Poglejte na Številke poleg naslova za danv ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
telephone: CHclsea 3-1242
Reentered as Seeond Class »hitter September 25th. 1940 at the Post Office a* New York. N. ¥.. under Act of Coojxcm of March 3rd. 1879.
Io. 30. — Stev. 30.
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 12, \ 941—SREDA, 12. FEBRUARJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XL1X.
EMCI PRIHAJAJ
London je posvaril Bolgare
KATEDRALA SV. PAVLA V LONDONU
Kot pravi poročilo iz Varne > Ornem morju, je zadnjih 48 p prišlo v Dobrudžo -več «to emcev v civilnih oblekah in ose« majhno prtljago. Ve a pobila soglašajo v tem, da na olgarsko niso prišli nemški ojaki v uniformah, toda Soja je navzlic temu zelo vzne-lirjena.
Poročilo iz Budimpešte pa ravi, da je celo brodovje ve-ikili nemšfc h transportnih ae-oplanov, katerih vsaki more leljati 100 vojakov, letelo nad Budimpešto v smeri proti Rti-nunski in Bolgarski.
Ljudje so v 48 urah našteli lad 100 takih transportnih ae-oplanov, ki so leteli nad Bu-:!mpe«to in kakoršnih so se temei posluževali tudi na Nor-eškem in pozneje na zapadni ronti.
Ti acroplani so prepeljali lajmanj 10,000 vojakov na iumunsko,.kjer je nemška ar-lada čaka, da se odpre nova ronta, ko je enkrat Anglija irelomila diplomatske zveze z iuimnako.
Turški časopisi zatrjujejo, da jo več «to vojaških trnkov na Bolgamko pripeljalo nemško vojake, ki pod civilnimi su-knjami -krivajo vojaško uniformo.
Nek nemški častnik se je izrazil :
"Naš cilj je Bosftorus in Sredozemlje. V Londonu pa je bilo zagroženo, da bo Anglija Bolgantlci takoj napovedala vojno, ako no na Bolgarskem pokažejo nemški vojaki
v uniformah.	j je mornarji so utonili, osta'i
Dragi znaki, da l>o v kratkem Člani posadke in potniki so pa na Balkanu izbruhnila nova rečeni.
vojna, po:	I Paraik "Kvichak" je naložil
1.	V*a važnejša rumunska v Seattle, Wash., živila in več mesta so vs«ko noč zatemnje- tovornih avtomobilov z T>iese-
na. To pomeni, da se Rumunci lovinui motorji. Poleg 37 mož Wagnerjevc postave, na kate-bojo, <la bodo angleški aeropla-j nosatlke jedilo na krovu tudi ri temelji poslovanje lVlav-ni pričeli bombardirati petro- 12?> potnikov, med njknVi ncka|l:cga urada, lejske naprave.	|/ uska. Parnik je bil 200 čev-j Delavski ura.i tvorijo zdaj
2.	Neko poročilo iz Istanbu- ljcv <4o4#r ter je imel 1200 ton. ItMje člarti. William Green pri-----------'poroča, naj bi j:!i bilo pet.
| Volitve za zastopstvo »>ri
la pravi, da so v*sa angleška poslaništva v balkanskih prestoli-cab prepeljala v I*tan-bul vse važnejše listine in da so po-slanlski zbori vsak čas pripravljeni od]>otovati.
::. Run umska je naročila svojemu poslaniku v Londonu Radii Kloreseu, da se z vsem sojini nradništvom vrne v Bukarešto. Angleški poslanik v Bukarešti sir Reginald Hoare se } ripravlja, da v petek odpotuje v Istanbul.
4. Holamlska vlada v izgnanstvu v Londonu je po zgledu Anglije prikinila diplomatske zveze z Rumunako in je naročila svojemu i>oslaniku Lu-eienn van Hoorn, da od|K)tu-je iz Bukarešte.
Tisoč nemških aeropla-nov na Bolgarskem
Poročilo iz Beograda pravi, da je do pondeljka pristalo na Bolgarskem 1000 nemških ae-roplanov in da so Nemci prevzeli vsa bolgarska letališča.
CV1 1. februarja je iz Rumun-	wrkev sv pav,a v Londonu se ne^škodovana dviga
ske priklona Bolgarsko ver ti	nioI11> k; pri|iaja iz hiš, kat.re >o z dinamitoui raz-
■oc nemnkih vojako-v. Po-| ,tre|ili anffie£ki inžinirji, ker so jih nemške bombe tako po-navi je bdo [»OKlanih tudi vee skovale, da je bila nevarnost, da se poderejo. tankov.
A BOLGARSKO
Willkie pričal pred sen. odborom
Ob povratku v Združene države ga je pozdravila žena in veliko število prijateljev. — Senatni odbor ga je pozval, naj pove svoje mnenje o pomoči Angliji.
zajem. Edinole na ta način si | je mogoče ustvariti že vsaj približno sliko.
V nedeljo so je vrnil z Dixie Clipi»erjem v Ameriko Wendell L. Willkie, ki je jesem kandidiral na republikanskem tiketu za predsedniški urad. V Angliji je bil štirinajst dni ter je ob tej priliki o1 :skal tudi Irsko.
Njegov obisk je bil baje povsem zaseben, četudi mu je pred odhodom izročil predsednik Roosevelt pismo za angleškega ministrskega predsednika Winstona Churchilla.
Ob povratku ga je pozdravila njegova žena, veliko šte-vilo pri jateljev in seveda tudi |* p(*
Angliji je treba pošiljati rušil-ce, bombnike in trgovske ladje. — Ako bo Anglija premagana, bodo Združene drfave v 30 dneh v vojni.
Včeraj Willkie'
je bil Wendell L. zaslišan pred posebnim senatnim odborom glede
jo mora odobriti Še s enat, trdijo, da nas bodo poslediec t< predloge pahnile v vojno, kar' pa po mojem mnenju ni res. Vojni se bomo izogni lf. edinole v -slučaju, če bomo Angliji pomagali.
Za časa svojega obiska v jadministracij*ke predloge, naj Vngliji se je Willk.e temeljito bi narod Združenih držav po posvetoval z ministrskim pred- [oblastil predsednika Roo.scvel-sednikom Win.stonom Chur-jta, naj nakloni Angliji vso po-cbillom ter z ministri Clemen- moč, ki je po njegovem mne-tom Atlee-jem, Anthony Ede-.jiju potrebna, nom in lordom Beaverbroo- j Kakor ^^ ^ Wen(I(1,,
iWillld'e s to predlogo povsem
oročilo o teh konferencah i ni bilo poslano v Ameriko in sicer iz razlogov varnosti '.
Stoječ ob strani svoje žene, je rekel časnikarjem: — Nikar ne mislite, da vam kaj pri-
Transportni parnik te je potopil
Tz Victoria, British ColunJbia «o sporočili, da je pri Sisters Rupert, B. C., zadel ob pečine Ruprrt, B. C., zadel ob poči ne vojaški tran-portni parnik "Kviebakin se potopil. Tri-
g-ati, — je poudaril — Kajti če ji ne pomaga-
PREDLOGI AMER. DELAVSKE FEDERACIJE 1nam r<*na " varnost
da *e zapletemo v
strinja, česar mu nmog. repu-blikanei, ki so mu pomagali k pre<Uedniški nominaciji, ne bodo nikdar odpustili.
Willkie, ki je tekom pred-
_r. . .	. ... . jsedniske kampanje zelo kriti-
kr,vam Videl sem pa.toliko m	RooseveItovo vnanjo 0
v tem kratkem ca»u tofc ko do- ^	wnat„en.n odboru re
ž,ve da moram najprej raz-J ^ Z(,ruienc flržav,
nredeliti svoje mi* i. Zaenkrat i ... . . .... . , 1	* _ A ... . • ik»s1 jejo Angliji vse bombnike,
naj vam rečem le toliko, '\»\nmn oni|) ki so treblli 7a
nekatere stvar, v Angliji niso^. ^^ {r^.kc ]nilj, itl
cela množica časuiških poročevalcev.
V podrobnosti «\*ojih opazovanj in dognanj se ni spuščal, rekel je pa časnikarjem, da se v A mrl i ji nihče ne zanaša, da bi postala Amerika aktivna vojna zaveznica Ang*»je. Angleži seveda upajo, da jim 1»o-do Amerikanei kot svoboden in demokracijo ljubeč narod,
naklonili v«o materijalno !k,- [tako hude in usodne kot si jih | ™ ^^ , ^ J0 ru;i||.„v
|v Ameriki predstavljamo. Od- ^ ^ m	|u ,
In Angliji je treba |mma jgovarja« mi pa m n.og^e sa-jizjavi| wlo Z<lnižen#. <!r
da'
Willkie. Smo z besedicama "no
in videti, koliko tovarn, po
Izvršilnemu odboru Delavske federacije še vedno ni povšeči poslovanje Delavskega urada. Wagner, postavo bi bilo treba precej spremeniti.
Četudi je bil Delavski urad (National Lal>or Relations Board) v marsikaterem pogledu reorganiziran, ter se je ta reorganizacija završila ua priporočilo Ameriške delavske l"e-cli racije, izvršilni o<M>or Federacije še vedno ni Ziidovtiijen. Z<laj zahteva ameudirauje
BALKANSKI DIPLOMATI ZELO NERVOZNI
VM«I preloma med Anglijo in Kumunsko so v«ie balkanske pri»stoliee »begane, v strahu pričakujoč, kaj bo prinesel ju-triišnji dan. S Kušaka prihaja ]K>ročilo, kli pravi, da po ita-ljanskih pri*tanwčHi v »ever-nem Jadranu mrgoli italjau-Kkega vojaštva. Posebno na Reko prihaja mnogo laškega vojaštna, ki ga ponoči s konvoji prevažajo proti jugu. V Albaniji imajo Italjani že o-koli 300,000 vojakov, z novimi
V marsikaterem slučaju sklenejo delavci s podjetnikom ta-koimenovano "bona fide" pogodbo. To je nekakšen med*e-bojni sporazum, dosežen brez vsakega zunanjega vpliva. 1>'>-lavskf. urad inarsikakšiio tako "bona fide" j>ogodbo razveljavi, v bodoče naj bi pa ne imel te pravice.
vojno. Nasprotniki predloge, ki jo je poslanska zbornica odobrila in
.... . ižavc v 30 dneh v vojni, ako !»•» ( loveku je treba vedeti
\mrlija premagana.
.... , - . . Ko je Willkieja vnator molov in stanovanjskih lns s.>
.....	Bennett t liamp < lark oinr/o
norusile nemške bon»tn« ter v>e;	.	1 . .	1
poru
to primerjati * splošnim polo
NOVA ORGANIZACIJA:
"UNITED AMERICANS'
ni na njegove izjave tekom predsedniške kampanje, v ka terili je ostro napadal Roose velta in mu očital, da s svojo vnanjo politiko vodi deželo v vojno, je Willkie odvrnil: V kampanji spni skušal
Njen glavni cilj bo podpirati vnanjo politiko ■ Roosevelta poraziti. Bil pa je predsednika Roosevelta. — V načelstvu je tu- (izvoljen^ In sedaj je moj pred-di William Green, predsednik A. F. L.
Nemška armada je pripravljena
Zadnje poročilo po radio kolektivnih pogajanjih naj bi j pravi, da je nemška armada pra vi jena, da bi mogla iti v t»ko vršile, di bi bila vpo- na riimunskem popolnoma pri-vojno proti Nemčiji.	jslevana tudi pnpoiV;ila manj-i pravi jena, da \-pade na Bol-
Neki turški diplomat pa je,^1'*.	jgarsko in da se je kralj odpe-
rekel, da bo turška armada z I Nekateri člani izvršilnega , Jjal »iz Sofije ter so nahaja v juga N-padla na Bolgarsko, ako 'odbora Federacije zahtevajo, nekem kraju, kakih fK) milj od I* pričela nemška armada ko-
rakati »kozi deželo.
Nemčija ima na Rumunkem 300,000 vojakov, vojaške opreme pa £e mnogo več. Poleg te-c:a pa ima še pripravljenih 0 divizij, da prično prihajati v Rumnnsko.
Jugoslavija ima pod oro-
ojačenji pa bodo »kušali zlo-'SJ«" 500,000 vojakov, Bolgar-... i	I ska tpa 200,000. Turčija ima v
Utop* Tur,M ji 500.000 voja-Nemčija še ve*hio upa, da bo kov. Ako ima Nemčija zagoto-mogla poslati svoje vojaštvo vilo Turčije, da je ne bo ovira-■kozi Bolgar^co, ne da se temu la pri njenem prodiranju sfco-bi protivila Turčija. In v tem z\ Bolicarsko, tedaj bo s svojo ■lučaju Me tudi Bolgarska ne bo sedanjo armado ko« avoji na upirala, zla*ti iie, ker je ruski logi. Ako pa «e bo Turčija te-poslanik A. Sobolev vlado mu protivila, 'potem bo Nem-obvektil, da «e Rusija ne bo čija zadela na Bolgarskem na vmešavala, ako bi Nemčija za-j velik odpor, zlasti še, ker je h te vala prehod sa *vojo ar- tudi Jugoslavija bolj naklo-mado s ko® i Bolgarsko. Kot njena Angliji kot pa Nemčiji tarok je Sobolev navedel, da in se bo v tem odporu pridru-&i*ija »edaj vojaiko se ni pri-'iila Bolgarski in Turčiji.
naj bi glede vsake količkaj dvomljive odloč-tve Delavske-
Prejsnji teden je bila ustanovljena. nova organizacija, čije cilj je "mobilizirati narodno edinstvo v uri, ko se je približala demokraciji največja kriza."
Nova organizacija se imenuje "1'iiited Americans".
Vodstvo je objavilo nasledil ji načrt:
— Vnanjo politiko predsednika Roosevelta je treba podpirati z večjo vnemo ter pri-
javnega mesta. Bolgarska ar- j>oročiti vse odredbe, to: so za mada je večinoma zbrana
—	Javnosti je treba pojasniti cilje, načine in namene diktatorskih napadov lizacijo.
—	Odločno je treba nastopiti proti vsem skupinam, ki skušajo zavajati ameriški narod.
Novo organizacijo so ustanovili razni ATplivni možje. Med ustanovni ki je tudi William Green, predsedni k Ameriške delavske federacije.
ga urada spregovoiiio sodišče jugovzhodni meji proti Turči-J odločilno besedo.	ji.
!j.a izvedbo take politike potrebne.
—	Vsa strankarska politika naj stopi v ozadje.
—	Za ojačenje naro«hie o-bramibe je treba vse žrtvovati.
POTRESNI SUNKI NA VZHODU in ZAPADU
Po mnenju strokovnjakov je bilo središče potresa nekje v Pacifičnem oceanu. — Tudi na Japonskem je bil potres.
A' nedeljo so dospelo iz raz i----Murray konferira
nih krajev dežele poročila o j V Združenih državah ni po- jz Pittsbunbha Pa poroča precej hud h potresih. Aipara-' vzročil potre* nobene materi- (Ja je bU voditelj CIO, Phi-ti na opazovalnici Fordham jalne škode, precej je pa pre- Vlip Murray, zopet več ur pri univerze so zaznamovali potres plašil prebivalce raznih kra - [\Villiamu Beye podpredsedni-v oddaljenosti 2610 milj. jjev.	ku Uniled 8tat^ Steel Corpo-
Vl St. Louisa so s|»oročili o} Dosti hujše je bilo na Ja-'ration. Razpravljala »ta o za-močnih potresnih sunkih; isto- ponskem. Iz Tolla ]»oročajo,'htevah organizacije glede vi-tako tinli iz Eureca, Cal. da je potres porušil veliko to-!šjih plač in reviziji obstoječe Perry Byerly, profesor na varno v predmestju ter da je pogo<lbe. Razprava se bo naj-californij»ld univerzi, je ugo- 'pod razvalinami izgubilo tro-jbrž še ves tekoči teden nada-tovil središče potresa nekje v' je oseb žrvljenje.	ljevala. Konci meeeca se too
Pacifičnem oceanu, daleč proč i Nad dvajset delavcev je bilo; začel Murray pogajati z za-od kalifornijske obali,	'poAodovauih,	stopniki Crucible Steel Co,
sednik. Sedaj pa s<» borim s;i-mo za eno: za narodno odi noM. Mislil sotn, da so nekatere predsednikove pripombe gl<*-dc vnanje politike lahkomišl na civi- nc Toda spor v kampanji j" ameriški narod rešil nasprotno mojemu nfšljcnju. Porota je glasovala proti meni. In sedaj je vse končano."
Na tozadevno vprašanje sejna torja Vandenberga jo Willkie odgovoril, da v sedanjem času ne bi glasoval za vojno napoved, pa«"* pa bi glasoval za predlogo, da Anglija čimprej dobi ameriško pomoč.
NA KUBI JE ZAVLADAL MIR
Predsednik Batista je poslal tudi tretjega zarotnika v Florido. — Parlament je odpravil vojno stanje.
Predsednik kubanske repu- f ----------
blike Fulgencio Batista je skli- Ped raza je dal Batista z leia-
cal skupno sejo poslanske zbornice in senata, da odj>ra-vi vojno stanje, ki je b lo proglašeno za dobo petnajstih dni.
lom odpeljati v Miami, Florido. Gareia je bil svoječa^no načelnik kubanske poKcije, do, čim je bil Pedraza načelnik i*r-
Xa<lalje je rekel Batista, da madiiega generalnega štaba.
je v deželi zavladal mir in red.i x~, • . . , ■■ » j. . Oblnsti	o	V Hondo je poslal tudi ti
Oblasti so prišle pravočasno na sled zarotnikom, ki so na-
tjega zarotnika,
tre-polkovniUa
meravali strmoglaviti otelojt-1 An?cl?	,
čo vlado in usmrti« sedanjega ,reB'^iratl k»t poveljn.k ku-
predsednika.	banske mornar!Ce-
I>va voditelja zarotnikov, namreč podpolkovnika Bernarda Garcio in polkovnika Joae
Iz službe je bilo odpuščenih tudi več drugih armadnih in mornariških ča3t|jii2V« ____ ,
_
j_
__............ . . . . ______ .-. ,

''G LAH H A ROD A''— New York
Wednesday, February 12, 1941
VSTANOVLJEN L. 18T
GLAS NARODA
(VOUS Of TIB ROTLI)
99
<▲ Corporation).
mik Sokeor. President: J. Lupsba. See. — Place of busiueos of the jocp—aUon «ad »Mr— of above officers: 21« WEST 18th STREET,
new york, n. x.
48th Year
•Olu Naroda" la Issued every day except Saturday«, Sondaya and Holiday a Subscription Yearly M.—. Advertisement on
Za calo Mo velja llat aa Ameriko In Kanado $0.— ; sa pol leta 98.— ; aa ftatrt lata $1J». — £a New York aa celo leto ST.—; aa pol leta 98.80.
to aa eelo lato ST.—; sa pol leta $3.50.
~01as Naroda" lshaja vsaki dan lzvzemšl sobot, nedelj Id praznikov.
-OLA0 NARODA."
»10 WEST 18th STREET, NEW CHelaea I—1242
YORK, N. X.
I z Jugoslavije
VOJNI CILJI ANGLUE
Poslanika zbornica je torej po dolgotrajni debati odobrila takoimenovana * * land-lease*' predlogo, ki daje predsedniku Rooseveltu pravico pomagati državam, ki so v vojni z diktaturami.
Te drŽave so zaenkrat Anglija, Grška in Kitajska, v kratkem ča*u *e jim pa utegne še kakšna druga pridružiti.
Namen predloge je, dati predsedniku pravico odločiti, kakšna pomoč bi najbolj zalegla in v kakšnem o»bsegu naj jo bodo deležne junaške države, ki bi, navezane na svoja lastna sredstva, v boju prav gotovo ]»odlegle.
Predloga je bila sprejeta z nekaterimi dodatki in spremembam:;, v bistvu je pa ostala i*»ta.
Zdaj jo mora še *enat odobriti, nakar bo s predsednikovim podpisom jiostaln zakon.
Poteklo bo pa še najmanj troje tednov, predno se bo to zgodilo, kajti dolgovezne debate in zaslišanja vzamejo precej časa.
Zaslišanja so v gotovem ožini zelo zanimiva. Tako sta naprimer senatorja Wheeler in veltova vlada poi'.zve pri Angliji in Nemčiji za njune vojne cilje.
Po splošem mnenju bi v sedanjem čami debata o vojnih eiljih ne bila na mestu. Če bi Anglija in Nemčija odgovorili, bi bil odgovor obvezen edinolc za Anglijo, n:kakor pa ne za Xemoijo. Nemčija se namreč ne drži nobene mednarodne pogodbe, četudi se nanje včasi sklicuje, posc>bno takrat, ko misli, da ji bo mogoče na ta način kaj doseči.
Čemu torej spraševat: Hitlerjevo vlado za vojne <*i!jo? S tem bi ji bila dana le prilika za propagando.
Istotako nesmiselno bi bilo v tem času pozivati Churchilla, naj pove, kaj hoč«» Anglija. Ba> zdaj preti Angliji od Nemčije odločilen napad.
Anglija že vojuje vojno Zii življenje hi smrt. \T »lučaju Hitlerjeve zmage se n<> bo vre>-ničil noben vojn! cilj Anglije. Neeijska diktatura bo skrbela, da se ne bo.
a
V Evropi je namreč zavladal svojevrsten položaj. Skoro bi se lahko reklo, da Hitler s svojo vojno proti svetu v gotovem pogledu nič ne rizkira. Ce bo zmagal, bo pač zmagal. Svetu bodo vladali liani ji, kot so pred nekaj tisoč let ji vladali tedaj znanemu svetu Rimljani.
Ce pa Hitler izgiibi vojno, bo najbrž Nemčija še naprej obbtajala, kakor &e tudi Francija ni zrušilo po Napolenoveni porazu.
Kiziko je torej za Nemčijo razmeroma majhen, kajti Angliji Ibi niti na um ne prišlo napraviti iz Nemčije angleško kolonijo.
Anglija namreč ni napadalka, paič pa Hitler. Anglija «ploh nima nobenih drugih ciljev kot ubraniti se napadalca.
Dvojno življenje vlomilca.
V Srenftski Mitrovici in v o-kolici je te dni zbudila veliko pozornost aretacija vlomilca Kosta Bogoslavljeviča. Bogo-sa vije vie, ki je nedavno v Ru-mi, Sroiii-ki Mitrovici v Lcru in celo v Bekj-gradu zagrešil številne zločine, se je nekaj časa li'inil kot doetojen in vesten m-£čan, živel je takorekoč dvojno življenje. V svoji meščanski vlogi je občeval v dobri družbi in je bil tudi pri mnogih trgovcih in poštenih o-brtnikih zelo priljubljen. Na ta način <e nni je posrečilo pridobiti ziiupanje teh. večinoma premožnih ljudi. Vabili so ga na do.ni in tako j«- spoznal njihove stanovanjske razmere.
Zato mu je bilo tem lažje ponoči vdreti v stanovanja ovojih
lazk) išno in so se ljudje čudili, odkod jetnilje denar. V stano vanju so polog nakita na&li tudi 50,(HX) din gotovine.
iZagoneten umor župana.
<Iz Pirota poročajo, da so v bližnjem Sinjcu ob veliki udeležbi pokopali dolgoletnega župana Djjord ja Vučiča, ki je pa-del kot žrtev zahrbtnega zločina. Vuči«č je bil izmed najuglednejših mož daleč naokrog. Imel je velik mil in. zaradi katerega si je nakopal precejšnje število nasprotnikov in vi-a zimiifenja kažejo, da je bila zoper njega sklenjena zarota. Morilec je vsekakor vedel, da bo Vučič usodno noč spal v svojim mlinu. Umoril ga je najbrž s sekiro. Nato je položil morilec truplo na mlinski
i	• - kamen, da bi ustvaril videz
prijateljev. Na ta nacm e pri- . ,	. , . ..
____:_______i ■ ... _ t» i kakor da se je pokojnik pone-
šel pri svojem zadnjem, v Beo gradu izvidi eni/m vlomu v loosest 142,000 din. Po tem zločinu so mu postala tla v Beogradu .vroča in se je podal v SreiiK sko Mitrovico. Da bi odvrnil sum tega velikega vloma od sebe, je kmalu po svojem prihodu v Sren<-ko Mitrovieo zagrešil manjšo tat vino, nakar se je sam javil sodniku. S tem trikom je hote! v očeh oblasti veljati za malega nepridiprava, ki svojo prvo manjšo tatvino globoko obžaluje in se hoče prostovolj-
Nye predlagala, naj Roose" »<> Pokoriti. Xa ta prekanjen
narin je skušal odvrniti od sebe sum beograjske policije.
Sodnik ga je ]>o zaslišanju izpusti!. Ko pa je zapuščal «od-nijsko poslopje. so ga pri vho-
BLAZNIKOVA 1
Prati ka
za leto 1941
Cena 25c
• poštnino vreli. KNJIGARNA
"Glas Naroda"
Peter Zgaga
PRKDPUSTNO DARLLO
--I. -
To, kar vam bom zdajle po l Ko so leta pritisnila, vedal, se je res zgodilo v bfci-'da ni bil več tako izbire« žini mojega rojstnega kraja.
Zdaj, ko že vse tri — namreč Kafola, njegovo ženo Katro in gospodično Mici — krije črna zemlja, jo lahko povem. Potomca niso zapustili nobenega, ki bi me vlačil pred sodni jo in me toži zaradi razžaljen ja časti.
Kafol je bil penzijoniran žandar, navzlic svojim šestde-jmur odkril, ampak le »alutir; set i m letom še vedno čvrst in : Opravi ji vi jeziki so rekli, « krepak dedec, le nekoliko na-1 zato, ker je bi] plešast kot
,..... TIglušen in kratkoviden je bil-jma gola pošast.
ga prijatelja. Na pol,cij, je pri z ^ Katm ^	Tako so ^^ {q
lino hišico, malo vrtička, dve Katri potekali dnew. njivici, dva prašička, nekaj pi- Nji v garanju in trpljenj Ščet in kožico.	njemu v domišljavosti, da
Prav lepo in v miru bi ži- Še zmerom fant od fare in <
216 West 18th Stre* New York. H. T.
prijela zloglasnega žvparja Jo-\ a Dragaša in nekega njegove
>'e v
izbirčen, ai pak mu je vse prav prišlo, \ naj je bila Micka, Marjana a M icon.
Za svoja leta je bil še preči kropak in postaven, mustac si je črno barval in jih kvišk svedra 1, da so mu štrlele sk< ro prav v oei. Dasi ni nosil vc žandarske čelade, pač pa š rokokrajni klobuk, >e ni nik<
srečil. Orožništvo vodi o1>Šir-no pre>-kavo.
Spet zločin nad trgovsko družino.
V Sarajevu je na dobrem glasu trgovska družina Jakoba Berberoviča. Nt davno se je pri njej zgodila tatvina in družina jo osumila 63-letno oddaljeno sorodnico Oospojo Ber-bv-n,vičevo. Njen sin Hamdi-ja, star 33 let, ki je že dolgo vdan alkoholu, se je v jezi odloči! za inasšč vanje. Vbodnega dne je planil v Berlwroviče-vo hišo. Ker ni našel nobenega moškega, je izvršil strašno *' veto nad dvema ženskam«, ki .'ih je našel v hiši. S bo j lu prijeli policijski agenti, ki j je prinesel v zavoju sekiro, s so našli njegov s'ed in bili pre katero je preklal lobanjo trgov-pričani, da je prav on odnes Ijčevi soprogi Milici Berberovi-142.0(M> din. Zločinec je naj- čevi. Nato j«* še smrtno nevar-prej ušel aj?< litom in se spet za- ;llo ranil njeno .'5.'» letno hčerko tekel v sodnikovo -obe. Sodni Klano, soprogo trgovca Asiinsi
zaslišanju Dragaš takoj ]>ri-znal, da je ukradel listnico in-dii-trijeu Bauerju. trdil ]>a je, da .je ves denar že zapravil na potovanju. Poli^ tega je t''dil, da je 40,(XX) din izročil v shrambo zagrebškemu starina-rju Mavri Voglu. Dalje je ]>o-vedal, da se razni nakupljeni prt*dmeti in vsa garderoba, kupljena z ukradenim denarjem nahaja v zdravilišču Bre-stovac, kjer se je Dragaš pred kratkim zdravil. Dragaša so z avtom takoj peljali v Bresto-vae, kjer so v garderobi našli vse stvari, kupljene z ukrade-
vela, kajti Kafol ni ne pil n«* kadil in tudi kvartal ni, imel je pa drugo, še vso hujšo sla-Injst: za babami je letal, dede« prikurjen, sram naj ga bo!
Povedati so vedelt, da je bil že v mladih letih tak, da ni bila nobena kiklja varna pre«1 njim in je bilo vse njegovo, kar mu ni na drevo ušlo. Včasi je pa še z drevesa stresel, če se mu je zdel sadež res dober, o->ku->en in zadosti vabljiv.
nim denai jean. Medtem pa so na policiji zasliševal prijate-| t>h, koliko je zaradi te ded«-o-j 1 ja„ ki so ga aretirali skupaj ve neumnosti njegova uboga z Dragašem. Ta -mož je po dalj ! Katra pretrpela -in prejokala. Šoin oklevanju povedal, da je Pa ni vm* nič pomagalo. In nič Dragaš zakopal denar nekje ob Savi, ne ve pa točno, kje. Na-
ku je zatrjeval .svojt» nedolžnost in dejal, da ga hočejo pro
Deliča, mater peterih liedora-slili otrok. Z okrvavljeno se-
ti nalogu s«Mliš.'a aretirati. K<»'kin» se je nato pinlal na b!iž pa je sodniku postala zadeva ,,:„ iH»lirijsko petajo. jasna in je Bogosavljevič uvi-i del, da jo zaši l v past, je skušal. skočiti skozi okno na dvorišče i in od tam pobegniti. Policij
'ki agenti in orožniki pa so v zadnjem hipu preprečili l>eg in zvozali zločinca. Polieija je preiskala stanovanje njegove žene. ki biva v Triiru. Tam je ugotovila, da je Bogosavljevič za u-
65,000 dinarjev zakopanih v zemlji.
to je izjavil, da se natanko spominja. kj< je denar zakopan in da je pripravljen spremljati o-rožnike tja. I>ejal je. da je prisostvoval, ko je Dragaš zakopaval denar. Ko >o ga na po-lieiji v]»raŠali, kako je to, da ni t<«<gn denarja odnesel, ko
ni zaleglo, če so gsi fantje. k<> so ga do4»ili pod oknom, po-tunkali v Idrijco in mu jih za dobro mero še toliko naložili, da jih je komaj nosil.
ženske nimajo |h>iJ božji i soneeiii drugega opravka k« misliti nanj in hrepeneti ] njem.
Moj rojstni kraj je hil ta kot so If'la in so menda še zdi vsa slovenska mesteca, tri^i i vasi.
( e človek na enem koncu lin sta zakašlja. pravijo ljudje n drugem koneu. da je že ki pljunil, če opazijo dekleta. V se fantu nasmehne, že ugibaj' kdaj da bo krst. Novice se * rijo hitreje kakor po radiju i telefonu, in -o, posebno če » trčejo zakonskega življenja at ljubezenskih zadev, tako obil ne in mastne, da >e od njih ka cedi.
X splošnem so pa živeli
j mi rit in strahu božjem; nič 113
'razburilo in vzvalovilo njihovJ
I vsakdanjosti. Dan je b i dnevrt
jjKMloben, teden tednu in me-e«j
Ime^eeu. K«lina sprememba j
■ jbila, da -'•o se pozimi nad mraj »recej «le-1 ' .	'
n, tega denarja odnesel. Ko m. pl i|n anjen.-ga preeej d.-lmi,,» <,a;°.	1 """
ven.lar vdrl, kje je zakopan , -1 To j(. zllunililo kmHa zoni pritoževali, polet, pa nad je m: ž odgovoril: »Jaz m em panir.a jn - 0	Mi|ko, vroemo. Življenje je pa <\o na
zločiuee, čeiprav sem ž«' imel posla s |»o!ieijo. .laz sen, tat malega kaiibra in imam pred tisočaki velik respekt." Moža vdrla
ilne pa k«
V noči irned 13. in 14. oktobrom lani je bila no osebnem vlaku med Os j k oni in Za^rre-b. 111 industrijeu Arnoldu l>au-erju, ko je spal, ukradena iz žepa listnica, v kateri je imel 91 Do aretacije tatu je
kradcui denar kupil svoji žen! jtisoč din dragocen nakit. Sploh je nje-j prišlo čisto slučajno, go v a žena že delj časa živela |Ska policija je v neki
da sta na jela nekega Bogda-|1,r^ " V°J° !>ot-noviča in pripravila umor. Pa- , ^kega zimske^
... «» li -- 4 ..	da bi tres<-il<» med mirno pre-
nic in »članovi« sta ponori},.	•
... ,....... v Vndragovo Man«,vanje'' ~ Bezljakova se J€
Odpelja i k Savi, kjer j,m j. ,k»-| Jn Mhii!Vnla d,nar. K. r ga ji-h'""1« Z
izročiti ! Be/ljakova Micka, o kateri
krnzal. kje je denar zakopan. Našli >0 res v globin' 2~> <*iii l>r> ♦ ise.č ilinarjev v bankoveili jk» KMX) din, ki so bili zloženi v usnjeni li-tniei. ki je bila zavita v robec in papir. Tako lx> okradeni industrijec dobil povrnjen vsaj del ukradem ira de-
Zagreli narja in pa pre^lnrete. ki jih je kavarni tat kupil za ukradeni denar.
Madaljna poročila
Angleži bombardirali (vpadna pristanišča
Angloiiko vojno brodovje je pričelo ofenzivo proti pristaniščem, ki so jih zasedli Nemci v rokavskem prelivu. Angleško bojne ladje so včeraj silovito bombardirale belgijsko pri sta-niiče Osteude, kjer je glavno pristanišče za nemške podmor-ice. Angleški acroplaui so tudi iMmibardirali !> francoskih me»t ter Rotterdam in nekatera holand&ka letališča.
Po«eJbno hudo pa je bil prizadet Hanover v Nemčiji. Mesto je bilo skoro popolnoma porušeno.
General Franco v Itadiji	t \
Španski diktator general Franciseo Franco je včeraj skozi Francijo priwel v Italijo, kjer se je sestal z Mussolini jem.
Sinoči se je iz Viehvja odpeljal maršal Petuin na Riviero, kjer «e bo v svoji vili v Villeneuve-Loulbct sestal z generalom Fraucom, ko se bo vrnil s svojega sestanka z Mussolini jem. Po kratkem razgovoru se bosta skupno peljala v Montpellier, od koder se bo Petain vrnil v Vichv, general Franco pa v Madrid.
Gibanje diplomatov omejeno	*
• Vti inozemski diplomati v Rimu «0 bili <>bveaceni, da ne smejo odpotovati iz Rima brez posebnega dovoljenja italjanske vlade. Najprej je bil o tem ustmeno obveščen ameriški poslanik William Phillips, p ozueje pa go bili pismeno obveščeni še ostali poslaniki. Od «edaj naprej, ako bo hotel kak poslanik, «U pa po»lan»ki uradnik potovati iz Rima, bo moral pismeno £ro«iti italjanako vlado za dovoljenje.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA ^f&J E D N 0 T A
Po štirih mesecih odkrit zločin.
A' okolji Virovitice je živel upokojeni orožnik Vmlrag, o kateri m so krožile govorice- da
ma Vudrag ni h ti sta ga začela zverinsko mučiti, dokler ni nesrečni Vudrag zaradi ran omedlel in kmalu nato izdihnil. Tedaj >ta prebr-kala vso hišo jn našla ter odnesla 14IM) dinarjev, i Mdasti uvedi« preiskavo, pa niso na-j šle nobene .-ledi za zločinci. Šele čez štiri mesece se je neka kmetica spomnila, da je vid la po umoru Paničevo ženo. ko je prala krvavo srajco. K«> -o Pa liičevo prijeli, je po daljšem la-jenju priznala in izdala -voje-ga možii ter Bogdanoviča.
II
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000	Premoženje $4,500.000
KOLVENTNOST K. S. K. JKDNiJTE ZNA&A ---»-
f> hotfi dobro sebi bi svojim drapn, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadMlventni podporni orsanixaeiji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahko zavaruje* za ismrtnine, razne powkedbe, eperarijo, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JKDNOTA Hprejema mo^ke in ženske od IS. do M. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 1C. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JKDNOTA izdaja ajMdrnwJie vrsto certifikate sedanje dobe od	do $5.MtJt.
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO		in ITALIJO
100 DIN _______	......... $ 2.00	
200 DIN. ______	________ % 3.9-1	
300 DIN........	________ $ 5.73	
500 DIN........	- $ 9.00	V DINARJIH
1090 DIN.----	_____ $17.30	
2000 DIN........	.. .. $34.00	
3000 DIN.......	_______ $82.50	
V LIRAH
30 LIR 190 LIR !N LIR 309 LIR 509 LIR 1999 LIR 2909 LIR
$ 2.83 $ 4 J3 $ 9JS9 $13.30 $31.73 $43.99 $83.99
K. S. K. JKDNOTA je prava mudi vdov in sirot. Ce Ae nisi ilan ali članica to msgočm in bogate katolifike podporne orsanizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za
o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti z uradnike In uradnico krajevnih drufttev K. S. K. J>dnit>, ali pa na:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljutev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
$1.-.
V sled razawr v Evropi ni msgsts v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temvei samo v dinarjih os. lirah. Isto velja tudi sa vso drugo evropske drfav«.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
ti t POTKjftll OD OBLI E t t: 216 West lStb Street, New York
nekaj mesecev po njenem od hoihi začele krožiti najrazlič-nejše govori'*'-: da ji* v Trstu > I tržila pri nekem grofu, in da ^e je >*tari icrof tako zagledal o tako.; i vanjo, da jo je za ženo vzel. ";Pa starec ni prav dolgo nživai njene mlado-ti. Kar zvilo ga j<» kakor ovenelo bilko v žar kem Minen. Komaj toliko ča^a je imel, da je testament napisal in vse svoje premoženje zapustil *voji mladi žeuici, ki ga je komaj tri mesece jki i>o-roki z zvonenjem po v-eli tr-žašikli cerlc\ah, s tremi gospodi. iotimi ministranti, z irodbo. piLM'ljei in kraneelni -večano ]jokopala. Govorili so. da ji je zainistil tri gradove, dve palači, Šest parov konj. dve kočiji, denarja pa toliko, da l»i ga do snirtt ne preštela, pa če bi živela sto M.
Wc to -o bile pa le prazne čenče, kar je najbolje vedela njena mati. stara Bezljačka. ki je preživljala samotne dneve v skromni hičici ter v*ak me«cc re<lno dobila od hčere nekaj kron'u*. da je bilo za moko, soi in zaln-lo in za kakšen jnižirek vina ob ne<leljah in praznikih. Materi je bilo znano, tla služi hči pri dobrih ljudeh, ki so prav zadovoljni in dobri ž njo.
To je bilo rc*. Tisto o grofu, konjih in palačah so bile pa le mam je, brez veljave in I»od-lage.
— Bezljakova se je vrnila iz Tn*ta!
Ta novica je seveda tudi siaremu Kafoleu priletela na uho. Pred zrealo je stopil, mu-Stace navihal. kl<4mk popravi!, cmoknil z jezikom in zamr-mral: — Bo pa treba |K>gle«ln ti, .(»ogleilati, kaj in kako! (Dalje jntri.)
U
••GLAS M A B ODA" - New Tor*
gyedneaday, February 12, 1941
m
m h
11
Kanadski Vestnik
Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo ia delajo Slovenci
Dežela zlata in zlatoiskalcev f
DOSTI JE POKLICANIH, A LE MALO IZVOLJENIH
Zdi ?te, tla iii v rudarstvu nič bolj nrartiurljivcga kot je nenaden naval ("nadi") na zlato ali ua kakšno drugo dru
jporeno kovino. In menda m verjega razočaranja kot je razočaranje, ki ga |»ovzroči varljiv naval.
Kdo (mivzroka take varljivi ("fake") navale f V največ slučajih j»ro*|N*ktoiji, ki v prvem navdušenju več vidijo, kot je |mi re*. Mnogokrat j«* i*»»ku* prt>.<fpektorjev, <la odvrnejo zanimali je v drugo >ier. I >«•-iriwlili *o |m /.«• »lučaji, ko je že skoro bankrot ni trgovee o-Itogatel, ker je nakva»il ljudem, da je v njegovi bližini zlato, in k marsikateremu zakotnemu |mmI jet ju daleč v hribih so množice, gnane ml | h »Ii lopa |h> zlatu. utrle, široko vozno |*it, da mu je bilo • konj**ko vprego al'1 v avtomobilom lažje priti v utik s civilizacijo.
Posledice takega varljivega navala so preklinjajoči pro »|H«ktorji, ki *c vračajo praznih rok; p ret nje, grožnje in oe-ltki. Kmalu pa srd izhlapi, razburjeni duhovi >e jMMiiirijo, in \>e je pri starem.
Več rushev so je na cilju razblinilo kot jih je lvilo tesnih. Kar izneiiada >e je namreč raznesla vest o velikih skladih Mata v tej ali oni okolici. Zla t okopi so triimoma «|r-\eli tja. R«*>* so mogtvče našli kakšne borne sledi o dragoceni kovini. Zaceli so kopati in ie ftotiti. Skoro ne meneč ^ za vwakdanje potrebe, so iskali] in kopali. Slednjič jim pa pade orodje iz otrpljih rok. Zlata ni. Vse nade so bile varljive. Poraizno razočaranji* ugasne zadnjo lučko upanja.
Eden najznačilnejših rushev je bil« leta 1903. V Cobaltu, JiOrrainu in Gowgandi s'o zasledili srebro, kar je navdušilo prosj>ektorjet da so preiskali vse ozemlje v bližnji in daljni okoliei. Brez vsakega posebne-ga us{>eha, seveda.
Leta 1909 sta prišla dva projektorja iz okolice Se«ckinike, severno od sedanjega mesta Swastika ter dala v Hailevbu-ty preceniti svoje uzorce nekemu cenilou. Po par dneh se je zvedelo, da je v uzorcih precejšen odstotek zlata, da»i sta iskala srebro.
Ljudje, kakor da so podiv-jali. Celo množice prospektor-jev s čolni, vrečami in orodjem so se odpravile proti severu. Več železničarjev, ki so slišali o novem razkritju, je pustilo svoje službe. Kar z vlakov so pos'kakali in odšli za zlatom.
Bogati zakladi bi imeli 1 eža-ti dvajset milj zapadno od Se-sekinike ob Caribou jezeru. Iz vsega pa ni bilo nič.
Začelo se je s tem, da je neki prospekt or po imenu Beider-man, ki je prospektal in lovil v tiati okolici, « svojimi tovarišem naletel na nekaj bleske-tajočih se kamnov. ftla sta k cenilcu, ki je ugotovil v kamnu zlato. Ozemlje »ta "stakala*'1 (označila k količki) in začela potem kopati. Uspeha pa ni bilo nobenega. Vsi tisti mnogoštevilni pro*pektorji, ki ao prišli za njima, »o se razočarani vrnili.
Navali oziroma ru»lii nastanejo na razne načine. Spomladi leta 1916 »ta dve skifpini, dobro pačeči droga na drugo, se-jHi v Bourkes na vlak T. k N. O. železnice. Člani prve skupine bo domnevali, da člani ilrage skupine nekaj redo, do-
čim so bili člani druge skupine >koro propričani, da ve prva skupina za bogate zaklade zla ta ali »rebra.
Dospeli so do Kowka>ha,
del Sever.
Tisti čas sta vozila t»auio dva vlaka iz Cochrane do Kowka-sha. Dva na teden pa kmalu nista bila dovolj. Vlaki so za-
nato pa od veslali po Johnson i čeli voziti vsak dan in vsak je
reki do velikega slapu, kjer je bilo izredno dosti rib.
Xekega dne je prišel v njihovo kenipo pro-'pektor King l>ood» ter povedal, da je našel zlato. Sli mi pogledat ter re> dobili v kremenu *ledove zlata. Ozemlje so zastakali ter se <»<t|»>ljali v mesto rekordat «vojo najeti mi.
bil |M>ln pro*pektorjev.
King Dodd* je prodal svoj da "m za veliko vsoto denarja. Navzlic neumorneiira kopanju in iskanju pa zla t o iskalci ni*o našli ne zlata ne nobene druge žlahtne kovine. Se danes se ne ve, kako je bilo s tisto reč jo. Po splošnem mnenju je nekdo namenoma raztrosil nekaj zla-
MODERNA VOJNA V AFRIŠKI PUŠČAVI
•'IT*	't^irČfe.'
Po-dedica njihovega pri|»» j te rude, na katero so .se vjeli \edovanja je l>il eden najvoč- pohlepni kalini, jih rnaliev, kar jih je kdaj vi-1	(Dalje prihodnjič.)
MED FARMERJI SE SIRI ZADRUŽNIŠTVO
Prerijski farmer ji so se naposled prepričali, da si morejo le v večjih skupinah nabaviti potrebne poljedelske stroje. — Zadruge lepo napredujejo.
I/ \Viiuii|K'gn poročajo: ' |
(Za nabavo fMitiebnih polje-lel«>kili strojev po razmeroma nizki ceni jc treba mobilizirati nakupno moč kanadskih far-merj. v. To >jx«znanje je prišlo sicer precej pozno, poglavitna stvar je pa. da je pri.šlo.
Tuzadevnc načrte razvija (Canadian C*,of »era t i ve Implement Ltd. kom pa ni ja, ki je že iukor-porirnnn jk> doiminijskib postavali ter znaša nj< na kapitalizacija milijon dolarjev.
/Zadruga namerava organizirati več podeželskih okrajev v vsaki provinci. Petnajst jih into v Saskatchewan!!, dve v Mnnitobi. zdaj bo pa provinca Alberta na vrsti. Vsak fanner, ki hoče pristopiti, mora kupiti iiajtivaiij deset delnic po dolarju. Faruierji, ki imajo več kot 200 akrov zemllje. morajo plačati za vsak aker. kar jih je nad 200, po pet centov več.
V petnajstih okrajih .v Sus-kntchevanu je bilo prodanih nad 20 tisoč delnic v Manitobi j»a nad # tk|rae.
VSTANOVt JIN L. Mi
KANADSKI VISOKI KOMISAR
Naslednik pokojnega lorda Lloyda. kolonijalnega tajnika, je postal lord Moyne, dočim je bil imenovan za naslednika zdravstvenega ministra Mal-coln«i ifcDonakla E. Efrowti. Malcoltnru Mk*I>onaIdo je bila (»overjena služba visokega komisarja za Kanado.
Malcolm McDona'd je sin svoječasnega angleškega mlini--tnskega predsednika. V Kanado Ik» odpotoval v najkraj-šeni časn, toda ne za stalno. Pri njem lw> storjena redka izjema. da lw» namreč tudi kot vi--*■ ki komisar olxlržal svoj se-d ž v angleškem parlamentu.
Avstralski vojaki prodirajo s tanki in oklopnimi avtomobili skozi afriško puščavo v vojni formaciji. Avstralci so bili aktivni v vseh bojih proti Italjanom v Libiji.
Rojake prosimo, k o pošlji jo za naročnino, da se po&luinjejo — UNITED STATES odroma CANADIAH POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
ZANIMIVOSTI O KANADI
'Priti izbruhom vojne se ji ; zbornica in senat. Kralja za-
»Po M>dbi zadružnih uradnikov je v treh prerijskih pro-viitcah obdelanih (K) milijonov akrov, od "katerih skušajo spraviti skupaj 3 milijone dolarjev.
*Colin H. Burnell. ki je predsednik nove organizacije, je rekel. da bo zadruga nakupila veliko nvnožino jjioljedelskih strojev in jih po dnevni ceni prodala farmerjem. Dobiček bo porzneje razdeljen med delničarje v obliki dividend. Z1 divktendami si bodo farmerji nabavili nndaljne stroje.
Burnell. ki ima sam veliko fernio v Oak vil le okraju- 40 milj zapadno od Winnipega, je
electa vil:
"Zadruga .sP nada preeejK-nji.li dobičkov, ne da bi ji bilo trHba konkurirati 7. velikimi tr-goviiuunii. iStroje upamo dobiti po zn>erni cen«. Veletrgovine bodo najbrž to vpošteva-le. in nam šle na rOko. (V tega ne bodo lik)tele storiti, bonvo seveda prisiljeni kupovati stro-ie \7. inozemstva."
VOJAŠKO »
vezbanje
Ministrski predseiluik Mackenzie Kiivg je naznanil, da bo vjM'ljauo obvezno vojaško vež-banje za dobo 4 mesecev« tla bo kauatlska moška sila usposobljena za kar največjo obrambo. Dosedaj je bila vežbalna doba santo 30 dni, po če uši s 15. marcem pa bo ta doba trajala 4 me-tce. Vlada je razposlala po-zivnice za priglasitev k naborom, in vojaško spodobni mladeniči 'bodo prihajali na vež-balisča.
IKot je naznanil Mackenzie King, bodo ]x>-kliicani na vež-banje nfladeniči, ki dopolnijo 21. leto svojf starosti, <ja se pripravijo na dbramibo domovine.
IPref je trajalo ve-žbanje 30 dni in se je naenkrat vežbalo o-koli 27.500 novincev. Po rtov i odrc<lbi pa se bo 15. marca pričelo vetfbati 6000 do 6500 novin cev in nato bo enako število ^poklicanih vsakega 15. v mesten. .
Ko bo ta načrt v popolnem teku, tedaj se ibo >?talno ve^ba-okol i 24,000 .vojakov. In na tej podlagi bo vsako leto izveBba-m>h 72.000 vojakov.
Pri vpoklicu ne bo nikakih
jem, razun da bo i-z tehtnih razlogov komti dovoljeno priti na vežbanje kak pozne^i čas.
Tudi jpcicorJ '
Torontski zdravstveni department poroča, da nt bilo leta 1940 v meBtu niti enega slu-
čaja d i ft eu je. To je za met so taki velikosti kot je Toronto, svetovni rekord.
{Zdravstveni komasar dr. G. P .Taclcson pravi, da se je treba za to v prvi vrsti zahvaliti dolžnosti se zavedajočim sta-rišem. ki -o pripeljali otroke na javne klinike cepit.
Z zdravstvenim departmvn-tom so sodelovali tudi vsi to-rontski zdravniki.
V Kanadi je še nekaj drugih mest, kjer ni bilo lani nobenega slučaja difterije. Pomisliti je pa rteba, da ima Toronto z okolico skoro milijon prebivalcev. .
PONESREČEN
rudar
»Ko se je v petek v Svlvanite rudniku utrgala skala, se je po-nesrečil delavec D. MiriČ, in je bil tako .zelo poškodovan, da je v nedeljo zvečer uirtrl.
Mirič ni bil rudar, tenvveč tesar ter je v rovu postavljal nove stebre. 2 njim je delal A. Dukaoz.
Ob 9.45 dopoldne se je odtrgala skala in je padla na Mi-riča. Zlomiljenih n*u je bilo več kosti. Izpod ruševin ga je poteignil n jc igro v tovari-š ter je o tem obvestil upravo rudnika.
Dr. T. E. Kellv je prihitel v rudnik ter ponesrečenega Mi-iiča za silo nlbvezal. Nato pa so ga odpeljali v bolnišnico.
•Mirič je bil pokopan v ponedeljek popoldne iz cerkve sv. Petra v Kirkland Lake, Ont.
Evropa 7.a Kanado lazmero-nin le malo zanimala, zadnje čase pa evropski lisli zelo pogosto in podrobno pišejo o nji.
Tako je na primer nedavno objavil neki sloven-k i staro-krajski dnevnik naslednje zanimivosti:
'Kanada je druga angkška puščica. Če bi prva. to je An-fflija sama, oziroma angleška vojna industrija, zgrešila svoj cilj, ostane v tulcu še vedno druga puščica. Hitler je nekoč rekel, da l»o abrisal angleška mesta. Takrat so bili nekateri skeptični. Po trasredi-ii v Cbventrvju, Birtninghamti. Soutbaiitptonu in BrMolu. je svet spoznal, da nemško letalstvo v resnici i^jpolni to grožnjo. Seveida se pri tem tudi lahko vprašamo, ali ne bodo p^av tako vzravnana z zemljo nemška mesta: tega ne vemo, ker doslej še nobeden angleški državnik ni izrekel te srrožnje. Udarec na Coventry in druga industrijska mesta ni bil samo gloft>oko v človeško srce segajoča tragedija, ampak tudi huda izguba za ans^eško vojno industrijo. Pravočasno so bile ustanovljene v Kanadi velike letaLskc tovarne in šole za anglp&kc letalce. . Tako misli Anglija v Kanadi nadomestiti to. kar bi ji Nemci uničili v Evropi. V zvezi s tem je važno omeniti skupni obrambni načrt za zahodno, to je ameriško poloblo, ki je bil sklenjen 17. avgusta 'anske<ra leta. V Evropi smo takrat bolj malo vedeli o notranjih borbah v Kanadi in FSA, za in proti temu skupnemu obrambnemu načrtu. Ne smemo namreč prezreti. da je bila Kanada takrat v vojni z Nemci jo, VSA pa so bile in so še nevtralne. Pa tudi v Kanadi sami so se po francoskem zlomi« r»okazale razno-ke zlasti med Francowi v Kanadi. Bali po s=e, da bo prišlo do pomembnega notranjega razkola, ker so med Francozi mnogi reakerjonarji in avtoritarnim režim<c<m naklonjeni ljudje, ki so začeli razširjati močno protivojno propagando.
Zato je zanimivo pogledati kanadsko ustavo in njen no-| tranji ustroj. Na ta način bomo se najbolje spoznali, če morda s te strani grozi Angliji kaka nevarnost.
Kanada je zelo velika, ima pa samo 11,200,000 prebivalcev. Osuovn za kanad-ko ustavo so anarleškm-amer i kanaka aleta k leta 1876. po katerih so posamezne province zvezane v federacijo, ostalo državno in politično življenje pa naj sloni na istih načelih kot na Angleškem. Kanadsld par-
po*slanska
stopa generalni guvermr. V njegovem imenu daje guverner, svoj pristanek za zakonske.^ stacijoniran neki highland-predloge. Ko je angleški kralj!skl nifantenjski polk. Piej^-Jurij VI. predlanskim obiskalt,dt'n ^	nretirala
Kanado, n vse te posle sam iz-jllva vo-;,ka «»nidi ne-podolme-vtSeval. Tako je prišel v par- obnašanja. Tovariši areti-lamcnt, je progla-il nekaj zako-iranih vojakov so policistom nov in je. tudi sani sprejel po- ,«apn»tili z t sveto. Češ. da ima veri In ice nove-a ameriškega !voiaka »™v\co aretirati le pt.
SPOPAD MED VOJAŠTVOM IN POLICUO
Vojaki so se hoteli maščevati nad policisti, lei so prejšnji teden aretirali dva njihova tovariša.
V kanadskem mestu (Quebec
pos'anika v Kanadi.
Kanada .it1 zveza dr vetih provinc: Alberte Angleške Cbhim-bie, Manitobe, Raskatcliewana, Ontaria. Quebeca, New T5runs
sebna vojaška patrulja, nikakor pa ne policija.
Napetost med vojaštvom in policijo je od dne do dne naraščalo. v nedeljo je pa priki-
widka. Nove Akotske in Otok* v	(1° vi5k»-
Proti večeru je 4(K1 iufante-
veceni je ristov priredilo pnotestuo de-iiK»nst racijo.
'Policisti so skušali demonstrante razgrnili ter -o ^e pri tem posluževali plinskih homjb. I kar je šL- bolj razburilo že itak
princa Edwarda. Te province so oh ran i 1»- mnogo samoupravnih pri vie. Tako imajo po večini svojo avtonomno zakonodajo. Vlada v Ottawi pa ima pravico razveljavitve zakonov.
sprejetih v posameznih provin-1 ,	.
call če so proti državnim kori- l^nrjene duhove. Preee.-snje
stim, oziroma če se ne strinjajo steV,,° P°1,c,stov in vojaken-z ustavo in državnimi zakoni. 10 1>,,(> P^koilovamb. toda no-
O kanadskem prebivalstvu: bon V Kanadi je rojenih S milijo- Policijski načelnik Bigaout-nev Hudi. 1.200,000 se jlli jenp H' izjavil. <la so i.olieisti vr-Tiriselilo iz drnsrfli krajev an-l^1' 01,0	mlinsko bombo,
•ieškega imperija. 350,000 iz'^i"1 zatrjuj, jo vojaki, da jih rSA. ostali pa so e,d drugod.1>n° vrženih več. Po narodnosti je v Kanadi:j VoiaHvn v Quebecn povelju. ? 7r»0,fXK> Artarležev, 1.300,000 i po<1]M)|k^.vnik G. F. Berteau. Kkotov, 1.200.000 Treev, 3.00- ki j0 ohoTlom tudi generalni 000 Francozov in 500,000 Nemcev. Kanadski Francozi, ki žive po večini v provinci Quebec. so ohranili svoj jezik in v vo'no 1,1 so iM*'H Pr°j U P0" svojo kulturo- Quebec ima ne- kancev, dobili sedaj 68 po
kaj poselmic pravic, kot že s'ai,ei v-omenjen dvodomni samouprav-. 1>no soPton,1,ra 10:19 -i«1 ni parlament, ima pa tudi pra- ?a(1il "ajiovetlala vojno NenKči-
vico, da sme vsakikrat poslati M1 0<1 takrat "JVna *]a™a v skupno državno poslansko nalo-a' -radltl Ieta,a lT> izdelo-zbornico 65 članov, druge pro-|x;at\	miinicijo, tako
vince pa jih volijo toliko, kolikor jih po skupnem ključu odpade na število prebivalstva v. dotični provinci. V nasprotja I"™*11 ret T,a .evro^sko bojišče, z evropskimi Francozi ilrlajo j Kanadsko vo^ko sestavlja mff-
kanadski Francozi mnogo o-! lca.	lnož S7'000 I,M>Ž
trofk. Če bo šlo tako naprej, j broJcka roz^a' To ^ aarav" bo v 5 letih Francozov toliko ^	z ozirom na ve-
kot v-eb ostalih Kanadčanov. |Ilko ™weziu*t te države. Mi<d
svetovno vojno je bilo v Evro-Kanada je neizmerno bogata pi pol milijona kanadskih vo-
k v« i ti rni mojster vojaškega o-kraja št. 5.
iMtstnim oblastim je pa pol-k<ivnik obljubil uvesti natančno preiskavo ter povzročitelje demonstracije oličutno kaznovat i.
Zaenkiat so preklicani vsi v jašiki dopusti. .
Fritz Heinrih ne bo interniran
T.z Bouyna poročajo, tla je tamkajšnje policijsko sodišče obsodilo preti nekaj tedni Fri-tza Ottona Karla Heinricha v internacijo. Zadela ga je pač usoda vseh njegovih sovrstnikov, ki so sovražni tuci.
Vs'ed nekega poročila kraljeve kanatlske jezdeče policije jt pa just i čili minister odločil, da ne bo interniran.
Niso ga pa izpustili iz ječe v Vi lie Marie, kjer je zaprt, ker -e je pri jesen -ki registraciji napačno registriral. Vpisal s*1 je namreč kot Fred Henry. Proti njemu )>o umaknjena le dru-^a olitožba, dvignjena po kamniških obrambnih odredbah.
Heinrich je bil častnik v kaj-zerjevi armadi. Pravi, da jo velik nasprotnik naeijfv. pri registraciji je nadel napačno ime in se izdal za naturalizira-nega Kanadčana (kar pa seveda ni), boječ se, da bi ga ne internirali. .
da teče iz Kanade velikanski veletok orožja na Angleško. Kanada je poslala tudi nekaj
lament seetavlja
in velika. Mnogo evropskih revežev bi lahko sprejela in jih prehranjevala. Toda vrata v Kanado fo zaprta. Le kakih ( 10.000 do 15.000 priseljencev! letno sprejmejo v svoj paradiž.1 V Kanadi sta dve glavni ■ stranki: liberalna in narodno-konservativna stranka. Delavska stranka se imenuje Coope-I rative Commonwealth Fede- \ ration. Nacionalna nnija je francoska stranka z avtoritarnimi tendencami, ki je vladala v Quebecu v letih 1936. in 1939. Ko se je malo pred vojno na-1 povedjo Nemčiji postavila proti predsedniku vlade Mackenzie Kingu. je od prejšnjih 76 izgubila 61 poslancev. Li-l>eralci, ki so podpirali pred-sednifka vlade in vstop Kanade
jakov.
Postavili so se . . .
Soglasno z nekim londonskim poročilom, so se junaško obnesli člani nekega kanadskega bataljona.
Bataljon je bil štacioniran v nekem malem mestu, ki so ga neniški bombniki olustreljevali. Bornea je padla tudi na mestno 'bblnvšnico. ki je bila kmalu vsa v plaimnih. Kanadčani so, ne meneč se za nevarnost, planili v goreče poslopje in vse bolnike žive rešili.
The
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnovejša svetovna ENCYSLOPKOU, v Mtari more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti rta* lafo vsake besede spadajote ▼ njegovo
CENA
(Poštnina plačana.)
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKjtJgpO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJFOPOLWJ5J&0 KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	Heir York, W.T.

• u L A a K A B O D A" - New Yori
.Wednesday, February 12, 194!
VSTANOVLJEN U
MmSimone
: ROMAN :
Francoski spisal: OHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. 1—um umu i memKBmmmmtmmum-f 14
l Ko je šla skozi stanovanje, se ji je vse dozdevalo nekako otožno. Slueajno se je ozrla na babieino sliko, ki jo je medla Jutranja zarja zavijala v bletio luč; olb-tala je in <-e za tre-notek zagledala vanjo. Večkrat jo je presenečala njena podobnost s tem portretom.
(Mnogokrat so navdajale njeno dušo čudne primere med .-anio seboj in tem neznanim, že davno strohnelim bitjem, ki ji je zapustilo >vojo kr«, svoje poteze in svoje ime. . 1
Obšla jo je nenadna misel, da podobnost ne sega zgolj tako dakč, temveč da tudi njeno življenje spominja babiči-nega, ki je bilo trdo. polno dela in prepleteno z nenavadnimi izkušnjami. Stopila je bliže. Dasiravno je bila nekoliko kratkovidna in pastel v teku časa obledel, je vendar razločila nekaj, kar jo je v njenih otrokkeh letih zelo presenečilo.. \
Nad čelom je i * t» la babica pramen popolnoma belih las, '<■ so razločno stopali izmed njene rjave frizure. Po sporočilu. lei so jra >tarši njenoga očeta tolikokrat ponavljali, so ji obledeli ti lasje v na n reški ječi, kj» r je bila junaško rešila /i vi jen jo svoje matere s tem, da je zavzela njeno mesto in se sko»zi eno noč pripravljala na mor išče.
"Za ti'-te, ki j h človek ljnbi. je lahko dati življenje!** m je dejala Simona kakor v sanjali.
Nato se je otresla -vojib slutenj, češ:
"Toda takšna piiloinost se nudi redkokdaj; in to, kar čaka mene, je ima o v primeri s tem, kar so znale storiti druge.** sramoval a je svoje bijme slabosti in zbrala wo svojo odločnost, da gre ;e k otrokoma po slovo.
Made cine ni bilo uSogoče zdramiti. '(Jeorges pa je čakal se-stro s široko odprtimi ofsiii; in ko jo je objel in poljubil, jo vprašal šepetoma "Zakaj odhaja" T** **Saj veš — teto giem obiskat.** Zmajal je z gla**o.
* * To ni naravno, da nas zapušča* zategadelj, da jo obiščeš. Za tem je nekaj drugega **	1 lil še tlše je deial:
"A!i zaradi tistega odhajaš, kar je bilo vv.rok, da je mama predvčerajšnjim plakala?**	\
44l)a," je priznala ona, preveč resnieoljubna, da bi ga varala brez }m>t*ii-Ih'. "Toda vrnem se kmalu. Mama ne bo nič ver plakala in v>e pojde j>o sreči.** "Ali mi daš Ik.mhIoT" "Dam jo. tebi in Madeleini.**
(tovD.rila je resnobno, čuteč:'. *vojo navezanost na ti te, k, j:n« je ona ostajala edina opoia in edini up. Tn samozavest se ji je začela vračati. Igre, v kateri je zastavljena sreča njegovih dragih- človek ne more izsubiti. .
Redeča poleg očeta v kočiji, ki ju je peljaa na štacijon, je bn z prevelike nnke poslušala gospoda d'Avron, ki jo je )K>učeval, kako naj :nu po najkrajši poti pošlje tistih trii to-tisoč frankov. Naposled je dodal:
"Ne pozabi, tla jih moram inaeti najkasneje v štirinajstih dneh. Dotlej bomo čakali - strahom iu trepetom. Poizkusil r*)m sicer nekatere korake na >vojo roko, toda človek si nikdar m' sme u-tvarjati iluzij, zanašati pa se ne moremo na nikogar razen tvoje tete.**
l><wpcla sta na kolodvor in doeim si je gospod d'Avron dal opraviti - prtljago, je šla Simona v čakalnico, kjer je imela dogovorjen se-stancfc s svojimi tovanšicami. Ni jih še bi'o, toda nlesto njih je zapazila Simona gospoda- v katerem je z največjim začudenjem spoznala Osnima. .
44Hotel sem sr> posloviti od vas in vam želeti obilo sreče." je dp ja!. In Ido se nni je Simona zahvaljevala, ganjena mul to nepričakovano j>ezoinostjo, je povzel s tulim glasom: "Upam. da imate dovolj poguma!" "Mislim, da.**
r "Tem Imlje. Moj zistern jKrznate, kaj ne? Resnica je prva -tvar. Ne prikrivajte si, da greste tja, kjer vas ne čaka prijaven sprejetij, ubogo dete!*'
rlovek bi bil dejal, da i*»*taja 0«miiw>v glas nekako nežen. (Mkašljal si je in nadaljeval naglo:
"Prihranil bi vam bil to pot, ako bi bil mogel. . Toda vi veste, kam je št] ves denar. ki sem ga doklej zaslužil. Osebno nimam premoženja, moja pisarna pa je l»-t moje žene. in tudi ko hi mi ne branila pogodba, bi mi ne dofvuščala vest. dotakniti se tudi le l>efo a, ki je dediščina tega ubogega bitja.**
Ta nantigljaj ni puspo O^ninovo. ki je nihče ni videl in nihče ni govoril o n;-, j«- presenetil Simomo ravno tako, kakor ostale odvetnikove besede.
1>os ej se ji ni bilo dozdevalo, da je obdarjen s tako nežnim srcem in tako neizmerno pUmenittMjo. Toda Osmin ni bil človek praznih besed in ako je govoril tako, je bilo dokaz, tla bi bilo njogovo prijateljstvo v resnici zmožno celo denarne žitve. i
Sovjetski komisar Molotov_ ^^XTTl^^
"Easier Volksblatt" objav-j lja pod naslovom "Plašč*' na-J slednji članek o Molotovu, kij je ob priliki obiska v Berlinu! stal v ospredju poitičnih. do-1 god too v:
Molotov je star 50 let in še nikoli ni bil v inozemstvu. Komunistični straniki pripada že' točno 33 let. Ko je moral Litvi nov, ki je bil pristaš tako-imenovane kolektivne varnosti zapustiti sovjetski zunanji ko-misarijat, je za Molotova prišla n ego v a era. Tega ntoža. s k repki trti ramami in pleči, majhne postave in z glavo, ki bi zahtevala še enkrat tako visoko telo, ki povrhu še jeclja, je Jožef Stalin smel mirne vesti postaviti na to važno mesto, ne da bi se mu bilo treba bati, da bo njegov blesk zasenčil prve zvezde. IColotov namreč ni tisti blesteči govornik in družaib-nik, tudi ne tisti zviti diplomat, kot je bil Litvinov. o katerem se je mnogokrat več govori ;o, kot pa o Stalinu. Molotov tudi ni obul lakastih čevljev, ko je stepi 1 na mednarodna tla. En sam polelon je napravil kapitalističnim družabnim predpisom: svojo šofersko čepico je zamenjal z mehkim črnim klobukom. .
'Molotov je bil zmerom Molotov. To sicer ni važno, ko enkrat v« mo, da so se vse pomembnejše sovjetske osebnosti obdale s plaščem tujega inle-na. Stalin je bil prej T>žingaš-vi, Tročki — Bronstein. Ljenin — TTlianov. Molotov pa se je pisal Sk rja bi n. Bil je sin malega pokrajinskega nameščenca v Kuka rdi ju v guberniji Viatka. Edina želja njegovega ceeta, ki nikdar ni imel dost: denarja, je bila, da bi svojega sina dal študirati, da bi postal kaj boljšega. Fant je pridno študiral, je kazal, da je talentiran in da ima izredno doiber apomrin. Ko je bil star lfi let, mu je neki njegov tovariš nanvafci! v žep revolucionarne okrožnice, ki so v njegovih možganih povzročile tolikšno navdušenje, da se je takoj vpisal v komunistično stranko. To je bilo leta 1906. ko je bilo pri-padništvo h komunistični stranki že zvezano z življenjsko nevarnostjo.
Tieta 1909 se je ftkrjahin že pisal Molotov. Prihajal je od mkc tajne seje. ki jih je po ponesrečenem uporu leta 1905 bi-
Hariše, toda saj mte . . .**
Simona ga je razumela. .
"O. posrečilo se mi bo! Gotovo se mi po-reči!" je Simona vzkliknila z navdušenjem. .
IRacagovor je prekinil gosped d'Avron, ki je pritekel skoro brez sebe.
*'Tu je tvoja karta in listek za prtljago,'* je dejal Simoni. "Vlak je to in dame so prišle, v zadnjem trenotku. Komaj je še čas, da vstopite.*'	i
Hitel je nasproti popotnicam ki, pričedše iz samostana, kolodvornkega vrveža niso vedele kod ne kam.
Učiteljic« angleščine, dolga, plošenata, suha in nelepa, brez form in brez dole ene ?tarosti, je bila v svojem tesnem plaMČu precej podobna dežniku v kotn. *
lo mnogo po Rusiji in iz katerih je potem leta 1917 izšla tudi boljševiška revolucija. Kljub vt em predvidnostnim ukrepom ga je tajna policija zalotila. Dobil je dve leti zaradi revolucionarne propagande. Takrat je bil star 19 let. Komaj je prišel iz ječe, se je že spet pojavil v Petrogradu, kjer je v glaviKin; deloval na vseučilišču. Ponoči je bil stavec v tajni tiskarni. Policija mu je bila vedno za -petami. Leta 1911 pa tega ni mogel več zdržati. Izstopil je iz Politehničnega za-voila, kjer je bil vpisan in začel živeti podzemsko žižvljenje. Leta 1912 so ga spet zalotili in zaprli, toda on je pobil jetni-škegn čuvaja in pobegnil. Tri leta ga je policija iskala, toda Molotov je imel čudervjt dar, da jim je vedno znal izmikati. Mugokrat je moral spremeniti svoje inve, mnogokrat si je nataknil brado ali brke, a1! oboje, mnogokrat je menjal o-čala. Tcda v drugem letu svetovne vojne pa so ga le spet prijeli, zaprli, obsodili in odgnali v Siibirijo. Toda celo v rudnikih v Iifcutsku je razširjal revolucionarne misli. Nekega večera, ko so robijatše po-strojili in jih klicali po imenu, Molotova ni bilo. Iskali iso ga vsepovsod, v Petragradu, v Moskvi itd. Nikjer ga niso našli. On pa je s svojim 10 let starejšim prijateljem Stalinom mirno sedel v I^ondonu, kjer se je udeleževal komunističnega kongresa, ki je bil v neki anglikanski kapelici. Se en revolucionar je bil takrat med niimi. Pisal se je Vladimir I. Uljanov. Ta je postal Ljenin.
Stalin in Molotov sta se navzlic temu, da je bila na njuno glavo razpisana denarna nagrada, vrnila nazaj v Rusijo, k jer sta začela s >i!no agitacijo. Ko je revolucija tudi res izbruhnila v novembru 1917, je bil Molotov star 37 let. Takrat ie ibil Kerenski na oblasti, toda Stalin in Kamene v, ki sta se nahajala v Sibiriji, sta se že vrnila. Ko je Stalin prišel do moči. je postal Molotov drugi tajnik komunistične stranke. Takrat se je začelo tesno sodelovanje med prvim in drugim tajnikom, to se pravi, med Stalinom in Molotovom. Ni verjetno, da MoTotov tudi tako dela, kakor Ždanov. ki je zvito i«n pretkano vedno .stavil na prve-
Uljudno vabimo vse rojake od blizu in daleč na
v WILCOX, PA.
Ker je ravno pred pustom, zato pridite vsi, stari in mladi.
Začetek ob 8. zvečer.
Igral bo FRANK MALJOVEC ORKESTER
ga konja, marveč, da je Molotov sam -prepričan o pravilnosti politike, ki jo hoče Stalin. Ko je Rikov pred leti na še do danes nepojasnjen način * izginil', je Stalin na njegovo mesto kot predsednika *ovjeta narodih komisarjev postavil Molotova. Toda Stalin ga je vedno uporabljal tam, kjer ga je najbolj potreboval.
Molotova žena Olga Karkov-skaja, je tudi na zelo važnem gospodarskem mestu. Najprej je bila nameščenka v neki tovarni proizvodov za lepotiče-nje, kjer je pokazala velike sposobnosti kot organizatorica. Danes vodi 17 takšnih tovarn, ki vse izdelujejo proizvode za olepševanje polti sovjetskih žensk. Pred 4 leti so Olgo Kar-kovsko poslali na specializira-nje v Ameriko, da bi svoje proizvode spravila v sklad z modernim okusom. Vrnila se je z geslom: Sredstva za olepševanje niso luksujs. ampak potreba! Pri so v jet ih doma so jo ženske sprejfle z velikim navdušenjem. V zadnjih letih je res spremenila zunanji videz žensk boljših boljševiških p'a-sti. Po vsem sovjetskem ča^o-pisju je takrat razjposlala reklamo: "Vjačeslav dela za boljše viško dušo, jaz pa za bolje-&cviški obraz.'*
f
SLOVENSKO - AMER IRANSKI
I/	I	I	:: ZA LETO s:
Koledar i94i
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta •.. Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vaoto lahko puiljete ▼ znamkah po 2 os. S mite, Se prebivate v ZdrnXenih driarah.
Posebna priloga:
Trije zemljevidi v barvah: EVROPA LETA 1914.: EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA I* 194«
NAROČITE GA AE DANES
* * $
t #
H h o h o o o
o
Slo vensko-Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.
dni državi Ohio sleherni dobro preskrbljen z domačo kapljo.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg uaslova je razvidna do kdaj Innate plačano naročnino. Prva Kevllka pumem mesec, druga dan in tretja t« leto. Da nam prihranite neiMitreboega dels In stroškov, Vas prosimo, da akuSste naročnino pravočasno poravnati. PoAljite naročnino naravnost »»■ sil Jo pa pisčajte ua«en.u zastopnike v VaSeiL kraju ali pa kateremn izmed ssstopnlkov, kojih imens so tiskana s debelimi črkami, ker so upravi* Čeni obiskati tu« i i druge naselbine, kjer je kaj £aSth rojakov na »s I Jenih. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo aa plačano naročnino.
JALIFOKNIA :
San Francisco, Jaeafe
JOLURADO: Pueblo. Peter Cul lg. A. Salti« Wsisenburg, M. J.
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič
(LLINOiS: Chicago. J. Bevčftk Cicero, J. fmštm (Chicago, (X ta Illinois)
J o) let, Jennie U Saile. J. 8pellet Mascoctah, Frank AugusUn
North Glklftsgo ta Wiukecat.
Hi
OHIO: Barberton.
Cleveland, Anton Bobek
Itager, Jacob Resni k. Joh« Sispnls Olrard. Anton Nagode Lorain. Louis Balaut John Ki Toaogstown, Anton KlksU OREGON:
Oregon City. J. Kotla* PENNSYLVANIA: neaaemer, John Jevnlkar Gonemangh, 4. PlSSSlUt Ooverdale La okoUos. Mrs. I
UABILAND:
KltasUler. fr. Vsdspivss dlCHIGAN: Detr jit, L.
X
{Nadaljevanje prihodnjih)
MINNESOTA:
Clilsholm, J. Lckaolcta Ely. Joa. J. Peahei Eveleth, Louis Goofls .Gilbert. Lonls Vessel Ribbing. John Pov«e Virginia, Frank Hrvadeb
MONTANA: Roundup, If L
M. Paalan
MNBRA8KA: Omaha, p.
fiWW TORE: Brooklyn. • >«*waaJa. Karl .Little Falls,
Export, Loaii Farrell, Jerry Okurn
Forest City, Math__
Ft. Blodnlkar OreenSmrg, Crank Novak Hfimer tltj. Fr Penwrtiak
Imperial, Vence Paleieh
Johnstown, Jain Fataata
Kinys, Ant. Tanfelj Laaerne. Frank BaUoeh Midway, Juua Um Pittsburgh ta okolica, rwilp Bteelton. A. Hren Turtle Creek, ft. fliMftw
West Newtoa, Joseph Jovaa.....
WI8GONS1N. Milwaukee. We« Allls, V*. Sheboygan,
WYOMING:
Obupen položaj vinskega trgovca
V Columbus, Ohio je imel B\Ton Goldsmith moderno u-rejeno vinamo, katero je pa te dni zaprl. Zaprl jo je zaradi vojne, četudi je mesto Co-lumlbus oddaljeno par fcisoe milj od vseh sedanjih bojišč.
Časnikarjem, ki so poizvedovali o vzrokih njegove nenadne odločitve, je rekel Goldsmith :	*
— Mogoče mi ne boste verjeli, če vam povem, da me je vojna uničila, četudi je to gola resnica. Najprej je izbruhnila vojna na Špankem. Me-Ačaiii Cohimbusa so držali z republikanci in niso hoteli več piti vina, ki ga je pošiljal fašist Kraneo v Ameriko. Nato je začel Hitler rogoviliti. Kakor bi odrezal—nihče več ne vpraša po renskem (to je nemškem) vfiiu. Za Hitlerjem je stopil v vojno Mussolini. Od takrat moji odjemalci ne pijejo več laškega vina. Francoskih vin ni mogoče dobiti v Ameriko. Ko je Italija zablo-kirala Grško, je ponehal eks-port grških vin. Madžarska vina rii več v Ameriki za dobiti, istotako tudi ne portugalska. Drugega mi torej ni kazalo kot trgovino zapreti.
Poročilo ne omenja, čemu Goldsmith ne prodaja domačega vina. Najbrž je v vinoro-
Mehikanke za volilno pravico
Ženski od.sek mehiške revolucionarne stranke je pozval kongre.<, naj izvede določbe a-mendmenta, ki daje ženskam volilno pravico. Navzlic amond-mentu po nekaterih mehiških državah ženskam še vedno ni dovoljeno voliti. Tozadevni a-mendment k zvezni ustavi je bil sprejet sačasa prejšnje administracije, nekatere občinske, okrajne in državne cbiasti pa tako ravnajo, kot da no vedo za tak amendment ter žensk enostavno ne paste na volišče.
V s-plošnein se pa Mehikanke ne zanimajo dosti za politiko. V mestih je v tem pog'pdu nekoliko bolje, doc-r.i žei.^ke v farmerskih okrajih niso politično zavedne
sedemdesetletni sin iz prvega zakona.
Star panj'
Iz brazilskega mesta Baliia poročajo o poroki Donata Santtana, ki je ibaje star že 106 let, pa je navzlic starosti še vedno presenetljivo čvrst in krepak. Nevesta je stara 48 let.
Na svatbi je bil tudi ženinov
O VOJNEM CILJU.
Milanski 'II Popolo d'Italia' pravi v nedavnem svojem u-vodniku:
Berlinska pogodba, ki -o jo podpisale Italija, Nemčija in Japonska, je začetek nove faze velikega svetovnega spopada. Mladi narodi se bote za zmago nad staro hegemonijo ter stepajo v interesu vsega sveta ter njegove bodoče omike. Italija je bila v prejšnji vojni zelo ponižana, danes pa je po zaslugi dueeja postala irlavni čini-telj zgodovine. Fašizem jo za-čtl vojno proti ogronynemu številu Iraržujskih utopij, za katerimi ?=e je skrivala tiranija kapitala. Boncem. osi niso po-•trc'bni filozofi, niti varljive utvare, zemeljskega raja, m?ir-več mllorna volja, da se zrušijo včerajšnji gospodami, na kar bo mistična uso<la našega imperija združila narode oko-;i svoje moči in okoli naše luči. Kakor je nekoč obstojala grška doba fašistične omilce, tako bo =edaj nastala doba fašistične o-mike. Misliti kaj drugega, pomeni grešiti. To je edina gotova stvarnost, ki nas mora na-vdihati. vse drugo je gola utopija."
ADVERTISE IN •T.1.AS NARODA
Veliki Atlas sveta
PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Jotip Carin
Stane samo $2.— To je najbolji* zbirka slovenskih pesmi ss moftiri zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo t Knjigarni Slovenic Pub-Hsbin* Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Vojnjoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojno in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem at-lasn.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA", ■216 West 18th St, New York,