PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote GraAailkt la vpnnlikl pr*. Ii MCT & Lmfai« av. Offloa af NIT Sa. L»wogkn, ni biotil govornikov, katere je poslala p/*ed nekig tedni Unija za civilne avo bodščind ta New Yorka v njegovo kraljevstvo v zvrho, da pomagajo rudarjem izvojevati avobodo go vora in zborovanja. Shod ae je vršil 4. marca pred eodnim po-si op jem v Iyoganu in Chefinovih pretcpaČoV, ki nevidno razbije jo v*eK ah od in pretepajo ter, aretire-jo govornike, ni bilo blizu. Omenjena organizacija je mielile, d i je led prebit in da bo avobode govora priznana tudi v Cbafinovem kraljestvu, tode. zmotila ae je. Chafin že pe misli abdieirati (Tiafln se ni |r znesel nad go vorniki, toda njegovo pest so občutili tisti, ki so dsli zsstofnikom l'nije za ameriške civilne svobod ttine etsnovanje. Meaton Wbitc iz Ugana, ki je sprejel govornike pod »vojo streho, je bil zednje brutalno napeden na samem v t "mi in Uko pretepen ,da je moral v Mnišnieo. Ne glevi je imel ve-liko rano. White trdi, de ga jc podel Chafinov eorodnik Jolm < hafin. I nija za eAeriške eiivlne evo-l«Hlščine je nealovila pfaoao na tovemorja W«rt Virginije z zak tevo, da strogo preišče tc *adeve. stavijo pikete okrog tovarne, pride policija a količi in jih nažene ter nabije, ako ae hitro ne umaknejo; če bi kateri milwauški policaj storil kaj takega, bi ne ostal v službi niti 24 ur. V mestni hiši je delavec ravno tako dostojno sprejet kakor bogatin. Večkrat sc zgodi, da bogatin čaka zunaj moje pisarne in delavec pride prvi na vrato. Na eni sami čikaški ulici sem videl več ameti kakor v vsem nsšem mestu. Med vsšlm Kolize-jem in našim Avditorjem je tsks razlika kakor med leseno kolibo in Armourjevo rezidenco v Lakč Forestu. Nsše mesto poseduje sleherni pelec jezerske obšle in elck-trerno; imamo devet jsvnih trgov in—po osemindvajactletnem boju — skmouprsvo. Veleporote so večkrat razkrile korupcijo v mestnih upravah in mnogi so bili kaznovani, tode do denee ni bil še niti eden l»cJelietični uradnik v Mil-waukeeju spoznsn krivim korupcije. Ko so socisiisti prevzeli mestno upravo pred dvanajstimi leti, je bil Milweukee benkroten. Danes pa pravijo eksperti, da imsmo bjdji kredit kot kstero dnuro me-sto v Združenih držsvsh. Vse U> in«še veliko več smo dosegli, ker smo poverili uprsvo mest s delavcem. Čikaški delavci lahko doae-žejo Isto, ako izvolijo Cunneo žu parnem Turki pričakujejo mir. Carigrad. 26. marea. — Turški liati ao objavili uradna poročila iz Londona, ns podlsgl ksterih se-kljpčujejo, ds zavezniki podpiše jo mirovne pogoje, ki bo*> ugodni ze Tnrčijo. Mustsfs Kemsl pa-Ša js dejsl v nedeljo v Adani, ds •pome točke, ki še eieo rešene, ni-ao vredae vojne. Chieege in okolice i V sro^o jasno ia tople. Jnžaozapedni in jažai vetrovi. Tempersturs v sad njih 24. uraki nejvišje M, naj-nižje 90. floleee izide ob ft .41, zei de ob prsvljenegs, je vzbudilo velikan ako senzacijo. V političnih krogih je to vplivalo kakor nepričakova na bomba. Kajti doalej je bivši poštar in sedanji županski kan didat JLueder na vseh shodih po-vdarjal, češ, da je bil on (Lue-der) najboljši poštar, kar jih je še bilo doslej na čikaški pošti, In da si prtzadeval biti tudi najbolj-Ši župan, kar jih je doslej Še melo čikaško meato. * > Bivši kongresnik Gorman je podal pred uslužbenci poročilo, \ ksterem prsvijo poštni nadzorni ki, da je velika pošta, po njego-vem mnenju čikaški poštni urad, lansko leto potrstila $1,000,000. Kakor sta povdarjale goyornK ka, so si oblgeti prizadevale po praviti to velikansko potrste. S tem so ps ustvarile nečloveške razmere na pošti. 2c9tako s ds lom preobloženim pismonošsm in kolektorjem so nsložili toliko dela, da so se ti uprli temu ter vložili odločen protest. • Dostavljsnje pisemske in paketne pošte je trpelo veliko po-menjkenje delovnih moči. PoŠto prvega razreda, ki bi morala bi ti porazdeljena najkaaneje do de setih zvečer, so sortirali šele prihodnji dan opoldne. Tako utrpi doetavljanje poštnih pošUjatev enega ali dveh dni. Dostavljsnje je bilo poprej večkratno ns dsn. Sedej je to skrčsno ns enkratno na dan. Vsled tega se je nagromadilo to liko pošiljatev, da ne morejo raz našald dokončati niti enkratnega dostavljanja na dan. Nekateri morajo noaiti bremena pe 200 funtov nsenkrst. In vsi pedtni delavci eo preobloženi s delom. Hkoro v vsski panogi vladne mašine vidimo pomenjkljivoet, skoro vsepovsod grsft sli pehanje za dolerjem. Nikjer nI videti iskrenosti do dela, do uslulnostl napram občinstvu, ki zdržoje vladne oddelke. Metle, In eieer jako oetr* b trde metle je treba. Temeljite is-premembe potrebuje eel noš družabni ustroj. Ali dokler boeta ne-stavljale glevn« urednike v naši vladi eteri politični stranki, nem ni pričakoveti odpomoči. M pravilne pteet Is f Mereči ei "Sta m slovnieo", katere ie iedala ta Ime ne prodaj Knji-lovna matiee S. M. fT ' RUDARJI NI BODO IPISJILI 'ZNIŽANJA MEZDE. VVaahington, D. O. — Glavni odborniki ruderske unije v Zbrušenih državah ao te dni obvestili meddržavno komiaijo, da organizirani rudarji v Združenih državah ne sprejmejo pod pobenim pogojem znižanja eedanje mezde. Pred nekaj dni je bilo poročeno, da je J. J. Kintner ia Lockhavronu, Pa., ki se je predstavil kot aastopnik rudsrske orgenisecije v distriktu št 2, izjavil, da bi bili rudarji pripravljeni agrejeti znižanje meade za 20 odstotkov pod pogojem, Če se izpremene nekatere delovne določbe. Glavni odborniki izjavljajo, da Kintner ni bil od nikogsr pooblaščen govoriti kaj takegafS KANADA V BOJU PROTI MASKOT. STRUPOM. Drastične poalaTo tadelane aa zatrt js kupčije ta tihotapstva narkotičnih jmovt V KANADI JI 10,000 SMAMIH ŽRTEV TI STKAftMI RAZ ▼ADI. ^ Ottavra, Kanada. — Ker je v Kanadi 20,000 ljudi, hi so vdani strašnemu narkotiamu in ker je tamkaj kupčija a narkotičnimi etrupi neznansko raspassns, je kanadska vlada doMšlla $100,000 u boj proti nackotičasmu slu v Kanadi. Poštavodajalol pripravljajo stroge postave, ki bodo aatrle kupčijo a narkotičnimi atrupi na tej atrani ameriške meje ter odpravile enega ismed mnogih virov, ia katerih dobivajo' strupe žrtve v Združenih držsvsh. Uredni pregled položaja narkotične kupčije žirom Kanade je dognal dejstvo, da je v Montrea-la in Še par drugih mestih glav« na saloge mednarodnih raapeča* valcev tega nesrečnega strnps. Ta svojst i ms avo j sedeš v Združenih državah v New Torku In Chloagu. "Duša" kanadskih ras-pečavaleev stanuje in delt^je izven Montreala. . Vsa pota drže v New York ali Chleego. Tisti, ki io jih pred kratkim prijeli v obmejnem mestu Windsor, so Izpovedali, da hodijo rezpečevelei izven Montreala v Windaor, kjer ae snidejo e čikaški mi agenti, ki ."delajo" po sapadnih drŽavah. Newyoršk! razpečavalol ae navadno snidejo s svojimi kanadskimi agenti v Niagsra Pells. Ta dsjstva so prišla na dan v glavnem stanu kraljeve kanadske policije ne konjih, kjer eo tekom zadnjih šeetih mesecev uničili o-pije in drugih narkotičnih strupov v vrsdnosti pol miijona do lerjev. Člani poUoije na konjih so bili boj proti razpečevelrcm narkotičnih snovi v Ksnadi ter nebreli denerne globe v snesku po vsč sto tisoč dolerjev. Policije je dognala, da je bila velika količina opija utihotapljc ne v Kanado is Klfajske. Ts poši Ijetve so prihsjele v Kanedo prr ko halifaške, viktorijeke in ven eouversks luke. Neksj jih je do epelo ne fcvoj določeni krsj v New Torku in Ckieegn. * Poročilo iz Washingtona, po katerem je prišel velik del nsrko Učnih strupov, ki so jih raspečali v Združenih državah, is Kanade, je rfapotilo ksnsdsko vlado, da se je odločile se ker najljutejši boj proti temu groznemu slu. V pol gem teku eo še nečrtl, po katerih namerevete obe vledi zaposliti ves svoje moči, da iztrebita to zlo obeh etraneh kanadsko ame rišks mej«. Kanada je podrsela drastične akeijo proti kitejekemu opiju ia njegovim respečeveloem. Vsi Kita jel, ki jih vlede saaači ob ratps če ven ju narkotičnih s4ropev, pri dejo v ječe la plačajo vi^.ko da neree kasen. Po zaporu jik po šljejo nasaj na Kitajeko. Nekaj jih še imije takih pod UjušesL In brž ko prestanejo svojo kazen, bodo morali nimadoau vrniti na Kitajeko. Kenadeki vladni zdravnik dr. Ajmot pravi, de je videti v števi IU kanadski k narkotičnih žrtev majhen nereetek. Ali polalej v Združenih dr lav ah pe je še veli ko obapnejši v tem oalru. tistimi, ki ee jih prijele SDGIALISTI NA SESTANKU V BERLINU REŠUJEJO REPARACIJE. Delegatj^ ta Anglije, Francija, L Italije in Nemčije sestavin načrt aa mir V Ruhru. POLlOUA V NEMČIJI MORILI ORANA SA POTLAOlMJl FAŠISTOV. Berlin, 26. maroa. — Zastopniki socialističnih parlamentarnih aku-pin v Angliji, Franciji, Belgiji, Italiji in Nemčiji so vee dan včeraj konferirali v Berlinu glede re-pareeijeke kria«' in položaja na Ruhrakcm. Tom Shaw je aaatopal angleške aocialiate, Hujsmana belgijska, Maceotti italijanske, Auriol in Brumbach franooske in Welle nemške. Wella je predsedo-val konferenci. Zastopniki so sprejeli reparaolj »ki program, keterege predlole vladam avčjih fešel. Detajli pro-grama še nieo znani; v glavnem- se nejbrŠ glsai, da Nemčija plsča go-tovo'vsoto odškodnine deloma v denarju in deloma v materijelu, nemški dslavel pa pomagajo vpo-stevitl razdejana mesU in vosi v severni Franciji, kjer je divjele vojna*. Belgijska in francoska delega oije je odobrila program, lajavila pa je, da nime dosti upanja, da bi francoska in bHgijaka vlada sprejeli sugostije socialistov. Kljub temu prevladuje upanje, da nekaj konatruktlvneg* le pride Is te konferenoe. Delegate so so dogovorili, da bodo v parlamentih W jih dežel delali i vsemi silemi obnovo teparaeljakih pogajanj med Nemčijo in Francijo. Berlin, 20. maree. ~~ Pruska vlada je mobilizirala 40,000 re-b policajev v Berlinu 1» večjih mestih se potlačenj* monarhistlčnorfašistovskege giba nje, Včerej popoldne so Imeli nacionalisti protestni shod v Thier-gsrtenu pred zbornično palačo. Po ahodn, na katerem ae govorniki zahtevali, da ee nadaljuje paalvna realatenra proti Franciji, ae je ve-lika množica valila po Under den Undenu proti francoskemu poslaništvu, to^n policija je preprečila demonat rac|Je, Ves dan so oddelki rezervne po-lioijc, oborožene s puškami, peVe* dlrall po glavnih ulicah in deloma se vosili v tovornih evtomoblllk, sli kskilt nemirov ni bilo. Is Be vsrske poročsjo, de Ilittler o evo-jimi fašisti miruje. Reservna polici jaks armada oetene v alužbi do 81. marea, ko poteče rok, keterege Je določila pmaka vlada sa razpust oboroženih nacionalističnih .organizacij, MonaVhiatlčno časopisje silno napada mlniatrs Reverlnga, ki je rarkrll načrte reakcionerjev In pravočasno atopil na prele vodite r___a pi Ijem fašletovsks drball ter prepre šil njihov puč. Listi kriče, sekaj Heverlng ne rezoroŽi "proleterake garde", ki se je razširila po veej Nemčiji. Ducaacldorf, 20. marca — Fran-cozj nadaljujejo s konfisclranjem koksa, premčga In et rojev v liuhru. V Wiesbs4lsnu so pobreli vee si roje in orodje Is tovarn, katero ao ei potem delili a Belgijci. V Keeenu je sevladala velika brerpoNelnoat In beti se je novih nemirov. DcmSnstracije brespo-selnlh delavcev eo na dnevnem redu, Francozi so pojavili čete. Vojna neredna SS miljard frankov škode Franei ji Pariz, 2S. marea. Minleter sa osvobojene dežele je porošel v parlamentu, de škode, ketare je neredila vojna Fraeeiji vleed o. puetošenje pokrajin, ae eenl ne ♦h:,,7frankov.* Sov,.u m morejo Korenski ja. Moskva, 26. auree. — M"-k'.v ski listi pišejo, de aovjetake vieda se ne bo pogejala e Kerenekim le drugimi voditelji eoolelrevoluelo-aarjev v inozemstvu, ki bi ee po porošilih ie Poriše redi ramen ja 11 ze obeojene aoeielrevoluelonarje v Uuaijl. oblest! red I raspečevenje narko tišnih dbovi, je mnogo sdravni-kov in trg'^cev, voditelj Škotskih rudar. JE V NAPOVEDUJE DELAVSKO VLADO V ANGLIJI. New Tork, N, T. — Andreur MoAnnltjr, predstavnik orgenisecije rudarjev na dkotakem, ki ee je mudil v Zdrušenih državah ia Kanadi, je dejel v nedeljo pred odhodom domov t "V prihodnjih petih letih bo vlada Anglije v rokah Delaveke atranke. Kako al delavd osvtje vledo, e krvavo ali nekrvavo revo-luoijo, toge ne vem. Glavno ja, da si osvoje drže ve." i*! i* KRILENK0 ZAHTEVA SMRTNO KAZEN. Sovjetski tožitelj f Moskvi pred* laga, da BO nadškof Zspllak ta Plimi ii i vikar kaanujeta a smrtjo. Moakva, 25 .maree, — Lju tolitelj Krilenko je v svojem ključnem govoru enoči zah da ae katoliški nadškof generalni viker Bu&kevič in druga duhovna Kiemond in vetao neverni protirevoluci Zepllek, generalni vikar Bučkam sta bila v tajni avezl s polji vlado aa čaaa poljako-ruake eoji "To ao ljudje, ki ae nikdar poboljšajo," je rekel Krilen pred revolucionarnim "Zahtevamo amrtno kasen ne toge, kar hočemo biti krvol temveč her je to politične po Sovjetekl rešim mora biti.zavarovan. Ti ljudje ae jako potijo, če mielijo, da aanje ne veljajo aovjat-skl sakoni. Za nas ni malikov v politiki) ml ne moremo prlpoenati njih ugovora, da cerkveno pravo je prvo ta de ao oni najprej duhovniki ta potem šele državljani/* Obtolenci so imsli krat k« in daljše govore v svojo obrambo* Ka vetao, ki je le mlad duhovnik, ae je odprto rogel Krileeku in aovjetakim oblaatem. Dejal je, da { ee nI pokoril in se nikdar ne bo po. | koril sovjetom ter je vedeo pri-pravi jen fvsgreti vsak aakon, ki se ne vjema a interesi njegove oerkve. Drugi obtožene! so bili bolj pohlevni i rekli eo, da jim je šal, da je prišlo do tega, ampak pokorščine do eerkve jim je prve. Izjavili so, da ne amatrejo svojih činov aa prOtirevolucionarne. Krilenko je v ovojem govoru poeegel v zgodovino arednjaga veka, ko je bile v moči Inkvlsieija rimske eerkve. ** Cerkev je takrat uamrtila na tiooče In tisoča ljudi sa prašen nič. Cerkev je kejpad* bila 'humanitarna'( nI dala uatre* liti svojih šrtev, ni prelivata krvi, pa* pa je deta eežgetl svoje Irtve na grmedJ." Vsršsve, Poljska, 20, marea, — Poljaki klerikalbl so salo raabnr. j«'nI radi proeese proti nedškofu Zcphaku In drugim duhovnom f Moskvi. Mnoga orgsnlzselje sahts-vajo, naj poljska vlada intervenira in reši Zeplleke emrti. Stavka kmetskih težakov v Aagnil. Policisti kot etavkokaal pseeje •vee. Londoti, 26 marca. — Htavke kmetakih lešekov v okrejema Norfolk in Hufolk as rssširja na vse etreni, Atevilo stavkarjsv je le narastlo na 16^S0; Voditelji efav* karjev pridno organislrajo težake, ki še niae v uniji, In Delaveke etrenka vidi v tem gibanju etoti-eoče novih glasov sa svoje lundl-dete, Htev>e nI brez Incidentov, Vele-poeMtnlki so pričeli nsjematl stevkoksse in sadit je dni je bilo veš spopadov med ete v ker ji in akebi. Polletja, ki je bile pozvene v več krajev, da naredi mir, je tudi prlšsla stsvkokaške službo. Neki poseetnik je nejel polieeje, de mu krmi ovee In molse krave. Mtavkarji eo v vel slučajih od-neeli s*boj orodje, Grof Kimrebler, keteremu pre* vi jo "delevekf grof", je eden najbolj - nevdušenih podpornikov etevke. Oa $oše mižati meade svojim deleveem ta podpira št raj- L P* kar je. PROSVETA rjsaiLO ILOVmM KAaOPftg POPPO*MS NmUv m fMthr isas »tik e -PR03VETA-I Mif4i 3. Ar——, Ctbij«^ -THE EJfLIGHTEMMEBfT" Stari lbt. m JAVNA GO FK03 __ VORNICA. SVETA ===== 27. MARCA, 1923. S. N. P. ia čiUteljev Proevete. ZA KOGA GARAJO FARMARJI? •prings, Wyo. — Ravno pod cerkvenim 'fencem' iti ac srečala, ki je ekoraj višji kot cerkve, o veliko nišji od ferovže. No, ali ei le opravil velikonočno poved," me vpraša ženica male poetave, ki oo ji je med govorom premikala brado kot kaki učenki, ko sveči "chewing gum". "Saj veš, do našega goapoda sedaj ni tn, ki potna vee farane in njih grehe ,e ne njegovem mestu je drug goepod is Colorada, ki nas ne po sne. To je senje zanimivo, da le kko spoznajo farane, ss nss pe, da lahko povemo, kolikokrat smo grešili, novi goepod nas itak ne poznajo." Čemu jo toge treba," sem ji ugovarjal, "zej tu vendar niao tako olabi ljudje, da bi gospod ne smel izvedeti, ksj se godi med Kajne, pogosto smo čitali slavospeve farmarju kotItnud." — "Seveda niso, ali ge- samostojnssDU gospodarju. Ali j« farmar res samostojen -pod vmesno vedo, ksj m f&m r . . . v lds bi bilo njun trebs pri spovedi gospodar, samostojen v vsen oztnnT Samostojnost namreč ^ t4kill grehov ne morejo pomeni, da je farmar brez dolga in da ostane njemu ves odpuščeti, ksr niso dovolj štndi-čisti prebitek, ko je plačal davke to odračunil troike 7«£m prehranitev svoje dndHtti in obratne troike za svojo farmo. |nsše grehe!" starka je pritrdila, Kako samostojni so farmarji, nam povejo podatki, ki jih je objavil biro za dognanje vknjiženegal^ dragi Pa ako le morem, je re-idolga na farmah. Številke se nanašajo na leto 1920 do mg« takrat, da Bedo tudi M 1 _«■ - - - . ... . ..x _ dekleta videla, da bom imel pri l. jan. 1921. Na ameriških farmah je bilo vknjiženega Ljih taupMja dolga tega dne $7,867,700,000 (sedem miljard osem sto "Ravno *>č pred tem, zem o reči •edem in p.td«et miljonov Htortotl^ dolarjev). {MM? Ako so farmarji plačali od tega vknjiženega dolga le po "Ksj boš premišljeval," pravi, ieesedi. Če si gotov, grevs obiskat najine stsre prijstelje." Nsjprvo grevs obizkst P. Sle svs kzke tri bloke. Ns oknih hiš so zo svetili bliščeči .napisi kot Schlis, BI a t z, Red Top, Rye, itd. Vztopilo pri P. /"'Tu zem ti zopet pripeljal ene-zelenca," je rekel zpremljeve-lcc in segli smo ei prijateljski roke. Oni jo bil uljuden in pov praŠeval, s čim bi nsms postregel, Če mords hočeva malo "ta kratkega". Rekel je, de tu ni tre ba rabiti tistih neumnih isrssov kot dol ns semlji. Stisnila sva jih vssk po en par in Schlitze nizve pozabila.' Najrajšs bi bil ostal kar tam, da mo ni prijatelj nagovarjal, naj greva obiskat še dru-£0, predno mi zleze ▼ glavo. Vodil me je po nebeškem vrtu, da obiščeva še druge prijatelje. Ko me je pripeljal v nebeški raj so drugi že opazili, da moj prijatelj vodi novinca in vse je drlo skupsj. To je bilo govorjenja, iz-pruševsnja in pripovedovanju in šele pozno popoldne zmo se vrnili y prejšnji prostor P. Zdrsvice so "se nadaljevale in rekel sem jim, da sem popolnoma ssdovo-ljen tu. Ker jc bilo že vsega preveč pe sem se vsedel ne eter naslonjač, ki sem ga opaail v kotu in apanee me je kmalu premagAl Drugo jutro ob šesti Uri pa%sa-poje pri rovu psrns piščalka* in ko sem ze zbudil, sem si mislil J "Pe ne, da bi me bili poslali ne| ssj doli. Videl sem, ds sem zopet ns semlji, kjer je pekel. —- Tomaž Oadež so nsšs lje manj: Tiete jetiko dreviti in najboljše zdravilo so gleaovnice v naših rokah, s kste rimi lahko spremenimo goapodar etvo. — V naši občini si moramo nepreviti kmetijski eli poljedol-aki tre, takozvani "iarmer mar ketjpace", kakor ga ima foeed-njc mesto Hibbing, ker severno od nsše občine Chisholms ze nahaja velike poljedelske neaelbi-na. Tisti kmetje, ki ao naseljeni ns onem poljedelskem okrožju, vozijo zvoje pridelke ns Hibbing, ki je zanje pet milj dalj kot naše mesto Chiaholm. Ce bi imeli v našem mostu poljedelski trg in potrebna poslopjs, bi fsrmsrji spravili evoje pridelke tja, ker n jih lahko prodali tu pri nas po sti ceni in to bi jim bilo pet milj Sližje. 8 tem bi bilo pomegeno revnemu sloja in tudi trgovcem, kor kmetje, ki bi tu prodali svoje produkte, bi tudi tu kupili svoje potrebščine. To se sedsj vrši ns Hibbingu, kjtir kupujejo in pustijo svoj densr. Tsko M neprs vili trdno ves s farmarji, ki so nejrečji faktor se življenje ljud stvs. In če bi nsše občilu videle potrebo, de bi bilo koristno naši naaelbini, vpeljali bi avtomobilno zvezo s farmarsko naselbino, ki je oddaljena kakih 40 milj in tam nimajo nobene železnice. Za tako "bus" linijo bi bilo naše mesto najbližje, torej ni vprašanja, da bi teka zveza ne pomagala veča ti naše ^aselbine. Imeti bi morali dva ali več občinskih zdrevnikov, ki zo neobhodno potfebni in bi bili pod kontrolo naše občine. Veake zpo-mlad in jezen interno nekakšno bolezen v naši Aazelbini in ti zdravniki, ki jih imamo eedej, ne oprejo dospeti ob prevem času k vsakemu bolniku. Za dokaz imam par bolnikov, ki s* klieali zdrav nike. Ti zdravniki niso mogli biskat bolnikov prej kot po štirih dnevih potem, ko so bili pozvoni Ne rečem, ds sedsnji zdravnik nočejo obiskati bolnikov, šc radi bi to storili, s ne morejo, ker eo preveč zaposleni. Sedsnjim zdrav nikom gre šest, ker oni naredijo za nos, kolikor morejo, a mi re bimo d v* ali več občinzkih zdrav nikov in njih plačo naj bi določil občinski odbor. Imeti bi morali javno tehtnico "publio scale" in še mnogo dru gib potrebnih naprav, ki bi pomagale v dobrobit naše občine in direktno pomagale prebivalatvu. Volilci, premislite moj pro gram in zagotovljen zem, da bo-ste volili za meno in vaše glazo ve bo znal ceniti Joseph tTle, ksn-didst za občinskega odbornika." Ali ni to pletforme a popolno* ma dobrega gospodsrskega stal šča zs občino f Ksj takegs bi b lo potrebno ss revno ljudstvo kot zs vse prebivalstvo, a mesto ds je glssovslo za mene, da bfze uresničili navedeni načrti, sem trobil komaj 95 glaaov. Iz tega vidite, delavci, de revno ljudstvo rajše vzame kamen mesto kruke — Joseph Ule SLIKE IZ NASELBIN. West Frankfort, Hi — O de lavskih razmerah ne bom dost poročal, kar iste zo žlebe. Rovi obretujejo komej po eden do dvs dni na teden. Vsaka atver ss v pomladansk dneh prebuja in kaže novo Življenje, vse oo raduje solnčnih žarkov ki dobrodejno vplivsjo ns vso ns rsvt). Tudi mi delsvci so potreb-! ni nekoliko vžitka in rasvedrile, de tako pozabimo na "dobrote", ki nam jih deli zedanji kapitalistični aistem. Ali veste, prijatelji in prijateljice, kej bo ne veliko soboto sve-čor? • Ali še ne veste, ds bo veselice! Društvo "Bršljeh", št. ,813 A N. P. J. jo bo priredilo v Polj ski dvorani. Ls glej, vsek/ ds prideš in pripelješ tudi svojo prijstelje. Vsak naj pripelje svojo koaMj 95 glssov, čeprsv semil^no aH svojo zaročenko in s tem Slovenci tvorimo 900 glasov. nsj pomsgs do boljšega uapeha. Pred volitvami sem revnemulCim v*?i* ndeležbs večji bo solnce greje zemljo. Po Oarrottu P. Servisen. Največje zmote, ki še prevla-uje med ljudmi, je priapodab-janje aolnčne toplote in vročine z toplota in vročino zakurjene peči, goreče hiše aH' kateregakoli umetno narejenega ognja. Ljudje, ki mialijo, da nekaj še vedo, vprašujejo, kako je mogoče, da gre solnčns toplots 93 miljonov milj dolgo pot skozi sbaolutno leden eter, oziroma proztor med solneem in zemljo, pe ne izgubi svoje moči. ; , ■ To stvsr je trebs zopet enkrat pojasniti. Solnce pošilja na zemljo lc e-neržijo, ki ae izpremeni v gorko-to šele potem, ko udari ob zrak n druge premete na zemlji., Eneržija še ni gorkota, ko potuje ' skozi eter — eli kskor hočemo že imenovati prazen prostor med aolncem in zemljo — temveč je v svojem bistvu vsota valov. Ti va-ovi, kakor radijovalovi, sestoje iz daljših in krajših delov, ki »ovzročajo različne učinke. Krat-ei deli se izpremene v 'svitlobo, drugi, ki so nekoliko dsljši, pa delsjo gorkoto. Keko solnčns eneržijs nsredi toploto f Ns U način, da vibrira ali trese molekule snovi, katero doseže, pa nsj bo te snov v plino-vem stanju kor je zrak, v tekočem stanju kot je voda ali v trdem stanju kot je kamen, prst, drevo itd. Čim gostejša je snov, v katero se upre val eneržije, tem večja je vibracija in tem prej se teka snov razgreje. To nam pojasnjuje, zakaj je visoko v zraku tak mraz in' zakaj je na visokih gorah večen led, dočim je v, vznožju gore lahko največja vročina. Zrak v visočini petih milj je že tako redek, da gre eolnčna eneržije skozi njegs skoro brez nsjmsnjšegs učinka in vsled tega se zrak v takih višavah prav nič ne razgreje; na drugi strani je zrsk v dolini in na ravninah zelo gost in radi tega kmalu razgret. Molekularna vibracija ali tresljaji so tisto, ki se imenuje gorkota in vročina. Nekaj toplote, ki se pojavi iz valov šolnčne eneržije, ostane v zraku; veliko več se je razvije ne površju zemlje, kjer do gotove meje prodre v prst in zkalovja in neksj gorkote preide kemično v rastline in druge žive organizme. I Leden proztor zunaj zemlje nima nobenega vpliva 114 vslpve solnčne eneržije, enostavno zato ne, ker enei£ija ni topla. Eneržija postane toplota šele potem, ko pride v dotiko e spodnjo plastjo gostega zraka in z površjem zemlje. i Različna podnebja in nagle vremenske izpremembe, ki se do-gajsjo poleti in pozimi v zmernem pasu, niso v nobeni zvezi S solneem, psč pa izvirajo iz gibanje etmozfere, iz gibanja zrzč-nih tokov, ki povzročajo vetrove in viharje in mečejo velike količine toplege ali mrzlega zraka v dolge daljave, kakor že nanese slučaj. Ohizholm, Kinn. — Ljudstvo rsjšs vssme kamen mesto kruha. Na Ghisholmu so se 18. msres vršile volitve in ns ecU črti je zms-gale jeklarska korporacija. Ta-kosvana mostna stranka je poražena od male večine okoli 800 glaoov. Bil sem kandidat za občinskega odbornike in edini Slovenec se doti^ni ursd. Dobil t ganizirsti skupsj v politični stranki, kipa mora ImeUl^ sukal oks. Jasen in določen program s končnim ciljem, da se odpravi j u vssgs, kar je še prišio-na jeziki o delavskih resmersh. o aloinonti. b - dspredofknju, nsssdnjaštvu itd. r Dokler farmarji in delavci ne spoznajo te resnice, je s*» Nekeko okoli polno« pridem do- ljudstvu zsgotovo obljubil, če S»<*en uspeh. Vse čisti dobiček bom isvoljen, ds bom zsnjcgs ds- P« J* namenjen društveni blagsj lal tn v prvi vrsti se Slovsnce. I »i- Poeebno za pleeažel jnc bo to for^.-U« tn iUI.^« M ^».Kilk | o delovshlh rpzmersn. o aioano^i, MoJa platforma je bila ae čiato ^aj izvrstnega, namreč godba Okoriščanje farmarjev in delavcev po privatnih Interesih. ° '" nAMdnjaštvu itd ekonomskik prineipik in tiskane p™ rnu, kekortna še nista sli- ^ ^^^^^^ . . ^ . I -- r-T-^T. . IT ^^^ iMikv u ^ % slo-|šs1i W|eki v tej okolkd. Tako bo ne bo udele-. ■ še ee ljudstva sačaaa ko sem bil na po-1 rad ssvrti. litišaem pohodu to srHmlad, kak Rojake is bližnjik naselbin tudi šen je moj prograss. Samo psr: vabimo, ds nss mnogoštevilno po-tešk is mojege prog rs ms vam »Mite. Ker je revno drugi dan povem, volilci! Volilei, sdi ss mi,I velike noč, ss lskko priporočite "-tonj njih tarnanje o riabft o dn«toj«. « "ZŽ „„>, JT^U^Z t. jih tare, o dobičkaželjnih privatnih interesih, ki jih izko-1 mog#| Uko kmalu seepetu Ker riščajo. Farmarji in delavci tvorijo ogromno večino v deželi. 1 prisopiha potnlšhi vlek in jea zs •pim v istem trenutka. "Ksm pe 00 peljemo", In kadar spoznajo farmarji in delavci, da morajo skupaj šam aopetnike, ker ei 11. , / , , . . ... «^0 in vlek nikder aa obatojl v volilni boj in s skupnim programom, tedaj bo sanje Zt7k,j .ii ne veš, de Igrača izvoliti tako veliko večino v zakonodajne sbore.lv nebeaat" ee mi fedijo*Jwd«t-da bo neovirano sprejemala postave, ki bodo varovale far-, ^"i mar je in delavca. Ipe potnik istik ia de na*e mesto hira hot bi imelo jetiko. T« more videti vsek laat aik svojega domo. Zakaj f Zate. ker nimamo v aešem o»*ta nika klk privilegijev, sate ker moremo plaloati take visoke devke k našim dekletom za piruke. Upam, da prošnje ne bodo odklonjene. Torej vsi aa svidenje dne 31 marca v Poljski dvoren! ne Ho Logen Rt. Veoelire os prične teč no ob pol oeaaih zvečer. — t. K. KOVICE IZ JUGOMIt Dogovori mod Avstrijo in Jugoslavijo. — Avstrijski kancler dr; Seipd se je mudil tri dni v Belgrsdu. Z njhn js bil miniatcr zunanjih ztvari in referent} v go-spod a raki h zsdevah. Podpisali so štiri dogovore glede goepodarskih vprašanji i o odpravi sekve-ztrov, 2. o regulaciji plačil, 3. o akcijah podjetij bosensko-hercp-govskege erara in 4. o prenosu sedežev akcijskih družb, ki imajo svoj sedež v Avstriji, delokrog ps v Jugoslaviji. V razpravi je tr-govaka pogodbe, ki pe še ni sklenjene. Pri teh pogajanjih se je določila odškodnine ze pre4voj^ ne dolgove,, ki as bodo, pls^aii 100 avstrij. kron za 1 Din. dočim se bodo izplašoveU Vojna posojila in dolgovi ' le v evstrijakih kronah. Pri skeljskih družbah odst#pijo avstrijske družbe nekaj delnic držeel. Ljubljanski šapaa potrjen. Po vesteh is Belgrsds js ljubljsniki Župsn sodrug dr. L. Perič potrga. Mera motorna brisgalne je 4o- apela v Ljubljano. Prolakesili so jo ob Ljubljanici ter Je vso vprek hvali. Predsednik upravasga sodila ▼ Oelju jo postel dr. Ivan Verte • aik; člani pa Ljud. Bscas* * itfearik Steska. PROSVETA Turški Pevllha TOTiEK, 27. Razne mutlt spravil adiumi-bi kaoijp v fcuupom. Wa8hington, d. o. (Federated ^rt.) — Dva strahova sta ae rjdruiila strankinim voditeljem u|.ubiikanskem počitniškem |huJ v Floridi. Enemu je ime lUdkor po enajst centov", dru-pii »e meša med njimi pod ime-premog po osemnajst do- Kadarkoli se predsednik snide tvojinfi svetovslci na pogovor volilni kampanji, ki nas čaka ribodnjc leto, jim izpridita ve-|je zla duhova Sladkor in I*re- i* Kakor se zdi, je vsak človek v {niženih državah prizadet, ka r gre za vprašanje slsdkorja in itmoga. In gospoda na počitni-;«m čolnu v Floridi si kar ne ore predočiti, teko to, da bi si ililci na volišču upali ugovarja-verižništvu v sladkorni iiidu-riji in sleparstvom, ki ga uga* jjo različni premogovniki baje s pomočjo »meti fn odmeč IV Buil M. Manly je spravil Har-ngovo administracijo v škrip-ko je povedal, kaj se vse po-oja zs plaščem tega ali onega idnega oddelka in kako namakajo sladkorni verižniki o že ti idstvo za nič manj kakor pol iljarde dolarjev. "Ustavite aladkorno alepari-!" je brzo javil Manly Hardinv lloover je nemudoma priako-svojemu poglavarju na pomoč izdal poročilo, v katerem pra-da preiskuje sladkorni polo-že kar celih štirinajst dni. Potem pa nehajte svoje prebivanje, ki je pognalo sladkorno do za dva fenta navzgor msd itimi Štirinajstimi dnevi, in daj-da prične pravosodni depart-it kriminalno postopanje," js glaail na kratko Mfnljrjov ©>vor. Manlj spominja predsednika to, kako energično in odločno je pravosodni department lotil rinih prepovedi kriminalnih ostopsnj, ko js ogrožala delav-stavka občno blagostanje ter redlaga, naj pride Mr. paugher z zvezno sodno prepovedjo ter repove aladkorno zaroto. Kot živilni upravnik v dobi koj po vojni ji bil Hoover v vi vrsti odgovoren za to, da je ada posodila na sto in sto mi-onov iz ameriške* blagajne tu-m vladam," je d^jal Manly. To pa le zato, da ao bile tuje žele prisiljene kupovati ameri 0 svinjino v velikanskih količi ifa. To pa je povzročilo, da so ogli ameriški velemeaarji pro-jati U produkt po pretirano vi »ki ceni tudi v tej deželi." Manly navaja ugovor, ki g| je rekel takratni tajnik Glass pro-Hooverjevi politiki. Finančni jnik je dejal: "Zavezniškim adara ne maram privoliti nobenih več poaojil, da bi oetale še dalje umetno visoks cene. Veli Britaniji'ne maram vsiliti popila, ki ga ni zaprosila za to, da ■živilna administracija priailila ngleže kupovati jvinjino po u-tno visoki ceni." [V svrho nagle odpomoči poziv 1 Manly predsednike, naj Dnu "■rtv predloži sladkorni škandal lezni vele poroti ter pozove zs rico med drngimi tudi tiste re-ililikanske senatorje, ki so na Irotovsli senatorji Brookhartu > je hotel zj*ezolucijo pojasnit Škandal. Manly imenuje m<-il tirni, kl bi naj bili pozvani pri |t. sladkornega magma ta Klav » Npreckleaea. Ta js namreč oi> |lzil Hooverja, da ja dal a svo-ai uradnim poročilom o prste-Im pomanjkanju sladkorjs naj ' jo potuho sladkornim verižni »m. Hodno postopanje take vrste b 1 bilo samo nevieČno prekinje-i po.itnilkik zabav na florid m .'-olnu, nago bi tudi, kakor mi Manly, naredilo nemudoma ■n*e sladkornemu verižništvu ■dalje pa bi tudi prineslo na marsikaj, ksr bi utegnilo b ■ jako usodno zs republikanske pehe v prihodnjih predeedn 't> volitvah. « Iz tek in drugih razlogov nihče I pričakuje, da bo aklieana zver velfporota, dokler ne doeeže zadeva takega viška, da bi bi '-adrža vanje nevarnejše repe-"«ki stranki kakor pa preia v» ssms. kongresa, dsspotična skupina, ki ni odgovorna nikomur, dejal urednik lista "New Majority" in bivši član narodnega vojnega de lavskega sveta Eobert II. Buek, is Chicsgs v svojem govoru, ki' ga je imel na tukajšnjem shodu v prid obtožencem v michiganski proti-alndikslni sodni obravnavi. "Sodniki vrhovnegs sodiščs so ae sami postavili sa vladsrjs te dežele s tem, ds nsrekujejo kon gresu, kaj sme in čssar ne sme storiti, ko dela postave. Vrhovno sodišče je izpremenilo vlado s kršenjem ustavnih določb, v ka terih ao ugotovljene oblaati po stavodajnega, izvrševalnega in sodnega vladnega oddelka," je dejal Robert M. Buck. predloga za policijske stavkarje POKAŽEM a. . Boston, Mam. (Feder. Press.) Spodnja hiša državne postavoda-je je ubila predloge, ki bi odprla vrsts zs vzpostsvitev bostonskih poliesjev, ki so se udeležili stav. ke 1. 1919. Odredba bi bila po oblastila policijskega komisarja vzpoetaviti vse prejšnje policaje, ki se bi mu sdeli vredni zopetne-ga službovanja. ■BAZ UMIČIL JUŽNO SADJM. Waahingten, D. C. — Nenavaden mraz, ki prevladuje zadnje tedne po vaeh Združenih driavah, je naredil veliko škodo v južnih driavah, kjer je bilo sadno drevje že v cvetju. Poljedelski depsrt-ment je informiran, da je uničenih 80 odstotkov pridelka breakev North Carolini. Krompir v Alejami, Louisiani in Tezaau, ki je bil Že precej pognal, je docela zmrznil. vadolž Nila od Kaira, so polni volkov, divjih mačk, lisic, kač, gsdov, Škorpijonov, jastrebov, strupenih pajkov ia druge take golazni. Stsrinoslovei bivajo v kar najpriprostejših hišah is kamna. Sobna oprema je j\ko primitivna. Domsčini so v tej dolini usmiljenje vredni reveži Živila so pičla in drsgs. Pitno vodo je trebe donašati od daleč v ročnih vrečah. Noči so hladne. s kuriva pri-msnjkuje ns vseh koncih in krajih. Podnevi js v dolini strašno vroče, in ozemlje je polno strupe* nih muh in drugega takega mr- _ Ameriškega obiskovalca v tej duplinasti dolini, ki hrani kraljevske mrliče is stsrodavnih časov, prevzame veličastnost in do-stojsnstvenost mogočnih ia navpičnih peščenčevih akal, ki eto-je kakor straže na obeh straneh tegs kraljevskega pokopališča. Spominjajo , ga na višave koloradskih pečin, sere* in aotesk, ki jih isprcmeui opoldansko solnee zlate doline. V srcu tsga hribovja skalovja spi večno spanje Tutankamen in njegova kraljevska Šlahta. Nekatere grobnice gredo do 150 čev ljev v zemljo ter ss širijo na tri mestne bloke. Starodavniki so mislili, da so to vhodi v nebesa in večno življenje. Jeklarski oer Oary pri pepelu. v t flepmjHSf^*,^/•,••«,ijf^jfcj Rim, 26. marea. — Elbert U. Ilary, predsednik jeklenke korpo-raeije v Združenih driavah, je bil v soboto sprejel v privatni avdi-enci pri pepelu. JKo je Gary žspu stil Vftikan, je v spremstvu ameriškega poslanika Ohilda posetil ministrskega predsednike Musso-inije. — Nemški industrijski kaj zer Stinnee je dospel v Rim z ns menom, da se snide s Garyjem. Carter in njegovi po-močniki kopali 33 let. , Ali se vrne ledena doba? Po CMtrettu P. Servissn. r*zmo vrhovno sodis0b I VLADA to deželo. pw Tork, M. T. (Fe«1. Press.) H' lani sveaaege vrkemegs ao ' • «> postali a tem, da ao »i pri I1' postavodejao oblsst našegs Dolina Kpeljev, Luzor, Egipt. • DoČim js svet a velikanskim zanimanjem in veliko radovedno* stjo obračal svojo posoraoet ne krasne izkopine v Dolini kraljev, je prsv malo mislil o tem, kolike let in potrpeiljivoeti so moreli starinoslovci posvetiti preiskave-nju in razkopavanju. teh daljnih razvalin. Morda se ni doslej nihče sme nil za to1, da ja bilo treba angle ikemu raziskovalcu in stari no-slove u Csrterju dolgih triintrlde set let, preden se js dokopal do grobnice kralja TuUnkamene. Qerter je pričel kopeti ne meetu, kjer je stale starodevna eglpčan-sks prestolica s imenom Tebe, ko je bil eter oaemnajst let. In od tlej ni do danea prenehal s svojim delom. Mol ni imel nikoli toliko pre-moienje. de bi kopel ns svoje lsstne stroike, nego je morsl ne-prestsno delati sa druge. Nekaj njegovega znamenitega dele je bilo etorjenega pod pokroviteljstvom Teodora M. Davlaa is Bo-stons, ki je od l 1907. pe do L 1914. razkril leet kraljevskih grobnic in celo zaklednie redkih in dragocenih starin. V sadnjib letih je bil Carter v družbi s lordom Csraarvonom, ki js finanei-ral iskopavenje Tutankamedove grobnice. Carter je ostal ob vsem svojem dolgotrajnem in vztrajnem delu revel. Ameriški obiskovale! nanovo razkrite grobnice ao opazili, de nosi sedsj zssloveli raziskovalec isto obleko v petek la fielsk. Certerjevo delovanje za stvar egiptološke vede je tipično, kakor je tipično ono veeh drugih sngleškib. smeriškib in franeo-»bik starinoalovcev v stsrodavnih razvaJinak sgodovinskegs K gipta. Te mois se da esmtratl sa moderne putfavnike v Uj pet ti-J* let etari Doliai krajev, fc*e csres pceco pnlfcvniSk. Odrešeni od vse eivlHzeeije hodijo dsn ss dnem v jasse sls rib razvslia ter Hjeje po navsdi vsak zase vanje kskor krti. U rcilkokdej ae nekljači. da aa». dsjo na dela. I) -l.n. kraljev ta bi. ki se vspenjsjo 43C mUj as- Dr. Ellswortk Huntington, pro fesor ne yalskem vseučelišču, se je drsno lotil nove snenosti. Njegova nove snsnost vidi stvari v velikem obsegu, raztegne veemir v času ia prostoru ter piše bodočo kakor preteklo ngodpviao človeka. Dr. Huntington pravi, da jo bi la sadaje ledena doba ona šola, ki je naučila človeke misliti in naredils is njegs — ki je bil ta-krat še šival — misleče bitje, ka-tero je potem revolucionirslo svet Mvljenja. "Vsa mamenje kelejo", piše dr. Huntington, "da so bile is-premembe šivih bitij v ledenih dobeh večje v tisoč Istih kskor v miljon letih vmesnih perijod toplo klimo. Olovek se mors ss-hvsliti sednji ledeni dobi, ds se je povzpel do višine svojih umnih sil, na kateri stoji dsnes." Z drugimi besedami t sadnja ledene invazija s ssvsra, ki je bila končene približno pred 25,000 leti, je, priailila revne stvore, ki so bili prej opise kot ljudi, ds so začeli napenjati možgane, ako so ss hoteli ohreniti. Strašna zime, ki je trajala tisočletja, je pognala polčloveka na stopnjo človsk* Kako? $ tem, da je sačel rabiti ogenj in isnašsl.je obleko. Ne podlegi te teorije saključu-je dr. Huntington sledeče< "Mogoče bo potrebne še ena ledena doba, ki pokrije s ledeno skorjo pol Evrope, Asije in Aaurike ter izsili is človeka še večja duftev-ae ia moralne sposobnosti v svr-ko, de se ohreni in preživi keta-strofo — doba, ki stimulirs prihodnji korak Človsšks evolucijo." Najdrznejša Iluntingtonova špekulacija pa ja, da se podaebje revna po vplivih stalnih svssd. Ne prVi pomislek ss te glasi selo neverjetno, ker pe ai. Dokazano js ie, sej deloma, de velike elek tričae ifrurje ne solneu učinkuje-jo na vremenske razmere na sem I jI; teorije, da drugi planeti, pe-edmo največji planet JupUer ko likoc toliko issive nemire ns solneu, ki potem vpUvsjo ne sem Ijo, tudi niso brsz vfeks podle ge. Hantingtoa oposerja ne dsj stvo, da je pred 28,000 leti — to rej ob času sadaje ledene dobe — bile zvesde Alpna Csntaari tri krst bližje solaea kot je danes Zdaj ss še vedno oddaljuje od solaee, toda pred 28,000 leti je bila privlačna eila te svesde ne dvomno veliko večja kakor je da aes. Huntington meni. de ji bila njena privlačnost tako m o.n». de je povsročils kolosalne slak trična nevihta na solneu iti odmev teh nemirov je bila led r na doba na semlji — tiats Mena do bs. kstera je po Ilentiertomivem mnenju porodila prsvegs ^I6ve ka. Priporcdujejo, da je Nusradin hodia (hodiš « turški duft iv-nik) prebral Is eno knjigo, e to je le bila knjiga modrosti, ali ka-fcor j0 drugi imenujejo velike sanjske bukve. Kadi tega se ga progleaili za avetnika. Milost bolje naj ga preiine. Nekega dne js s^ppil Nasradin-hodiš na leeo neke diaaalje (dia-mija - turški tempelj), ' de blfr»"N pridigo val sb ranim reraikom. O-brne se k njim in jim reče: "Ali veste vi, ki ete ee tukaj sbrali, o čem vam bom govoril f" Verniki mu odgovore. "Kako naj bi mi to vedeUf" Na to nsdsljuje Nasradin-hod-la: ^ "Če tega itak ne veate, kaj bi vam pa govoril f" To rekii, aapu-sti leeo. Drugegs dne stopi sopet na leeo in reče: "Vi ki ste se tukaj sbrali, ali veste o čem vam bom govorili" Verniki mu odgovorijo: "Vemo." Ne to reče Nesradin^hodla t "Ko to ie veste, je vsekakor odveč, da bt vam govorili" Ns to zspusti lsee in odide. \Tretji dan stopi sopst aa lečo in vptsls vernike na isti aa* flin, kakor emo Is povedali No, ljudje so se poprej'pogovorili in mu rečejo t "Nekateri iemed nas vede, e drugi ne vedo." A Nssradin-hodis jim odvrne t "Vidite, Wto je krssnol! Pa naj poučijo onl% ki to vedo one druge, ki ie ne vedo. In sopet zapusti leeo in odide. 0- e Nesrsdin-hodše je iel v kopališče. Kopaliiki mojater mu je del neko staro .brisačo in aaauu predpaanjk, todi drugače ge ni baš najbolje sprejel. Neeradin-hodia ne skis miti besedice, a ke odide iz kopelišče, vrle mojstru deset eeper, česar niso mogli pla Sati v oni dobi niti bogstaši. Kopališki mojster ss temn selo saču di. Čez teden dai pride Nasradin-hodia sopet v kopelišče in mojster ge sprejme s izredno paalji vostjo. Nssrsd in hodža tudi sedaj ns sine niti bssedies, e ko o-dide, mu da samo eno aapre. Zopet se zsčudi mojstsr in pralai Kaj pomen je to, gospodar t" Nssredln-hodia mu odvrast "To je plečilo ze prejšnjo ko pel, e onih deset asper, ki sem jik dal ssdnjič, so bili plašilo sa današnjo kopel. o K Naeradinu-hodil pride aje-gov prijatelj in gs prosi, naj mu posodi nekoliko grolev ns kretsk rok. Odgovori mu i "Denarja ti ne merem deti. A ker si moj prijatelj, ti dsm rek, kolikor ga hočeš." o Nasradin-hodia sajaše svojega osle in krsns proti ivojema vrta. A spotoms ge prime potrebe. Razjsše osle, slsče plsič, ga vrle pr. ko oela in odide. Med tem pride neki obešnjek in nkrede plašč. Ko ss Nssrsdin-hodis vrns, vidi, da ni vsč plašča. Na to snsms ss-dlo, si gs položi ns hrbet in rsše osla i "Ksdsr mi vrneš plešč, dobil svoje sedlo." a Slovenski Narodna Podporna JtJilU Uk«rp. IT. i«mti* voAMI uSesI GLAVNI STAN! SSS7-SS SO. LAWNDALB AVE., CNICAOO, ILLINOIS Izvrievalni odbor: urr SAVNI ODSEK i VU«««t C«i»Wr, p»»r.4.W>tt A*4nv VVMtek, a. P. 0^9, SI, Martava, faH N.^k, «1. M«mJ italj «la«iU FUlp POaOTNI ODSEK: Mm uu«r..«i prW*«d«tk. ser W. Nar St . SpriMNaM, IU.. MaHlo Ul..m ik.r. Im gre, B*rUrf. OUI«. FrW A. Vider, »u STI, |»7i Ml«.., iUa|Kri*U. n.. SS. HeaderseavUU, Pe.. Mm G.rUk, 414 W. H«r SprU.fi.14, III. aOLNllKI ODSaKi OSREDNJE OKaOUEi aUsMaveh, asadtealk, SSI T k UvMale Av« CM«***. nT VZHODNO OKaoaJKii^^H Mm OrašelJ, 14881 Av^. CUvsftsnd. O. ZAPADNO OlUlOaJKi Ab«m l«l«r, B«r 104, Or*«i, aaM., ss pisanj Maa Mar«. Ho« 1SS. EuM. MIm, sa mw«asU. \ Mike 8«s*l. 8488 S. WW«U.t«* Si., M«rr«y, UWk Nadzorni odbori sp/.L? ss^r ^.r/A*r! cL.ui*, 51* ^lu^sui^eU« 8?l&sTriiS Združitveni odbori PfcdMdaSu Pra«k Alel, 8184 So. Cvavleed A v«.. CIIims, UL Mkm Ovea. 8888 W. SSlk Si.. Cki«^ I«. Jo«. S Irak, 8484 Otft«« Cl.. CI«v«lWbd, 0%W. VRHOVNI ZMAVNIKi Pe. W. J. K«rm, 8888 81. Clalr Av^ CletUaad, 0» a al. edbovolbl« kl delaj« v sUi VSE ZADEVB BOLNIIKE PODrOEE SE NASLOVli SeksHke laf •Stvs 8. N. P. J„ SSST-SS 8«. U«radals Av«., CM««««, W. VSE Zbirni V ZVEZI S aLAOAJNIlEIMI POSLI M eeMiale m ■>v. ai*fai«atv« s. n. P. J., sesT-es u, u««d«i« Av^, ckk«««, trt. več samostojno telo in ae bi imela brca dovoljenje is Moekve niti moči dološeti keko delovati na Norveškem. Vse ssdevs pride pred strankin kongres. Hnske smešnjsvs so v strokovnem gibs-nju. Norveške fbderselje strokovnih unij js sklenils odstopiti od Amsterdamske Internseionele strokovnih delavskih ivss radi frskcijitkih bojsv, ki divjsjo med norveškim delavstvom. Vpraša aje, dali ae aprveška federacija pridruii moskovski interneeiona-li strokovnih unij, ali Čs ostane ssmostojns, dokler, ss situesija as rssčisti, pride pred kongrtfs U dersslje. Ns Norveškem so stro kovne ukije sktivns v dsUvskl stranki in tako js strsnka kot ta ks pripadala moskovski interna oionell, svess strokovnih unij, v kateri Imajo veČino pristaši II. laternaeionale. Sedanji boj na Norveškem je precej podoben frsksijskemu boju italijsnskegs delavstva v času, ko je italljsn-sko delavstvo sklsnilo pristopiti k moskovski internsclonsli, to^s Nekega dne je šel Nasradin-bodia v neki selnik. Od veega, kar je Um našel, ispuU pe en kes In nspolni svojo torbo. Ke vrtaar to sspesi, ss rssvljs med obesa sledeči pogovori Vrtaert "Kej iščeš takajf" Nasrsdin-hedis t "Ravnoker je sa pikal teke aUen veter, da ms je vrgle ta ecm." Vrtnar t "Ej, kdo je pe to Upa-lilt" Nasradin hodia i "Veter je bil Uko močan, da me je smuio sem pa tis, pe iesar aem se oprijel, de m obdržim, vse mi je ostelo v roki." Vrtnar "Ne. dobre, naj bol A kdo je te etlečil v tvoje torbef" Ne«rsdin bodla; "Olej ga aef Ls ?udi ee temu, jez sem se tedl Judi«." Razno. prt)"tel)u t!. doccvti ; Delavski IM js flle. rcdaaa hi asaproiu1. Delavski raeperi na MerveA kem Norveške delavske etrea-k«, dosedej pridružena moekov «kl interne«doneli, js prišla v i aavskrilje s ek«ekulive tretje ia-' i, rnee*oaele. Nlednje sakteva gotove sprememb*- v u«lre]u amr wU« deleveke straake ia pe veš. ^■SB^Tjo psdlslnsel mo«kovskl «ks#ko i t Ivi. Ulavni ojlbor norveške delovale et račke je te zekteve ei s keler>< klonil In svoj korak sagoverje s da bi strank^ potem ae bilg KNJIGE KNJIŽEVNE KaTIOE S. M. P. J. posneje odklonilo pogoj/ ki jik je števila eksekutiva v Moskvi se pristop. Od tistsga čssa je Ue delsvstvo gibenje Italije navsdol in dsaes so fašisti gespodarjl v dsšsli. Previdaest, da as ns bi delslo enakih nspak, bi bila v tej kritični sitnasijl ss aorveško ds-lsvstvo vsekekor na meitu. listnica UBMDNliTVA Olsvsland. O. — Rev. J. J. O-man. — že Krlit je rekel, ne ae-dlte drugih, da ne bedets sojeni ssml. Ako VI nsm verujete sli ne, smilijo se nsm vsi taki ljudje ki sodijo druge sebi. — Po-, sdrsvl ' 1 , Delavski U* je s katere BU je ie aapel mrt* Pr«vl, ds se sedaj |rašoN kak« deolš leeUwJsllkUl ta lede Ny ai KnjiŽsvns mstise Sleven-sks narodne podporne jed-note je isdala in ima 4 se-logi sledečs knjigsi Slov sns ko-angleška slovnica. Dodatek rasnih koriat- nih informacij. Fina trda veibe. Cens 82.00 k poltaino vred. Jimmie Miggins. % Spisal Upton Sinclair, poalovenil L ven Molek. Poveat U življenje ameriškega proleterlja-U sa čaaa velike vojne. Trde vezbe. Cene 81X10 s poštnino vred. . ? Zajedalo! »pisal Ivan Mo-lok. Povest is doslej skritega koss življenje slovenskih dele vse v v Ameriki. Trde vsebs. Cens 81.79 s poštnino vred. Eaken Megenealje. SpUsl Hosrsrd i. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučns k nji-gs, kl lolmcšl meoge nstur-ne zekone ja pokazeje, keke se Splošči rszvoj ponev I je pri pooemezeiko fisičeo in duševno, H sllkemi. Trde vezbe. Cene II.M » pr>ltnico vred Zadnji dve knjigi ,aaro-leni skepei« dobil« sa tri dele rje. Ve« štiri knjias ze šeet dolerjev^Vredne Ji! Marofbe, s ks levimi js poslati decar. sprejeme KMJItMVMA MATICA f887-88 Se. Lavadale Ave.. Okkage BI POMUDBA. mmm Mladenič stsr 35 let ss želim se-sneaill s Slovenko ali Hrvalise v «1 s rosi I od 4u 38 let v svrho lenitve, tudi vdove e enim otre-kom ni Isključens. Prosim, kete-ra resno misli nsj ml pile in Ji mogoče priloži svojo slike, ki je vrnem ne zahteve. Na denar ss ne osirsm, jss imsm stelnp delo. Vse pisme neslovite ne aeelev: Merila Kerntč, 28 Pnltea Street, Wsrren, Oblo, fAdv.) KJMJM Kreak Aleš, doms pri Kemendijl ns (Joponjskem, sanj bi rede Izve. dela Cjegova aestra Marije Bob-nar. Ako kdo rojakov ve sa nje gov aeslov, prosim, de ml te ae snsni, sli ps sko hode sem HUl Is oglss. nsj aa priglasi spodaj podpisani. Imam ma namibč pore' čeli nekej zelo vslnege Is stere domovin« Helen Jerelle, 88lh Aveaue, Wrsl Alis, Wis. (Adv.) isomm mojboa brata Jobns Hušs. pred IS Uti ec je neha Jsl v Miiwaekee, Wia. Ceajcae rojake proeim, še je kome saec ajqpr. naslov, nsj mi la aporečt, aoksr m- U v »spe«J sahvahm-— Ako bode pa ecm šltal u ogle«, naj se prijsvi svoji sestri Mariji Suša, oMošsaa 1'ukljek, ne aeslov: Msry Pek I je, e. e. Esgles Holel, Ceseeds, Wb. (Mhelm/gea 'co.) (Adv.) Herrin. (Proito po brošuri U. M. W. ot A u Illinois.) Kakor hitro se js izvedelo, da yt v bližini lierrina, 111., bilo u-bitih večje število profesijonal-uih Mtavkokazov in uslužbencev detektivske agencije v Chicagn od množice 5,000 ljudi, eo kapita-listič ni interesi zagnali po čaeo-•pisju velik krik. Pet unijskih rudarjev: (>tis Clark, Peter Hiller, Joseph Carnaffhi, Bert Orače in Leva Mann, je bilo postsvljenih pred okrožno sodišče v Mariono, 111., z obtožbo, da so umorili pri-privatncga detektiva Hoursrds Iloffmana. Narodna zveze premo-carskih podjetnikov ee je poslu-žila ene najboljših tiskarskih e-ifeoeij v New Yorku, katere je izdsls zs jsvnost pamflet "Her-rinska zarota", z namenom, da objaani v javnost s svoje strsni dejstve glčde umorov v Herrinu. Istočasno jc Illinoiška trgovsks zbornica s pomočjo posebnega odbora pričela kampanjo sa nabiranje fonds, ds se omogoči sodno postopanje nspram rudarjem, na katere so zvrsčsli vso krivdo. Ns nsslovni strsni pisem, ki jih je razpošiljala trgovska zbornica > propagando na označeni fond je bil naslikan'zemljevid IUinoiea z oznsčenim črnim madežem nad Williamson okrajem, in opazko "Zbriši ta madeži" Glasilo trgovske zbornice "Čikaški trgovski žurna!"'je ne prednji strsni vsakdanje isdsje imel v okvira tiskano zahtevo, da morajo biti u-nijski rudarji v Herrinu obtoženi umorov. Na ta način ja bila nabrana vieoke vsota denarja v prid sodnega postopanja napram rudarjem. . ' Vzlic temu, da je državni prgvdnik Brundage * nekem in-tervjuvu izrekel zvčje mnenje, da so bili umors v Herrinu neizogibni v onih okoliščinsh, posebne veleporots ni vzdignils obtožbe nsprsm kateremu izmed uradnikov premogovne družbe, katere uslužbenci so umorili neoborože-ne rudarje dan pred uporom. Pri vzem tem eo ss ursdniki Tllinoiske rudarske organizacije, kotera je znana kot najmočnejša enotfln organiziranega delav-ztva na ivetu, vzdržali od afere. a« a. (V b j I a ni »ploh 6elc tedaj, ko je izgledalo, vstaja v Herrinu uporsblja za nekako propagando proti uniji, so ss uradniki.organizacije braniti člane evoje Predsednik distrikts gsnizscije Frenk Parrington je rekel: "V nobenem oziru ne bomo zanemarjali legalne obrambe za obtožene može". Predsednik Farrington je pridobil kot glav-nega zagovornika preizkušenega advokata, ki ima za zeboj več bojev za delavstvo, Angusa W. Ker-ra. A. W. Kerr je prakticiral pravo v Calumetu, Mich., kjer se jc pričel zsnimsti za obrambo delavstva na sodiščih. Zs njim je odlične ksrijera v tej službi. Za-stopsl je ljudstvo svoje držsve v legislaturi in se izkazal pravega odličnjaka v potegovanju za ljudske prsvice. Lets 1913 ko so rudsrji bakrenih rudišČ v Michi-genu šli na stavko, so podjetniki importirsli veliko Število strelcev, ds zlomijo stsvko potom te-rorizme. Stavkajoče rudarje so zapirali na debelo. Podjetniki ao naatopili proti njim s tsko silo, da je bilo na prvi pogled videti, da bodo izgubili stsvko, ko so ta-korekoč z vlaki odpeljavali stav-karje v ječo. Kerr se je potegnil v tem elučaju zs rudarje in zagovarjal jih je tako spretno, da ni bil noben obsojen, čeprav je bilo aretiranih na stotine. Vladna komiaija, ki je preiskovala zadevo, je poročala, da so ztrclci odgovorni za kršitve zakona. V sledečem letu je Kerr postal vodja novo organiziranega zago-vorniškega departmenta Illinoii ke radarske organizacije, kjer je sedaj vposlenih 14 mož. Ta department je od začetka svojegs obstojs potom tožb ža odškodnino ponesrečenim in ubitim radarjem v rovih iztožil od kompanij več kot $15,000.000. Prvo zadevo v IlUnoisu je imel Kerr radi nesreče v rovu pri Ro-yaltonu, ki se je dogodila 12. oktobra, 1914, in je 54 rudarjev izgubilo življenje. Javni upravitelj je določil za vsskegs ubitega ra* darja v tej nesreči samo $300 odškodnine, a Kerr je zedevo predložil na sodišču, kstero je prisililo operatorje, da so pristali na konpensacijaki zakon, upravitelja pa odstranilo. Od tistega časa je Kerr v Illionisu omejil svojo da noče nikdar več biti zapleten r kako kriminalno postopanj,. Ca- til.je, da s svojim delom delavstvu največ lahko pripomore, če si oevoji poetavodajo za delav-etvo, in v tem smislu je delsl. Bil je ereeen pri tem delu. Ko eo pa rudarji odločili, da se bodo .branili f herrinaki zadevi, ao naložili breme v zagovorništva na rame Kerra. Z o žirom na svojo pred nost, ae je s polnim srcem posvetil tej borbi, prodsl js hišo v Springficldu ter se preselil z družino v Msrion. Kot svetovalci Kerra pri zagovarjanju aa bili George R. Stone, A. C. Loviš, W. P. Seeber, George B. White, Robert T. Cook in Rufus Neely. Pred kskor med trajanjem porote so nssprotniki delavskega gibanja skušali prikriti mnenje ljudstva, ki je bilo na strani obtoženih radarjev v Herrinu. Za podjetniki je bilo vse mogoče časopisje, ki je hotelo ustvariti predaodke napram radarjem. Podajali so eemo nekak zagovor podjetnikov rudišč, niso pa pustili slišati tudi druge strani: ksk je zsgovor obtoženih rudar-jev. Dejstvs prihsjsjo na dan in odkrivajo se pravi vzroki upora v Herrinu. Pravičen Američan, pa naj bo njegovo prepričanje o ekonomiji ali družabnofti kakor-šnokoli, bo dal vzo pozornost tudi zagovora od drage strani. Iz zagovora dudarjev bo morda aprevidel, kako potrebna je konstruktivna zakonodaja, ki bo preprečila še v bodočnosti rabo strelcev in konfliktov v industriji ■■■■■■■^■■i i Obrambna izjava, ki jo je podal zagovornik Kerr, ae je v prvem nenašala na to, kdo je kriv masa-kra. V zagovora radarjev ztoji, jeli država ne more nastopiti proti Južni illinoiškl premogovni družbi, katere početje v juniju, 1922, je bilo brezdvomno proti zakonito. Ali je to zakonito, da je rudniška družba najela in pri peljala v okraj oboroženo stražo f Zsgovorništvo rudarjev v glavnem stremi za tem, da se dobe pravi krivci. V zagovoru vprašujejo, ali se je morda pripetil kak dogodek v Herrinu pred takozvanim uporom, da je bila tem potrebna oborožena straža. IVAN MATICIC. (Dalje.) Stotnik Neubauef ae je sadrlts kohjs s pijano hreščečim glasom: *"Zweite Kompsnie, hssltt — Fe Id ve bel mi je jsvil, ds sts dvs moža krsdls s vosa komis. Nsj stopits dotičnika naprej t Ne zgodi se jima nič hudega, če ae sama javita', če p^ ne, ja poksžem sam, ker ju posAam." Dva priletna moža sta stopila is vrst, sju-ssnih obrazov, prosečih oči in isvlckls iz msrae vaak pol komlaa. "Torej vidva sts, hahal Le pridite blile" se jims je škodoželjno sagrohotal stotnik in se gu-gal na konju, ki se je Sibil pod tolsto njegovo težo, "Ne bo trebe dolgih obravnav. Vojns je in mi imamo vso oblaat v rokah. Tatvina se kaznuje s smrtjo!" je rekel mirno in potegnil samokres. . "Milost, gospod stotnik, miloatt" »ta jekni-le v smrtnem trepetu in padla na kolena. "ftestero otrok imam doma v StrŽevcm pri Kranju!" "In jar v Beli Krajini petero otrok in ic- v no!" "Ne briga me to! Auf 8ehweinhundc!" "Milost, gospod stotnik! Lačna sva bila — že itiri dni brez menaŽe. Miloat, gospod, milost! Saj ile dava nazaj, tu je." " Auf 18anpakasekt" "Gospod stmnik, nikdar več. . ." "Auf! — Tako. — (llavo pokonei — roke doli!"— Prvi strel je zadel naravnost v glavo. In mož se je zvrnil v blato. . . Drugi alrel je le oprasnil, a t« »e je tudi zvrnil in mirno obležal ... A pijani zločinec je rapaeil, de ga ni smrtno zadkil, "Auf! IVs, ai ee potuhnil, a ne prizauesem *ato mu je ukacal, naj iznova vatane. tU —Auf!" * ."Milosti" Okrvavljen obaojenee Je zbral vse svojo moči in vstal — ustreže že poslednjemu povelju svojega predpostavljenega gospoda. . . • Zločinee se obrne zdaj k naredniku in mu ,|H)nudi Nnmokrea, rekoči "Nate, feldvebel. ta strel sprožite zdaj Vi, da bo«te tudi imeli pri tem evoje zaaluŠanje Po trm zadnjem strelu je Neubeuer spravil samokres, »e obrnil k četi ln a« hripavf sadri t "Mart1 Vorwaerts! — Niats vredna pogreba, p«S, s tudi ni tesat Sovražnik* je v bližini in kliče nas sveta doUnoat domovine. . , Naprej I Kaj gledate 'ako črno? Komur ai prav, naj le prida, k meni. če «i upa. mu še pokežem! Vorarserte!" "Izmučena, »drevenela truma je po«ltišsls hre* beardr, tilnik uklanile la vdano korakala neprvj. Nerednih, je šel sadi ia gledel v tla. . , Dve žrtvi pa zta obležali in zegnili v blatu ob Sanu. Za neki zid v Lvovu je prignal Neubauer v spremstvu nadporočniks Rin'gla zvojega konjarja k raportu. Mož, nič hudega zluteč, je šel z njima brez odpora. Poztavila zta ga k zidu ln ee mu sumljiva smejala. Ringel je tiščal na hrbtu revolver, a Neubauer ga je vprašal mirno: "Kje imaš konjaf" "Gospod stotnik, nisem ga še našel. Ukradli so nši ga naši artiljeristi, pa ga gotovo dobim, če le ni ušel nazaj k Rusom." "Lažeš, pezlM Neubauer reče zdaj Ringlu kratko« "Ringel, izvrši sodbol" In še preden se. je nesrečni mož zavedel, še preden je zapazil revolver, mu ga je Že Ringel pritisnil na čelo in sprožil. . , Mož se je zgrudil mrtev — in zločinca sta odšla dalje. . . Neubauer je dobil konja nazaj, njegovega konjarje «p pa ir glodal i črvi. . . . Neštetokrat je lovil Ncubacur tudi zvojega služabnika Janeza, pretil z revolverjem, streljal za njim; življenje tega fsnts je bilo vedno v rokah gospoda stotnika, posebno kadar mu ni mogel post reči s vinom ali s žganjem. Ob cesti je stala četa nekega nemško-avstrij-akega polka. Poročnik jI je prebral vojno dopl-anioo tele vsebine i "Dragi stsrŠil Strašno slabo ae nsm godi. Komsj čakam, da bi bilo konec tega trpljenja in da bi bila že vojna končana." Ofieir je poklical dotičnika ia vrste in ae sadri nad njim: "Ti pee st pissl to ksrto! Ali ne vež, ds se ne sme pissti ksj takegsf Ali nefveš, da se s tem ksže strshopetstvo, ki kvsri nglsd nsše ermade in ki ee kaznuje s smrtjo t Izročiti hi te moral vojnemu aodu, a ker ni čese, opravim to delo lahko sam. Danes« imamo vso moč v rokah." \ Po teh beiedah izvleče revolver in ustreli može naravnost v glevo. . . v Vae četa se je streela in stisnila zobe In pesti. Četnik, ki jc*tel ob atrsni in videl ogorčenj* lUoštve, je pogrhbil puško s rame. planil rssbur-jen k oficirju in mu pognsl kroglo v prsi. . . V tem trenutku pridirjs ns konju stotnik, Coveljnik hstsljons. In vprsšs ves presensčen, sj se je zgodilo. Četnik mu mirno vso atvsr pojasni, na koncu pa pristavi odločno t." Tako bo poginil vsak oficir, ki ai še kaj takege drsne I" fttotnik bliska i očmi eem In tja ter seže po semokresu. V tem pa komandira četnik svojemu moštvu 1'fertik!" — Rtotnik ee zgane, apravl ae-mokres in reče vea poraženi "Pozabimo, kar je bUo! Popraviti ae več ne da. Pojdimo nsprej, O-troel moji!" Vss nsprej po Galiciji je šlo atrshovsaje. V nepregaznem blatu ao tičell vozovi, topovi, živi ns. ljudje «o omahovsli nsprej, bičani s sirovimi psovkami in trdimi nderri, vsi trudni in bedni, do vratu obmeteni a blatom A tedej ao bili še lepi čaai. .*. (Dalje prihodajič.) J« eo pred da tja bo t to .siu aj, ki je kriminalen. Pet mož, posebno velepproto na so umorili Hovvsrds Hoffmana, je obtoženih, da so mortleL Zločini umora eo različni in po se tudi razsoja. Vaa niao umori in nekatera eo pred zokonou) oprostljiva, nekatera pa k a/njiva. Umor človeškega bitja, da je pred zakonom kaznjiv, nora biti prvič nezakonit, biti mora hudodelski in vseekozi zločinski. Zs določanje tega, na kak način je bil umor izvršen, pa ja .'ravno porota in država. Če umor ni bil storjen na ta način, tedaj po zakonu ni kaznjiv. Dejstv^no ni bilo nikake prave evidence o krivdi obtoženih po veleporoti. Veleporota je vzdignila obtožbo na podlagi izjav o n-mora, ki jih je čula ssmo od ene strani. Veleporotniki nieo slišali obeh strani in ko so obtožnice sestavljala, niso bili navzoči obtoženi, da bi lahka podali svojo izjavo. Porota se torej ne sme umakniti na raezojanje prej, dokler ne sliši zagovora obeh ztrani, zaj slišala je šele mnenje tožiteljev. Izginiti mora vzak dvom od porotnikov, da bodo na jaanem, na kateri strsni je pravica. V starih Časih kriminalnega prava zločina obtoženi ljudje niso bili varni avojega življenja. Obsodili eo jih pogosto, Čeprav bl bili lahko g mnogih zlučajih dokazali svojo nedolžnost. Danes ni več takega reda. V vsaki moderni državi velja sakon, da se koga obeodi šele potem, ko mu jc zločin dokazan. Zagovorniki ao naglašali, da zagovarjajo obtožence lahko le U-daj, če so obdolženi, da so se u-deležili poboja oboroženih straž, ter če so krivi kakega podobnega zločina radi umorov. Drugače so zagovarjanja nepotrebni, ako niso obtoženi sločina. Kje pa je tedaj prava krivda umora t Ali morda na unijskih možeh, ki so se vedno zadržali spodobno ali na o-boroženih strelcih, ki so invadi-rali okolico in uganjali nezakoni to početje? Ali so se obtoženi v resnici udeležili le enega umorov in če so ze udeležili, al) je kdo izmed njih rez izvršil umor t (Dalje prihodnjič.) dej podobne strani brejščina in mešani z arabščino, sts vorici ns trgovskih Ameriški obiskovsloi navadno zapuščajo Palestino s prepričanjem, da bi Pslestina štela na svetu jako malo, če bi ne imela evojih zgodovinskih tradicij. Med Američani prevladuje mnenje, da bi se Anglija prav rada odpovedala tej a tako velikimi etroški zvezani zeeedbi palestinske zemlje, Če bi ji ne šlo sa varnoet aue-škega prekopa, ki je ssmo 200 milj oddaljen. mož k ^ *rug dr®. zakaj bi se morali popolnoma <1r '.Vss^kar » jc, ds povesti, ds nočeu biti poročena —. in stvar je I Palestina Je neplodo-vita dežela. Jeruzalem, Palestina. — Tukajšnji smeriški konzul Addizon E. Southsrd je prsvkar dovršil izčrpno študijo trgovskih in poljedelskih virov v Palestini. Preiz-kal je tu^i razvoj po pristaniščih, vodne moči itd. Z ozirom na opti mistična poročila od strani tistih, ki se nameravajo za stalno naae liti v Palestini, je zanimivo to, da ima ameriški konzul zelo važne pomisleke glede poljedelskih in industrijskih viror v Palestini. Ta konzul pravi: "Približno ena tretjina prave Palestine, ali okroglo 3,000 žtirj* ških milj, je puste in neplodne zemlje, kjer ni pričakovati eko-ro prav nobenega poljedelskega razvoja. Petina celega ozemlja,, li več kakor tri miljone ekrov zemlje je dobre za poljedelztvo. Ali ta del palestinske semlje bl bilo trebs namakati in prekopati, kar pa bi zahtevalo velfkanzkih denarnih žrtev. Dežela je le slabo obljudena in zemlja že po več stoletij neobdelena. V cel? Palestini je sedaj manj kakor 1,000,000 a krov zeirtlje obdelane." Ameriški trgovci, ki so pred kratkim obiskali Palestino, so se prepričeli ns lsetne oči, da so poročila smeriškegs konzula resnične. Ssmo v širših dolinsh in ns poljsnsh pa planotah je naleteti ns rodovitns tis, in Arabci, ki tvorijo 85 dostotkov vsega prebivalstva, ae le s veliko težavo preživljajo. In kakor menijo ame riški potniki, je zaatrantega le težko misliti, da bi se 2idje, ki so rs/treseni po eelem svetu, naae Ijevali v Palestini. Število Hebrejcet, ki so se pri-šli nsseljevst semksj iz Združs-nih držsv in drugih dežel, je pri meroms jako msjhno. Med 700, 000 Peleatinci je le 11 odetotkov židov. Izdelovanje oblek, benč nege poelovanja in denernega menjavanja je le malo v tej V sve ti" deželi. In kjer tegs ni, jo tudi Žid k mala popiha odtam. Industrije ni skoro nič. Sadjereja in izdelovenje euvenirjev, to oboje je .glavni poael tukejšnjega prebi velstva. Skoro vs( fcidje.-ki eo sapustlti Ameriko ter šli v takosvano "ob hubjjeao dešelo", ao izprevideli Ide je v Palestini težko ia drago Rdeči Jukatan. (Po "The Nt* Tork Callu.") (Konec.; Profitanki hišni poeeetniki, ki navijajo etanarino, kadar se jim zljubi, bi ne imeli sreče v rdečem Jukatanu. Tukajšnji zakoni nieo narejeni zanje, kakor zo v dragih deželah. Zemljiščni špekulanti, ki kupujejo in prodajajo hiše za dobiček in zvišujejo stanarino, da lahko bolje prodajo, bi kmalu pobrali šila in kopita ter odkurili nazaj v Združene države, če bi prišli semksj. Jukatanci imajo zakone, ki ščitijo tiste, ki plačujejo stanarino, najemnike in delavce, za hišne poseztnike se pa ne brigajo. Zato pa zadnji imenujejo Jukatan ** na glavo postavljeno deželo." V Jukatanu ni problemov viao-ke stanarine in stanovanj. Po zakonu so vse stanovanjske hiše in poelopja za trgovino, gledališke predstave in zabavo ter dobrodelni zavodi interee javnosti. Najemnik, ki plačuje etanarino, ame veak čas ponoviti najamniško pogodbo in hišni posestnik ga ne more vreči na piano, dokler plačuje stsnarino. Poaestnik sme odpovedati stanovanje šele tedaj, če najemnik'dolguje štiri mesece ns stanarini, če namenoma poškoduje ztanovanje, če rabi stanovanje v drage zvrhe ali če posestnik dokaže, da nima dragega stanovanja in potrebuje prostore zaae. ' ; Stanarina ne sme presegati letno sedmih odstotkov ocenitve i davčne zvrhe; v teh sedmih od stotkih so všteti tudi vsi dsvki. Ako posestnik noče sprejeti sta-narine po tem razmerju, tedaj najemnik plačuje stanarino državi in gospodar ga ne more izgnati. Gospodar mora skrbeti ,da je stanovanje vedno' v najboljšem stanju. Vsa stanovanja morajo biti o-kupirana. Gospodar, ki drži prazno stanovanje, plača denarno kazen. Zanimiva je tudi žolska vzgo- K . ' Sole v Jukatanu, ljudske nsm-reč, niso samo zato, da se ptroci uče čitsti in pisati, temveč učitelji takoj v začetku vtisnejo otrokom v glsve princip, da ae mora privatna laetnina v kakršnikoli obliki odpraviti čim poetane nevarna dražbi. Šolaki zakon, ki nalaga učiteljem, da morajo navdahniti mladina z idealom bolje človeške dražbe, bazirane na socializmu, jc bil sprejet leta 1922. Sistem šolskih zavodov, ki je zdaj v veljavi, se imenuje "racio-nslističns šola". Učiteljske moči so dobile "so-cislni oddelek", v keterih so u-čitelji inforinirani o gibsnju socialističnih stpank, sindikatov, strokovnih unij, kooperativah in delavskem zskonodajstvu po vsem svetu in nspredovsnju komunizma v Rusiji. Zakon raeio-nslistične šole tudi določs, ds ns »mejo učitelji pod nobenim pogojem prezreti sdrsve umetnosti. V vsakem otroku je treba raz viti sentiment za krasoto in resnico." Rseionslističaa šola abeolutno izključuje veronauk is vseh šol in prefpveduje duhovnikom in redovnikom imeti kekšns stike s iolami. * Končno še nekaj o novem zakonu glede razperoke. Jukatenski socialisti niso hi-nsvei. kadar imajo opraviti e problemom ločitve zakona. V Združenih državah na primei^po-stoji sakon. ki dovoljuje ločitev zakona le tedej, kedar te sahte va ena ali druga stranka; če bi obe stranki — mož in žena — zahtevali ločitev po dogovora, tedaj je te nemoralnoet in sločia in racporoks ni dovoljena. V Jukatanu pe odločuje odkri j Človek bi mislil, da tako ršzporoka mora voditi T fl ralnost in razpad zskonskih , ns debelo — smpak na veliko lost hinavcev ni tako. Prvo \ odkar je poetava razporok« v| ljavi, ee je priglssilo samo M najet parov za ločitev. I„ j-tan ni majhaa vss! Ima 350j iMMaiir. . f < To js samo eden izmed nov, katere so sprejeli socili v rdečem Jukstanu, da poki* da je treba najprej pomesti, valine starih institucij in pajj, nsstih tradicij, predno začno, diti novo družbo na Čistem tq lju. -----1____ RAD BI 1KVRDEL natančni naslov Antona i« žich, doma iz Janeževegs Bp na Nčtranjskem. (Cenjene roji prosim če kateri ve za nad naj mi javi, ali naj se p* sam j javi na naslov: Louia 81avec, O. Box 85, Primer^ Colo. (AS NAROČNIKI 11 Znamenje (Marca 31-2 pomeni, dn vam naročiti poleže nn ta dan. Ponov jo piWTO$aano, da vam li ne uetaTiao. Ako lista prejmete, je mogoče vati I jen, ker ni bil plačan. A je vaš list plačan in ga prejmete, je mogoče uiti ljen, Tsled napačnega nsi ▼a, pilite nam dopisnico navedite stari in nori nask Naši zastopniki so vsi (b ffcrem tajniki in 4rngi j stopniki, pri katerih lah plačate naročnino. Naročnina za eelo leto $5.00 in za pol leta pa $2J Člani S. N. P. J. plačajo pol leta $1.90 in za cMo li $3.80. Za mesto Chieago ja leto $6.60, pol leta $3.25. Za Evropo stane za pdl ta $4.00, za vse leto pa $84 Tednik atane za Evrs| $1.70. Člani doplačajo m 50c za poštnino. 'Naročnino lahko tudi mi pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2087 So. Lanrndale Ava, CHICAGO, ILL. ■U ZA KUHANJE PIVA DOMA J Imsmo v aalogt slad, hmelj, ib« ln vae druge potrebščina, foikuuu se prepričajte, de je doma^prt s kuhani vedno le najboljši ln sj nej«. Dobiti je tndi sbirko m* steklenic in resnih loneev, itd. Ml vam. dostavimo naročilo p* I iti, točno v vee kraj«. Grocerijam, aladčičsrjem In »S dajakae šeleznlne dlmo primer« l Kit pri večjih neročilih. Pišite! ormselje ns: FRANK OGLAR, MM SapaeUr Aeeaa«. Oevelsal Ml ISA VOtNM » Mm***! xa ......'••«•••••"£7j __....... .......»••••^ji j CHICAOO ...................V — w haMa* afl aa kim. ireBwkak^**J| T. > Lins ruscs