občinske konference SZDL Ijubljana-center priloga SIS 23. MARCA 1977 Gradivo za 6. sejo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center Na podlagi 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center SKLICUJEM VI. sejo Skupščine Samoupravne stanovanj-ske skupnosti, Ljubljana Center, ki bo v petek, 15. aprita 1977, ob 9. uri v veliki sej-ni dvorani na Magistratu, Mestni trg 1 PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Poročila odborov 2. Predlog in obrazložitev PRAVILNIKA o pogojih in merilih za dodeljevanje na jemnih stanovanj 3. Predlog PRAVILNIKA o pogojih in meri lih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico SSS Lj.-Center 4. Samoupravna in delovna organiziranost stanovanjskega gospodarstva in PRED-LOG Statutarnega sklepa 5. Realizacija finančnega načrta za leto 1976 6. Predlog finančnega načrta za leto 1977 7. Kadrovske zadeve 8. Vprašanja delegatbv Predsednik skupščine Janez Škulj Poročila Odborov DRUŽBENA POMOČ POROCIK) 0 delu odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospo-darstvu samoupravne stanovanjske skupnostl Ljubljana Center za leto 1976 Odbor za družbeno pomoč, kl Ima 13 članov je imel v tem obdobju 8 rednih sej. Glede na to, da so vsi, razen enega, člani zaposleni, nl bilo vedno mogoče zagotoviti pol-noštevilno udeležbo članov na sejah. Povprefina udeležba dlanov na vseh sejah odbora je bila sicer 62 %, to Je od 13 članov se Je sej povprečno udeležilo 8 flanov, vendar pa sta 2 seji bili ob prisotnosti le 6 dlanav. Od tega je 1 seja bila v času letndh dopostov. Odbor je na sejah obravnaval povprečno nekaj več kot po 3 tofike dnevnega reda, če upoštevamo samo glavne točke. Najvatoejše zadeve, kl jih je odbor obravnaval v skladu s sprejetim programom svojega dela in s ciljem, da se iz-vedejo naloge, ki so jih sprejeli vsi odbori za družbeno po-moč v ljubljanskih občinah, na sejah odbora za družbeno pomoč mesta, so bile naslednje: 1. sestava občinske prednostne llste upravičenih prosil-cev za prldobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sred6tvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodar-stvu v zvezi z I.natečajem, kl je bil v jeseni 1975. O tej akciji je odbor na 4. seji skupščine stanovanjske skupnosti Center, ki je bila 9.2.1976 podal delegatom obširno ustno poročilo, ki je bilo kasneje tudi objavljeno kot priloga v občinskih »Dogovorih«. Tedaj so bili delegati seenanjeni s tem, da je vložilo prošnje za dodelitev solidarnostnih stanovanj 661 prosilcev, od katerlh pa nl bilo upravičenih 100. Po sklepu skupščine SSS mesta s katerlm so se soglašali tudi delegati naše skupščlne stanovanjske skupnosti občine Center, je bilo od 1300 stanovanj v Ljubljani zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč po I.natečaju, razdeljeno posameznim kategorijam upravifienih prosilcev naslednje število stanovanj: 850 de-lavcem z nlzklmi dohodki, 200 mladim družinam in 250 upo-kojencem. Od omenjnegea števila so prosilci z območja na-Se obdine dabili skomj 29 % /seh stanovanj po I. natečaju in sicer 373. (Od tega 222 delavci z nizkimi dohodki, 40 mlade družlne in 111 upokojenci). Kolikor ta podatek primerjamo s številom upravičenih prosilcev po občinski prednostni listi, je bilo dodeljeno prosilcem v naši občini kar 68 % prosilcev, ki so bili na li-sti. Do konca februarja 1977 pa se je že vselllo v stano-¦vanja 70 % od tistih, ki so jim bila staraovanja dodeljena in sicer se je doslej vselilo v stanovanja 261 prosilcev, kl so bili uvrSfieni na enotno mestno prednostno listo. Od tega je vseljenih že 188 delavcev z nizkimi dohodki, 30 mladih dmžin in 43 upokojencev. Najmanjši «/o je torej vseljenih stanovanj pri upokojencih in sicer le 39 %> od tistih, ki so jim bila dodeljena stanovanja, kar je vzrok predvsem v ne-ustrezni strukturl stanovanj, to je pomanjkanju garsonjer in 1-sobnih stanovanj, ki so predvidena za upokojence. Za-radi tega je %> vseljenih stanovanj v prinjerjavi s skupnim številom stanovanj v znestu, ki jo okoli 8O°/o nekoliko slab-še, vendar računamo, da bodo vsa stanovanja vseljena do konca prve palovice letošnjega leta. Stanovanja po I. te čaju so razdeljena ali pa še bodo do junija 1977 v šestih naseljih na območju mesta Ljubljane, (Stepanj.naselje, Draveljska gmajna, BS-3, BS-7, Zalog in Vi8). Vsa vprašana v zvezi s sestavo občinske prednostne li- sto je odbor obravnaval na svojih 4 sejah. S tem v zvezl pa sta 2 člana odbora, ki sta obenem tudi člana odbora za družbeno pomoč mesta, sodelovala na več sejah odbora za družbeno pomod mesta, na katerem sta zastopala staliSče odbora in skupščine stanovanjske skupnosti naše občine. 2. Predlogi za dodelltev posojil delavcem prl zasebnih dedodajalclh na podlagi I. natečaja, ki je biil v 1976 in II. natečaja v januarju 1977. Na I. natečaj za dodelitev posojil se je prijavilo 8 pn> silcev, na Il.natečaj pa 10 prosilcev za dodeli^ev posojil. Po I.natečaju je bilo s stranl Odbora za družbeno pomofi mesta odobreno 1,120.000 din kredita za nakup stanovanj oziroma za gradnjo, po II. natefiaju pa je odbor za druž-beno pomoč občine predložil, da se delavcem zaposlenim prt zasebnlklh odobri 1,105.000 din posojil za naku oz. za gradnjo stanovanj. Razen tega je potrebno omeniti, da je po I.natečaju za dodelitev družbenih najemnlh stanovanj zgrajenih s srpd-stvi za družbeno pomoč od skupnega števila 373 stanovan], kl so bila dodeljena prosilcem iz naše občine, 8 delavcev, kl so zaposlenl prl zasebnikth dobilo družbena najemna stanovanja, 3. Izdelava prlpomb in predlogov za spremembo dose-danjega Pravilnlka o pogojih in merilih za dodeljevanje na-jemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za drnžbeno pomoč v stan. gospodarstvu. Pripombe k omenjenemu pravllnlku je odbor obravna-val na 3. sejah. Prlpravll jih je na podlagi izkušenj Iz dela pri sestavi občinske prednostne liste po I. natečaju, in na tej podlagl izdelal zelo obširne predloge za novl predlog »Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj«. Lahko ugotovlmo, da je vellka večina pripomb, kl jih je dal odbor za družbeno pomoč naše občlno upo-Stevana v dosedanjem delu prl izdelavi dokončnega pred-loga novega pravilnika. Podrobnejše poročilo o tem bo ob-razloženo v obrazložitvi k predlogu tega pravilnlka, kl so ga delegati dobili z gradivom za VI. sejo skupščine SSS Center. 4. Predlog Družbenega dogovora o postopnem odstranje-vanju barakarsklh naselij in stanovanj VI. in Vll.katego-rije v LJubljani. Ta predlog še ni sprejet glede na to, da so v Izvajanju tega dogovora vključeni številni dejavnikir in so odbori za družbeno pomoč občin le nosllcl za nekatere akoije za iz-vedbo tega dogovora. Odbor je preko svojih. delegatov v odboru za družbeno pomoč mesta bil neposredno vključen v prvo uspešno solidarnostno akcijo vseh stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane v letu 1976 In sicer pri odpravi barakarskega naselja v DeCkovl ullci za Bežigradom, za kar je bilo potrebno zagotoviti sredstva v višinl skoraj 9 mili-. jonov dln. Z že omenjeno akcijo, navedeno v 1. točki poročila, to je z-izvedbo I. natečaja za dcxleHtev družbeno najemnih sta-novanj, je v naši občini izseljenih 106 stanovanj VI. oz. Vll.kategorije, pTedvidoma pa jih bo še 30, ko bodo že preostali prosilci iz teh stanovanj tb jiinija vseljeni v do-deljena jim stanovanja. Od dosedaj izseljenih stanovanj VI. oz. VII. kategorije je 65 družbeno-najemnih stanovanj. Kljub temu pa po ne-popolnih podatkih ostane v naši občinl še 858 stanovanj VI. in 82 stanovanj VII. kategorije, to je skupaj 940 stanovanj, kl jih je potrebno postopoma odpraviti. Sele tofien popis stanovanj teh kategorij v naši občini pa bo dal dokončno sliko stanja o številu teh stanovanj. Razen omenjenih zadev je odbor na svojih sejah obrav-naval tudi: — osnutek in predlog Pravilnika o subvencionlranju sta-narin v Ljubljani, ki je bil medtera že objavljen v Ur. listu SRS, — poročilo o delu stanovanjske komisije, kl Je priloženo h gradivu za VI. sejo skupščine. — delegati so se na sejah odbora seznanjali redno tudl z delom odbora za družbeno pomoč SSS Ljubljana. V letu 1976 je bllo sodelovanje odbora s predstavnlkl krajevnlh skupnosti z obmodja naše občine, s Centrom za' socialno delo, z obč. svetom Zveze sindikatov in zlasti z edborom za družbeno pomoč mesta dobro, Čeprav bi glede tega v letu 1977 morali sodelovanje še izboljšati. Upoštevaje program dela odbora za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti Ljubljana za leto 1977 in tekoče na-loge, ki se postavljajo pred obor za družbeno pomoč naše stanovanjske skupnosti, bo odbor vletu 1977 dela) na sle- nalogah: ¦ — sodeloval bo v pripravi predloga pravilnika o pogojih In merflih za dodeljevanje najemnih stanovanj, kl naj bi ga sprejela stanovanjska skupnosf mesta koncem marca 1977, — sodeloval bo v pripravi sprememb in dopolnitev pra-vilnikn o reSevanju stanovanjskih vprašanj dclavcev, zapo-slenih pri zaeebnih delodajaloih, ki naj bi bil sprejet v njaju 1977, — sodelova! naj bi v pripiavi predloga novega pravilni-ka 6 premiranju namenskega varčevanja za stanovanja, ki bo sprejet v jirnlju 1977, — sodelovl bo pri dopolnitvi samoupravnega sporazu-ma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu, z aneksom, ki ureja namembnost sredstev odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov, ki naj bi bil sprejet koncem marca 1977, — sodeloval bo v pripravi Il.natečaja za dodeljevanje najemnih stanovanj ter na podlagi dela svojih komisij pri-pravll predlog občinske prednostne Hste ter enotne pred-nostne liste upravičenih prosilcev za območje niesta LjUb-ljane. Predvidoma iiaj bi natečaj in sestava občinskih' in mestne prednosthe liste bila izvedena v obdobju od aprila do julija 1977, ¦'¦ — sodeloval bo v pripravi III. natečaja za dodeljevanje posojll delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih. Na-teSaj naj bi bil izveden v septembru 1977, — sodeloval bo v reSevanju stanovanjskih vprašanj ude-ležencev NOV skupaj s komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV obfiine Center. Ta naloga naj bi bila izvedepa v toku akcije za izvedbo Il.natečaja za do-deljevanje najemnih stanovanj in sicer predvidoma v maju 1977, . ' — Odbor too hbsilec organizacije popisa stanovanj VI. oz. VII. kateg. kot de!a akcije za izvedbo družbenega do-gcrvora o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije. V kolikor bo mogoče naj bi to akoijo opravili vzporedno z delom komisij, ki bodo ocenjevale stanovanjske razmere prosilcev za dodelitev na-jemnih stanovanj po III. natečaju, deloma pa se bo akcija nadaljevala trudi potem, — sodeloval bo v pripravi piedloga za plasiranje sred-stev za odpravo barakarskih naselij vključno s kreditnimi sredstvi LB-podružnice za kredit. stan. in kom. gospodar-stva, predvidoma-v maju 1977, ¦ — odbor bo obravnaval vse primere in na podlagi ustrer znih podatkov dajal soglasje za zatnenjavo stanovanj na podlagi pravUnika o zamenjavi stanovanj, ki ga je spre-jela skupščina SSS Ljubljana dne 23.11. 1976, .— sodeloval bo v pripravi predlogov sprememb in do-pplnitev zakonpdaje s področja družbene pomoči, kar je trajna naloga za leto 1977, —r sodeloval bo pri pripravi samoupravnega sporazuraa o združevanju sredstev stanovanjskega prispevka temeljnih In dmglh OZD v naseldnjem sradniero^nem obdobju, kar je.trajna naloga za leto 1977, — sodeloval bo pri izvedbi finančnega nafirta sredstev družbene pomoči v letu 1977. V letu 1977 bo potrebno za-gotoviti sredstva za kriteri.je končnih cen za stanovanja po vseh sklenjenih pogodbah, za prispevek iz sredstev za dnjž-beno pomoč za gradnjo doma upokojencev za Bežigradom ln v Siški, za zagotovitev lin. sredstev za izvedbo letnega programa odprave barakarskih .naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije, kakor tudt za nakup stanovanj, ki bodo razdeljena po Il.natečaju za dodeljevanje družbenih naje-mnih stanovanj. iPri izvedbi vseh navedenih nalog bo odbor del navede-nih del obravnaval na sejah ali pa potom svojih predstav-nikov v okviru odbora za družbeno pomofi. stanovanjske skupnosti mesta,.,. , , ,.'¦¦•..- ¦ » • -, . GOSPODARJENJE ^ V letu 1976 je pred odborom za gospodarjenje s stano vanjskiml hi&ami v družbeni lasti bilo posfavljenih nekaj ¦¦ izredno pomembnih in odgovornih nalog: 1.. nadaljnje poglabljanje hišne samouprave v tem, da. se ppvsod tam, kjer še ni hišnih svetov, le-ti ustanovijo * 2. v vseh KS delegatsko oblikovati zbore stanovalcev * in delegacije za akupščlno SSS 3. izdelati primerno gradivo za pomoč hišnim svetom 4. rešiti 767 pritožb za 2000 stanovanjskih enot v zvezl z toCkovanjem v lrln 1973, " 5. izdelati program prcnove za 42 dvigal v 37 stanovanj-skih hišsih . . 6. pristopiti k akciji sredn.(eročnega programa investfc. cijskega vzdrževanja hiš ' 7. delovati v smeri inlormiranja tako, da se doslednO' ¦¦ abvešča o dogajanjih v stanovan.jski samoupravi vsa go- ' spodinjštva preko glasila »Dogovori« 8. s svojimt sklepi, stališči in predlogi pribiiževati služ-'' bo Staninvesta samoupravi,.da ji služi kot servls ln pomoč- : nik opravljanja strokovnih nalog. Za vse te naloge je bilo potrebno, da sl je odbor za gospodarjenje izdelal konkret- i ni program izvedbe, ki je temeljil tudi na konkretnih 2a-'----dolžitvah znotraj odbora In do prtstojhih strokovnih služb " speciallzirane brganizacije. -: In kaj je bilo Opravljenega od zgoraj postavljeriih na'-'1 g 1. ob zakl.iučku leta 1975 je bilo v občini Center, ki ¦ iniu bkoli R06 stanovanjskih objektov organiziranih 582 hišnih svetov, bilo je 224 hiš, ki ni imelo organizirane hišne ' samouprave, ta podatek je bil tudi eden od pomembnih • vprašanj, da se je samoupravna organiziranost in delegat-.-' sko razmerje pri hišah, v KS in odbom za gospodarjenj« postavilo kot najvažnejša akcijska naloga, ki pa je v svo jem delovanju zasledovala dva oilja hkrati in sioer: a) čimširSe in vsebinsko obogatiti hišno samoupravo in b) hkrati s tem pa v hišah volifci tudi delegate za zbor stanovalcev pri KS. Z akcijo smo lahko zadovoljni, ne pa povsem. najmanj pa je raalogov za uspaTanje. Danes imamo v 673 hiSah . hišne svete, v vseh osmih KS pa tudi zbore stanovalcev, ~ tu je poudariti, da 1e občina Center v Ljubljani od vseh petih obftin edina, ki ima zbore stanovalcev pri KS, ki so ¦¦• neposredna delegatska baza za skupščino SSS in njene ¦ organe. Da bi HS nudili kar največ praktične potnoči smo Jim' v drugi polovici leta 1976 posredovali gradivo, ki je vsebo-"-valo: Zakon- o gospodafjenju s stanovanjskimi hišami, od- ¦¦ lok MS, ki podrobno določa kaj je investicijsko, kaj tekoie v vzdrževanje, kaj obratovanje hiše itd., Poslovnik o delu zbora stanovalcev. Dogovor o samoupravnih odnosih 'ˇ'•; zboru stanovalcev, zvorec zapisnikn zbora stanovalcev, f!- -nančni načrt investicijskega in tekočega vzdrževutija, fl-'/ nančni načrt za kritje obratovalnih strbškdv, Poslovnik o delu in organiziranosti zbora stanovalcev KS in še nektt tera druga gradiva, ki so imela namen tudi doprinesttk' trdnejši organiziranošti hiSne samouprave. •'"¦v. Pri obravnavi pritožb na točkdvanje v letli 1973 je bilo ' pozitivnf) rešenih od 2000 Ie 582 pritožb. Ugotovljenih pa je:': bilo 'zelo veliko nepravilnosti pri eksploataciji dmžbenega -stanovanjskega fonda. Se dobra oprema stanovarij se od- ' stranjuje, veliko je stanovanj, ki so slabo vzdrzecana s strani uporabnikov. s samovoljnimi predelavami se spre-minja tloris stanovanj brez gradbenih dovoljenj, brez so- ¦ glasij upravljalca in hišnega sveta. Mnoga stanovanja so ža-' sederia s podnajemniki ali pa v njih prebivajo popolnojria . drugi Ijudje 'orez odlgdb in stanovanjskih pogodb. ' Predlagamo, da se iz osnove za stanarino izloči amorti- -zirana oprema v stanovanjih, ta oprema naj postane pred-met neposredne skrbi stanovalc^, ki ga je potrebno v $j_.;-vefiji meri zainteresirati za smoterno gospodarjenje teko'» stanovanjem, kot s stanovanjsko hišo kot celoto. . . -. Znano je Ijubljansko razburjenje julija 1975, ko Je bilo čez noč ustavljenih od 105 dvaintrideset dvigal. Iz vseh,.- koncev so Ietele zelo koničaste puščice na SSS, nltl ena pa ni padla na bivšega 10-letnega upravljalca stanovanjskega fonda, ki je bil tudl delno povzročitelj takega stanja. Ne glede na teiak finančni položaj smo se odločili za prenovo 42 dvigal v 37 hiSah. V to prenovo odnosno programe Je bilo vloženih v letu 1976 Din 4.796.145,15. Tu Je pripomniti, da bivše stanovanjsko podjetje Dom takega zneska ni vlo-žilo v petih letih, kakor SSS v enem letu prl skoraj istih realnih dohodkih. Ko smo se lotevali oblikovanja srednjeročnega progra-ma lnvesticijskega vzdrževanja smo ga prvič oblikovali na povsem novih osnovah. Razvili smo široko aktivnost hišnih svetov, zborov stanovalcev hi5 in zborov stanovalcev pri KS. Ne glede na to, da so bile predložene želje z I. V. v znesku 70 mlljonov dlnarjev, nas ]e resnična realnost kaj hitro postavila na realna tla In smo hoteli ali ne, štartali od tistega kar lmamo ln tako so blli po zborih stanoval-oev pri KS sprejeti le reailni programi na osnovl raspo-ložljivih sredstev. Tako smo program prenove dvigal pre segli za sitc«-aj dvakrat, prograin investdcijskega vzdrževa-nja pa za 1 %. Tu nd pirezreti tudl posledloo lanskoletnega majskega potresa, ki nam je na obnovl povzrnCll 1.553.346,55 dinarjev Škode. Da danes prvid lahko natanfino analiziramo izvajnnje programa I.V. je tudi dejstvo, da smo v letu 1976 ovrgli preteklo prakso, ki Je samo flnanfino evidentlrala reallza-cijo. Uvedba kolifiinske, planske, flnančne In rokovne reall-zacije za vsako hiSo je povsem druga kvaliteta, ki je bližja samoupravi, je tisti lnstrument, ki omogoCa kontrolo, hltro ukrepanje, vldnl pa ao takoj tudi spodrsljaji kakor tudl pozitlvnl rezultati. V tem je preokretnica. Prl tem je poudarltl, da se je Stanlnvestov sektor Center precej prizadeval, da osvaja koncepte, ki so biM dogovorjeni v odboru za gospodarje-nje, gre pa mu tudi priznanje, da smo program kakor je obravnavan uspešno Izvedli, sicer ga precej presegli kljub stotJim vremenskim raameraan in nekaterim težko reSljivim tehničnim zapletom, prednnsem pri dvigalih in težavah, ki mu jih je tudi povzročal zavod za spomenlško varstvo. Ko za leto 1976 polagamo obračun dela, obračun uflnko, vitostl zborov stanovalcev, hišnih svetov, zborov stanoval-cev pri KS in tiudi odbora za goepodarjemje pri SSS ter celokupnega delegatskega delovanja se moramo pošteno zavedati, da vse možnosti, ki so nam dane Se nismo izko ristili v prid še krepkejšim samoupravnim angažiranjem, precej se še ukvarjamo s stvarmi, ki so že presežene, ki so.že za nami, vse premalo še razmišljamo za naprej, kaj vse nas še ovira, kaj posodobiti, izpopolniti, dodelati, do-reii, oblikovati tako, da bomo bolj učinkovlti, Se bolj de-legatski pa vedno manj osebni, če se hočemo uspešno spo-prijeti s precej zapleteno problematiko stan. gospodarstva v naii občirtf. Ce pa je potrebno spregovoriti o Staninvestu kot celoti, ki naj bi bolj intenzivno sledil iztočnlcam sa-mouprave v stanovanjskem gospodarstvu, pa bi mu kazalo priporočiti, da v lastno hlšo vnese duh Zakona o združe-nem delu ter, da opusti dobrSen del proračunske ustanove, da odpravi močno prisotno uravnilovko, prisotnost plač, vpelje za vsa delovna mesta nagrajevanje po delu in tudl konkretno odgovomost napram narofinikom uslug, kl Jo morajo za slabo ali neizvršeno delo spremljati penali, to-rej gre za povsem nov sistem dela strokovnih služb, ki naj se organizirajt) tako, da bodo čim učinkavitejši posredava-lec podatkov In čim bolj učinkovite pri tehničnih Izpelja-vah sklepov stanovanjske samouprave. SkupSčini SSS predlagamo, da razpravlja In sklepa: 1. da se Iz gradiva potreb I.V. izdela srednjeročni pro-gram za leto 1977—1980 2. da se programira v letu 1977 prenova Se preostalih dvigal v znesku 8.000,000 din, s tem, da se vsa dvigala opremi s tehnično dokumentacijo, ki je pogoj za pridobi-tev uporabnega dovoljenja 3. da se v skladu z zakonom ln odlokom zoper onesna-ževanja okolja naroči načrte za odpravo lndividualnih ku-rilnic in prikljuCke hiš na daljlnsko ogrevanje 4. da se v letu 1977 ob podpisovanju novih stanovanjsklh pogodb ugotovi, kateri stanovalci brez odlodb io pogodb stanujejo v družbenih najemnih stanovanjih 5. da se intenzivno dela na tem, da se odpravi stanova-nja VI. in VII. kategorije 6. da se posreduje vse predloge za izpopolnitev, spre-membo zakonskih in podzakonsklh aktov, ki zavlrajo učin-kovitost stanovanjske samouprave prl gospodarjenju 7. da se pospeši sprejem odloka v mestni skupJčini o hlSnem redu 8. da se zaostri vprašanje sprejetja odloka pri obC. skup-&6iai občine LjubljanaCenter o najvUjlh najemnin*h za-poslovne prostor« na območju občlne LJubljanaCenter. PRENOVA Ob ustanovltvi naSe stanovanjske skupnosti smo se za-vedali, da Je potrebno doseči temeljite spremembe pri go-spodarjenju s stanovanjskimi hišami. Bistven problem vzdrževanja stanovanjsklh zgradb v naši občini pa tičl v zgodovini starega mestnega jedra. IJutoljana se je izgrajevala tatoo, da je novogradnja po-tekala na prostih površinah. Dinamifina izgradnja na neza-zidanih povrSinah je sledlla na potresu leta 1895. Takrai so večino starih poškodovanih zgradb le pokrpali, večino ared-stev pa je bilo vloženih v novogradnje izven starega me-stnega jedra. Tudi med obema vojnama je potekala stano vanjska izgradnja na novih Jokacijah, staro mestno jedro pa je bilo deležno modernizacije predvsem z napeljavo elektrike tn vodovoda. Etefetrika Je bila toedena v najbodj skromnl obliki, če napeljave ocenjujemo z vidika današnjUi potreb in standardov. Vodovod je pravlloma dosegel skupnl hodnik, kjer je bila pipa za vse stanovalce. Po osvoboditvi je Ljubljana kot republiSko srediSče dosegla izjemno dlna-mičen razvoj. Bazumljivo je bilo, da so bile vse sile in sredstva usmerjena v izgradnjo novih mestnih predelov. Tudi vsa zakonodaja je težila k temu, da se velika vetina finančnih sredstev nameni za novogradnje in le manjši del za vzdrževanje ln ohranjanje obstoječih stanovanjsklh zgradb. Razvoj stanovanjske izgradnje po osvoboditvi pa nl značilen samo po dinamiki, temveč tudi po kvaliteti stano-vanjake graditve. Kvattteta stanovanj izražena v UarfUu točk se je v povojni stanovanjski graditvi v Ljubljani dvl-gnila za preko 100 %>. Danes dosegajo nova stanovanja ie 160 tofik. V naSi občini pa zaiaSa povprečje točk za eno »tanovanj« 81 točk. Medtem, ko se pavprečje točk v ostalih ljubljan-skih občinah giblje od 108 do 131. (Izrafiuni so narejenl na podlagi točkovanja iz leta 1965) razlogi za tako nizko kvall-teto stanovanj v naSi obCini je v zastarelosti stanovanj. Kar 3241 stanovanj v našl občini je bilo zgrajenih pred letom 1900. Stanovanjske razmere v naši občini pa ilustrira tudl podatek, da smo imeli ob razpisu natečaja za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidamosti kar 1067 sob, kl so predstavljale samostojna stanovanja. Prlkazane razmere so povzročile, da imamo v naSi ob-čini izjemno obsežne stanovanjske probleme, hkrati pa i ozirom na obseg problematike skromna sredstva za razre-ševanje navedenih razmer. Višina stanarine Je namreč od-visna od kvalitete stanovanj. Tako velika koncentracija satrih — dotrajanih stanovanj pa ima tudl družbeno negativne posledice. Stanovalci v sta-rih stanovanjih so ne glede na svoj materialnj položaj oata-11 prikrajšani za sadove tehničnega napredka in standarda. V starlh hišah ni centralnega ogrevanja, ni instalacij, ki bi omogočale uporabo gospodinjskih strojev in sanitarno ur»-; ditev vefiina starih hiš ima nefunkcionalna stanovanja. Navedena problematika je le grob prikaz problemov, i« katere je povsem jasno, da jih s klasičnim vzdrževanjem zgradb ne moremo razrešiti, temveč da lahko le s celovito prenovo ustvarimo tudi v starem mestnem jedru današnjim pogojem življenja primerna stanovanja. Navedena sposna-nja in formlranje odbora za prenovo pri naši skupnostl in pri SSS Ljubljana pa ie zdaleč ne pomeni, da so bili • tem ustvarjenl pogoji za izvajanje prenove. 2e prve izkušnje k pristopu nalog na področju prenov« so pokazaJe, da si moramo najprej izboriti pogoje, v kata-rih bo prenova dotrajanih zgradb imela enakopraven pcdo- žaj za novogradmjo. Dejstvo, da imamo še danes gradbeno in stanovanjsko zakonodajo, ki prenovo praviloma še ne pozna, povzroča pri načrtovanju, urejanju premoženjsko-pravnih razmerij in pri financiranju velike težavc. Ustava SRS jasno opredeljuje pogoje stanovanja in širših bivalnih pogojev in v 104. členu doloCa: »Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, dmžbeno politične skupnosti, krajevne skupnosti in dmge satnoupravne organizacije in skupnosti, imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj narav-nih in z delom pridobljenih vrednot človeškega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stunovanje, poči tek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastanejo v proizvodnji, po-rabi in prometu« V praksi pa kljnb temu vedno znova na-letimo na sklicevanje še obstoječe zakonodaje in predpi-sov. Zato odbor za prenovo ni mogel delovati tako kot je bilo delovanje odborov, ki delujejo na področju utečenih — pravno in ekonomsko dorečenih področjih dela. Rešitve za posamezne probleme in ustvarjanje pogojev ra izvajanje prenove je bilo treba iskati in uveljavljati predvsem izven uaše stanovanjske skupnosti. Zato je pote-kala aktivnost posameznih članov odbora in izvršilnega od-bora predvsem v naslednjem: — zagotovrtev enakopravnih pogojev pronovi z navo-gradnjo — zagotavljanje finančnlh sredstev za konkretne naloge Jn vzpostavitev solidamosti pri izvajanju dalgoročnih nalog prenove — opredelitev obsega spomeniške zašfite in opredelitev pogojev za prenovo, — oblikovanje nosilcev za izvajanje prenove, — razreševanje problemov, ki so omogočili posamezne rešitve. Ker je pot do celovitega programa prenove starega me-stnega jedra Ljubljane dolga in zahtevna (spremeniti bo potrebno feeneralni urbanistični plan Ljubljane in doseči dopolnitev zakonodaje) smo pristopili k prenovi posame-znih zgradb. Izbor je bil izvršen predvsem na podlagi grad-benega stanja zgradb in temu ustreznih stanovanjskih raz-mer. Te zgradbe so: Hrenova 17, Gornji trg 9, in 11 in Stari trg 6. S pristopom k prenovi navedenih zgratlib želtmo cimprej spremeniti slabe stanovanjske razmere, sanirati slabe grad-bene razmere v navedenih zgradbah in odpraviti stanova-nja najnižjih kategorij. Za prenovo Hrenove 17 je Ljubljanska banka — podruž-nlca za kreditiranje odobrila 14.000.000 din kredita. Zgradbe Gornji trg 9 in 11 in Stari trg 6 so v fazi razseljevanja in bodo še v tem letmpripravljene za prenavljanje. Prenovlje-na stanovanja na Hrenovi 17 bodo še nadalje v uporabi sta-novalcev, ki jih sedaj zasedajo stanovanja v preostalih treh zgradlbah pa bodo na razspalago za prednostno listino. V pripravi je izdelava zazidalnega načrta prenove Stare tjubljane, na ravni mesta pa je izdelana študija, ki obrav. nava in analizira širše vidiike prenove v Ljubljani in daje izhodišča za sistemsko ureditev tega področja. Ceprav smo pri spreminjanju miselnosti in odnosa db prenove že veliko dosegli — k temu so v zadn.iem času pomembno prispevala tudi sredstva javnega obveščanja, pa ostaja prav na tem področju še ogromno dela. Neprestano se srečujemo s problemom, da posameziiik ter iazne orga-nlzacijp sprejei-injo prer^ovo, toimačijo pa jo koi obnovo in modernizacijo stanovanja ali hiše. Resnično prenovo starih mestnin predelov bomo dosegli ko bomo prenovili hiše v skladu s sedarijimi standardi, zagotovili hišam kvalitetno individualno, komunalno preskrbo, zagotovlli zdravo bival-no okolje. Mnoge stare hiše so na zunaj lepe, v svoji za-snavi pa skrivajo družbeni in materiaini položaj v času, ko so bile te hiše grajene, lastnik hiše je imel zase veliko sta-novanje ali kar celo etažo, za delavce iin služinčad pa ,1e imel številne majfone prostore. Stevilna stanovanja v takih hišah ne presegajo 10,00 m\ S prenovo moramo ustvariti mnogo kot pa samo prenoviti in modernizirati obstoječe stanje. Ustvariti moramo stanovanja in bivalne pogoje v katerih bo mogoč normalen razvoj posameznlka in družine. GRADNJE Odbor je imel 10 sej, od tega 4 skupaj z izvrSilnim od-borom. Razpravljal je in dajal pripombe, predloge in stall-šča na naslednje dokiunente: — srednjeročni program stanovanjske graditve, — družbeni dogovor o proizvodnji in cenah gradbenlh objektov v stanovanjskih soseskah na območju ljubljanskih občin, — metodologijo za ugotavljanje stroškov in oblikovanjs cen v stanovanjski graditvi na območju ljubljanskih občin, — družbeni dogovor o sodelovanju pri stanovanjski gradnji na območju ljubljanskih občin, — razpisu natečaja 7& dajanje posojil za nakup ali grad-njo stanovanj iz združenih sredstev po 13. členu Zakona o programiranju in financiranju gradnje stanovanj. V nasled-njem IV. natečaju bodo na naše predloge zagotovljena sred-stva tudi za prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj ter za gradnjo oz. adaptacijo podstrešnih in terasnih stanovanj. V sednjeiročnem prc^ramu smo dali možnost pridobitve no vih stanovanjskih pavršin v podstrešjih in terasala 150 sta-novanjskih enot ali letno 30 stanovanjskih enot. Možnostl za tako prdobitev so velike, na žalost pa je premalo sode-lovanja in solidamosti stanovalcev in hišnih svetov v teh hišah. V bodoče bo potrebno več priprav na konkretnlh lo-kacijah in sodelovanja ter konfrontacij SSS z zainteresira-nimi in zbori stanovalcev v KS, hišnimi sveti in stanovalci v hišah, kjer take možnosti obstojajo. Iz srednjeročnega programa stanovanjske gradnje v tem planskem obdobju predvideni za gradnjo stanovanjski objekti v zazidalnem otoku CS-l Stari Vodmat, stolpnica v Hudovernikovi ulici, •zaključek gradnje na Ambroževem trgu ter gradnja v so-seski CS-6 med Grablovičevo, Povšetovo in Glonarjevo ulloo ter Ljubljanico. Analiza po objektih: — Roška stolpnica — Izdana ie lokacijska odločba z lo kacijsko urbanističnimi konstantami in predložen idejni projekt komisiji za vsklajevanje projektov s prostorskim planom pri odboru IS za prostorsko planiranje in varstvo okolja v soglasje kot pogoj za izdajo gradbenega dovolje-nja na glavno tehnično dokumentacijo. Urbanistični pred-log zazidave tega kareja upošteva za dokončno ureditev tudi odstranitev montažnih garaž, pdVečanje prodajnih ka-pacitet in servisnih dejavnosti, odstranitev doirajanih ob-jektov manjše gradbene vrednosti v Roški ulici, gradnjo novega skupinskega garažnega objekta, ki bi nadomestil montažne garaže, ki trenutno zasedajo preeejšnji del po-vršin. Nerazrešeno je vprašanje nosilcev izvedbe teh posa-meznih posegov. — CS-1 Stari Vodmat — Iadelujejo se konCni zazidalni urbanistični dokumenti in idejna gradbeno-tehnična doku-mentacija. Zemljišče je prldobil IMOS na natečaju sklada za urejanje mestnega zemljišča Ljubljana Center. V obr^v-navi je tudi orientacijska dogovorjena proizvodna cena stanovanj (m-). — Stnovanjski objekt »Rog« — potrebno zemljišče za gradnjo stanovanjskega objekta je pridobljeno, kakor tudi njegova pripravljenost za samo gradnjo. Projektna doku. mentaclja se i^Jeluje ki je opiavljen lokacijski postopek, vendar še ni izdana lokacijska odločba, ker za del potreb-nega zemljiSča manjka še ustrezna pravica razpolaganja. — Ambrožev trg — gradnja stanovanjskega objekta C se kontinuirano nadaljuje za objektom B in gradnjo objekta VVZ, ki je lociran v pritličju. Projekti so potrjeni in vskla-Jeni s prostorskimi plani. — Stanovanjska soseska CS-6. Izdeluje se tehnični del zazidalnega načrta na podlagi intencij sociološke študije in se pričakuje potrditev arhitektonske zazidave situacije od odbora za prostorsko plahirnje IS SOB Ljubljna center in skupščine SSS Lj. Center. Javna razgmitev zazidave je . predvidena v mesecu maju letos. Medtem bo opravljefl iz-bor proizvajalca in načrtovalca stanovanj na osnpvi nate-fiaja SSS Lj. Center, ki je bil objavljen februarja letos. _________________________________TOČKA 2 Predlog in obrazložitev pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj Na podlagi 8. člena zakona o družbenl pomočl v stano-vanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS št. 5/72), 5. in 26. člena zakona o samoupravni stanovanjskl skupnosti (Ur. l.SRS St. 8/74) ter 4. člena samoupravnega sporazuma o zdru-ževanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin, je sprejela skupščina samoupravne sta-novanjske skupnosti Ljubljana na zasedanju dne .... PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE NAJEMNIH STANOVANJ I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Ta pravilnik določa vire sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, upokojenih občanov, delovnih invalidov 1. kategorije in 100 % vojaških rnirovmh invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, določa upravičence za stanovanja, postopek z pridobitev stanovanja, pristoj-nosti odborov za družbeno pomck! v stanovanjskem gospo-darstvu samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane ter pristojnosti samoupravnih organov stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane. II. VIRI FINANCIKANJA Z. člcn , Viri financiranja za gradnjo najemnih stanovanj za potvebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. katego-rije in 100 % vojaških mirovnih invalidov s pravico do-datka za pomoe in postrež!>o so- — samoupravno dogovorjen prispevek za družbeno pomofi v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samo-upravnega sporazuma in odloka skupščine mesta Lubljane • — likvidna sredstva odpravljenih občinskih stanovanj-skih skladov — namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti — sredstva, ki Jih za izgradnjo najemnih stanovanj vložijo organizacije združenega dela, skupnost pokojinln-skega in invalidskcga zavaiwan.ia ter občani — namenska posojila in vračila — sredstva amortizadje iz stanarin stanovanj, zgra-jenih s sredstvi solidarnostnegn stanovanjskega sklada n območje Ijubljanskih občln in samoupravne stanovanj-ske skupnosti Ljubljana. — Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana doloSi na podlagi poirjenega finančnega načrta za sredstva dmžbene pomoči v stanovanjskem gcspodar-stvu višino sredstev, namenjenili za izgradnjo najemnih stanovanj. III. UPRAVICENCI ZA DODELITEV STANOVANJ 3. člen Upravičenci za dodelitcv stanovanja so: . — družine in občani z nižjimi dohodki ¦— mlade družine — upokojeni občani — delovril invalldi I. kategorije in 100 »/o vo.iaSki mirovni tavalidl s pravtco do dodatka za pomofi in postrežbo __— udeležencj NOV. ..... ... . 4. člen Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za pritnerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja — da ima prosilec stalno bivališče na območju ljubljan-skih občin — da prosilec za stanovanje ni lastnik počitniške hišice — da skupni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 60 "o poprečnega netto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu — da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen — da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske norma-tive na območju ljubljanskih občin, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja — da prosilec doslej še ni imel tistrezno rešenega sta-novanjskega vprašanja. Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo družine delavcev z nižjimi dohodki, vedjim številom otrok in delavci, ki so dlje časa zaposleni na območju Ijubljanskih občin in imajo dlje časa stalno bivališče na območju ljubljanskih obCin. 5. člen . _ -i~ Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, Ce izpol-njujejo naslednje pogoje: — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje oziroma lastnik počitniške hišice — da nobeden od zakoncev ni lastnlk primernega vse-ljivega stanovanja — da mlada družina doslej še ni imela ustrezno reše-nega stanovanjskega vprašanja — da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju ljubljanskih občin — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše — če vsaj ena organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rcšila njegov stanovanjski problem v roku 6 let od dneva pravnomoč-nosti odločbe o dodelitvi stanovanja. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine z nižjimi dohdki, večjim številgtn otrok In daljšim časom bivanja ter zaposlitve na območju ljubljanskih občin. 6. člen Za tnlado družino v smislu določil tega pravilnika se štejeta zakonca: — Ce od slclenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 6 let — Ce nobeden od zakoncev nl starejši od 30 let. 7. Clen Upokojeni občanl, delovni invalidi I. kategorije in 100','» vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka ža pomo* in postrežbo lahko zaprosijo za stanovanje če izp^Jnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec /a stanovanje ni imetnik stano"anjske pravice za primemo stanovanje — da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vse-ljivega stanovanja oziroma lastnik počitniške hišice — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega sta-novanjskega vprašanja — da ima prosilec stalno bivanje na obmodju ljub-ljanskih občin. Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo občani, ki so bili dlje časa zaposleni na obmofiju ljubljanskih občin in ki imajo dlje časa stalno bivališče na območju ljubljanskih občin. 8.člen Udeleženci NOV lahko pridobijo stanovanjsko pravico za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjs&am gospodarstvu, kolikor izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice, ki Jih vsebuje »odlok o reševanju stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV,« ki ga je sprejela skupščina mesta Ljubljana in kolikor so uvrščeni na potrjeno prednostno listo udeležencev NOV za pridobitev stanovanjske pravice. IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V NAJEMNEM STANOVANTO 9. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti očin Ljubljane obvestijo upravičence za pridobitev stanovanja z nateda-Jem, objavljenem v dnevnem časopisju. Besedilo natečaja objavi izvršilni odbor satnoupravne stanovanjske skup-nostsi Ljubljana po pooblastilu izvriJilnih odborov saano-upravnlh stanovanjskih skupnosti občln Ljubljane. Natečaj mora seznaniti upravičence za pridobitev stanovanja zlasti: — o upravifiencih za prtdobitev stanovanjske pravlce — o usnovnih podatkih, ki jlh mora posamezni upravi-čenec navesti v vlogi — o roku za zbiranje vlog — o obveznih potrdilito, ki jih morajo upravičend pri-ložiti vlogi. 10. člen TJpravieenec, kl želi pridobiti stanovanje, vložl uteme-ljeno prošnjo, opremljeno z ustrezniml dokazili in upošte-vajoč svoj status na samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana. Navedbe v vlogi morajo bitl potrjene s pečatom in podpisom pooblaščenega delavca organizacije združcnega dela oziroma druge organlzacije, ki morajo predhodno ucotoviti zlasti upravičenost delavca all občana za vložitev proSnje za pridobitev stanovanja. Podrobnejše pagoje za opremljanje vlog z ustreznimi dokazili vsebuje natečaj. 11. člen Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana odstopi po končanem natečaju vse vloge, razvrščene po posamez-nih kategorijah prosilcev, samoupravnlm stanovanjskim gkupnostim občlne LJubljane, kjer imajo upravlčenci stalno prebivališče. Odbor za družbeno pomoč pristojne samoupravne sta-novanjske skupnosti občine (v nadaljnjem besedilu: odbor) prouči v skladu s svojim poslovnikom vloge posameznih upravlčencev in spremna mnenja organlzacij združenega dela la drugih organizacij, ki potrjujejo vloge in jih eventoalno opremljajo z dodatnimi mnenjd all prlporočili. Odbor pristojne samoupravne stanovanjske skupnosti občine zavrne vloge, kl niso opremljene z ustreznimi doka-zili, kakor tudi vloge, ki so glede na določila natečaja pomanjlcljive oziroma so prispele po natedajnem roku. Odbor pri svojem delu sodeluje z občinsko skupnostjo socialnego varstva, organizacijami združenega dela v občini, diružbeoopolitičmiini organiaacijaini, krajevnimi skupnostjni, ter zavodom za socialno delo. Odbor ocenjuje stanovanjske razmere posameznega upravičenca izključno na podlagi kamisijskega ogleda njegovega stanovanja. Zdravstveno socialne razmere se ocenjujejo na podlagi ustreznih potrdil specialističnih zdravstvenih zavodov in občinskih centrov za socialno delo. 12.člen Odbor sestavi po proufiitvl vseh vlog in ustreznih doka-ail osnutek prednostne liste za pridobitev družbenega najemnega stanovanja in ga posreduje v obravnavo izvr-Silnemu odboru stanovanjske skupnosti občine. 13. Slen Komisije za ogled stanovanjskih razmer so 3 članske. Komisijo praviloma sestavljajo: — po 1 Clan — delegat v skupščini stanovanjske skup-nosti občine (predvsem delegat v odboru za družbeno pomoč ali izvršilnemu odboru) — po 1 predstavnik krajevne skupnosti na območju, kjer se vrši ogled stanovanjskih razmer — po 1 predstavnlk občlnskega centra za socialno delo, socialni delavec krajevne skupnosti ali OZD. - H.dlen Na sejo lzvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občlne, kjer se obravnava prednostna Hsta, so vabljeni vsi Clani odbora za družbeno pomofi v stanovanj-skem gospodarstvu ter predsedniki ostalih odborov samo upravne stanovanjslce skupnosti občine. 15. Izvršllni odbor posreduje prednostno listo, dopolnjeno na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave, v obravnavo skupSčini samoupravne stanovanjske skmpnositi občane. Skupšdine dajejo na predlog prednostne liste soglasje, Jiato pa posredujejo prednosfaie liste občin samo-upravni stanovanjski skupnosti Ljubljana zaradl sestave enotne prednostne llste vseh ljubljansklh občln. 16. člen IzvrSilni dobor seznani skupščlno skupnosti obfiine tudi z listo prosilcev, katerlh prošnje je odbor zavrnll kot neupravičene. 17. člen Prednostne liste posameznlh ljubljanskih obCln obrav-nava odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, ki pripravi predlog enotne prednostne liste. Odbor za družbeno pomoč sestavi predlog enotne prednostne liste, ki obsega razdelitev stanovanj med posa- • mezne kategorije prosilcev ter število stanovanj, vključenih na enotno prednostno listo na podiagl predloženih obfiin-skih prednostnlh list. 18. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane obravnavajo in potrjujejo enotno ljubljansko prednostno listo za pridobitev najemnega stanovanja, na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Skupščina samcupravee stanovanjske skupnosti LJub-Ijana na podlagi predlogov skupščtn stanovanjskih skiupnosti , dbčm ob sprejemu enotne mestne prednostne iiste doioii število stanovanj, ki bo po potrjeni prednostni listi dode-Ijeno posamezni kategoriji upravičencev. 19. člen SkupSfiina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljub-ljana lahko pred dokončno potrditvijo enotne prednostne llste na podlagi dokumentiranega predloga samoupravne stanovanjske skupnosti občine posameznega prosilca ali skupino prosllcev izloči aill pa na prednostno listo vključi posameznega prosidca all skuipino prosUcev. 20. Clen Po potrditvi enotne prednostne liste na skupščini samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana se lista j«vno objavi. Objavi se samo tisto število upravičencev, ki jlm bo na podlagi sklepa steupščaine stanovanjsk« skupnosti Ljub-Ijana, dodeljeno stanovanje. 21. člen Dodelitvene odločbe za stanovanje izdaja na podlagl enotne prednostne liste samoupravna stanovanjska skup-nost Ljubljana. 8 V. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ Z2.«len Občani in družine z nižjimi dohodki in delovni invalidi I. kategorije ter 100 °/o vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko glede na število 61anov gospodinjstva pridobijo pri samoupravni stano-vanjski skupnosti Ljubljana stanovanje po naslednjem. nomiativu: — za eno osebo do 28 m* ¦ — za dve osebi do 42 m* — za tri osebe do 57 m2 — za štiri osebe do 66 m2 ' ta za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m«. Za člapa gospodinjstva se v smislu določil tega pravil-nika štejejo imetaik stanovanjske pravice in čland miego-vega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otrooi, pastorki, in posvojancd, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stano-vanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njlm. Za člana družinskega gospodinjstva štejemo tudi osebo, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom sta- - novanjske pravice kot tudi osebo, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. Pristojen soci- ., alni zavod preverja podatke o Žlanih družinskega gospo-dinjstva, ki trajno živijo v izvenzakonski skupnosti ali tesni ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice. Stanovanja, ki se dodeljujejo upravifiencem na podlagi potrjene enotne prednostne liste so stanovanjske enote pridobljene s sredstvi za" družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in stanovanjske enote, nad katerimi imajo razpolagalno pravico samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane, ter stanovanja, nad katerimi pridobi raz-polagalno pravico stanovanjska skupnost občine, če so v ,.i|nejah stanovanjskih standardov. 23. 61en ,. .', Glede na število članov gospodinjstva lahko mlade dru-..JHne, upokojeni obftani in upraivičenci do stalne družbeme pomoči pridobijo stanovanje po naslednjem normativu: — garsonjero do 28 m! — enosobno stanovanje do 38 m». 24. člen Ce samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana ne more zagotoviti stanovanj po normativu iz 22. in :). člena, lahko od teh normativov odstopi, skupščina skupnosti pa -¦'^jBvno objavi vzroke za odstap od normativcrv. VI. ZAMENJAVA STANOVANJ 25. člcn Stanovanja, rgra.jena s sredstvi za družbeno pomoC v stanovanjskem gospodarstvu se lahko zamenjajo na podlagi do'.j-il pravilnika o zamenjavi stanovanj samoupravne. sta-novaniske skupnosti Ljubljana. 26. člen Sarnpupravna stanovanjska skupnost Ljubljana lahko na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine dodeli posameznemu npravifiencu starejše stanovanje, nad kate- . rim ima razpolagalno pravico samoupravpa stanovanjska ;';/8Jmpnost pbčine, ..'¦;..... VII. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 27. člen ',. .u ObCinska prcdnostna, lista za pridobitev stanovanja. ,)e ' nmo ena, sestavljena pa je na podlagi predhodnega reda za pridobitev stanovanja po posameznih kategprijah upra-vičencev, tj. mladih družin, delavcev z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. kategorije in 100 °/o vojažkih mirovnih invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencev do stalne družbene p«moči. . 28.člen .,:. Odbor za družbeno potnoč upošteva pri proučitvd. po-sameznega prosilca in vključitvi vloge na prednostno listo zlasti naslednje: — oceno stanovanjskih in drugih razmer, v katerih živi prosilec, — višino dohodkov prosilca in članov njegovega družin-skega gospodinjstva, — podatke o času bivanja na obmofiju ljubljanskih ob^in, — podatke o času nepfeklnjene zaposlitve na območju Ijubljanskih občin, — druga dokumentirana mnenja organizacije združe-nega dela, krajevne skupnosti, obCinske skupščlne, zavoda za sociailno delo, sindikalne organlzacije tn str&korae instl-tucije s področja zdravstva in socialnega varstva. Odbor za družbeno pomod ocenjuje posamezne kriterlje, naštete t 1 odstavku tega člena, z naslednjim številom točk: 1. Ocena stanovanjskih razmer prosilca: a) podnajemniki ** 70 točk b) sostanovaici 50 toftk c) imetniki stanovanjske pravice na neprimemem stanava.nju 50 toOk d) stanovanjska površina, fci odpade na enega 6!ana gospodimjstva: do 4 m2 na osebo 72 točk nad 4 — 5 nv na osebo 64 točk nad S — 6m! na osebo 56 točk nad 6 — 7 m2 na osebo ¦ ¦ 50 točk nad 7 — 8 m2 na osebo 45 točk nad 8 — 9 ms na osebo 40 točk nad 9 — 10 ms na osebo 35 točk nad 10 — 11 m! na osebo 30 točk nad 11 — 12 m2 na osebo 25 točk nad 12 — 13 m- na osebo 21 točk nad 13 — 14 m2 na osebo 18 točk nad 14 — 15 m2 na osebo 15 točk nad 15 — 16 m2 na osebo ~ 12 točk . .• nad 16 — 17 m2 na osebo 9 točk nad 17 m! na osebo 6 točk e) stanovanje brez kuhinje 20 točk t) souporaba kuhinje • 10 točk g) souporaba spalnice 10 točk h) souporaba WC (se totikuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) 6 točk i) souporaba WC v primerih, ko je WC v hiši, vendar izven stanovanjske enote 10 točk j) souporaba WC v primerih, ko je WC lzven stavbe 15 točk k) stanovanje brez kopalnice 5 točk 1) souporaba kopalnice (se toCkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) 2 točkl m) v zgradbi ni vodovoda 10 točk n) v stanovanju ni vodovoda 5 točk 2. Sociatao zdravstveno stanje gospodinjstva — druaine: a) bolezni otrok na obolelega otroka — duševno ali telesno prizadeti otroci — trajne in ponavljajoče se boležni dihal • — ostala trajna-in ponavljajoča obolenja 60 točk -40 točk 20 točk- b) bolezni staršev na obolelega člana družine: . — duševno oboleli ......60 točk . — težja Invalidnost 60 točk -r ostala trajna, obolenja 20 točk 3. ločeno življenje staržev ali otrok (upoštevati le v prlmerlh, ko socialna služba potrdl, da bodo starši po preselitvi vzell otroka v domačo vzgojo in varstvo) 30 toCk 4. Bivanje v neprimernth stanavanjih - ' Lt— bivanje v kolibah, začasnih ali zasilnih stanovanjih, stanovanjih VI. in VII. kategorije 150 točk — vlažno — mračno kletno ali podstrešno stanovanje 120 tofik — vlažno stanovanje 80 točk — kletno ali podstrešno stanovanje 80 točk Točkuje se le eno od navedenih stanovanj! 8. Utesnjenost v primernem stanovanju — se točkuje v primeru, če bivata v stano-vanju 2 družini, ki sta sicer v sorod- stvenih zvezah 20 todk — se točksu v pritneru, ie bivajo v stanovanju 3 družine, ki so sicer v sorodstvenih zvezah 40 točk - Uporaba točkovnika pod tofiko 5. izključuje uporabo točkovnika pod točko 4. ¦6. Privarčevana vsota (se tofikuje samo pri mladih družinah) - do 10.000 din - nad 10.000 do 20.000 din ¦ nad 20.000 do 50.000 din ¦ nad 50.000 din 5 točk 10 točk 30 točk 50 točk 7. stalno bivanje v Ljubljani r— za vsako leto nad 5—15 let po 20 todk 8. stalna zaposlitev v Ljubljanl — za vsako leto 5—10 let po 20 točk 9. Ce je znašal mesečni poprečni dohodek na člana dru-žinskega gospodinjstva v primerjavl s poprečnim meseč-nim čistim OD v SRS v koledarskem letu pred letom razpisa, se vloga prosilca točkuje: nad 50—60 %> 0 točk ,. nad 45—50 »/o 10 točk : nad 40—45 o/o 20 točk , nad 35-40% 30 to6k nad 30—35«/» 40 todk manj kot 30 «/0 50 toCk VIII. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 29. člen Najemna stanovanja, ki se dodeljujejo upravidencem na podlagi določil tega pravilnika se smejo tudi po izpraz-nitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občancnn z mzfcimi dohodki, upokojenim občanom, delovnim inivali-dom I. kategorije in 100 Vo vojaškim mirovnlm invalidom s praivico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravifien-cem do družbene pomoči. 30. člen Stanovanje, dodeljeno na podlagi doloCil tega pravilnika sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice skupaj s člani gospodinjstva in ga ne stne zamenjati oziroma kako drugače razpolagati z njim brez prejšnjega soglasja odbora za družbeno pomoč občinske stanovanjske skupnosti. Stanovanje oziroma dela stanovanja ne sme oddajati v podnajem. 31.«en Dohodek prosilca in Clanov njegovega gospodinjstva se pri natečaju za pridobitev stanovanj ugotavlja za preteklo koledarsko leto. 32. člen Za primemo stanovanje se po tem pravllnlku šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanja, ki so pra-vlloma gradbena celota in imajo skupen vhod. Za ugotovitev primernosti stanovanja se uporabljajo določila odloka o doloCitvi meril stanovanjskega standarda na območju ljubljansklh občln (Uradnl llst SRS št. 33 ln 34/73). Ce je primernost stanovanja dVomljiva, sklepa o tem za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ SKUp^cine občine. 33. člen Upravičenci, ki niso bili vključeni na potrjeno prednost-no listo samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana z dne 1.3.1976 bodo enakopravno vključeni med upravi-čene prosllce na natečaj samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana v letu 1977 s tem, da se ponovno ocenijo kriteriji iz 28. člena tega pravilnika, kolikor se odzovejo na natečaj. 34. člen Ta pravllnik začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane in ga potrdi skupščina samoupravne stanovanj-ske skupnosti Ljubljana. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljavnost Pravilnika o pogojih In merilih za dodeljevanje najemnlh stanovanj, zgrajenih s sredstvl za družbeno pomoč v sta-novanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana. (Ur. list SRS 29/75). Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, 4.3.1977 Predsednlk skupščine TONE KOLAR OBRAZLO2ITEV k predlogu pravilnika o pogojh In merllih za dodeljevanje najemnih stanovanj Odbor za družbeno pomoč SSS Ljubljana je po več-kratnl obravnavi odborov za družbeno pomoč vseh ljub-ljanskih občin, sprejel na seji odbora dne 11. III. 1977 predlog pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj in jih dostavil vsem občinskim SSS na območju mesta Ljubljane s predlogom, da ga obrav-navajo in sprejmejo na svojih skupščinah. Z dnem, ko bodo ta pravilnlk sprejele v enakem bese-dilu vse skupščine SSS ljubljansklh obfiin, bo prenehal veljati dosedanji pravilnik o pogojih in merilih za dode-ljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvl za druž-beno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, ki ga je sprejela skup-ščina SSS Ljubljana na zasedanju 26.6.1975 (objavljen v UL SRS št. 29/75). Kot je deloma razvidno iz poročila o delu odbora za družbeno pomoč SSS občine Ljubljana Center za leto 1976 Je odbor na treh sejah obravnaval in sprejel števllne pri-pombe k dosedaj veljavnemu pravilniku. Skupaj z obraz-ložitvami so pripombe našega odbora obsegale 10 strani. Od teh pripomb, ki jih je naš odbor sprejel na podlagi izkušenj v delu naših komisij, ki so ugotavljale stano-vanjske in druge razmere prosllcev, za dodelitev stanovanj po I. natečaju, ki je bil razpisan v jeseni 1975, kakor tudi upoštevaje pripombe dane na IV. zasedanju naše skupščine 9. II. 1976, je precejšnje število vgrajeno v predlog pravll-nika, ki je sedaj dan v razpravo. 2e samo pripombe, ki jih je dal naš odbor za družbeno pomoC bi zahteyale, da se izdela nov pravilnik. Upoštevaje, da so priporribe dali tudi odbori za družbeno pomoč ostalih občin pa je bilo nujno potrebno, da se izdela novo besedilo pravilnlka. Najvažnejše spremembe, kl so vgrajene v predlog pra-vilnika so naslednje: V 2. členu (viri financiranja) ¦ — v 2. alinei se predvideva, da so vir financiranja za gradnjo (solidarnostnih) stanovanj tudl »llkvidna sreditva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov«. Glede na to, da se s flnančnim načrtom naSe občinske SSS za leto 1977 predvidevajo ta sredstva za prenovo mesta predlagamo, da skupščina ne sprejme besedilo druge alinee 2. člena. — V 6. allnei je dosedanji amortizacijl \z stanarin sta-novanj, zgrajenih s sredstvi bivšega solidarnostnega sklada lj.občin, dodana tudi amortizaclja vseh stanovanj, zgra-Jenih po I. in vseh naslednjih natečajih SSS Ljubljane. V 4., 5. ta 7. Clenn — Je črtan dosedanjl pogoj (prl vseh kategorijah upra-vlčencev za dodelitev stanovanj) — petletnega bivanja v Ljubljani v skladu z ustreznim sklepom UsUivnega sodiSča, ampak je le pogoj, da ima prosilec stalno bivališče na območju lj. občin — dodan je pogoj, da prosilec za stanovanje ni lastnik počitniške hišice (kar ni pogoj po dosedanjem pravilniku) v 6. členu: — je črtan pogoj za mlade družine, da skupaj delovna doba zakoncev od dneva sklenitve zakonske zveze ne pre-sega 7 let, ker je odbor menil, da ostala dva pogoja v zadostni meri opredeljujeta pojem »mlada družina«. V 7. členu: , Dosedanja 7. in 8. Clen sta združena v 7. člen (skupaj upokojfenci in delovni invalidl In drugl). V 8. členn: Besedilo tega člena je novo in se nanaSa na borce v NOV, kl doslej niso bili posebej omenjeni v dosedanjem pravilnlku, čeprav se je že tudi doslej dejansko postopalo v smislu določil novega 8. člena. Tako, so tudi ob I. nate-čaju upoštevani borci NOV, kolikor so Izpolnjevali om^njene pogoje. V 9. ta 10. H.: Predstavljata le iuboljgave ln skrajšano besedilo istlh členov dosedaj veljavnega pravilnika. V 11. členu: Bistvena sprememba se nanaša na to, da je v drugem Stavku 3. odst. sedaj predvideno, da se ocenjuje stano-vanjske razmere vsakega prosilca Izključno na podlagi ¦¦¦ komlsijskega ogleda njegovega stanovanja — v doseda-njem pravilnlku pa taka obveznost odbora za družbeno pomoč občine ni bila predvidena, ampak je to lahko opra-vil tudi »kako drugače« (tako namreč piše v dosedanjem -¦pravilnlku). :>¦. ¦" V 13. členn: Ta člen Je nov in je vgrajen zaradi tega, da se odpravi dosedanja neenaka sestava komisij po občinah. V 18. členu (dosedanji 17. člen) ' - Dosedanji 17. člep Je dopolnjen r novim odstavkom, ki Je potreben zaradl tega, da se hkrsii s sprejemom enotne mestne prednostne liste sklepa tudi o številu stanovanj, kl bodo dodeljena posameznim kategorijam upravičencev. V 20. členu (dosedanji 19. člen) Novi 2. odst. je vgrajen zaradi tega, ker bi objava celotne llste bila nepotrebna, saj tisti prosilci, kl Um ne bo dodeljeno stanovanje, lahko ugotovijo že na podlagi obfiinskih prednostnih list, kje pribliftio bi blli uvrščeni v celotni mestni listi prosilcev. = K 22. členu (dosedanji 21. člen) , ^ Zadnji odst. je nov. Potreben je zaradl tega, da se na podlagi tega Iahko upravičencem, ki so uvrščeni na pred-nostno listo dodeljujejo ne le nova, pač pa tudi vsa ostala stanpvanja nad katerlmi Imajo razpolagalno pravlco »nio-upravne stanovanjske skupnosti ali skupnosti pridobijo ta pravico. V 29. ln 26. členu (dosedanji 24. In 25. člen) Obe besedili sta zelo skrajšani v primerjavi z doseda-njlm, sicer zaradi tega, ker so podrobnejše doloCbe o zamenjavi stanovanj (solidarnostnih) sedaj vgrajene v Pravilnik o zamenjavi stanovanj SSS Ljubljana, ki ga ob sprejemu dosedanjega pravilnika še ni bilo. Najpomembnejše so spremembe v 28. členu (dosedanji 27. člen) t. j. v tkim. »točkovalniku«. — pri oceni stanovanjskih raznjera prosilca: točka 1/e-stanovanje brez kuhinje in točka 1/f-souporaba ku-hlnje, je črtan dosedanji komentar, pri dosedanji točkl 1/h je črtano ovrednotenje prehodne spalnlce, — podrobno pa je v točkah 1/h, 1/i, in 1/j ovredno-tena souporaba WCt. j. s treml variantami. — v točki 1/n je na novo vnešen in ovrednoten primer, če v stanovanju ni vodovoda, — dosedanja tbčka 1/1 je črtana (splošna kvaliteta stanovanj po oceni komisije), ker je z njo bila dana možnost subjekUvnega ocenjevanja komisije in so stano-vanjske razmere dovolj ovrednotene z vsemi drugimi kriteriji, — v točki 2/a je črtano ovrednotenje ostallh obolenj (po oceni komisije), ker je tu bilo največ subjektivnega ocenjevanja in se kriteriji dela komisij niso tnogli vskla-dlti kljub posebnim navodilom, — v točki 3 je pri točkovanju ločenega življenja stariSev dodan potreben komentar, — v točki 5, kl je povsem nova, je ovrednotena utesnje-nost v sicer primemem stanovanju, kar bo zlasti primer pri mladih družinah. Na to je bilo opozorjeno ze pri lanski obravnavi občinske prednostne liste na zasedanju naše skupščine, — v točki 6 (dosedanja toCka 5) je vsebinsko bolj podobno ovrednotena oz. opredeljena privarčevana vsota (za mlade družine). V 7. in 8. točki (stalno bivanje in staina zaposlitev v Ljubljani) je i& vsako leto število točk od dosedanjih. 18 povečano na 20 točk. Glede na to, da nl več pogoj za natečaj določeno število let bivanja oz. zaposlitev v Ljub-ljani kot je razvidno iz te obrazložitve k 4., 5 In 7. členu predloga pravilnika, se predlaga, da • se poveča možnost točkovanja stalnega bivanja v Ljubljani od 10 na 15 let (za vsa območja v Ljubljani je evidenca bivanja uvedena šele po 1960 letu!), da bi se tako vsaj s tem dala določena vrednost tistim prosilcem, ki dalj časa od drugih bivajo v Ljubljani oz. so daij časa zaposlenl v Ljubljani. Odbor za družbeno pomoč naše stanovanjske skupnosti je 28. členu dal še precej drugih pripomb. Na seji odbora za družbeno pomoč SSS mesta je bilo sklenjeno, da se bo večina teh pripomb upoštevala v enotno sprejetih navo-dilih za izvedbo pregleda stanovanjskih in drugih pogojih prosilcev, ki jih bodo morale upoštevati komisije vseh občinskih SSS, ki bodo te preglede izvedle. K 30. členu (dosedanji 29. člen) je dodan nov 2. odst., da se stanovanja oz. delo stanovanj ne sme oddajati v pornajem. V 33. členu je dana možnost upravičencem, kl niso bili vključeni na potrjeno mestno prednostno listo dne 1.3.1976, da se enakopravno vključijo med upravičene pro-silce na natečaj v letu 1977 s tem, da se ponovno ocenijo njihove stanovanjske in druge razmere, kolikor se na natečaj odzovejo. Odbor za družbeno pomod SSS Ljubljana Center pre-dlaga delegatom VI. zasedanja SSS Ljubljana Center, da sprejmejo predlog pravilnika o pogojih in merilih za dode-IJevanje najemnlh stanovanj v besedilu, kot jim je bil predložen, razen 2. alinee 3. člena. Ljubljana, 15. III. 1977 SSS LTOBUANA CENTER ODBOR ZA DRU2BENO POMOC TOČKA Predlog pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj nad katerim ima razpolagalno pravico SSS Ljubljana Center Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o usta-novltvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Cearter ter stafcuta Samoupravne stanovanjske skupnosfci Ljubljana Center ter Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. I. SRS, št. 18/74) je skupščina Samoupravne stanovanj- ske skupnosti bjubljana Center na 6. seji sprejela PRAVILNIK o pogojih In merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad kateriml ima razpolagalno pravico Samouprama sta-novanjska skupnost Ljubljana Center SploSne določbe: 1. člen Ta pravilnik ureja načln in pogoje za dodeljevanje na-jemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samouipravna stanovanjska skuipnost (v nadaljevanju bese-dila: stanovanjska skupnost), upravičence za pridobitev stanovanja, postopek za pridobitev stanovanja ter pristoj-nosti samoupravnih organov in komisij stanovanjske skup-nosti pri razdeljevanju teh stanovanj. Upravičenci za pridobitev stanovanja: l.eien Vpravičenci za pridobitev stanovanja, s katerlm razpo-laga stanovanjska skupnost so: — družine in občani z nižjimi dohodkl od poprečja v SRS, — upokojeni občani, invalidi ter občani, ki ne združu-Jejo dela, — delovni Ijudje, zaposleni na občinskih postajah ml-lice, — uelovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela, ki zaradi težavnejših pogojev poslovanja lahko rešu-jejo stanovanjske protoleme prosilcev le s pomočjo širSe družbene skupnosti, — udeleženci NOV in interniranci. 3. člen Delovni ljudje in občani, našteti v 2. členu tega pravi>-nlkn, ki želijo pridobiti stanovanje, s katerim razpolaga stauovanjska skupnost Iahko zaprosijo za stanovanje, če Izpolnjujejo naslednje pogoje: — tJa prosnec za stanovanje ni imetoik stanovanjsike pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vse-ljivega stanovanaj — da prosilec za stanovanje statno biva na območju ob-fiinc Ljubljana Center dve leti pred vložitvijo prošnje za stanovanje — da prosilec nl neupravičeno nezaposlen — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stano-vanjskega vprašanja. Postopek za pridobitev stanovanja: 4. člen Stanovanjska skupnost zbira vloge za pridobitev stano-vanj, s katerimi rasipolaga, praviloma skozi vse leto, pri-spole vloge pa se obravnavajo praviloma štirikrat letno. Prosilec, ki želi pridobiti sLanovanje Tloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustrezniml dokazili na odbor t& družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanj-ske skupnosti. Organizacije združenega dela oziroma krajevne in druge skupnostl, zavodi za soctalno delo, društva. upokojencev in družbenopolitične organizacije morajo svoja dokazila opre-miti s svojim mnenjem o upravičenosti prosllca za prldo-bitev stanovanja, s katerim razpolaga stanovanjska skup-nost. Na stanovanjsko skupnost se z vlogo za rešitev stano-vanjskega vprašanja občana lahko obrne tudi neposredno T&iiiteresirana organizacija združenega dela, druga organi-zacija, ki nudi soudeležbo pri zagotovitvi finančnih sredstev za dodelltev ali usposobitev primernega stanovanja. 6. «en Komisija odbora za družbeno pomoC x stanovanjskem gospodarstvu oziroma ustrezno delovno telo v okviru tega odbora oceni predvsem na podlagi komisijskega ogleda sta-novanjskih razmer ter podrobne proučitve dokumentacije stanovanjske in druge razmere posameznega prosilca. Ko-misija sestavi po opravljenem ogledu in proučitvi doku-mentacije zapisnlk, ki ga posreduje v obravnavo stanovanj-ski komisiji stanovanjske skupnosti. V zapisniku o oceni stanovanjsklh raamer prosilca mor& biti izoblikovan predlog o načinu reševanja stanovanjskega vprašanja posameznega prosilca. Sklep stanovanjske komisije se javno objavi. Po pravnomočnosti sklepa izda odločbo predsednik ia-vršilnega odbora. OdJoSba mora vsebovati pravni pouk. Merila za dodeljevanje stanovanj: 7. eien Pri dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga, je sta-novanjska skupnost dolžna spoštovati veljavne normative o stanovanjskih površinah, pripadajočih posamezniku ozi-roma družini in siceršnjo smotrno izkoriščenost stanova-nja. Stnotrna izkoriščenost stsnovanja se presoja po Stevilu prostorov in njihovi površini glede na število oseb, ki bodo uporabniki stanovanja, njihovo starost, spol, zdravstveno stanje in druge okoliščine, kl vpllvajo na smotrno izkori-ščenost. Za člana gospodinjstva se v smislu določil tega pravil-nika Stejejo prosilec in člani njegovega družinskega gospo-dinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev ter ose-be, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati po zakonu in stanu-jejo skupaj z njim. Za člane družinskega gospodinjstva šteje tudi oseba, ki trajno živl v izvenzakonski skupnosti z iraetnikom stano-vanjske pravice kot tudi oseba, ki z njim živi v tesni eko-nomski skupnosti nepretrgoma več let. Zavod za socialno delo preverja podatke o članih dru-žinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v izvenzakonski skupnosti š prosilcem. 8.6Ien V postopku dodeljevanja stanovanj, s kateriml razpola-ga stanovanjsfca skupr_ist se uooštcva -lasti: — stanavanjske razmere, v katerih živi prosilec — socialne razmere v družini — zdravstveno stanje v družini — podatek o času bivanja in delovni dobi v obfiini — druga dokumeratirana mnenja organizacij združe-nega dela, družbenopolitiftnih arganizacij, krajevnih skup-nosti, občinskili skupščin, zavoda aa socialno delo, osnovne organizacije sindikata ali kakšne druge strokovne organizacije s področja zdravstva, socialnega skrbstva in socialnega varstva. 12 Komlslja odbora za družbeno pomoC v stanovanjskem gospodarstvu ocenjuje posamezne kriterije, naštete v l.od-stavku tega člena, z naslednjim številom točk: 1. Ocena stanovsnjskih razmer prosilca: a) podnajemniki • 10 točk b) sostanovalci 50 točk c) imetniki stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju 50 točk d) stanovanjska površina, ki odpade na 1 člana gospodinjstva do 4= na osebo 72 točk nad 4 do 5itf na osebo 64 točk nad 5 do 6 m* na osebo 56 točk nad 6 do 7 m* na osebo 50 točk nad 7 do 8m'na osebo 45 točk nad 8 do 9m! na osebo 40 točk nad 9 do 10 m* na osebo 35 točk nad 10 do 11 m« na osebo 30 točk nad 11 do 12 m* na osebo 25 točk nad 12 do 13 m* na osebo 21 točk nad 13 do 14 m' na osebo 18 točk nad 14 do 15 m* na osebo 15 točk nad 15 do 16 m= na osebo - ' 12 točk nad 16 do 17 m« na osebo 9 tofik nad 17 m: na osebo 6 točk e) stanovanje brez kuhinje 20 točk f) souporaba knhinje 10 točk g) prehodna spalnica S toLk h)souporaba VfC (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) 5 točk i) stanovanje brez kopalnice 5 točk j) souporaba kopalnice (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) 2 točki k) splošna kvaliteta stanovanja ob upoštevanju fimkcionalnosti stanovanja (po oceni ln z obrazložitvijo komisije) do 30 to«k 1) v zgradbi ni vodovoda 10 točk Soclalno zdravstveno stanje: •) bolezni otrok na obolelega otroka — duševno ali telesno prizadeti otroci 60 to<5k — trajne in ponavljajoče bolezni dlhal 40 točk — ostala trajna in ponavljajoča obolenja 20 točk — ostala obolenja po oceni komisije 0—20 točk b) bolezni staršev na obolelega člana družine — duševno oboleli 60 točk — težja invalidnost . 60 točk — ostala trajna obolenja 30 točk 3. Ločeno življenje staršcv all otrok: 30 točk 4. Bivanje v neprtmernih stanovanjskih razmerah: bivanje v kolibah, začasnih ali zasilnih stanovanjih, stanovanjih 6. in 7. kategorije 150 točk — vlažno-mračno kletno stanovanje 120 tofik — vlažno-mračno podstrešno stanovanje 120 točk — vlažno stanovanje 80 točk — kletno stanovanje 80 točk — podstrešno stanovanje 80 točk — utesnjenost v sicer primernem stanovanju 70 točk Tofikuje se le eno od n^vedenih stanov-Hijskih -azmer. 5. Nepopolne družine (samohranilci): 30 todk 6. Mesečni povprečni dohcxiek ria člana dru-žinskega gospodinjstva v primerjavi s po-vprečnun mesečnim čistlm OD v SBS v koledarskeni letu pred vložitvljo vioge za pridobitev stanovanja — po oceni ko-misije (izhodišče je povpreGni mesečni čisti OD v SRS v koledarskem letu pred ¦/ložitvijo vloge za pridobitev stanovanja. Tbu Je nad povprečjem pa se procentual-no — pc 10 % od povprečja nav2dol — razdeU od 0 do 50 točk — po 10 took od 0—S0 točk Komisija upošteva pri ovrednotenju povprečnega do-hodka na člana družinskega gospodinjstva dejstvo, da enak osebni dohodek na člana druiine pri različni vellkosti In strukturi gospodinjstva potneni razlifino možnost za re&i-tev stanovanjskega vprašanja. 9. člen Ce zaprosi za stanovanje, s katerim razpolaga stano vanjska skupnost prosilec, ki je bil udeleženc NOV oziro-ma interniranec, ima pri enakih socialnih in drugih meri-lih po 8. členu tega pravilnlka prednost pred ostalimi upra-vičenimi prosllci. Icjemna dodelitev stanovanja: 10. člen V prlmeru reševanja izredno nujnega stanovanjskega primera lahko stanovanjske komisije stanovanjske skupno sti dodeli stanovanje tudi v primeru če prosilec ne izpol-njuje vseh pogojev tega pravllnlka. Prehodne in končne določbe: 11. Llen Najemna stanovanja, zgrajana s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, namenjena za dru-žine in ostarele občane se dodeluje na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomofi v stanovanjskem gospodarstvu. 12. Skupščina obCine obdrži pravico oddajanja stanovanj, M jlh je zgradila ali pridobila za svoje delavce, kolikor je ta pravioa dogovorjena v samoupravnem sporaaumu o usta-novitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini. 13. člen Stanovanja, dodeljena na podlagi določil tega pravilnika, sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstev in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače razpolagatl z njim brez poprejšnjega soglasja sta-novanjske skupnosti. Stanovanje, dodeljeno na podlagi do-ločil tega pravilnika se ne sme oddajati v podnajem. 14. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina sta-novanjske skupnosti. Datum, PREDSEDNIK skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center Janez Škulj TOCKA 4 Samoupravna in delovna organiziranost stanovanjskega gospodarstva in predlog statutarnega sklepa i. 1. Revolucionami proces spremlnjanja družbenoekonom-Sklh odnosov, v katerem postaja delavec v združenem delu, delovni človek in občan odločujoči subjekt teh odnosov, zajema tudi hišno in stanovanjsko samoupravo. Prav na teh področjih prihaja interes delavca v združenem delu, delovnega človeka in občana zelo močno do izraza, saj gre za odnose in vprašanja, kl ga neposredno ln konkretno zadevajo. Delavec v združenem delu si v tem procesu spreminjanja družbenoekonomskih odnosov zagotavlja tudi odlodujočo vlogo pri uporabi njegovega dohodka In drugih njegovih sredstev za reševanje stanovanjskib vprašanj in za gospo-darjenje s stanovanjsko hiSo ter stanovanj, kar pomeni tudi hitrejše in kakovostnejše reševanje njegovih stanovanjskih vprašanj in bivalnih pogojev. 2. Delavec v združenem delu oz. občan sestavlja z dru-giml stanovalci večstanovanjske hiše sociološko skupnost, v kateri opravlja poleg funkcije gospodarjenja s stano-vanjsko hlšo tudi druge funkcije kot so npr. družbena samozaščita in civilna zaščita, varstvo okolice, pospeševanje medsosedskih odnosov in podobno. Skupnost stanovalcev večstanovanjske hlše naj postane tudi celica krajevne samouprave, v kateri se delovni člo-vek oz. občan družbeno organlzira za uresničevanje svojih funkcij v krajevni samoupravi. Kot rezultat delovanja socialistične zveze, organov kra-Jevnih skupnosti in druglh subjektivnih sil, smo v občini Ljubljana Center v pogledu razvoja in oblikovanja hišne »amouprave dosegli tele rezultate: Hišna samouprava je vzpostavljena za 673 hlš. V posameznih krajevnih skupnostih je slika tale: Krajevna skupnost Stevilo hiš, v katerih je hišna samoupr. vzostavljena Stevilo hiš, kjer je treba samoupr. še vzpostaviti Stara Ljubljana 157 Stari Vodmat 31 Tabor 111 Prule 47 Poljane . 88 Kolodvor 98 GradišCe «2 AjdovšCina 50 17 17 24 10 24 21 14 6 SkupaJ: 673 133 Zs finančno osnovo hišne samouprave služi poleg pri-gpevka za obratovanje hiše del stanarto (3Oo/o), s katerim razpolagajo organl v hišah, del stanarine, s katerim raz-polagajo prek zbora stanovalcev v KS (33 «/o) in del stana-rin, s katerim razpolagajo prek organov samoupravnib stanovanjskih skupnosti (19°/o). Razllko v vlšini 18»/o pred-stavlja amortizacija, ki gre organizacijam združenega dela oz\ vlagatelju. 3. Delavec v združenem delu in občan si ureja svoje stanovanjske zadeve v temeljni in drugi organizaciji združe-nega dela, kjer ustvarja dohodek in ga del namenja za re-. čevanje stnovanjsklh vprašanj v stanovanjski hiši, v kra-Jevnl skupnosti oz. v zboru stanovalcev v krajevni skupno-sti, v samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer združuje del za urejanje stanovanjskih zadev namenjenega dohodka • ter V drugih oblikah svoj««a povezavanja. 4. Delavci v temeljnlh to druglh organlzacijah združe-nega dela ia v delovnih skupnostih, na območju občine Ljubljana Center, občani — stanovalci prck zborov stano-valcev v krajevnih skupnostih in organizacije združenega dela, ki delujejo na stanovanjskem ^odro^ju so s samo-upravnim sporazumom v letu 1974 ustanovili samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana Center. Skupš&no samoupravne stanovanjske skupnosti kot osrednje mesto dogovarjanja zainteresirattfb. subjektov ozi-roma kot najvišji organ samoupravne stanovanjske skup-nosti so ob njenl ustanovitvi sestavljali: — delegati iz organizacij združenega dela ln delovnlh skupnosti, ki so bili Izvoljeni še pred sprejemom zakona o volitvgh delegacij v samoupravne lnteresne skupnosti, zato so bili v njihovem razmerju"do delegatske baze le v manjši meri prisotni elementi delegatskega sistema (50 de-legatov), — delegati stanovalcev, ki so bili na podoben načln, izbrani v krajevnih skupnostlh (35 delegatov), — predstavniki organizacij združenega dela, ki delujejo na stanovanjskem področju (8 delegatov) in predstavniki drugih zalnteresiranih organizacij. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti se Je v smislu političnega dogovora za izvajanje posameznih svojih funkcij organizirala v odborih za posamezna pod-ročja in to: — za gradnjo stanovanj, — za družbeno pomoC v stanovanjskem gospodarstvu, — za gospodarjenje s stanovanjsklml hišami, — za prenovo mesta, kar je spicifičnost občine Ljubljana Center, ki obsega predvsem staro mestno jedro. Ob odsotnosti oziroma ponekod ob pasivni hišni samo-upravi in z močnimi usedlinami odborruškib odnosov ta skupščina to njeni organi v pogojih, ko se je delegatski sistem uveljavljal na vseh področjih samouprave in oblasti, ni mogla dobro delovatl. 5. V dogovoru z družbenopolitičnimi organizacijami v občlnl in ob izdatni pomoči organov in družbenopolitičnlh organizacij v krajevnlh skupnostih je prišlo do dograje-vanja naše samoupravne organiziranosti. Ta proces še traja. Doslej so bile v tem pogledu izvršene zlasti tele spre-membe: — delegacije, ki so jih temeljne organizacije združenega dela In delovne skupnosti izvolile za samoupravne interesne skupnosti in v katere so se vključili aktivni delegati, ka-teri so bili izvoljeni za stanovanjsko področje, fungirajo kot delegacije za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti, — v vseh krajevnih skupnostth so iz delegatov ene ali veC hiš oblikovani zbori stanovalcev v krajevnl skupnosti, vsak zbor stanovalcev v krajevni skupnosti 'pošilja dele-gacijo v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti, — odbor za gospodarjenje, v katerem se pripravljajo predlogi glede gospodarjenja s stanovanjskimi hišami, je v praktičnem delu razširjen z delegati zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih in postaja mesto sporazumevanja delegatov zborov stanovalcev in krajevnlh skupnosti, — zbor stanovalcev v okviru dogovorjenih prioritet rass-poreja sredstva za investicijsko vzdrževalna dela In oprav-lja vse stanovanjske zadeve v krajevni skupnpsti. 6. Slika bi bila nepopolna, če ne bi omenili tudi slabosti in težave, ki so zavirale hitrejše spreminjanje družbeno-ekonomskih odnosov na tem področju. Omeniti je pred-vsem dvoje ovir in to: — sorazmerno številni posamezniki ne uveljavljajo svo-jih interesov z dogovarjanjem v hiši, v krajevni skupnosti oziroma v samoupravni stanovanjski skupnosti, ampak pri-čakujejo, da jim bo vsa odprta in pereča vprašanja rešil nekdo drug. — Naloge v zvezi z vzdrževanjem hiš, dogovorjene s po-godbenim partnerjem Staninvest. V smislu zakona o gospo-darjenju s stanovanjsklml hišami se je Samoupravna sta-novanjska skupnost dogovorila, da del strokovnih nalog opravlja pogodbeni partner Staninvest kot organizadja posebnega družbenega pomena. — Službe stanovanjskega podjetja, ki bi morale po pri-čakovanjih s svojlml storitvami omogočiti delo hišne samo- uprave, delo stanovanjske sanrouprave, operativno izvajanje obratovanja v stanovanjskih hišah ter vzdrževanje stano-vanjsklh hiš, v znatni meri niso izpolnile teh pričakovanj. V teh službah je prevladal podjetniški koncept, ki se od--raža v negibčnosti do zadovoljevanja potreb HS in SS, kot .v oblikovanju cen za svoje storitve. V pblikovanju cen odnosno v zajemanju akumulacije niso izhajali iz stališča, da gre za specifično obliko svobodne menjave dela, ampak so skušali oblikovati cene tako, kot to velja za organizacije, ki oblikujejo svoje cene na podlagi ponudbe in povpraše-vanja. Koncept, po katerem zboru stanovalcev iiiše ni dano, da se sam odloči, ali bosta hišnik in snažilka v razmerju & hišo, ali pa bo te storitve opravljala specializirana orga-nizacija združenega dela, seveda lii doprinesel k boljšemu obratovanju hiš, k nižjim cenam teh storitev in k boljšim odnosom stanovalcev do stanovanjskega podjetja. 7. V občini Ljubljana Center zaznamujemo že več let - zaostajanje v izgradnji mesta kot »delavske Ljubljane« in v tem sklopu zaostajanje v stanovanjski graditvi ter po-polno odsotnost prenove dotrajanih hiš v starem mestnem • jedru. Dejstvo je, da je bila izgradnja centra v preteklem obdobju zamišljena kot izgradnja poslovnega »cityja«, pred-vsem kot trgovsko, ban6no in upravno središče republike, ni pa bila predvidena takšna struktura izgradnje, v kateri bi imela svoj zadovoljiv delež stanovanjska izgradnja in iz-gradnja proizvodnih dejavnosti, ki ne onesnažujejo oziroma poslabšujejo okolja. ; Negativne posledice takega koncepta so zlasti: — dejstvo, da je bilo v občini zgrajenili zelo malo novih stanovanjskih objektov, — razseljevanje družbeno in proizvodno aktivnega pre-bivalstva iz starega dela mesta v nove stanovanjske soseske v drugih občinah, . . — nedograjeni poslovnl kompleksi kot so npr. Bavarski dvor, (Ploščad B..Kraigherja), ki nosijo s seboj vse po-. sledice nezaključenih gradbišč, — kljub dejstvu, da imamo v občini največje koncentra-cije spomeniško zaščitenih, vendar fizično dotrajanih zgradb, ni bilo organiziranega pristopa in sistemsko za-gotovljenih virov financiranja prenove. » — V Ljubljani imamo enotno politiko stanovanjske gra- i ^ditve, nimamo pa enotne. zemljiške politike, ki bistveno vpliva na stanovanjsko graditev oziroma bi morala biti njen sestavni del. Vsaka občina v Ljubljani ima svojo organi- zacijo za urejanje stavbnih zemljišč. Sistem financiranja stanovanjske in komunalne izgrad- :nje je postavljen tako, da nosimo breme izgradnje naprav individualne komunalne potrošnje (vodovod, elektrika, ka- nalizacija itd.) In breme izgradnje družbene infrastrukture (trgovine, šole), vsi občani Ljubljane, stroške nadomest- nih stanovanj v dotrajanih hišah, ki se rušijo In ki pred- . stavljajo tudi prek 35 % cene stanovanja, pa nosi investitor ••¦ oziromn kupec stanovanja. Z ozirom na tak sistem financiranja je cena novih sta-novanj v centru znatno višja kot drugod, kljub dejstvu, da družbi za stanovanja v mestu nl treba investirati niti v komunalne naprave, niti v prometne povezave, niti v druge objekte, ki jih občanl potrebujejo (trgovine, storitvene de-javnosti, kultume ustanove, čole itd.). II. ;¦¦ S spreminjanjem družbenoekonomskih odnosov na sta-novanjskem podrofiju, želimo delavci v združenem delu, delovni ljudje in občani, ter vsi samoupravni subjekti v hišni ta stanovanjski samoupravi, doseči tak položaj de-lavca v združenem delu, delovnega človeka in občana, da bo ta dejansko postal odločujoči in odgovornt subjekt v obvladovanju teh odnosov, v reševanju svojih stanovanj-skih vprašanj ih v stalnem izboljševanju bivalnlh in drugih pogojev. *.; To pomeni med drugim tole: — delovnl človek kot stanovalec in subjekt skupnosti stanovalcev hiše naj v tej skupnosti uresničuje vse tiste funkcije, za katere je družbeno smotmo in primerno, da se uresnlčujejo v takem okviru. Sem sodijo vprašanja ne- posrednega gospodarjenja s hlSo, vprašanje družbene samo-zaščite in civilne zaščite, medsosedski odnosi in pomofi, varstvo okolice, pa tudi uresničevanje funkcij- v krajevni skupnosti In v vseh oblikah njenega povezovanja, — delovni človek v temeljni organlzaciji združenega dela in v delovni skupnosti, kjer ustvarja in namenja del do hodka za reševanje stanovanjskih vprašanj, kl združuje del tega dohodka v samoupravni stanovanjski skupnosti, rešuje svoje stanovanjsko vprašanje tako v temeljnl organi-zaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, kot v krajevnl skupnosti in v samoupravni stanovanjski skup-nosti. Navedenl družbenoekonomski položaj delovnega človeka in občana bo mogoče doseči z uresničevanjem zlasti teh stališč: 1. Na področju krepitve hišne samouprave: — nadaljevati z zastavljeno akcijo ustanavljanja in kre-pitve hišnih svetov in zborov stanovalcev v stanovanj-skih hišah, — v primerih, ko določeni skupni Interesi to omogočajo, je treba pospeševati povezovanje več manjših hiš v večje enote, zlasti za hiše, kjer hišna samouprava še ni zaživela, — družbeno samozaščito in civilno zaščito je potrebno vključiti v dejavnost hišnih svetov V sklopu hišnlh svetov oziroma zborov stanovalcev večstanovanjskih hiš z večjim števifom stanovanj naj se oblikuje organ za dmžbeno samozaščito oziroma civilno zaščito (praviloma ena komisija hišnega sveta za obe pod-ročji dejavnosti). V hišah z manjšim številom stanovanj se poverjenlk za civilno zašfiito vkijuči v delo hišnega sveta. — V delovno področje stanovalcev in njihovih organov v stanovanjskih hiSah sodi tudi skrb za ureditev in varstvo okolice. — Z organlzimanjem skupnlh akcij v hiši naj se omc^ofif medsebojno spoznavanje stanovalcev in vzpostavljanje med-sebojne pomoči stanovalcev. Stanovalec v stanovanjski hlšl, naj v organih hiše v povezavi z drugimi stanovalci, z dajanjem priporočil, mner^, predlogov in soglasij dejansko vpliva oziroma so-odloča o vseh vprašanjih, kl zadevajo hišo oziroma njeno bližnjo okolico (investicije v stanovanjih, ki imajo pomen za hišo, namembnost prostorov, garažiranje, ureditev pod-strešij v stanovanja, parkiranje itd). V ta namen bo po-trebno tudi dopolniti zakonodajo in samoupravne splošne normativne akte v krajevni skupnosti in v stanovanjskl skupnosti. Na ta način bo stanovalec v povezavi z drugimi stano-valci dejansko imel položaj, v katerem bo lahko soodločal o urejanju navedenih zadev. — Terenski odbori socialistične zveze naj postanejp no-silec skrbi za delovanje hišne samouprave v najširšem pomenu. — Omogofiiti je treba tudi ustrezno delovno oziroma akcijsko organiziranost družbenopolitičnih organizacij v večji stanovanjski hiši, oziroma za območje več-stanovanj-sklh hiš ali za naselja. — Zbor stanovalcev v krajevni skupnosti je potrebno oblikovati kot mesto dogovarjanja stanovalcev prek svo-jih delegatov o stanovanjskih zadevah. — Z uporabo stanarine je potrebno zagotovitl mate-rialno bazo hišni samoupravi. Sem sodi tudi uporaba dela' stanarin za potrebe civilne zaščite in v okviru možnosti prostorske rešitve za te namene. — Stanovalce je potrebno v še večji meri zainteresirati za smotmo gospodarjenje tako s stanovanjem, kot s stano-vanjsko hišo kot celoto. Iz osnove za stanarino se naj izloči amortizirana oprema v stanovanjih, ta oprema naj postane predmet neposredne skrbi stanovalca. — V dogovoru s komunalnimi delovniml organizacijaml oziroma drugimi specializiranimi organizacijami je po-trebno proučiti možnosti, da se te organizacije usposobijo za vzdrževanje naprav individualne komunalne porabe v celoti (elektrika, vodovod, kanallzacija itd.). 2. Na področju krepitve stanovanjske samouprave: — utrjevati na delegatskih načelih iz delegatov hlš s» stavljeni zbor stanovalcev V krajevni skupnosti kot organ urejanja stanovanjskih zadev v krajevni skupnosti, kot organ samoupravnega sporazumevanja o teh zadevah in kot organ, prek katerega se uresničijo delegatska razmerja do samoupravne stanovanjske skupnosti. — Oblikovati odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja dele-gatov zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih in kot organ za uresnlčevanje funkcij samoupravne stanovanjske skupnosti v pogledu gospodarjenja s stanovanjskimi hišami T družbeni lasti. — Krepiti vlogo samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana in celotnega sistema planiranja šta-novanjske izgradnje kot akta dogovarjanja in sporazume-vanja subjektov stanovanjske skupnosti oziroma stanovanj-ske graclitve. — Proučiti je možnost, da se delo delegatov oziroma delegacije v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti nasloni oziroma poveže z delovanjem organov, ki v temelj-nih in drugih organizacijah združenega dela rešujejo sta-novanjska vprašanja. 3. Na področju stanovanjske graditve in prenove . — Celotno izgradnjo na območju občine Ljubljana Cen-ter je potrebno obravnavati kot sestavni del izgradnje :>de-lavske« Ljubljane, kar pomeni med drugim, da je potrebno na tem območju graditi tako industrijo, ki ne bo onesnaže-vala okolja in da je potrebo na tem območju graditi vse kategorije stanovanj, Vključno s samskimi domovi. V ta namen je potrebno dopolniti tudi generalni urba-nistični načrt Ljubljane in vse druge urbanistične akte. — Zemljiška politika v Ljubljani naj postane sestavni del enotne politike stanovanjske graditve v Ljubljani, saj predstavlja Ljubljana z zaledjem enotno urbanistično in gradbeno območje. V zemljiški politiki je potrebno spre-meniti zlasti financiranje nadomestnih stanovanj za stano-valce iz dotrajanih stanovanjskib hiš, ki se naj uredi v Ljubljanl enotno. — Urediti je potrebno preskrbo centra z energijo tako v pogledu novogradnje, kot v pogledu odprave individual-nih kurišfi in zagotovitve kvalitetnejšega ogrevanja obča-nom tega mesta. — Za reSevanje stanovanjsklh vprašanj je potrebno lz-rabiti tudi možnosti, ki jih nudi preurejanje podstreši.) in drugih neizkoriščenih skupnih prostorov v stanovanjske prostore. — Začeta prenova mesta mora postati sestavnl del iz-gradnje Ljubljane. Vprašanje prenove je potrebno na solidarnostnih osno-vah in ob vgraditvi interesov posameznih dejavnikov, enot-no reševati v Ljubljani in sicer tako s praktičnim pristo-pom kot s študijskim delom. V ta namen je potrebno zagotoviti sistemske vire financiranja, v katere je potrebno vgraditi tudi interes posameznih dejavnikov. Za prenovo mesta je potrebno nameniti del državnega kapitala vključno z državnim kapitaloin na stanovanjskem področju in del stanovanjskega denarja, ki se izdvaja iz dohodka ter del amortizacije stanovanj. Prenova je potrebna na območju vsega mesta, s tem, da je koncentracija teh problemov v občini Ljubljana Cen-ter, v ta namen je treba združevati ttidi sredstva vse Ljub-ljane in zagotoviti tudi ustrezno delavno organizirartost. — Postopoma je treba odpraviti vsa neprimerna stano ranja (stanovanja VI. in VII. kategorije). 4. Za izvajanje vseh teh nalog se bo treba bolje in učln koviteje delovno organizirati. — Zboru stanovalcev stanovanjske hiše je treba dosled-no dopustiti možnost, da se sam odloči o oblikah delovne organiziranosti v pogledu obratovanja stanovanjske hiše (upravitelj, hišniki, snažilke). — Z uCinkovitim delovnim organlziranjem služb, ki vo- anovanlskih razmerjih (Uradm list SRS 18/74) bilo izdanih 92 stanovanjskih odločb. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Center je izdala soglasje k 4 prekvalifikacijam stanovanjskih pro-storov v poslovne, imetnikom stanovanjske pravice za ta stanovanja so bili zagotovljeni novi stanovanjski prostori. Prejetih je biio 9 kompletnih vlog za soglasje k preure-ditvi podstrešnega prostora v stanovanjski prostor. Vsem prosilcem so bila soglasja odn. premoženjsko pravnt pogoji izdani. Strokovna služba stanovanjske komisije pri SSS Lju-bljana-Center, pa je v lastni pristojnosti zavmila okoli 300 vlog prosilcev, kl po pravilniku o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga SSS Ljubljana-Center, niso izpolnjevali pogojev za dodelitev stanovanja. Predlog finančnega načrta za leto 1977 Predlog finančnega načrta samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center za leto 1977 je izdelan oa podlagi progratna dela njenih odborov in komisij. Predlog finančnega načrta vsebuje smeri in cilje, kl so zapisani: — V samoupravnem sporazumu o ustar.ovitvt stanovanj-ske skupnosti Ljubljana-Center — V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Izhodišča in temeljni cilji pa so vsebovani tudl v pred-logu samoupravnega sporazuma o osnpvah plana samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in samoupravne stapovanjske skupnosti Ljubljana-Center za obdobje 1976 dp 1980. Kohkretne naloge in cilji stanovanjske skupnosti Ljuto-ljana-Center pa so obdelani v programlh dela odborov in kpmisij in ovrednoteni skozi vire sredstev, ki se zadižujejo v stanovanjskih skupnostih. Viri sredstev za leto 1977 so naslednji: 1. Sredstva ekonomske solidarnosti, ki se združujejo na nivoju mesta Ljubljane. 2. Sredstva družbene pomoči, ki se zdruzujejo na nlvoju družbene pomoči samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. 3. Sredstva za gospodarjenje, kl vključujejo: — stanarine — najemnine — prlspevkl etažnlh lastnlkov stanovanj ln poslovnih prostorov v hišalr, si sp v družbenem upravljanju. 4. Sredstva odpravljemih otnJlnsklh itanovanjslcih »M*-dov. 5. Posojila poslovnih bank. 6. Druga sredstva. 7. Sredstva Samskega doma. Sredstva za gospodarjenje bodo v letu 1977 nekaj viSja kot v preteklem letu in sicer zaradi povečanega prillva sredstev iz stanarin (povečanje stanovanj vseh novogradenj in predvidenega 30%-nega poviSanja stanarin od meseca maja dalje), zaradi povišanja najemnin za poslovne prosto-re in zaradi predvidenega priliva prispevkov etažnih lastnJ-kov (sklepanje pogodb z etažnimi lastmki za plačevanje dejanskih stroškov tekočega in invensticijskega vzdritevanja ter stroSkov upravljanja). Prl porabi sredstev za gospodar-jenje za leto 1977 je treba sprejeti sklep o delitvi stanarin in najemnin, kar je sestavni del finančnega načrta. FINANCNI TSACRT v tisočlh 000 din I. Sredstva za kredttiranje stenovanjtke kjradnje — Priliv v letu 1977 121.797 II. Drt.žbena pomoč 45.833 III. Sredstva stanovsnjskih biš in poslovnlh proitorov — sta^irine . 29.073 — najemnine 13.640 — priUv ETL 5.348 Skupaj ' 48.061 IV. Sredstva odpravljenih skUdov — razpoložljiva sredstva preteklega l*tt 18.435 — priliv sredstev od anuitet 12.700 Skupaj sredstva skladov 31.135 V. Najem posojil pri poslovnl banld — prenova stanovanjskih hil 14.000 — pokritje škode po potresu 9.400 — sanacija dvigal 8.400 SkupaJ 31.800 VI. Druga sredstva — obiwitl na »tanovanjska sredstva 300 VII. Sredstva doma sanakih delav«ev iJSOO SkupaJ pluniran priliv sredstev v letu 1971 283.136 Planirana poraba razpoložljivlh sredstev I. Sredstva, katera se združujejo v okviru petih občin za kreditiranje nakupa stanovanj OZD, ETL, individualne graditelje in solidarnostne akcije Skupaj 121.797 II.Družbena pomod — Sredstva se združujejo v okviru mesta za iiaslednje namene: nakup stanovanj za delavce z nizkiml dohodki, mlade družine in upokojence — za subvencionlranje stanarin — prispevek za dijaške domove in domove ostarellii — obvezen prispevek za raziskovanje Skupaj 45.833 III. Sredstva stanarin, najemnin in prispevek etažnih lastnikov s katertmi gospodarijo zbori stanovalcev (T. V.) 8.827 — sredstva stanarin I. V. s kateriml razpolagajo zbori stanovalcev 2.916 — sredstva stanarin in najemnin s katerimi razpolagajo zborl stanovalcev pri KS in odbor za gospodarjenje 14.289 — stroški izvajanja programa I. V. 1.650 — sredstva za vračilo dela stanarin ETL 250 — sredstva amortizacije za nakup stanovanj In poslov-nlh prostorov vlagateljem 7.195 — sredstva za modernizacijo poslovnih prostorov 970 Skupa) , IV.Prenova mesta — odpravljanje posledlc potresa — vračilo sredstev na I. V. — sanacija dvigal — vračilo na I. V. — sanacija Hrenove 17 36.097 7.850 1.555 7.650 750 14.000 — nakup stanovanj za odpravo stanovanj VI. ln VII. kategorije ter prenova Gornji trg 9, 11 in Stari trg 6 29.000 — načrtovanje in drugi stroškl 2.135 Skupaj 62.940 V. Drugi pmJvideni izdatki in pogodbene obveznosti — delo Staninvesta — delo banke Druge obveznosti — zavarovanje — zaklonlšča — civilna zaščita — stroškl odborov SSS — poslovni stroški delovne skupnost. — pomoč HS pri KS 5.000 1.200 755 858 280 551 1.377 640 — izdelava dokumentacije za odpravo žarišč onesnaženja okolja 800 — sredstva za razporeditev tekom leta 698 Skupaj 11.992 VI. Samski dom Tabor — izdatki za investic. in teh. popravila, elektriko, ogre-vanje in drugi mat. izdatki 4.300 Skupaj planirana poraba sredstev v letu 1977 283.126 Po predlogu programa samoupravne stanovanjske skup-nosti Ljubljana-Center ter njenih ociborov in komisij t*r linančnega vrednotenja vseh. nalog in obvez in ciljev za leto 1977 predlagamo, da skupščina samoupravne stano vanjske skupnosti sprejme nasledmja: ST.UlŠCA IN SKLEPI *• .W\ i,:T 1. Organizacijam združenega clela, ki rešujejo stanbvanj-ske probleme delavcev s podpovprečnimi osebnimi dohodki se daje prednost pri najetju posojil kakor tudi tistim oigani7,aoi,iam, kj s tem pDiT»aga,.jo rcševati probleme pri odpravi stanovanj VI. in Vll.kategorije. 2. Sredstva z,a družbeno ponioč združu.ienio na stajio- . vanjski skupnosti r,.jubl.jana za izvajanje skupaj dogovor-jenega progratna rw5evanja stan<>va,nj delavcev .z nizkimi dohodki, mladih družin, upokojencev, odprave barakarskih naselij in stanovanj VI. in VIL.kategorije ter subvecioni-ranje stanarin. 3. Sredstva odpravljenih obSinskih stanovanjskth skla-dov ia odobrena bančna posajlla se namenjajo aa prenoro st&novanjskiti hiš v celoti s tem, da, ae v pr^novo vklju-dujejo tiidi delovne orgamzttcije za.tiste deJavce, W se Jim s preriovo reSiije stanovarijski probiem! 4. Sredstva stanarin in najemnin fer prispevkov zasebnih lastnike^ stanovanj in poslpvnih- prostorov v hi&ah družbe-nega upfavijanja se uporabljajo izključno za vzdrževanje stanovanjskih hiš s tem, da se sredstva ambrtizacije sta-novanjskih hiš uporabl.jajo le za nadomestitev amortizi-ranih stan^vanj. Vlagatelji, k\ pri nadomestitvi stanovanj sodelujejo .? sybjimi sredstvi bodo imeli pri novih stano-vanjih prednost pri dodelitvi. 5. Ostala sredstva, kl se združujejo v stanovanjski skup-nosti so naitienjena z'a kritje poslovnih stroškov stana-vanjske skupnosti in za razporeditev na izdatke, ki se bodo evettt! poja.Yili tekom leta. .. ¦ 6. Za razpbreditev pr«dvidenihlsredstev stanarin in na-jemnin, ki se zdruiujej^ y ^tancwanjski ^kujpnostt piedla-gaino naslednji ključ:" r.;r_... ;*¦•¦¦¦¦¦'"¦'* ¦'\>- .'•-;;"'¦& a. st«narina — amortizacija — tekoče vzdrževa. HS — investie. vzdržev. HS (zbori stanovalcev) — invest. vzdržev. s katerimi razpolaga odbor spodar. in zbori stanovalcev pri KS — intervencijska sredstva odbora za gospo-dsu^enje " : ¦ — delo Staninvest — prispevek za zaklonišfia — zavarovalnlna . — civilna zaščita 15,2*/« 20,0 •/• 10,0 «/e za go- 33,4*/» 10,0 •/• 2,0 •/• 1,8 •/• 0,6 •/« Skupaj b. — tekoče vzdrževanje HS — investic. vzdrževanje — amortizacija 1 •'« od vrednosti — modernizaeija poslovnih prostorov ¦¦— stroški skupnosti — delo Staninvest — prispevek za zakloni&ie — zavarovalnina — ctvilna zaščita 1 din/m* 4 din/m* 9,3 •/• 34,2 •/» 20,0»/» 7,1 •/• 14,0% 11,0«/« 2,0*/» 7. V letu 1977 bomo uredUi odnose z etažnimi lastniki, stanovanj in poslovnih prostorov, ki morajo v imlslu ta-kona o pravicah in obveznostih na delih stavb prispsvati svoj delež k de.janskim stroškom za lekoie in investicijsko vzdrževanje ter stroSke upravljanja. 8. Skiipščina stanovanjske skupnosti naroča izvršilnemu odboru in odborom za graditev, gospodarjenje in družbeno pomoč ter prenovo, da podvzamejo vse ukrepe, kl so po-trebni za izvržitev programa stanovanjske skupnosti. Iz-vržilni odbor pa pooblašča, da zasleduje realizacijo linanč-nega načrta in da izvrši event. prerazporeditev, Ce bo te potrebno in o tem poroča skupSčinl Kadrovske zadeve PREDLOG ZA DOPOLNILNE VOUTVE V ORGANE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA CENTER Na osnovi izpolnjenih popisnlc v fazi evidentiranja v KK SZDL in konferencah delegacij za SlS-e v združenem delu, predlaga koordlnacijsko kadrovskl odbor OKSZDL v raz-pravo ln potrditev v organe skupnosti: PORAVNALNI SVET: CEPLAK dr. Slavko, dipl. pravnik, roj. 1911, upokojenec, stanujoč Zarnikova 6 SEUNIG Marjan, komereialist, roj. 1909, upokojenec, sta- nujoč Stari trg 4 JAMSEK Metka, pravnik, roj. 1930, zaposlena Skupščina SRS, stanujoča Vrtača 9, član ZK JUS Konrad, viš. upr. delavec, roj. 1926, stanujoč Prijate- ljeva 28, član ZK PREDAN Pranc, pravnlk, roj. 1942, zaposlen Mladinska knjiga-skupne službe, stanujoe Gotska 9, član ZK POGORELEC ing. Jože, roj. 1934, zaposlen Biro za lesno industrijo, stanujoč Puntkova 44. GABRIJEL Nada, učiteljica, roj. 1920, zaposlena KS Tabor, stan. Maistrova 8, član ZK ODBOR DELAVSKE KONTROLE: ROUSEK Andrej, stroj. tehnik, roj. 1943, zaposlen Emona, — TOZD inženiring, stanujoč Prešernova 16 SOČAN Stanlslav, trg. poslovodja, roj. 1917, upokojenec, stanujoč Wolfova 4 KREGAR Mlha, vlSja šola, roj. 1910, upokojenec, stan. Hudovernlkova 2, filan ZK CVELBAR Vida, roj. 1936, zaposlena ISKRA, stanujoča Sketova 6 PEZDIR Ciril, stanujoC Trdinova 5 PODOBNIK Milan, roj. 1923, zaposl. KS Tabor, stanujofi Tabor 5, član ZK ULANEC Breda, admlnistrator, roj. 1942, zaposlena Varnost, stanujoča Kogojeva 8 PUSTOVRH Zdenka, referent, roj. 1950, zaposlena Inšt. za delo pri Pravni fakulteti, stanujoča Trebinjska 5 BALANEŠKOVIC 2ivka, gimn., roj 1950, zaposlena SDK- podr. Lj, stanujoča Podvozna pot 17, član ZK STRADJOT Alojz, roj. 1931, zaposlen RTV Ljubljana, sta- nujoč Pribinova 7 BEGAR Bogoljub, roj. 1908, zaposlen Zavod SRS za varstvo pri delu, stanujoč Zupančičeva 4 CELINSEK Ferdinand, roj. 1928, zaposlen Jugobanka, sta- nujoč Zupančičeva 6 DOPOLNILNO V ODBOR ZA DRU2BENO POMOC: GABRIJEL Nada, (glej podatke v Poravnalnem svetu) SOLINC Anica, srednja izobr., roj. 1910, upokojenka, stanu- joča Breg 22, član ZK GRZINIC Marija, roj. 1913, upokojenka, stanujoča Jane- žičeva 25 DOLINAR Zelimir, strojni lng., roj. 1951. Zaposlen pri Rep. sekr. za NZ, stanujoč M. Pijade 22, član ZK MRZLIKAR Bogomila, srednja izobr., roj. 1915, upokojenka, stanujoča Gregorčičeva 9 DOPOLNILNO V ODBOR ZA GRADNJE: 2ORGA Marcel, ing. kemije, roj. 1908, zaposlen FNT, stanu- jod Tabor 8 ER2EN Fanči, srednja izobr., roj. 1924, zaposlena Rep. komite za energ., stanujoča Tomšičeva 6, član ZK ZIERENFELD Igor, roj. 1934, zaposlen EMONA, stanujod Potrčeva 16, član ZK MERZEK Karel, analitik-ekonomlst, roj. 1910, upokojenec, stanujoč Wolfova 6, član ZK DOBRIN ing. arh. Jože, 1931 roj., svobodni umetnlk, stanu- joč Streliška 1, član ZK ŠINKOVEC in|j. Rudi, roj. 1926, kemlk, stanujoč Tesarska 4, član ZK PRELESNIK Alojz, viš. st. ref., roj. 1915, zaposlen LB, sta- nujoč Moša Pijade 25 VEGELJ Stane, gr. tehnik, roj. 1941, zaposlen Kartonažna tovarna, stanujoč Podgorica p. DOL pri Ljubljanl KUMER Milan, geometer, roj. 1925, zaposlen SGP Slovenija ceste-proj. biro, stanujod Posavskega 26 DOPOLNILNO V ODBOR ZA GOSPODARJENJE: PODOBNIK Milan, (glej podatke v DELAVSKI KONTROLI!) JEZOVŠEK Leopold, srednja izobr., roj. 1905, upokojenec, stanujoč Gestrinova 4, član ZK ARHAR Vinko, stroj. tehnlk, roj. 1902, upokojenec, stanujoč Zvonarska 11 MAKAROVIC Jožica, viš. upr. delavec, roj. 1934, zaposlena SPIZ v SRS, Kidričeva 5, stanujoča Novosadska 14, eian ZK PIPA Stanko, str. tehnik, roj. 1939, zaposlen METALKA skupne službe, stanujoč Ob Kvedrovi S-6, član ZK STUBER-OSTERMAN Elizabeta, social. delavka, roj. 1949, zaposl. ISKRA-ZMAJ, stanujoča Llnhartova 100 ZGUR Mirko, roj. 1912, zaposlen Rep. sekr. za mednarod. sodelov., stanujoč Potrčeva 2, član ZK STOJŠIN Teodor, pravnik, roj. 1923, zaposlen VSSD, filan ZK JENKO Ana, dipl.fil., roj. 1933, zaposlena Zavod za prod. dela, stanujoča Gosposvetska 7 DOPOLNILNO V ODBOR ZA PRENOVO: KOPAC ing. arh. Vlasto, roj. 1913, upokojenec, stanujofi Breg 22, član ZK POGACNIK Jože, viš. upravni delavec, roj. 1919, zaposlen ISKRACOMERCE, stanujod Grablovičeva 32, član ZK BUKOVAC Tatjana, abs. medic, roj. 3946, stanujoča Zupan- čičeva 14, član ZK BADOVINAC Vladimir, dipl. oec, upokojenec, stanujoč Can- karjeva 4 HABIC Avgust, pravnik, roj. 1917, upokojenec, stanujofi Tesarska 16, član ZK AUER Viktor, strok. pol. del., roj. 1939, zaposlen CK ZKS, Tomšičeva 5, član ZK KLEMENCIC Marija, biolog, roj. 1946, zaposlena Slov. akad. znanosti in umetnosti, stanuiofia Kamnik, Kranjska 3-a. SKOK Albina, viš. med. sestra, roj. 1932, zaposlena Zavod SRS za zdrav. varstvo, član ZK DOPOLNILNO V IZVRŠILNI ODBOR: KVAS Jakob, srednja izobr., upokojenec, stanujofi Trg OF 14 Za PODPREDSEDNIKA SKUPSCINE: PRIHODA Miha, dipl. gr. ing., roj. 1935. zaposlen GP PIO-NIR, stanujoč Vošnjakova 12, član ZK Za PREDSEDNIKA ODBORA ZA GOSPODARJENJE: KVAS Jakob srednja izobr., upokojenec, stanujoč TRG OP 14, član ZK DOPOLNILNO v DELEGACIJO za SSS UUBLJANA: KVAS Jakob (glej podatke za PREDSEDNIKA odb. za gospodarjenje) 2ORGA Marcel (glej podatke v odboru za gradnje) KRAMAR Jolanda zaposlena pri GP Tehnika, stanujoča Ul. Marije Mlinar 2 JEZOVŠEK Leopold (glej podatke v odboru za gbsp.) ROZMAN Jaka višja izobr., roj. 1927, upokojenec, stanujoC Cojzova 2, član ZK SAJOVIC dr. Bogo un. prof., zaposlen pri Pravni fakulteti, stanujoč Celovška 108, član ZK, roj. 1925. leta Za DELEGATA V ZVEZO STANOVANJSKIH SKUPNOSTI: GRMEK Drago, zaposlen pri INTERTRADE, stanujoč Trg MDB 12, član ZK