4. januarju 1919, do katerih je prišlo kot posledica političnega in gospodarskega pritiska na slovenski živelj pod fašisti- čno Italijo. Z izvedbo agrarne reforme so hiteli zaradi bližajočega se podpisa mirovne pogodbe. Okrajnim in krajevnim agrarnim komisijam je pomagalo tehni- čno in administrativno osebje, ki je prišlo januarja 1947 iz Slovenije. Uradno je bila izvedba končana 9. februarja 1947 s slovesnim zborovanjem na Titovem trgu v Kopru in odkritjem spominske plošče. Zaradi naglice pri izvajanju agrarne reforme je bilo nareje- nih precej napak, zato so se izvajali popravki še do sre- de leta 1947 ah pa tudi kasneje." — Zadružništvo Za razvoj zadružništva je skrbel Odsek za zadruž- ništvo pri PPNOO preko svojega delegata v okrajih. V začetku leta 1946 je bil ustanovljen Iniciativni za- družni odbor, ki je bil povezan z enakim odborom za Hrvaško in Slovenijo. a) Nabavno-prodajne zadruge Ustanovljene so bile z nalogo, da razdeljujejo živi- la, odkupujejo kmetijske pridelke in prodajajo vse artikle. V Kopru in Piranu sta to nalogo opravljali podružnici Consorzio agrario, 7. novembra 1945 pa je bila v Kopru ustanovljena Okrajna gospodarska zadruga, ki je ustanavljala po vaseh svoje podružnice (aprila 1946 v Mostičju, avgusta 1946 v Gračišču). 23. februarja 1947 je bilo na seji zadružne skupščine sklenjeno, da se njeno področje razdeli med 4 samo- stojne kmetijske zadruge (Koper, Izola, Piran in tisti del Istre, ki bo pripadel Jugoslaviji kot del sežanskega okraja). b) Produktivne zadruge Se delijo na kmetijske obdelovalne zadruge viš- jega in nižjeta tipa, obrtne in obnovitvene zadruge. Kmetijske obdelovalne zadruge: Zanimiv primer zadruge višjega tipa je bil v Gabrovici. Korenine je imela že v letu 1944, ko so Nemci požgali vas in so se kmetje organizirah v komuno, kamor je dal vsak vse svoje imetje. Ta kolektiv se je ohranil tudi po vojni in se po raznih reorganizacijah novembra 1946 registri- ral kot Kmetijska zadruga. Aprila 1947 je bila usta- novljena še v Pučah in dolgo časa delovala kot naj- uspešnejša. Obrtne zadruge, ki so združevale privatni sektor, so se začele širiti poleti 1946 z nalogo, da za svoje čla- ne nabavljajo surovine, orodje idr., skrbijo za proda- jo artiklov in usposabljanje članov. V Koprskem okraju so se v letih 1946, 1947 organizirali v zadruge čevljarji (Koper, Izola, Piran), zidarji (Škofije) in mi- zarji (Koper). Obnovitvene zadruge so nastajale zaradi hitrejše obnove porušenega podeželja. Vanje so se združevali pogorelci pa tudi tisti, ki niso pogoreli. Zadruga je skrbela za izkoriščanje možnosti produkcije gradbe- nega materiala na terenu samem (kamen, pesek, ap- no); ustanavljala delavnice za izdelovanje stavbnih iz- delkov (mizarske, kovaške, stavbnih izdelkov); skrbela za nabavo materiala in organizirala gradbena dela obnove. Strokovno pomoč ji je dajala Tehnična baza, politične organizacije (SlAU — Slovensko-ita- lijanska antifašistična unija) pa so organizirale udar- niško delo. V Koprskem okraju je bilo ustanovljenih 5 obnovitvenih zadrug: v Šmarjah (januar 1946), Lo- ki (februarja 1946), Sočergi (marca 1946), Kubedu (marca 1946) in Marezigah (marca 1946). c) Kreditne zadruge Posojilnice in hranilnice so se začele ustanavljati kasneje, ko je začelo krožiti več denarja. Januarja in februarja 1947 so bile ustanovljene 4 posojilnice in hranilnice, in sicer v Šmarjah, Vanganelu, Kopru in Kortah.'" 5. Obnova: V Koprskem okraju je bilo med vojno od skupno 6620 objektov uničenih 1499 (od teh 1385 popolnoma).'* Porušeni so bih tudi vsi važnejši ob- jekti na komunikcijah. Čeprav je bila obnova med primarnimi nalogami organov ljudske oblasti, se je izvajala zelo počasi, ker je primanjkovalo tehničnega kadra in delovne sile, za obnovo potrebnega materia- la, prevoznih sredstev za dostavo gradbenega mate- riala in finančnih sredstev. Ni bilo gradbenega pod- jetja, ki bi izvajalo obnovitvena dela. Zato je odsek za gradnjo pri PPNOO ustanovil v najbolj prizadetih okrajih tehnične baze, strokovne ekipe z veliko samo- stojnostjo dela, ki so na mestu reševale najnujnejše probleme obnove. V Koprskem okraju je bila Tehnič- na baza ustanovljena 16. avgusta 1945 in je delovala do januarja 1947. Finančna sredstva za obnovo je Odsek za gradnje črpal večinoma iz kreditov, ki jih je nakazovalo Po- verjeništvo, majhen del pa je prispevala slovenska vlada iz vsezveznega kredita za obnovo in vzdrževa- nje cest. Ker je bilo to premalo, so iskali drugačne go- spodarske temelje obnove. V začetnih mesecih leta 1946 so skupaj s Tehnično bazo začeli ustanavljati ob- novitvene zadruge. Po vaseh so začeli najprej s čiščenjem ruševin, z najnujnejšimi deli za prezimovališča pogorelcev, na javnih zgradbah (poudarek na šolah) in komunika- cijskih objektih (mostovi). Za izvajanje del je bila po- trebna širša mobilizacija delovne sile na vasi in v me- stih. Ustanavljali so se delovni bataljoni, sestavljeni največ iz mladine, SlAU pa je organizirala udarniško delo in z raznimi tekmovanji in drugimi oblikami vzpodbujale hitrejšo obnovo. Dolgo časa je bil problem odstranjevanje minskih polj iz obdelovalnih površin. Potrebnega kadra ni bi- lo, vojska pa tudi ni imela preveč posluha za tovrstno kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 113 delo. V začetku so tako mine odstranjevali vojni ujet- niki.2« 6. Prosveta: Po osvoboditvi je vodstvo pohitelo s popolno obnovo slovenskih osnovnih šol in ustanav- ljanjem srednjih, saj je bila med nejgovimi osnovnimi nalogami tudi skrb za izobraževanje. Za razvoj šolstva in kulture je skrbel Odsek za prosveto in kulturo. Skle- nih so, da je treba 1. septembra začeti s poukom, zato je bilo treba pohiteti z urejanjem šolskih prostorov in izdelavo šolskega inventarja. Dogovorjenega roka so se držah le na nekaj šolah, ker je obnova šolskih po- slopij tekla počasi (skoraj vsa so bila v slabem stanju, nekatera celo požgana, šolski inventar uničen, stekla na oknih razbita itd.), na drugi strani pa je primanj- kovalo učiteljev. Ker domačega učiteljskega kadra Koprski okraj ni imel, je bil le-ta poslan iz raznih kra- jev Primorske in Slovenije. Prihajah so v skupinah tja do februarja 1947; od junija do septembra 1945 so bih nastavljeni posamezni primorski učitelji, prega- njani pod fašizmom, mladi učitelji, ki so končah uči- teljišče v Trstu in učitelji iz Slovenije; od konca sep- tembra 1945 je zasedala svoja delovna mesta skupina učiteljev-tečajnikov pripravnikov, ki so končah tečaj na Ravnah pri Pivki (bivši partizanski učitelji); marca 1946 je prišla skupina 30 učiteljev-tečajnikov priprav- nikov s pedagoškega tečaja v Kranju; septembra 1946 je bila nameščena skupina učiteljev-tečajnikov pri- pravnikov, ki je obiskovala 6-mesečni pedagoški tečaj na tolminskem učiteljišču; februarja 1947 je zasedla učiteljska mesta večja skupina učiteljev-tečajnikov pripravnikov po opravljeni maturi na ekspozituri tol- minskega učiteljišča v Portorožu. Učitelj je odigral na vasi zelo pomembno vlogo. Skrbel je za dvig izobrazbene ravni vaščanov (vodil je analfabetske in druge tečaje), bil je organizator kul- turnega življenja (prosvetna društva, igalske skupine itd.), bil je aktiven v političnem življenju itd. V šol- skem letu 1945/46 je bilo v Koprskem okraju obnov- ljenih in na novo ustanovljenih 50 osnovnih šol. Ustanavljali so tudi srednje šole: oktobra 1945 gim- nazijo v Kopru, januarja 1947 nižjo gimnazijo v Por- torožu, aprila 1946 kmetijsko šolo v Škocjanu, ja- nuarja 1946 srednjo tehnično šolo v Kopru in slovens- ko učiteljišče v Portorožu, marca 1947 pomorsko in trgovsko akademijo v Žusterni pri Kopru. Italijansko šolstvo je bilo direktno podrejeno Prosvetnemu od- seku pri PPNOO in je delovalo v istem obsegu kot pred vojno. V letu 1945/46 je delovalo 12 osnovnih šol, gimnazija v Piranu, na novo je začela delovati nižja gimnazija v Izoli.^' 7. Izgradnja ljudske oblasti: Odsek za izgradnjo ljudske oblasti je najprej deloval kot oddelek v okvi- ru Odseka za notranje zadeve pri PPNNOO in se je osamosvojil šele konec oktobra 1945, ko se je ka- drovsko okrepil. Takrat je lahko začel zares izvajati svoje naloge: politizacija in resnična izgradnja ljud- ske oblasti, tako na vasi in v okrajih kot na Poverje- ništvu samem. Skrbel je za upravno-teritorialno orga- niziranost, izvajanje vohtev, izobraževanje funkcio- narjev in uradnikov, dajal konkretno pomoč in nas- vete pri delovanju KNOO.^« Volitve — Odlok o razpisu volitev je izdalo PPNOO 7. septembra 1945. V Koprskem okraju so se volitve izvajale najkasneje (od 25. oktobra do 11. no- vembra 1945). Izvoljenih je bilo 68 KNOO. Na vohlni listi je nastopala samo SIAU, ker drugih strank urad- no ni bilo. PPNOO je ocenilo, da so bile volitve pre- malo ali nič spolitizirane, saj bi morale imeti poseben poudarek na splošni kampanji za priključitev k Ju- goslaviji.2' Združevanje KNOO — Zaradi prevelike razdrob- ljenosti KNOO (nastala je v času NOB, ko so razmere to zahtevale) in s tem tudi potrebnega kadra, je konec leta 1945 stekla kampanja za združevanje le-teh. Od februarja 1946 so se v Koprskem okraju ponovno iz- vajale volitve v tistih KNOO, ki so se združih. Do sre- de leta 1946 je bilo tako še 44 KNOO in 3 MNOO. V začetku leta 1947 so se izvedle nadaljnje združitve še treh KNOO.'" Upravno-politični tečaji — To so bile v glavnem pokrajinske šole, kjer so obiskovali tečaje kadri iz vsega okrožja in tudi cone A. Nekaj časa pa so obsta- jah tečaji tudi po okrajih. Naloga odseka je bila, da pripravi potrebne prostore, inventar, sestavi učni na- črt, preskrbi predavatelje in ureja pošiljanje tečajni- kov. Delovale so naslednje pokrajinske šole: v Rodi- ku (10. 5. 1945 — 30. 11. 1945), v Šempasu (najprej je spadala pod Goriško okrožje, 12. 7. 1945 prešla pod PPNOO in delovala še leta 1947 samo za okrajne in okrožne funkcionarje), v Lokavcu in kasneje Skriljah pri Ajdovščini (centralna upravno-politična šola za funkcionarje krajevnega merila, delovala od maja 1946 do konca januarja 1947). Novembra 1945 so se začeli tečaji po okrajih. V Koprskem okraju je ta po- tekal v Strunjanu. Do marca 1946, ko je bil ukinjen, se je zvrstilo 6 slovenskih in 2 italijanska tečaja.'^ i italijanski živelj" Pridobivanje italijanskega prebivalstva Slovenski oblastni in politični organi so po osvobo- ditvi nadaljevali z delom po začrtanih smernicah, po- stavljenih že v temeljnih točkah OF leta 1941, to je boj za priključitev vseh ozemelj, kjer živijo Slovenci k Sloveniji in s tem Jugoslaviji. Na narodnosto meša- nem področju pa je zahtevo za priključitev mešanih mest Trsta in Gorice ter izrazito italijanskih mest v Istri zagovarjala s kriterijem, da mesta spadajo k za- ledju, saj šele skupaj sestavljajo gospodarsko celoto. Čeprav je te kraje osvobodila jugoslovanska vojska v skladu s sklepi 2. zasedanja AVNOJ o priključitvi teh ozemelj k Jugoslaviji, to še ni pomenilo tudi dokonč- ne priključitve, kajti interesi zahodnih zaveznikov so bili drugačni. Zato je bilo treba z akcijo nadaljevati, j Z razdelitvijo Julijske krajine na dve coni z dvema j razhčnima vojaškima upravama, ki je vsaka vodila j svojo politiko razvoja, ter z neenakovredno porazde- Utvijo velesil na obeh straneh (jugoslovanski, itali-; 114, kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 janski), je bila dodeljena vodstvenim organom zelo težka naloga. Zavedali so se, kako pomembno je pri- dobiti podporo pri italijanskem delu prebivalstva in so se zato trudili vzpostaviti dober odnos z njim, ki naj bi bil podlaga nadaljnjemu življenju v Jugoslavi- ji. Bratstvo med obema narodoma, ki se je kovalo v vojnem času, je slonelo na skupnem cilju boja proti fašizmu in izgonu nemškega okupatorja. O povojni pripadnosti področja se ni razpravljalo, ker interesi niso bili enotni. Po vojni pa je nastopil tudi čas za pridobivanje oz. prepričevanje italijanskega prebi- valstva za priključitev k Jugoslaviji. V poročilih o delu odsekov in zapisnikih vseh foru- mov je stalno prisotna skrb za reševanje problemov v zvezi z italijanskim prebivalstvom, odpravo nasprotij in celo sovraštva med italijanskimi mesti in slovenski- mi vasmi, v vseh ozirih se mestom posveča veliko po- zornosti. Poudarja se dosledno izvajanje dvojezično- sti, paritetna sestava oblastnih in političnih organov, kontinuiran razvoj italijanskega šolstva itd. Ko oce- njujemo uspešnost ali neuspešnost pridobivanja pod- pore italijanskega prebivalstva, je treba upoštevati v kakšnih razmerah so organi obla,sti prevzeli vodstvo in kakšne pogoje in možnosti za uspešen razvoj in ob- novo so imeli. Že v poglavju o delovanju organov ljudske oblasti smo videli, kakšne so bile te razmere: na eni strani lačna, porušena Istra, gospodarsko, ka- drovsko in finančno popolnoma odvisna od Jugosla- vije, na drugi strani večji del italijanskega prebivalst- va, ki ni hotel biti priključen k Jugoslaviji in je odkri- to kazal nezaupanje v organe ljudske oblasti. Te ljudi je bilo treba prepričati o boljšem življenju, ki jih čaka v sociahstični Jugoslaviji. Pri tem so dajali poudarek razredni zavesti pred nacionalno. Ker pa je imela mo- čna italijanska propaganda iz cone A vehk vpliv tudi v coni B, je bilo potrebno pridobivati podporo ItaH- janov s konkretnimi rezultati: urediti preskrbo, zago- toviti delo, s čimer bi bilo precej zmanjšano nezado- voljstvo in tako vzpostavljeno večje zaupanje v orga- ne ljudske oblasti. Ce slabim objektivnim pogojem za uspešno delovanje oblastnih organov (demarkacijska črta je nasilno prekinila večstoletno tradicijo gospo- darske povezave med Trstom in Istro, občutno po- manjkanje ustreznega in sposobnega kadra, zaostalo zaledje je bilo politično nezrelo) prištejemo še subjek- tivne napake (del kadra se je obnašal sektaško, sovra- žen odnos med mesti in vasjo, izvirajoč iz preteklega odnosa gospodar (Italijan) — hlapec (Slovenec) oz. poenotenja Italijanov s fašisti, veliko napak pri delu organov oblasti itd.), lahko presodimo, da pridobi- vanje podpore ni bilo uspešno. Dve nepremišljeni po- tezi sta še posebej poslabšali situacijo in povečali ne- zadovoljstvo. Prva je bila menjava denarja leta 1945, ki je zaradi nepriznavanja jugolire v coni A zelo zmanjšala možnost nabave surovin, živil in drugega blaga iz cone A. Tu so bih prizadeti delavci, ribiči in kmetje, torej sloji, na katere se je ljudska oblast nas- lanjala. Druga taka poteza je bilo demontiranje stro- jev v industrijskih obratih leta 1947, ki so jih nato od- peljali v Jugoslavijo. Poleg nepravilnosti, ki so se iz- vajale pri sami demontaži in povzročale še večje neza- : dovoljstvo, je imelo to dejanje še druge težke posledi- \ ce. Brezposelnost je bila večen problem, s katerim se | je ljudska oblast borila, z odvozom industrijske opre- \ me pa se je ta še mnogo bolj povečala. Tako je bila i realnost precej drugačna od sanjske podobe življenja ; v Jugoslaviji, o kateri so pripovedovali funkcionarji, j Vedno več je bilo izseljevanja v cono A in Italijo, če- prav v tem obdobju ta pojav ni bil tako alarmanten. V prvem obdobju so se izseljevali privrženci Italije in inteligenca, ki je bila proti priključitvi k Jugoslaviji. Kasneje so se izseljevali tudi drugi sloji, na eni strani prepričani od protijugoslovanske propagande v coni A, na drugi pa prisiljeni zaradi ekonomskih razlogov. SIA U (Slovensko-italijanska antifašistična unija) Sožitje med Italijani in Slovenci naj bi se utrjevalo v množični organizaciji SlAU, ki je združevala pri- padnike različnih pohtičnih usmeritev. Delovala je kot nadaljevanje OF organizacije in je imela za prvenstveno nalogo boj proti fašističnim elementom. Ker pa se je izrekla za priključitev k Jugoslaviji, vpi- sovanje vanje ni imelo med italijanskim prebivalst- vom množičnega in želj enega odziva. Reakcija r V vseh treh mestih je ilegalno delovala italijanska \ demokristjanska stranka, ki je imela za cilj razbitje SlAU in izvajanje nacionalne propagande v prid Itali- ji. Privržence je imela med meščani (trgovci, obrtniki, kasneje tudi ribiči in delavci) in srednješolsko mladi- no. Le-to je vzgajala in vodila duhovščina, ki je bila posebno v Kopru izrazito nastrojena proti organom oblasti. Nastajale so tudi druge stranke. Zanimiva je Indipendenza della Regione Giuliana. Ustanovili naj bi jo premožnejši ljudje s programom samostojne Primorske s Trstom. Ta nasprotna gibanja so bila ze- lo aktivna: pisah so parole po zidovih, trosili po mest- nih ulicah velike koHčine letakov, sirih prepovedane časopise iz cone A (La Voce Libera, Vita Nuova, Co- da del Diavolo, El Merlo), ilegalno tiskah in širili svoj časopis U Grido dell'Istria. Povezani so bih s protiju- goslovanskimi organizacijami v coni A. Reakcija je spretno izkoriščala v svoje namene težko ekonomsko stanje in napake organov oblasti.'' , OPOMBE \. Pojma slovenska Istra (področje med črnokalskim ro- bom, žel. progo do Rakitovca in reko Dragonjo) ne smemo jemati v narodnostnem temveč teritorialnem pomenu. Na- stal je v času NOB, ko se je področje Istre razdelilo na del, ki bo pripadal Hrvatski in del. ki bo pripadal Sloveniji. Upravna enota na slovenskem delu Istre se je imenovala Okrožje Slovenska Istra in je zajemalo tudi kraje, ki so da- nes v Italiji in sežanski občini. — 2. Kadar govorimo o raz- voju NOG, splošnem sodelovanju in podpori prebivalstva, j kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 115; mislimo tu predvsem na slovensl introducono in Istria il sistema feudale favorendo l'insediamento degli Slavi nel territorio. Ben presto la Serenissima prevale sull'Adriatico ed impone il suo potere anche sull'Istria. Si formano due gruppi sociah diversi etnicamente, linguisticamente e culturalmente; un gruppo viveva nelle citta e si occupava di commer- cio, artigianato e pesca, l'altro invece viveva nei vil- laggi, nelle cittadine interne e si occupava di agricol- tura ed allevamento. Nelle citta costiere dell'Istria oc- cidentale prevaleva il dialetto veneto, nei villaggi dell' Istria sud-orientale viveva una popolazione di origine istroromanza, nel resto dell'Istria troviamo lingue ve- teroslave. Dopo il 1500 le incursioni turche, le epidemie, la guerra tra Austria e Venezia, decimarono la popola- zione deU'Istria, che venne rimpiazzata da Italiani o profughi fuggiti dalla tirannia turca, quest'uhimi per lo piu Croati, in parte Montenegrini ed Albanesi. L'Istria fu teatro di frequenti immigrazioni. Nel 19 secolo l'Austria allora amministratrice della regione, dovette fare i conti con l'irredentismo italiano che vo- leva l'Istria annessa all'Italia e quello croato e slove- no che voleva l'Istria annessa alla futura Jugoslavia. La guerra del 1914 acui l'avversita Croati, Sloveni e gli Italiani. Dopo il trattato di Rapallo, l'Istria viene annessa all'Italia. Nel 1941 divampo la lotta popolare di liberazione anche in Istria, vi presero parte Croati, Sloveni ed italiani antifascisti. Durante la lotta popo- lare di liberazione il Partito comunista italiano (che operava in modo organizzato in Istria) contatto piu volte il Partito comunista jugoslavo per accordarsi sul destino dell'Istria, senza, pero concretizzare nulla. La conferenza di pace di Parigi nel 1946 lascia in- concluso il confine tra Italia e Jugoslavia. L'Istria viene divisa in zona A (sotto amministrazione ameri- cana) e zona B (amministrata dalla Jugoslavia), /vedi la cartina 2a/. Moke le proposte di confine tra l'itaha e la Jugoslavia /vedi la cartina 2b/, fino alla sottosc- ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 135 rizione dell'accordo di Londra dove si decide la linea di demarcazione tra Italia e Jugoslavia. La soluzione definitiva, l'abbiamo appena con il trattato di Osimo nel 1975. Gli anni del dopoguerra, 1945—55, sono stati diffi- cili per le popolazioni autoctone dell'Istria, anche se amministrate da uno statuto speciale e parte del terri- torio istriano dichiarato «Territorio libero«, gli Ita- liani istriani non sentivano rispettata la loro identita nazionale; i soprusi dei fascisti italiani sulle popola- zioni slovene e croate pesavano molto, a pagarne il peso furono persone che non centravano per niente tra cui comunisti italiani colpevoli di aver operato e voler continuare ad operare nell'ambito del Partito comunista italiano in Istria e quindi non aver aderito al Partito comunista Jugoslavo. Le scuole italiane ri- masero in piedi in quegli anni difficili, con un quadro insegnanti che cambiava frequentemente per ordini maggiori e spesso con scuse molto blande; in quanto alle iscrizioni, si poteva iscrivere alla scuola italiana chi riusciva veramente a dimostrare di essere italiano, chi aveva il cognome in ič riceveva l'ordine di andare nella scuola croata o slovena. Gh anni 1945—1956 te- stimoniano un esodo di massa dall'Istria e da Fiume. Gli sviluppi dell'esodo sono espressi nel seguente gra- fico riprodotto daU'opuscolo »L'esodo dalle terre istriane» : Secondo un'anahsi fatta dagli storici triestini autori del volume «Storia di un esodo« edito dall'Istituto re- gionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia nel 1980, la cifra aprossimativa dei profughi si aggira sulle 200.000 unita. I motivi deU'esodo: a) politici; fanatismo, divergenze ideolo- giche, strumentalizzazione della popolazione istriana da parte del governo italiano; b) cuhurali; una marca- ta diversita tra le due, tre o piu culture, paura deU'as- similazione culturale; c) economici; il socialismo mise in atto un processo di completa modernizzazione, che non considerava piu valide le attivita economiche pre- cedenti; il nuovo confine tra Italia e Jugoslavia rompe i collegamenti con Trieste, capitale morale per gh Istriani, dove convogliavano le loro merci e forza la- voro. La Jugoslavia e l'Italia non fecero niente per tratte- nere, in quegli anni cruciali, la popolazione italiana autoctona deU'Istria e di Fiume. Certo la li. sessione dell'AVNOJ sanciva tutti i diritti ai popoli e naziona- lita in Jugoslavia, ma il susseguirsi dei fatti nei primi 10 anni della nuova Jugoslavia, con problemi capitah da affrontare, non faceva prevedere un'adeguata tu- tela dei diritti degli Italiani in Jugoslavia. L'emigrazi- one di massa minaccio seriamente l'esistenza della co- munita italiana in Jugoslavia MOVIMENTI DEMOGRAFICI DELLA NAZIONALITA ITALIANA IN ISTRIA Alcuni dati demografici ci indicano che nel 1880 vi- vevano in Istria 123.245 Croati, 112.701 Italiani, 29.310 Sloveni; la popolazione italiana prevaleva nel- le cittadine del litorale. Il censimento della popolazio- ne del 1910 riporta questi dati Il censimento del 1945 segnala un calo della popo- lazione italiana, ce lo illustra la tabella che segue del Catastro nazionale edito dall'Istituto Adriatico: Nella zona B della regione istriana (Capodistria, Iso- la, Pirano e Buie) vivevano nel 1945 31.892 Jugoslavi, 29.498 Italiani, 42 di altra nazionalita e 7.144 stranieri. Dopo il 1948 si rileva nuovamente un calo della po- polazione italiana in Jugoslavia, come evidente dai dati post censimento presi dallo »Statistični godišnjak Jugoslavije — 1987« (Annuale statistico della Jugos- lavija — 1987): Nel censimento del 1981, nella Repubblica sociali- sta di Slovenia, 2.187 persone si sono dichiarate di na- zionalita itahana, cioe lo 0,12 percento dell'intera po- polazione deUa repubblica. Dati piu dettaghati si pos- sono trovare presso l'istituto per la statistica della Re- pubblica socialista di Slovenia. Questi movimenti de- mografici ci cimostrano un processo veloce di assimi- lazione della nazionalita italiana in Jugoslavia e Slo- venia. Poche o nessuna, le analisi scientifiche in meri- to al problema. CARATTERISTICHE, ATTIVITA E PROBLEMI DELLA j NAZIONALITA ITALIANA IN JUGOSLAVIA ED ! IN SLOVENIA i Trovare un approccio adeguato a fronteggiare i \ problemi della nazionalita e molto difficile soprattut- , to se manca una base scientifica su cui operare, se ci j sono piu interpretazioni sul tema e quindi qualsiasi j affermazione o ipotesi puo soUevare delle polemiche. 1. La nazionalita itahana nella vita socio-politica. Gli Italiani realizzano i propri interessi politici e so- ciali nell'ambito delle organizzazioni socio politiche i quali l'Alleanza socialista del popolo lavoratore. Le- i ga dei comunisti. Lega dei sindicati e Lega deUa gio- \ ventu che hanno il compito di tutelare i diritti della nazionalita, come esempio il documento accettato il 21 gennaio 1986 dalla presidenza della conferenza re- pubblicana dell'Alleanza socialista del popolo lavora- tore della Slovenia, in cui si sottolinea che il popolo di maggioranza si prende la responsabilita per i l'affermazione dei diritti particolari della nazionalita s italiana, per il suo sviluppo generale, relizzando con- » dizioni tali da bloccare il processo di assimilazione, j Nell'ambito dell'Alleanza socialista a livello comu-| naie (Pirano, Isola e Capodistria) e repubblicano ope- ; 136 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 ra una commissione paritetica che si occupa dei pro- blemi della nazionalita italiana. Dall'Alleanza .sociali- sta scaturisce la forma specifica organizzativa, politi- co cuUurale degli Itahani »L'Unione degli italiani deh'Istria e di Fiume«, che associa gli appartenenti al- la nazionalita e le loro »Comunita«; si e costituita nel 1944. Gh appartenenti alla nazionalita sono inclusi nel si- stema delegatario ed assembleare, rispettando il prin- cipio territoriale e l'articolo 157 della costituzione della Repubblica socialista di Slovenia, che richiede un adeguata rappresentanza della nazionalita italiana ac- canto a quella slovena. Questo viene applicato nella prassi anche se, dato l'esiguo numero di appartenenti alla nazionalita, si concentrano in una persona sola piu funzioni delegatane che non possono venir svolte qualitativamente o semplicemente manca la persona fisica. In base aU'articolo 251 della costituzione della Re- pubblica sociahsta di Slovenia, la nazionalita itahana si organizza in Comunita d'interesse autogestita per l'istruzione e la cuhura, tramite la quale decide sulle questioni piu importanti come quarta camera nel si- stema assembleare di Capodistria, Isola e Pirano. Nel sistema assembleare opera anche la commissio- ne per le nazionalita, a livello comunale e repubblica- no, da lodare la commissione repubblicana che fino ad-esso ha operato in modo qualitativo contribuendo concretamente all'affermazione dei diritti della nazio- nalita. Nell'ambito degli organi amministrativi re- pubblicani ed organizzazioni repubblicane opera co- me servizio professionale del consiglio esecutivo deU'- assemblea della Repubblica socialista di Slovenia, l'ufficio per le nazionalita che gestisce i compiti legati alla nazionalita, rapporti con la madre patria e realiz- zazione della politica sulle nazionalita. Uno dei problemi tratato nell'ambito di questa or- ganizzazione socio-politica e il calo numerico della nazionalita italiana in Jugoslavia; dovuto, si suppo- ne, all' emigrazione passata, alla mobilita sociale, ai matrimoni misti ed al fatto che nelle regioni bilingui prevale l'unihnguismo (hngua della maggioranza) sul bilinguismo; per mancanza di quadri bilingui che ope- rino nel settore economico-sociale, dato l'esiguo nu- mero degli appartenenti alla nazionalita italiana pre- senti nei diversi settori, prevale la lingua della mag- gioranza. Anche il processo di urbanizzazione che spesso significa espropriazione di terreni o case, porta l'appartenente alla nazionalita fuori dalla regione bi- lingue dove i suoi diritti non sono tutelati in termini di legge, non ci sono scuole o istituzioni dove possa esprimere la sua identita nazionale e viene facilmente assimilato. Un altro problema della nazionalita italiana in Ju- goslavia e la suddivisione politica; una parte vive nel- la Repubbhca socialista di Slovenia, un'aUra nella Repubbhca socialista di Croazia, cio comporta una tutela legale ed organizzativa diversa; gli Italiani in Slovenia si organizzano in Comunita d'interesse auto- gestita per l'istruzione e la cuhura degli appartenenu alla nazionalita itahana, che in Croazia non esiste. Un piccolo gruppo diviso in due forme organizzative che spesso non trovano un linguaggio comune. 2. Educazione ed istruzione. Nei tre comuni costie- ri operano le istituzioni educativo istruttive di lingua italiana con lo sloveno come seconda lingua (Lj), per la nazionalita italiana, per la maggioranza viceversa lo sloveno come prima lingua e l'italiano come secon- da lingua. Le materie come storia, geografia, storia dell'arte ecc. hano il compito di presentare la vita del- le due nazionalita nel territorio bilingue ed educare i giovani alla coesistenza tra le nazionalita. La nazio- nalita italiana ha quindi propri asili, scuole elementa- ri, scuole medie indirizzate, l'Accademia pedagogica di Pole e Capodistria. Naturalmente gli studenti di nazionahta itahana possono accedere a tutte le facol- ta in Jugoslasvia ed in Itaha. É da dire che la popola- zione scolastica fino al 1975 diminuiva progressiva- mente, attualmente questa tendenza si e fermata e si ha adirittura un aumento della popolazione scolastica nei comuni di Capodistria, Isola e Pirano, grazie al fatto che la maggioranza slovena o altre nazionalita iscrive i propri figh agli asili e scuole di lingua italia- na. Cio significa che la lingua italiana si manterra co- me lingua d'ambiente e ancor di piu, se in queste zone si sviluppera un economia di frontiera ed un confine molto aperto. 3. La cultura della nazionalita italiana. Il settore cuhurale e una della attivita fondamentali della Co- munita d'interesse autogestita per 'istruzione e la cul- tura degli appartenenti alla nazionalita italiana, fi- nanziata daUa Comunita culturale della Slovenia. La nazionalita organizza manifestazioni culturali che comprendono l'attivita musicale, letteraria, filodram- matica, folclore, mostre d'arte, ballo ecc. Gruppi di attivita che si presentano anche in Italia, nell'ambito della collaborazione con la »madre patria« Tali attivi- ta si svolgono nelle Comunita degli italiani che hanno una propria sede, vedi la casa Tartini di Pirano rinno- vata recentemente, operanti neU'ambito dell'Unione degli italiani dell'Istria e di Fiume. Nelle comunita de- gli italiani ci sono delle biblioteche con libri italiani destinati agli appartenenti alla nazionalita italiana, anche le biblioteche cittadine di Isola, Pirano e Capo- distria dispongono di un fondo librario in italiano La biblioteca centrale di Capodistria dispone di un im- portante fondo librario ereditato nel 1945—50 dalla biblioteca civica, che grazie all'attivita della sezione di storia patria e stato arricchito ed aggiornato, la se- zione dei prestiti liberi ha avuto periodi in cui non po- teva permettersi l'acquisto di libri itahani, (pochi fi- nanziamenti), da tre anni a questa parte la Comunita culturale della Slovenia garantisce regolarmente dei mezzi per l'acquisto dei libri in italiano e per un bi- bliotecario che si occupa dello acquisto dei libri italia- ni, garantisce un servizio di consulenza per le bibliote- che nelle scuole di lingua italiana e nelle Comunita italiane del Capodistriano ed ha il compito di diffon- dere il hbro e la cuhura italiana con attivita cuhurah varie ed in collaborazione con altre comunita. A Fiu- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 1371 me opera in italiano il teatro stabile Ivan Zaje, con operatori professionisti, che portano le loro recite per tutta l'Istria e oltre confine. Sempre a Fiume c'e la ca- sa editrice Edit dove si stampano i libri di testo e altro destinato alla nazionalita italiana, in Slovenia anche altre case editrici sopperiscono alle necessita della na- zionahta. Comunque l'editoria e scarna, povera, po- che le monografie. La cultura degh Italiani in Jugoslavia in quest'ul- timo quarantennio, non ha raggiunto alti livelli quali- tativi di creativita, i motivi sono da ricercare; appros- simativamente quello di vivere in pochi in un contesto non italiano, una mancata continuita dovuta all'emigrazione degli intellettuali da queste zone. At- tualmente nelle nuove generazioni si constata una ri- presa intellettuale, che speriamo dia di piu cuhural- mente. I mezzi di comunicazione del gruppo nazionale ita- hano sono: i giornah la radio eia televisione di Capo- distria. In itahano esce il quotidiano La voce del po- polo (4.200 copie), due volte al mese il Panorama (3.000 copie), dieci volte aU'anno II Pioniere, c'e poi la rivista culturale La Battana e queUa educativo istruttiva Scuola nostra. La Comunita d'interesse co- stiera per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana fa uscire la pubblicazione bi- Ungue l'Informatore-Informator, Pirano, Isola e Ca- podistria a parte ancora il »Lasa pur dir«, »La Co- lomba« e »Voci della Medusa«. La radio di Capodi- stria trasmette 24 ore giornaliere di programma in ita- hano, presentando la vita e l'attivita del gruppo na- zionale italiano. La televisione di Capodistria dedica spazio ai problemi di attualita interna ed estera, da spazio alla nazionalita italiana, trasmette un pro- gramma in lingua slovena »Odprta meja« e poi tras- mette molto sport. Un problema irrisoho da anni e la non ricezione dei programmi televisivi di Capodistria nella maggior parte dell'Istria e Fiume. 4. Rapporti della nazionalita con la «patria d'origine«. Gia da molti anni la nazionalita itahana svolge il ruolo di ponte tra la Jugoslavia e l'ItaUa nel processo di apertura dei »confmi«. Molte le forme di collaborazione nell'ambito culturale e nell'istruzione ed educazione. Dal 1964 gh insegnanti delle scuole di lingua italiana partecipano in Italia a seminari di ag- giornamento professionale; sia insegnanti che studen- ti possono recepire degli stipendi per studiare presso le Universita italiane. Gli alunni delle scuole elemen- tari e medie tramite escursioni di istruzione conosco- no direttamente l'Italia. Molto importante il contri- buto del governo italiano per la modernizzazione dell'insegnamento nelle scuole di lingua italiana in Istria che si esprime nei mezzi didattici, libri di testo e libri per le biblioteche. I rapporti con la patria d'origine dovrebbero venir incentivati ed ampliati ulteriormente nel settore socia- le ed economico. Per una piccola comunita e fonda- mentale per la sua sopravvivenza un rapporto attivo con la patria d'origine, alimentato da nuove qualita in tutti i campi. 5. Attivita di ricerca. Per la nazionalita italiana opera il Centro di recerche storiche di Rovigno che si occupa anche di editoria e raccoglie materiale d'ar- chivio o altro inerente la regione abitata dagli appar- tenenti alla nazionalita italiana. Hanno il compito di occuparsi delle questioni legate allo sviluppo ed alla posizione della nazionalita l'Istituto per le nazionalita e l'Istituto di sociologia di Lubiana; interessante il contributo dato dalla Facolta di filosofia-sezione geo- grafica. É da considerare che nei progetti di ricerca delle istituzioni scientifiche in Slovenia ed in Croazia, la problematica della nazionalita italiana e poco pre- sente ed i suggerimenti della nazionalita italiana sui temi da ricercare (vedi l'assimilazione), poco seguiti. 6. Finanziamenti. Le attivita fondmentali della na- zionalita italiana vengono finanziate dal bilancio re- pubblicano e in parte da quello comunale per i settori educazione, istruzione, cultura, editoria, attivita d'informazione e le spese derivanti dall'applicazione del bilinguismo nelle regioni nazionalmente miste. Anche il governo italiano stanzia dei finanziamenti per le necessita degli itaUani in Jugoslavia. 7. Toponomastica. Il bilinguismo visivo viene at- tuato per decreto comunale. Lo statuto comunale ga- rantische l'uso della madre lingua degh italiani in tutti settori della vita pubblica per questo nella descrizione dei posti di lavoro che hanno a che fare con le parti, e richiesta la conoscenza della hngua slovena e della lin- gua italiana. Questo non si reahzza sempre, per man- canza di quadri bilingui. La crisi jugoslava preoccupa molto la nazionalita itahana, ci sono restrizioni per tutti, naturalmente per un piccolo gruppo, non soddisfarne le necessita, puo significare minacciarne l'esistenza; nelle crisi i gruppi piu piccoli vengono assorbiti da quelli piu forti nume- ricamente, se non prevale la componente razionale umana o altri fattori sociali, politici ed economici che sostengono l'esistenza di un piccolo gruppo naziona- le. Il gruppo nazionale itahano in Jugoslavia e impe- gnato a fronteggiare l'assimilazione, dovuta al massic- cio esodo del passato e anche al poco impegno delle istituzioni ed organizzazioni socio-politiche, compre- sa l'Unione degh italiani dell'Istria e di Fiume, nel tu- telare i diritti della nazionalita italiana; questo forse uno dei motivi deUa formazione del »gruppo 88«, un gruppo alternativo, che con dibattiti, comunicati stampa, petizioni, ha risvegliato la »coscienza coUet- tiva« sul problema assimilazione. Come conseguenza dell'attivita del »gruppo 88«, l'opinione pubblica slo- vena, in parte quella croata e la stampa italiana han- no concentrato la loro attenzione sulla nazionalita italiana in Jugoslavia non come folclore, ma tentando di andare alla radice dei problemi per trovare delle so- luzioni. Il »gruppo 88«, pur avendo buoni propositi ed un programma proprio di attivita, per il suo carat- tere transnazionale non e stato accettato nell'ambito dell'Unione degli italiani dell'Istria e di Fiume, dalla presidenza dell'Unione, sicché il »gruppo 88« operera neU'ambito dell'Alleanza socialista del popolo lavo- ratore della Slovenia. Il »gruppo 88« e costituito per 138 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 lo piu da intellettuali che si propongono di democra- tizzare l'Unione degli italiani dell'Istria e di Fiume, transformandola in un fronte capace di rispettare le diversita presenti in seno all'etnia. Per gh appartenenti alla Comunita degh italiani in Jugoslavia, per il loro futuro e moUo importante il »confine aperto« che diventa una necessita per la loro evoluzione cuhurale, per capire la loro dimensione di vita, per non gettizzarsi e sparire nel nulla. Un »confi- ne aperto« non solo birocraticamente, formalmente, ma un confine che non e confine, che ti faccia sentire a tuo agio in ambedue le regioni confinarie, da cui puoi attingere liberamente stimoli cukurali, afferma- re al tua identita; questo sia per gli italiani in Jugosla- via che per i Sloveni in Italia. Questo e realizzabile se le regioni interessate non si differenziano economica- mente ma abbino dei buoni rapporti di collaborazio- ne che coinvolgono le popolazioni delle regioni confi- nanti. Realizzare una regione »fronataliera unitaria« su entrambi i lati del confine Italo-Jugoslavo. POVZETEK ZNAČILNOSTI ITALIJANSKE NARODNOSTI V SRS IN SFRJ Amalia Petronio Italijanski narodnosti, ki že dolga stoletja živi kot avtohtono prebivalstvo v Istri in Reki, jamči ustavno- pravna ureditev SFRJ »posebne pravice«, ki so nujne za obstoj in ohranitev lastne identitete. Zaskrbljujoč proces, ki ogroža njen nadaljnji raz- voj, je padec števila njenih pripadnikov. Leta 1880je v Istri živelo 123.245 Hrvatov, 112.701 Italijanov in 29.310 Slovencev. Po popisnih podatkih iz leta 1945 pa 165.606 Hrvatov, 73.521 Italijanov in 54.065 Slo- vencev. Podatki iz ^>Statističkega godišnjaka Jugosla- vije 1987« nam kažejo naglo upadanje števila itali- janske narodnosti po letu 1948: 1948 1953 1961 1971 1981 Italijani: 79.575 75.424 25.615 21.791 15.132 Viden je proces asimilacije, katere vzroki pa še niso bih znanstveno raziskani. Domneva se, da je na zmanjšanje števila pripadnikov italijanske narodnosti vplivalo: masovna migracija leta 1945—55, družbena mobilnost nasploh, urbanizacijski proces, mešani za- koni in prevladovanje jezika večine. Jezik narodnosti in jezik večine sta vse preveč ločena drug od drugega, nista enotna komponenta komuniciranja, zbliževanja in medsebojnih odnosov. To se pravi, da nismo uspeh uresničiti pravega bihngvizma, sploh pa ne na Hrva- škem. Za uveljavljanje položaja in pravic pripadnikov italijanske narodnosti na slovenski obali, ki zajema koprsko, izolsko in piransko občino, je značilno, da so ustavna načela dosledno zajeta v vseh občinskih statutih kot posebna in konkretizirana določila. V krajevnih skupnostih, ki so narodnostno mešana, pa ta načela še ne pomenijo nadaljnjega poglabljanja ustavnih vsebin, še manj pa to velja za združeno delo; to pomeni, da ne uresničujemo podružbljanja politi- ke pri reševanju narodnostnih vprašanj. Glede uresničevanja ustavnih določil o položaju in pravicah narodnosti ugotavljamo, da Je bil na vseh področjih dosežen velik napredek. V glavnem se ures- ničujejo statutarna določila. Kot najpomembnejšo pridobitev Je treba poudariti uveljavitev SIS za pros- veto in kulturo italijanske narodnosti, ki je v družbenih odnosih in v uveljavljanju delegatskega si- stema afirmirala narodnost kot subjekt in kot sestavi- no družbenega odločanja. Žal pa v hrvaškem delu Istre italijanska narodnost ni organizirana v Samou- pravno interesno skupnost. Italijansko narodnost, živečo na območju SR Slovenije in Hrvatske, združu- je »Unija Italijanov Istre in Reke«, ki Je bila usta- novljena leta 1944 po A VNOJ-skih načelih. Šole narodnosti se razvijajo lahko samo v dosledno izpeljani klimi enakopravnega vrednotenja, kjer Jezik narodnosti bogati in dopolnjuje celotno družbeno življenje. Za razliko od položaja šole, v katerem Je le- ta lahko samo izoliran člen brez navezanosti na vse ostale družbene tokove. Šola večinskega naroda mora izpolnjevati svoje poslanstvo v uveljavljanju dvojezi- čnih odnosov in klime. Torej ni dovolj samo skrb gle- de poučevanja in kvalitete pouka obeh Jezikov, mar- več tudi skrb za vse ostale vsebine in vrednote, kijih morata obe šoli enotno izpovedovati v duhu enotne družbene in narodnostne klime na teh območjih. Za- to je na slovenski obali predviden za osnovno in srednje šolstvo poseben program; poleg obveznega poučevanja prvega in drugega jezika, jezika okolja (to se pravi, da Je na italijanski šoli prvi Jezik itali- janščina, drugi Jezik pa slovenščina; obratno velja za slovensko šolo), se v okviru zgodovine, umetnostne zgodovine, zemljepisa, moralne vzgoje in samou- . pravljanja s temelji marksizma, poudarjajo značilno- sti narodnostno mešanega območja za uveljavitev dvojezične klime. Kulturna dejavnost narodnosti se razvija v okviru »Italijanskih skupnosti«, kijih združuje »Unija Itali- janov Istre in Reke«, v SRS pa tudi v okviru SIS-ov za prosveto in kulturo italijanske skupnosti. Izraža pa se v različnih prireditvah pri nas in v sosednji Italiji. Socializacija kulture narodnosti veliko pripomore k stimulaciji razvoja kulturne dejavnosti narodnosti. Pri tem igrajo pomembno vlogo kulturne institucije večine, ki naj bi prikazale kulturo obeh narodnosti. Prisotnost italijanskih knjig po knjižnicah je veliko pripomogla k socializaciji italijanske kulture v širši družbi. Čeprav razpolaga italijanska narodnost pri nas z vplivnimi dejavniki informiranja (radio, televizija, tisk) in služijo ta sredstva kot močan dejavnik pove- zovanja s sosednjim italijanskim območjem, pa na- rodnost in z njo »Unija Italijanov za Istro in Reko«, ni dovolj povezana z matično deželo. Pri teh dejavni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 139 kih informiranja pa pogrešamo problemsko zašla v- Ijenost vprašanj narodnosti. Televizijo Koper lahko spremlja vsa Italija in še del Evrope, dočim v hrvaški Istri ne vidijo njenega programa. Pomanjkljiva informiranost vodi do zaprtosti in pasivnosti pri reševanju narodnostnih vprašanj, kar se še vedno dogaja v hrvaški Istri, dočim je slovenska obala te pomanjkljivosti zadnja leta premostila (na primer »Primorske novice«). Dvojezična toponomastika je na obalnem območju rešena z občinskim odlokom. Je pa prisotna težnja pripadnikov italijanske narodnosti, da bi starim mestnim jedrom vrnili zgodovinsko poimenovanje ulic in trgov, kije bilo po vojni spremenjeno. Dejstvo je, da smo sprejeli najbolj napredna in de- mokratična načela za uveljavljanje položaja in pravic pripadnikov italijanske narodnosti. Ta načela spreje- ma in podpira celotna politična klima in javno razpo- loženje. Toda od teh načel do njihovega doslednega uresničevanja kot živega dela samoupravnih odnosov j političnega sistema z vsemi političnimi prizadevanji in j tudi bitkami za konkretizacijo in proti posameznim \ nerazumevanjem ali celo odporom, nismo še v celoti i uspeli in našli ustreznih inštrumentov in organizacijs- \ kih oblik, ki bi bile v vseh celicah družbenega življe- i rya vsebinsko in akcijsko zajete. Se premalo je zako- j reninjena zavest, da so narodnostna vprašanja in od- i nosi v prvi vrsti obveznost večinskega dela in vseh na- \ prednih socialističnih sU ter njihovih dejavnikov. j V razvoju in še posebej planiranju družbeno-eko- \ nomskih osnov in struktur na narodnostno mešanem območju, ni zajeta narodnost kot sestavni del tega razvoja in kot dejavnik, ki ga je treba upoštevati in \ razvijati, ne samo zaradi njene ohranitve, pač pa tudi zaradi nadaljnje bogatitve družbeno-ekonomskega i razvoja. Brez te zahteve je tako rekoč nemogočen \ preprečevati tendence asimilacije, kije tudi posledica \ hitrejšega ekonomskega razvoja. ¦>; ZGODOVINA IN ZGODOVINSKA VEDA OB SLOVENSKI ZAHODNI MEJI V LETU 1988 BRANKO MARUSiC Tudi V letu 1988 je delo na raziskovanju zgodovine in pri predstavljanju teh raziskovanj potekalo po vzo- rih in v ritmu, ki so ga nakazala predhodna leta. Ta zapis opozarja na nekatere dogodke in na razmere, ki jih je ustvarilo leto 1988 predvsem na območju Gori- ške in Trsta, pri večinskem narodu in pri slovenski manjšini. Dogajanja so v prvi vrsti označevali izidi publika- cij, zgodovinskih monografij, periodike in priložno- stnih edicij. Nekatere objave so že ob izidu naletele na vehko publiciteto, druge pa so, kljub svojemu na- menu in pomenu, komajda vznemirile javnost. Pred- stavitev knjige Srbi u istoriji Trsta (Beograd 1987) 8. februarja v Trstu je privabila več uglednih predstav- nikov srbske javnosti. Knjiga, ki sta jo napisala Gior- gio Milossevich in Dejan Medakovič je izšla tudi v ita- lijanščini (daljše poročilo je objavil Primorski dnev- nik 4. 3. 1988). Najpomembnejša monografija o Trstu pa je zagotovo knjiga Elia Apiha Trieste, ki je izšla leta 1988 pri založbi Laterza v Bariju v okviru zbirke Storia delle citta italiane. Apihovo besedilo dopolnjujeta v knjigi še prispevka Giulija Sapellija in Elvia Guagninija (o knjigi sta na primer poročala Pri- morski dnevnik 13. 4. 1988 in Primorska srečanja 87-8/1988, str. 677—681). V začetku meseca maja so Trstu predstavih knjigo arhhektov Fulvia Caputa in Roberta Massierija Trieste e l'impero (založba Marsi- lio iz Benetk); delo govori predvsem o urbanističnem razvoju Trsta v 18. stoletju. Angelo Fihpuzzi je v- knjigi Trieste e gli Asburgo. Meditazioni fuori tempo di un mitteleuropeo italiano (Videm 1988; v knjižni zbirki Civilta del Risorgimento založbe Del Bianco) prikazal podobo Trsta od 1382 dalje. Knjiga Ettoreja Guerrinija Curiosita triestine (o tržaških ulicah in trgih) je izšla leta 1988 že v drugi izdaji. Sredi leta 1988 je izšel turistični vodič po Trstu (založba Ippogrifo, pokrovitelj tržaška letoviščarska ustanova), pri tržaških Slovencih ni naletel na ugoden odmev. Tržaška problematika je seveda vključena tu- di v monografijo o dežeh Furlaniji-Julijski krajini, ki jo je pripravil Touring club italiano (predstavljena je bila v začetku novembra v vili Manin pri Passarianu). Deželo kot celoto obravnava tudi knjiga Quarant 'anni di elezioni nel Friuli-Venezia Giulia (1—3); objavlja volilne rezultate od leta 1948 naprej. Knjigo sta 11. maja predstavila v Trstu predsednik deželnega odbo- ra Adriano Biasutti in predsednik deželnega sveta Pa- olo Solimbergo. Novejšo zgodovino takoimenovane Julijske krajine je v knjigi Senza pace. L'incerto con- fine orientale italiano in treni'anni di storia (I9I5— 1945) označeval Franco Stefani, zdravnik iz Tržiča (Monfalcone). O furlanski zgodovini piše knjiga (ko- lektivno delo) Storia della societa friulana (Tavagnac- co 1988). Tržaško slovensko in italijansko javnost pa je še vedno zanimalo delo ameriškega univerzitetnega profesorja Jamesa Davisa Rise from Want. A peasant Family in the Machine Age (Philadelphia 1986). Knji- go so predstavih že 14. maja 1987 v Sesljanu ob nav- 1401 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 zočnosti avtorja, ki je nato o knjigi govoril še v trža- škem Društvu slovenskih izobražencev (25. 1. 1988). Toda prej kot Slovenci (slovenski prevod najavlja Slovenska matica) so se za prevod knjiga o družini Žužek iz Vižovelj odločili Italijani. Sredi leta je izšel z naslovom Carso — Riscatto della poverta pri goriški založbi Editrice Goriziana. Isti založnik je v drugi iz- daji objavil prevod poročila s soške fronte (prva sve- tovna vojna) Isonzofront dunajske novinarke Ahce Schalek (prva izdaja prevoda 1. 1977) ter prevod mo- nografije Tibora Simanya o Ferdinandu 1 habsbur- škem (to delo je bilo javno predstavljeno v Gorici 5. 12. 1988). Proti koncu leta je naletela na velik javni odmev knjiga o preiskavah in o procesu v zvezi z delovanjem taborišča Rižarna — San Sabba. Istruttoria e proces- so per il Lager della Risiera (založba Mondadori iz Milana). Knjigo je izdalo vsedržavno združenje bivših deportirancev in je delo skupine avtorjev (G. Fogar, E. Colotti, G. Marinucci, G. Maris, V. Tavčar, A. Scalpelh). Knjigo sta predstavila v Trstu 17. 11. 1988 profesorja Elio Apih in Jože Pirjevec (razmišljanje slednjega je objavil Primorski dnevnik 30. 11. 1988). V Trstu je imela veliko obiskovalcev predstavitev (12. 5. 1988) knjige rimskega rabina Elia Toaffa Per- fidi giudei, fratelli magiori, sicer ne posega v lokalno tržaško zgodovino, pač pa splošneje govori o judov- ski problematiki, ki je še vedno močno netilo za mno- ge javne razprave v italijanskem prostoru. S tem v zvezi je omeniti simpozij o antisemitizmu ob petdeseti obletnici rasističnih zakonov; v dneh 8. in 9. novem- bra ga je v Gorici pripravila goriška pokrajinska uprava v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgo- dovino odporništva iz Trsta. 7. junija je v Gorici krajevna Lega nazionale pred- stavila publikaciji Egona Lodattija // Goriziano G.I. Ascoli ed il suo tempo ter Roberta Spazzalija Gorizia 1946—1948. Album di Ricordi storici. Lodatti je tudi avtor brošure La vittoria del 1918. V Gorici so 4. no- vembra predstavili, tudi fotografski album Ricordi di guerra, v njem je objavljenih 173 fotografiji nastalih na soški fronti (1916). Knjigo sta izdala goriška po- krajinska uprava in pokrajinski muzej v Gorici. Ta muzej je tudi sodeloval pri izdaji knjige Sergia Tava- na / monumenti fra Aquileia e Gorizia (1856—1918), objavlja zanimivo fotografsko gradivo o kuhurni de- diščini v Posočju (delo je bilo javnosti predstavljeno 14. 12. 1988). 20. decembra so v Tržiču predstavih knjigo Furia Bianca Monfalcone e il territorio, alle origini dell' industrializzazione. Sredi poletja so v Tržiču odprli razstavo ob osemdesetletnici tamkajš- nje ladjedelnice. Zaradi velikega zanimanja bralcev so se v Gorici odločili za ponatis priročnika Marie Rosa de Vitis in Luciana Spangherja Conosciamo Gorizia (prva izdaja 1987), knjiga v poljudni obliki seznanja bralce z Gorico in njeno preteklostjo. Iz vi- demske založniške dejavnosti pa je treba omeniti po- sebno prilogo tednika La vita cattolica z naslovom Chiesa e culture in Friuh, Diulia Corgnalija L'ultimo FriuH. Dieci anni di storia friulana (založba La Nuo- va Base) in // fantasma di Angelo Vivante (izdal fur- lanski inštitut za zgodovino odporništva). S tem pa seveda seznam furlanskih objav ni izčrpan. V historiografska prizadevanja večinskega in seve- da predvsem matičnega naroda se je vključevala tudi slovenska manjšina. Priročnik Marjana Pertota Bi- bliografija slovenskega tiska v Argentini 1945—1987 (izdaja revije Mladika) nosi sicer letnico 1987, a je iz- šel in bil predstavljen javnosti na začetku leta 1988. Leta 1988 je izšel tudi slovenski prevod leta 1986 v ita- lijanščini izdane knjige župnika Maria Gariupa v Ovčji vasi v Kanalski dolini {Ovčja vas — Valbruna. O ljudeh in dogodkih alpske vasice v Kanalski dolini). Avtor knjige je na predstavitvi v Trstu 5. decembra povedal, da ima pripravljeno za tisk knjigo o župnikih v Ukvah. Najpomembnejše zgodovinsko delo, ki je izšlo pri Slovencih v Italiji leta 1988 je gotovo zajeten zbornik Doberdob včeraj in danes. Uredil in deloma napisal ga je Marko Wakritsch, od srede leta 1988 odgovorni urednik Primorskega dnevnika. Doberdobski zbor- nik obsega preko petsto strani in v njem sodeluje 12 avtorjev. Ob tem je še napisati, da je Marko Wal- tritsch avtor knjige v italijanščini Le case rurah friula- ne dalla loro costituzione al fascismo iz leta 1987. Konec leta je izšla knjiga Vida Vremca Pinko Tomažič in drugi tržaški proces v sozaložništvu koprske založbe Lipa in Založništva tržaškega tiska. Tržaški tisk, ki je največja založniška ustanova med slovensko manjšino v Italiji, je konec leta izdal tudi svoj vsakoletni almanah Jadranski koledar, med ko- ledarskimi knjiga iste založbe je tudi delo Scipia Sla- taperja (1888—1915) Moj Kras. Knjiga je sicer lite- rarna, vendar je eden izmed pomembnih mejnikov, ki začrtujejo odnos Italijanov do Slovencev skozi doga- janja zgodovine (malo pred slovenskim je izšla Slata- perjeva knjiga tudi v nemščini). Če še ostanemo pri Slataperju omenimo, da so stoletnici njegovega rojst- va namenili Italijani pa tudi Slovenci pomenljivo po- zornost (Primorski dnevnik 14. 7. 1988). Tržaška uni- verza je pripravila posvet posvečen Slataperjevemu delovanju. Srečanje se je v dneh 9. in 10. septembra odvijalo v Trstu in Gorici. Med slovenskimi objavami pa je potrebno omenki še koledar in knjižno zbirko za leto 1989 Goriške Mo- horjeve družbe. Poleg koledarja sta v zbirki posebno pomembna 14. snopič Primorskega slovenskega bio- grafskega leksikona ter prvi del spominov Miloša Vauhnika (1895—1983) Pe-fau. Več domoznanskega gradiva prinaša tudi zbornik Jamarskega kluba Kraš- ki krti, zasnovan je dvojezično. Le v italijanščini pa je izšla knjiga Egidia Scaunicha Convalh del Natiso- ne, eno izmed kar lepega števila del o nadiških do- linah. V Trstu so Slovenci imeli še nekaj knjižnih predsta- vitev, tako so predstavili knjigo o idrijski realki (v Narodni in študijski knjižnici 24. 6. 1988) in kolektiv- no delo o zgodovini koroških Slovencev (v Društvu slovenskih izobražencev 10. 10. 1988). Ta priredkev je sodila v okvir 3. koroških dnevov, ki se odvijajo z kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 141 namenom zbliževanja slovenske manjšine v Avstriji in Italiji. V okviru te akcije je bila 13. oktobra v gori- škem Katoliškem domu diskusija Koroški Slovenci v času nacizma, sodelovali so Kristo Srienc, Janko Urank, Marija Olip in Lovro Kašelj. Beneški Slovenci so v letu 1988 dobili svojo prvo revijo Studenci (Sorgenti), ki se očitno ne bo izogiba- la zgodovinskim temam. Revija izhaja v Čedadu in jo izdaja istoimensko društvo. Veliko pozornost so negovalci zgodovinske vede namenili tudi organizaciji strokovnih sestankov in predavanjem. Največji tovrstni dogodek je bilo goto- vo mednarodno srečanje o prvem goriškem nadškofu Karlu Mihaelu Attemsu, pripravila sta ga goriški Isti- tuto di storia sociale e religiosa ter prav tako goriški Istituto per gli incontrui cuhurali mitteleuropei. V častnem odboru prireditve so bile ugledne osebnosti iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, podobno sta bila se- stavljena tudi častni strokovni in mednarodni stro- kovni odbor. Uvod v jesenski simpozij je predstavlja- lo mednarodno srečanje 8. aprila 1988 na katerem so Gabriele De Rosa, Bogo Grafenauer, Grete W. Klin- genstein in Luigi Tavano prikazali Attemsov čas. Istočasno je prireditelj predstavil prvi zbornik uvod- nih razprav za jesenski simpozij (zbornik je deloma trojezičen). Drugi del Attemsove počastitve je bil med 6. in 8. oktobrom prav tako v Gorici. Attemsa je z različnih vidikov obravnavalo preko dvajset znanst- venikov iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Švice. Gra- divo bo kasneje v celoti objavljeno. V okviru jesens- kega simpozija so si udeleženci ogledali kulturnozgo- dovinske znamenitosti Vipavske doline (podoben iz- let je goriški Inštitut za cerkveno in družbeno zgodo- vino za svoje člane opravil že 18. 10. 1967). K poveda- nemu lahko še dodamo, da je bil prvi Attemsov zbor- nik predstavljen tudi v Trstu, v društvu slovenskih izobražencev (6. 6. 1988), pa tudi v Ljubljani na Teo- loški fakulteti. V Gorici se je kot pomemben nosilec zgodovinskih raziskav izkazal Inštitut za cerkveno in družbeno zgo- dovino. Poleg Attemsovega simpozija je pripravil se- minar Storia e didattica della storia. Nuove ipotesi del lavoro (18. 11. do 16. 12. 1988), namenjen je bil v prvi vrsti šolnikom. V enem mesecu se je v petih red- nih petkovih večerih zvrstilo deset predavateljev. Poslušalce so popeljali skozi starejša obdobja zgodo- vine v dvajseto stoletje; predavanja so bila zamišljena interdisciplinarno. Gorica pa se je oddolžila tudi dogodkom prve sve- tovne vojne. Ob sedemdesetletnici njenega konca je goriška pokrajinska uprava skupaj s pokrajinskim muzejem pripravila pomladanski in jesenski ciklus predavanj 1918—1988. Incontri e riflessioni. V pom- ladanskem delu so se zvrstila štiri predavanja. Ferru- cio Botti je govoril o generalih A. Diazu in L. Cador- ni. Antonio Gibelli o miselnem svetu italijanskega vo- jaka med prvo svetovno vojno, Vergilio Ilari o totalni vojni, Camillo Zadra in Giacomo Viola pa sta skušala v vojnih dogajanjih najti malega človeka. V jesen- skem delu je bilo pet predavateljev in sicer Mario Is- nenghi, ki je govoril o historiografskih problemih, Giorgio Rochat, ki je svoje predavanje usmeril na razpravo o poslušnosti italijanskega vojaka, Giam- piero Brunetta je govoril o vojni in njenem odmevu v filmu, general Pier Luigi Bertinaria je govoril o vlogi italijanske vojske v svetovni vojni in Umberto Carpi o mitu zmage v italijanski literaturi. Prvi svetovni vojni je bil posvečen tudi simpozij // Veneto e la guerra 1915—1918 v Portogruaru (15. do 18. 9. 1988), na njem je profesor tržaške univerze Darko Bratina predstavil tudi problem posoških Slo- vencev. O podobnem je govoril v goriškem Kultur- nem domu konec maja Drago Sedmak iz Goriškega muzeja v Novi Gorici. V Foglianu so 5. novembra 1988 odprh razstavo fotografij o prvi vojni. Trst seje vojne spomnil z okroglo mizo Prva svetovna vojna skozi izkušnjo in zgodovinski spomin ljudi na Pri- morskem (24. 3. 1988) v tržaški Narodni in študijski knjižnici. 24. oktobra, prav na obletnico pričetka ko- bariške bitke je bilo v Gorici mednarodno srečanje 1918—1988. Austria e Italia e fronte alla nuova sto- ria, udeležili so se ga trije avstrijski in dva italijanska poznavalca dogodkov prve svetovne vojne (E. Busek, A. Wandruszka, W. Zettl, G. Campanini in G. Cusa- telli). Na srečanju, pripravila sta ga inštitut za sred- njeevropska srečanja in občina Gorica, je bila pred- stavljena problematika avstrijsko-italijanskih odno- sov v zadnjih sedemdesetih letih. Zaradi skromno od- merjenega časa razprava ni segla v globljo analizo. Dan pred srečanjem sta Gorico obiskala italijanski minister G. Santuz in avstrijski zunanji ministger A. Mock. Trst je ponujal še večje obilje predavanj, okroglih miz in simpozijev. Omenili bomo le nekatere kot okroglo mizo o srednjeevropskem prostoru (5. 3. 1988), na katerem je slovensko stran zastopal prof. Ernest Petrič iz Ljubljane. Okrogla miza je nosila ak- tualne poudarke, vendar je iskala iztočnice v pre- teklosti; pripravil jo je krožek Che Guevara. Isti krožek je 14. aprila 1988 gostil člana vsedržavnega vodstva KP I Alda Tortorella s predavanjem o Palmi- ru Togliattiju in o njegovem odnosu do Trsta ob predstavitvi zbornika Claudia Tonela Rapporto con Trieste. Tonel je za založbo Dedolibri pripravil podo- ben zbornik Trieste cosi com 'e (1988). Zadnji dan no- vembra so se v tržaškem krožku Che Guevara spom- nili Vittoria Vidalija, ob peti obletnici smrti. V trža- ško kroniko sodi tudi omemba okrogle mize Tito, Stalin in Zahod (1945—49); odnosi med Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo, Italijo in njihov vpliv na medna- rodno komunistično gibanje. Pripravil ga je inštitut za slovansko filologijo filozofske fakuUete univerze v Trstu 22. oktobra 1988. Okroglo mizo je vodil dr. Jože Pirjevec, jugoslovansko stran je zastopal prof. Dušan Nečak. Mimo zgodovine niso mogli niti 23. študijski dnevi Draga '88 (Opčine 2. do 4. 9. 1988), na njih je z izrazitim zgodovinskim predavanjem nasto- pil Joško Pire iz Rima. Govoril je o življenju in delu dr. Antona Mahniča. Ob študijskih dnevih je izšel zbornik predavanj Draga '87. 142 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Vsaj še dva simpozija v Italiji sta bila povezana s slovensko zgodovino. V Rimu se je med 19. in 23. e septembrom 1988 odvijalo vsakoletno srečanje v or- ganizaciji Slovenske teološke akademije iz Rima., Posvečeno je bilo skopskemu škofu Janezu Gnidovcu (1873—1939). V Benetkah (12. do 13. 12. 1988) pa so : nekatera predavanja na znanstvenem srečanju o kul-^ turah Veneta in Slovenije Dve kulturi za jutrišnjo Ev- ropo posegla tudi v zgodovino (Va.silij Melik, Mihca ; Kacin-Wohinz). Oglejski simpozij o škofu v Ogleju sv. Kromaciju (23. do 25. 9. 1988) je bil prirejen v spomin na tisočšestoletnico pričetka njegovega ško- fovanje (leta 388). Bilo je še nekaj jubilejev, ki so pobudih objave in strokovna srečanja. V Mačkoljah pri Trstu so ob 90- letnici domačega društva Primorsko izdah posebno brušoro (urednik Boris Pangerc). V Dolini pri Trstu so se spomnih 110-letnice tabora (1878), v Trstu 100- letnice Ciril-Metodove šole (izšla posebna brošura), v Sovodnjah in Doberdobu krajevnih hranilnic in po- sojilnic. V Gorici so 20. novembra počastili 120- letnico goriškega telovadnega društva, ki je imelo po- membno vlogo v političnem življenju goriških Italija- nov. V Trstu so se spomnili 130-letnice rojstva dr. Ju- liusa Kugyja, v Sovodnjah pa so 4. novembra prosla- vili l(X)-letnico roj.stva pesnika in pubhcista Petra Butkoviča-Domna. Naš zapis bi bil nepopoln, če ne bi omenili še neka- terih dogodkov. Med 15. in 23. novembrom je trža- ška narodna in študijska knjižnica pripravila seminar o arhivistiki. Na njem so predavali arhivisti iz Slove- nije in iz Trsta. Goriška pokrajina je v letu 1988 prvič podelila nagrade za pisce umetnostnozgodovinskih del, za prevajalce iz nemščine in za pisce literarnokri- tičnih esejev. Nagrade, ki so bile podeljene 7. maja nosijo imena po Antoniu Morassiju, Ervinu Pocarju in Biagiu Marinu. Prejeli so jih Giuliano Briganti iz Rima, Bruna Bianchi in Giancarlo Mazzacurati iz Ne- aplja. V letu 1988 so s pospešenim tempom potekala dela na razstavi o bangobardih, odprta naj bi bila leta 1990. Pri Italijanih in Furlanih je na velik odmev na- letela razstava furlanske književnosti v Goriški knjižnici v Novi Gorici (oktober). V krogih slovenske manjšine je naletela na prijeten odmev vest, da je prof. Jože Pirjevec prejel nagrado Kidričevega sklada za svojo knjigo Tito, Stalin in Zahod (1987). Povsem zaprtega značaja je bil kolokvij o problemih vladanja Avstro-Ogrske v devinskem gradu (13. do 15. 10. 1988), ki ga je organiziral inštitut za evropske študije iz Ženeve. Tudi leta 1988 so se odvijali oglejski štu- dijski dnevi, ki zberejo vsako leto vrsto arheologov; letošnje srečanje (23. do 28. aprila) je bilo že 19. po vrsti. 3. julija je bil v Tipani, v zahodni Beneški Slo- veniji, posvet o tipanskem narečju; 11. in 12. novem- bra pa so na pobudo Furlanskega filološkega društva v Vidmu razpravljali o furlanski toponomastiki. S tem v zvezi pa je vredno omeniti izid dvojezične knji- ge Materiali IV Jeana Baudouina de Courtenaya; pri- naša gradivo, ki ga je pisec zbral v nadižkih dolinah leta 1873. V knjigi je bilo prvič objavljeno. Objavo je oskrbela Liliana Spinozi Monai, komentarje pa je prispeval Milko Matičetov. Delo je bilo predstav- ljeno v Spetru Slovenov (15. 11. 1988), v Čedadu (23. 11. 1988) ter v Ljubljani. Za konec pa še nekaj drobnih, a zato nič manj po- membnih vesti. Avgusta 1988 so v Gorici poruših stavbo nekdanjega Alojzijevišča, dolga desetletja je nudila dom slovenskim srednješolcem. 17. junija je umrl v Gorici dr. Dorče Sardoč, antifašist in pisec knjige spominov Tigrova sled (1983). Umrla pa sta tudi komandant italijanskih garibaldincev Mario Fantini-Sasso (roj. 1912) in Vincenzo Fontanot, zadnji od treh bratov, antifašistov. Obseg tega nepopolnega poročila bi lahko razširih z navajanjem vsebine nekaterih periodičnih publika- cij (zlasti domoznanskih in zgodovinskih), ki na Go- riškem, v Trstu in Furlaniji bolj ali manj redno izha- jajo (Studi Goriziani, Il territorio. Memorie storiche forogiuhesi, Qualestoria, Quaderni giuliani di storia. Storia contemporanea in Friuli, Archeografo Triesti- no, Sot la nape. Ce fastu? Aquileia nostra. Forum lu- hi itd). Tem izdajam se je v 1. 1988 pridružila nova re- vija -4/50 s podnaslovom Rivista storica della Bassa Friulana Orientale, izhaja v kraju Cervignano del Fri- uli. V tem pregledu tudi niso zadostno prikazane raz- mere na Furlanskem. Vključitev tega prostora bi ned- vomno zaokrožila pogled na celoto dogajanj na po- dročju proučevanja zgodovine v deželi Furlaniji-Ju- lijski krajini. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 143 BIBLIOGRAFSKO KAZALO RAZPRAV, ČLANKOV IN SLIK O JUŽNI PRIMORSKI V KRONIKI OD 1953 DO 1988 VILMA KRAPEZ in LJUBA VRABEC uvod Ob izidu posebne številke Kronike, posvečene Oba- li, se je Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper odločil sestaviti bibliografsko kazalo razprav, člankov in slik, ki jih je doslej objavi- la Kronika o področju južne Primorske (z občinami • Koper, Izola, Piran, Postojna, Sežana in Ilirska Bi- strica). Pregledanih je bilo 36 letnikov, in sicer od leta 1953 do 1988. Kazalo je sestavljeno podobno kot vsa kazala v Kroniki. Deli se na obsežnejše razprave in članke, na članke o raznih ustanovah, društvih, posvetovanjih in podobnem ter na recenzije novih knjižnih in perio- dičnih publikacij. Posamezne bibliografske enote so> razvrščene po abecednem redu avtorjev, kriptonimi so razrešeni. Posamezno enoto sestavlja priimek in ime avtorja, naslov razprave ali članka, podnaslov ter ! leto, številka in strani Kronike (letniki so izpuščeni). \ Slike so razvrščene po krajih (tudi po območjih kot npr. Istra, Primorska) in osebah; kjer to ni bolo mo- goče, pa v skupino razno. Ko je besedilo ob slikah preobsežno, je skrajšano, nekatere slike z enako te- matiko so združene. Besedilo, ki ni na predlogi, tem- J več je vzeto iz kazal Kronike ali smo ga sami fingirah, j je v oglatih oklepajih. i Shema kazala: RAZPRA VE FN ČLANKI 'j USTANOVE. DRUŠTVA, POSVETI... j NOVE PUBLIKACIJE a) knjižne '\ b) periodične t' SLIKE Vi_ a) kraji 4, b) osebe ij c) razno a RAZPRAVE IN ČLANKI 1. Boltin-Tome Elica: Tehnika gradnje benečanske ceste v dohni Rižane. (ilustr.). — 1979 št. 2 str. 106— 111. — 2. Božič Božidar: Začetek in razvoj šole v Jel- šanah. (ilustr.). — 1966 št. 1 str. 18—27. —3. Brate Tadej: Gradnja trolejbusa in tramvaja v Piranu, (ilu- str.). — 1982št. 1 str. 42—45. —4. ČermeljLavo: Ob petdesetletnici požiga Narodnega doma v Trstu, (ilu- str.). — 1970 št. 2 str. 97—104. — 5. Dolenc Ervin: Prebivalci Senožeč v prejšnjem stoletju. — 1986 št. 1/2 str. 37—44. —6. Ferenc Tone: Narodnoosvobo- dilni boj v Slovenski Istri leta 1943. Kratek pregled, (ilustr.). — 1978 št. 3 str. (129)—149. — Gec-Plesni- čar Ljudmila: glej Plesničar-Gec Ljudmila. —7. Ge- strin Ferdo: In memoriam dr. Miroslavu Pahorju. (ilustr.). — 1981 št. 1 str. 53—55. — 8. Gestrin Fer- do: Karitativna dejavnost v Piranu v poznem sred- njem veku. — 1976 št. 2 str. 79—84. — 9. Gestrin Ferdo: Kulturne povezave med slovenskimi in itali- janskimi deželami do 18. stoletja. — 1985 št. 1 str. 11—17. — 10. Gestrin Ferdo: Ob sedemdesetletnici akademika Milka Kosa. — 1962 št. 3 str. 190—191. — 11. Gestrin Ferdo: Oris razvoja pomorstva v Slo- venskem Primorju. — 1962 št. 2 str. 90—94. — 12. Gestrin Ferdo: Piranska popotovanja v 15. stoletju, (ilustr.). — 1975 št. 2 str. 74—80. — 13. Gestrin Fer- do: Piranske ladjedelnice in ladjedelci v poznem srednjem veku. — 1974 št. 3 str. 170—178. —14. Ge- strin Ferdo: Pomorstvo Pirana v poznem srednjem veku. — 1977 št. 3 str. 149—156. — 15. Gestrin Fer- do: Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od XIII. do konca XVI. stoletja. — 1963 št. 2 str. 73—85. —16. Gombač Metka: Oddelek za pošto, te- legraf in telefon pri Pokrajinskem narodnoosvobodil- nem odboru za Slovensko primorje in Trst. — 1986 št. 3 str. 191—192. —17. Habjan Vlado: Celjsko-av- strijska vojna od leta 1438 do 1443 ali vojna za Ljub- ljano in Istro. (Odlomek iz rokopisa I. knjige: Držav- nostni kneževini Celjanov in Goriških ter podeželski punti), (ilustr.). — 1971 št. 3 str. 137—148. — 18. Jenko Jože: Istrske železnice, (ilustr.). — 1965 št. 2 str. 64—77 — št. 3 str. 142—156. — 19. Jenko Jože: Zgodovina železniške proge Št. Peter na Krasu (Piv- ka)—Reka. Odsek na hrvaškem ozemlju. 1966 št. 2 str. 83—90. — 20. Juvančič Ivo: Leto bazoviških žrtev 1930. (Neposredno italijansko ozadje in slo- vensko zadržanje po fašističnih virih.). — 1974 št. 2 str. 112—121.-21. Juvančič Ivo: Politično ozadje I. Tržaškega procesa. — 1973 št. 3 str. 180—184. —22. Kalmar Jänos: Načrti pomorske trgovine prek Trsta iz časa vladavine Karla VI. — 1985 št. 2—3 str. 137— 141. — 23. KambičMirko: Nicefor Stepančič (1867— 1934). (ilustr.). — 1986 št. 1/2 str. 89—93. — 24. Kermavner Dušan: Drugi slovenski socialdemokrats- ki hst. — 1982 št. 2 str. 80—90. — 25. Kobe-Arzenšek Katarina: Razstava »Gozd na Krasu Slovenskega pri- morja« v Bistri pri Vrhniki, (ilustr.). — 1964 št. 2 str. 128—133. — 26. Kos Milko: Pivka v srednjem veku. (ilustr.). — 1976 št. 1 str. 5—10. — 27. Kovic Breda in Miroslav Pahor: O zgodovinskem in arhitekton- skem razvoju Tartinijevega trga v Piranu, (ilustr.). — 1960 št. 1 str. 21—36. — 28. Marušič Branko: »Do- movina« (1867—1869). — 1965 št. 2 str. 48—64; 1965 št. 3 str. 127—139. — 29. Marušič Branko: Na Pri- morskem ob razpadu Avstro-Ogrske. (ilustr.). — 1980 št. 1 str. 32—42. — 30. Marušič Branko: Slovensko-italijanski odnosi v avstrijskem Primorju v šestdesetih letih 19. stoletja, (ilustr.). — 1980 št. 3 str. 183—190. — 31. Mihelič Darja: Drobtinice iz dru- žabnega življenja srednjeveškega Pirana. — 1984 št. 1 144, kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 str. 7—10. 32. Mihelič Darja: Življenje in poslovanje nekaterih Cavianijev v srednjeveškem Piranu. — 1986 št. 3 str. (125)—136. — 33. Mihelič Darja: Življenje in poslovanje nekaterih Peronijev v srednjeveškem Piranu. — 1980 št. 1 str. 14—22. —34. Mlakar Boris: Domobranstvo na Primorskem. — 1979 št. 1 str. 43—52. — 35. Mrzel Ludvik: O Židovskem trgu v Pi- ranu. — 1980 št. 1 str. 58—60. 36. Nečak Dušan: Položaj na slovenskem Primorju v luči pisarne za za- sedeno ozemlje od novembra 1918 od novembra 1920. — 1972 št. 2 str. 158—162. —37. Nečak Dušan: Pris- pevek k vprašanju primorskih beguncev v letih 1918— 920. — 1973 št. 2 str. 120—126. —38. Ogrin Darko: joldonijev trg v Trstu, (ilustr.). — 1984 št. 1 str. 63 — 39. Pahor Miroslav: Akrostihi v piranski knjigi statu- tov leta 1384. — 1978 št. 1 str. 4—9. —40. Pahor Mi- roslav: Constitutio Momihani v letih 1521—1535. (ilustr.). — 1973 št. 2 str. 88—96. — 41. Pahor Mi- roslav: Fevdalna posest na piranskem ozemlju do konca 13. stoletja. — 1981 št. 1 str. 1—8. —42. Pa- hor Miroslav: Koprska nota in miljski protokol iz 1. 1849 v neobjavljenem spisu Antonija De Colle, (ilustr.). — 1959 št. 2 str. 66—73. — 43. Pahor Mi- roslav: Nastanek apelacijskega sodišča v Kopru. — 1958 št. 2 str. 73—79. — 44. Pahor Miroskiv: Oblast- ni in upravni organi Pirana v dobi Beneške repubhke. — 1958 št. 3 str. 109—130. — 45. Pahor Miroslav: Organizacija oblasti v občini Izola po listinah iz leta 1253 in 1260. — 1976 št. 3 str. 158—165. —46. Pahor Miroslav: Piran v obdobju dvojne oblasti (XII.— XIII. stoletje). — 1974 št. 3 str. 161—169. —47. Pa- hor Miroslav: Pomen piranskega patriciata v mestni upravi od XIV do XVIII. stoletja. — 1968 št. 2 str. 83—90. —48. Pahor Miroslav: Pravni status tujcev v uredbah piranskih statutov. — 1959 št. 3 str. 130— 137. — 49. Pahor Miroslav: Predpisi o obrtnikih, prostih poklicih in trgovcih v statutih mesta Trsta, (ilustr.). — 1963 št. 1 str. 27—37. — 50. Pahor Mi- roslav: Solna pogodba med Piranom in Benetkami iz leta 1616. (ilustr.). — 1957 št. 1. str. (14)—20. —51. Pahor Miroslav: Statuti srednjeveške občine Izola leta 1360 v odnosu do tujcev, (ilustr.). — 1974 št. 2 str. 77—85. —52. Pahor Miroslav: Statuti Izole, Ko- pra in Pirana ter istrski zakoni o šolarjih, solarnah in tihotapcih, (ilustr.). — 1957 št. 3 str. 123-134.-53. Pahor Miroslav: Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju pmorskega kadra v prete- klosti (1812—1912). — 1979 št. 1 str. 30—42. — Pa- hor Miroslav: glej Kovic Breda in Miroslav Pahor. — 54. Pahor Samo: O rodu in rojstvu kiparja Francesca Robbe. — 1964 št. 1 str. 66—67. — 55. Peršič Janez: Družina florentinskih bankirjev Soldanieri in Piran. — 1977 št. 1 str. 12—18. —56. Peršič Janez: Floren- tinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu (1338— 1348). — 1975 št. 3 str. 138—148. —57. Pirkovič Jel- ka: Južna železnica in razvoj mest na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. — 1987 št. 1/2 str. 13—22. — 58. Plesničar Ljudmila: Svatbeni običaji v okolici Buzeta v prvi polovici XIX. stoletja, (ilustr.). — 1957 št. 2 str. 95—98. — 59. Plesničar-Gec Ljudmila: Ne- kaj zgodovinskih podatkov o Slovenskem Primorju v rimski dobi in antični situs Egide. — 1966 št. 1 str. 68—72. — 60. Prelovšek Damjan: Šolanje kiparja Francesca Robba. — 1980 št. 2 str. 107—111. —61. Prelovšek Damijan: Terezijanski Trst. Primer habs- burškega urbanizma 18. stoletja. — 1985 št. 1 str. 28—41. — 62. Regent Ivan: Utrinki iz neobjavljenih spominov, (ilustr.). — 1954 št. 1 str. 1—6. —63. Ry- bar Miloš: V spomin dr. Lavu Cermelju. (ilustr.). — 1980 št. 3 str. 217—220. — 64. Savnik Roman: Iz zgodovine Postojnske jame. (ilustr.). — 1958 št. 3 str. 138—145; 1960 št. 2 str. 99—110. — 65. Simčič Tomaž: Societa di Minerva v Trstu in oblikovanje ita- lijanskega narodno liberalnega gibanja 1860—1878 (ilustr.). — 1988 št. 3 str. 195—205. — 66. Smole Emil: Arhitekturni razvoj koprske Loggie. (ilustr.). — 1958 št. 1 str. 13—20. —67. Smole Emil: Koprsko obzidje, Mudina vrata in Levji grad. (ilustr.). — Kro- nika 1957 št. 1 str. 26—38. —68. Šašel Jaro: Bernar- din Porečan ah k poreškim in koprskim antikam. — 1973 št. 2 str. 85—87. — 69. Šašel J(aro): Severo- vzhodne italske zapore v Antiki, (ilustr.). — 1956 št. 2 str. 86—93. — 70. Šavh Andrej: Vprašanja iz Pri- morske. — 1953 št. 3 str. 159—162. — 71. Šorn Jože: In memoriam Zvoneta Miklavčiča. (ilustr.). — 1968 št. 1 str. 59—60. — 72. Šorn Jože: Trst in njegovo ne- posredno zaledje v prvih treh desetletjih XVIII. sto- letja, (ilustr.). — 1959 št. 3 str. 148—161. —73. Šorn Jože: Zanimivosti z naših cest v 18. stoletju, (ilustr.). — 1979 št. 3 str. 157—167. — 74. Šorn Jože: Vlado Valenčič — sedemdesetletnik, (ilustr.). — 1973 št. 3 str. 185. —75. Tancik Ferdinand: Ob 150-letnici voj- nih operacij 1813—1814 v mejah Ilirskih provinc, (ilustr.). — 1963 št. 3 str. 185—192; 1964 št. 1 str. 37—48. — 76. Valenčič Vlado: Fužine bakra v Ihrski Bistrici in tržiški kosarji. — 1954 št. 2 str. 128. — 77. Valenčič Vlado: Župljani Trnovega pri Ilirski Bistrici zoper laške župnike v XVIII. stoletju, (ilustr.). — 1958 št. 1 str. 39—42. —78. Vilfan Sergij: K zgodovi- ni kmečkega kupčevanja s soljo. (Gospodarskoprav- ne podlage povesti o Martinu Krpanu), (ilustr.). — 1963 št. 1 str. 1—12. — 79. Vilfan Sergij: Koprski glavar Slovanov. V avstrijsko—beneški vojni 1508— 1516. (ilustr.). — 1954 št. 1 str. 24—29. —80. Vilfan Sergij: Podobe iz nekdanje živinoreje med Trstom in Slavnikom. (ilustr.). — 1957 št. 2 str. 69—87. — 81. Vilfan Sergij: Shke iz Brkinov. I. Brkini in turizem. II. Zgodovinske shke iz Brkinov, Krajevna zgodovina in turizem, (ilustr.). — 1953 št. 2str. 119—130. —82. Vovko Andrej: Donesek k zgodovini istrskega osnov- nega šolstva, (ilustr.). — 1978 št. 3 str. 166—175. — 83. Vovko Andrej: Povzetek iz nekaterih dokumen- tov o dejavnosti Stojana Pribičeviča o tržaškem vpra- šanju. — 1976 št. 3 str. 172—178. —84. Žontar Jože: Sergij Vilfan — šestdesetletnik. — 1979 št. 1 str. 65—67. ustanove, društva, posveti ... 84. Boitin Elica, Kovic Breda: Mestni muzej v Pira- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 145 nu. — 1975 št. 1 str. 49. — 85. Kobal Nada: Trst. 1941 — 1947: od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe. — 1986 št. 3 str. 214—216. — Kovic Breda: glej Boitin Elica, Kovic Breda. — 86. Marušič Branko: »Pazinski memorial«. — 1971 št. 1 str. 49. — 87. Pahor Miroslav: Priprave za slovenski' pomorski muzej. — 1957 št. 3 str. 158—160. — 88.. P(otušek) E(lica): Delo in razvoj notranjskega muze- ja v Postojni, (ilustr.). — 1955 št. 1 str. (5)—33. — 89. Stres Gvido: K poročilu o razstavi goriškega in istrskega begunskega šolstva v prvi svetovni vojni. — 1975 št. 2 str. 124. — 90. Stres Peter: Razstava Pri- morska 1945—1947. — 1987 št. 3 str. 212. — 91. Šorn Jože: Portoroški oddelek piranskega pomorske- ga muzeja. — 1980 št. 1 str. 57—58. NOVE PUBLIKACIJE a) knjižne — 92. B.(aš Franjo): (Vilhar Srečko), Slovenci ob Jadranu. — 1953 št. 2 str. 150—151. — 93. Ciperle Jože: Jožko Humar, Primož Trubar Ro- doljub ilirski. Izdala založba Lipa v Kopru, 1980, 572 str. — 1982 št. 1 str. 59—60. — 94. Cvirn Janez: Mi- roslav Pahor s sodelovanjem Ilonke Hajnal, Po jam- borni cesti... v mesto na peklu, Prešernova družba, Ljubljana 1981, 264 str. — 1982 št. 1 stgr. 60—61. — 95. Dobrila Pavli: Lavo Čermelj, Ob tržaškem proce- su 1941, Ljubljana 1962. — 1964 št. 3 str. 141. —96. Golobovič Zorica: Benedetto Lonza, La dedizione di Trieste all' Austria. Trst, izdala Libreria nazionale »Italo Svevo« v Trstu leta 1973, 98 strani. — 1978 št. 2 str. 120—121. —97. Golobovič Zorica: Eho Apih, »Le Cooperative operaie di Trieste, Istria e Friuli«, Trst, 1976, 182 strani. S sodelovanjem Claudia Silve- stria. — 1978 št. 1 str. 56—57. —98. Gombač Boris: Aleksander Roje: Cuhura musicale degli Sloveni a Trieste dal 1848 all' avvento del fascismo. Trieste 1978, Editorale Stampa Triestina, 100 str. — 1979 št. 2 str. 138—140. — 99. Gombač Boris: Aleš Bebler, Čez drn in strn, spomini, Koper, 1981, 325 str. — 1981 št. 3 str. 297—298. —100. Gombač Boris: Bazo- vica v boju. Trst »Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Bazovici« 1973. 48 str. — 1973 št. 3 str. 207—208. — 101. Gombač Boris: Diana De Ro- sa: Sviluppo della citta e movimento operaio tra la fi- ne dell' ottocento e il principio del novecento a Trie- ste. Trst 1979, str. 100. — 1980 St. 3 str. 237—238. — 102. Gombač Boris: Gianpaolo Valdevit, Chiesa e lotte nazionah: il caso di Trieste (1850—1919), Udine 1979, str. 294. — 1981 St. 3 str. 292—294. — 103. Gombač Boris: Športno društvo BOR. Sezona 1978—1979. Izdalo S.Z. Bor. Založilo ZTT-EST, Trst 1978, str. 64. — 1979 št. 2 str. 140. —105. Gom- bač Metka: Bazovica 6. IX. 1930—6. IX. 1980, Spo- meniki delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, Ljubljana 1980, str. 39, 17. zve- zek. — 1981 št. 1 str. 74. —105. Gombač Metka: Dol skozi boj do svobode. Izdalo prosvetno društvo »Kras«, Dol-Poljane, 1977, 235 str. — 1978 št. 2 str. 122—123. — 106. Gombač Metka: Kukurno društvo Rdeča zvezda Salež 1945—1985, brošura ob 40. oblet- nici ustanovkve. KD Rdeča zvezda. Trst 1985. — 1988 št. 3 str. 268—269. —107. Gombač Metka: Ma- čkovlje v boju za svobodo. Mačkovlje 1974, 58 str. — 1975 št. 1 str. 62—63. — 108. Gombač Metka: Mare- zige — simbol upora 1921—1981 (krajevni zbornik), Koper 1981, str. 179. — 1981 št. 3 str. 296—297. — 109. Gombač Metka: Marica Gregorič-Stepančič. Ob poimenovanju osnovne šole pri sv. Ani v Trstu. Založništvo tržaškega tiska. Trst 1978, 45 str. — 1978 št. 3 str. 189. — 110. Gombač Metka: Marjan Pertot, 100 let dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu 1878—1978, izdal in založil »Amaterski oder«, Prosek-Kontovel, 1978, brez oštevilčenja strani. — 1980 št. 1 str. 66—67. — 111. Gombač Metka: Milan Pahor: Delavska enotnost. Unita operaia, prispevek k zgodovini delavskega gibanja v Trstu. Izdala in založila Zveza sindikatov Slovenije — Svet za nego- vanje tradicij delavskega gibanja, Ljubljana 1986, 132 str. — 1987 št. 1/2 str. 123. —112. Gombač Met- ka: Posvet o slovenskem šolstvu v Italiji. Referati, prispevki in razprave; Trst 1976, 251 str. — 1977 št. 2 str. 134. — 113. Gombač Metka: Revolucionarna pot Franca Štoke-Rada, Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1979, str. 39. — 1981 št. 1 str. 77. — 114. Gom- bač Metka: Slovenska Istra v boju za svobodo (Pri- spevki in gradivo za krajevno zgodovino). Izdala založba Lipa, Koper 1975, 751 str. — 1976 št. 3 str. 193. — 115. Gombač Metka: Sv. Jakob — Zgodo- vinski razgledi po življenju Slovencev v tržaškem de- lavskem okraju. Založništvo tržaškega tiska. Trst, 325 str. — 1980 št. 2 str. 144—145. —116. Grafenau- er Darja: Piran, Miroslav Pahor: I. Kratek zgodo- vinski pregled, Tone Mikeln: II. Ogled mesta po iti- nerarjih, založil Zavod za turizem, Portorož. Por- torož 1972, nepaginirano. Izšlo tudi v angleščini, ita- lijanščini in nemščini. — 1975 št. 1 str. 61—62. — 117. Granda Stane: L'uomo e la vke. Človek in trta. Trieste—Trst 1987,196 str. — 1987 št. 3 str. 220—221. 117. Güstin Damijan: Boris Mlakar: Domobranstvo na Primorskem (1943—1945), Založba Borec, Ljub- ljana 1982, 254 str. — 1983 št. 1 str. 80—82. — 118. Güstin Damijan: Fran Juriševič: Partizansko gospo- darstvo na Primorskem. Koper 1975, Založba Lipa. Knjižnica OF 2; 429 str. — 1979 št. 1 str. 79—80. — 119. Janša-Zorn Olga: Branko Reisp, Predjama. Kul- turni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodni- kov 72. Ljubljana 1977, 30 str. — 1978 št. 1 str 55. — 120. Janša-Zorn Olga: Pregled raziskovanja slovens- ke krajevne zgodovine... Istra. — 1977 št. 2 str. 101. — 121. Janša-Zorn Olga: Srečko Vilhar, Slovensko učiteljišče v Kopru 1875—1909. Ljubljana, izd. Os- rednja knjižnica v Kopru, 1976. 104 str. — 1977 št. 3 str. 215. — 122. Janša-Zorn Olga: Škrbina na Krasu. Izbor objavljenega in neobjavljenega gradiva k zgo- dovinski in etnološki podobi vasi. Ur. Branko Maru- šič. Nova Gorica 1975, 80 str. — 1976 št. 2 str. 132—133. —123. Kos Dušan: Ana Lavrič, Vizitacijs- ko poročilo Agostina VaUera o koprski škofiji iz leta 146 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 1579... ZRC SAZU Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Ljubljana 1986, 201 str. — 1986 št. 1/2 str. 112. — 124. Kos Janez: Majda Smole, Glavni Intendant Ilirskih provinc 1809—1813. Publikacije arhiva Slovenije. Inventarji. Serija Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev. Zvezek 1. Ljub- ljana 1973. Str. 163. — 1977 št. 1 str. 73. — 125. Leš- nik Avgust: Ljudje in kraji ob Pivki. Izdala in zalo- žila Kukurna skupnost Postojna, 1975, 343 str. uredil Silvo Fatur. — 1976 št. 1 str. 62—63. — 126. Ličan Marina: M. Zadnikar, Hrastovlje. Spomeniški vodni- ki 2, Ljubljana 1961. — 1963 št. 2 str. 124—125. — 127. Marušič Branko: Laura Kraker, L'attivka gior- nahstica di Domenico de Manzoni. — 1962 št. 3 str. 191—192. — 128. Marušič Branko: Skopo, 24. julija 1960. — 1962 št. 1 str. 64. — 129. Marušič Branko: Spazi della storia. Spazi della memoria. Il Quartiere Ferrovieri racconta... Vicenza 1988, 285 str. — 1988 št. 3 str. 272—273. — 130. Marušič Branko: Vas, ljudje in čas. Zgodovina Opčin. Zbral in uredil Angel Vremec-Mežnarjev, Trst, Založništvo tržaškega tiska 1975, 302 + (XX) str. 8°. — 1976 št. 1 str. 65—66. — 131. Mihelič Darja: Giovanni Russignan, Testamenti di Isola d'Istria (dal 1391 al 1579), Trieste 1986, 168 str. — 1988 št. 3 str. 269—271. —132. Mihelič Darja: Ferdo Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede. Dela 21, Zgodo- vinski inštkut Milka Kosa 7, Ljubljana 1978, 148 str. — 1979 št. 1 str. 76—77. — 133. Mihelič Darja: Rudi Kodrič-Branko, Emil Smole, Nataša Sumi: Štanjel, Umag, 1977, 8 str. — 1977 št. 3 str. 213. —134. Mla- kar Boris: Tone Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943. Knjižnica NOV in POS 4/1, Partizanska knjiga in ZTT, Ljubljana 1983, 772 strani, s skicami in fotografijami. — 1984 št. 1 str. 71—72. — 135. Ne- čak Dušan: »Kje prebivamo in koliko nas je Sloven- cev v Italiji«, sestavil Stanislav Renko, narisal Srečko Zupan. Dopolnjeni in popravljeni ponatis iz Primors- kega dnevnika. Založništvo tržaškega tiska 1971, 31 strani. — 1974 št. 2 str. 139—140. — 136. Nečak Du- šan: Mihca Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod kalijansko zasedbo 1918—1921, Založba Obzorja Maribor, Založništvo tržaškega tiska Trst 1972, 468 str. — 1974 št. 2 str. 138—139. —137. Nečak Dušan: »Za globalno zaščito Slovencev v Italiji«, uredil Sta- nislav Renko, ponatis iz Primorskega dnevnika in drugega tiska. Založništvo tržaškega tiska 1972, 124 strani. — 1973 št. 1 str. 36. — 138. Peršič Janez: Ca- tastico generale dei boschi della provincia dell'Istria (1775—1776), Terminazione del CE. sopra boschi (1777) a cura di Vjekoslav Bratuhč, Collana degh Atti N. 4, Centro di ricerche storiche, Rovigno 1980, 474 str. — 1981 St. 1 str. 71—72. — 139. Rebolj Matjaž: Bogomil Bitežnik, Razvoj zdravstvenega zavarovanja na Primorskem, založba Lipa, Koper 1981, 243 str. — 1982 št. 3 str. 250—251. — 140. Rozman Franc: Ivan Regent. Spomini, Ljubljana 1967. — 1969 št. 1 str. 63—64. — 141. Stergar Janez: 55 77 Slovenska obala v številkah. Izdal obalni svet Koper. Izola, Ko- per, Piran 1972 (1973), 386 str. — 1974 št. 3 str. 201—202. — 142. Stergar Janez: Prosvetni zbornik 1868—1968. Izdala in založila Slovenska prosvetna zveza Trst—Gorica—Čedad, Trst 1970, 328 str. — 1972 št. 3 str. 182—183. — 143. Stergar Janez: Tone Ferenc, Milica Kacin-Wohinz, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu. Pregled zgodovine 1918—1945. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974, 326 str. — 1975 št. 3 str. 195—196. — 144. Stergar Nataša: Drago Pa- hor, prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943—1945, Trst, Založništvo tržaškega tiska 1974. 126 str. — 1975 št. 3 str. 198—199. — 145. Stergar Nataša: Milko Skrap: Uporna Mladina. Prispevek k zgodovini borbe slo- venske tržaške mladine za narodni obstoj pod fašisti- čno Italijo. Trst 1971, 202 str. — 1972 št. 2 str. 123. — 144. Stres Peter: Avgust Sfiligoj: Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice. Pričevanje, Gori- ca 1984, 221 strani (tudi povzetek v italijanščini). — 1985 št. 1 str. 89. — 145. Stres Peter: Julij Beltram, Tukaj je Jugoslavija, Goriška 1945—1947, Založba Lipa, Koper in Založništvo tržaškega tiska. Trst 1983, 310 str. — 1988 nšt. 1/2 str. 27. — 146. Šorn Jože: Dr. Marjan Zadnikar: Hrastovlje. — 1962 št. 2 str. 128. — 147. Šorn Jože: Stanko Petelin, Kronika Vojkove brigade. Ljubljana 1963. — 1963 št. 2 str. 127. — 148. (Šorn Jože) (J.Š.): Vlado Valenčič, Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske indu- strije. — 1956 št. 1 str. 53. — 149. Štih Peter: Darja Mihelič: Najstarejša piranska notarska knjiga (1281 — 1287/89). Viri za zgodovino Slovencev, knjiga sed- ma, izdala Slovenska akademija znanosti in umetno- sti, Ljubljana 1984, 256 str. — 1985 št. 1 str. 85—86. — 150. Sumrada Janez: Dekani v preteklosti in da- nes. Uredil uredniški odbor. Izdala Pokrajinski mu- zej Koper in Krajevna skupnost Dekani. Založila Krajevna skupnost Dekani. Koper 15. maja 1979. 92 str. — 1979 št. 2 str. 140—141. — 151. V(ilfan Sergij): Istrski zgodovinski zbornik. Leto I. — 1953 št. I str. 71. — 152. Vilfan S(ergij): Morksch Andre- as, Das nahe Triester Hinterland. Zur wirtschaflichen und sozialen Entwicklung vom Beginn des 19. Jahr- hunderts bis Gegenwart (v:) Wiener Archiv für Ge- schichte des Slawentums und Osteuropas, Band VII, Wien—Köln—Graz 1969, 160 strani -i- 10 zemljevi- dov zunaj teksta. — 1976 št. 2 str. 131—132. — 153. Vodopivec Peter: Miroslav Pahor: »Socialni boji v oböini Piran od XV. do XVIII. stoletja«. Mladinska knjiga, Ljubljana in Pomorski muzej »Sergej Maše- ra« v Piranu 1972, 287 str. — 1972 št. 3 str. 187—188. — 154. Vodopivec Peter: Srečko Vilhar — Albert Klun: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v Južni Franciji; Knjižnica NOV in POS 36, Nova Gorica 1969, 366 str. — 1970 št. 3 str. 188—189. — 155. Vodopivec Peter: Srečko Vilhar — Albert Klun: Narodnoosvobodilni boj Pri- morcev in Istranov v Afriki. Knjižnica NOV in POS, 38, Ljubljana 1970, str. 355. — 1971 št. 3 str. 187—188. — 156. Vovko Andrej: Beniamino Salvi- Slavec, Nacionalno in politično gibanje Slovencev in kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 147 Hrvatov od razsvetljenstva do nastanka jugoslovans- ke države (1918). (11 movimento nazionale e politico degli Sloveni e dei Croati dall' illuminismo alla crea- zione dello Stato Jugoslavo (1918). ISDEE Istituto de studi e documentazione sull'Est Europeo 1971, 264 str. — 1973 št. 3 str. 203—204. — 157. Vovko An- drej: Ivan Erceg: Trst i bivše habsburške zemlje u medunarodnom prometu (Merkantilizam u drugoj polovici 18. stolječa), JAZU, Grada za gospodarsku povjest Hrvatske, knjiga 15, Zagreb 1970, 231 str. — 1976 št. 3 str. 195—196. —158. Vovko Andrej: Josip Kravos: Moje in vaše zgodbe iz let 1931—1945, Trst, Založništvo tržaškega tiska, 1975, 149 str. — 1976 št. 2 str. 135—136. — 159. Vovko Andrej: Joža Vilfan: Delo, spomini, srečanja. Izbor člankov, govorov, in- tervjujev 1935—1978, uredila Savin Jogan in Marjan Brecelj. Založba Lipa, Ljubljana 1978, 275 str. — 1979 št. 2 str. 147-148.-160. Vovko Andrej: Lavo Čermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom; Založila slovenska matica v Ljubljani, Ljubljana 1972, 241 str. 8°. (ilustr.). — 1972 št. 3 str. 189. — 161. Vovko Andrej: Milica Kacin-Wohinz: Narod- noobrambno gibanje primorskih Slovencev 1921 — 1928, Založba Lipa, Založništvo tržaškega tiska, 1977. — 561 str. — 1978 št. 2 str. 121—122. — 162. Vovko Andrej: Tone Ferenc: Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940, Založba Bo- rec, Ljubljana 1977. 281 str. — 1978 št. 1 str. 57—58. — 163. Vovko Andrej: Vid Vremec: Andrej Manfre- da, kobariški protifašist in drugi. Partizanska knjiga, Ljubljana 1973, 200 str. — 1973 št. 3 str. 205—206. — 164. Zorn Tone: Osimski sporazumi. Koper 1977 515 str. — 1978 št. 2 str. 123—124. b) periodične — 165. Demšar Vincencij: Jadran- ski koledar 1970. — 1970 št. 1 str. 62—63. — 166. Gombač Boris: Jadranski koledar 1974, Trst 1973, 272 str. Jadranski koledar 1975, Trst 1974, 256 str. Iz- dalo Založništvo tržaškega tiska pod pokroviteljst- vom Slovenske kuhurno-gospodarske zveze v Trstu. Urednik Jože Koren. — 1975 št. 2 str. 127—128. — 167. Gombač Metka: Jadranski koledar 1977, 256 str. Trst, izdalo ZTT pod pokroviteljstvom SKGZ. Uredil Jože Koren. — 1977 št. 1 str. 70—71. — 168. Gom- bač Metka: Jadranski koledar 1979. Trst 1978, 256 str., izdalo Založništvo tržaškega tiska. — 1979 št. 2 str. 137. — 169. Gombač Metka: Jadranski koledar 1982, Trst, ZTT, str. 162. — 1982 št. 1 str. 57—58. — 170. Gombač Metka: Letopis za leta 1972—1976. Trst, Narodna in študijska knjižnica 1977, 86 str. — 1978 št. 1 str. 52—53. — 172. Kos Janez: Krajevni leksikon Slovenije. (1. knjiga). — 1969 št. 1 str. 60—61. — 173. Marušič Branko: Atti, Centro di ri- cerche storiche — Rovigno, voi. I (1970) — VI (1975—6). — 1977 št. 2 str. 142—143. — 174. Maru- šič Branko: Jadranski koledar 1959. — 1959 št. 3 str. 191—192. — 175. Marušič Branko: Jadranski kole- dar 1961 — 1962 št. 1 str. 62. — 176. Marušič Bfran- ko): Primorski slovenski biografski leksikon. 1. sno- pič. A-Bartol. Gorica 1974, izdala Goriška Mohorje- va družba XXIV + 40 strani 8°. — 1975 št. 1 str. 57. — 177. Mihelič Darja: Slovensko morje in zaledje. Zbornik za humanistične, družboslovne in naravos- lovne raziskave, leto I, št. 1, Koper 1977, 225 str. — 1978 št. 2 str. 117—118. — 178. Mihelič Darja: Slo- vensko morje in zaledje. Zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave, št. 4/5, Ko- per 1981, 218 str. — 1982 št. 1 str. 65—66. — 179. (Otorepec BožoJfO.): Zbornik Primorske založbe Li- pe. Koper 1956... — 1956 št. 2 str. 112. — 180. Sav- nik Roman: Ob nekaterih odmevih na prvo knjigo Krajevnega leksikona Slovenije. — 1969 št. 3 str. 190—191. — 181. Vodopivec Peter: Slovensko morje in zaledje. Zbornik za humanistične, naravoslovne in družboslovne raziskave, leto 2—3, Založba Lipa Ko- per 1979, 299 str. — 1980 št. 3 str. 233—234. — 182. Vovko Andrej: Jadranski koledar 1973, izdalo Založ- ništvo tržaškega tiska, 297 str. — 1973 št. 1 str. 33—34. — 183. Vovko Andrej: Partizanski dnevnik (od 5. septembra 1944 do 7. maja 1945), kserografIra- na izdaja, Nova Gorica—Koper—Ljubljana 1975. — 1976 št. 2 str. 133—135. —184. Vovko Andrej: Vjes- nik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, Pazin—Ri- jeka 1981, svezak XXIV, 388 str. — 1982 št. 3 str. 245. — 185. Zorn Tone: Vestnik Slovenskega razis- kovalnega inštituta. Trst, št. 1, januar 1979, 97 str. — 1979 št. 2 str. 137—138. slike a) Kraji — Ankaran — 1. Benečanska cesta v an- karanskem križišču. — 1979 št. 2 str. 109. — 2. Del profila benečanske ceste. — 1979 št. 2 str. 107. — 3. Fragment benečanske ceste. — 1979 št. 1 str. 107. — 4. Fragment trase benečanske ceste v današnjem an- karanskem križišču in sledovi te ceste v bUžnji okoli- ci. — 1979 št. 2 str. 109. — 5. Profil benečanske ceste in primerjava plasti s plastmi rimskih cest. — 1979 št. 2 str. 108. — Artviže — 6. Pogled na Artviže. — 1953 št. 2 str. 119. — Bazovica — 7. KoUerjev gozd — prvi uspeli večji nasad črnega bora pri Bazovici nad Trstom (G. Pucich, La commissione di imboschimen- to del Carso, Trieste 1903). — 1964 št. 2 str. 133. — Bertoki — 8. Napis na kamnitem stebru v Bertokih. — 1979 št. 2 str. 110. — Brič (pri Kopru) — 9. Cerk- vica v Brčenigi (sedaj Brič). ... — 1973 št. 2 str. 94. — Brkini — 10. Pogled s ceste Podgorje—Jelovica v dolino med Slavnikom in Kojnikom, na meji med Slovenci in Hrvati. ... — 1957 št. 2 str. 73. — Črrii kal — 11. Črni kal, v ozadju Tinjan. — 1954 št. 1 str. 28. —12. Del stene, ki je odstopil od ostale gmote, je nudil primerno priložnost za srednjeveško utrdbo.... del razvalin tabora, pred njimi: del prepada, ... — 1954 št. 1 str. 27. —13. Desno — del razvalin tabora, pred njimi: del prepada, ... — 1954 št. 1 str. 27. — 14. Pogled s črnikalskega tabora v Koprščino — deže- lo »glavarja Slovanov« ... — 1954 št. 1 str. 29. —15. Staro ognjišče v Črnem kalu. — 1953 št. 3 str. 160. — 16. Ta hiša v Črnem kalu, ki je nad vrati datirana 1489, ... — 1954 št. 1 str. 28. — 17. Vas Črni kal in tabor od bliže. — 1954 št. 1 str. 26. — 18. Vas Črni 148 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 kal s taborom ... — 1954 št. 1 str. 25. —19. Značilna primorska hiša v vasi Črni kal. — 1953 št. 3 str. 162. — Črnotiče — 20. Detajl iz vasi Črnotiče. — 1957 št. 2 str. 75. — Devin — 21. »Kip devinske nune« pod razvalino devinskega gradu. ... — 1971 št. 3 str. 139. — Doberdob — 22. Postojanke avstrijske pehote iz- pred Doberdoba. — 1966 št. 2 str. 111. — Fazan (pri Luciji) — 23. (Solna polja v dolini Fazan leta 1795). — 1957 št. 1 str. 15. —Hrušica — 24. Hrušica. 1953 št. 2 str. 125. — 25. Hrušica, Cekova hiša. 1963 št. 1 str. 9. — 26. Hrušica, Kosova hiša. — 1963 št. 1 str. 7. — 27. Hrušica, pri Micnih. — 1963 št. 1 str. 5. — 28. Kandlerjeva ideino umišljena rekonstrukcija rimske poštne postaje in kaštela z imenom Ad pirum, danes Sv. Jedert na Hrušici. ... — 1956 št. 2 str. 87. — llirsiia Bistrica — 29. Ilirska Bistrica, v ozadju trnovska župska cerkev. — 1958 št. 1 str. 41. — »Ilirsl(e province« — 30. (Ilirske province, vojni po- hodi in bitke na slov. ozemlju /1813/). — 1964 št. 1 str. 38, 40. — 31. (Ihrske province, vojni pohodi in bitke v Dalmaciji /1814/). — 1964 št. 1 str. 47. —32. (Ilirske province, vojni pohodi in bhke v Istri /1813/). — 1964 št. 1 str. 43. —33. Maderjeva gozd- na karta za Ihrske province iz leta 1811 (Original v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani). — 1964 št. 2 str. 132. — Istra — 34. Beneški gozdarski predpisi za Istro iz leta 1778 (Original v Mestnem arhivu v Pira- nu). — 1964 št. 2 str. 130. —35. Gozdni red za Vojvo- dino Kranjsko, Pivko in Istro z dne 23. XI. 1771 (Ori- ginal v Drž. arhivu Slov. v Ljubljani). — 1964 št. 2 str. 129. — 36. Ovčereja je bila nekdaj ena izmed glavnih gospodarskih panog v Slovenski Istri in je šte- la med najvažnejša moška opravila ... — 1957 št. 2 str. 69. — 37. Resslov pogozditveni načrt za občinska zemljišča v Istri iz leta 1842 (Original v Drž. arhivu na Dunaju). — 1964 št. 2 str. 132. — 38. Stane Kumar: Proga Trst—Poreč, detajl na obah Jadrana. — 1965 št. 2 str. 75. — Izola — 39. Grb družine Manzioh na vhodu gotske hiše (leta 1470). — 1974 št. 2 str. 81. — 40. Podestatski grb na stebru fontika v Izoli (15. sto- letje). — 1974 št. 2 str. 78. — Jamlje — 41. Branilče- ve prednje postojanke pri Jameljih. — 1966 št. 2 str. 118. — Jelšane — 42. Šola v Jelšanah. — 1966 št. 1 str. 19. — Kastav — 43. Slika Bosetovega zvona v Rubeži pri Kastavu. — 1953, št. 1 str. 34. —Koper. — 44. Bivši Levji grad v Kopru. — 1957 št. 1 str. 35. — 45. Idejni osnutek za restavracijo Loggie iz 1. 1935. — 1958 št. 1 str. 18. —46. Kamnita skrinjica za ovadbe v podvozu sodne palače v Kopru iz 17. in 18. stoletja. — 1958 št. 2 str. 77. — 47. Koper — baptisterij (raz- členitev stene). — 1959 št. 1 str. 27. — 48. Koper v XVIII. stoletju. — 1957 št. 1 str. 27. — 49. Koper, zračni posnetek 9. septembra 1917. — 1983 št. 1 str. 73. — 50. Loggia v Kopru. — 1958 št. 1 str. 14. — 51. Mudina vrata v Kopru. — 1957 št. 1 str. 33. — 53. Osvobodhev pohtičnih jetnikov iz koprskih zaporov 27. 9. 1943. — 1978 št. 3 str. 133. — 54. Podoba Ko- pra iz 1. 1839. — 1957 št. 1 str. 29. —55. Samostans- ko poslopje piaristov v Kopru, kjer je bila nastanjena gimnazija. — 1976 št. 3 str. 139. —56. Sistem koprs- kega obzidja iz 1. 1619. — 1957 št. 1 str. 31. — 57. Sodna palača v Kopru, nekdaj bivališče in urad koprskega oblastnika in apelacijskega sodišča. — 1958 št. 2 str. 75. — 58. (Trasa železn. proge Koper—Prešnica). — 1965 št. 3 str. 143. — 59. Vo- galni pilaster z grbom in letnico 1464 (Loggia). — 1958 št. 1 str. 17. — 60. Zahodna stranica Loggie s kasneje dodano gotsko biforo. — 1958 št. 1 str. 15. — Kras — 61. Avstrijska opazovalca v prednjem okopu na kraški planoti. — 1966 št. 2 str. 116. — 62. Avstrijske okrepitve gredo v prvo bojno črto — 1966 št. 2 str. 116. — 63. Avstrijsko odporno gnezdo v raz- dejanih postojankah na kraški planoti. — 1966 št. 1 str. 43. — 64. Dovoz vode na kraški planoti. — 1966 št. 1 str. 44. — 65. Kraška planota nad Bregom, po- gled s Socerba proti izrastkom Čičarije. ... — 1957 št. 2 str. 71. — 66. Tovorniki v kraški burji (po Val- vasorju). — 1962 št. 3 str. 135. —67. Varovalni pio tovi na Krasu proti snežnim zametom po burji, 1963 — 1964 št. 2 str. 133. — Momjan — 68. Grb mom janskih gospodov. ... — 1973 št. 2 str. 91. — 69, Razvaline gradu v Momjanu (15. stoletje). — 1973 št 2 str. 89. — Nabrežina — 70. Nabrežina pri Trstu, Lloyd's Illustrierte Reisebibliothek von Wien nach Triest, Wien 1858. - 1987 št. 1/2 str. 14. — Novi grad (v Brkinih) — 71. Razvaline Novega gradu. — 1953 št. 2 str. 122. —72. Zemljiška gospostva v novo- grajskem sodišču leta 1667. — 1953 št. 2 str. 127. — Pičan — 73. Škofijski sedež Pičan nad Čepiškim pol- jem v vzhodni Istri — mestna vrata. ... — 1971 št. 3 str. 147. — Piran — 74. Beneški lev z odprto knjigo. ... — 1958 št. 3 str. 127. — 75. Beneški lev z zaprto knjigo. ... — 1958 št. 3 str. 115. — 76. Detajl cerkvi- ce sv. Petra z nad vratnim reliefom (1818). — 1960 št. 1 str. 31.-77. Detajl gotske stanovanjske arhitektu- re v Levstikovi uhci v Piranu. ... — 1974 št. 3 str. 167. — 78. Detajl slike Vettora Carpacela iz leta 1519, kjer je na desni polovici slike viden del občinske palače z mestnim stolpom. — 1960 št. 1 str. 25. —79. Detajl stebra za zastave z reliefno upodobljenim sv. Jurijem (1466). — 1960 št. 1 str. 29. — 80. Detajl z beneško-gotske hiše na Tartinijevem trgu. — 1960 št. 1 str. 28. — 81. Diploma zlate medalje (piranskim šo- larjem) na mednarodni razstavi v Trstu 1. 1882. — 1957 št. 3 str. 127. —82. Gotski medaljon v Levstiko- vi uhci v Piranu. ... — 1974 št. 3 str. 164. — 83. Iz zbirke portoroškega muzeja o delovanju Splošne plovbe Piran: maketa Martina Krpana, ene izmed prvih ladij Splošne plovbe Piran. — 1980 št. 1 str. 57. — 84. Kamnita glava, severna stran prezbiterija fran- čiškanske cerkve v Piranu. ... — 1974 št. 3 str. 163. — 85. Mestni glasnik. Detajl Dom. Tintorettijeve sli- ke v piranskem Mestnem muzeju. — 1958 št. 3 str. 125. — 86. Načrt mesta Pirana po: G. Caprin, L'Istria nobilissima. — 1960št. 1 str. 23. — 87. Načrt Pirana z obema ladjedelniškima prostoroma (Squero vecchio in Squero). — 1974 št. 3 str. 175. —88. Naj- starejši znani ladjedelniški prostor v Piranu ob mestni hiši (po statutu leta 1307). — 1974 št. 3 str. 171. — 89. Napisna plošča stare mestne palače v Piranu iz le- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 149'J ta 1291. — 1958 št 3 str. 111. — 90. Nova občinska palača in Tartinijev spomenik. — 1960 št. 1 str. 32. — 91. Občinska palača v romanskem slogu z gotskimi in renesančnimi vrinki. ... — 1958 št. 3 str. 113. —92. Panorama Pirana iz XVIII. stoletja po sliki neznane- ga slikarja, ki jo hrani piranska stolna cerkev. — 1960 št. 1 str. 26. —93. Piran okoh leta 1830. — 1974 št. 3 str. 165. — 95. Piran — pogled na del obzidja. — 1960 št. 2 str. 116. — 96. Piran s pristaniščem v XVI. stoletju. ... — 1957 št. 3 str. 133. —97. Pirans- ki grb v obliki petelinove noge (XV. stol.). ... — 1958 št. 3 str. 117. — 98. Po ukinitvi tramvaja v Piranu le- ta 1953 so vozove naložili na ladjo in jih odpeljali v Ploče, od tod pa po železnici v Sarajevo. — 1982 št. 1 str. 45. — 99. Pogled na del piranskega trga. — 1960 št. 1 str. 33. — 100. Pogled na piranski trg po Tischbeinu (1842). — 1960 št. 1 str. 30. — 101. Po- gled na piransko pristanišče. — 1957 št. 1 str. 14. — 102. Pogled na vhod notranjega pristanišča (XVII. stoletje). — 1960 št. 1 str. 27. — 103. Stara občinska palača po risbi G. De Franceschija. — 1960 št. 1 str. 24. — 104. Steber z občinskimi merami iz druge polo- vice XV. stoletja. ... — 1958 št. 3 str. 121. — 105. Trolejbus s proge Piran—Portorož—Sv. Lucija (to- varniški posnetek proizvajalca). — 1982 št. 1 str. 43. — 106. Trolejbusna postaja na Tartinijevem trgu v Piranu. — 1982 št. 1 str. 44. —107. Uradne količins- ke mere iz XV. stoletja. Stale so v portiku pred ob- činsko palačo ali pri vhodu v mestno cenilnico. — 1958 št. 3 str. 119. — 108. V zalivu za svetilnikom na desnem pomolu stavba in prostori, ki so služili ladje- delništvu (danes je tam stavba Pomorskega muzeja). — 1974 št. 3 str. 174. — 109. Veduta Pirana iz 17. stoletja z lepo vidnima prostoroma obeh ladjedelnic. — 1974 št. 3 str. 173. —Planina —110. Poslednji na- črt Planinske jame iz 1. 1950 (po I. Michlerju). — 1960 št. 2 str. 100. — 111. Prvi načrt Planinske jame iz 1. 1850 (po I. Rudolfu). — 1960 št. 2 str. 99. — Plavje — 112. Pogled na Plavje ob koncu XIX. sto- letja. — 1959 št. 2 str. 67. — Podgrad — 113. Stare hiše v Podgradu. — 1953 št. 2 str. 124. — 114. Tari- nčeva hiša v Podgradu. — 1953 št. 2 str. 123. — Po- reč — 115. Stane Kumar: Proga Trst—Poreč, prihod lokalnega vlaka v končno postajo. — 1965 št. 2 str. 77. — Postojna — 116. Detajl iz Črne jame po Naglu iz leta 1748. — 1958 št. 3 str. 142. — 117. Detajl iz Pivke jame po A. Schmidlu. — 1960 št. 2 str. 101. — 118. Fercherjev načrt takrat znanega dela Postojnske jame iz leta 1834. ... — 1958 št. 3 str. 144. — 119. Jamski grad (Valvasor, Die Ehre ... IV, 521). — 1976 št. 1 str. 8. — 120. Kapniki po Valvasorju (Die Ehre 1689). — 1958 št. 3 str. 138 — 121. Leta 1866 ure- jeni novi turistični vhod v Postojnsko jamo. — 1960 št. 2 str. 106. — 122. Naglov načrt vzhodnega dela Postojnske jame iz leta 1748. ... — 1958 št. 3 str. 145. — 123. Naravni most v vhodnem delu Postojns- ke jame po Naglu iz leta 1748. — 1958 št. 3 str. 141. —124. Nekdanji Proglerjev hotel v Postojni. — 1960 št. 2 str. 109. — 125. Pogled v Veliko dvorano (po Schaffenrathu, 1. 1830). — 1958 št. 3 str. 143. —126. Postojna (Valvasor, Die Ehre ... XI, 6). — 1976 št. 1 str. 7. — 127. Postojna po Valvasorju. — 1963 št. 1 str. 3. — 128. Prva železnica v Postojnski jami. — 1960 št. 2 str. 108. — 129. Prvotni turistični vhod v Postojnsko jamo iz 1. 1819. — 1960 št. 2 str. 105. — 130. Shka iz Costovega Vodnika po Postojnski jami iz 1. 1863. — 1960 št. 2 str. 102. — 131. Spominska plošča Josipu Jeršinoviču Lövengreifu in dr. Adolfu Schmidlu v steni Plesne dvorane. — 1960 št. 2 str. 107. —132. Stavba Notranjega muzeja v Postojni. — 1955 št. 2 str. 151. — Prem — 133. Prem — zunanjš- čina gradu. — 1959 št. 1 str. 28. — Primorska —134. Ivan Jurij Eisner, provizor, knjigovodja kranjske re- prezentance in komore je »zaradi pomanjkanja inže- nirjev« kar sam zrisal poleti 1763 vse komercialne ce- ste, ki jih je obnavljal zakupnik Lamberg. ... — 1979 št. 3 str. 162. —135. Položaj doslej znanih poznoan- tičnih zapornih zidov na Krasu ter imenoma znanih antičnih naselij po Istri in jugozahodni Sloveniji. ... — 1956 št. 2 str. 89. — 136. Poskus približne posest- no-politične razmejitve na širšem Slovenskem, Gornji Sloveniji (Slavoniji) in Hrvaški med leti 1420 in 1456 oziroma do miru v Požarnici (Pusarnitz) 1460 (po vojni za celjsko dediščinoi). — 1971 št. 3 str. 138. — 137. Steinbergov zemljevid cest na Notranjskem iz le- ta 1720 (Original v DAS, Lj.). — 1959 št. 3 str. 157. — Račice — 138. Cerkev v Račicah. — 1953 št. 2 str. 120. — 139. Račice, zgornji del vasi. — 1953 št. 2 str. 124. — Sečovlje — 140. Solna polja pri Sečovljah 1. 1795. — 1957 št. 1 str. 15. — Sela na Krasu — 141. Razrušena vas Selo (Sela!), spomladi 1916. — 1986 št. 1/2 str. 80. — 142. Razvaline Sela na Komenski planoti. — 1966 št. 2 str. 122. — Strunjan — 143. Plan solarne v Strunjanu iz 1. 1795. — 1957 št. 3 str. 125. — Šilen-Tabor — 144. Šilentabor (Valvasor, Die Ehre ... XI, 510). — 1976 št. 1 str. 6. — Škofije — 145. Pogled na Škofije ob otvoritvi ozkotirne železnice Trst—Poreč. — 1959 št. 2 str. 71. — Šmarje (pri Kopru) — 146. Protest vasi Šmarje pri Kopru zoper prošnjo istrskih Italijanov, da bi vlada nemško gimnazijo v Pazinu spremenila v italijansko (30. 3. 1868). — 1980 št. 3 str. 187. — Štanjel —147. Zbiranje italijanskih ujetnikov pri Štanjelu. — 1966 št. 2 str. 118. — Tominje (v Brkinih) — 148. Cerkev v Tominjah. — 1953 št. 2 str. 128. — 149. Staro zna- menje v Tominjah. 1953 št. 2 str. 129. — Trnovo (pri Ilirski Bistrici) — 150. Župna cerkev v Trnovem. — 1958 št. 1 str. 39. — Trst — 151. A. Boni: načrt hiše V. Margaritija, 1764 (ASTs). — 1985 št. 1 str. 36. — 152. Del načrta Trsta iz leta 1749 (po Le carte deU'Impero). — 1985 št. 1 str. 29. —153. Fankin ne- se zaboj na barko. ... — 1979 št. 3 str. 160. — 154. G. Fusconi: fasada Rossettijeve hiše, 1764 (ASTs). — 1985 št. 1 str. 34. — 155. G. Fusconi: načrt stavbe za štiri aH osem trgovcev, 1764 (ASTs). — 1985 št. 1 str. 35. — 156. (Goldonijev trg v Trstu). — 1984 št. 1 str. 63. — 157. L Zor predsednik čitalnice v Rojanu na- javlja (29. 11. 1968) (11868) pri policijskem načelstvu v Trstu redni občni zbor rojanske čitalnice. — 1980 št. 3 str. 189. — 158. J.C. Gerhard: načrt dvižnega 150;, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 mostu čez Veliki kanal, 1755 (ASTs). — 1985 št. 1 str. 31. — 159. J.C. Gerhard: načrt naprave za zapiranje Vehkega kanala, 1756 (ASTs). — 1985 št. 1 str. 32. — 160. L.F. Cassas: Pogled na Veliki kanal, 1782 (po Rad JAZU, knjiga 379). — 1985 št. 1 str. 40. — 161. Milan Klemenčič, Motiv iz Trsta (Al Boschetto), 15. 3. 1903 ... — 1985 št. 1 str. 73. — 162. Načrt Trsta in tržaške luke, 1809. — 1983 št. 1 str. 34. —163. Načrt Trsta iz konca petdesetih let 18. stol. z načrtovanim arzenalom ob Velikem kanalu (Archivio di Stato, Be- netke). — 1985 št. 1 str. 33. — 164. Načrt Trsta iz leta 1785 (po La carte dell'Impero). — 1985 št. 1 str. 39. — 165. Napis mojstra Jurija Ljubljanskega na zvonu iz 1. 1467 v Trstu. — 1953 št. 1 str. 25. — 166. Narod- ni dom po požigu, ko je čas že delno izpral sledove plamenov in dima. — 1970 št. 2 str. 101. — 167. Na- rodni dom v plamenih, posnet v noči od 13. na 14. ju- lij 1920. — 1970 št. 2 str. 99. — 168. Narodni dom v Trstu pred požigom. — 1970 št. 2 str. 97. — 169. Pa- norama tržaškega pristanišča in mesta, v ozadju na hribu Sv. Just. ... — 1979 št. 3 str. 166. — 170. Trst se je s pristaniščem vred vidneje razvijal v terezijans- kem času in pozneje. ... — 1979 št. 3 str. 157. — Tru- ške (pri Kopru) — 171. Osnovna šola Truške, stavba je bila zgrajena leta 1909. — 1978 št. 3 str. 167. — Tržaško — 172. Pogled s kote 113 severovzhodno od Tržiča (Monfalcone) na Stivan, Devin, Trst in Trža- ški zaliv: ... — 1966 št. 1 str. 50. — 173. Pogled z gradu Socerba na vasi Dolina, Krogle, Boršt. — 1953 št. 3 str. 159. — Žabnik (v Brkinih) — 174. Žabnik (1024 m) s ceste Obrov—Hrušica. — 1953 št. 2 str. 121. —175. Trst (list 12 iz albuma Zur Erinnerung...). — 176. Vehki trg. b) Osebe — Benčič Drago-Brkin — 175. Politko- misar slovenske Istrske brigade Drago Benčič-Brkin (četrti od leve) s partizani pri Podgorju jeseni 1943. — 1978 št. 3 str. 142. — Borojevič Svetozar — 176. General Borojevič spremlja cesarja Karla pri zapustit- vi armadnega poveljstva v Postojni. — 1966 št. 2 str. 122. — Čermelj Lavo — 177. (Dr. Lavo Čermelj). — 1980 št. 3 str. 217. — Globočnik Anton — 178. Zaslužni propagator in zaščitnik Postojnske jame Anton Globočnik (1825—1922). — 1960 št. 2 str. 103. — Guček Miian-Javor — 179. Milan Guček-Javor fo- tografiran v bunkerju okrožnega centra na Badihi je- seni 1943. — 1978 št. 3 str. 142. — Hlaj-Žižič Vidko — 180. Vidko Hlaj-Žižič. — 1978 št. 3 str. 141. — Hochenwart Franc — 181. Franc Hochenwart (1771—1844), avtor prvega vodnika po Postojnski ja- mi. — 1958 št. 3 str. 140. — Jersinovic-Löwengreif Josip — 182. Josip Jersinovic-Löwengreif (1775— 1847), prvi propagator Postojnske jame. — 1958 št. 3 str. 139. —Makarovič Ivan — 183. Ivan Makarovič, ki je učil v Jelšanah 40 let (rojen 30. IV. 1861, umrl 1. IV. 1957; fotografiran v Gorici decembra 1952). — 1966 št. 1 str. 23. — Miklavič Zvone — 184. (Zvone Miklavič). — 1968 št. 1 str. 59. — Pahor Miroslav — 185. (Miroslav Pahor). — 1981 št. 1 str. 53. — Pervanje-Gruden Stanko — 186. Člani okrožnega < odbora OF za slovensko Istro v Stepanih 1.1. 1944 od leve: Stanko Pervanje-Gruden, Marija Seguhn- Mira, Justin Miklavc-Očka, Milka Kristan in Ivan Matko-Imko. — 1978 št. 3 str. 143. — 187. Sekretar OK KPS za Slov. Istro Stanko Pervanje-Gruden. — 1978 št. 3 str. 139. — Regent Ivan — 188. Posnetek iz let 1906—7 v miramarskem parku pri Trstu. ... — 1954 št. 1 str. 5. — 189. (Regent Ivan). — 1954 št. 1 str. 1.-190. Shka avtorja iz leta 1918 (Trst). — 1954 št. 1 str. 3. — Segulin Franc-Boro — 191. Franc Segulin-Boro fotografiran na sedežu OK KPS Brkini — Slovenska Istra v Celju septembra 1943. — 1978 št. 3 str. 137. — Stepančič Nicefor — 192. N. Stepa- nčič. ... — 1986 št. 1/2 str. 92. — 193. N. Stepančič, Lovci, 1895. ... — 1986št. 1/2str. 91. —194. N. Ste- pančič, Skof Strosmayer v Rogaški Slatini, 1903. ... — 1986 št. 1/2 str. 92. —195. N. Stepančič, V Lokvi, 1908. ... — 1986 št. 1/2 str. 89. — Valenčič Vlado — 196. (Vlado Valenčič). — 1973 št. 3 str. 185. — Vilfan Sergij — 197. (Sergij Vilfan). — 1979 št. 1 str. 65. — Zadnik Ludvik — 198. Ludvik Zadnik. — 1962 št. 2 str. 81. — Zidar Jože-Jadran — 199. Jože Zidar- Jadran. — 1978 št. 3 str. 135. — Zinzendorf Kari von — 200. Grof Kari von Zinzendorf, prvi predsednik gradbene komisije in od leta 1776 prvi guverner Trsta (...). — 1985 št. 1 str. 38. c) Razno — 201. »Domovina« leta 1868. — 1965 št. 3 str. 131. —202. »Domovina« leta 1869. — 1965 št. 3 str. 133. — 203. Gojitev ukrivljenega drevja za ladjedelništvo; beneški gozdarski predpisi iz leta 1887. ... — 1964 št. 2 str. 131.-204. Herman Peča- rič: Motiv iz solarn (olje 1955). — 1957 št. 3 str. 131. — 205. Ilegalno glasilo KP Italije in Jugoslavije »De- lo« je 15. septembra 1930 sporočilo vest o obsodbi bazoviških žrtev. — 1974 št. 2 str. 115. — 206. La- dijski top iz XVIII. stol. ... — 1957 št. 3 str. 159. — 207. Model avstrijske barke iz 70. let prejšnjega sto- letja. ... — 1957 št. 3 str. 160. — 208. (Note valčka in koračnice ob poroki). — 1957 št. 2 str. 97. — 209. Notranjsko ognjišče. — 1955 št. 1 str. (52). — 210. (Poročni uhani). — 1957 št. 2 str. 95, 96. —211. Pro- glas Pokrajinskega odseka narodnega sveta o ustano- vitvi »narodne obrambe« (originalni proglas v župnijski knjižnici v Tomaju). — 1980 št. 1 str. 37. — 212. Proglas I. bataljona 2. hrvaške istrske brigade po osvoboditvi Kopra 27. 9. 1943. — 1978 št. 3 str. 131.-213. (Širjenje mleka). — 1957 št. 2 str. 77, 79, 81, 83, 85. — 214. Solinarka v narodni noši. — 1957 št. 1 str. 16. — 215. Sohnarski svitek — priprava za enakomerno razpršenje težke vode. — 1957 št. 3 str. 129. — 216. Solna blagajna iz začetka 17. stoletja. — 1957 št. 1 str. 17. —217. (Srednjeveške skice obrtni- kov:) Mesar, Gostilničar, Mlinar, Oljar, Kovač, ... — 1963 št. 1 str. 27. 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36. — 218. Vetrnica ali holandska črpalka na veter. — 1957 št. 1 str. 19. —219. Zaročni prstani. — 1957 št. 2 str. 95. — 220. Zastava avstr. mornarice iz leta 1719. ... — 1959 št. 3 str. 153. — 221. Zorna ah čr- palka na roko. — 1957 št. 1 str. 18. : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 151 BIBLIOGRAFIJA SODELAVCEV PROJEKTA KULTURA NARODNOSTNO MESANEGA OZEMLJA SLOVENSKE ISTRE 1957—1987 UREDILA DUŠA KRNEL-UMEK Vlasta BELTRAM, Pokrajinski muzej Koper Monografske publikacije 1. Zgodovinski mejniki za priključitev Primorske k Jugoslaviji. — Koper: Pokrajinski muzej Koper, 1978. — 48 str. — (Katalog k razstavi) 2. Komanda mesta Koper. — Koper: Pokrajinski muzej Koper, 1980. — 36 str. — (Katalog k raz- stavi, razmnožen v xerox tehniki) 3. Kronologija dogodkov v Slovenski Istri (cona B) 1945—1954. — Koper: Pokrajinski muzej Koper, 1985. — 91 str. — (Katalog k razstavi, razmnožen v xerox tehniki) 4. Cronologia degli avvenimenti nell'Istria slovena 1945—1954. — Koper: Pokrajinski muzej Koper, 1985. — 103 str. — (Katalog k razstavi, razmno- žen v xerox tehniki) Objave v strokovnem tisku 5. Dekani pod italijansko okupacijo do osvoboditve leta 1945. — Dekani v preteklosti in danes. — Koper 1979 str. 55—88 6. Padh borci in aktivisti, žrtve nasilja, borci v eno- tah NOVJ, terenci in aktivisti. — Marezige sim- bol upora (1921—1981). — Koper 1981 str. 158— 179 7. Combattenti caduti e attivisti, vittime della vio- lenza fascista e nazista, combattenti nelle unita dell'EPLJ, attivisti. — Marezige: storia della lot- ta antifascista in Istria 1921—1981. — Koper 1981 str. 178—197 8. Utrinki iz NOB, delo, trpljenje in zmage. — Na- predna mladina Slovenske Istre 1919—1947. — Koper 1985 str. 261—275 Objave v drugem tisku 9. Komanda mesta Koper. — Primorska srečanja 1980 št. 17—18 str. 307—310 10. Komanda mesta Koper. — Primorske novice 19. 7. 1985 št. 58—59 str. 8—9; TV-15 naš tovariš 21. U. 1985 št. 46 str. 8; 28. 11. 1985 št. 47 str. 6; 5. 12. 1985 št. 48 str. 9 11. Povojni razvoj slovenskega šolstva v Istri. — Pri- morske novice 7. 1. 1986 št. 2 str. 10; 10. 1. 1986 št. 3 str. 6; 14. 1. 1986 št. 4 str. 10; 17. 1. 1986 št. 5 str. 6; 21. 1. 1986 št. 6 str. 10; 24. 1. 1986 št. 7 str 6 Vanda BEZEK, Pokrajinski arhiv Koper Monografske publikacije Analitični inventar fonda občine Izola. — Koper, 1977—1988 1. I. del, 1775—1848. — Koper, 1977. — 149 str. 2. II. del, 1849—1900. — Koper, 1979. — 171 str. 3. III. del, 1901—1918. — Koper, 1980. — 209 str. 4. IV. del, 1. zvezek 1919—1929. — Koper, 1984. — 252 str. 5. IV. del, 2 zvezek 1930—1940. — Koper, 1988. — 262 str. Objave v strokovnem tisku 6. Pokrajinski arhiv Koper — Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ: SR Slovenija. — Beograd 1984 str. 91—112. 7. Nekatere značilnosti osnovnega šolstva občine Izola med obema vojnama / soavtor Ivan Bezek. — Sodobna pedagogika 1983 št. 5—6 str. 249 Referati in predavanja 8. Informacije o arhivskem gradivu PAK. — Refe- rat na Arhivskem dnevu Furlanija, Julijska krajina—Slovenija. — Trst 1987. — 7 str. (tipk.) Ehca BOLTIN-TOME, Pomorski muzej »Sergej Ma- šera« Piran Objave v strokovnem tisku 1. Mestni muzej v Piranu. — Kronika 5/1957 št. 1 str. 49—50 2. Arheološke najdbe na Kaštelirju nad Kortami. — Arheološki vestnik 9—10/1958—1959 št. 3—4 str. 237—250 3. Poročilo o raziskovanjih na srednjem prečnem nasipu Kaštehrja pri Dvorih nad Izolo. — Arheo- loški vestnik 18/1967 str. 163—178 4. Antična stavba v Grubelcah. — Arheološki vest- nik 19/1968 str. 129—130 5. Zametki primorskih mest. — Arheološki vestnik 21—22/1970—1971 str. 167—172 6 Sulla questione dell'insediamento degli Slavi nel capodistriano e nell'Istria settentrionale. — Bal- canoslavica 4. — Beograd 1975 str. 23—31 7. Pregled dosedanjih hidroarheoloških raziskav ob slovenski istrski obali. — Pitanja, istraživanja i zaštita hidroarheoloških spomenika u podmorju istične obale Jadrana. — Spht 1975 str. 123—133 8. Žigi na rimskih opekah iz depoja Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran. — Arheološki vestnik 25/1976 str. 225—235 9. Rimski nagrobnik z Bernardina v Portorožu. — Arheološki vestnik 28/1977 str. 119—122 10. Staroslovanski grobovi v Predloki pri Črnem kalu in vprašanje kontinuitete naselja. — Slovensko morje in zaledje 1/1977 str. 81—102 11. Trije staroslovanski grobovi v Predloki. — Balca- noslavica 6. — Beograd 1977 str. 131—140 12. Tehnika gradnje benečanske ceste v dolini Riža- ne. — Kronika 27/1979 št. 2 str. 106—111 13. Slovenska Istra v antiki in njen gospodarski 152 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 vzpon. — Slovensko morje in zaledje 2—3/1979 str. 41—61 14. Apulska keramika s Kaštelirja pri Dvorih nad Izolo. — Situla 20—21/1980 str. 119—223 15. Elementi ketlaške kuhurne skupine na grobišču v Predloki. — Arheološki vestnik 23/1981 str. 600—606 16. Izsledki ob zaključku raziskovanj nekropole v Predloki. — Slovensko morje in zaledje 4—5/ 1981 str. 91 — 103 17. Dvajset let Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran. — Naše more 34/1987 št. 1—2 str. 34 18. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran. — Vo- dič po muzeju (zloženka) Objave v drugem tisku 19. Arheologi na Kaštelirju nad Kortami odkrivajo davno preteklost. — Slovenski Jadran 4. 1. 1957 št. 2 str. 4 20. Arheološke najdbe. Ob zaključku letošnjih razis- kovanj v Padni. — Slovenski Jadran 29. 11. 1957 št. 48 str. 5 21. Naše pomembno arheološko najdišče — Kaštelir pri Dvorih nad Izolo. — Slovenski Jadran 6. 12. 1960 št. 50 str. 5 22. Trgovina in pristanišča antične severne Istre. — Informator. — Piran 1967 št. 8 str. 27—28 23. Od prazgodovinskega človeka do bavarskega voj- vodstva v Istri, Primorski dnevnik 22. 12. 1968 št. 296 str. 16 24. Zanimive najdbe: letošnja arheološka razisko- vanja v Predloki pri Črnem Kalu je odkrila obsež- no staroslovansko grobišče. — Delo 3. 11. 1976 št. 257 str. 8 25. Slovani v Rižanski dohni. Razstava v Piranu in Kopru. Pričevanja o slovanski poselitvi v 9. st. — Naši razgledi 25. 2. 1983 št. 4 str. 98—99 26. Zanimive najdbe: letošnja arheološka razisko- vanja v Predloki pri Črnem Kalu so odkrila ob- sežno staroslovansko grobišče. Delo 3. 11. 1986 št. str. ¦ i Flavij BONIN, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran Objave v strokovnem tisku 1. Vzpostavitev pomorske linije Piran—Koper leta '¦ 1801. — Naše more 34/1987 št. 1 str 89—91 Poročila in ocene 2. Nada Klaič — Povijest Zagreba. — Zgodovinski i časopis 42/1988 št. 2 str. 303—305 Zvona CIGLIČ, Pokrajinski muzej Koper \ Monografske publikacije 1. Raven: etnološki oris. — Koper: Pokrajinski mu-l zej Koper, 1979. — 16 str. — (Katalog k razstavi v xerox tehniki) i 2. Etnološka zbirka Pokrajinskega muzeja Koper. — Koper: Pokrajinski muzej Koper, 1983. — 18 str. — (Zloženka ob otvoritvi razstave) Objave v strokovnem tisku 3. Etnologija v načrtu prenove (revitalizacije) Izole / soavtorica Zora Žagar. — Glasnik SED 1979 št. 1 str. 11—21 4. Prikaz načina življenja v treh razdobjih neke va- si. — Slovensko morje in zaledje 2—3/1978— 1979 str. 129—151 5. Ljudsko izročilo na območju Marezig. — Marezi- ge simbol upora (1921—1981). Koper 1981. — str. 78—94 6. Costumi popolari nella regione di Maresego — Marezige: storia della lotta antifascista in Istria 1921—1981. — Koper 1981 — str. 87—106 7. Etnološka muzejska dejavnost na Primorskem. — Glasnik SED: angleška priloga, 1982 št. 22 str. 18—20 8. Nova etnološka zbirka v dislociranem oddelku Pokrajinskega muzeja Koper. — Argo 22/1983 str. 11—13 Objave v drugem tisku 9. Oživitev in prenova izolskega jedra. — Primorske novice 11. 4. 1980 št. 17 str. 27; 15. 4. št. 29 str. 9; 18. 4. št. 30 str. 23; 22. 4. št. 3 str. 9; 25. 4. št. 32 str. 23 10. Praznovanje pusta. — Primorske novice 26. 2. 1982 št. 17 str. 9 Referati in predavanja 11. Način bivanja — ob revitalizaciji mestnega jedra Izole. — Simpozij psihologov Jugoslavije — Kul- turno okolje. — Portorož; Ljubljana 1981 str. 247—256 12. Etnološka zbirka koprskega muzeja. Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folklori- stov. — 2 zv. — Rogaška Slatina 1983 str. 292— 4%. Darko DAROVEC, Pokrajinski muzej Koper Objave v drugem tisku 60-letnica organiziranega oboroženega odpora pri- morskega ljudstva. — Primorske novice 29. 12. 1987 št. 102—103 str. 12 Sonja HOJER, Medobčinski zavod za varstvo narav- ne in kulturne dediščine Piran Objave v strokovnem tisku 1. Forma viva 1961—1981 / soavtorja Stane Bernik, Spelea Čopič. — Ljubljana 1983 (dokumentacija) str. 129—152, (izbor iz literature) str. 167—173 2. Izola. — Likovna enciklopedija Jugoslavije. — A—I. — Zagreb 1984 str. 661, 663 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 153 Objave v drugem tisku I. Usoda nekega projekta in neke odločbe. — Naši razgledi 6. 3. 1970 št. 5 str. 132—133 4. Nove spodbude Forme vive v Portorožu. — Naši razgledi 28. 12. 1979 št. 24 str. 712 5. Forma viva — pokopališče skulptur ali prostors- ka ureditev. — Primorska srečanja 1983 št. 43 str. 359—360 6. Pogovor Naših razgledov: zunaj si lahko zanimiv le, če imaš svojo lokalno identiteto / skupaj z Bredo Ilich-Klančnik. — Naši razgledi 21. 6. 1986 št. 12 str. 364, 355 7. Idejni projekt prenove koprske Loggie. — Pri- morske novice 21. 4. 1987 št. 30 str. 5 8. Senzacionalno odkritje v Piranu. — Primorske novice 7. 10. 1988 št. 77 str. 7 Poročila in ocene 9. Konservatorska poročila, umetnostni in urbani- stični spomeniki. — Varstvo spomenikov 15/1970 str. 187, 191, 193, 195, 199, 200, 239 10. Likovna kritika slovenske obale / soavtor Janez Mikuž. — Sinteza 1974 št. 30—32 str. 143—144 II. Likovna kritika slovenske obale. — Sinteza 1975 št. 33—35 str. 146—148; 1976 št. 36—37 str. 147; 1977 št. 38—40 str. 147; 1978 št. 41—42 str. 129—130; 1979 št. 45—46 str. 88—89; 1980 št. 47—49 str. 145—146; 1980 št. 50—52 str. 137— 138; 1981 št. 53—54 str. 135—136; 1981—82 št. 55—57 str. 133; 1982 št. 58—60 str. 200—202; 1983 št. 61—64 str. 177—178; 1984 št. 65—68 str. 208—210; 1985 št. 69—72 str. 199—201 12. Preliminarno poročilo o konservatorskih raziska- vah in delih. — Varstvo spomenikov 27/1985 str. 343—345; 28/1986 str. 330 13. Strunjan / soavtorji Boris Križan, Mojca Ravnik, Daniela Tomšič. — Varstvo spomenikov 28/1986 str. 61 14. Prenova Hotela Piran. — Varstvo spomenikov 29/1987 str. 137 Uredništvo 15. Mednarodni simpozij kiparjev 1977—1979. — Ljubljana 1981. — (Dokumentacija str. 12—50) 16. Mednarodni simpozij kiparjev 1980—1981. — Ljubljana 1892. — (Dokumentacija str. 12—44) 17. Mednarodni simpozij kiparjev 1982—1983. — Ljubljana 1984. — (Dokumentacija str. 12—47) Duša KRNEL-UMEK, Pokrajinski arhiv Koper Objave v strokovnih publikacijah 1. Pregled dejavnosti knjižnice. — Zbornik Osred- nje knjižnice Srečka Vilharja Koper. — 1985 str. 5—15 Objave v drugem tisku 2. Delovanje Osrednje knjižnice Srečka Vilharja. — Primorske novice 28. 6. 1983 št. 52 str. 5 3. Nadaljevanje izpovedi ravnatelja Osrednje knjiž- nice Srečka Vilharja v Kopru. — Primorske novi- ce 23. 10. 1987 št. 83 str. 8 Referati in predavanja 4. Perspektive Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. — Knjižnica 1983 št. 1—4 str. 69—73 5. Stanje šolskih knjižnic na Južnoprimorskem. — Poročilo za aktiv šolskih knjižničarjev na območ- ju Zavoda SRS za šolstvo OE Koper. — 1984 2 str., 3 tabele. — (tipk.) Uredništvo 6. Zbornik Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Ko- per / uredniški odbor še: Alojz Fink, Vilma Kra- pež, Zdenka Lovec, Maruša Regent, Miša Šala- mun. — Koper 1985. — 130 str.: ilustr. Gorazd MARUSlČ Objave v drugem tisku 1. Istra — Koper v času Napoleona. — Primorska Srečanja 1987 št. 74—75 str. 384—390 2. Gospodarstvo na Slovenskem v 19. stoletju. — Primorske novice 23. 1. 1987 št. 5 str. 16 3. Santorijeva tehtnica v Kopru? — Primorske novi- ce 18. 12. 1987 št. 99 str. 2 4. Iz Piranskega arhiva. — Primorska Srečanja 1987 št. 76—77 str. 527 Mojca RAVNIK, Medobčinski zavod za varstvo na- ravne in kulturne dediščine Piran Objave v strokovnem tisku 1. Nepremična etnološka dediščina Sečovelj skih so- hn. — Sečoveljske sohne včeraj—danes—jutri. — Piran 1987 str. 15—20. — (Katalog k razstavi) 2. Muzej solinarstva. Prav tam str. 35—36 Referati in predavanja 3. Izsledki geografskih raziskav in kulturna dedišči- na v zaledju koprske občine. — O razmerju med geografijo in etnologijo. Delo št. 3, Ljubljana 1986 str. 77—84. 4. Odmirajoča nepremična etnološka dediščina v vaseh v Slovenski Istri. — Etnološka zbirka brez namembnosti. — Piran: Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in Slovens- ko konservatorsko društvo 1987 str. 54—56. 5. Strunjan. Naravna in kukurna dediščina / soav- torji Zora Žagar in Boris Križan. Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije. — Ljubljana 1987 str. 192—201. Sodelovanje pri redakcijah 6. Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške et- nologije III. Sodelovanje pri urejanju. — Ljub- ljana: SED, 1987. — 213 str.: ilustr. — (Knjiž- nica glasnika SED; 15) 154 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Marko STOKIN, Medobčinski zavod za varstvo na- ravne in kulturne dediščine Piran Poročila in ocene ' 1. Piran. — Varstvo spomenikov 28/1986 stgr. 294 : ; ilustr. I 2. Koštabona, Krkavče. — Varstvo spomenikov j 28/1986 str. 295 i 3. Pomjan. — Varstvo spomenikov 29/1987 str. 262 4. Fornace. — Varstvo spomenikov 29/1987 str. 256 5. Simonov zaliv. — Varstvo spomenikov 29/1987 str. 268: ilustr. 6. Fornace. — Arheološki pregled 1986—87 str. 88 7. Simonov zaliv. — Arheološki pregled 1986—87 str. 93—94 Referati in predavanja 8. Simonov zaliv pri Izoli. — Slovensko konserva- torsko društvo : letna skupščina. — Zavod za spomeniško varstvo Maribor 1986 (1987) str. ; 28—30. Milica TREBŠE-ŠTOLFA, Pokrajinski arhiv Koper \ Objave v strokovnem tisku ] 1. Namen razstave. — Razvoj ljudske oblasti v Slo- i venskem Primorju 1941—1947. — Koper 1978 ; str. 5—6 (Katalogi; 6) ; 2. Sprehod skozi čas Pokrajinskega arhiva Koper. — Arhivi 2/1979 str. 81—82. 3. Petindvajset let delovanja PA Koper. — Arhivi | 4/1981 str. 39—41 j 4. Predstavitev sopokroviteljev X. jubilejnega zbo- \ rovanja arhivskih delavcev SRS v Ankaranu, ok- i tobra 1981. — Arhivi 4/1982 str. 224—229 Objave v drugem tisku 5. Bogata kukurna dediščina. — Primorske novice ! 26. 2. 1980 št. 15 str. 5; 29. 2. št. 16 ste. 7 6. 25-letnica delovanja PA Koper. — Primorska srečanja 1982 št. 31 str. 47—49 7. Deseto zborovanje arhivskih delavcev SRS v An- : karanu. — Primorska srečanja 1982 št. 31 str. 51 Referati in predavanja 8. Razvoj založniške dejavnosti v Slovenski Istri. — ' Arhivi 8/1985 št. 1—2 str. 60—65 Razikave, elaborati I 9. Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slo- venske Istre. — Raziskovalni predprojekt 1980. — 10 str. — (Gradivo RS in OS Koper, Izola, i Piran) ' Uredništvo 10. Razvoj ljudske oblasti v Slovenskem Primorju. — / strokovni odbor za izbor dokumentov. — Sprehod skozi čas PA Koper 1978. — 49 str. ~\ (Katalogi; 6) ' 11. Padna / uredniški odbor še: Jure Igličar, Marjan Rožac, Marjan Stare. — Koper : Pokrajinski ar- hiv, 1986. — 54 str. Zora ŽAGAR, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran Monografske publikacije 1. Tonina hiša — etnološka zbirka v Ravnu. — Pi- ran 1985. — 19 str. — (Katalog dislocirane etno- loške zbirke Pomorskega muzeja »Sergej Maše- ra« Piran). Objave v strokovnem tisku 2. Etnologija v načrtu prenove (revitalizacije) Izole / soavtorica Zvona Ciglič. — Glasnik SED 1979 št. 1 str. 11—21. 3. Oljčni mlini in pridobivanje olivnega olja v vaseh Slovenske Istre v 19. in prvi polovici 20. stoletja. — Slovensko morje in zaledje 6—7/1984 str. 69—81 4. Razvoj industrijskega morskega ribištva na Slo- venski obah. — Naše more 1987 št. 1—2 str. 52— 55 5. Muzej na prostem — nova namembnost opuščene stavbne dediščine. — Etnološka dediščina brez namembnosti. — Piran 1987 str. 57—58 6. Cultural heritage of salt-pans on the Slovene coast. / soavtorica Mojca Ravnik, Etnološka stiči- šča 1. — Ljubljana; Portorož 1988 str. 177—186 Objave v drugem tisku 1. Piranske sohne nekdaj in danes: Etnološki zapisi. — Moj mah svet 1984 št. 7/8 str. 58—59 8. Solinarstvo na slovenski obah. — Proteus 1985 št. 3 str. 90—93 Referati in predavanja 9. Kratek zgodovinski oris razvoja piranskih solin (s poudarkom na solinah v Sečovljah). — Referat na posvetovanju o sečoveljskih solinah včeraj— danes—jutri. — Portorož, oktober 1984 Uredništvo 10. Sečoveljske soline včeraj—danes—jutri = Le sa- line di Sicciole ieri—oggi—domani. — Piran : muzej »Sergej Mašera«, 1987. — 39 str. : ilustr. — (Katalog; 5) — Pogled v preteklost, str. 7—10 — Življenje in delo v solinah, str. II—15 Salvator ŽITKO, Pokrajinski muzej Koper | Monografske publikacije ' 1. Hranilnice in posojilnice v Slovenski Istri / soav- tor Janez Kramar — Koper 1985 str. 3—35 2. Od Kopra do Pirana, soavtor Zvone Petek, — Koper: Lipa 1986. — 158 str.: barvne ilustr. | kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 155 3. Da Capodistria a Pirano, soavtor Zvone Petek, — Koper: Lipa, 1986. — 158 str.: barvne ilustr. 4. From Koper to Piran, soavtor Zvone Petek, — Koper: Lipa, 1986. — 158 str.: barvne ilustr. 5. Von Koper bis Piran, .soavtor Zvone Petek, — Koper: Lipa, 1986. — 158 str.: barvne ilustr. Objave v strokovnem tisku 6. Koper — 15. maj 1921: protifašistični upor v Ma- rezigah. — Prazniki slovenskih občin. — Ljublja- na 1975 str. 61—63. 7. Slovenska Istra skozi stoletja. — Slovenska Istra v boju za svobodo. — Koper 1976 str. 27—66 8. Solno tihotapstvo na območju piranskih, koprs- kih in miljskih solin v času Beneške repubhke. — Slovensko morje in zaledje 2—3/1979 str. 79—95 9. Nekaj misli ob izidu knjige Francesca Semija, Ca- pris — lustinopolis — Capodistria. — Slovensko morje in zaledje 1/1977 str. 155—165 10. Izvor krajevnega imena in starejša zgodovina De- kanov. — Dekani v preteklosti in danes. — Koper 1979 str. 19—23 11. Marezige skozi zgodovino. — Mrezige simbol upora 1921 — 1981. — Koper 1981 str. 14—32 12. Delovanje mladine slovenske in italijanske narod- nosti 1919—1941. Mladinsko gibanje v Slovenski Istri od 1941 do kapitulacije Italije 1943. — Na- predna mladina Slovenske Istre 1919—1947. — Koper 1985 str. 13—65 13. Istra v Coppovem času — L'Istria al tempo del Coppo. — L. Lago — C. Rossit, Tabulae. — Trieste 1986 str. 421—436 Objave v drugem tisku 14. Razvoj kolonata v Slovenskem Primorju od anti- ke do II. svetovne vojne. — Obala 3/1970 str. 39—45; Obala 4/1971 str. 32—38 15. Istra ob padcu beneške repubhke 1797. — Obala 5—6/1970 str. 22—29 16. Koprsko mestno jedro in varstvo kulturne dediš- čine. Primorska srečanja 1983 št. 37 str. 23—34 f 17. Anketa o raziskovanju zgodovine italijansko-slo- venskih odnosov, Goriški letnik 12—14/1985—87 str. 310/11 Poročila in ocene 18. Humanizem v Istri (Mednarodni simpozij v Be- netkah). — Slovensko morje in zaledje 4—5/I98I str. 217—218 19. Simpozij italijanskih in slovenskih zgodovinarjev v Trstu in Kopru 20. in 21. oktobra 1980. — Slo- vensko morje in zaledje 4—5/1981 str. 215—217 20. El parlar s'ceto e neto de Capodistria (F. Semi). — Slovensko morje in zaledje 6—7/1984 str. 206—207 21. Behram Julij, Pomlad v Istri — Istrsko okrožje cone B STO 1947—1952. — Primorska srečanja 1987 št. 67—68 str. 53—55. Referati in predavanja 22. Problematika obalnega muzealstva, referat na 10. srečanju primorskih muzealcev marca 1979 v Ko- pru. — Primorska srečanja 1979 št. 14 str. 99—101 23. »Istria 1943—54«. — Istria: riflessioni per un dia- loge. — II — 84. — Trieste 1984 str. 85 Matej ZUPANČIČ, Pokrajinski muzej Koper Monografske publikacije 1. Serena Vitri. Keltski novci v Furlaniji-Julijski krajini. — Trieste: Soprintendenza per i beni am- bientali e architettonici, archeologici, artisciti e storici del Friuh — Venezia Giulia, 1986. — 8. str. — (Prevod kataloga Monete celtiche in Friuh — Venezia Giuha.) Objave v strokovnem tisku 2. Najstarejša poselitev Dekanov. — Dekani v pre- teklosti in danes. — Koper 1979 str. 15—17, 21 3. Koper i Izola. — Spaseno arheološko blago Slo- venije 1945—1980: Katalog razstave. — Novi Sad 1980 str. 44—46. 4. Sermin ob Rižani. — Arheološki vestnik 36/1985 str. 315—324 5. Renesančno mestno obzidje. — Arheološki pre- gled / 1985 str. 188—189 6. Arheološka slika Boljunca pri Trstu. — Goriški letnik 12—14/1985—87 str. 127—147 7. Epigrafske najdbe v Istri. — Arheološki vestnik 37/1986 str. 399—404 8. Prazgodovinske in rimske žrmlje iz zahodne Slo- venije / soavtor Aleksander Horvat. — Geološki zbornik 7/1987 str. 23—24; 1987 št. 8 str. 105— 110 9. Najdba rimskih novcev v Boljuncu pri Trstu / so- avtor Stanko Flego. — Arheološki vestnik 38/ 1987 str. 407—412 10. Ancora sul toponimo Malson nel Muggesano. — Borgolauro 8/12. — Muggia 1987 str. 37—39 Objave v drugem tisku 11. Starodavni mozaik. — Primorske novice 16. 11. 1979 št. str. 9 12. Skozi preteklost Ospa. — Planinski vestnik 6/1983 str. 253—256 13. Ob razstavi »Slovani v Rižanski dolini«. — Pri- morske novice 25. 2. 1983 št. 17 str. 8 14. Po arheološki razstavi v tržaškem Kulturnem do- mu. — Novi list 19. 5. 1983 št. 1413/33 str. 8 15. Preteklost Kort. — Primorske novice 18. 10. 1983 št. 84 str. 5 16. Kdo je Homo F (ascistus)?. — Primorske novice 21. 10. 1983 št. 85 str. 5 17. K poznavanju naše preteklosti ali o Kopru pred 1000 leti. — / soavtor Edi Gardina. — Primorske novice 3. 4. 1984 št. 28 str. 4 156 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 18. Dragoceno arheološko odkritje v Kopru. — Pri- morske novice 17. 5. 1985 št. 41 str. 5 19. Slovani na severnem Jadranu. Razstava Arheolo- škega muzeja Istre. — Primorski dnevnik 17. 5. 1987 št. 116 str. 12 20. Prispevek puljskega Arheološkega muzeja k poz- navanju Istre: Starohrvaška nekropola v Žminju. — Pritnorski dnevnik 17. 9. 1987 št. 219 str. 9 Poročila in ocene 21. Poletiči, Koper, Triban, Loka, Osp. — Varstvo spomenikov 23/1981 1978—79 str. 22. Ankaran / soavtor N. Logar. — Varstvo spome- nikov 23/1978—79 str. 299 23. Ankaran / soavtor N. Logar. — Varstvo spome- nikov 24/1982 str. 165 24. Koper, Črni kal, Medoši, Bezovica, Dekani, Ser- min, Osp, Hrvatini, Loka. — Varstvo spomeni- kov 24/1982 str. 25. Ritrovamenti archeologici recenti e recentissimi nel Friuli-Venezia Giulia. — Arheološki vestnik 35/1984 str. 361—363. 26. Salet / soavtor Rado Cunja. — Varstvo spomeni- ; kov 27/1985 str. 259 27. Mappa archeologica: gh insidiamenti d'epoca ro- mana nell'agro Concordiese. — Arheološki vest- nik 37/1986 str. 450—451 j Referati in predavanja \ 28. 1 bohi laterizi del litorale sloveno. — Incontro di studio: 1 laterizi di eta romana nell'area adriatica. — Castello di Udine, 5 die 1987 29. Prazgodovinske in rimske žrmlje iz zahodne Slo- venije. — Posvetovanje: Arhitektonsko gradbeni i kamen in njegova uporaba v Sloveniji. — Ljub- I Ijana 26.-28. 3. 1987 j Uredništvo \ 30. Plastika s pleteninasto ornamentiko v Sloveniji, i — Koper: Pokrajinski muzej, 1977. — 4 str., 32 hstov. — (Katalog) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 157 j DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV USTANAVLJAMO PRIMORSKO ZGODOVINSKO DRUŠTVO Končno smo se tudi zgodovinarji Primorske prebu- dili iz sicer letos povsem nezimskega spanja ter trdno sklenili v mejah še srednjeveške severne meje Istre (Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica) z današnjimi slo- venskimi obalnimi občinami ustanoviti Primorsko zgodovinsko društvo. Po zgledu severnih stanovskih tovarišev združenih v Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko v Novi Gorici in ostalih zgodovinskih društev v naši deželi povezanih v Zvezo zgodovinskih društev Slovenije — ki je dajala stalne pobude za še po Miroslavu Pahorju nameravano ustanovitev društva — obljubljamo, da bomo poleg običajnih nalog povezovanja zgodovi- narjev in drugih zainteresiranih družboslovcev ter lju- biteljev zgodovine na našem območju delovanja pod- pirali strokovno izobraževanje in znanstveno delo- vanje svojih članov — z organiziranjem strokovnih posvetovanj, predavanj, ekskurzij, razstav ipd. — ne da bi pri tem pozabili na sodelovanje z učitelji zgodo- vine in drugih družboslovnih predmetov in jim pri pouku pomagali. Z izmenjavanjem izkušenj s sorodnimi društvi na našem območju, po Sloveniji, Jugoslaviji ter v tujini bomo poskušali pritegniti mnogovrstne strokovnjake pri obravnavanju specifičnih problemov zgodovine našega področja, ki jih nedvomno ne manjka, kakor tudi ne zgodovinskih arheoloških, umetnostnih, etno- loških in muzejskih predmetov, arhivskega gradiva in RAZSTAVA SEČOVELJSKE SOLINE VCERAJ — DANES — JUTRI Piran, Pomorski muzej »Sergej Mašera« 1987 Pomorski muzej »Sergej Mašera« v Piranu je 1. 1987 pripravil razstavo Sečoveljske soline včeraj — danes — jutri. Zora Žagar, kustos za etnologijo, je povabila k sodelovanju številne ustanove in posamez- nike, ki preučujejo solinski prostor. Skupaj so obh- kovah interdisciplinarno razstavo, ki je zajela narav- no in kulturno dediščino Sečoveljskih solin. Vsebinski sklopi so bili: Soline, pokrajinski ele- ment Slovenske Istre; Pogled v preteklost; Življenje in delo v solinah; Flora in vegetacija; Sesalci in plazil- ci; Ptičji svet; Vodno življenje in njegov pomen; Sedi- ment Sečoveljskih solin; Varovanje naravne in kul- turne dediščine; Muzej solinarstva; Razvojne mož- nosti solin v okviru DO Droga Portorož. Od nekdanjih piranskih sohn v Strunjanu, Luciji in Sečovljah delujejo danes samo še soline v Strunjanu in območju Lera v Sečoveljskih solinah. V obeh ob- močjih so postopek izparevanja in kristalizacije poso- zgodovinskih obeležij. Posebno pozornost bomo na- menili tej na prepihu ljudstev ter k morju in s tem sve- tu naklonjeni deželi, ki jo bomo v sredstvih javnega obveščanja, pouka zgodovine in družboslovja nas- I ploh, sodelovanjem pri slovenskih, jugoslovanskih in tujih strokovnih publikacijah ter s periodičnim izda- janjem le-teh, kar najbolje skušali popularizirati in s ^ tem dvigati kulturno raven našega prebivalstva. \ Zaradi nenatančnega vpogleda v razširjenost zgo-1| dovinarskega poklica med stanovalci navedenega po- ^ dročja, vabimo ob tej prihki vse zainteresirane zgodo- vinarje in navdušence tako v Sloveniji kot Jugoslaviji in tujini (predvsem iz slovenskega kulturnega prosto- ra), da se v kolikor ne bodo pravočasno prejeli obve- stila o skhcu občnega zbora za informacije pozanima- jo pri Pokrajinskem muzeju Koper (tel.: 066 21-364) ali Pomorskega muzeja Piran, Pokrajinskem arhivu Koper ali pri Kraški muzejski zbirki v Postojni. Kot martinčki bomo prilezli na piano nekje konec marca ali v začetku aprila in verjetno v prostorih Po- krajinskega muzeja Koper na občnem zboru potrdih ustanovitev in s tem upava uspešno delovanje našega Primorskega zgodovinskega društva. Koper, 14. februarja 1989 za Pripravljalni odbor salvator ZITKO in DARKO DAROVEC dobili že na začetku tega stoletja. Stari način pridobi- vanja soli se je najdlje, do konca šestdesetih let, ohra- * nil v Fonganiggah v Sečoveljskih solinah. To solinsko ' območje, ki dolga leta opuščeno propada, je še vedno ' edini ostanek starih solin z dragocenimi materialnimi ' pričami solinske kulture in z edinstvenim rastlinskim ] in živalskih svetom. Razstava je bila posvečena prav i tem vrednotam in možnostim njihovega varovanja. ' Razstava je ponovno obudila izredni pomen dela ' Miroslava Pahorja, ustanovitelja in ravnatelja Po- ' morskega muzeja, ki je raziskoval stare soline, še pre- ' den so jih dokončno ukinili, delal na terenu, preuče- ' val delo in življenje starih solinarjev in zbiral gradivo ' za prvo muzejsko zbirko solinarstva. Njegova sta bila ' zamisel in načrt muzeja solinarstva na prostem, s ' knjigo, ki jo je skupaj s Tatjano Poberaj izdal v ' Ljubljani kot 4. knjigo v zbirki Spomeniški vodniki, ' pa je postavil temelje nadaljnjemu preučevanju. Raz- ' stava je govorila predvsem z barvnimi fotografijami, - ki so prikazovale življenje in delo v solinah, stav- ' barstvo, rastlinstvo in živalstvo in ki so v prostor 1 vnesle lepoto sohnske krajine — pravokotnike vod-'' nih površin, kanale, suho dno opuščenih solnih polj, ' 158 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 kamnite nasipe in stavbne v sivem in belem kamnu, odseve svetlobe na vodni gladini, prostrano ravnino in nebo. V etnološkem delu so črnobeli posnetki pi- ranskega fotografa Josipa Rošivala prikazovali soline iz časa, ko je raziskoval Miroslav Pahor. Dopolnjeva- lo jih je izbrano solinsko orodje in predmeti iz vsak- danjega življenja solinarjev, njihove noše in prehra- ne. Z načrtom solnega fonda in s starimi posnetki je bil ponazorjen nekdanji postopek izparevanja in kri- stalizacije, nove fotografije pa so prikazovale dana- šnje delo v Leri. Stanje stavbne dediščine so prikazovale fotografije in topografska karta, na kateri je bilo označenih 118 objektov — od razmeroma dobro ohranjenih hiš do ruševin in do popolnoma podrtih hiš, kjer samo še razširjen prostor ob kanalu in kup kamenja pričata o tem, da je nekdaj tu stala hiša. Kljub dolgoletnemu propadanju so ohranjeni posamezni neprecenljivi de- tajh, po katerih lahko sklepamo o celoti in spoznava- mo način življenja solinarjev. Možno je ugotoviti stavbno tipologijo, različna gradiva in načine grad- nje, funkcijo prostorov, konstrukcijske podrobnosti, izvedbo stopnišč, podov, ognjišč, ostrešij, oken in vrat s kamnitimi ertami in lesenimi in kovinskimi se- stavinami. V kamnitih nasipih, ki obrovljajo kanale, so na mnogih mestih še vkopani beli kamniti bloki vodnih zapornic, ob hišah pa se z nasipov še marsikje spuščajo proti kanalu kamnite stopnice. V dnu opuš- čenih solnih fondov so sledovi nekdanje tehnologije — okrogle jame za shranjevanje goste vode, iz tal štr- lijo nizki leseni oporniki nasipov med solnimi bazeni, deli lesenih zapornic in ostanki lesenih ogrodij vodnih črpalk. Na razstavi je bil predstavljen tudi načrt ob- nove solinske hiše v kanalu Glassi, ki bo urejen kot etnološki muzej solinarstva. Solni fond ob hiši bodo uredili na stari način, tako da bo v njem možno pri- dobivati sol po starem postopku. Mnoge zanimive posebnosti so tudi v naravi Sečo- veljskih solin. Tu so rastline prilagojene življenjske- mu prostoru z mnogo soli v tleh. V občasno poplav- ljenih sohnskih bazenih je največ osočnika (Salicor- nia herbacaea), ki uspeva le tam, kjer je koncentraci- ja soli visoka. Rastlinice z mesnatimi stebli, domačini jim pravijo »sburioni«, so cenih nekdanji solinarji, saj so jih, tako kot številne druge sohnske rastline, pripravljali v solati, s česnom in oljem. Naravna zna- menitost solin je belo cvetoči hijacint (Bellevalia ro- mana), katerega edino rastišče v Sloveniji je prav na delno že uničenem in močno ogroženem prostoru med letališčem Portorož in obrobjem solin. Izostrene ekološke razmere v Sečoveljskih solinah in milejše razmere v trstičevju na bregovih Dragonje ustrezajo nekaterim redkim in ogroženim vrstam kopenskih vretenčarjev. Tu živijo prave mediteranske vrste, med njimi etruščanska rovka (Suncus etruscus), najmanjši sesalec na svetu. Sečoveljske solne so izjemna ornito- loška lokahteta in najsevernejša obmorska postaja ptic selivk v Sredozemlju. Za vodno favno v solinah je značilno majhno število vrst, ki pa so številnejše kot v morju, saj tu nimajo naravnih sovražnikov, do- volj pa je hrane in prstora. Posebnost tega prostora so drobni solinski rakci (Artemia salina). Ti ležejo jajčeca, ki ob presušitvi bazenov lahko ostanejo po- vsem izsušena tudi leto in več, ob ponovnem stiku z vodo pa oživijo in iz njih se izležejo ličinke. Priprave na razstavo so potekale v času, ko je bilo v piranski občini zelo pereče vprašanje bodočnosti Sečoveljskih solin. Strokovne službe so morale po- zorno slediti dogodkom, da bi lahko pravočasno in čim bolj utemeljile zahtevo po zavarovanju solinske- ga prostora pred neustreznimi posegi. V Dolgoročnih planih SR Slovenije in občine Piran za obdobje 1986—2000 so bile soline opredeljene kot območje krajinskega parka, v teku pa je sprejemanje odloka, s katerim bo območje Sečoveljskih solin in polotoka Seča razglašeno za Krajinski park. Večina sodelavcev pri tej razstavi je tako ali druga- če sodelovala pri pripravljanju strokovnega gradiva za te dokumente in pri utemeljevanju zahteve po va- rovanju tega prostora. Razstavo so pripravili z željo, da prikažejo njegovo lepoto, vrednote in ogroženost. Razstave zato ni možno sprejemati ali ocenjevati s stališča katerekoli posamezne stroke, ampak kot ce- loto, ki je odražala neločljivo prepletenost naravne in kuhurne dediščine Sečoveljskih sohn in povezanost različnih strok pri njenem preučevanju in varovanju. Na razstavi je bila prikazana etnološka videodoku- mentacija, ki jo je posnel Naško Križnar. Pripravil je dve kaseti. Ena je obiskovalcem na kratko prikazala splošno podobo naravne in kuhurne dediščine solin, druga, daljša, pa je študijsko natančno prikazala de- lovni postopek in življenje v solinah. Ob razstavi je izšel tudi izčrpen katalog. Po Piranu je razstava gostovala še v Kopru, v Ljubljani in v Og- leju. mojca ravnik . STARI STATUTI KOPRA, IZOLE IN PIRANA Razstava Pokrajinskega arhiva Koper, Koper 1988 Kakor razstava Porajinskega arhiva Koper v pro- storih Pokrajinskega muzeja v Kopru konec prejšnje- ga leta, je tudi spremni katalog Stari statuti Kopra, Izole in Pirana novi v vrsti spodbudnih prispevkov za poznavanje naše srednjeveške in druge pravne ter kulturne zgodovine, saj velja, da je pravo hkrati nu- jen proizvod družbenega življenja in kulturen pojav. Že pred dobrimi dvemi desetletji je tedanji Mestni arhiv Koper priredil razstava s katalogom Stare listine pripovedujejo, ki je bila, kot priča že naslov, usmer- jena v prikaz raznih listin. Verjetno zgled za tokratni poudarek izključno uredbam iz statutov je bila tudi dve leti po koprski organizirana razstava Historijske- ga arhiva Rijeka s katalogom Statuti, urbari, notati Istre, Rijeke, Hrvatskog primorja i otoka, ki si je rav- no tako prizadevala prispevati k že v prejšnjem in v začetku tega stoletja izpričanih naporih predvsem ita- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 1591 lijanskih zgodovinopiscev za objave in prezentacijo starih istrskih mestnih zakonov, kakor tudi dosežki naših zgodovinarjev — pravnikov Istre, mdr. dela Franca in Milka Kosa, Mirka Zjačiča, Miroslava Pa- horja, Danila Klena in Miroslava Bertoše. Zapisovanju in pojasnjevanju določb rimskega pravosodja in njegovega prilagajanja časovnim in te- ritorialnim posebnostim lahko sledimo v sam začetek t.i. srednjeveške zgodovine, v prvi vrsti z Justinijano- vimi Corpus iuris. Ti so kasneje dajali osnovo obema poglavitnima evropskima družbenima ureditvama, bizantinskemu in latinskemu svetu. V slednjem je prevladala ideja Boga kot izvir prava. Nekako v 10. stoletju so v večjem delu Evrope tako rimske pravne kompilacije kakor barbarski zakoni prešli v pozabo zaradi nevednosti sodnikov in prevladalo je običajno pravo. V Italiji, kjer ni bilo domače vladarske hiše, pa rimsko pravo kljub lombardskemu vdoru in du- hovnemu upadu nikoli ni docela zatonilo. Pavia, kije bila prestolnica lombardskega kraljestva, je bila tudi središče pravosodja, in je od 8. stoletja dalje privlače- vala študente iz vse zahodne Evrope. Tudi v Raveni, stari prestolnici Romagne, študij prava ni nikoli ugas- nil. Toda proti koncu 11. stoletja je veliki učitelj Irne- rij ustanovil v Bologni šolo, ki je zasenčila vse druge. Ljudje so šegah po njenih glosatorjih (»razlagalcih«) za državljansko in po Gracijanu za cerkveno pravo. Čeravno so učenjaki iz teh šol prvotna prizadeva- nja meščanov po zbiranju lokalnih običajev rimskega prava, raztresenih predpisov notranjega mestnega življenja in ureditve (iuramenta, consuetudines ipd.) ter fevdalnih privilegijev, sprva imenovali ius asino- rum, t.j. oslovsko pravo, so kasneje prebivalci mest — razslojeni na meščane, plemiče in podeželane — začeli po vnaprej določenih pogojih zbirati staro mestno pravo v uradne zbirke, statute Ustanovljene so bile komisije priznanih meščanov (statutarii), ki so jim običajno dodajali še pravnika. Vzponu zgornjeitalskih in jadranskih mest so poleg fevdalne razdrobljenosti in oddaljenosti centrov državne oblasti botrovah dogodki v 12. stoletju, po- vezani s t.i. bojem za investituro med papeži in cesar- ji. Se posebno po strašnem porazu Friderika Rdeče- bradca leta 1176 pri Legnanu, ko ga je premagala se- vernoitalska mestna »Lombardska zveza«, je moral cesar mestom priznati že na municipalni ureditvi izo- bhkovano samoupravo, ki je temeljila na t.i. komu- nalni ureditvi. V istrskih mestih so to ureditev poosebljali sprva konzuli — odveč je opozarjati na antično izročilo — ki so jih izbrali med domačimi veljaki. Ker so bili ti nemalokrat naklonjeni samo določenim strankam oziroma družinam, se je pokazala potreba po neod- visnem upravitelju. Tega so že konec 12. stoletja našh v podestatu, ki, zanimivo, prvotno izhaja iz cesarske- ga mestnega upravitelja v sredi tega stoletja in bazira na moči. Ob njem se kmalu v 13. in v 14. stoletju oblikujeta iz že obstoječega arenga — generalne sku- pščine vsega mestnega prebivalstva, ki pa sčasoma vpliv na odločanje izgublja, dokler ga povsem ne iz- gubi — Veliki svet kot zakonodajni organ, sestavljen iz vplivnih mestnih družin, in Mali svet z izvršilno oblastno funkcijo. Tako oblikovana oblastna struk- tura se je ohranila vsaj do propada Beneške republike leta 1797, kajti Benečani, ki so ravno s tem upravnim sistemom prodirali, avtonomne ureditve v naših me- stih niso spreminjali. V glavnem so se sprva zadovo- ljili s postavitvijo svojega vrhovnega mestnega načel- nika — podestata, ki so mu ob izvolitvi v beneškem Vehkem svetu — npr. še leta 1784 Ludvika Morosini- ja za podestata in kapetana Kopra — naročali v zna- nih »Commissio«, ... »da boš prebivalstvu vladal in upravljal v čast naše oblasti, delil jim boš zakone in pravico v skladu s statuti in odredbami tega mesta, v kolikor niso v nasprotju z našo častjo in državo; v po- manjkanju odredb v statutih se boš ravnal po njiho- vih običajih, če pa tudi teh ne bi bilo izpričanih, boš postopal po svoji čisti vesti, ker popolnoma zaupamo v tvojo dobroto in modrost.« Benečani so po podreditvi naših mest (Koper 1279, Piran 1283, Izola pa je do beneške zasedbe veljala za koprski teritorij) igrali pomembno vlogo v razvoju in dopolnitvah statutarnega prava, dasiravno se nam je za piranski komun ohranil statut iz leta 1274, ki je tu- di najstarejši tovrstni dokument v zgodovini Istre ter med najstarejšimi na jugoslovanskih tleh (le dve leti za dubrovniškim) in ima Koper zapisane zakone vsaj že okoh leta 1238 (prim. F. Kos, Gradivo za zgodovi- no Slovencev v srednjem veku, 1928), kar priča o ži- vahni pravni dejavnosti še pred beneško zasedbo, nedvomno pa tudi pod njenim vplivom. Ravno zgoraj nakazano širno in zanimivo proble- matiko v razvoju človekove družbe pa pogrešam v katalogu razstave Stari statuti Kopra, Izole in Pirana, ki so jo skušah koordinator Duša Krnel-Umek s pred- govorom in avtorji prispevkov Janez Šumrada, Van- da Bezek, Albert Pucer in Marjan Rožac zapolniti s ponatisi dela razprave Antona Pogatschniga, Doslej neznani kodeks, ki vsebuje statut Kopra iz leta 1423 (v: Atti e memorie della Societa istriana di archeolo- gia e storia patria, AMSl 28, Poreč 1912), predgovo- rom v poglavje o statutih Luigija Morteanija, Izola in njeni statuti (prvi iz 1360), v: AMSl 4, 1888, ter de- lom uvodne razprave Miroslava Pahorja, Srednjeveš- ki statut Pirana (iz: M. Pahor — J. Šumrada, Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja, Ljubljana 1987), ki podajajo z izjemo za piranski statut le skope informacije o izgledu in vsebinski zasnovi vrhovnih mestnih zakonov. Mestne statute so večkrat spreminjali oziroma do- polnjevali z zakoni iz običajnega prava, kasneje pa v glavnem z ukazi ali dukah Serenissime. Tako so bih na razstavi in so v katalogu predstavljeni dokumenti iz statutov ter risbe iz povečini rodbinskih arhivov primorskih plemenitaških družin, ki jih poleg Pokra- jinskega arhiva Koper in Občinskega arhiva Piran hranijo še Diplomatski arhiv Mestne knjižnice (Ar- chivio Diplomatico, Bibhoteca Civica) »Attilio Hor- tis« v Trstu, Zgodovinski arhiv iz Reke, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Pomorski muzej 1601 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Sergej Mašera Piran in Pokrajinsici muzej Koper. I Drugi del kataloga opisuje te na razstavi predstavl- jene in v knjigi ponazorjene izvlečke statutarnih pra-. vil Kopra, Izole in Pirana, ki pa jim v splošnem manj- ka vsebinske povezave, čeprav že sami zase opozarja- jo na poglavitne uredbe iz mestnega življenja. Vehko i vrzel pa pomeni manek uredb o sohnarstvu in po- ! morstvu; manjkajo tudi odnosi iz življenja agrarnega ; prebivalstva, še posebno če vemo, da se nam je za ; koprsko podeželje ohranil t.i. agrarni zakon iz okoh \ leta 1300 v 4. knjigi koprskega statuta od 25. do 35. člena, in kjer so Slovenci dosledno označevani s kme-, ti (Sclauus vel Rusticus, sclauus aut Rusticus ipd.), j Tretji del kataloga sestavljajo priloge s popisi in opisi i glavnih oblastnih in upravnih organov naših treh \ obalnih mest v času Beneške repubhke, seznam ob-.; činskih praznikov ter skupnih praznikov Kopra, Izole i in Pirana, uzakonjenih po statutih. Opozoriti veljaj na prevod vseh poglavij bodisi v slovenščino (Vida-i Gorjup-Posinkovič) ali v italijanščino (Tulho Vianel- lo) ter na zaključno slikovno gradivo s posnetki risb starih mestnih občinskih hiš in petimi pomembnimi dokumenti. Pohvaliti kaže na razstavi prezentirane hstine, ki so jih v ta namen strokovno usposobili v Restavratorski delavnici Arhiva SR Slovenije Ljubljana. Pri razstavi je bilo opaziti namero, da bi poleg zgodovinskega po- mena hstin obiskovalcem priobčili atraktivne in zani- mive eksponate, kar ni bilo ravno lahko. Hvale vred- na je tudi vsaka taka iniciativa za seznanjanje ter os- veščanje prebivalstva o naši kulturni dediščini, ven- dar zahteva obilico napornega in strpnega dela, ki ne- malokrat časovno presega naše želje in načrte. Raz- stava je pot nadaljevala v Maribor, nato pa še v Ljub- ljano, odkoder se bo vrnila v matične občine. DARKO DAROVEC kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 161 NOVE PUBLIKACIJE Miroslav Pahor — Janez Sumrada: Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Viri za zgodovino Slo- vencev, knjiga deseta, SAZU in ZRC SAZU, Ljublja- na, 1987, I in II (XCVIII + 852). Med izdajami virov za srednjeveško zgodovino posveča Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU posebno pozornost gradivu iz našega najbolj ohra- njenega mestnega srednjeveškega arhiva Pirana, ki mu na slovenskem ozemlju ni para. Seriji notarskih knjig dr. Darje Mihehč seje sedaj pridružila še obsež- na edicija razhčnih redakcij statuta piranskega komu- na za čas od 13. do 17. stoletja, delo sodelavca inšti- tuta Janeza Sumrade in pokojnega ravnatelja Po- morskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu Mirosla- va Pahorja. Delo je prvotno samostojno zastavil M. Pahor, či- gar rokopis je kljub redkim opombam in skromnej- šem edicij skem aparatu opozarjal na večja vsebinska neskladja med različnimi redakcijami statuta. Avtor zaradi bolezni ni zmogel nadgraditve dela, zato je do- končno predelavo prevzel J. Sumrada. Ta je popravil Pahorjeve prepise, izdelal kritični aparat, kazala, predvsem pa na novo zasnoval koncepcijo edicije: v izdajo je pritegnil vse znane vire za to problematiko in dotedanje izdaje vira. Upošteval je tudi dve knjigi popravkov in dodatkov k statutu, ki ju Pahor sicer ni nameraval objaviti. Zaradi obširnosti posameznih re- dakcij je bilo potrebno izdajo racionalizirati in vse- binsko povezati besedilo posameznih redakcij, ne gle- de na vrstni red in razhke pri kasnejših redakcijah. Ker je tak način povsem spremenil, a tudi kvalitetno obogatil in olajšal študiranje statuta, je bilo potrebno dodati temeljit znanstveni aprat, konkordančne tabe- le in edicijski uvod. Sumrada je namesto podrobnega stvarnega kazala sestavil t.i. analitični pregled vsebi- ne, ki zaradi fizične spremenjenosti objave tekstov, kjer so členi združeni in primerjani med seboj ne gle- de na pripadnost posameznim (kasnejšim) redakci- jam, pomeni lažje iskanje in boljši pregled ožje pro- blematike statua. Po besedah urednika akademika Perda Gestrina smo s to edicijo dobili prvi celovit pre- gled piranskega komunalnega prava, ki je veljalo vse do konca Beneške repubhke (1797). Po mojem mne- nju je treba poudariti še tehniko objave, ki zaradi ra- cionalnosti in sprotne analitične obdelave bistveno presega stare, sicer izčrpne diplomatične objave, ter delne rezultate že pripravljene servira eventuelnemu uporabniku. V tej izdaji so objavljeni: 1. fragmenti piranskega statuta iz 1274 (prepisi iz 1584, 17. stoletja in iz ok. 1700), 2. statut iz 1307 (po piranskem originalu), 3. statut iz 1332 (po obeh originalih), 4. statut iz 1358 (po obeh originahh), 6. statut iz 1384 (unikat), 7. dru- ga knjiga popravkov in dopolnil 1416—1602 (unikat), 8. takoimenovani statut iz 1542 (prepis sta- tuta iz 1384). Osnova edicije je objava kronološko prve v celoti ohranjene redakcije iz 1307. Tekst je tako kot v izvir- niku razdeljen v deset knjig, te pa v številne člene, ki so še posebej komentirani z opombami. V kritičnem aparatu je besedilo kolacionirano s tržaško redakcijo iz 1307 in De Franceschijevo objavo. V celoti so obe- nem prepisane tudi bistvene razlike med redakcijami v okviru istega člena. To pa je bistvo edicije! Se nekaj besed o zgodovinskih razsežnostih in zna- čilnosti piranskega statuta. Z letnico 1274 je najsta- rejši v Istri in med najstarejšimi na tleh Jugoslavije. Je rezultat procesa vse od 10. stoletja dalje in vsebuje elemente rimskega municipialnega in fevdalnega pra- va ter dele privilegijev nemških cesarjev gradeški in oglejski cerkvi, pogodbe med cesarstvom in Benetka- mi in zaprisege na raznih zborih (npr. zbor mejnega grofa Udalrika iz 1060). Bistvo statuta pa je domače, običajno pravo, saj je imel Piran že najkasneje v prvi polovici 10. stoletja izoblikovano sodnopolitično or- ganizacijo. Piransko pravo se je moralo ob vedno večji moči Benetk prilagajati trenutnim političnim razmeram. Odsotnost istrskih mejnih grofov je utrdila zbore me- ščanov, ki so volili konzule, kar je privedlo do cepitve oblasti med fevdalnimi in komunalnimi organi (aren- ga, konzuh, potestat). Piranski komun je vse do dru- ge polovice 13. stoletja spretno krmaril med politični- mi ambicijami Benetk in fevdalnim vazalstvom oglejskemu patriarhatu. V komunu so zategadelj na- stale prave stranke (beneška, oglejska, koprska in av- tonomna stranka), ki so celo s krvjo uveljavljale svoje interese. Tik pred dokončno podreditvijo Pirana Be- netkam je zaradi sporov znotraj mesta ter gospodars- ke in politične krize na širšem istrskem prostoru priš- lo do kodifikacije piranskega prava pod vodstvom kapetana Giovannija Campole. Čeprav statut iz 1274 ni v celoti ohranjen, je gotovo da se temeljito odraža v onem iz 1307, ki je za beneško zasedbo prilagojena kopija starejše predloge. Ti predpisi so v glavnem ostali v uporabi do 1384, ko je bila zapisana zadnja redakcija statuta. Statut je bil razdeljen v deset knjig: prva je bila posvečena oblastno-upravnemu pravu in pisna v obliki zapriseg. Druga in tretja sta obravnava- li kazensko pravo. S četrto knjigo se je pričelo civilno pravo. Peta knjiga je utemeljevala osnove civilnega in sodnega postopka, šesta promet, poroštvo in varstvo nepremičnin, sedma rodbinsko in osebno pravo, de- dovanja in še posebej predpise o potestatih, ki so bih namenjeni varstvu občinskega ozemlja in oblikam vladanja. Osma knjiga je obravnavala javni red, tujs- ko pravo, oblike trgovinskega prava, predpise o me- rah in utežeh. Določila o občinskih nepremičninah, solinah, ribjih rezervatih so bila zajeta v deveti knjigi. V deseti so bila različna določila o nekaterih obrteh, o registru dohodkov občine in popisu občinskih izgnan- cev. Campola je prvič v Istri zbral v enoten in urejen kodeks vsa pravna določila, ki so bila v uporabi že 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Stoletja in nastajala po potrebi. Statut iz 1274 je na zunaj odraz kompromisa med štirimi omenjenimi strankami in je četrti statut na vzhodni obah Jadrana. Statut iz 1307 je nastal pod vplivom beneške zased- be in sprememb, ki jih je povzročila zapora vehkega sveta. Sprememb sicer ni bilo vehko, najvažnejše pa so v prvi knjigi. Benečani so ukinih tiste člene, ki so motili razvoj njihove oblasti (npr. prisega potestata občini). Likvidirana je bila pohtična moč arenga na račun nastajajoče oligarhije velikega sveta, ki je bil tedaj že deden. Utrjevanje oblasti velikega sveta po- meni naslednji statut iz 1332. Omejene so dednostne pravice do članstva, izražene so težnje po okrepitvi ovaduške mreže, kaznovanje se prepušča vladi itd. Statut iz 1358 je nastal kot posledica zadolževanja komuna, kuge in posestnih sporov. Statut ima precej sprememb in še bolj krepi oblast oligarhije. Arengo so povsem izključili od oblasti in je imel le še nalogo potrjevanja novega statuta, ki so ga morali redigirati na vsakih 25 let. Enak namen ima statut iz 1384, ki velja za najbolj urejenega: prva knjiga govori o oblastnih in upravnih organih (glasovanja, volitve novih članov vehkega sveta). Druga in tretja knjiga prinašata posodobljene kazenske predpise, četrta knjiga začenja civilno pravo (zaščita posesti), peta os- vetljuje odnose do tujcev, dolgov in garantov. Šesta knjiga vsebuje določbe o kupoprodaji in rešitvi pro- danih posestih po sorodnikih, o dražbi, darovanju, delitvi posesti itd. Sedma knjiga prinaša predpise o dedovanju, varovanju sirot, osma predpise o najem- ninah hiš, prepovedih iger na srečo, zaščiti občinske- ga imetja, mer in uteži. Deveta knjiga uzakonja dela na kmečkih posestvih, v solinah, oljčnih mlinih, ko- lonsko razmerje. Deseta knjiga obravnava ribištvo, ribiška lovišča, čuvanje vinogradov, posojanje orožja tujcem. Statut iz 1384 je zanimiv še zaradi ene stvari: začetne črke vsakega predpisa v prvi knjigi dajo akro- stih: »Gracia sancti Spiritvs assit pricip«. Sledi akro- stih »Marcus Caviano scripsit hoc statvtvm«. Inicial- ke predpisov sedme knjiga pa se glasi »Gerivs Bano, Petrvs de Salono, Egorgivs de Mafeo capita statvta- riorvm«. Ti akrostihi naj bi bili celo prvi v zgodovini jugoslovanskih statutov! Poleg statutov so leta 1367 uvedli knjigo dodatkov k statutu, ki so bih kasneje vneseni v statut iz 1384. Druga knjiga popravkov pa zajema obdobje od 1416 do 1602. O sami vsebini in členih statuta ne bi izgubljal be- sed, to prepuščam bralcu. Prišepnem pa lahko, da so zanimivi celo za popolnega laika na področju sred- njeveškega prava, pa tudi srednjega veka. Kaj šele za poznavalca in ljubitelja podrobnosti in pikantnosti. DuSan Kos, Janez Kramar: Izola, mesto ribičev in delavcev, Koper 1987, 629 str. Monografska zgodovinska obravnava Izole, ki jo i je napisal upokojeni ravnatelj koprskega Pokrajin- ¦ kega muzeja in zgodovinar slovenske Istre, Janez Kramar, sodi med redka sodobno zasnovana in ob- sežna dela o enem izmed mest na ozemlju slovenske repubhke. Po svojem obsegu spominja na Žontarjevo zgodovino Kranja ali pa na Orožnovo obdelavo Ce- lja. Izola seveda ni tipično slovensko mesto. Skozi stoletja ga je naseljevalo v pretežni meri romansko ali pa romanizirano prebivalstvo; okolica mesta pa je bi- la predvsem slovanska. Te ugotovitve seveda ne mo- rejo odločati, da slovenski zgodovinar ne bi smel ra- ziskovati zgodovine kraja, ki je posredno ah nepos- redno vplival tudi na dogajanja v slovenskem etnič- nem prostoru. Še več! Prav podrobnejše raziskave pi- ranske mestne zgodovine, ki se jim slovenski zgodovi- narji posvečajo že skoraj štiri desetletja, nedvomno kažejo, da je bila slovenska (slovanska) komponenta v preteklosti obalnih mest (Koper, Izola, Piran) po- gostokrat zelo pomembna. Izola je bila tipično obmorsko mesto, ki je vselej živela v nekem zapostavljenem odnosu do Pirana in Kopra. Tako zapostavljenost kaže tudi odnos zgodo- vinopisja, predvsem italijanskega, do zgodovine me- sta. Medtem ko so se zgodovinarji prav vneto lotevali problemov iz zgodovine Pirana in Kopra, pa je prva krajša zgodovina Izole izšla šele leta 1887. Potem je sledil do Kramarjeve knjige stoletni premor, ki so ga od časa do časa prekinjah krajši prispevki. Med temi je treba omeniti arhivske inventarje Vande Bezkove. Janez Kramar je doslej najbolj obširno in kompleks- no raziskoval izolsko mestno zgodovino, obenem pa je posegel tudi v preteklost bližnje slovanske okolice. Svojo zgodovino je postavil v širši okvir dogajanj v deželah ob severnih obalah Jadrana, z novo knjigo se je še temeljiteje zasidral v vrsti tistih slovenskih razis- kovalcev zgodovine obale in slovenske Istre, ki jim na čelu stoji dr. Miroslav Pahor, ob njem pa še akade- mik prof. Ferdo Gestrin, Srečko Vilhar in rod mlajših zgodovinarjev, kot so dr. Darja Miheličeva, dr. Janez Peršič, Salvator Žitko in Janez Šumrada, če omeni- mo le tiste, ki so svoje raziskave objavili v samostoj- nih pubhkacijah. Kramar je zgodovino Izole postavil v časovne okvi- re, ki jih omejujeta prazgodovinski čas in konec voj- ne leta 1945. Ni pojasnil, zakaj mu je ravno leto osvo- boditve toliko pomembno, da svojo pripoved zaklju- či. Smiselneje bi bilo, ko bi postavil za periodizacijski zaključek čas londonskega memoranduma (1954). Besedilo je v celoti razdeljeno na šest poglavij: Od prazgodovine do ustanovitve komune. Pod beneškim levom, Izola v prehodnem revolucionarnem času, V okviru habsburške monarhije. Med obema vojnama. Osvobodilni boj. V poglavju o starejši zgodovini na- niza nekaj bolj splošnih podatkov. Konkretneje pa se Izole loteva z letom, ko se ime kraja prvič pojavi v pi- sanih virih (leta 932), v času, ko se zapleta usoda Istre in s tem tudi Izole. Na eni strani stegajo svoje roke po vzhodnih obalah Jadrana Benetke, z druge strani pa raste moč furlanskih fevdalnih gospodov. L. 1036 je oglejski patriarh Popon dodelil mesto Izolo benedik- tinskemu samostanu sv. Marije pri Ogleju. Nastaja- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 163 joče mesto pa je vendar želelo določeno avtonomijo in nastali spori so pravzaprav zrcalo razmer ob sever- nem Jadranu, kjer je čedalje močneje čutiti beneške vplive. Leta 1280 se je Izola predala Benetkam in pot- lej živela v okviru beneške republike vse do njenega razpada leta 1797. Ta stoletja trajajoči čas je v Istri ustvaril posebne razmere in prav te so tudi v zgodovi- nopisju Istro postavljale na neko posebno mesto. V Napoleonovem času je Izoli odmerjeno krajše poglavje, zato pa je pisec zelo obširno raziskoval čas avstrijske vladavine. V tem obdobju izgubi Izola položaj komuna s posebnimi pravicami, pač pa je mesto kot so druga. Pisec svojo razpravo razširja tudi na problematiko slovenske okolice ter z zgodovino mesta povezuje dogajanja v političnem življenju Slo- vencev in Hrvatov v istrski deželi in Trstu. Zgodovina Izole dobiva tako drugačno podobo, v njej se krešejo stališča in aktivnost italijanskega nacionalizma in slo- vanskega prevoda. Če je morda za z zgodovino mesta navdahnjenega bralca taka piščeva povezava odveč- na ah pa prisiljena, pa se vendar v knjigi razgrinja zgodovina slovenske Istre tja do prve svetovne vojne. Temu, še malo raziskanemu poglavju je prav Kramar zastavil trdne temelje v svoji monografiji o vasi Mare- zige. Podobne ugotovitve bi lahko zapisali tudi za čas med obema vojnama in za čas druge svetovne vojne, ki ga je avtor označil kot osvobodilni boj. V obeh teh dveh poglavjih sega Kramar daleč preko mestnega pomerija in v njih pravzaprav sintetizira svoja spoz- nanja o Istri v obravnavanem času. Kramar je namreč zgodovino slovenske Istre pričel raziskovati predvsem kot zgodovinar narodnoosvobodilnega boja. Zgodovina Izole je pisana kot znanstveno delo, kri- tični aparat ima 70 strani. Register imen in daljši pov- zetek v italijanščini sta v skladu z običaji, ki veljajo pri izdajah take vrste. Janez Kramar je nedvomno opravil pomembno raziskovalno nalogo. Po njegovi zaslugi vemo več o zgodovini današnje slovenske oba- le, ki postaja čedalje bolj privlačna za slovensko zgo- dovinsko znanost. Nepremišljena bi bila zato trditev, da sta obala in slovenska Istra v slovenskem zgodovi- nopisju vehka bela lisa. Branko MarušiC Julij Titi: Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri, 1 Založba Upa, Koper 1988, 163 str \ ¦i Dr. Julij Titi je začetnik znanstvenega preučeva- ] nja gospodarstva v Koprskem primorju. Njegova) doslej najpomembnejša publikacija je Socialnogeo- j grafski problemi na koprskem podeželju. S to knjigo ; je postavil temelje za raziskavo gospodarstva Koprs- ' kega primorja. Pri pisanju uporablja več družbenih ' ved: geografijo, zgodovino in sociologijo. Najprej j pojasni vse geografske komponente, ki so značilne za j ta prostor. Tega vključi v zgodovinski okvir obravna- > vane gospodarske panoge, ki je bila takrat najznačil- ¦ nejša (od 19. stoletja do današnjih dni). Obravnava socialni status in probleme istrskega prebivalstva. 26. maja 1988 je imel v Piranu predstavitev svoje nove knjiga Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri. Knjiga je razdeljena na 13 poglavij, ki sestavlja- jo vsebinsko celoto. To je prvo sistematično delo o mlinih v Koprskem primorju v drugi polovici 19. sto- letja. Zakaj se je razvilo mlinarstvo v tem času in prostoru? Zato, ker so površinski skladi tega območ- ja nepropustni, flišni, zato ima Slovenska Istra dobro razvito površinsko rečno mrežo. To so reke: Rižana, Osopska reka. Škofijski potok, Badaševica, Dragon- ja, Drnica, Rokava in Argila. Razvoj mlinarstva se je pospešil zaradi potreb Trsta. V teh časih je mlinarstvo doživljajo ekonomski boom in je popolnoma spreme- nilo pokrajino ob reki Rižani in Dragonji. Nastajala so mhnarska naselja kot Porton, Miši, Čepki, Riža- na, Kortina in Žgani ob reki Rižani. Ob Dragonji pa Mhni, Pesjanci, Grižonski mlini, Škrhne in Zankoli- či, Mhnar je bil eden izmed najuglednejših in najdo- nosnejših poklicev v takratnem času. Mline je avtor dehl po namembnosti in po načinu dotoka vode na vodna pogonska kolesa. Po namembnosti delimo mhne na proizvodne in storitvene. Proizvodni mhni so bili skoraj vsi na Rižani, spodnji Dragonji in Orni- ci. Ti mlini so mleh žito za Trst, Koper, Izolo in Pi- ran. Storitveni mlini so mieli za lokalne potrebe. Po načinu dotoka vode na vodna kolesa ločimo mline na zgornjo in na spodnjo vodo. Lopatasti mlini so tam, kjer je pretok vode velik, a strmec majhen. Na korce so postavljeli tam, kjer je strmec vehk, a pretok man- jši. V tem času se je razvila v Slovenski Istri vaška pe- ka kruha. Pekle so ga krušarice vsak dan in ga nosile prodajat v Koper, Izolo, Piran, Trst in Hrvaško Istro. Avtor meni, da so se na Rižani in tudi drugod mh- narji ukvarjah še z drugimi dejavnostmi. Obstajali so stranski obrati kot stope, hidroelektrarna, 6 kovačij, 2 oljarni, mlin za mletje popra, 6 valjalnic in 2 žagi. V 12. poglavju išče avtor vzroke za propad vodnih mh- nov v Slovenski Istri. Glavni vzrok propada je bilo uvajanje nove tehnologije. V Trstu so leta 1872 zgra- dili parni mlin mlin Economo, ki je zmlel 1000 q žita v 24 urah, precej več kot vsi tedanji proizvodni mlini v Slovenski Istri. Z ustanovitvijo električnega mlina leta 1926 v Kopru, ki so ga po drugi svetovni vojni ukinih in postavili novega na križišču pri Pučah, kjer deluje še danes. Z ustanovitvijo mlina na nafto v Bu- zetu leta 1931 so ga leta 1935 preuredili na električni pogon. Avtor navaja tudi druge vzroke za propad. Na zadnjih straneh knjige je preglednica z imeni 101 mlina ob koncu 19. stoletja v Slovenski Istri. S pomočjo zemljiške knjige je ugotovil lego mlinov in s tem tudi potrditev njihovega obstoja. Z zemljevidom je nakazal lego mlinov. V posebni preglednici je nave- del narečne besede, ki se uporavljajo v zvezi z mli- narstvom v Slovenski Istri in Buzetu. Povzetka knjige sta v italijanskem in angleškem jeziku. Knjiga je znanstveno delo, saj so uporabljeni lite- ratura, arhivski viri Pokrajinskega arhiva v Kopru, 164' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 grafikoni, razpredelnice, zemljevidi, ki so dialektično povezani v celoto ter prikaže gospodarsko panogo, ki je danes že propadla. Gorazd Marušič Marijan Zadnikar: Hrastovlje, Romanska arhitektu- ra in gotske freske. Družina, Ljubljana 1988, 198 str. Priznanemu slovenskemu umetnostnemu zgodovi- narju in vztrajnemu borcu za reševanje naše pravilo- ma zelo ogrožene spomeniške dediščine dr. Marijanu Zadnikarju njegovo v naslovu omenjeno knjižno sre- čanje z enim naših najlepših umetnostnozgodovins- kih spomenikov: s cerkvijo-taborom Sv. trojice v Hrastovljah ter njenimi svetovno znanimi stenskimi poshkavami Janeza iz Kastva nikakor ni prvo. Za se- boj ima že precej knjig in drugih objav, v katerih je obravnaval to cerkev bodisi na monografski način, bodisi v širšem sklopu romanske umetnosti na slo- venskem ozemlju. Kljub temu pa je bila nova izdaja poglobljene predstavitve tega umetnostnega spomeni- ka vsekakor nujna, saj so avtorjeve prejšnje knjige o njem zelo hitro pošle. Najnovejše delo pomeni dopol- nitev prejšnjih, razen tega pa mu dajajo pečat mojstrske fotografije Marjana Smerketa. S svojimi zelo temeljitimi povzetki avtorjevega uvodnega teksta in seznama fotografij v italijanščini, nemščini, angle- ščini in francoščini pa najnovejša in nedvomno naj- popolnejša ter najbogatejša monografija Hrastovelj presega zgolj slovenski in odpira spoznanja o tem na- šem spomeniku tudi najširšemu evropskemu in sve- tovnemu prostoru. Avtor nas v uvodnem delu popelje do cerkve-tabo- ra, ki ga postavi v geografske in zgodovinske okvire, preko podobnega opisa njene zunanjosti pa do njene- ga najpomembnejšega bogastva zidne poslikave z vso izredno pestrostjo ikonografije. Stenska poshkava je »biblia pauperum — Sv. pisma siromakov« v najos- novnejšem pomenu besede, ki preprostih vernikov ni obhkovala samo versko, ampak tudi kulturno. Poleg tiste poshkave, ki je tudi laikom postala pravi sino- nim za Hrast ovij e-Mrt vaškega plesa najdemo še celo vrsto drugih zidnih slikarij, praviloma obhkovanih v cikluse, ki segajo od »Prestola milosti—« — stenske slikarije sv. Trojice v oltarnem prostoru, preko apo- stolov, evangelistov, prizorov iz Jezusovega in Mari- jinega življenja, mučencev in mučenk, prerokov, iz- redne serije upodobitve ciklov Geneze in Pasijona, ki sta najobsežnejši stenski poslikavi hrastoveljske cerk- ve, prizorov iz življenja Adama in Eve, ciklus ilustra- cij koledarja z upodobitvami tipičnih poljedelskih pravil za posamezne mesece ter že omenjeni Mrtvaški ples. Slednji dve temi sta se skupaj z Genezo v Hra- stovljah sploh prvič pojavili v slovenskem srednjeveš- kem prostoru in to je še nov dokaz o izrednem umet- nostnem pomenu Hrastovelj. Po zelo temeljitem in s številnimi umetnostnozgo- dovinskimi povezavami ter pojasnili opremljenem pregledu slikarij se avtor ustavi pri še nekaterih dru- gih znamenitostih cerkve, pri tudi zelo duhovitih gra- fitih, ki so dragocvene priče utripanja davnega vsak- danjega življenja, da omenimo le tistega o »ljubitelju prostega časa«, ki raje sedi in pije vino, kot okopava, pri cerkveni opremi, ki pa je zaradi nekaterih »ljubi- teljev« likovne umetnosti že zelo obubožana, starih relikviarijih ter preko petsto let starem zvonu. Pre- gled zaključuje avtorjevo razmišljanje o mestu Hra- stovelj v naši kuhurnospomeniški dediščini. Ob tem vehkem spomeniku cerkvene umetnosti, ki pa je zaradi naših bridkih pretekhh izkušenj »dežele na prepihu« tudi svojevrsten zgodovinski spomenik samoobrambnih prizadevanj naših prednikov, pa ne smemo pozabiti tudi pomembne množice podrobno- sti na omenjenih stenskih posHkavah, ki pomenijo pravo bogastvo podatkov iz vsakodnevnega »male- ga« življenja. Ti seveda niso iz svetopisemskih časov in palestinskih krajev, ampak v njih prepoznamo iz- sek iz življenja naših prednikov, pa naj gre za zelo znani prizor Eve, ki prede in hkrati doji Kajna in Abela), Adama, ki okopava, prizore iz kmečkega živ- ljenja, s katerimi so predstavljeni meseci, pa vse do oprave in obnašanja upodobljenih žrtev za vse enako neizbežne in nepodkupljive Smrti v Mrtvaškem plesu. Monografija dr. Marijana Zadnikarja skupaj s fo- tografijo Marjana Smerketa pomeni nedvomno lep kulturni dogodek. Vsi tisti, ki so omogočih, da je ta nedvomno finančno zelo zahtevna knjiga (naj nave- demo le, da je v njej objavljenih kar 77 barvnih foto- grafij) v sedanjih tudi za založnike suhih letih lahko izšla, zaslužijo za svoj posluh do naše kulturne dediš- čine vse priznanje, enako pa tudi zgoraj navedena av- torja za svoje delo. _ , . , Andrei Vpvko Andreina Jejčič: Slovenska tiskana beseda v tiskarnah na Primorskem 1607—1918 (bibliografija). Nova Go- rica, 1989, 181 str. Publikacija je izšla v začetku letošnjega leta kot še- sti zvezek Publikacij Goriške knjižnice. Bibliotekarka Andreina Jejčič v uvodu k bibliografiji pojasni, da so dobrih štirideset let po izidu prve retrospektivne bi- bhografije slovenskega tiska na Primorskem v Goriš- ki knjižnici Franceta Bevka pripravili razstavo starih primorskih tiskov. Med pripravami razstave so ugo- tovih, da prva bibhografija, ki je izšla leta 1940 v Ljubljani mnogo v obravnavanem obdobju natisnje- nih del ne navaja. Avtor Pavel Plesničar jo je izdal pod naslovom Narod naš dokaze hrani, obsega pa slovenski tisk na Primorskem do leta 1918. Že v uvo- du omenja, da knjiga ni popolna, ker med vojno in tudi v povojnem obdobju marsikatere knjige ni bilo moč najti, saj so jih morah ljudje na Primorskem skrivati. Andreina Jejčič se je s skrbno in vztrajno prizadevnostjo lotila dopolnjevanja Plesničarjeve bi- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 165 bliografije, ki je letos izšla izpopolnjena. Plesničarje- va bibliografija obsega 782 enot, Jejčičeva pa jih na- vaja 1233. Pri zbiranju podatkov je upoštevala krite- rije, po katerih se je ravnal Plesničar. Upoštevala je tisk v Primorski, kakršna je bila med obema vojna- ma, to je ozemlje, ki je po senžermenski in rappalski mirovni pogodbi pripadlo Italiji ter Beneško Sloveni- jo in Rezijo, ki sta spadali k Italiji že pred prvo sve- tovno vojno. Bibliografija je urejena kronološko po letih. Plesničar je upošteval abecedni red naslovov, Jejčičeva pa upošteva abecedni red po avtorjih, pri anonimnih delih pa naslove. Plesničar je nekaterim delom dodal obsežne bibliografske opombe z literatu- ro in nahajališčem. Jejčičeva teh njegovih pripomb ne ponavlja, pač pa navaja pri vseh delih nahajališča, ponekod celo dve in sicer eno na Primorskem, drugo v Ljubljani. Pri delih, ki jih v knjižnicah ni našla, na- vaja vir, ki jih navaja. Prav tako kot Plesničar pri vsakem letu omenja na koncu naslove časnikov, časo- pisov, zbornikov in ostalih pubhkacij, ki se nadalju- jejo iz prejšnjih let. Plesničar je pri šolskih letnih po- ročilih in nekaterih letnikih revij navajal obsežne vse- bine. Jejčičeva jo pri letnih poročilih upošteva, pri re- vijah pa ne ponavlja. Vse enote v bibliografiji je Jejč- ičeva obdelala po sedanjem bibliografskem popisu, kar je zahtevalo ogromno časa in potrpežljivosti. Ob koncu Plesničarjeve knjige so tri kazala, ki jih je Jejčičeva dopolnila. Plesničarjevo kazalo po stro- kah je nadomestila s kazalom po univerzalni decimal- ni klasifikaciji, seznam krajev in tiskarn pa je pri Je- jčičevi urejen pregledneje. Prav tako je pregledno tu- di imensko kazalo, kjer je Jejčičeva razrešila številne psevdonime in šifre iz Plesničarjeve bibliografije. Tatjana Hojan , Albert Pucer: Padna, Koper 1986, 54 str.; Nada Mo- rato: Korte (Dvori), Ljubljana 1989, 80 str Prvi dve knjižici serije Slovenske istrske vasi pred- stavljata dvoje vasi na vzpetinah nad dolino Drnice v zaledju Izole. Sodelavec piranskega arhiva A. Pucer je pripravil besedilo o zgodovini Padne, ki v nekaj krajših poglavjih prinaša podatke o včerajšnjem živ- ljenju »v tej lepi istrski vasici«. Tako beremo o imenu vasi, Padni v 17. stol., številu prebivalstva, novejši zgodovini, stavbarstvu in glasbi. Se najobsežnejša je pripoved o gospodarski dejavnosti (posebej obrteh) ter o šegah, navadah in verovanju. N. Morato pa piše o Kortah, ki so od 60. let tega stoletja do 1988 nosih uradno ime Dvori in kot take jih najdemo še v Enciklopediji Slovenije, 2, Ljublja- na 1988. Avtorica najprej predstavi geografsko podobo kra- ja, nato pa zgodovino od arheoloških obdobij naprej do našega časa. Temu sledijo še zanimivosti kraja in okolice ter vedno zanimivi zapisi ljudskega izročila. V zaključku pa oriše današnjo podobo vasi. Zbirka pomeni tudi del turistične ponudbe in infor- macijo tujim gostom slovenske obale, saj so v obeh knjižnicah prevodi slovenskega besedila v italijanšči- no, angleščino in nemščino. Poleg prikupne opreme platnic z barvnimi fotografijami kraja, pa je tekst obogaten še s po dvajsetimi črnobelimi ilustracijami kraja in (nekdanjega) življenja v njem. Po formatu, vsebini in namenu knjižici serije Slo- venske istrske vasi spominjata na zbirko vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Le da je tu poudarjeno podeželje slovenske Istre, ter da je sicer kratko pripovedno besedilo o eni izmed teh vasi pred- stavljeno v štirih jezikih. Knjižica o Kortah pa ima še vsebinsko novost: viri in literatura, ki jo navaja us- merjata zahtevnejšega bralca do dodatnih informacij. Prvo knjižico (Padna) je izdal Pokrajinski arhiv Ko- per, drugo (Dvori) pa Znanstveni inštitut ljubljanske filozofske fakuhete in upati je, da bo zanimiva serija domoznanskih pripovedi o vaseh in ljudeh slovenske Istre tako približala še kakšen kraj premalo poznane- ga zaledja slovenske obale. Branko SuStar UDK 902/904(497.12) Župančič Matej, kustos, Pokrajinski muzej Koper, 66000 Koper, Kidričeva 19, YU Prispevek k topografiji obale Miljskega polotoka Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, 5t. 1—2, 1989, sir. 16—20, cii. lit. 41 Avtor na osnovi arheološke topografije, ustnega izročila in delno arhivskih virov obravnava objekte ob morju in v morju. Upošteva transgresijo morja in sedimeniacijo v morskih zalivih ob ustjih rek. Ugotavlja, da je sistem gradišč na tem področju nastal v srednji bronasti dobi, a da pristanov iz protozgodovinskega časa skoraj ne poznamo. Ugodna lega nekaterih pristanov kaže na uporabo daljši čas, na popravila in na spremembo namena. Že evidentiranim objektom med Trstom in Koprom (A. Degrassi) dodaja avtor nekaj novih, predvsem manjših pristanov. UDK 389.1(497.12 Piran)"653" Mihelič Darja, dr., doc. Filozofske fakultete, višji znanstveni sodelavec SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU K osvetlitvi nekaterih vollih mer srednjeveškega Pirana Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 22—26, cit. lit. 15 Prispevek predstavlja problematiko nekaterih piranskih votlih mer, ki so služile predvsem mer- jenju sipkih snovi in tekočin. Opredeljuje medsebojna razmerja velikosti obravnavanih mer. Okvirno nakazuje njihovo velikost tudi v sodobnih merah. UDK 902/904(497.12) Boltin-Tome FJica, dipl, arheolog, ravnateljica Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, 66330 Piran, Cankarjevo nabrežje 3, YU Arheološke najdbe na morskem dnu slovenske obale Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 6—16, cit. lit. 32 Na morskem dnu vzdolž slovenske istrske obale so med drugim ohranjeni temelji rimskih zgradb, ki so stale neposredno ob obali, in ostanki rimskih pristanišč. Temeljne zidove rimske- ga pristanišča v Simonovem zalivu in v Viližanu v Izoli je prvi izmeril in objavil A. Degrassi. Ker so te najdbe pomembne za preučevanje najstarejše pomorske preteklosti slovenskega dela Istre, je Pomorski muzej že 1%3. leta začel s podvodnimi arheološkimi raziskavami. Avtorica sestavka želi s pomočjo dokumentarnega gradiva predstaviti rezultate podvodnih raziskav v Fižinah v Portorožu, v Simonovem zalivu in Viližanu v Izoli, to je podatke o najpomembnejših podvodnih arheoloških najdiščih ob naši obali. UDK 902/904(497.12) Slokin Marko, Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, 66330 Piran, YU Severozahodna Istra v I. stoletju pred našim štetjem Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 21—22, cit. lit. 19 Avtor podaja kratko poročilo o izkopavanjih med Rižano in Dragonjo v zadnjih letih. UDC 389.1(497.12 Piran)"653" MiheliC Darja. Dr. University Teacher at the Faculty of Arts, Superior Scientific Collaborator of the Slovene Academy of Sciences and Arts, 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU To the KnIightmenI of some Measures of Capacity of the Medieval Piran Kronilta, A Magazine for Slovene Local History, 37, No. 1—2, 1989, pp. 22—26, notes 15 The contribution presents the problematics of some Piran measures of capacity which served primarily for measuring grained materials and liquids. It defines the mutual relations between the sizes of the treated measures and indicates their equivalents in contemporary measures. UDC 902/904(497.12) Župančič Malej, Curator, Provincial Museum Koper, 66000 Koper, Kidričeva 19, YU A Contribution to llie Topograpliy of the Milje Peninsula Coast Kronilta, A Magazine for Slovene Local History. 37, No. 1—2, 1989, pp. 16—20, notes 41 The authordeals on basis of archaeological topography, oral tradition and party archival sources, with buildings by and in the sea, regarding the transgression of sea, sedimentation in bays at river mouths. He concludes the system of seaforts on this territory originates from the Middle Bronze Age and that ports from the protohisioric time are merely known. The conve- nient position of some pons indicates to their long term use, to repairs and modifications, of their purpose. The author adds to already recorded buildings between Triest and Koper (A, De- grassi), new, particularly smaller ports. UDC 902/904(497.12) Slokin Marko, Inter-Municipal Centre for Preservation of Natural and Cultural Heritage, 66300 Piran, YU Nonh-Wesi Istria in llie 1st Century B.C. Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 37, No. 1—2, 1989, pp. 21—22, notes 19 The author gives a short report on excavations between Rižana and Dragonja in recent years. UDC 902/904(497.12) Boilin-Tome Kiica, Archaeologist, Headmistress of the Maritime Museum »Sergej Maäera« in Piran, 66330 Piran. Cankarjevo nabrežje 3, YU Archeological Finds on the Sea Bottom of tlie Slovene Coast Kronilia, A Magazine for Slovene Local History, 37, No. 1—2, 1989, pp. 6—16, notes 32 On the sea bottom along Slovene Istria coast are among other preserved the foundations of Roman building which stood directly at the coast, and remains of Roman ports. Foundations of the Roman port in Simon's Bay and in Viližan in Izola were first measured and published by A. Degrassi. As those find are significant for reseaching into oldest naval pa.st of the Slovene part of Istria, the Maritime museum already in 1963 began with underwater researches. The author wishes with the help of documentary materials to present the resuUs of underwater re- searches in Fižine in Portorož, in Simon's Bay and Viližana in Izola, that is, give data on major underwater archaeological sites along our coast. UDK 711(497.12 Koper)"1619" 2itko Salvator, ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, 66000 Koper, Kidričeva 19, YU Koprski obzidni pas in mestni tloris na karti Giacoma Fina iz leta 1619 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 37—45, cit. lit. 46 Avtor se v pričujočem sestavku ukvarja predvsem z urbano zasnovo oziroma tlorisno strukturo otoškega Kopra, ki je razvidna na risbi ing. Giacoma Fina iz leta 1619. Kljub preprosti izvedbi in shematičnemu prikazu je Finov načrt najpomembnejši urbanistični dokument beneškega ob- dobja, saj nam poleg obzidnega pasu razkriva še celoten mestni tloris in nenazadnje tudi teda- nje predstave o podobi otoškega mesta. UDK 339.564(497.12 Piran)" 1750/1780" Bonin Flavij, kustos. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, 66330 Piran, Cankarjevo nabrežje 3, YU Izvoz vina iz Pirana v letih 1750—1780 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 49—52, cit. lit. 22 Na podlagi dovolilnic iz Piranskega arhiva je avtor naredil pregled izvoza vina iz Pirana v letih 1750—1780. Največ vina so izvozili v furlanska mesta, v Palmanovo, Latisano, Marano in Tržič, nekoliko manj pa v Dalmacijo in Istro. Največ so izvozili kakovostnega belega vina. UDK 355/359(497.12 Koper)"12/17" Darovec Darko, kustos. Pokrajinski muzej Koper, 66000 Koper, Kidričeva 19, YU Obrambna organizacija komuna Koper pod Benečani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 27—37, cit. lit. 106 Avtor se v pričujočem spisu vzporedno z glavnimi političnimi dogodki ukvarja predvsem z za- ledno vojaško obrambno organizacijo koprskega komuna v času nadoblasii Beneške republike v Istri (13.-18. SI.) in ugotavlja, da so se od začetkov pisanih virov Slovenci pojavljali kot no- silci deželne obrambe ter na mestnih mejah predstavljali strnjeno etnično skupino s t.i. Kapeta- nom Slovanov na čelu. Vaške utrdbe, (kašteli ali gradci) imenovane, so predstavljale krajevno obrambno središče in zavetišče pred sovražnimi, predvsem turškimi vpadi, obenem pa so obli- kovali utrjen občinski mejni pas. UDK 656.6(453.33)"1760" Gestrin Ferdo, dr., univerzitetni profesor v pokoju. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Gestrinova 1, YU Pomorski promet v Trstu leta 1760 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 46—49, cit. lit. 18 Avtor obravnava razvoj uvoznega pomorskega prometa v tržaško pristanišče v letu 1760. Raz- prava je napisana na virih (Archivio di Stato di Venezia, ser. Cinque Savi alla Mercanzia) in od- govarjajoči literaturi. UDC 339.564(497,12 Piran)" 1750/1780" Bonin Flavij. Curator, Maritime Museum »Sergej Mašera<(, Piran, 66330 Piran, Caniorjevo nabrežje 3, YU Export of Wine from Piran in the Years 1750—1780 Kronilia. A Magazine for Slovene Local History, 37, No. 1—2, 1989, pp. 49—52, notes 22 On basis of licences from the Piran Archive the author presents a review of export of wine from Piran in the years 1750—1780. The most of wine was exported to Friulian towns, to Palmano- va, Latisana, Marana, Tržič, less to Dalmatia and Istria. Most they exported quality white wine. UDC 711(497.12 Koper)"I6I9" 2itl(0 Salvator, Head of the Provincial Museum, 66000 Koper, Kidričeva 19, YU The Koper Town-Wall Zone and Ground-Plan on Giacomo Fin's Map from 1619 Kronilia, A Magazine for Slovene Local History, 37, No. 1—2, 1989, pp. 37—45, notes 46 In the present article the author deals primarily with the urban concept and ground-plan struc- ture of the insular Koper which is evident from the drawing of Giacomo Fin from 1619. Despite simple performance and shematic presentation Fin's plan is the most important (own-planning document of the Venice period; beside the town-wall it reveals a complete ground-plan of the town and the then notion of an insular town. UDC 656.6(453.33)"I760" Gestrin Ferdo, Dr., Retired University Professor, University of Edvard Kardelj in Ljubljana, 61000 Ljubljana, Gestrinova I, YU Naval Trafic of Trsl (Trieste) in the Year 1760 Kronilta, A Magazine for Slovene Local History, 37, 1—2, 1989, pp. 46—49, notes 18 The author treats the development of the naval import trafic to the port of Trst (Trieste) in the year 1760. The contribution has been written on the basis of sources (Archives of Venice, ser. Cinque Savi alla Mercanzia) and correspondent literature. UDC 355/359 (497.12 Koper)"l2/17" Darovec Darko, Curator, Provincial Museum Koper, 66000 Koper, Kidričeva 19, YU Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 37, No. 1—2, 1989, pp. 27—37, notes 106 In the present article the author deals — in paralel with major political events — with the hin- terland military defence organisation of the Koper commune during the supremacy of the Veni- tian Republic in Istria (13th — 18th centuries) and establishes that from the beginning of writ- ten sources on, the Slovenes appeared as carriers of country defence and presented on town- boundaries firm ethnic groups with the so-called Captain of Slaves at the head. Village small forts (kaštel or gradec) presented local defence centres and shelter from hostile, particularly Turkish raids, and at the same time a fortified communal boundary zone. 1 UDK 949.712 Koper "1805/1813" Manišif Gorazd, prof. zgodovine in sociologije 66000 Koper, Prisojna pot 3, YU Koper v času Napoleona (1805/6—1813) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 58—66, cit. lit. 78 Članek obravnava družbenopolitične in ekonomske spremembe v zgodovini Kopra v času itali- janskega kraljestva (1805/6—1809) in Ilirskih provinc (1809—1813). Ko je bil Koper priključen k italijanskemu kraljestvu, je dobil francosko oziroma italijansko zakonodajo, ki jo utemelju- je Code Nepoléone. Izvršijo se družbeno-politične spremembe; nastanek buržoazije, ki je privrženka Napoleonovih idej, in slovenskih kmetov, ki so privrženci Avstrije. Uvedena je bila celinska zapora proti Vel. Britaniji. Ko so bile ustanovljene Ilirske province, je bil departma Istra kasneje priključen (25. 12. 1809). Koper je izgubil vlogo glavnega mesta. Mesto je nazado- valo politično in ekonomsko. UDK 37.014.77(497.12 Spodnje Skofije)"1900/19I3" Šuštar Branko, kustos. Slovenski šolski muzej, 61000 Ljubljana, Plečnikov trg 1, YU Jos. Bertok — Kronika dvorazredne ljudske šole na Spodnjih ŠkofUah (Gradivo za podobo Škofij in Plavij v Slovenski Istri 1900—1913) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 27, št. 1—2, 1989, str. 76—96, cit. lit. 89 Prispevek predstavlja kroniko leta 1900 ustanovljene šole na Spodnjih Škofijah, ki jo je pisal od 1904 tamkajšnji šolski voditelj Josip Bertok (1882—1921). Kramljajoče je opisal poleg šol- skih razmer v Kubedu (kjer je najprej služboval), na Škofijah in Plavjah še politične in narod- nostne razmere v tem delu Istre, posebej v miljski občini, kamor je področje Škofij upravno so- dilo. Objavo vira v povzetih in citiranih odlomkih dopolnjujejo uvod o šolstvu pred letom 1900 in o krajevnem stanju po statističnih virih, ter zaključne navedbe z nekaterimi podatki o šoli po letu 1913. Opombe pa skušajo pojasniti omenjene osebe in opozoriti na določeno literaturo in vire. UDK 625.7/.8(497.12 Istra)" 1787/1793" Holz Eva, mag., raziskovalni sodelavec. Zgodovinski inštitut Milka Kosa. ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU Istrske zdrahe ob koncu 18. stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 52—58, cit. lit. 23 Članek obravnava gradnjo ceste v avstrijskem delu Istre v letih 1787 do 1793 in vse probleme, ki so se ob tem pokazali. UDK 949.713 Istra "1848/1549" Granda Stane, mag. višji raziskovalni sodelavec. Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37, št. 1—2, 1989, str. 66—75, cit. lit. 30 Avtor obravnava prepir o državnopravni pripadnosti stare avstrijske in ex beneške Istre med italijanskimi in nemškimi nacionalisti, kot ga je mogoče razbrati iz Journal des oesterreichi- schen Lloyd. Opozarja na samostojen nastop nekaterih slovenskih kmečkih občin iz širšega za- ledja Kopra: Osp, Loka, Kubed in Tinjan, ki so se pismeno pritožile parlamentu v Kromerižu zaradi delovanja poslanca Madonnize. UDC 37.014.77(497.12 Spodnje Sl