Jesenice dz ♦ poštnina plač pri pošti 4274 Žirov sjba BRCA2 COBISS © tiskovin — «1 januar 2014 Uvodnik Kazalo Kdaj pa kdaj se vprašam, koliko vas bere naše glasilce, ki že sicer polni le nabiralnike tistih, ki ste včlanjeni v Klub jeseniških študentov, in nekaterih lokalnih barov. In nemalokrat od kakšnega mladca oziroma mladenke slišim, da niti niso včlanjeni v študentski klub niti ne poznajo drugih mladinskih organizacij. In čemu tako čemeren uvodnik v januarsko, torej novoletno številko Brce? Ker smo se v njej ozrli tudi v leto, ki je za nami - ob brskanju po mladinskih projektih, ki so se zgodili v letu 2013, sem namreč opazila, da bi si lokalne mladinske organizacije še kako želele aktivnejše vključitve mladih v svoje projekte, kakršni koli ti že so. Mnogi tudi meni na prvo žogo mogoče niso tako zanimivi, kot bi si sama želela, pa vendar to še ne pomeni, da mi preprečujejo, da bi kakšnega od njih organizirala sama. Tako lahko namreč že v času študija pridobimo izkušnje, o katerih že vsi lajnajo. Vendar ne zaman! Zato smo tudi Brcatelji v novem letu zopet strnili svoje vrste in za vas pripravili nekaj zanimivih kulturno, športno, politično in družbeno obarvanih tem. Naj vam bo branje v užitek in vse dobro v novem letu! Eva 2 Mladinsko dogajanje minulega leta 4 Tudi jeseničani imamo smučišče! 6 Mladi in volitve Q Supersunset . I come from Slovenia!/ 12 Prihajam iz Slovenije! 14 Kruha, iger in... urejenega študentskega dela Informator 18 dogodek meseca Brcatelji Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta:: info@kjs-klub.si Urednica: Eva Brane Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz Urška Kalan Pisci: Eva, Ana, Matevž, Miha Nika, Tjaša, Rok Naslovna fotka: Urška Kalan MLADINSKO DOGAJANJE MINULEGA LETA Skok iz starega v novo leto je poleg dobre zabave razlog tudi za razmislek o tem, kaj smo počeli v preteklem letu, pri čemer so nekateri tako drzni, da si za bodoče leto zadajo tudi nekaj novoletnih zaobljub. Mi smo tokrat po letu 2013 brskali za mladinskimi projekti, ki so se zgodili ali pa dogajali v naših krajih, mladinske organizacije na Jesenicah pa pri tem poudarjajo, da je pri njihovem delovanju še kako pomembno medsebojno sodelovanje in hkrati aktivno vključevanje mladih. Poleg Kluba jeseniških študentov, ki kar se da konstantno skrbi za različne kulturne, športne, socialne in turistične projekte, na Jesenicah delujeta še dve mladinski organizaciji, ki mladim ponujata možnosti za aktivnejše vključevanje v družabno, družbeno, kulturno ali pa politično dogajanje v lokalnem okolju. To sta Mladinski center (MCJ) in dobro leto star Mladinski svet (MSJ), ki sta v minulem letu 2013, tudi v sodelovanju z jeseniško občino, pripravila kar nekaj dogodkov, od mladih pa je seveda odvisno, ali so se jih udeležili oziroma so jim bili po godu. Med največjimi tovrstnimi dogodki, pri katerih sodelujejo vse lokalne mladinske organizacije, je vsekakor Odmev, ki s koncertnim dogajanjem na Stari Savi poskrbi za edinstven dogodek, namenjen lokalni mladini. Poleg } tega so se KJŠ, MCJ in MSJ aktivni# vir foto: Miha Rezar vključili v vseslovenski socialni projekt zbiranja vsakodnevnih potrebščin, imenovan Dan za spremembe. Kot pravi Miha Rezar z MSJ-ja, je bil odziv mladih na projekt zanemarljiv, so se pa bolje odzvala druga društva in posamezniki. Prav tako na državni rastni, j e potekal projekt »Že pri šestnajstih?«, pri katerem so tako dijaki v-"-"" p kot študentje debatirali na temo volilne pravice pri šestnajstih letih. idil akustični organizaciji MSJ se je': cert Akustbc v Kolpcrnu, tako kot CJ pa so sodelovali tudi pri predsta- vitvi Nacionalnega programa za mladino 2013-2022 in pri Dialogu mladih 2.O.: Vključujemo! Program za mladino vključuje državne smernice za področji izobraževanja in zaposlovanja mladih, predstavitve pa se je udeležilo 50 mladih in drugih predstavnikov s področja dela z mladimi. Pri projektu Dialog mladih pa je več kot 30 mladih ob podpori strokovnih sodelavk Mladinskega sveta Slovenije pripravilo konkretne in konstruktivne ukrepe, te pa so predstavili desetim odločeval-cem, med njimi tudi predstavnikom Občine Jesenice. Kot enega pomembnejših projektov v minulem letu na MCJ izpostavljajo tudi obsežno anketo, izvedeno med mladimi, rezultati katere služijo kot smernice za pripravo lokalne strategije za mlade v jeseniški občini. Izpostavili so še tradicionalni projekt Kulturna mavrica Jesenic, ki po mnenju vodje MCJ, Lili Tkalec, s svojo multikulturnostjo krepi medkulturni dialog in prispeva k preseganju različnih stereotipov. Mladi med 22. in 25. letom so aktivno sodelovali tudi pri projektih za otroke in starše, pri katerih so se učili timskega in projektnega dela ter tako pridobivali izkušnje in nove spretnosti. MCJ je v letu 2013 izvedel tudi Javni razpis za mladinske projekte v Občini Jesenice, sredstva zanj pa zagotavlja prav občina. Ne gre spregledati, da so na razpis mladi in mladinske organizacije prijavili 6 med seboj različnih projektov, v njihovo organizacijo ali izvedbo pa je bilo vključenih 130 mladostnikov. Mladinske organizacije si v letu, ki se začenja, želijo še večje vključenosti mladih v svoje projekte. »Zato, da se bo na Jesenicah dogajalo več tistega, kar mladi pogrešate. In tudi zato, da boste kot do sedaj že mnogo mladih, z aktivnim sodelovanjem pridobili nove veščine in kompetence, ki se vam bodo vedno štele v plus,« pri tem poudarja Tkalčeva. »Uspeli smo privarčevati nekaj denarja, ki nam bo prav prišel v letu 2014, v katerem načrtujemo nekaj večjih projektov,« pa prehod iz enega v drugo leto opisuje Rezar. Se kako pomembno je torej, da se mladi zavedajo projektov in dogodkov, ki se dogajajo v njihovi bližini ter da se jih udeležujejo bodisi kot obiskovalci bodisi kot soustvarjalci. Kolikor mi je znano, na mladinskih organizacijah še nikomur, kije do njih pristopil s svojo idejo, niso odklonili svoje pomoči. Eva Brane TUDI JESENIČANI IMAMO SMUCISCE! Vsem športnim prizoriščem, ki jih ponuja naše mesto, se pozimi ob zadostni količini snega pridruži tudi bližnje smučišče nad Jesenicami -Španov vrh. Izhodišče je Planina pod Golico (981 m), sam vrh pa doseže višinol361 metrov nad morjem. Smučišče je bilo zgrajeno leta 1964, obnovljeno pa v letu 2004. Lastnik sedežnice je občina Jesenice, ki tudi krije vse stroške obratovanja. Ker nam do začetka januarja prava zima še ni poklonila snežne odeje, nas je zanimalo, kaj se bo s Španovim vrhom dogajalo tedaj, zato smo poklicali na Zavod za šport Jesenice (ZŠJ), ki je upravitelj smučišča. Obratovanje smučišča je žal odvisno le od naravnega snega, saj snežnih topov nimajo. Kljub temu so zelo optimistični, saj menijo, da bo letos snega vsekakor dovolj in bo lahko sedežnica, ki je na obratovanje že pripravljena, smučarje popeljala na sam vrh smučišča. V času šolskih počitnic vsak dan pričakujejo velik obisk - nekje od 200 do 250 smučarjev. Smučišče je za obiskovalce izredno zanimivo, saj ima lego na sončni strani, z vrha pa se razprostira odličen pogled na Julijce, Karavanke in dolino, kar smuko še dodatno popestri. Poleg tega vedno odprejo tudi gostinski lokal, kjer si gostje lahko privoščijo malico ali pa se le malo spočijejo ob prijetnem razgledu. Zal pa se letos ne boste mogli ustaviti na srednji postaji Črni vrh, ker tam koča trenutno ne obratuje. Španov vrh je izredno priljubljen tudi zaradi cenovne ugodnosti. V letošnjem letu boste za celodnevno smučarsko vozovnico za odrasle odšteli 13 evrov, za mladinsko oziroma študentsko pa le 9 evrov. Za vse, ki vas smučanje ne zanima: le-tc^bbp ZŠJ že peto leto zapored organiziral nočni pohod na Španov vrh, in sicer v petek, 17. januarja 2014, z zborom pri spbdnji postaji ob 17.45 uri Pohoda se lahko udeleži vsak, odvijal bo ob vsakem vremenu. Potrebna le dobra volja, primerna obutev, po- hodne palice in naglavna svetilka. Pot bo tekla ob robu smučišča do zgornje postaje, v primeru prevelike količine snega bo pot urejena in poteptana. V kolikor vas mraz zadržuje doma, lahko Španov vrh obiščete tudi v ostalih mesecih. Do njega lahko dostopate s Planine pod Golico, kjer na parkirišču lahko pustite avto ali pa se na pot odpravite z jeseniške strani, z Ukove »čez sedem grabnov«. Upam, da vas je smučišče vsaj malo zamikalo in da boste z veseljem vijugali po njem. Konec koncev moramo biti ponosni na naše smučišče in podpirati, kar imamo. Nika Plečnik Dragi naši zimski otroci, po napornem izpitnem obdobju si bomo dali duška na enem od avstrijskih super smučišč. Tokrat se odpravljamo na Turracher H obe. V zgodnjih jutranjih urah bomo v soboto, 15.02.2014 z avtobusom, ki si ga bomo delili s Klubom tržikih študentov spokali od doma in cel dan preživeli na belih strminah. Cena za člane znaša 20 €, za simpatizerje 26 € in za vse, ki niste člani Kluba 29 €; vključuje pa napitek »za pogret«, celodnevno smučarsko karto za Turracher Hohe in avtobusni prevoz v obe smeri. Prijave pobiramo do 08.02.2014 oziroma do zapolnitve mest na uradnih urah. Več informacij - Ema 040 583 624 MLADI IN VOLITVE smtm\ » V letu 2014 nas čaka kar dvoje volitev. V maju bomo volivci na volitvah za Evropski parlament odločali, katerih osem izbrancev bomo poslali v Bruselj. Udeležba na t. i. evropskih volitvah je običajno zastrašujoče nizka, kar seveda tem volitvam jemlje veliko mero legitimnosti. Evropske institucije še kako vplivajo na nas, a je zaradi centralizacije sistema in majhnega vpliva naših evro-poslancev na evropske odločitve apatija volivcev povsem razumljiva. Po aferi Thaler višje udeležbe kot na prejšnjih volitvah niti ne moremo pričakovati. Druge, za nas bolj zanimive, so lokalne volitve. Tudi tu se Jeseničani z udeležbo ne moremo pohvaliti, saj je med najnižjimi v državi. Ker nas je na Dialogu mladih 2.0 direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR) opozoril, da se moramo mladi vključiti v strankarske vode in kandidirati na volitvah, če želimo kar koli spremeniti (izjava vredna debatiranja), si poglejmo nekaj opcij, ki so mladim na voljo. menjenih strankam. Na demokraciji se pač ne špara! Opcija 1 - Strankaraška Podpora strankam je na psu, zato je vključitev v uveljavljene stranke za mlade vse prej kot ustvarjanje čistega imena. Po drugi strani narod, željan sprememb, še vedno voli ene in iste, zato so stranke najbolj varna opcija, če ste po naravi bolj leni. S finančnega vidika predstavlja vključitev v uveljavljene stranke najpreprostejšo pot do sredstev za volilno kampanjo. V času Seveda ni vse tako preprosto. Starostna sestava jeseniškega občinskega sveta kaže na to, da mladi na volitvah ne dobivajo prvih mest, preferenčni glas pa je bolj živ v teoriji kot praksi. Gerontokracija je tako največji sovražnik mladih v uveljavljenih strankah. Opcija 2 - Neodvisna V kolikor vam stranke ne dišijo, se lahko lotite oblikovanja liste. Vse, kar potrebujete, je 28 nadebudnežev, ki bi se radi preizkusili v neodvisni mladinski politiki, in po možnosti kandidata za župana, saj se tako gradi večja prepoznavnost liste. Listo kandidatov v volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališč^ v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1 odsto- L j tek od števila volivcev v Volilni enoti, vsesplošnih rezov so si poslanci dovo )kKso glasovali na zadnjih rednih voli-lili še povečati količino sredstev, naW~£vah v občinski svet, vendar ne manj — kot 15 in ne več kot 1000. Glede na porazno udeležbo na zadnjih lokalnih volitvah je potrebno zbrati relativno malo podpisov. A tu se delo šele začne. Potrebujete namreč vsaj 28 ljudi, ki so pripravljeni delati na programu in promociji, ljudi, ki imajo sveže ideje in čisto ime. To zna predstavljati precejšen problem. Vsa sredstva za kandidaturo prispevajo člani ali sponzorji (vso srečo pri tem), kar pomeni, da kampanja neodvisne liste ne more biti zastavljena na klasičen način, s plakati in golažem. Neprepoznavnost mladih skoraj zagotovo pomeni slab odstotek podpore na volitvah, po možnosti pa bo kdo vaše prostovoljno delo označil za kruhoborstvo in vas zmerjal z drekom. Kljub temu je to verjetno najboljša možnost, da pridete v svet in ohranite neodvisnost. Opcija 3 - Civilna Tudi če se ne nameravate vključiti v politične igre, obstaja kar nekaj mehanizmov, ki državljanom omogočajo vpliv na odločevalce. V tem primeru si ne morete obetati sejnin, ki bi vsaj pokrile vaše delo, a ohranjate lahko pomembno funkcijo zunanje presoje. Opozarjanje na nepravilnosti vam bo zagotovo dvignilo podporo ljudstva in v kolikor se iz vaše dejavnosti razvije primeren civilen program, lahko vplivate na izvajanje in sprejemanje občinskih ukrepov. Z zahtevami po večji transparentnosti pa se bo zagotovo zmanjšal tudi delež namerno strojenih nepravilnosti in korupcije. Slaba stran civilnih iniciativ je v tem, da tudi če so zelo aktivne, še vedno ne morejo preprečiti toliko nepravilnosti od zunaj, kot bi jih lahko znotraj institucij. V primeru zadostne civilne podpore še vedno lahko spremenimo sistem. Opcija 4 - Ziheraška Zadnja opcija, verjetno najbolj popularna, je ohranjanje statusa quo. Ležanje na kavču, glasno kritiziranje v lokalnih gostilnah in popolno nepoznavanje političnih mehanizmov vas bodo obvarovali pred nepotrebnim miselnim delom in samorefleksijo. Slaba stran te opcije je postopen, a eksponeten zdrs proti popolni apatiji, prepuščanje odločitev ljudem, ki niso usposobljeni za odločanje in ljudem, ki so nas že sedaj zadolžili za leta in leta v naprej. Počasi lahko gledate, kako se bo ta generacija umaknila v penzijo, ki je vi ne boste dočakali (medgeneracijska solidarnost, bojda) in mirno opazujete, kako bodo te generacije še po upokojitvi vlekle dodaten zaslužek in zasedale pozicije moči. Zaradi nezaposlenosti boste imeli veliko prostega časa in slabe pogoje za ustvarjanje družine, a do leta 2030 se bo zaradi staranja populacije verjetno odprlo kar nekaj delovnih mest. Tako boste lahko srečna gene- racija 40-letnikov, ki bo še vedno živela pri starših in ki bo prispevala 50 odstotkov plače za prispevke (medgeneracijska solidarnost ponovno na delu). A imeli boste dovolj denarja, da si boste lahko privoščili najnovejše tablice, ki bodo sliko projicirale v 3D hologramski tehniki, in tako si boste najnovejše serije lahko ogledali v polnem doživetju. Kakorkoli že se boste odločili, posledice boste nosili sami. Srečno 2014! Miha Rezar M medium tisk & design www.medium.si V soboto, 25.1. 2014 bo potekal celodnevni odbojkarski turnir z začetkom ob 9h zjutraj v dvorani OS Prežihovega Voranca. Prijavi se lahko največ 12 ekip s po največ 8 igralci (od tega vsaj 2 predstavnici nežnejšega spola). Prijavnina na osebo znaša 10 €, v kar pa je vštet tudi topel obrok (pasulj za sestradane in palačinke za sladkosnede) in osvežilna pijača za vsakega igralca. Ker je turnir dobrodelen, bomo VSA zbrana sredstva namenili šolskemu skladu OŠ Prežihovega Voranca za otroke potrebne socialne pomoči. Zbirali bomo tudi prostovoljne prispevke. Prijave pobiramo na vseh uradnih urah do 24.1. 2014, na tel.št (Ema 040 583 624 in Mark 041 512 531) in na e-mail (emma.zup@gmail.com) mF ALETELI SUPERSUNSET Točno leto dni nazaj je na gorenjski glasbeni sceni zasijal sončni zahod. Pa ne tisti, ki bi filmsko napovedoval konec nečesa, ampak ravno obratno. Rodil se je nov projekt, ki so ga trije glasbeniki in prijatelji Staš, Peter in David poimenovali SUPERSUNSET. Niso se pustili ujeti v zanke preigravanja pesmi svojih glasbenih vzornikov, ampak so svojo glasbeno kreativnost usmerili v avtorske pesmi, ki so jih zelo kmalu tudi zapakirali v prvi album, INFRARED MAILMAN. Po prodornem začetku je v novembru sledila že prva večja preizkušnja, saj je iz skupine izstopil Staš - basist, snemalec, menedžer. A Peter Bulovec (kitara, vokal) in David Gerčar (bobni, tolkala) se ne ustavljata in SUPERSUNSET peljeta naprej, v leto novih glasbenih izzivov in zgodb. Nekaj »žarkov« sta tokrat delila tudi z Brco2. Naj vam preženeta januarsko melanholijo v spodnjem intervjuju. Kako je sploh nastal projekt Su-persunset? Spontano ali načrtovano? D, P: Precej načrtovano. Stari kolegi smo se odločili posneti album. Midva (David in a.) igrava skupaj že iz gimnazijskih let. Takrat smo tudi s Stašem (kot inženirjem/snemalcem) sodelovali pri snemanju parih komadov. Konec leta 2011 pa smo se združili v artistični smeri, na začetku kot nek zanimiv projekt in nastal je bend. foto: Gašper Bregar Kako bi opisala »trinajstico« (2013), ki je zdaj samo še del zgodovine? D, P: Leto 2013 je bilo zagotovo najbolj produktivno leto doslej, s spremembami v bendu pa tudi začetek nečesa novega, še večjega. Zelo kmalu po uradnem začetku Supersunset ste izdali album In-frared Mailman. Najprej, zakaj tak naslov? D: Ime plate, Pero? P: Ker gre v uho, tako kot plata. Kako pa je potekal proces snemanja albuma? Vam je še kdo pomagal pri ustvarjanju? D, P: Plato smo začeli snemati konec leta 2012. Kar se tiče glasbe smo iz precej različnih vetrov, a tiste skupne točke so se zlile v Infrared Mailman -seveda, ko smo jih našli in ustvarili ta svoj zvok. Snemali smo popolnoma sami. Združili smo tehnično in glasbeno znanje vseh treh. Seveda so Staševe izkušnje s snemanjem pomagale, prav tako dejstvo, da ima on tudi primerno opremo. Staš je bil v tej luči zelo pomemben pri generiranju (izjemnega) zvoka plate. Seveda tu ne gre pozabiti, da instrument na plati še vedno zveni tako, kot ga glasbenik igra. Na to se v dobi digitalizacije pozablja. Vsak kitarist ima svoj podpis, Staš je veliko prispeval s svojimi »nalezljivimi« bas linijami in prav tako si je ustvaril izjemen zvok. In tudi bobni na plati zvenijo kot bobni - pravi akustični bobni, ne nek »downloadan sample« (z interneta pretočen vzorec, op. a.). Proces pa je potekal tako: komad približno postaviš, potem pa pritisneš »record« in upaš, da dobiš kaj zanimivega, spontanega. Kdo je bil glavni »krivec« za besedila pesmi - in kje se je našel navdih? D: V času ustvarjanja smo besedila pisali vsi trije. A za plato smo na konf cu morali narediti selekcijo. Tisto, kar poje Pero, so njegova besedila, tisto, kar poje Staš, so Staševa. P: Navdih je zelo širok pojem. Ko ustvarjaš glasbo, nezavedno nate vpliva vse, kar se ti v tem času dogaja, kar ti gre po glavi, pa tudi kje in kdaj ustvarjaš je zelo pomembno. Če poslušaš plato ti je hitro jasno, da je bila večina komadov napisana jeseni/ pozimi, sredi ljubljanske megle. Če bi plato snemali poleti, v hribih ali na morju, bi gotovo izpadla popolnoma drugače. Kako to, da ste se odločili za »dražji« način in album izdali na zgoščenki, namesto takoj na spletu? D: Midva s Stašem sva oba še malo bolj konservativna glede tega. Je le nek drug občutek, če svoj produkt lahko držiš, postaviš na polico, torej je nekaj fizičnega. P: Se vedno je boljše, da plato nekomu lahko daš v roke, kot da mu pošlješ link na Facebooku. Poleg tega pa tudi način oblikovanja plate povzame idejo glasbe. Na začetku leta ste bili še trije, leto 2013 pa sta zaključila brez enega člana (Staš je izstopil iz skupine). Kako to, da ste se razšli? P: Vedno težje seje bdlbčasovno usklajevati glede vaj in ostalih obveznosti. Staš ima službo s precej zahtevnim delavnikom, midva pa vsak svoj študij, ki nama pobere precej časa. Za naju so bile vaje mogoče le čez vikend, za Staša pa med tednom ob večernih urah, pa še vožnja iz Domžal mu je vzela precej časa, v nasprotju z nama, ki živiva le kilometer narazen. Nekaj časa smo še poskušali bend peljati naprej, a se je izkazalo, da ne bo šlo. Se je že našel kak potencialni kandidat, s katerim bi zgodbo Super-sunseta peljala naprej? D,P: Ja, dejansko sva si rekla, da bo naslednji projekt mnogo bolj odpre narave, v smislu sodelovanja več glasbenikov z nama. A hitro se je pojavil problem koordiniranja s časom. Tako da sva za pomoč prosila dobrega kolega iz gimnazijskih let, Alena Štrosa (bas kitara). Prav tako se je sam ponudil tudi Luka Dovžan (kitara). Vsi štirje smo igrali že v bendu Na Off, ki nas je v gimnaziji združil v glasbenih vodah. Sedaj skupaj ustvarjamo, snemamo in skupaj peljemo zgodbo naprej. Seveda pa je še vedno odprto vabilo tudi drugim. Back vokali, flavte, violine, saksofon, tolkala itd., vabljeni na novi plati. Sicer pa tudi sama dobro shajata. FB razkriva, da že ustvarjata naprej. Je že posnetega kaj novega glasbenega materiala? D, P: Takoj po Odmevu 2013 sva na- daljevala z ustvarjanjem, kakšen mesec se sploh nisva obremenjevala s tem, kako bo naprej. Napišeš ene pet, deset ... komadov in pustiš skrbi za seboj. Konec koncev je cilj glasbenika to, da ustvarja. Trenutno smo v fazi snemanja prvih treh novih komadov in čaka nas še veliko, veliko idej - golih zasnov komadov, da bodo izbrane in posnete. Leto 2014 bo za Supersunset...? D, P: Super, sončno ... Katero pesem z albuma Infrared Mailman bi za lep začetek novega leta zaigrala bralcem? D, P: Pesem To the city lepo odpre novo poglavje. Ko prebirate svežo Brco2 in preganjate post-novoletni dolgčas, naj vam ne uide še klik na www.supersunset. si ali raziskovanje FB profila skupine Supersunset. Skoraj zagotovo boste naleteli na album Infrared Mailman. Prva pesem, ki vam bo začela igrati pa bo ravno tista ... za nov začetek, za novo poglavje. Pa srečno v 2014. Ana Pirih I COME JROM SLOVENIA! / PRIHAJAM IZ SLOVENIJE! vir: Tjaša Kikelj Tistim, ki se večkrat pogovarjate s tujci, je verjetno situacija znana, predvsem omemba Slovaške. Tudi Slovakom omenjajo Slovenijo in tudi njim stopijo na žulj. Vendar ko si vzamejo nekaj sekund za premislek, se večina mladih spomni, da smo sosedje Hrvaški in da je prestolnica Ljubljana. Nekaj jih celo pozna Maribor ali Bled, Jesenice jim žal niso znane. Vedo tudi, da imamo veliko narave, gora in smučišč. Povezujejo nas predvsem z Jugoslavijo in velikokrat šmč"~ označeni z »Eastern country«, čeprav naša država leži v sredini Evrope. Kar nekaj tujcev mi je reklo, da poznajo nekaj Slovencev in da so zelo prijazni in simpatični. Čisto drugače, kot si mi predstavljamo svoj narod, kajne? V Sloveniji obstaja prepričanje, da smo zaprti, a menim, da smo mlajše generacije, vedno bolj odprte, vedno več potujemo in vedno bolj smo podobni ostalim Evropejcer ako pa o nas poročajo tuji mediji? V tujih novicah smo redko prisotni, ko pa vendarle smo, običajno govorijo o političnem stanju države, trenutno predvsem o problemih slovenskega bančništva in o tem, da smo še en otrok Evropske unije, ki ga je treba vzdrževati. Mladi redko zasledijo novice o Sloveniji ali pa si jih ne zapomnijo. Le kako naj potem vedo kaj več o nas? Kaj torej storiti? Namesto da se jezimo na našega nevednega sogovornika, se raje nasmehnimo in mu razložimo, kje točno se nahajamo in kaj ponuja naša prelepa dežela. Navsezadnje niso sami krivi, da ne vedo, saj smo res majhna država in nismo pogosto omenjeni. Povejmo jim kaj o dosežkih naših športnikov, o razno- likosti naše države in o prikupnosti našega podeželja. Bodimo ponosni na našo skrito in neraziskano državo, ki ponuja veliko, tako nam kot tujcem, ki prihajajo odkrit naš zaklad. Tjaša Kikelj r \ V vodiču Lonely planet smo predstavljeni takole: »Snove-capped pe-aks, turquoise-green rivers, and an Adriatic coastline inspired hy Veni-ce. Throughout Slovenia, a culinary and cultural sophistication hides be-hind a rural, rustic charm.« V _______________________________J Ker smo zakon, bomo počasi spet začeli uvajati koncerte. Začeli bomo s super skupino PEARL JAM, ki bo 22. 06. 2014 v Trstu. Cena aranžmaja je 75 € (vključena vstopnica - stojišče parter in avtobusni prevoz Kranj-Trst--Kranj). Ker vstopnice puhtijo (!!!!) toplo priporočamo, da se prijavite čimprej! To lahko storite na uradnih urah ali na tel.št. (Ema 040-583-624) KRUHA ir.FP KRUHA, IGER IN ... UREJENEGA ŠTUDENTSKEGA DELA No, pa smo ga dočakali. Nov predlog reforme študentskega dela, namreč. Ministrstvo za delo jo je že predstavilo, v veljavo pa naj bi stopila z začetkom novega šolskega leta, v naj slabšem primeru pa s 1. januarjem 2015. Z njo naj bi država zaslužila med 10 in 20 milijoni prepotrebnih evrov. Kaj pa so ključne novosti za študente oziroma dijake? Prva izmed treh glavnih novitet je minimalna urna postavka, ki se zgleduje po minimalni plači. Ta bo znašala 4,5 evra bruto, kar znese 3,8 evra dejanskega urnega zaslužka. Študentje trenutno povprečno služimo 4,4 evra neto, vendar bi z novim zakonom pokrili tudi stroške pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih trenutno nismo upravičeni. S tem se nam bodo priznale polne pravice, kot so pokojninska doba, osnova, zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev ... Nasprotno kot predlog zakona o malem delu pa tokratna reforma ne ukinja posrednikov. Študentski servisi tako ostajajo, vendar bodo delovali prek dovoljenja za delo in ne prek koncesije. foto: Mankica Kranjec status študenta, s tem pa se lažje »zaposlijo«), Nova reforma namreč uvaja centralno evidenco študentov, posledično pa na ministrstvu pričakujejo upad števila študentov. Novi predlog ukinja tudi t. i. fiktivni vpis. Danes namreč kar polovico vsega študenstkega dela opravijo študentje, ki so v prvi letnik študija vpisani zgolj formalno (večinoma so to diplomirani študentje, ki se znoVa vpišejo v prvi letnik študija, pridobijdB Ker delodajalci redne zaposlitve zaradi večje fleksibilnosti in nižjih stroškov dela pogosto nadomeščajo s študentskim delom, reforma predvideva tudi omejitev števila študen-tov, ki jih podjetje lahko najame. Pri posameznem delodajalcu bodo lahko dijaki in študentje opravili določeno število ur glede na of^avljene ure re- dno zaposlenih delavcev v preteklem koledarskem letu. Ta del reforme je izmed vseh še najmanj dorečen, saj se sindikati še dogovarjajo, kako naj vse skupaj izgleda v praksi. Študentska organizacije Slovenije je ena izmed sopredlagateljic nove zakonodaje, njen predsednik Mitja Urbanc pa je pred kratkim za Radio Študent podal svoje mišljenje o predlogu. Urbanc se je dotaknil predvsem očitkov o podobnosti reforme z malim delom, saj je razlika očitna že v sami ideji. Malo delo je predvidevalo reformo na vseh področjih, nov predlog pa ureja zgolj študentsko delo. »Pomembno je tudi dejstvo, da se z novo reformo obeta boljša socialna ureditev študentskega dela, ki bo študentom občutno izboljšala delovne pravice in pogoje,« še poudarja Urbanc. Študentsko delo se podobno kot celoten trg delovne sile pri nas pogosto znajde pod drobnogledom. Predlogov reform in ureditve je nemalo, drugo vprašanje pa je, koliko se jih uresniči. Tokrat so, kot vse kaže, vsi skupaj le našli skupni jezik in se dogovorili za kolikor toliko spodobno rešitev. Matevž Polajnar Učenci posebnega programa 3,4 in posebnega programa 4,5 smo v torek, 3. 12. 2013, odšli v Mladinski center. Gospod Grega iz Kluba jeseniških študentov nam je naročil 40 čestitk. Pri pouku smo delali lepe čestitke. Odnesli smo jih v Mladinski center, kjer so nas lepo sprejeli. Tam smo se posladkali in se pogovarjali o različnih zadevah. Dobili smo tudi darila. V veliko veselje nam je sodelovati s Klubom jeseniških študentov. Dalila in učenci posebnega programa OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice Aerobika TVD -1 obisk 2 EUR Aerobika TVD - 10 obiskov 20 EUR Bazen Radovljica 2 EUR Fitnes Žirovnica - celodnevna 28 EUR Fitnes Samson - celodnevna 28 EUR Fitnes TVD Partizan 20 EUR Fitnes Radovljica 30 EUR Frizer - žensko striženje 15 EUR Frizer - moško striženje 5 EUR Frizer - barvanje 20 EUR Frizer - frizura 8 EUR Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice) 3 EUR Hotel Špik - squash 6 EUR Hotel Špik - kopanje in savna 15 EUR Hotel Špik - klasična masaža 25 EUR Kino Planet TUŠ Kranj 3,3 EUR Kino Železar 1,50 EUR Kolosej (40 EUR) 30 EUR Manja - depilacija celih nog 12 EUR Manja - depilacija polovice nog 7 EUR Manja - nega obraza 16 EUR Manja - relaksacijska masaža 16 EUR 1 Občinska knjižnica 5 EUR>~| Squash Bled (dopoldne) 6 EUR Squash Bled (popoldne) 8 EUR Sportpoint - servis koles 12 EUR Studio Vital (1 obisk) 5 EUR Studio Vital (8 obiskov) 28 EUR Studio Vital - solarij 50 min 21 EUR Studio Vital - solarij 100 min 40 EUR Studio Vital - kardio fitnes (mesečna) 28 EUR Tenis Jesenice 2 EUR Tenis Žirovnica 2 EUR VVellness Živa (teden) 10 EUR Wellness Živa (vikend) 12 EUR Zlata Ribica - počitek + kopel + savna 44 EUR Zlata Ribica Masaža 28 EUR Zlata Ribica Solarij (20 žetonov) 24 EUR Gornjesavski muzej Jesenice Brezplač- no Tandemski polet z jadralnim padalom 50 EUR Tandejnski padalski skok 140 EUR VA Do ’ SMUČARSKE KARTE Krvavčc vsielfrti’ 19 EUR Krvavec med tednotrjA \sp 15 EUR JVpgel vse dni 18 EUR ‘Vogel med tednom 16 EUR / DODATNI POPUSTI ZA ČLANE KJS EVFORIA MEDITACIJE V Studiu Vital potekajo tedenske tematske meditacije pod vodstvom Mo-nje Bolte. Redna cena je 12 EUR, za študente pa 5 EUR. Več informacij: Alen (040 217 330) FRIZERSKI SALON JANA -20 % Frizerske storitve za vse priložnosti po ugodnih cenah. Cesta na lipice 6, 4248 Lesce Jana Šebjanič, tel.: 070 710 300 FRIZERSKI SALON MONIKA JEREB KLINAR MOJSTRANA -10 % Frizerstvo MONIKA JEREB KLINAR S.P. nudi 10 % popusta na vso ponudbo. MONIKA JEREB KLINAR S.P. DOVJE 27, 4281 MOJSTRANA Tel: 041 569 615 E-pošta: jereb.monika@gmail.com FRIZERSKI SALON URŠKA -10 % Frizerski salon Urška nudi 10 % popust na vse storitve FRIZERSKI SALON URŠKA, URŠKA JERALA S.P. Moste 31 A, Moste 4274 Žirovnica Tel: (031) 660 365, 04 580 12 40 K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE)-15 % K-Fotografija, (Cesta Železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15 % popust pri vseh fotografskih storitvah. Če želite uveljaviti popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico. POVEDNI K - Vikend za pare - Filmski večeri - Turnir tarok - Smučanje Francija Januar in misteriozno leto Depresivni januar, z jesensko-aprilskim dežjem in študijskimi obveznostmi za vratom, kar kliče po spominjanju na veseli december. Kaj smo v decembru počeli, se sprašuješ? No, če te že zanima, ti zaupam, da smo si ogledali prelep predbožični Dunaj, pričeli smo s KJŠ smučarsko sezono, na občnem zboru smo ovekovečili uspešno leto 2013, se konkretno pozabavali na bowlingu in si privoščili popotovanje z neštetimi postanki na tekmo KHL v Zagrebu. Po vsem tem veseljačenju se mi danes zdi, da so mi Miklavž, Božiček in Dedek Mraz prinesli samo nove študijske obveznosti in mi izpraznili denarnico. Prevarantje! Kaj na vašem-našem KJŠ-ju počnemo te dni se vas še kako tiče, saj predvsem načrtujemo projekte, s katerimi vas bomo razveseljevali v letošnjem letu. Kaj bo novega, kaj bo uporabnega, kaj bo zanimivega za tebe? Pusti se presenetiti ali pa se nam s svojimi idejami pridruži pri načrtovanju. Brez heca, dragi bralec, tisti ljudje, ki sedimo na uradnih urah vsak petek in soboto, nismo blagajniki v trgovini, saj z veseljem sprejmemo tudi ideje in želje naših članov, če pa te ideje pritegnejo še več naših članov, jih s še večjim veseljem podpremo pri organizaciji in sofinanciranju. Zavedamo se tudi, da ti mogoče nismo všeč in se nočeš pogovarjati z nami, zato lahko svoje želje napišeš tudi na info@ kjs-klub.si ali pa na FB stran. Najbolj smo veseli tistih herojev, ki nas nekje-kjerkoli pocukajo za rokav in rečejo: »Jaz bi pa naredil en projekt!«. Vsem skupaj želim veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2014! Vaš Rok foto: Bor Kos foto: Jaka Valjavec Jaka Valjavec