■ kateri so padli mnogi ol o sprejeli kočevski borci Takoj je treba prekiniti okrutno vietnamsko vojno, v Odvečna »devizna« zmeda NOVO MESTO - Tu se bo sestala danes tretja skupina novo osnovanega aktiva delavcev komunistov, ki jo sestavljajo zaposleni s podeželja. Razpravljali bodo o delavski kontroli in sprejemanju delavcev v ZK. TREBNJE - Danes se bodo sestali odborniki občinske skupščine. Med 11 točkami dnevnega reda bodo obravnavali poročilo o delu občinskega sodišča, poročilo o uporabi denarja krajevnega samoprispevka ter razpravljali o osnutku Zakona o dedovanju in kmetijskih zemljiščih. KOČEVJE - Danes zvečer bo v HOTELU PUGLED odprta razstava domačih mesnih izdelkov, ki bo trajala do sobote. V soboto bodo v osnovni šoli odprli razstavo ptičev. KRŠKO - Republiška skupnost otroškega varstva bo imela danes posvet o uresničevanju programa otroškega varstva, na katerega je vabila podpisnike družbenega dogovora. Sledili bodo posveti po regijah. NOVO MESTO - Predsednik Jože Jurečič je sklical za soboto, 27. januarja, letni občni zbor novomeške podružnice Zveze združennj šoferjev in avtomehanikov. Temeljito bodo pretresli dejavnost podružnice, izvozili nov odbor, najzaslužnejšim šoferjem pa podelili odlikovanja. ČRNOMELJ - V soboto gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane s komedijo „Ljubezen druge polovice". Predstava bo v okviru abonmaja ob 19.30. SEVNICA - V soboto bosta v konfekciji LISCA občni zbor osnovne sindikalne organizacije in konference aktiva ZMS. Glede na nedavne ustavitve v krojilnici in druge naloge obeh organizacij, bo razprava nedvomno bogata. BREŽICE - V torek je imel Amaterki oder prvo vajo za lastno predstavo Marinčeve komedije „Srečka“. Poslej bo amaterski oder samostojna sekcija pri občinskem svetu ZKPO Brežice. NOVO MESTO - Včeraj po- K>ldne je medobčinski svet ZK ovo mesto obravnaval izhodišča za gospodarski razvoj Dolenjske ter aktualne naloge Zveze komunistov. Več prihodnjič. To nedeljo zvečer na avtobusni postaji v Ljubljani: zdomka Božena Kosanovič, mati štirih otrok, je dopotovala iz Hagna in čaka na avtobus, da bi jo odpeljal v Goričo vas pri Ribnici. Z možem in otroki je že pet let v tujini. Kosanovičeva družina kot mnoge druge pripomore, da je ribniška občina po številu zdomcev med prvimi v Sloveniji, saj pride en zdomec na 4,3 gospodinjstva, kot natančno pove statistika. Zato zanima mnoge ljudi, kako bo s prodajo na devize. (Foto: France Modic) Nenadejano , brez prepričljive utemeljitve in pojasnil je bila s tem mesecem ukinjena prodaja blaga za devize. Zvezna administracija si je dovolila hud spodrsljaj. Prenehal je namreč veljati predpis iz leta 1966 o prodaji za devize, niso pa bili pripravljeni novi predpisi. To je povzročilo med ljudmi nepotrebno zmedo. Zdaj kaže, da bo vendarle zmagala pametna presoja in da bo zvezna vlada po predhodnem dogovoru z republikami pripravila nov predpis, ki bo prodajo za devize dovoljeval, vendar pa po vsej /eijetnosti deviznih popustov ae bo več. f SPET ZA DEVIZE ^ Za tem, ko je bil ta sestavek že napisan, je zvezni izvršni svet s posebnim odlokom ponovno dovolil prodajo blaga za devize. V njem je določil, kaj in kdo lahko prodaja za devize. V seznamu so predvsem tehnični predmeti, ki so jih že doslej za devize najbolj kupovali. Kot je bilo pričakovati, pri prodaji za devize ni več popusta, kakršen je ^veljal do konca lanskega leta, j Ne gašenje, preprečevanje je naš cilj 18. januarja so se sešli za skupno mizo v Krškem predsedniki komisij za ugotavljanje izvora premoženja, načelniki davčnih uprav in predstavniki komisij za družbeni nadzor iz Posavja, načelnik celjske uprave javne varnosti, občinski javni tožilec iz Brežic, predstavnik Službe družbenega knjigovodstva in člani medobčinskega sveta ZK. Imeli so si kaj povedati. Pogovor se je sukal okoli tega, če uživajo organi družbene kontrole dovolj moralne in ^ politične podpore, dovolj pomoči upravnih organov in če je pri tej družbeni akciji zadosti strokovnega, delovnega in političnega sodelovanja. Vodil ga je Franc Bukovinsky, sekretar medobčinskega sveta ZK Posavje. Slišali smo, kako v občinah vrednotijo delo davčnih organov, in zvedeli, da so uprave pomanjkljivo zasedene in da nagrajevanje ni prav nič spodbudno. Kako bodo zmogle gore dela, ki se kopičijo prednje, si težko predstavljajo. Vplivnejšo vlogo naj bi poslej dobile tudi komisije za družbeni nadzor. Do sedaj so napravile bore malo. Po potrebi bodo nekatere člane zamenjali z najbolj poštenimi in najbolj razgledanimi občani, ki bodo pripravljeni delati. Komisije bodo kritja. Brezobzirno jih izsiljuje zlasti Dodročje negospodarstva. Služba dobile tajnike. Njihova poglavitna naloga bo spodbujati notranjo delavsko kontrolo v kolektivih, zato je pričakovati v vseh občinah tesno sodelovanje z njimi. „Trenutno politično vzdušje spodbuja doslednejše upoštevanje predpisov,” je omenil predstavnik SDK Ivan Glogovšek in dejal, da njihova služba opaža večje spoštovanje zakonitosti, da pa je premalo sodelovanja med organi, ki jim je zaupan družbeni nadzor. Toda še vedno rujažaio investicije brez finančnega Franc Bukovinsky: „V Posavju zahtevamo enotno davčno politiko." Zakaj se pridružujemo mnenju, naj bi prodaja za devize še ostala? Počezni udarec, ki je imel morda namen odpraviti nepravilnosti in preprodajanje tujega denarja ali pa odgnati „manjvrednostni kompleks dinarja44 in s tem našega človeka pred marko ali dolarjem, je bil neprijetno presenečenje za vsakogar , ki vsaj malo pozna našo zunanjetrgovinsko menjavo. Z umazano vodo bi, če bi obveljal, odplavil tudi dojenčka, kot temu pravimo. Ne sme se pozabiti, da so naši zdomci samo v desetih me-nadaljevanje na 4. strani FRANC ŠETINC MED DOLENJSKIMI SODNIKI IN TOŽILCI Na povabilo poverjeništva Slovenskega sodniškega društva v Novem mestu bo jutri obiskal sodnike in tožilce iz sedmih dolenjskih in spodnjeposavskih občin Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS. Srečanje bo ob 10. uri dopoldne v glavni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu, na dnevnem sedu pa je pogovor o aktualnih problemih današnjega časa. Neposredno odločanje v DBH DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA „Čas in pogoji, v katerih odločamo o bodoči organizaciji bančne mreže na našem območju, so tako pomembni za nadaljnji razvoj dololenjske regije, da se moramo z vso vnemo, resnostjo in družbeno odgovornostjo lotiti reševanja odprtih vprašanj na tem območju. Zato vas pozivam k razpravi na tem zboru in še posebej k aktivnosti v pripravah za sprejem statuta banke in za naslednji redni zbor banke.“ Poziv je veljal 58 izmed 70 ustanoviteljev Dolenjske banke in hranilnice, ki so v ponedeljek dopoldne na Otočcu predstavljali 92,9 % vseh glasov v DBH, nanje pa ga je naslovil Zdravko Petan, predsednik izvršnega odbora domače banke. Zbrali so se na izredni zbor DBH, na katerem so sprejeli akt o dopolnitvi ustanovitvenega sklepa in o uskladitvi organizacije in poslovanju DBH z novim zakonom o bankah. Proti pričakovanju se je na zboru razvila kratka, a zelo zanimiva in uspešna razprava, kateri bomo prihodnji teden posvetili v listu več prostora. S tehtnimi predlogi so se oglasili Janez Rošker, direktor tovarne papirja iz Krškega, inž. Slavko Nemanič, direktor KZ Trebnje, Ivan Ferkolj, predstavnik IMV, Zdravko Petan in Avgust Avbar, predsednik ObS Novo mesto. Govorili so o ustavnih dopolnilih tudi na področju bančništva, odpravljanju razcepljenosti in nujni integraciji kapitala, ki jo teija osvobojeni in združeni delavec - resnični bodoči neposredni samoupravljavec banke. Ustanovitelj DBH zahtevajo, da se vsebina medbančnega sodelovanja v Sloveniji razčisti ker je čas tudi politično zrel za ureditev in uskladitev tega nadvse pomembnega vprašanja. Oblike bančne mreže ta hip pri tem niti niso glavno vprašanje. Izvršni odbor DBH so zadolžili, da do rednega zbora banke, ki bo konec februaija, sproži vse potrebne pobude za ureditev vseh še odprtih vprašanj glede državnega (anonimnega) kapitala v Sloveniji. T. GOŠNIK družbenega knjigovodstva bo v prihodnje obveščala o svojih ugotovitvah tudi samoupravne organe, da bodo preprečili morebitno izigravanje predpisov. J. TEPPEY VIDELI SMO FILM „POSEBNA ŠOLA" V torek so v novomeškem kinu Krka pokazali film „Posebna šola“ ki ga je lani posnel Novomeščan Filip Robar - Dorin, asistent za režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, RTV in film. Na premiero so povabili učence in učiteljski kolektiv posebne šole v Šmihelu, kjer je bil film v glavnem tudi posnet. VEL. LOKA : USPEH Z „MIKLOVO ZALO" Prosvetno društvo „Ivan Cankar" iz Velike Loke pri Trebnjem, eno redkih društev, ki še živi, je v nedeljo doživelo velik uspeh z uprizoritvijo „Miklove Zale“. Prosvetno dvorano v tem kraju je do zadnjega kotička napolnilo nad 400 gledalcev, zato bodo predstavo ponovili še v soboto, 27. januarja, ob 18. uri zvečer. NOBEDEN NOČE ZA DIREKTORJA Metliška tovarna BETI še vedno išče direktoija. Mesto glavnega direktorja je bilo že razpisano, toda prišla ni niti ena prijava. Družbeno-politične organizacije podjetja in samoupravni organi skušajo to kadrovsko težavo rešiti, toda doslej ni bilo uspeha,. Zanimivo pa je, da podjetje zelo dobro uspeva, kljub temu da že pol leta posluje brez glavnega direktoija, ki ga zdaj nadomešča vršilec dolžnosti. KOŠARKARSKA . REPREZENTANCA V KOČEVJU Mladinska košarkarska reprezentanca Slovenije bo od 26. januarja do 4. februarja spet trenirala v domu telesne kulture v Kočevju. Petnajst kandidatov bo vadilo pod vodstvom treh trenerjev, stanovali pa bodo v hotelu Pugled. Košarkarska zveza Slovenije se je odločila za treninge v Kočevju, ker so v tem mestu zelo ugodne razmere za vadbo. A. A Takoj je treba prekiniti okrutno vietnamsko vojno, v kateri so padli mnogi otroci in civilisti. Za ta zverinstva pa je kriva predvsem Amerika. To zahtevo so sprejeli kočevski borci na občnem zboru 19. januarja. Hkrati so zahtevali vso podporo za Slovence-brate v zamejstvu, ki se še bore za svoje narodnostne pravice in kijih tujci skušajo na razne načine raznaroditi. (Foto: France Brus) Obdobje južnega vremena s pogostimi padavinami se je končalo. Do konca tedna bodo naši kraji pod vplivom hladnega zraka, ki bo dotekal iznad vzhodne Evrope proti Balkanu in Alpam, zato bo prevladovalo suho vreme z občasnimi razjasnitvami in bodo zlasti ponoči nizke temperature. Proti koncu tedna pa bo po kotlinah megla. Prvi del 4. zimskega Košarkarskega prvenstva, ki sta ga organizirala športno uredništvo Dolenjskega lista in občinska zveza za telesno kulturo iz Novega mesta, je končan. Med 16. košarkarskimi vrstami so se jyka7.ali novomeški gimnazijci, ki so v finalu premagali mladinsko vrsto iz Črnomlja. Na sliki: srečanje med ekipama KBS iz Črnomlja in KK Krško. Več o prvem delu dolenjskega košarkarskega „festivala" na športni strani. (Foto: J. Pezelj) rr rr';r TTj^r r(^n^r r(TrrT tedenski mozaik Danes začenjamo našo rubriko s športno novico, kar je sicer morda nekoliko nenavadno, je pa gotovo zanimivo. Svet je namreč dobil novega prvaka težke kategorije v boksu in to -presenetljivo! Američan George Foreman je namreč v Kingsto-nu na Jamaici pred 40.000 gledalci potolkel v drugi rundi dosedanjega svetovnega prvaka Joeja Frazierja, ki je - kot nam je gotovo še v dobrem spominu - premagal dotlej nepremagljivega Cassiusa Claya-Mohameda Alija. George Foreman je zmagal po pičlih 4 minutah in 35 sekundah, saj je v tem času poslal svojega nasprotnika na tla kar šestkrat. Pred začetkom dvoboja so bili vsi prepričani, da bo zmagal Frazier. Zmagovalec je dobil (kot izzivalec) 350.000 dolarjev, premaganec pa celih 800.000... dobro plačani udarci... Sodniki v mestu Fairfeldu v Kaliforniji pa so imeli opravka z nekim drugim „svetovnim prvakom1 1 - le da s prvakom izjemne krutosti in ne kakega športnega udejstvovanja: porotniki so namreč po 46 urah spoznali za krivega Juana Corono, ki ga je obtožba bremenila, da je ubil 25(!) sezonskih delavcev v bližini kalifornijskega mesta Yuba Cityja. Sodniki še niso izrekli kazni temu množičnemu morilcu, ki je sicer oče štirih otrok in za katerega je bilo rečeno, da je nenavadno ljubeč oče... nori, kruti svet... Bolj umirjene novice, čeprav po svoje tragične, so prišle ta teden iz Avstralije: poročajo, da suša resno .ogroža mnoge predele. V velikih mestih je skorajda zmanjkalo vode, ki jo je tako malo, da so morale ustaviti obratovanje celo nekatere pivovarne - kar je žejo menda samo še povečalo. Metereologi ne vedo povedati, kdaj se bo vreme izboljšalo... če ne bodo potem prišle poplave..,. Pa še ena iz tega konca: predsednika avstralske in novozelandske vlade sta se sestala, da bi se domenila, kaj lahko storita, da Francija ne bi odvrgla svoje atomske bombe na Pacifiku. Kot je znano, so v Parizu sporočili, da bodo nadaljevali z jedrskimi poskusi, proti čemur protestirajo tisti, ki so zaradi bližine najbolj prizadeti, torej Avstralci in Novozelandci... malo upanja, da bodo uspeli, kajti veliki se redko menijo za male... VSAKEGA BO ZANIMALO: Davki, davki, davki... Slovenska družina bo imela še najugodnejše davke med vsemi v državi. - Čaka nas novo presenečenje: stabilizacijski davek Do konca tega meseca morajo občani prijaviti občinskim davčnim upravam svoje lanskoletne zaslužke zaradi plačila davka na skupni dohodek. Čeprav ljudje že med letom plačujejo akontacije na davek, je vseeno vedno veliko zanimanja, kako bo z davčnimi predpisi: ali bodo kaj spremenjeni? Davek na skupni dohodek plačuje v Sloveniji iz leta v leto več občanov. Sekretariat za finance računa’ da bo letos v naši republiki že okrog 150.000 zavezancev za ta davek. Kot je že znano, bo ob sedanjem obračunu davka za leto 1972 ostal neobdavčljivi del dohodka nespremenjen — 25.000 dinaijev, povečan pa je neobdavčljivi del za otroke davčnega zavezanca — za vsakega po 12.000 din, za ostale vzdrževane družinske člane pa po 10.000 din. . V marsikateri republiki ali občini (v Srbiji, na primer, določa stopnje in olajšave tega davka občina) je neobdavčljivi del zaslužka občanov veliko višji (v Beogradu na primer 4.000 din), vendar pa so zato tudi neobdavčljivi zneski za vzdrževanje družinskih članov manjši (v Beogradu le po 3.000 din na člana). Kakor koli računamo koliko davka bo kdo plačal bomo ugotovili, da bo slovenska družina imela še najugodnejše davke med vsemi v državi. Glede na gibanje cen, življenjske stroške in osebne dohodke je to tudi pravilno. Vendar pa letos veijetno čaka občane, ki so zavezanci davka na skupni dohodek, še dodatna davčna obremenitev. Predvideno je, ,da bodo razen rednega davka na skupni dohodek plačali od davčne osnove še določen odstotek (kolikšen, še ne vemo povedati) stabilizacijskega davka ali pa posojila. Prav tako so za letos predvideni nekateri novi ali povečani davki na premoženje, kot na primer na.vikende, tovornjake in prikolice ter osebne avtomobile. Tudi tu še ne vemo, kolikšne bodo te dajatve, vendar pa bodo, po nekaterih besedah sodeč, lastniki avtomobilov nižje in srednje kategorije verjetno plačevali po nekaj sto dinaijev davka na avtomobile. Če k temu dodamo še dejstvo, da so za negospodarstvo plače zamrznjene, da je med vsemi družbenimi dajatvami iz gospodarstva dovoljeno uporabiti za splošne in skupne družbene potrebe nekaj več prometnega davka, ki ga seveda trgovci prevalijo na potrošnika, medtem ko so druge dajatve gospodarstva v glavnem omejene na lanskoletno raven, potem se vsiljuje vprašanje, ali ne bodo ravno zaposleni plačali največjo ceno stabilizacije. Že tisti, ki imajo komaj nekaj več kot povprečne osebne dohodke. SAN ANTONIO - V tukajšnji bolnišnici je umrl Lyndon Baines Johnson, nekdanji atneriški predsednik. Prvi državljan Združenih držav Amerike je postal novembra 1963 po umoru Johna Kennedyja na tem položaju pa je ostal do leta 1969. Star je bil 65 let. Nekdanjega ameriškega predsednika so helikopteijem prepeljali v bolnišnico v San Antonio po hudem srčnem napadu. Toda vsi napori zdravnikov so bili zaman — umrl je za srčno kapjo. Kot je znano, je bil Lyndon Johnson dolga leta srčni bolnik. Po smrti Henryja Trumana je sedaj Richard Nixon edini še živeči ameriški predsednik Lyndon Johnson je bil 36. ameriški predsednik. (Foto: arhivski posnetek UPI) , (IZ PAVLIHE) wm 1>e grehe pa povejte na davkariji, sin moj! Vendar na to ne bi mogli pritrdilno odgovoriti. Vemo namreč, s kako ostrimi ukrepi proti nelikvidnosti se srečujejo delovne organizacije, gospodarske in negospodarske. Znano je, daje že federacija uporabila ustavno intervencijsko pravico in zglavnem zamrznila družbene dajatve gospodarstva na lanskoletno raven. To pomeni, da bodo proračuni, skladi in interesne skupnosti temeljito čutili breme stabilizacije. Razumljivo je, da mora ob tem tudi osebna poraba prispevati svoj delež. Od jeta 1965 naprej so v naglo naraščajoči denarni masi najskromneje naraščala sredstva gospodarstva, dokaj hitro sredstva za splošno in skupno porabo in še najhitreje sredstva prebivalstva. Če gre za stabilizacijo, mora vsak plačati svoj delež velikega skupnega računa in denar je treba vzeti predvsem tam, kjer je. To je tudi v skladu z načelom, ki velja ne le v naši ustavi, ampak v vseh naprednih deželah po svetu, naj za skupne potrebe prispeva vsak po svoji ekonomski sposobnosti. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični^ pregled' -Veljko Vlahovič, kije predsednik odbora za pripravljanje X. kongresa ZKJ, je v začetku minulega tedna povedal, da odbor in njegove štiri delovne skupine pospešeno pripravljajo politično podlago za X. kongres ZKJ, ki jo bodo sredi maja dali v javno partijsko razpravo. Pri izdelavi podlage so izhajali iz programa ZKJ, dokumentov IX. kongresa, konferenc in drugih zborovanj ZKJ v minulih letih, še posebej pa iz stališč, ki so izražena v pismu predsednika in izvršnega biroja ZKJ. Vlahovič je tudi opozoril na to, da je v pripravah na X. kongres zelo pomembno vsestransko angažiranje javnih občil, vendar ne le v informacijskem, temveč tudi v idejnopolitičnem in akcijskem pogledu. Izvršni biro predsedstva ZKJ pa se je minuli četrtek odločil, da bo predlagal predsedstvu, naj bo četrta konferenca ZKJ v drugi polovici letošnjega aprila v Beogradu. Na njej naj bi, poleg poročila o delu ZK med drugo in četrto konferenco ZKJ, prebrali tudi referat o perečih družbeno-političnih in ekonomskih vprašanjih ter usmeritvi ZKJ do X. kongresa. Sekretar sekretariata CK ZK Slovenije Franc Šetinc je minuli teden govoril o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v organizacijah združenega del?, kar je s stališča ustavnih dopolnil najbolj stvaren boj" za samoupravljanje, zato se tiče vseh družbeno-političnih organizacij in družbenih ustanov. Pri tem se sicer še kažejo odpori med nekaterimi komunisti - tako na vodilnih delovnih mestih kot med strokovnjaki. Delavci so tudi pogosto slabo obveščeni ali pa celo napačno usmerjeni, pa zato zadržujejo odločitve o dohodku na „centralistični ravni“. Nekateri gredo še dlje - radi bi spremenili le pročelje, ,4zvesno tablo“, nikakor pa ne družbeno-ekonomskih razmer v podjetju. Minuli teden smo si zapomnili tudi po tem, da smo večkrat ostali v temi zaradi re- Plodno delo čeprav ob sveči dukcije ^električnega toka. V nedeljo smo sveče lahko že pospravili, ker so v šoštanjski termoelektrarni odpravili okvaro, kije poleg pomanjkanja vode povzročila izpad električne napetosti. Termoelektrarna Šoštanj namreč pokriva kar četrtino slovenskih potreb po električni energiji. V obnovi je bila tudi toplarna v Brestanici, poleg tega pa je trboveljski termoelektrarni grozilo, da bo ostala brez premoga, pa čeprav stoji dobesedno na premogovih ležiščih. Velenjski premogovnik je namreč sklenil pogodbo o izvozu premoga v Avstrijo. Končno so obljubili zasavski premogovniki, da bodo termoelektrarni dobavili svoje nadplan-ske količine tega kuriva, vendar po višji ceni. Nekateri so to označili za navijanje cen, oziroma izsiljevanje, vendar temu ne moremo reči tako. Povsem upravičeno je namreč, da žele premogovniki prodajati elektrarni premog po takšni ceni kot drugim kupcem, ne pa v svojo izgubo. Razumljivo pa je spet negodovanje zaradi tega, kajti elektro gospodarstvo trenutno ne more podražiti električne energije, čeprav bi to rado znova storilo. Stanje v slovenskem elektro gospodarstvu ni prav nič rožnato, pred tem si ne smemo zapirati oči. Konec lanskega leta so napovedovali za to gospodarsko panogo i02,3 milijarde izgub. Zato je republiški izvršni svet na eni svojih sej minuli teden sprejel na predlog združenega podjetja elektro gospodarstva Slovenije nov zakonski predlog, ki določa, naj bi slovensko elektro gospodarstvo kot celota zmanjšalo predpisano stopnjo amortiza-I cije za en odstotek, ki naj bi šel za pokrivanje dosedanje izgube v tej naši „visoko nape ti“ gospodarski panogi. i Gospodarska zbornica pa je naročila Elek-I troinštitutu, naj izdela podrobno študijo o tem, kakšno škodo nam je povzročila zadnja ■ redukcija električne energije, saj so zaradi » nje mnoge tovarne morale omejiti proizvod-i njo, nekatere celo ustaviti. Rezultati te anke-- te med večjimi gospodarskimi organizacijami i bodo znani šele v jeseni. Upajmo, da bomo i takrat lahko izvedeli še kaj spodbudnega o sanaciji našega elektro gospodarstva. tedenski zunanjepolitični pregled [j & Na bleščeče belih stopnicah Kapitola v Washingtonu so Richarda Nixona že drugič zaprisegli kot predsednika Združenih držav Amerike. S tem je bila tudi formalno potrjena njegova velika volilna zmaga novembra lani. Toda govor, ki ga je imel ob tej priložnosti, ni povedal nič bistveno novega, še celo pa nič o vietnamski vojni — kar je razočaralo opazovalce tako v Združenih državah Amerike kot po svetu. KAKO BLIZU?: v svojem tradicionalnem nastopnem govoru ni Richard Nixon namreč niti z besedico omenil vietnamske drame in to je bilo nekaj, kar je v precej širokem delu javnosti zapustilo občutek praznine in negotovosti. Richard Nixon je govoril o mnogih rečeh, toda o tisti, kije v središču pozornosti, je bil tiho. Tako ne ostane svetovni javnosti nič drugega kot da potrpežljivo čaka na izid pariških pogajanj med Kissingeijem in Ce Duc Thojem. Tadva sta se namreč včeraj znova sestala v francoski prestolnici, da bi nadaljevala pogajanja o sporazumu. Hkrati se nadaljujejo pogajanja tudi med tako imenovanimi eksperti - se pravi strokovnjaki obeh strani, ki usklajujejo besedilo sporazuma. Kdaj naj bi bil ta dosežen, je še vedno čisto nemogoče povedati, kakršnekoli napovedi pa bi bile ob dosedanjih številnih razočaranjih več kot tvegane in celo neumestne. Prevladuje sicer vtis, da bo sporazum vsekakor kmalu podpisan, toda kaj pomeni beseda „kmalu“ v tem smislu, je težko povedati: teden dni, dva ali celo več? Mnogi menijo, da naj bi prišlo do prekinitve ognja že ta teden, toda to je samo eno izmed mnogih mnenj - potrditi ga, bi bilo več kot tvegano. Vsekakor pa tačas na indo-kitajskih bojiščih divjajo izjemno hudi boji. Videti je, da skušata obe strani v zadnjih dneh pred podpisom sporazuma doseči čimbolj ugodne vojaške pozicije. Poročajo, da so imeli v zadnjih bojih Saigonci nenavadno velike izgube, saj so osvobodilne sile v bojih okoli znanih Michelinovih plantaž uničile dva popolna sajgonska bataljona in to kljub velikanski podpori ameriškega letalstva. Ameriška letala so nasploh zelo aktivna. Čeprav v skladu z zadnjim Nixonovim ukazom ne bombardirajo več ozemlja Severnega Vietnama (v čemer vi- dijo nekateri odločilno zname nje, da je sporazum res blizu) pa so njihovi udarci naperjen predvsem proti položajem osvo bodilnih sil v Južnem Vietna mu, Laosu in Kambodži. UBOJ V AFRIKI: Svet j< pretresla novica, da so v Afrik v doslej še nepojasnjenih oko liščinah umorili voditelja ljud stva Gvineje-Bissao, generalnegj sekretaija stranke za neodvis Drugo ustoličenje in — nič novega nost Gvineie-Bissaoa in Kapverdskih otokov Amilcara Ca-brala. Gvinejski predsednik Sekou Ture, ki je sporočil žalostno novico po radiu, je dejal, da je to delo imperialistov in kolonialistov. Ob uboju znanega voditelja osvobodilnega gibanja, ki je bil večkrat tudi v Jugoslaviji, je poslal predsednik republike Josip Broz Tito sožalno brzojavko vrhovnemu svetu stranke afriške neodvisnosti Gvineje-Bissao in Kapverdskih otokov, sožalne brzojavke pa so poslali tudi številni drugi jugoslovanski voditelji in družbenopolitične organizacije. Amilcar Cabrala je bil znan voditelj gibanja, ki si je prizadevalo, da bi doseglo svobodo in neodvisnost za ljudstvo Gvi-neje-Bissaoa ter Kapverdskih otokov, ozemlja na afriški zahodni obali, ki je še ino pod portugalsko kolonial uprav < Osvobodilno giba.ije v teh ozemljih je bilo v zadnjem času na poti k vse večjim uspehom in svojemu velikemu cilju: svobodi ter neodvisnosti. Umor znanega voditelja pomeni gotovo hud udarec, vendar pa ne tudi odločilni, saj bo ljudstvo nadaljevalo svojo borbo do končnega cilja, poudarjajo v svojih sporočilih prijatelji tega gibanja. TELEGRAM DAR ES SALAM - Devet portugalskih letal je včciaj in predvcerajš njim več ur bombardiralo nekatere obmejne vasi na jugu Tanzanije. Priletela so iz Mozambika, ki ga imajo pod svojo oblastjo Portugalci. * iS- •< tfE4qpPoi>ftf$riemO nekoliko V Zsodovino. Mali kulturni barometer REŽISERSKI TEČAJ - Februa-ija se bo začel v Novem mestu tečaj za režiseije. Trajal bo nekaj mesecev, predavali pa bodo znani strokovnjaki. Podobno kot pravkar končani zborovodski tečaj bo tudi ta tečaj pokrajinskega pomena, saj pričakujejo razen iz novomeške občine Eijave tudi iz Širše Dolenjske, Bele fgine in Spodnjega Posavia. Tečaj bo priredila novomeška ZKPO. PRAVILNIK ZA NAGRADE - V novomeški Zvezi kultumo-pro-svetnih organizacij pripravljajo pravilnik za nagrajevanje amaterskih kulturnih delavcev. NE VEČ KOT ST1RI LETA -Odbor za prosveto in kulturo pri republiškem zboru skupščine SRS se zavzema za to, da študija na visokošolskih zavodih ne bi podaljševali nad štiri leta. Zavzemajo se za take študijske pogoje, da bi bilo mogoče dokončati šolanje v tem roku. KOSTANJEVISKI „VRTILJAK14 - Svoje glasilo je začela izdajati tudi osnovna šola v Kostanjevici. Prva številka „Vrtiljaka“, kakor se ime- nuje ta šolski literarni Ust, je posvečena boju vietnamskega ljudstva. Iz uvodne besede uredniškega odbora je razbrati, da bo glasilo poleg poročil in zanimivosti o šoli objavljalo tudi poskuse v pesmih in prozi. KNJIŽNA RAZSTAVA OPAŽENA — Razstava del pisatelja Miška Kranjca, ki so jo priredili ob obisku pisatelja Miška Kranjca v knjigami Mladinske knjige na Glavnem trgu v Novem mestu, je vzbudila veliko zanimanje ne le med ljubitelji umetniške besede in kupci knjig, ampak tudi pri slučajnih obiskovalcih, če so le šli mimo izložbenega okna knjigarne. Nedvomno so take razstave posrečena oblika za uveljavljanje dobre slovenske knjige. „Z BREGOV KRKE44 - List s tem imenom, ki ga izdaja novinarski krožek v osnovni šoli v Žužemberku, je s pravkar izišlo številko, prvo v tem solskem letu, zakoračil v četrto leto izhajanja. Številka je malce pozna, zato pa bolj zajetna. Posvetili so jo 30-letnici pionirske organizacije. Novomeška gimnazija je dobila prva izvestja 1. 1855. Seveda so bila v duhu tedanjega časa pisana v nemščini. Sprva so bila po obsegu skromnejša, kasneje obsežnejša, vendar sta bili vsebina in razvrstitev snovi v glavnem vedno enaki, saj sta bili uradno predpisani. Obsegala pa so: uvodni sestavek (znanstveno razpravo ali slavnostni govor kakega člana učiteljskega zbora) in „šolske vesti" z naslednjimi podatki: seznam učiteljskega zbora; učni program po razredih in predmetih; učne knjige, predelana lektira, teme šolskih nalog; stanje učiteljske in dijaške knjižnice, učnih zbirk in kabinetov; uspeh pri maturi v prejšnjem letu (izvestja so namreč izhajala takoj po pouku, preden so bile opravljene mature); važnejši odloki šolskih oblasti; zdravstveno stanje učencev; statistično poročilo o številu dijakov, njihovem uspehu, starostni strukturi, pokrajinski, narodni in verski pripadnosti, o štipendijah in šolninah; poročilo o šolskem podpornem društvu in napotki za prihodnje šolsko leto. Na koncu jc bil dodan še poimenski seznam dijakov z navedbo domačega kraja (v rcsnici gre tu marsikdaj le za ime fare, ne kraja!). Uspeh odličnih dijakov jc bil označen s posebnim tiskom (po 1. 1885), pn drugih dija kih pa ne. Potemtakem je bilo gradivo zbrano zelo načrtno in smotrno ter smiselno razporejeno vsa leta v enakem zaporedju, tako da lahko zelo hitro najdeš podatke, ki si jih želiš. V stari Jugoslaviji so 1>ila letna gimnazijska poročila (med 1. 1921 m 1929 niso izhajala) močno podobna avstrijskim tako po vsebini kakor po razvrstitvi snovi; pač pa znanstvenih razprav niso prinašala, vsaj novomeška ne. Nova pa so bila poročila o Šolskih društvih in prireditvah, kar je bilo naravna posledica liberalizacije šolstva po prvi svetovni vojni. Statistična poročila so bila manj podrobna in niso imela podatkov o verski, narodni in pokrajinski pripadnosti dijakov, nekdanji seznam učencev po razredih pa sc je spremenil in dobil naslov „Redova-nje učencev" (v izvestjih ljubljanske III. državne realne gimnazije berem naziv: Klasifikacija učencev). Tu pa je bil zdaj naveden uspeh prav pri vseh učencih, tudi tistih, ki niso izdelali, ki so imeli popravni izpit itd. Če pomislimo, da nikoli javno ne razglašamo niti imen študentov višjih in visokih šol niti ne uslužbencev, ki so „padli" pri kakem izpitu, potem moramo reci, da je bila omenjena novost dokaj diskriminativna do mladine in da je bilo staro avstrijsko izvestje precej bolj humano do mladega rodu ... Toliko se mi jc zdelo potrebno povedati za uvod, preden spregovorim o nedavno izšlih letnih poročilih novomeške gimnazije za preteklo Šolsko leto. Publikacija obsega poleg reklam podjetij in ustanov, ki so gmotno podprla izid, ter seznama popravkov in dopolnil k lanskemu jubilejnemu zborniku - 108 strani besedila in slik. Torej je precej ob- sežnejša od starih nekdanjih izvestij, predvsem pa se od njih loči po številnosti avtorjev in sestavkov. Pisci so profesorji, administrativno osebje in dijaki, vsebina pa ni samo „uradna44, šolska, ampak obsega tudi leposlovni del, v katerem sodelujejo dijaki in en profesor. Prav v dejstvu, da gre za toliko avtorjev in tako pisano gradivo, saj skuša publikacija čim podrobneje prikazati celotno dejavnost šole in delno tudi problematiko današnje gimnazije nasploh, je najbrž vzrok, da imajo ta novomeška izvestja manj jasno zgradbo in so zato tudi manj pregledna od nekdanjih. Kljubtemu pa moramo reči, da prinašajo skoraj vse, kar so prinašala predvojna, poleg tega pa še dosti drugega, novega, na primer: poročilo o delu sveta šole, o šolski skupnosti, o finančnem planu in investicijah, realizaciji planiranih ur in učnem uspehu pri posameznih učiteljih in predmetnih skupinah (veijetno zanimivo gradivo za razprave na Šolskih konferencah!), o gledališki, koncertni in filmski vzgoji na šoli, o hortikulturni ureditvi šole, poklicnem usmerjanju dijakov itd., itd. Naj omenim še, da je uvodni članek posvečen dolgoletnemu zaslužnemu profesoiju novomeške gimnazije inž. Ivu Zobcu, ki je lani praznoval čvrst in zdrav 75-letnico; da je ravnatelj Piletič pod dokaj skromnim naslovom UVODNE INFORMACIJE naziral vrsto zanimivih stvari, ki zadevajo celotno problematiko današnje gimnazije, in da so na koncu poročil dodana šc dopolnila in popravki k lanskemu, v silni naglici natisnjenemu zborniku 225 LET NOVOMEŠKE GIMNAZIJE. Pokojni prof. Dodič jih je še utegnil napisati, ni pa dočakal njihovega izida. Ker so izvestja dijakom dragocen spomin na dobo njihovega Šolanja -da bi Jih dobili s seboj, ko odhajajo v življenje, tudi abiturienti, bi bilo nemara le bolj prav, ko bi izhajala, takoj ob koncu pouka ker so nadalje važen vir tudi za zgodovina-ija in ker je v dobi samoupravljanja še posebno potrebno, da tudi javnost zve, kaj vse obsega dejavnost naših šol, bi bilo priporočljivo, da bi letna poročila izhajala poslej vsako leto. Stvar pristojnih pa je, da prizadevanja novomeške gimnazije pod-pro, tudi gmotno. In prav na koncu še majhna pripomba, čeprav ne brez pomena: skrb za neoporečnost besedil in tiska bi morala biti večja. „Letno poročilo gimnazije v Novem mestu za Šolsko leto 1971/72. (Izdala: Gimnazija Novo mesto. Glavni urednik Janez Kolenc. Člani uredniškega odbora: Anton Bartolj, Dušan ModiC, Jože Sever. Tiskala tiskarna PTT Ljubljana.) V Novem mestu 1972. 600 izv. Karel Bačer NAPOVED ZA ODMERO DAVKOV POZIV ZA VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV po 170. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in odlokov o davkih občanov občinskih skupščin Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje, po katerih so določile, da je napoved za odmero davkov treba vložiti do 31. januarja 1973 Davčne uprave navedenih občin obveščajo, da morajo napovedi za odmero davkov vložiti naslednji zavezanci: 1. zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1972; zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jim bo za leto 1973 davek odmerjen v pavšalnem letnem znesku o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1973; 2. zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1972; zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki jim bo za leto 1973 davek odmerjen v pavšalnem znesku, o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1973; 3. zavezanci dodatnega republiškega davka po posebni stopnji od osebnega dohodka iz delovnega razmerja upokojencev predložijo vsi tisti občani, katerih letni prejeti neto dohodek pri vseh izplačevalcih razen pokojnine presega 20.000 dinarjev; 4. zavezanci davka na dohodek od stavb — o dohodkih, doseženih v letu 1972. Napoved morajo vložiti tudi vsi lastniki stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, katerim je bila priznana oprostitev za dobo 25 let, pa je v letu 1972 že preteklo 10 let od začetka dobe oprostitve, in vsi lastniki kot drugi kupci takih stanovanj ne glede na to, koliko časa so lastniki (po 116. členu zakona o davkih občanov — Ur. list SRS, št. 7/72, so davka od stavb oproščeni zavezanci — prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, in sicer za dobo 10 let); za zavezance davka od stavb, ki nimajo podatkov o točkovanju stanovanj, bo te podatke vnesla davčna uprava na podlagi zapisnikov o ugotovitvi vrednosti stanovanj; zavezanci davka na dohodke od počitniških hišic — vikendov, doseženih v letu 1972, predložijo napovedi pri davčnih upravah tistih občin, na območju katerih so vikendi; 5. zavezanci davka na določene premoženjske predmete: a) kateri imajo stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek in pod pogojem, če skupna neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000 dinarjev. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih posamezna vrednost ne presega 10.000 dinarjev; b) kateri imajo motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir za preživljanje; c) lastniki gozdnih zemljišč pod pogojem, da jim kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje, če je skupni dohodek takega občana v preteklem letu presegel 20.000 dinarjev oz. skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 din letno na družinskega člana. Če skupni dohodek vključuje tudi katastrski dohodek, se le—ta šteje 4-krat-no; 6. zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov, ki so v letu 1972 iz vseh virov (upoštevajoč tudi pokojnine in nadomestila osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju) imeli skupni čisti dohodek, ki je presegal 25.000 dinarjev. Napovedi za odmero davkov morajo vložiti: — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni rpravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; — zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 4. točke pri davčni upravi občine, na katere območju stoji stavba; — zavezane7 iz 5. a točke, ki so hkrati zavezanci za davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, pri davčni upravi občine, v kateri plačujejo davek od opravljanja te dejavnosti, drugi zavezanci pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. b točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. c točke pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče; v — zavezanci iz 6. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 10 %. Napovedi za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu pri davčni upravi občine, ki je pristojna za odmero davkov. Tiskovine za napoved davkov dobijo občani v pisarni pristojnih davčnih uprav. Davčne uprave skupščin občin Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje Gimnazija, KK Črnomelj, GTŠ Kljub temu da so postali finalisti lettošnjega dolenjskega košarkarskega prvenstva košarkaiji novomeške gimnazije, naj omenimo vrsto Črnomlja. Mladi košarkaiji iz Bele krajine so pokazali hitro, lepo igro in se predstavili z dobro košarko. Presenetili so že z zmago nad KK Radeče, da pa bodo drobni fantiči prepričljivo ugnali vrsto izkušenih veteranov, ni nihče verjel. Zimska „liga“, ki si jo je ogledalo okoli sto gledalcev, je dokazala, da ima košarka na Dolenjskem vse več privržencev in da postaja iz leta v leto boljša. Pred leti smo tekme lahko gledali le v Novem mestu in Kočevju, sedaj pa jih bomo lahko 8o vseh večjih dolenjskih mestih, .azen tega je turnir šestnajstih ekip še enkrat pokazal, da je zadnji čas, da tudi pri nas vpeljemo pravo ligo, ki se ne bo končala v enem dnevu, kajti le tako se bo košarka še hitreje razvijala, dolenjske „dvanajsterice" pa segale po boljših mestih, kot segajo sedaj. REzultati: GTŠ N. mesto-KK Rekreatov N. mesto 25:13, AK N. mesto-ekipa novomeških študentov 20:0 b.b., KK Trebnje-TVD Straža-Vavta vas 12:21, gimnazija N. mesto-ŠD Šentjernej 12:9. Old namizni tenis V LESKOVCU: PRVI RADI! Prejšnji teden se je končalo v Leskovcu člansko prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem so igrali tudi mladinci. Prvenstvo, ki gaje organiziral leskovški Partizan, je veljalo za leto 1972, trajalo pa je več dni. Za prvaka se je potegovalo osem igralcev namiznega tenisa, brez posebnih težav pa je z odlično igro zmagal Marjan Radi. Vrstni red: 1. Marjan Radi, 2. Franc Veličevič, 3. Branko Janc, 4. Edi Šribar, 5. Vinko Zupančič, 6. Robert Bajda, 7. Miran Starc in 8. Alojz Babič. (Š. E.) V nedeljo, 28. januaija, bodo novomeški igralci namiznega tenisa pripravili prvi turnir v letošnjem letu, ki bo veljal kot občinsko člansko prvenstvo. Vsi zainteresirani igralci naj se čimprej prijavijo. Tekme se bodo pričele ob 8.30, vsi, tudi gledalci, pa naj v telovadnico osnovne šole „Katja Rupena“ v Novem mestu prihajajo obvezno v copatah. Delovno ŠŠD V upravnem odboru šolskega športnega društva „Katja Ripena" v Novem mestu je dvanajst članov. Ti se še z nekaterimi razrednimi predstavniki za šport sestajajo in pregledujejo delo, obenem pa načrtujejo za naprej, tako da športnikom na naši šoli ni nikoli dolg čas, saj imamo vedno dovolj tekmovanj. Mentor ^ruštva je tovarišica telesne vzgoje 'Draga Mislej, člani upravnega odbora SŠD pa so: predsednik - Ada Ivanetič, podpredsednik - Jože Rifelj, tajnik - Vlasta Teropšič, blagajnik - Vilma Jerman, propagandist - Branka Oklešen, kronist - Božena Kramar, gospodar - Mirko Jerin, novinar - Malči Poderžej in foto kronist - Mitja Pucelj. V nadzornem odboru so: Gregor Čampa, Tomaž Mehle in Matija Kožuh. JOŽICA LUZAR Boys-Partizan Semič 18:12, KK Krško-KBŠ Črnomelj 9:13, KK Čmomelj-gimnazija Brežice 22:18, Žužemberk-VPD Radeče 14:9; četrtfinale: GTŠ N. mesto-AK Novo mesto 20:16; TVD Straža-Vavta vas-gimnazija N. mesto 9:12, Old Boys-KBŠ Črnomelj 22:20, KK Cmo-melj-KK Radeče 19:14; polfinale: GTŠ Novo mesto-gimnazija N. mesto 18:20 in Old Boys-KK Črnomelj 19:24; finale: gimnazija N. mesto-KK Črnomelj 34:23. V prvi tekmi polfinala so se srečali novomeški igralci gradbene tehnične šole in gimnazijci. Tekma je bila ves čas izenačena. Na koncu je igralec ,.gradbincev" izvajal dva prosta meta, vendar je oba zgrešil, gim-~ nazijci pa so tako s športno srečo prišli v finale. V drugem polfinalu, med novomeškimi veterani in mladinsko vrsto Črnomlja, so zanesljivo zmagali Belokranjci. Vodili so ves drugi polčas in s točnimi meti Kamnikarja in Zupanca večali razliko. V finalu sta se nato pomerili najboljši ekipi prvega dela turnirja. Nekolikom utrujeni zaradi tekme z veterani so Črnomaljci popustili in gimnazijcem se je „upiral“ le še razpoloženi Milič. Ob koncu tekme so novomeški gimnazijci zasluženo slavili pomembno zmago, ki jih je pri- peljala v četverico najboljših ekip na Dolenjskem. GIMNAZIJA : KK ČRNOMELJ 34:23(18: 17) Gimnazija: Seničar 11, Jevšek 6, Špiler 8, Kralj, Švent 5, Gorjup, Ze-pan, Poredoš, Šali in Colarič 4; Črnomelj: Kamnikar 9, Zupanc 2, Adlešič, Fabjan 7, Banovec, Gra-diša 2, Jurejevič, Vrščaj, Milič 10 in Žepič 2. Tako se bodo novomeški gimnazijci v nedeljo, 28. januarja, potegovali z Noyoteksoln, metliško Beti in košarkarji iz Kočevja za letošnjega zimskega prvaka Dolenjske. Tekme se bodo pričele ob 8. uri. Zato morajo biti vse štiri ekipe ob tem času v telovadnici, ker bomo žrebali pare finalnega dela zimske lige. Organizatorja prvenstva, Dolenjski list in občinska zveza za telesno kulturo, tudi tokrat vabita k ogledu tekem, obenem pa obveščata vse gledalce, naj s seboj prinesejo copate, kajti drugače ne bodo smeli v telovadnico. Vrstni red prvega dela: 1. gimnazija Novo mesto, 2. KK Črnomelj, 3. GTŠ Novo mesto, 4. Old Boys, Novo mesto, 5. TVD Straža-Vavta vas, 6. KK Radeče, 7. AK Novo mesto, 8. KBŠ Črnomelj, 9. do 16. KK Rekreator-Novo mesto, KK Trebnje, ŠD Šentjernej, Partizan Semič, KK Krško, gimnazija Brežice, KK Žužemberk in ekipa novomeških študentov. J. PEZELJ smučanje Uspeh dolenjskih smučarjev Sobotnega veleslaloma na Črnem vrhu nad Jesenicami, ki je veljal za kategorizacijo, so se udeležili tudi mlajši pionirji SK Rog iz Novega mesta in iz SK Trebnje. 58 piorirjev in 33 pionirk je tekmovalo na 700 Dušan Špilar iz SK Rog, Novo mesto. Pri pionirkah je s časom 1:22,04 zmagala Jana Valič iz Škofje loke, Njvomeščanka Tatjana Šebek pa je bila s časom 1:53,88 sedemnajsta. Cicibani obeh dolenjskih smučarskih klubov so bili tokrat razočarani. Prijavljeni so bili za nedeljsko tekmovanje v Mojstrani, tekmovanje pa je bilo prestavljeno. Sprememba termina je bila objavljena šele v sobotnem Delu, kljub temu pa je bilo za Dolenjce to prepozno. NACE BUKOVEC šah Na sliki: VVahter je potrdil tretji razred. Če bi imel letošnji zmagovalec Franko prvi razred, bi Aleš lahko osvojil drugega. metrov dolgi progi z višinsko razliko 200 metrov. Zmagal je Jurij Franko iz Nove Gorice s časom 1:18,43, najboljši z Dolenjskega pa je bil No-vomeščan Aleš Wahter, ki je s časom 1:22,96 zasedel 8. mesto. S tem je potrdil 3. smučarski razred. Ostali Dolenjci so se uvrstili na naslednja mesta: 10. Robi Peric, 1:24,26, SK Rog Novo mesto, 23. Igor Kržan, 1:30,54, 38. Mirko Strajnar (oba iz SK Trebnje) in 53. VODI MILIČ Na kvalifikacijskem turnirju za udeležbo na prvenstvu dolenjske šahovske podzveze je bilo odigrano 7. in 8. kolo. Dosedanji značilnosti turnirja sta velika borbenost nastopajočih in zanesljiva igra Ivice Miliča, ki niza iz igre v igro same zmage. Trenutno stanje na tabeli je: Milič 8 točk, Poredoš in Škerlj 6(1), Penko in Sitar 6, Istenič 5 (1), Pucelj 3,5 (1) in drugi. Rezultati 7. kola: Podrebarac-Kitanovič 0:1, Kostelec-Poredoš odložena, Petric-Škerlj prekinjena, Jenko-Hrovatič 1:0, Jaklje-vič-Sitar 0:1, Penko-Ščap 1:0, Iste-nič-Milič 0:1, Komelj-Balkovec prekinjena, Pucelj-Avsec 0:1. 8. kolo: Kitanovič-Avsec prekinjeno, Balko-vec-Pucelj prekinjeno, Milič-Komelj 1:0, Ščap-Istenič 0:1, Sitar-Penko remi, Hrovatič-Jakljevič prekinjeno, Škerlj-Jenko 1:0, Poredoš-Petric 1:0 in Podrebarac-Kostelec odložena. J. UD1R KRMELJ - Hitropotezni turnir za januar se je končal z zmago inž. Šribaija, ki je zbral 7, 5 točke, drugi je bil Makarovič s petimi točkami in tretji Debelak, ki je zbral pol točke manj. (B. D.) ŠENTJERNEJ — Pionirsko šolsko športno društvo na osnovni šoli Šentjernej je organiziralo pokalno pionirsko tekmovanje v namiznem tenisu, ki je bilo posvečeno 10. obletnici obstoja športnega društva. Tekmovanje je bUo namenjeno pionirkam, žal pa je bila udeležba slaba, kar kaže, da šole premalo skrbijo za dekliški namizni tenis. Rezultati: Šentjernej I. .: Šentjernej II. 5:1, Šentjernej I: Vavta vas 5:2 in Vavta vas: Šentjernej II. 5:1. Posamezno: 1. Berta Boh (Vavta vas), 2. Sonja Krivina (Šentjernej), 3. Marjetka Zu-ančič (Vavta vas), 4. Alenka Kova-ič (Šentjernej) in druge. J. KUHELJ KOČEVJE - Tudi ženska košarkarska vrsta je že začela redno trenirati. Pod vodstvom trenerja Branka Dekleve se košarkarice zberejo dvakrat na teden. Prvi del priprav na novo tekmovalno sezono bodo igralke porabile za kondicijske treninge, kasneje pa pride na vrsto tehnika in uigravanje ekipe. (A. B.) NOVO MESJO - Vsako sredo zvečer se zberejo v telovadnici osnovne šole Katja Rupena delavci tovarne zdravil Krka, ki pod vodstvom Egona Žabkarja trenirajo namizni tenis. Na treninge prihaja okoli deset delavcev, med njim tudi nekaj delavk. BREŽICE - Nogometaši Brežic so že začeli reno trenirati. Dvakrat na teden se zberejo v telovadnici osnovne šole bratov Ribarjev. (V. P.) METLIKA - Mladinsko košarkarsko vrsto vodi uspešno trener Željko Vergot, tako da bodo mladi Metličani jeseni začeli igrati v republiški mladinski ligi. Sedaj bo poleg Črnomaljcev že druga mladinska ekipa iz Bele krajine nastopila v republiški ligi. (P. M.) NOVO MESTO - Novomeški igralci namiznega tenisa že dalj časa redno trenirajo. Več skrbi so posvetili tudi pionirskim treningom, saj prihaja na treninge redno okoli 15 do 20 pionirjev, ki jih v -di veteran novomeškega namiznega tenisa Pavel Uhl. SEVNICA IN ROKOMET V petek, 26. januarja ob 18. uri, bo v Sevnici v domu Partizana I. javna rokometna tribuna, na kateri bodo pregledah delo za tri leta nazaj. Obenem bodo najzaslužnejšim podelili priznanja in diplome, na koncu pa bodo zavrteli še film v režiji Franca Pavkoviča, „Naprej plavi", ki bo pokazal, kako se sevniški rokometaši pripravljajo in nastopajo na tekmah. Na to prireditev vabijo rokometaši vse ljubitelje sevniškega rokometa, saj bodo na tribuni zvedeli marsikaj zanimivega. R. E. Pušnik in Freyer srečno čez prvi del! Kar za majhno množico je bilo v soboto novomeških ljubiteljev avtomobilizma, ki so pridi ob štirih popoldne na Otočec pozdravitt naša dva tekmovalca Aleša Pušnika in Roka Freyeija, ko sta se za S minut ustavila na vožnji proti Monte Carlu. Tako zanimanje za njun podvig, še zlasti, ker nista domačina in šele od letos člana AMD Novo mesto, ju je prijetno presenetilo in spodbudilo, da se bosta še bolj potrudila. Za letošnji, 42. po vrsti, rally Monte Carlo, ki velja tudi za svetovno prvenstvo, se je prijavilo 318 tekmovalnih posadk. Iz devetih evropskih mest: Aten, Varšave, Osla, Frankfurta, Glasgo-wa, Almerije, Reimsa, Monte Carla in Rima je v petek popoldne štartalo 279 posadk. Iz Aten bi moralo odpeljati 9 avtomobilov, toda štirje so odstopili, oziroma niso prišli na štart. Tako so gledalci na Otočcu nestrpno pričakovali, kdo bo najprej mimo. Petnajst minut čez četrto sta pripeljala Zagrebčana Kresnik-Gluhak v BMW 2002 TI s startno številko 64, kmalu nato pa sta se že ustavila Aleš in Rok s svojim novim gor- dinijem 12. Medtem sta švignila mimo tudi Palikovič in Švar cer, Erav tako v gordiniju 12 s števil- o 51. Naša voznika nista bila videti utrujena, požirek kave pa se jima je vseeno prilegel. ,^Avto dela kot ura! “ se je nasmejal Aleš, da bi nas potolažil, ker iima je veter snel napis AMD NOVO MESTO in načel celo startne številke na vratih avtomobila. Povedala sta, da bo velika zmaga že, če se prebijeta vsaj do tretjega dela raily-ja, kjer uspe startati največ 60 posadk ... in že smo se poslovili. V Ljubljani se je atenskemu rallyju pridružila skupina iz Varšave, da so potem skupaj nadaljevali pot proti Trstu. Že v prvem delu poti je pri Vrhniki morala zaradi okvare na motorju (ford escort) odstopiti beograjska posadka Tatalovič-Kolić s številko 204. Tako so do Padove, kjer so se jim pridružili tekmovalci iz Osla in Rima, pripeljali samo trije jugoslovanski avtomobili, ki so potem zdržali tudi do Monaka. Zaresni del ral-lyja se začne šele tam. Prispelo je 252 posadk. Takoj po prihodu so se dirkači odpravili na prvi hitrostni izpit, na 17 km dolg gorski prelaz Corobin. Tu sta dosegla najboljši čas dva prejšnja zmagovalca rallyja Italijan Munari (luncia fulvia) in Finec Mikkola (ford escort) - 13 minut, 29 sekund! Na prelazu so naši imeli naslednje čase: Palikovič-Švarcer 15:18, Gluhak-Kresnik 16:10 in Pušnik-Freyer 16:21. Brez dvoma ima največ upanja na uspeh Palikovič. To je že njegov peti poskus, da bi se uvrstil med najboljše udeležence „rulet-rallyja“, kije bil prvič prirejen leta 1911. Palikovič je bil od vseh Jugoslovanov na tem tekmovanju najboljši, ko je leta 1971, čeprav ni prišel do cilja, zmagal v svoji kategoriji in v skupni uvrstitvi zasedel 31. mesto ter dobil pokal Country Clu- Petič v Monte Carlo: Joviča Palikovič (karikatura R. Stipkovića v Sportskih novostih) ba. Letos bi rad prišel do cilja tudi v tretjem delu rallyja, kar bi bilo pravo zmagoslavje za ves jugoslovanski avtomobilski šport. V drugem in tretjem delu vožnje mu bosta na razpolago rally servisni službi „renault-alpina“ in Michelin. ' Novomeška tekmovalca imata seveda manj izkušenj, slabši avtomobil in mnogo manj denarne in materialne podpore. Za njiju bo uspeh, če se bosta prebila vsaj do tretjega dela, kar jima prav gotovo in srca želimo. Večino denarja za tvegano pot sta žrtvovala sama, zato sta njun pogum in privrženost temu’ športu še toliko bolj vredna. V drugem delu rallyja so v torek med 228 posadkami, kolikor jih je smelo nadaljevati tekmovanje, startali vsi trije jugoslovanski avtomobili, kot sporoča Rok Freyer iz Monte Carla, Pušnik pa je v ponedeljek pred startom povedal: „Za nami so zdaj številna znana imena evropskega avtomobilizma, tekmovalci z odlično pripravljenimi avtomobili, ki imajo na svoji strani tudi proizvajalce". Naše posadke so bile po približno 50 urah vožnje iz Aten res dobro uvrščene, saj sta bila v svojem razredu: Palikovič drugi in Pušnik sedmi med 18 tekmeci, Kresnik in Gluhak pa okrog 21. mesta med 62 tekme- M.MOŠKON PMLIO MS EAW K OX G N F B P I „... Gospod doktor, nepismen sem, mar niste vedeli? " Budalo, saj vendar nikjer ni bankovcev po 70 dinarjev!" »Dolenjski list« pred 20 leti Samo v časopis ne... (Posameznim) državnim uslužbencem in nameščencem, ki jim je zaupano službeno mesto zmešalo glave in vse mere za poštenost ter odgovornost do družbe za skupne dobrine, se je pridružila v zadnjem času še skupina mladih uslužbenk državnega posestva v Borovcu pri Kočevju. Kakor vseh podobnih se je tudi njih „službeno prizadevanje" končalo pred ljudskim sodiščem, tokrat v Kočevju. Štefka Kalčič, 27-letno dekle, je bila od januarja do junija 1952 poslovodkinja točilnice in menze na državnem posestvu v Borovcu. Svojo službo je opravljala zelo nebirokratsko. Vsakodnevnih izkupičkov ni nikamor odvajala, ni vodila nobene kontrole nad izdvajanjem in plačevanjem hrane. To njeno širokogrudnost so posamezniki pridno izkoriščali in se zastonj hranili na račun državnega posestva ..'.Na koncu so prosili: Samo v časopis ne! (Znano j e), da v našo državo še vedno uvažamo časopisni (rotacijski) papir. Da bi dvignili domačo proizvodnjo, je v družbenem planu piedvidenih čez 3 milijarde dinarjev za zgraditev velike tovarne rotacijskega papirja v Krškem. Na leto bo dajala nova tovarna čez 20 tisoč ton časopisnega papirja. Tako bomo neodvisni od uvoza iz tujine in bomo prihranili vsako leto nad pol milijarde dinarjev deviz. Novomeško splošno gradbeno podjetje Pionir že gradi ovarno. Časopisni papir, ki ga bo izdelovala tovarna v KrsKcm, bo širok 4,20 metra, vsako minuto pa bo prišlo iz stroja 350 metrov papirja. (Pred k r a t k i m) je odšel v zasluženi pokoj tovariš Franc Mrvar, ravnatelj nižje gimnazije v Žužemberku. Na njegovo mesto je prišel tovariš Vute, ki mu želimo, da bi našo mladino vzgajal v duhu socializma v čvrste in zavedne državljane. (Ob koncu) leta vedno pregledamo tekom leta opravljeno delo, da tako lahko ugotovimo uspehe in odkrijemo napake. Tako moramo pregledati tudi gradbeno dejavnost v Beli krajini, ki je bila na splošno manjša kot prejšnja leta. (Iz DOLENJSKEGA LISTA, 23. januarja 1953) S sinom se spominjata Kosovelovih Zgodilo seje.Y. ŽENSKE VEDO PREJ - Princesa Ana, edina hči britanske kraljice Elizabete II., se bo kmalu zaročila, trdijo poučeni. Srečnež naj bi bil Anin prijatelj, poročnik- Mark Philips. 24-letni konjeniški častnik bo odšel prihodnji mesec s svojim polkom na vaje v Zahodno Nemčijo in pravi, da o zaroki nič ne ve. Po drugi strani pa prihajajo na ušesa govorice, da bo zaroka še pred Markovim obhodom. Ženske pa res vse prej vedo ... VAS ARTISTOV - Nič nenavadnega ni, da se vv nekaterih vaseh vsi ukvarjajo z enako obrtjo. Bolj nenavadna je vas Covkra na Kavkazu, kjer so prebivalci zvečine cirkuški artisti. Po nepisanem zakonu te vasi mora otrok, ko je star dve leti, že hoditi po napeti vrvi. Ni čudno, da ruskim cirkusom ne zmanjka vrvohodcev! VSE ZA UPE - V španskem Bilbau je lastnik okrepčevalnice^izjavil: „Ce ta teden zadenem premijo na loteriji, bom kupil nove obleke vsem, ki dovolijo, da jim zdaj razrežem kravate!" Prijavilo seje nič več in nič manj kot 30 upajočih gostov - lastnik je imel vsaj zabavo, če že premije ni dobil... VOJAŠKA - Znanim šalam o vojaški trdoglavosti se pridružuje te dni še ena. Dežurni oficir švedskega pehotnega polka v Falunu je napovedal smučarski tečaj, čeprav že leto dni ni snežilo. Ko ga je podčastnik vprašal, kje je vsaj krpica snega, mu je oficir vojaško zabrusil: „Sovražnik tudi ne gleda na to, ali je sneg ali ni!“ Ni znano, kako so se vojaki smučali. Po strumnem držanju oficirja bi pa skoraj lahko trdili, da so zanesljivo - nadrsali! PRETESNO OBJETI - Pod som brerom nekega mehiškega župana je vzklila bistra misel: šefu policije je naročil, naj zapre vso tisto mladino, ki se ob zvokih glasbe vrti pretesno objeta. Policist je spoštoval ukaz in poslal za zapahe vse tiste fante in dekleta, ki so plesali tesno objeti. Za kazen je po končanem plesu deset mladoletnikov napadlo šefa policije in ga preteplo. Ni vsak ukaz dober: morda pa bi šefa mladi pohvalili, če bi vsak parček zaprl v posebno ccli- ZIVEL/v SOI A! - Vojvodinska skupščina se je odločila, da v tej pokrajini letos maturantje ne bodo delali - mature .. . Odločitve so se kajpak dijaki močno razveselili, bolj pa so bili žalostni maturanti v sosednji Srbiji. Kdor se more, se znajde: vsi bi se radi vpisali v vojvodinske šole. Bati se je, da bodo srednje šole V Beogradu in drugih mestih nenadoma ostale prazne! VNETO SODELOVANJE - V Tel Avivu je izraelski igralec, ki je igral v Dostojevskega drami Zločin in kazen - to dramo smo pred dnevi videli tudi na naših malih zaslonih -pobesnel, ko se je v samogovoru po zločinu spraševal, ali naj ga prizna ali ne. Vrsta gledalcev je namreč vzkliknila: „Ne priznaj!" 5rečno gledališče: pri nas pa skoraj ni več igre, kjer bi sc zbralo za vrsto gledalcev! VSAK IMA SVOJ OKUS - V pismih bralcev v londonskem Časopisu „Sun" je mlada angleška gospodinja razkrila bralcem, da je med nosečnostjo z največjim veselje uživala naftalin. O okusih ne gre razpravljati, so rekli že stari Rimljani. Eno pa drži kot pribito: v tej gospodinji se molji gotovo niso zaredili... Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Tvornica visoko na Gorjancu (Iz Šmihela) pri Novem Mestu se nam piše dne 16. januarja: Visoko na Gorjancu, kjer se je pred malo časom videl volk in druge zveri ali k večemu kak ogljar, stoji zdaj tvornica (fabrika), katero je 'zgradil g. dr. Robert Schlesin-ger, veleposestnik na Ruprč Vrhu. V tej tvornici s parno silo se bodo rezale in potem po svetu pošiljale tanjke deščice za škatljice. Ves les, kar ga bo vsa francoska dežela rabila za škatljice, v katere se spravljajo vžigalice in smodke, se bo dobival iz te novmno rjave ali sive, da o drugih irvah ne sanjamo. Hlačnih kompletov in kosti-ov za mlade, malo manj mla-? in tudi za dame 3 x po 20 let . na pretek. In malokateri med izstavljenimi ni lep. čeprav so am diktatorji svetovne mode 9 nekajkrat namignili, da se thko začnemo od dolgih hlač ostavljati, se, kot kaže, ženske e damo. Hlače so praktične, 'porabne za več priložnosti in iaše tovarne jih delajo še na ve-iko. Predvsem naš NOVO-rEKS. Lepe modele hlačnih (ostumov ima KROJ iz Škofje Loke, ekstravagantne in v semiš zvedbi jih nudi KONUS iz Slo- venjskih Konjic, pletene hlačne komplete pa imajo v najrazličnejših izvedbah skoro vse naše slovenske, pa tudi druge konku- ■ renčne tovarne pletenin iz države. Zdi se mi, da smo Slovenci malce domišljavi. Vsa čast našim renomiranim proizvajalcem, kot so Rašica, Almira, Angora, toda Arena iz Pulja, Sežana, pa Vunoplet iz Bačke Palanke so jim krepko za petami, če ne kaj več. O tem naj sicer sodijo strokovnjaki, povem pa lahko, kaj mislim. Neveste, ki bi rade pred matičarja na vsak način v belem in frfotajočem oblačilu, nimajo več po kaj hoditi v Trst. NOVOST in Gorenjska oblačila iz Kranja kažejo približno to, kar imajo čez mejo, le da cene na naših modelih niso bile napisane. Široke jope z reglan ali kimono rokavi, z bogatim hrbtom in v raznih barvah, tudi kariraste in črtaste, dela več tovarn. Seveda so take jope kot nalašč za k hlačam, zato se mi zdi, da so ženske, ki se za hlače ne odločajo, na tem sejmu prikrajšane. Malo je videti na primer kostimov in oblek, če izvzamemo večerne in koktajl obleke. Teh je precej. 'JUTRANJKA iz Sevnice je na svojem „štantu" pokazala spet nekaj odličnih zamisli za otroke vseh starosti. Celo za fantka ali punčko, ki gotovo še močita hlačke, imajo modele. Tudi pri proizvajalcih perila, posebno spalnih kompletov, je konkurenca precejšnja. Če bo vse to, kar je na sejmu, zares dobiti na prodajalnih mizah naših trgovin, bomo lahko legale v posteljo kot kraljice. Naša BETI ima tudi lepe stvari, predvsem pa je zadela v črno s kolekcijo perila v zelo modni roza-kožni barvi. Torbice podjetje GALANT in TOKO so z eno besedo krasne. letos ne vidimo več samo temnih, ampak je značilnost mode pri torbicah roza, zelena, svetlo modra in rumena barva. Torbice so večje, kot smo jih bile vajene doslej, ročaji so še dolgi, oblike pa precej spremenjene. Ali povsem podolgovate ali pa ozke in dolge, ki se preganejo in jih nosimo tudi pod pazduho. Tudi v proizvodnji čevljev kar mrgoli novih barv. Spet za poletje pastelni toni usnja: roza in svetlo modro in belo. Za pomlad pa nešteto modelov v raznih barvnih kombinacijah in z obveznim debelim podplatom. Take ima v bogati zalogi PEKO. Jeza me je prijela spet pri ogledovanju metrskega blaga. Prav to, česar ne dobimo v trgovinah in kar iščemo v Trstu ali Gradcu, je bilo na vsakem razstavnem prostoru naših proizvajalcev. Kakšni vzorci kara! Kakšne žive in prikupne barve za poletne obleke! Kako lepe zavese! In pikasto, črtasto, lisasto, kar si kdo more zamisliti. Toda na sejmu!!! RIA BA ČER m m DOLENJSKA PODJETJA NA SEJMU MODE Del nove LABODOVE kolekcije srajc na sejmu MODA 73 v Ljubljani Christian Dior Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil oč 13. do 21. januarja letošnji 18. modni sejem. Razstavni prostori so bili napolnjeni do zadnjega kotička, mnogo podjetij pa ni moglo dobiti razstavnega prostora. Na razstavnih prostorih in na modnih revijah je bilo mogoče videti, kaj je nSvega v konfekcijski stroki in v tekstilni industriji. Predvsem je bila deležna velike pozornosti konfekcija, ki oblači večino, potrošnikov. Zaradi novih desenov in vrst blaga I pa je bila prav tako zanimiva J tekstilna industrija. Kot prejšnja leta so se na Sejmu mode 73 predstavila tudi vsa podjetja tovrstne stroke iz našega širšega območja. Iz Kočevja se je predstavila TEKSTI-LANA, ki izdeluje odeje in pregrinjala, ter TRIKON s pleteninami in konfekcijo. Znani podjetji iz Metlike BETI in KOMET prav tako redno sodelujeta na sejmu. BETI je pokazala kopalne obleke( spalne srajce in metrsko blago DIOLEN LOFT za ženske obleke, KOMET pa svoj asortiment nedrčkov in steznikov. Novo mesto ima sedaj še tretjega konfekcio-narja: NOVOTEKSU, ki razstavlja metrsko blago in konfekcijo, ter LABODU, ki letos dominira s kolekcijo srajc CHRISTIAN DIOR in EXTRA , STANDARD, se je pridrožil ROG s spalnimi srajcami in pidžamami. Velikana iz Sevnice LISCA in JUTRANJKA sta pri- pravila spet kup novosti: LISCA nedrčke, steznike in korzete v rjavem tonu ter moške in ženske kopalke, JUTRANJKA pa obilico srčkanih modelov za najmanjše. Foseona strokovna Komisija Gospodarskega razstavišča je podelila za najboljše dosežke 11 kipcev Ljubljanski zmaj in 10-diplom. Od naših podjetij je najvišje priznanje Ljubljanski zmaj dobila sevniška Lisca za kolekcijo damskega perila, sevniška Jutranjka pa diplomo za otroško konfekcijo. Na širšem Dolenjskem imajo svoje obrate tudi konfekcijska in tekstilna podjetja iz drugih krajev. Večina domačih podjetij in nekatera druga se predstavljajo tudi v današnji prilogi. Odločitev novomeškega LABODA, ki je eden največjih proizvajalcev moških srajc v Jugoslaviji, je v letu kvalitete naslednja: obdržati dosedanji proizvodni program, ki obsega izdelke kolekcij TIP-TOP, JERSEY, SPORT in STANDARD, ter popestritev z dvema novima kolekcijama, z EXTRA STANDARD in CHRISTIAN DIOR. Poleg ekskluzivnosti modelov in desenov je pomembna tudi uporaba materialov vrhunske kvalitete ter poseben način izdelave SRAJCE srajce z zaprtimi šivi. Na sejmu mode v Ljubljani je LABOD pokazal potrošnikom predvsem izdelke najnovejših kolekcij: EXTRA STANDARD in CHRISTIAN DIOR. Srajce iz teh dveh kolekcij so nosili tudi manekeni na modnih revijah v Festivalni dvorani. Srajce iz kolekcije EXTRA STANDARD so izdelane za vsako željo in okus. Krojene so po zadnji modi in imajo poseben poudarek na kvalitetni izdelavi. Značilnosti te kolekcije so male serije posameznih desenov, tako da je uniformiranost onemogočena. Presenečenje letošnje moške mode pa je licenčna proizvodnja moških srajc znane pariške modne hiše CHRISTIAN DIOR, ki jo je tovarna LABOD uvrstila v svoj proizvodni program. Del DIORJEVE kolekcije, ki so jo izdelali v LABODU in so jo pokazali manekeni na modnih revijah 73, je izdelan v originalnih krojih in ekskluzivnih desenih. milijon in pol kopalnih oblek Mi proizvaja 150 modelov moških, ženskih in otroških kopalk. Značilnost letošnje kolekcije je, da so kopalke narejene iz domačih materialov lycra, helanca, antron. Posebnost je to, da so vzorci potiskani. Proizvodnja kopalk za poletje 1973 se je začela že decembra lani, konec januarja pa bodo prve pošiljke na tržišču. Kožna, lešnikova in rjava barva jLi&ca SEVNICA Menda ni več predstavnice nežnega spola, ki ne bi poznala izdelkov LISCE. Proizvodni program tega renomi ranega podjetja so nedrčki, stezniki, elastične hlačke ter ženske in moške kopalne obleke. Na Sejmu mode 73 je razstavljala LISCA svoje odlične modele v simpatični kožni, za dopolnilo pa še v lešnikovi in rjavi barvi. Vsi izdelki so odlikovani z dobro mero okusa in v ničemer ne zaostajajo za tovrstnimi izdelki na svetovnem tržišču. Nedrčki so nežni, čipkasti za mlade, klasično oblikovani za močnejše postave. Materiali: čipkasti blago, markizet, čipkasto blago, kaširano s feberfilom za košarice, predvsem pa nadvse uporabljiva lycra, od čvrste do najbolj mehke. To omogoča, da se v sodobnih izdelkih LISCE žena tudi dobro počuti. Ni več neprijetnega utesnjevanja, telo se svobodno giblje, ra naj bo to pri delu ali pri športu. Ustavimo se še pri kopalnih oblekah. Izbira je velika, kroji za vsako postavo in vsak okus. Najboljši uvoženi material je skrbno izbran, barve pestre. Na popoldanskih revijah Centra za sodobno oblačenje v festivalni dvorani so manekenke prikazale komplet za mlade iz rjavega čipkastega blaga, klasičen nedrček s hlačkami iz čipkaste lycre ter povsem nov model — nedrček s hlačkami — artikel Rosana. Prikazali so tudi tri kopalne obleke — enodelni in dvodelni model za mlade ter elegantno črtasto kopalno obleko za močnejše postave. Na koncu naj omenimo še to, da je komisija na Sejmu mode 73 do-■ delila LISCI za kolekcijo perHa najvišje priznanje — „Ljubljanskega zmaja". RAŠICA po vsem svetu a rašica Za izdelke RAŠICA ve prav gotovo sleherni potrošnik. Je naša vodilna tovarna pletenin, tako po količini kot tudi po modnih dosežkih. RAŠICA izvaža svoje izdelke na vsa svetovna tržišča. Na letošnjem sejmu mode so pokazali izdelke v svežih vodenih barvah (odtenki vode od modre do zelene). Kolekcijo sestavljajo lahki kostimčki (hlač- ni ali s krilom), letne obleke in otroški modeli. Otroške komplete lahko dopolnimo s telovnikom. Ker je v Evropi ta čas v modi veliko vezenin, so se krea-torke v Rašici odločile za vezene pike, ki, razvrščene v razne oblike, krasijo izdelke. Material je lahek, iz stoodstotne sinteti* ke, in mu pravijo burčina. Lahko se pere, se ne mečka in je kot nalašč za vroče poletje, za na morje in za počitnice. Predvsem bodo segli po teh izdelkih mladi s pogumom in okusom. Nosili jih bodo lahko čez dan ali zvečer. Na reviji so manekeni pokazali 15 različnih modelov iz RAŠICE. Nekaj teh modelov bo le za butično proizvodnjo, večina kompletov pa za široko potrošnjo. Lani je RAŠICA slavila v znamenju kvalitete, mode in napredka četrt stoletja svojega obstoja. 900 zaposlenih v Gameljnah, Šentvidu pri Stični, Ambrusu, Horjulu in Moravčah je lani izdelalo 1,350.000 kosov raznih pletenin, v letošnjem letu pa imajo v načrtu 20 odstotkov kosov več. rašica januarja. Na popoldanski in večerni modni reviji so nosile manekenke Centra za sodobno oblačenje 12 modelov BETI. Mi je ena naših tovarn tekstilne stroke, ki je s kvalitetnimi izdelki prodrla na vse kontinente. V preteklem letu so zabeležili močan prodor tudi na ameriško tržišče, izdelke BETI prodajajo v socialističnih vzhodnih državah, prav tako po vsej Evropi. Mi ' . se potrošnikom m kupcem predstavlja na Sejmu mode še z novim blagom ACRYL. Primerno je za obleke, plašče, zlasti pa za hlačne kostime. Razen tega so spet pokazali nekaj lepih kombinež in spalnih kompletov. Tudi s temi izdelki pripravljajo presenečenje za trg: pred 8. marcem pride iz tovarne posebna kolekcija lepih spalnih srajc in modnih kombinež, pakirana v luksuznih škatlah, tako da bodo posrečeno darilo za nežni spol. Mi sodeluje tudi na modnih revijah, ki jih prirejajo v času Sejma mode od 13. do 21. Mi iz Metlike je v proizvodnji kopalnih oblek mlada po izkušnjah, saj se s tem ukvarja šele nekaj let, vseeno pa je postala po količini največji proizvajalec kopalk v Jugoslaviji. V letu 1973 bo naredila okrog 1,500.000 različnih kopalnih oblek. Zanje je proizvodnja že prodana, od tega jih gre polovica v izvoz. t. ■*' «4 i % I odeje,pregrinjala in zavese V TEKSTI LANI Kočevje so v razmeroma kratkem času, zamenjali vse stare stroje z novimi, najsodobnejšimi in visoko produktivnimi. Opustili so stari obsežni proizvodni program in obrtniški način proizvodnje ter se posvetili izdelovanju nekaj vrst izdelkov. Vse to in pomoč najsposobnejših strokovnjakov iz Italije je omogočilo, da je bila v proizvodnjo vpeljana najsodobnejša tehnologija. Novi izdelki TEKSTI-LANE se po kakovosti, veliki izbiri lepih in sodobnih vzorcev ter po uporabnosti za najrazličnejše namene, lahko kosajo s tovrstnimi izdelki najsodobnejših tovarn v zahodnih državah. Novi izdelki TEKSTI LANE so: ODEJE za odrasle vseh vrst in velikosti: enoposteljne, srednje širine in dvoposteljne; otroške odeje od odej za dojenčke in za v otroške vozičke, do odej za otroške postelje vseh velikosti; odeje za kavče, avtomobilske sedeže ipd.; odeje žadom, za hotele, za vikende, šotore, taborjenje in podobno. Odeje so izdelane na žakardnih strojih v najrazličnejših vzorcih, barvah in za najrazličnejšo uporabo. Odeje TEKSTILANE'SO lepe, tople, lahke, mehke, sodobne. Velika izbira barv in vzorcev bo zadovoljila tudi najzahtevnejšega kupca. PREGRINJALA so prav tako vseh velikosti, barv in vzorcev in za raznovrstno uporabo, za postelje vseh velikosti, za kavče, avtomobilske sedeže in slično. ZAVESE, predvsem težje dekorativne zavese za stanovanja, lokale, avorane in aruge prostore s pestro izbiro barv in vzorcev in razsežnosti (dolžin in širin). Vsi izdelki so iz najboljših materialov, z ozirom na uporabnost izdelkov pa pri izdelavi uporabljajo volnena, sintetična in umetna vlakna. Cene izdelkov so odvisne od uporabljenega materiala, velikosti, teže itd. Vse cene so zmerne, vsi izdelki pa so, ne glede na ceno, kakovostni. lepi, dekorativni in popolnoma ustrezajo namenu, za katerega so izdelani. Novi izdelki TEKSTI LANE polepšajo vaš dom, notranjost prostorov in avtomobilov ter varujejo, vaše pohištvo in avtomobilske sedeže. JUTRANJKA: skrb za najmlajše NOVOTEKS: ŠE VEČ HLAČ NOVOTEKSOVI desenerji in krea-torji so tako kot doslej tudi spomla-dansko-poletni kolekciji vtisnili pečat modnih tendenc, ki ta čas vladajo v svetu. Materiali so že znani: tkanine iz čiste runske volne, diolen, ki je meša-t nica sintetike in volne, ter jersey pletivo iz stoodstotne sintetike. Slednji je primeren predvsem za hlače, ker se ne mečkajo in jih lahko peremo. Pletivo jersey je primerno tudi za večerne ženske obleke. Diolen bomo še naprej kupovali za moške obleke, iz volne pa bodo zimski plašči, kostimi, jakne in podobno. Enobarvno blago izdelujejo v široki barvni paleti, zatem karirasto, vzorčasto, kot je pepita in pied de poule, črtasto, z rožicami in drugo. Moderne barve za pomlad in poletje so sončno rumena, rožasta, tirkizna, mornarsko modra-bela kombinacija, travnato zelena, oranžna in še nekatere. NOVOTEKSOVE hlače so kot doslej izdelane po zadnji modi, oprijete v bokih in se proti stopalom razširijo tudi do 32 cm, z visokim robom, na-šitimj žepi in še nekaterimi posebnostmi. Taka moda je tudi pri ženskih in otroških hlačah. NOVOTEKS bo poslal na trg tudi ženska krila. Lahko boste izbirale med nagubanimi, ozkimi, v mini ali chanel dolžini, pa zvončasta ali gladka. Rekorder NOVOTEKS je prodal lani za 24 milijard Sdin svojih izdelkov. To je za 43 odstotkov več kot leta 1971. Lani so izvozili za 2,2 mili- jona dolarjev, kar je nad sto odstotkov več kot leto prej. Tako realizacijo so dosegli s proizvodnjo 3,3 milijona tekočih metrov blaga in izdelavo 400.000 hlač. S to proizvodnjo je NOVOTEKS dosegel 47 odstotkov vse proizvodnje slovenske volnarske industrije in kar 60 odstotkov skladov slovenske volnarske industrije. NOVOTEKS se je uvrstil v sam vrh jugoslovanske volnarske industrije in je po proizvodnji tkanin drugi v Jugoslaviji v skupini tovrstnih proizvajalcev. V prihodnje bo NOVOTEKS še razširil proizvodnjo hlač. Z otvoritvijo obrata v Trebinju in na Vinici bbdo izdelali preko milijon hlač. Hlače bodo še naprej najštevilnejši artikel NOVOTEKSOVE konfekcije. služba, ki si hkrati prizadeva, da med otroki ne bi bilo preveč „uniformiranosti". Pred razstavnim paviljonom JUTRANJKE je bilo ves čas Sejma mode veliko obiskovalcev, ki so občudovali oblačilca za najmanjše. JUTRANJKA je lani dosegla več kot 10 starih milijard celotnega dohodka. Končali so tudi gradnjo nadaljnjih 4.000 površinskih metrov proizvodno-skladiščnih prostorov, kar je solidna podlaga za še donosnejše in uspešnejše poslovanje. Strokovna komisija sejma moda 73 je podelila JUTRANJKI za razstavljeno kolekcijo diplomo za otroško konfekcijo. 0 Vodilna tovarna otroške konfekcije v Jugoslaviji je JUTRANJKA iz Sevnice. S pestro izbiro izdelkov in prisrčnih modelov vselej znova presenečajo potrošnike. Na Sejmu mode 73 so pokazali kolekcijo za pomlad — poletje 1973, ki bo vsa v redni prodaji. Zanimivi so spomladanski balonski plaščki, oblekce, hlačni kompleti in s krilci ter druga oblačilca. Izdelki so iz lahkega materiala in primerni za prihajajoči letni sezoni. Poleg standardnih barv prevladuje letos rumena barva in karo vzorec. Kolekcijo so pripravili za vse tri skupine starosti: od 2 do 6 let, od 7 do 13 let in od 14 do 15/16 let. JUTRANJKA izdeluje tudi izdelke iz trikotaže za dojenčke. Kolekcijo BEBY sestavljajo razne garniture, plaščki in drugo. Kreatorski oddelek v JUTRANJKI si prizadeva, da bi tudi najmanjši bili oblečeni po modi. Tržišče raziskuje posebna ... NOVO MESTO Z otvoritvijo konfekcijskega obrata v Mokronogu postaja novomeški Zavod za zaposlovanje invalidov ROG resni proizvajalec konfekcije. Odločili so se za proizvodnjo ženskih spalnih srajc in pidžam. S prvo kolekcijo za pomlad in poletje 73, ki so jo pokazali na jesenskem sejmu MODA V SVETU v Beogradu, so izredno uspeli in dobili velika naročila. Samo beograjska ROBNA KUĆA je naročila 15.000 izdelkov. Izdelki z etiketo ROG so iz lahkega uvoženega batista pa- stelnih barv in kombinirani z vezeninami. Kreacije modelov je pripravila znana zahodno-nemška firma CONTESSA. Kolekcijo sestavlja 15 različnih artiklov spalnih srajc, pidžam in_ otroških modelov, vse v različnih nežnih pastelnih barvah. V načrtu imajo izdelati za domače tržišče - ROG izdeluje tovrstne izdelke tudi za izvoz v Zahodno Nemčijo — 60.000 izdelkov, polovico pomladno-poletne kolekcije in prav toliko za jesen in zimo. ROG namerava svojo konfekcijsko dejavnost še razširiti. Mo- derno opremljeni obrat v Mokronogu je šele začetek. V krat kem bodo uvedli še eno izmeno. Mislijo tudi na novo gradnjo za tovrstno proizvodnjo. Letos bo ROG dosegel več kct 50 odstotkov svoje letne realizacije s konfekcijo. Tej dejavnosti nameravajo tudi v prihodnje posvečati največ skrbi. KOMET, znano konfekcijsko podjetje iz Metlike, je tudi letos razstavilo svoje izdelke nederčke in steznike. Z otvoritvijo nove tovarne v Rosalnicah in obrata v Starem trgu si je Komet ustvaril še solidnejše templje za dobro gospodarjenje. Fotografije in tekst: MIRKO VESEL Pletenine z etiketo ANGORA še naprej pomenijo pojem za kakovost. 650-članski kolektiv, ki dela v Ljubljani in Kobaridu, bo naredil letos 650.000 različnih izdelkov, za katere se zanimajo potrošniki po vsej Jugoslaviji. ANGORA svoje izdelke tudi izvaža na zahodna in vzhodna tržišča. Največ izdelkov proda ANGORA v Beogradu. Kako so ti izdelki cenjeni v našem glavnem mestu, povedo štiri odličje ZLATI ZMAGOVALEC BEOGRADA, ki jih podeljuje Center potrošnikov v Beogradu. Dokaz za kvaliteto so tudi tri ZLATE KOŠUTE, ki so jih dobili na beograjskem sejmu MODA V SVETU. To najvišje priznanje so dobili tudi na zadnjem sejmu preteklo jesen. Na letošnjem Sejmu mode 73 v Ljubljani je ANGORA pokazala kolekcijo SAFARI. Kolekcijo sestavljajo kompleti — hlačni kostimi, izdelani iz materiala TRILSET. Tudi na modnih revijah, ki jih je organiziral Center za sodobno oblačenje, so manekenke pokazale številne uspele modele, izdelane v ANGORI. Strokovna žirija je podelila ANGORI za uspel nastop in pri- kaz na Sejmu mode 73 najvišje priznanje — LJUBLJANSKEGA ZMAJA. Tako, kot je ANGORA uspela s svojo spomladansko kolekcijo, saj bi lahko prodala veliko več, kot zmore narediti — pričakuje uspeh tudi z jesensko kolekcijo, ki jo je že tudi pripravila. Kreatorke pri ANGORI so pripravile modele iz VOLNE. pletenine angotci TIP-T0P PRESENEČA Med najbolj opaznimi razstavnimi stojnicami na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil letos prav gotovo intimno, elegantno urejen sejemski prostor ljubljanske industrije oblačil TIP-TOP. Skrbno izbrana glasba je privabila na razstavni prostor na koncu velike hale A vsak dan nekajkrat veliko radovednih obiskovalcev. Manekeni so v koreografsko povezanih korakih prikazovali novo spomladansko in poletno modo. Modo za oba spola, praktično in lepo in še lepšo, kot smo je že sedaj vajeni pri TIP—TOPU. Lahko se veselimo tople sezone 73 v oblačilih z grbom, ki ga krasi zlati lev. TIP—TOP izdelki pomenijo v slovenski oblačilni stroki spet velik korak.naprej. Na teh žepnih modnih revi-7 jah izdelkov TIP—TOP so manekeni prikazali 33 dekliških in fantovskih oblek. Kolekcija prikazuje športno krojene dekliške hlačne komplete za pomiad in poletje, ljubke kostimčke z nagubanimi krili, kostimčke in hlačne kostime v kavbojskem stilu, športne dežne plašče, športno krojene obleke, dvodelne obleke s karo ali črtastim suknjičem in enobarvnimi hlačami. Izdelki so iz volnenega blaga, platna, šantunga in drugega materiala. Tisoččlanski kolektiv industrije modnih oblačil TIP—TOP dela v obratih v Ljubljani, Bohinjski Bistrici, Idriji, Krki in Trebnjem. V obratu v Trebnjem dela več kot 200 ljudi in ga nameravajo še razširiti. V Trebnjem izdelujejo predvsem moške obleke za domače tržišče in za izvoz. ANGORA: LJUBLJANSKI ZMAJ 73 ROG: spalne srajce in pidžame > poje ciganska pesem? „Kadar sije sonce, jočem, kadar je grdo vreme, se smejim ..Nenavadno? Kje pa, človeško: če sije sonce, anesljivo kmalu grdo vreme. Kadar je vreme grdo, se splača smejati, saj bo spet kmalu sonce. Zdaj je vreme grdo, mraz je in sneg, iski šotor pušča, drva so mokra in iz ognja se kadi, zebe nas ... A kmalu bo spet sonce, takrat bo življenje! Tako si misli tudi Ciganka pkom, ki jo je na Gumberku pri Otočcu fotografiral Zvone Šeruga. [BREZ BESED Kaj, če bo snaha preveč udarila? SKOK NA MARS MARK BERENSON: MORISSONOVA PREVARA V mestecu Fort West je bil Joe Mayan znan kot velik skopuh. Živel je od denarja, za katerega prebivalci mesta niso vedeli, kako si ga je pridobil. Pojavil se je nenadoma. Nekega dne pred petimi leti je stopil v kavarno Pri Malem Billu in naročil čaj. Od tedaj je hodil tja vedno ob isti uri, oblečen v novo obleko in z dolgo cigaro v ustih. Mali Bill in številni stalni gostje v njegovi kavarni nikakor niso mogli izvedeti, kdo je ta človek in odkod je prišel. Po nekaj brezuspešnih poskusih se je Mali Bill nehal zanimati za Mayana. Zanj je postal gost kot drugi, preprosto Mister Joe, ki vsak dan ob istem času pride popit čaj. Niti Bad Morisson, lastnik krajevnega časnika Fort West News, s katerim se je Joe zadnje čase precej družil, ni mogel nič zvedeti o njem. Na vprašanja je samo skomignil z rameni Vzrok tega druženja Bada Morissona z Joejem Mayanom je bilo posojilo, ki ga je vzel Bad pred lčtom dni. Tedaj je vzel od Joeja deset dolarjev. Minilo je pol leta od dogovorjenega roka. Bad pa ni vrnil dolga. Će sta se srečala, je iskal razne izgovore, da bi nekako odrinil razgovor o tem. Joe se je nazadnje odločil, da bo zahteval svojih deset dolarjev. Minuli mesec je na sprehodu po mestu nenadoma srečal Bada, ki je nekam hitel. Po pozdravu mu je rekel: - Joe, počakajte samo hip, da skočim k Elyju Parkerju. Stanuje v tistile hiši, v drugem nadstropju. Potem bova šla skupaj dc Malega Billa. Hkrati pa bi vam moral vrniti tisti denar ... - V redu - je odgovoril Joe -počakal vas bom. Po dvajsetih minutah, ko je zaman čakal, se je Joe odločil iti v stanovanje Elyja Parkeja. V drugem nadstropju je opazil na vratih listek., Stopil je bliže in ga prebral: „Odšel sem na letni dopust. Vrnem se 26. julija. Ely Parker.“ 26. julija - je ponavljal Joe, ko je šel po stopnicah dol. -Danes je šele deseti. Zvečer je pri Malem Billu Jot zvedel, da Bad Morisson tega dne sploh ni prišel. Drugič, ko je šel po ulici, je opazil Bada, kako gre v neko hišo. Bilo je očitno, da se mu izmika. Joe je šel za njim. Nekajkrat je preiskal vhod, kamor je šel Bad, pa ni našel nikogar. Nazadnje je šel proti vratom, ki so vodila na dvorišče in jih počasi odprl. Neka temna senca je preskočila zid in izginila. To je tako razjezilo Joeja, da je pozabil, kam je namenjen, pa seje napotil domov. - Plačal mi bo! - si je ponavljal. In bolj ko se je približeval hiši, vedno bolj trden je bil njegov sklep: Ubil ga bom - Da, ubil ga bom! — je ponovil Joe glasno, ko je stopil v svojo sobo.. Nikakor se ni mogel pomiriti. Sprehajal se je po sobi. Mislil je na Bada in na zadnji dogodek v kavarni Pri Malem Billu, ki ga je še bolj podkrepil pri uresničitvi zamisli. To se je zgodilo teden dni prej. Bilo je deset dopoldne, ko se je Joe kot navadno napotil spit čaj. Pred vhodom v kavarno je obstal, si obrisal čevlje in vstopil. Za prvo mizo je sedel Bad-Morisson in nekaj govoril Malemu Billu. Stopil je k njima. Pozdravil ju je, onadva pa sta odzdravila. Ko je sedel, je Bad Morisson dejal: — Pravkar sva govorila o vas, gospod Mayan. - Kaj pa sta govorila o meni? - je vprašal Joe in se nagnil proti Badu. - Vprašal sem Billa, če ste danes bili kaj tukaj. Rad bi vam vrnil tistih deset dolarjev. Veste, neprijetno mije in rad bi... Čeprav je gorel od želje, da bi spet začutil svojih deset dolarjev v žepu, se je Joe nasmehnil: - No, saj ni treba hiteti... Ne da bi ga poslušal, je Joe nadaljeval: - Ravno včeraj sem bil pri Združenju delničarjev bombaža, da bi mi izplačali razliko. Posel jim cvete — je končal in se potrepljal po žepu, kjer je imel denarnico. - Naročite si kaj. - Caj bom, saj veste - je rekel Joe Malemu Billu. - Ah, ne, jaz plačam. Vzemite kaj drugega. Viski, na primer... -je vztrajal Bad. Joe je na koncu pristal. - Potem pa dva viskija in čaj - je rekel Bad Malemu Billu. Malo pozneje jima je Bill prinesel naročeno in dal na mizo. Bad je takoj popil viski do pol in takoj vprašal krčmarja: - Billy, imaš drobiž za sto dolarjev? - Ne bom imel - je rekel Bill in brskal po denarnici. - Skočil bom po drobiž. - Ne, ne, jaz bom - je rekel Bad in odšel iz kavarne. Minilo je deset minut, dvajset, cela ura, Bada pa ni bilo nazaj. - Boste plačali? - je rekel Billu Noeju. - To je vendar naročil Morisson - je odgovoril Joe. - Žal mi je, pijača je naročena, Bada ni, nekdo mora plačati. Joe je nekaj minut prepričeval Billa in čakal, da bi sc Bad le vrnil. Na koncu je ves živčen izvlekel revolver, ga vrgel na mizo, vzel klobuk in odšel brez pozdrava iz kavarne. Spomin na ta dogodek je še bolj jezil Joeja. Hodil je po sobi in mrmral. - Vsak dan ga bom zasledoval. Izvedel bom, kdaj prihaja domov in ... Naslednji dan je Joe vstal prej kot običajno. V sosednem mestu si xje kupil revolver z dušilcem in nekaj nabojev. Dva, tri dni je hodil v bližnji kanjon in se vadil. Želel je, da Bad pade od prvega strela. Nato ga je začel zasledovati. Zasledoval ga je od jutra do mraka. Redno je še naprej hodil v kavarno. Prišel je tudi tisti večer,kko se je odločil uresničiti svoj načrt. Ostal je samo pol ure. Ob devetih je odšel domov. Načrt je bil izdelan do podrobnosti. Stopil bo na dvorišče Badove hiše, skozi okno, ki ga Bad nikoli ne zapira, bo prišel noter. Vedel je, da gre Bad spat ob desetih. Ob enajstih že smrči kot zaklan______ Napolnil je pištolo, jo dal v žep in šel ven. Pritihotapil se je na Badovo dvorišče in stopil k odprtemu oknu. V sobi je bila luč. Počasi je izvlekel revolver, ga odpel in dal nazaj v žep Z rokami sc je prijel za rob okna in se počasi dvigal. Skoraj isti hip pa je že skočil nazaj na tla. Osuplo je zašepetal: - Policija! Soba je polna policajev! Ni mnogo razmišljal. Tiho je šel čez dvorišče, preskočil ograjo in se znašel na ulici. Nekaj hipov je neodločno stal. Pred vhodom je bil in« ie stopil k njemu. Notri ni bilo puaiMiaii »vllK pUUtđpKI a* vv*. ^ j. . • nikogar. Tisti hip so se odprla dvoriščna vrata in naiC~"!k Munt Jc prišel v spremstvu dveh policajev: - Dober večer, gospod Mayan. Kam pa vi ob tej uri? - Domov sem sel. K Malemu Billu. . - Gospod Mayan - glas narednika Hunta je bil malo grob in čudno vznemirjen. — Vaš prijatelj Bad Morisson jc nocoj ob šestih napravil samomor. Bankrotiral jc ... Joe je bil presenečen. Ni mogel do sape. Samo očije široko doprl in brez moči strmci v narednika. - Ah, da - je dodal policaj. - Skoro bi pozabil. Pustil je sporočilo za vas. Joeje vzel zvit listek papirja in pri svetlobi ulične svetilke bral: „Dragi Joe. Mali Bill mi je včeraj ostal dolžan dva dolarja. Vzemi jih, tvoji so. Oprosti, več nimam. Bad Morisson" iko rad je imel Janez Trdina svoje Goijance! In kako bi se jnik obrnil v grobu pod cipreso na novomeškem pokopališču, i bil mogel slišati, kakšno hudo se na tem svetu godi. Alkohol, 'ost, podivjanost, udarci - kaj to sodi v dobrohotnost ljudi, ki tako plastično, živo in ljubeče opisoval mojster? 'je zgodba, da človek ne bi J, da se lahko Še zgodi sredi toletja. Raje ne prehitevaj--apišimo jo tako, kot se ka-zdravstvenem kartonu Ma- vDva Greta Garbo? o čemer sem se lahko prepričal, ko je Ilaijeva prišla sem po pomoč ... Kaj se je še sicer dogajalo v teh letih, bi vedela povedati le ona.“ Karton pa nemo obtožuje! 25. novembra 1964 je Marijo Ilar, kmetico z Malfc Cikave, sin pretepel tako, da ji je zlomil dve rebri. 21. septembra 1966 jo je pretepel tako, da je imela več odrgnin po telesu. 7. oktobra 1966 jo je polil z vročo sirotko, da je imela ves hrbet v opeklinah. V bolnišnico ni hotela, dr. Oblak pa je stvar javil tožilcu in socialnemu zavarovanju. Dosti niso ukrenili, ker se stvari nadaljujejo. 20. avgusta 1968 jo je sin pretepel, da je imela odrgnine po telesu, zlasti po prsnem košu. 25. septembra 1971 jo je snaha udarila s kolom po glavi. Slikanje je pokazalo, da je glava zdržala udarec. In za konec: 29. decembra 1972 jo je sin pretepel, da je imela udarnine po različnih delih telesa. Dr. Oblak je zadevo spet prijavil miličnikom. Pozanimali smo se pri pomočniku komandirja novomeške postaje milice Niku Prišlu, ki pravi: „Zadevo bomo zdaj prijavili javnemu to-žilcu!“ Klobčič se bo odvijal po zakonih in postavah. A kaj bo z žensko, ki je tako prestrašena, da niti zdravniških spričeval o poškodbah ne jemlje več, češ: „Če bo sin to videl, me bo ubil!“ Nismo šli k njej, da bi sama povedala o nadlogah. Nič ne bi izvedeli, saj pravi; „Sin mi grozi, da me bo ubil, če bom kam javila o tepežu . Tako vdano čaka v usodo. Čaka, če jo bo snaha preveč udarila s kolom po glavi, čaka, če jo bo sin preveč prebunkal, čaka, če jo bo preveč polil z vročo sirotko ... In lahko se zgodi, da bo v časopisih nekega dne pisalo: „So jo našli mrtvo ... na Mali Cikavi... staro toliko in toliko ... uboj raziskujejo ... Bosta takrat edina krivca sin in snaha? Ne bodo krivi tudi vsi tisti, ki bi lahko pomagali, ki bi morali pomagati, pa tega niso naredili pravočasno? reko, navije ščukico, somčka ali postrvco in spusti „živalco44 v vodo ... Nato pa hop! po njej s palico in trnkom! In prednost tega postopka: ribo lahko uporabiš večkrat, ne da bi zasmidela. v Podobna reč je z gobami. Takole gre stvar: Prvi gobar hiti po gozdu — razume se, plastičnem! — s košaro v rokah. Iz košare jemlje gobe — napravljene v tovarni, kakopak! — in jih nastavlja po hosti. Sto korakov za njim: drugi gobar! Pobira gobe in jih meče v košaro ... Nato lahko zamenjata, da je užitek popoln. Tudi ta postopek ima svojo prednost: nobenih zastrupitev z gobami! oddelku za »e-i pribor. Elek->gledal pa pla-, , kot veste, že je šlo k vragu i nora ribič pri-, iveda! Sede ob rije Ilar, rojene 3. januarja 1911, živeče na Mali Cikavi 6. Dr. Božo Oblak prebira datume in poškodbe in venomer ponavlja: „Zapisano je zgolj tisto, Ima Prijatelj, v katerem je slavna manekenka — zobo-s svojimi 167 cm, 41 kilo-i izkazalo. Še več: mnogi - nova Greta Garbo! sporov je morala prestati qy od svojega 15. leta, da stala tako iskana manekenki je za nastop dobila po 3 dolarjev. Twiggy pa dali zgolj fotomodel in film-KJf >aJka, pač pa je denar no naložila v modne firme, fodajajo „twiggy modele“ svetu. ‘žiser Kan Russel je, že pre-film začeli vrteti v kine-•grafih, izjavil: „Twiggy bo da idol filmskih oboževal-kakršna je bila MM!“ še mnenje zobotrebca:, vem, če sem velika igralka, to hočem biti le jaz, morda "je pravTo tisto, kar je všeč gledalcem.“ Primerjajo jo z Greto Garbo Najvažnejše je, da je dekle srečno. Če pa bo res postala Greta Garbo št. 2 - raje še malo počakajmo... POTA Ii\ STJt£ m ■XvS£-.-v Učitelji in starši, pozor! Konec novembra lansko leto je „Delo“ začelo akcijo„Vamo čez cesto in kot lahko prebiramo, akcija v Ljubljani nepričakovano dobro uspeva. Podpirajo jo ljudje, ki jim je varnost udeležencev v cestnem prometu poklicna dejavnost, podprli pa so jo tudi tisti, ki jim je namenjena-pešči. Zakaj gre? Vsak pešec, ki želi na zebri ali zunaj nje prečkati cesto, dvigne roko in iztegne kazalec. Ta znak pomeni vozniku, da želi prečkati cesto. Na ta nenavaden, morda celo smešen način, prosi pešec voznika, naj ustavi vozilo ah zmanjša hitrost in mu tako omogoči varen prehod. pdražrafi To je akcija, ki so jo že pričeli posnemati po nekaterih večjih slovenskih mestih, in prav bi bilo, ko bi jo tudi v Novem mestu. Še zlasti zato, ker so prehodi za pešce pri nas bili vedno slabo oskrbovani, pozimi pa se jih praktično ne more. Prav gotovo bi morali to akcijo začeti starši doma, še posebej pa učitelji po osnovnih šolah. Vsaj minuto ah dve bi morali posvetiti „smešnemu14, a kot se je izkazalo v Ljubljani, zelo učin- kovitemu prečkanju ceste In o njem poučiti otroke. Vsem, ki so po naravi sramežljivi, pa naj velja zlato pravilo: „Dvignite roko in iztegnite kazalec, saj sta življenje in zdravje več vredna kot kanček sramežljivosti!14 In voznikom: „Upoštevajte željo pešcev, pa če cesto prečkajo na označenih prehodih (v Novem Z iztegnjenim kazalcem^. mestu jih skoraj ni) ah na neoznačenem delu cestišča. Še zlasti sedaj, ko so ceste težko prehodne in so predvsem za otroke in starejše ljudi nevarna past, ko hočejo s pospešenim korakom na varno, pa jim spodrsne in padejo. Storite to v svojem in interesu pešcev!" J. PEZELJ Dežurni poročajo UKRADEL PLAŠČ - Juriju Pestnerju iz Novega mesta je 17. januarja zvečer neznanec v hotelu Kandija izmaknil ovoj, v katerem je imel otroški plašč. KJE SO KURE? Sandi Kukman iz Bršlina je neznanec v noči na 1.9. januar ukradel iz kokošnjaka 9 kur. NEDOSTOJNO SE JE OBNAŠAL - 19. januarja so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Alojza Gričarja iz Otočca, ker je v bifeju na Otočcu nadlegoval goste in se nedostojno obnašal. Prijavljen je sodniku za prekrške. STRELJANJE V ŽABJEKU - 20. januarja zvečer so se sprli Cigani v Žabjeku. Med prepirom je Janez Brajdič, imenovan Djordje, s pištto-lo obstrelil Bruna Brajdiča. Poškodovanca so odpeljali v bolnišnico, Janeza Brajdiča pa v pripor. SPECIALNA KRAJA - Albinu Jereletu z Otočca je 20. januarja nekdo udradel iz avtomobila zastava 750 radelilno kapo s kabli. PRIDRŽAN IN PRIJAVLJEN -Miličniki so morali 20. januarja zvečer pridržati do iztreznitve Romana Brajdiča iz Žabjeka, ker se je opil in razgrajal na sredi ceste v Bršlinu. Tepel je tudi svojega soseda Matijo Brajdiča. Razgrajača so prijavili tudi sodniku za prekrške. SMUČKE IZGINILE - 21. januarja zvečer se je Viktor Turk iz Črmošnjice vrnil s smučarskega tekmovanja v Črni. Pri hotelu Kandija je v hodniku naslonil smuči ob zid in odšel na dvorišče. Ko se je po nekaj minutah vrnil, smuči ni bilo več. Vredne so bile 1.300 din in so bile last športnega društva Rog. TAT PRI ROGLJEVIH - 20. ali 21. januarja je tat obiskal Rogljevo družino v Trebnjem. Iz predala toaletne mizice je vzel 1.200 din v gotovini'in za 5.000 din zlatnine. Tudi v sosenji sobi je vse razmetal. Za storilcem poizvedujejo. OVIRAL PROMET - Bajram Maličević iz Niša se je v Novem mestu opil in oviral promet na ulicah, končno pa obležal pred hišo na Cesti komandanta Staneta. Pridržali so ga do iztreznitve in prijavili sodniku za prekrške. RAZGRAJAL PRI BADOVIN-CU - 21. januarja zvečer so metliški miličniki do iztreznitve pridržali Ivana Kaburja iz Pogane pri Novem mestu, ker je v gostilni Petra Bado-vinca na Jugorju razgrajal. Zagovarjati se bo moral tudi pred sodnikom za prekrške. VINJEN ZA VOLANOM - 17. januarja popoldne so novomeški miličniki do iztreznitve pridržali Karla Kantužarja iz Brusnic, ker je vinjen vozil osebni avto po Novem mestu. Miličniki so mu preprečili nadaljnjo vožnjo, ker pa je Kantužar pri tem razgrajal, so ga postavili na hladno. V Sevnici je več prometnih „orehov“, eden takih pa je nedvomno pred domom TVD Partizan. Ali ne bi kazalo nekaj metrov pred zapornicami sredi mesta zarisati na cestišče prečno črto, da bi vozniki morali pustiti prosto pot na stransko cesto? Zdaj nastaja prerivanje v koloni. (Foto: A. Železnik) Tožniki delavci - obtožena tovarna Kadar delavec upravičeno toži podjetje, v katerem je bil zaposlen, potem tam najbrž nekaj ni v redu. Marsikakšen spor se ne bi končal pred sodiščem, če bi v delovnih organizacijah posvečali več pozornosti obveščanju in če bi imeli urejene pravne in gospodarske odnose tudi z obrati. Na občinskem sodišču v Brežicah je bila lani največkrat na zatožni klopi Industrija motornih vozil iz Novega mesta. Predsednik sodišča Zvonimir Gaberšček je obrazložil te primere. Pet delavcev je s tožbo uveljavljalo denarni zahtevek. Pri IMV so bili zaposleni do decembra 1971, potemi so dobili delo drugod. Podjetje je 28. decembra isto leto izplačalo Vlomilec zaloten V noči od ponedeljka na torek, 23. januarja, je malo pred polnočjo nek občan sporočil postaji milice v Novem mestu, da je videl, kako mlajši moški vlamlja v trgovino OKRAS na Glavnem trgu. Dva miličnika sta takoj odhitela tja, videla, da je izložbeno okno razbito, v notranjosti lokala pa zasledila tatu, ki si je polnil žepe. Najbolj je plenil ure. Vlomilec je bil 31-letni Ivan Ivanovič, delavec vodne skupnosti, doma iz Sedlarice na Hrvaškem. Odpeljali so ga v pripor. Vlomilec je prišel v notranjost trgovine, kjer imajo vrsto dragocenih predmetov od ur do zlatnine in kristala, skozi izložbeno okno. V njem je naredil precej veliko luknjo in s tem veliko škodo. V lokalu so našli vse razmetano, na tleh tudi sledove krvi, ker se je vlomilec porezal s steklom. R. B. vsem delavcem po 600 din kot nekakšen regres ah akontacijo na gibljivi del osebnih prejemkov. Prizadetih pet delavcev so izpustih. IMV je tudi pred sodiščem nasprotovala izplačilu petim tožnikom, češ da so drugi delavci prejeli po 600 din kot nagrado za novo leto, do katere so bili upravičeni le zaposleni odd 30. 11. 1971 dalje. Tožniki pa so odšli iz podjetja pred tem dnem, zatorej jim nagrada ni pripadala. Sodišče je ugodilo vsem petim zahtevkom za obdobje enajstih mesecev z obrazložitvijo, da pavšalne nagrade po družbenem dogovoru niso možne in da gre dejansko za gibljivi del osebnih prejemkov, ki pripada vsem delavcem sorazmerno trajanju zaposlitve v tistem letu. IMV je vložila pritožbo na oko nem sodišču, vendar je bila zavrnjena. V tem primeru je bilo namreč očitno, da so izigravah predpise po geslu: „Sebi več, drugim manj!“ Sledilo je še sedem delovnih sporov, zopet z IMV. Primerov je bilo še več, vendar niso vsi prizadeti vložili tožbe. Tožniki so navajali, da so dobili od 1. aprila 1971 dalje po 200 din manj dohodka na mesec brez vsake odločbe. Po posredova- nju v upravi podjetja in na občinskem sindikalnem svetu so jim obljubili, da bodo te stvari uredili. Tako so 20. julija 1971 tožniki prejeli odložbe o novi razporeditvi na delovna mesta in o novi osnovi za zagotavljanje osebnega dohodka, čeprav so delavci opravljali isto delo kot prej. Odločba je nosila datum 1. 4. 1971. Vseh sedem delavcev je vztrajalo pri svojem zahtevku, čeravno je IMV ugovarjala. Po daljšem postopku na sodišču je podjetje le priznalo zahtevek tožnikov za čas od 1. aprila do konca junija 1971, ko so delavci prejeli odločbe. Na to so pristali tudi tožniki. Sodišče je med postopkom ugotovilo, da je imela IMV pravico do ponovne razporeditve delavcev in do ponovne odmere osebnega dohodka, da pa je bilo administrativno poslovanje prepočasno, če že ne malomarno. Sklep delavskega sveta, ki je bil sprejet 1. aprila, bi lahko izročili delavcem brez zamude. Tako pa so ga dobili v roke šele po številnih opozorilih štiri mesece prepozno. In za te štiri mesece je podjetje moralo plačati prizadetim mesečno razliko po 200 dinaijev. To kaže na površno poslovanje in slabo obveščanje delavcev o sklepih njihovih samoupravnih organov. Na drugi strani pa primeri osvetljujejo tudi odnos do obratov s sedežem v drugi občini Šola pred sodiščem naj pomeni izkušnjo več ne le za IMV, ampak tudi za druge delovne organizacije. j, TEPPEY Zasebni hotel v ilegali V torek, 23. januarja zjutraj, je v izložbi pri OKRASU zijala velika luknja. Mimoidoči so z radovednostjo gledali, kaj se je zgodilo, kmalu dopoldne pa je že veliko meščanov vedelo, da gre za vlom in da so storilca prijeli na delu. (Foto: Sandi Mikulan) Neverjetna lahkomiselnost je obsedla 25-letno Ireno Petan, ki je bila sice/ v redu dekle, da si je kot receptorka zdravilišča v Dol. Toplicah od poletja 1971 do pomladi 1972 prilaščala službeni denar. Poneverila je 11.878 dinarjev, in sicer tako, da je zneske, ki so jih plačevali gostje za penzionske storitve, spravljala v svojo denarnico, gostom izdala račune, kopije le-teh pa uničila. Takoj ko so začeli sumiti v njeno poslovanje in ko so ugotovili, da je poslovala za svoj račun kot „hotelček v večjem hotelu", je vse priznala in se zavezala storjeno škodo povrniti. Iz Dol. Toplic je morala iti, zdaj pa je zaposlena v Rogaški Slatini, kjer ji od osebnih dohodkov odtrgu-jejo za topliški dolg. Doslej je zdravilišče dobilo le 1.450 din nazaj, Petanova pa pravi, da bo v kratkem poravnavala ves zaostanek. Kot trdi, doslej ni mogla prihraniti več, ker plačuje šolnino Za poskus: 4 leta Toma Radata, očeta petih nepreskrbljenih otrok, je zaradi poizkusa uboja obsodilo okrožno, sodišče v Ljubljani 17. januarja na 4 leta strogega zapora. Sodba šc ni pravnomočna. 37-letni uOiSVCC kmeiiiskegi obrata Združenega KGP Kočevje v Starem logu je 18. lebruarja lani z nožem napadel in večkrat zabodel delovodjo Janeza Bobiča, o čemer smo lani že poročali. Radat je trdil, da je Bobiča napadel, ker ga je odpustil iz službe; Bobič pa pravi, da ga je le premestil iz hleva na delo na polju, ker je bil slab delavec in je netil spore med zaposlenimi. Po sporu je šel Radat domov po kuhinjski nož, sc vrnil v hlev in po prepiru zabodel delovodjo Bobiča v roko s tako silo, da sc jc nož zlomil. Z ostankom noža jc Bobiča še večkrat udaril, mu zlomil roko, ohromil živec, vendar se je Bobič rešil z begom. Sodišče je* menilo, da je nameraval Tomo Radat Bobiča ubiti, upoštevalo pu jc olajševalne okoliščine, da doslej šc ni bil kaznovan, da mora skrbeti za 5 otrok in da je dejanje delno priznal. na višji komercialni šoli, razen tega pričakuje otroka. Ko je pretekli teden okrožno sodišče v Novem mestu pod predsedstvom senata Janeza Kramariča sodilo Ireni Petan za poneverbo in uničenje uradnih listin, ji je ob vrsti olajševalnih okoliščin prisodilo leto dni in dva meseca zapora. Ker pa doslej ni bila kaznovana in jc takoj priznala ter bila pripravljena povrniti škodo, je sodišče menilo, da bo pogojna kazen za dobo treh let dovolj huda zanjo. Naložili pa so ji plačilo zaostanka dolga v znesku 10.427 dinarjev. Primer Irene Petan kaže na skrajno mladostno lahkomišljcnost, in na preslabo kontrolo nad uslužbenci, ki imajo opravka z denarjem. R. B. Pretep v »baru« Natakar Jože Jerončič, kije ponoči 20. januarja stregel v spodnjem lokalu kavarne na Glavnem trgu v Novem mestu, je okrog 1.20 tekel v kuhinjo k telefonu poklicat miličnike. Malo prej je v „baru“ zažvenketalo, na steklenice pri točilni mizi pa je priletel gost Matija Balaba-nič. Ta večer jc Hil lokal nabito poln. Natakarica je izza točilne mize v gostem dimu opazila, da sc nekaj prerivajo. Takoj zatem je Balabanič že padel na steklenice, sc še pobral in odšel iz lokala. Poškodovani jc prišel v kuhinjo, tam pa se zgrudil na tla. Natakar in še en moški sta ga odnesla v tička, s katerim so Balabani-ča takoj odpeljali v bolnišnico. Medtem sc jc „bar“ v nekaj minutah izpraznil. Gostje so prestrašeni hiteli oblačit plašče in vsem se je naenkrat mudilo domov. Če se gredo z noži, jc najbolje biti čim dlje stran. Kot pravijo priče, sta se Dušan Krbanievič iz Srebrnič in Matija Balabanič sprla, zmerjala z buteljni, naenkrat pa zgrabila. Adem Kajtczo-vič iz Novega mesta ju je hotel spraviti narazen, pri tem pa jo jc sam skupil. Krbanjcvič jc namreč z nožem zadel v trebuh Balabaniča, Kaj-tezoviča pa obrezal. Krbanjcvič jc prijavljen in sc bo moral zagovarjati. BUČNA VAS: DVA TRČILA -Slavka Korbar iz Bučne vasi je 15. januarja dopoldne v domači vasi z avtom zavila v levo, prej pa nakazala smer. Za njo je pripeljal osebni ovto-mobil Alojz Kočijaž s Kamene in trčil v zadnji del avtomobila Slavke Korbar. Škode je za 3.000 din. KRIŽIŠČE: ZAPRL POT - Ko je Franc Jeralič iz Hrušice 15. januarja zvečer privozil z avtom po Trdinovi cesti v križišče v Kandiji, je zaprl pot Francu Udovču iz Črmoš-njic, ki je pripeljal po prednostni Partizanski cesti. Trčenju se ni dalo izogniti. Škode je za 5.000 din. BELA CERKEV: ZADREMAL ZA VOLANOM - Dva tovornjaka sta pri Beli cerkvi trčila 15. januarja zvečer. Do nesreče je prišlo zato, ker je Anton Bizjak iz okolice Ajdovščine na vožnji proti Zagrebu za volanom zadremal. Ko je zavil v levo, je naproti pripeljal tovornjak s prikolicoo Damjan Lesjak iz Brnika. Kljub temu da je ta zapeljal na rob ceste, sta trčila. Bizjakov tovornjak je zasukalo in odbilo na travnik. Pri tem se je voznik laže poškodoval, škode pa je za 200.000 din. VOLAVČE: TRČIL V SKALO - Novomeščan Vinko Zaletelje 16. januarja dopoldne pri Volavčah dohitel tovornjak in ga s svojim osebnim avtom začel prehitevati, prav tedaj pa je tudi tovornjak zavil v levo. Zaletelje skušal še bolj zaviti v levo, toda trčil je v cestno skalo, voznik tovornjaka pa je odpeljal naprej. Zaletel ima za 1.500 din škode. BRŠLIN: AVTO V AVTOBUS -Na avtobusnem postajališču pri Pionirju je 16. januarja popoldne stal avtobus. Ljubljančan Slavko Grahek, ki je ta čas vozil avto proti Bršlinu za avtobusom, ni utegnil ravi čas ustaviti, zato ga jc zadel, kode je za 6.000 din. LOCNA: USODNO SREČANJE - 16. januarja popoldne sta se v Ločni srečala z osebnim avtom Franc Penca iz Mokronoga in avtobus ljubljanske registracije z voznikom Simonom Brmežem. Med srečanjem je osebni avto zaneslo v avtobus, tako da je škode za 4.000 din. RATEŽ: ZASNEŽENA CESTA - 16. januarja popoldne je Ivan An-doljšck iz Vel. Mraševega vozil avtobus iz Šentjerneja proti Novemu mestu, ko mu je v Ratcžu v ovinku na- Kroti pripeljal z osebnim avtom letličan Valt Jurečič. Med srečanjem na zasneženi cesti je osebni avto zaneslo v avtobus. Jurečič seje laže poškodoval, škode pa je za 4.000 din. OTOČEC: UTRGALA SE JE SKALA - Ko jc Alojz Kopina iz Družinske vasi 16. januarja dopoldne z avtom pripeljal po cesti od gradu Otočec proti vasi, se je v vse-ku odtrgala skala in zadela avtomobil. Škode je za 500 dinarjev. MAČKOVEC: NI MOGEL USTA v^ITI - Miha Smolej iz Kranjske gore je 16. januarja popoldne z avtovusom ustavil v Mačkovcu na postajališču. Za njim jc s kombijem pripeljal Vinko Pirc iz Viher pri Krškem, zaradi zasnežene ceste pa ni utegnil ustaviti in je Učil v zadnji del avtobusa, škode je za 1.000 dinarjev. _ _ MAČKOVEC: VEČ TRČENJ -16. januarja jc Franc Kuplen iz Gozda-Martuljka z osebnim avtom vozil iz Zagreba proti Ljubljani, v Mačkovcu pa dohitel osebni avto, ki sc jc začel ustavljati. Kuplen je zavrl, prav tako pa ie zavrl svoje vozilo Avstrijec Jože Preschercn, ki jc vozil tretji. Tedaj je pripeljal tovornjak Ljubljančan Jože Narat, ki zaradi 2asnežene ceste ni mogel pra-voččasno ustaviti, zato jc zavozil v vozilo Avstrijca, ta pa v Kuplenov avto. Škode je za 200 din. MAČKOVEC: AVTO V TOVORNJAK - 17. januarja dopoldt/f ja Zagrebčan Karlo Dimnik vozil V' Novega mesta proti Mačkovcu, tam pa zavil proti avtocesti, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Ker je prav tedaj naproti pripeljal tovornjak Edvard Štefanič iz Novega mesta, je Dimnik trčil vanj. Škode je za 4.500 din. DOL. GRADIŠČE: ZANESLO GA JE - Ko je 17. januarja popoldne Anton Henigman iz Novega mesta pripeljal z avtom v ovinek pri Dol. Gradišču, mu je na proti pripeljal z avtom Jože Kralj iz Verduna. V ovinku je Kralja zaneslo v levo naravnost v Henigmanovo vozilo. Škode je za 2.000 din. PODHOSTA: KOMBIJA TRČILA - 19. januarja dopoldne sta siv Podhosti pripeljala naproti kombija: eden iz Žužemberka z voznikom Janezom Gliho, drugi iz Ljubljane z Jožetom Bašljem. Med srečanjem je Glihov kombi na zasneženi cesti zaneslo v Ljubljančanovo vozilo. Škode imata za 8.000 din. NOVO MESTO: ZADELA GA JE V NOGO - Aleksanndc Povše z Broda je 19. januarja zjutraj stal z avtomobilom v Kristanovi ulici in popravljal okvaro, ko je mimo z avtom pripeljala Novomeščanka Jožica Bingo. Zadela je Povšeta v .ogo in mu jo poškodovala, tako da je moral v bolnišnico po pomoč. RATEŽ: TOVORNJAK V AVTOBUS - 19. januarja dopoldne je s tovornjakom Mirko Šiško s Tolstega vrha privozil na Ratež, ko mu je pri gostilni Mrak naproti pripeljal z tobusom Krčan Ivan Zupančič. Me;, srečanjem je tovornjak zaneslo na levo, da je trčil v avtobus. Škode je za 4.000 din. Kmalu zatem je s šent-jemejske strani s kombijem pripeljal Alojz Kosec iz Mengša in zaradi avtobusa ob cesti zavrl. Kombi pa je zaneslo v avtobus, da ima tudi ta škode za 6.500 din. KORENITKA: AVTO NA STREHI - Ljubljančan Nikola Simič je z osebnim avtom 20. januarja vozil proti Zagrebu, ko je pri Korc-nitki njegov avto na zasneženi cesti zaneslo po nasipu navzdol, da se je prevrnil na streho. Gmotne škode je za 4.000 din. BIČ: VEČ ODRGNJENIH - 20. januarja zjutraj je Branko Zurak iz Zadra z avtobusom vozil proti Zagrebu. Pri Biču je opazil na cesti stoječa vozila. Ker je tudi naproti vozilo nekaj avtomobilov, je voznik avtobusa zavrl. Pri tem pa je avtobus zaneslo v levo, da je oplazil hladilnik italijanske registracije iz Padove. Škode jc za 5.000 din. MOKRA IN SPLOZKA CESTA 12. januarja je Anton Potokar iz Čerine peljal tovornjak iz Bistrice ob Sotli proti Brežicam. Med potjo mu je n^roti pripeljal z osebnim avtomobilom Žoran Bošnak iz Celja. Voznik tovornjaka je začel zavirati, vendar ga je na mokri in spolzki cesti začelo zanašati, da je prišlo do stranskega trčenja. Škode na avtomobilih je za 20.000 dinarjev. ,f, KOLESAR V PEŠCA 14. januarja popoldne se je Niar-jan Antolovič iz Mihalinca peljal s kolesom, ki je imelo pomožni motor, proti Čatežu. Približno 300 m pred Čatežem je dohitel pešca Do-brivoja Stankoviča in Dragana Krčmarja, oba iz Cerkelj, ki sta pešačila po desni strani. Zaradi neprimerne hitrosti in megle jc kolesar zadel Dobrivoja Stankoviča, da je obležal na cesti s hudimi poškodbami. Odpeljali so ga v brežiško, nato pa v zagrebško bolnišnico. fiETRTRBV INTERVJU Še vedno razdrobljeno Na vprašanje, kako kaže na področju nadaljnjega povezovanja oziroma združevanja v gostinstvu novomeške občine, ki ga je v prejšnjem četrtkovem intervjuju zastavil predsednik Dolenjske turistične zveze Marko Ivanetič, je predsednik strokovnega odbora za turizem in gostinstvo za Dolenjsko, direktor hotela Grad Otočec Jože Lampret Odgovoril: „O združevanju je naš strokovni odbor razpravljal na več sejah, še posebej o integraciji gostinskih organizacij v samem Novem mestu. Čeprav smo se trudili in dokazovali koristnost take poti, nismo dosegli zaželenih uspehov. “ „Kljub temu so bile spre- membe. Kaj bi rekli o tem? “ „Res je: najprej se je hotel Metropol združil s podjetjem Gorjanci, v zadnjem času pa so se pripojile k tovarni zdravil Krka Dolenjske in Šmarješke Toplice. Do tega združevanja je prišlo kljub željam strokovnega odbora, da bi se gostinstvo povezalo med seboj kot posebna gospodarska panoga. Očitno je, da bo ob takem združevanju še vedno razdrobljeno, poleg tega pa vsaj v občini še ni videti nosilca, sposobnega uresničiti razvojni načrt gostinstva. “ Jože Lampret ugotavlja, da bi gostinske organizacije, če bi se same povezovale med seboj, prej in laže uresničile zamisli, kot se kažejo iz potreb in razvojnih načrtov na tem področju. Denarno temu vprašanju ne bi bile kos, to pa ni tako hudo, saj bi sredstva za naložbe lahko dobile izven gostinstva. „Od bank? “ „Banke so razvoju gostinstva naklonjene — kajpak v okviru zakonskih določil. Za gostinstvo so ugodni krediti z bonificiranimi obrestmt“ „Kaj našemu gostinstvu predvsem manjka? “ „Premalo je poskrbljeno za razvedrilo, rekreacijo. To občutijo tako domači kot . tuji gostje. Ni, denimo, športnih objektov, zaprtih kopališč in podobnega. Za vse to so potrebne velike naložbe. Težko bi rekel, kolikšne. “ „Ali velja to tudi za zasebno gostinstvo? “ „Naj bi, ker bi moralo leto dopolnjevati družbeni sektor, a je stanje nezavidljivo. Zasebno gostinstvo izumira, dobrih ,oštarij1 je čedalje manj. “ „Zakaj? “ * „ Vsakdo si raje izbere delo z osemurnim delavnikom, v gostinstvu pa je garanje od jutra do večera in nemalokrat pozno v noč. Mladi to vidijo, strah jih je naporov. Tako je zdaj vse odvisno od tega, doklej bodo vzdržali starejši in stari. “ „ Vaše vprašanje? “ Naslavljam ga na Miho Hrovatiča, direktorja Dom-investa. Pove naj, kaj je s pripravo in komunalnim opremljanjem zemljišč za družbeno gradnjo glede na program za 5.000 stanovanj v novomeški občini Še posebej me zanima, kaj je z območjem Ragovske, zlasti glede na to, ker menda še ni projekta za komunalno ureditev, gradnja pa bi se morala začeti že v letu 1972. “ I.Z. Kakšne pravice in dolžnosti po novem občinskem statutu? Z novomeške razprave: občinska skupščina in občinska konferenca SZDL začeli zgodaj obravnavati teze za statutarna dopolnila. (Foto: S. MIKULAN) Prvi korak k novemu statutu 18. januaija je zasedal splošni zbor občinske skupščine, ki se sestaja samo ob sprejemanju odločitev širšega pomena. Splošni zbor sestavljajo člani občinske konference SZDL in obeh zborov občinske skupščine: zbora občanov in zbora delovnih skupnosti. Dnevni red je obsegal eno samo točko: razpravo o predlogu tez za novi statut občine Novo mesto. Predlog tez, ki ga je pripravila občinska komisija za pripravo statuta, so obsežno gradivo (108 tipkanih strani), predstavlja pa kljub temu šele prvo stopničko v javni razpravi o novem statutu, ki bo potekala dlje časa. Na seji je bilo pouda-ijeno, naj se široka javna razprava o bodočem statutu občine spremeni v pot najširšega sodelovanja občanov. Že v uvodni besedi 6 referentov, ki je trajala skupaj več kot poldrugo uro, je bilo k predlogu tez dodanih brez števila koristnih dopolnil. Tudi v razpravo, ki je sledila, so posegli številni udeleženci zasedanja. V razpravi so veliko govorili zlasti o krajevni skupnosti, še posebej o tem, kako naj ji že statut zagotovi večjo materialno osnovo. Poudarili so, da bi morala vzporedno z razpravo o predlogu bodočega občinskega statuta teči tudi razprava o predlogu novega statuta krajevnih skupnosti. Osnutek zanj naj pripravijo strokovne službe občine in SZDL. Predlog tez, o katerem je kot prvi začel razpravo splošni zbor, bo, preden bo iz njega lahko izdelan predlog osnutka statuta, doživel v javni razpravi še veliko sprememb. Uskladiti ga bo treba še z ustavnimi dopolnili, ki bodo šele načela drugi del ustavnih sprememb, ki bo posegel v politični sistem v zve- Red in voda se združujeta Iz predstavnikov obeh podjetij so nato ustanovili širšo komisijo. Na prvem sestanku te ko- Naslov je sicer malo nenavaden, res pa je, da v delovnih kolektivih komunalnega podjetja in podjetja Vodovod že lep čas potekajo razprave o združitvi. Pobudo za združevanje je dala organizacija ZK komunalnem podjetju lani novembra. misije so ugotovili, daje združitev smiselna, ekonomsko in organizacijsko • utemeljena. Hkrati so imenovali strokovno komisijo, ki naj pripravi predloge in strokovne utemeljitve za združevanje. Širša komisija je na prvem sestanku ugotovila, da je namen združitve izboljšati delovanje obeh komunalnih služb v občini in izboljšati strokovno zasedbo v združenem podjetju. V pripravah na združitev je izoblikovala naslednje 4 naloge: izdelati analizo storitvenega in tehničnega procesa dela, ki naj pokaže stične točke; prikaz ekonomskega stanja obeh podjetij naj z osnovnimi analitičnimi postavkami pokaže utemeljenost združevanja; pripraviti osnovno organizacijsko shemo bodočega podjetja in hkrati s temi pripravami voditi v obeh kolektivih politično akcijo z obveščanjem o poteku priprav. Te naloge so bile, razen druge (kot osnova bo vzeto gospodarsko stanje v obeh podjetjih na dan 30. 9. 1972), do drugega sestanka širše komisije opravljene. Na 2. sestanku je ta komisija sprejela sklepe, ki jih bc do predložili delavskima svetoma podjetij. Sklepi so: Oba delavska sveta naj se seznanita s predlagano organizacijsko obliko bodočega podjetja. V organizaciji skupnih služb je predlagano načelo, naj bodo strokovne in adininistrativno-tehnične službe organizirane na ravni združenega podjetja le za Se bo na Otočcu zdaj premaknilo? Pretekli četrtek je pripravila osnovna organizacija ZK za Otočec razširjen posvet s predstavniki krajevnih družbeno-političnih organizacij. Po poročilih so letele pikre in ostre na račun nedelavnosti, saj se zgolj z besedovanjem nikamor ne pride. Na račun ZK je šlo, daje dalj časa ni bilo čutiti, z mrtvilom pa so se zadovoljevali tudi drugi - z izjemo krajevne skupnosti, saj jc njen predsednik Franc Kirn dobil celo zvezno priznanje. Socialistična zveza, so poudarili, se je vse preveč omejevala na proslave. Odločili so se pomagati mladini Otočca in Trške gore pri urejanju prostorov in organizacijskem delu. V zvezi s tem so zadolžili komuniste in druge. Precej so govorili tudi o razmerah v hotelu Grad Otočec - delovni organizaciji z več kot sto zaposlenimi, kjer komunistov sploh ni čutiti. Ne le, zakaj v podjetju ni osnovne organizacije ZK, spraševali so tudi, zakaj je iz ZK izstopila večina komunistov, zaposlenih na Otočcu. Predsednik delavskega sveta Hotela Grad Otočec je pojasnil, zakaj je prišlo do nesoglasij med upravo in vajenci. Kot je bilo slišati, so se vajenci upirali prevelikim obveznostim v času šolanja. Na dan jc znova privrelo nezadovoljstvo s preskrbo, saj ena sama trgovina nc more zadovoljiti potreb prebivalstva krajevne skupnosti. Sklenili so, da bodo februarja sklicali zbor občanov in podrobneje pre-ttesli možnosti za razvoj trgovine na Otočcu. JOŽE FLORJANČIČ tisti del, ki je skupen na ravni podjetja, sicer pa naj delujejo v enotah. Ker je v pripravi zakon o komunalnih podjetjih in ker še ni sprejeta zakonodaja v zvezi s TOZD, bo za zdaj celotno združeno podjetje delovalo kot TOZD, enote pa bodo imele svoj samoupravni položaj urejen v okviru statuta. Za organizacijo več TOZD se bodo odločili pozneje, ko bo sprejeta ustrezna zakonodaja. O tako izoblikovanih predlogih za združevanje bosta razpravljala delavska sveta na skupni seji danes, 25. januarja. M. J. Vzgojil je tri rodove Nedavno je umrl v 71. letu Tone Lapajne, dolgoletni učitelj in šolski upravitelj z Otočca. Odšel je komaj leto dni za svojo ženo Mimi, ki je tudi vrsto let učiteljevala v tem kraju ob Krki. Tone Lapajne je bil po rodu iz Gorice. V Novo mesto je pribežal med prvo svetovno vojno. Obiskoval je gimnazijo in maturiral na učiteljišču v Ljubljani. Prvo službeno mesto je bil Šenpeter - sedanji Otočec. Z manjšimi spremembami je v tem kraju poučeval do upokojitve -okoli 42 let. Na enem službenem mestu je vzgojil tri rodove. Kot prizadeven in vsestranski prosvetni delavec je bil znan daleč naokrog. Ob službi se je nenehno izobraževal. Obiskoval je vrsto tečajev - od gospodarskega in kmetijskega do režiserskega. Bil je priznan strokovnjak za sadjarstvo. Šolski vrt je oskrboval tudi potem, ko je nastopila upokojitev. Ljudem je rad svetoval - zlasti v strokovno-gospo-darskih rečeh. Pri domačem društvu je deloval kot igralec in režiser. Kot učitelj in vzgojitelj je bil vzor svojim petim otrokom, ki so se izobrazili na srednjih, višjih in visokih šolah. Prijatelji, znanci in stanovski tovariši ga bodo ohranili v dobrem spominu. Sorodnikom in še posebno svojcem iskreno sožalje! STANKO SKOClR Če je to tisto... Letna skupščina Kluba novomeških študentov v študijskem letu 1972/73 je precej nazorno pokazala tisto, kar se že leta sem nenehno ponavlja in kaže študente v tisti luči, ki je zanje še najmanj primerna, to je: očitna je nezainteresiranost študentov samih do lastnih vprašanj (ki so prej ko slej kar precejšnja in pereča) in s tem tudi več kot očitna nedelavnost v okviru kluba in prav tako izven njega. Iz leta v leto poslušamo novomeški študentje na podobnih skupščinah poročilo o brucovanju, ki je menda edina že kar tradicionalna oblika dela, kot taka osnovni vir finančnih sredstev in opravičilo za obstoj kluba. Zatem pride na vrsto „telovadba41 blagajnika s številkami, ki naj bi predstavila upravičenost izdatkov za gostinske usluge članom odbora na raznih sestankih, sejah itd., nakar se družno ugotovi, da je klub sicer nekaj delal, toda rezultati tega dela niso jasni nikomur, preprosto zato, ker jih ni! Po tem spoznanju študent dobi (letos prvič) klubsko izkaznico za 5 din, ki mu služi kot vstopnica za večerjo ah bolje rečeno: pijančevanje pri Mraku. Res je sicer, da včasih kdo vrže malo peska v oči (ne)prizadetih v obliki nekih bodočih stikov z Zavodom za kulturno dejavnost, ki naj bi omogočila študentom ogled italjan- zi, republiki in občini. Na zasedanju so med drugim sklenili posredovati občanom predlog tez potem, ko bo doživel te dopolnitve, v tiskani obliki. Suhokrajinski drobiž - KOMUNISTI TZ ŽUŽEMBER-ŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI so na nedavnem skupnem sestanku obravnavah izhodišča za sestavo programa dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1973. Ugotovili so, da je krajevna skupnost tudi v preteklih letih sprejemala programe dejavnosti na dokaj demokratičen način. Medtem ko so v preteklih letih obravnavah predlog za program dejavnosti na zborih občanov po posameznih območjih, ga bodo odslej obravnavah po vaseh. Na sestanku so se zavzeli za solidarnostne akcije, seznanili pa so se tudi z republiškimi ustavnimi dopolnili, ki se nanašajo na zagotovitev materialne osnove krajevnih skupnosti. MOST ČEZ KRKO pod Draščo vasjo je z ureditvijo nekdaj ozke in nevarne poti na levem bregu dobil zvezo z levim bregom. Odslej bodo tudi tod varno vozili osebni avtomobili in vprežna vozila. Na levem bregu je sedaj takšna cesta kot na desni strani. Na novo urejen del ceste je sicer že na območju krajevne skupnosti Zagradec, je pa pomemben za občane iz obeh območij. Zato se žu-žemberška krajevna skupnost ni ustavila na meji svojega območja in je tudi za ta del prispevala s strojnimi deh, miniranjem, prevozi in materialom, pa tudi občani iz Drašče vasi so veliko opravili s prostovoljnimi deh. M. S. MINI ANKETA: Kako delajo in kako upoštevajo pismo po nekaterih delovnih organizacijah v Novem mestu in okolici? Na to vprašanje so odgovarjali: RADE ILIČ, Opekama Zalog: „Pred Titovim pismom v našem podjetju nismo imeli osnovne organizacije. Sedaj jo imamo in lahko rečem, da je delavna. Mislim, da pri nas pismo upoštevamo, prav tako tudi drugod, saj poznam delo petih tovarn in lahko trdim, da vsebina pisma ne otopeva.“ MIMICA ŠKRINJAR, Iskra-Šentjemej: „Pri nas vsebino pisma spoštujemo. Na delavskem Pismo živi svetu smo se zmenili, da bomo vse napake sproti in dosledno odpravljali. Objavljali bomo vse podatke o osebnih dohodkih, strogo nadzorovali kilometrine in dnevnice." ALOJZ UCMAN, Industrija obutve iz Novega mesta: „Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da ostrina pisma otopeva. Ugotavljam, da v naši tovarni ne gre tako hitro naprej, kot bi moralo. Zakaj? Predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Vem, da pismo predsednika pri nas spoštujemo in se ravnamo po njem, kolikor le moremo.” JANEZ BRATKOVIČ, predsednik mladinske organizacije v kmetijski srednji šoli: „Vsebina pisma ne otopeva! Eni jo izvajajo hitreje, drugi počasneje, kakor so kje možnosti za delo. Naša organizacija se ravna po vsebini pisma. Da bi vestneje izpolnjevali naloge, nam manjka samo rednosti. Čas bo že prinesel prave delovne navade.44 ŠTEFAN FIFOLT, Industrija obutve Bor iz Dolenjskih Tophc: „Tudi v naši tovarni smo imeli nekaj sestankov, kjer smo obravnavali pismo in preštudirali vsebino. Ne, pri nas vsebina pisma nikakor ne kopni, po njej se dosledno ravnamo, kajti le tako se bo izboljšala kakovost dela, odnosi med delavci bodo še boljši in ne bo velikih težav z likvidnostjo. Zdi se mi, da je po časopisih Titovo pismo „izgubilo44 na veljavi in da o njem premalo slišimo.’4 J. PEZELJ DRAGO MILOJEVIČ PONUDIL ODSTOP Komunisti iz predsedstva občinske konference Zveze mladine v Novem mestu so pred kratkim kritizira- li delo predsednika Draga Milojevi-ča, nakar se je le-ta odločil, da bo odstopil. O tem je občinski komite ZK seznanil 18. januarja tudi mladinski sekretar Marjan Pavlin. Na skupni seji, ki je bila ta teden, sta komite ZK in predsedstvo ZMS razpravljala o nadaljnjih nalogah mladine, še posebej o izvajanju sklepov in stališč III. konference ZKJ. Novomeška kronika skih kavbojk in kvazi poučno-ero-tičnih filmov (po polovični ceni, seveda!); ali moida z malo bolj otipljivo organizacijo smučarskega tečaja za nekaj izbrancev, ki, bodi zadoščeno resnici, že vrsto let odločno smučajo, zato bi bilo tu treba premisliti besedo: tečaj!; ah celo, da se ne pozabi, v obliki pomoči kluba socialno šibkim študentom, ki jih je sram to priznati in se skrivajo za navidezno masko enakosti, itd. Toda če je to tisto pravo delovanje kluba, ki je klub študentov oz. bodoče inteligence, ki naj bi prinesla iz zaprašenih predavalnic nove misli in ideje, pa nehamo to, pač pa tudi delo in z njim učvrstila temelje tega, kar imenujemo samoupravna družba, potem se pisec pričujočega prispevka z rahlim priokusom strahu in groze (in sramu!) imenuje študenta in člana Kluba novomeških študentov. DRAGO RUSTJA KRADEJO PRIBORE - V restavraciji pri Vodnjaku so ob inventuri ugotovili, da manjka za okoli 170 dinaijev jedilnega pribora, pepelnikov, pa tudi prtičkov Vse to izgine v žepih neznanih, pa tudi znanih nepridipravov. OBROBLJENA KRKA - Že več kot mesec dni je gladina Krke precej nižja kot navadno. Vzrok temu je slab jez. Kljub zapadlemu snegu lahko ob bregu reke sedaj vidimo veliko nesnage, ki bi jo morah prebivalci ob reki sami počistiti. KAKO DELUJE AVTO - Pri Mladinski knjigi gre te dni še najbolj v prodajo knjiga Tehniške založbe Slovenije: Kako deluje avto. Knjigo, ki vsebuje osnovna znanja o avtomobilu, njegovih sestavnih delih in delovanju, je prevedel Tomaž Frelih, velja pa 100 dinarjev. TRŽNICA - Prejšnji teden je bila tržnica slabo založena, saj je dež in kasneje sneg branjevkam „preprečil44 prodajo. Kljub slabi ponudbi se cene od prejšnjega petka bistveno niso spremenile. Cene: jajčka so še vedno po 1,30 din do 1,40 din, zelene solate je bilo tokrat precej manj, kilogram pa je veljal 7 din; za merico motovilca so branjevke zahtevale 2 do 3 din, za kilogram jabolk 5 do 6 din, jabolka za kompot so veljala še vedno 2 dinarja, pomaranče 7, limone 10 din, domači med 25 dinarjev, banane so bile preveč zelene, toda gospodinje so zanje vseeno odštele 7 din za 1 kg, cvetača 8 din, kislo zelje 6 din, repa 4 din; veliko je bilo smetane, ki je veljala 4 do 5 din krožnik, in korenček pa je bil po 5 do 6 din kilogram. ROJSTVA: - Prejšnji teden so rodile: Jožefa Bobnar iz Ulice k Roku 6 - Mihaela, Tatjana Keber iz Trdinove 5 - Alenko, Marjeta Slak iz Brega 13 - deklico in Fani Pirc iz Ljubljanske 14 — deklico. POGREBI - Umrla sta: Floijan Kovač, upokojenec iz Bršlina 28,.in Lucija Štangelj, gospodinja v 65. letu starosti iz Gotne vasi 1. ZIMSKE POČITNICE IN SNEG - Zimske šolske počitnice so pred vrati. Ravno prav, pravijo šolarji, saj bo snega končno le dovolj. Da pa bodo zimske počitnice res prave, bosta z organizacijo smučarskih tečajev poskrbela smučarsko športno društvo „Rog44 in občinska zveza za telesno kulturo. Tečaji bodo med 29. januarjem in 3. februarjem. — bna gospa je rekla, da ne ve, koga naj posluša: ali varnostno službo, ki pravi, da bi morah doma čim manj kurilnega olja ah predstavnike splošnega ljudskega odpora, ki svetujejo ravno obratno ... s M .; 4bK- vX * v aw w - mr'" "■— - Pred zaključkom prvega polletja je bila v glasbeni Soli interna produkcija^ na kateri so učenci pokazali svoje znanje. V brežiškem zdravstvenem domu je velika stiska. Na stopnišču je čakalnica, v bivši čakalnici zobna ordinacija. Tehnika je prav tako stisnjena in njeni delavci si gotovo želijo, da bi se jim čimprej uresničila želja po udobnejših prostorih z lepo opremo. Na sliki: Pogled za kulise zobne ambulante v laboratorij. (Foto: Jožica Teppey) PRIZNANJA ODREDOM ZA 'TISOČ RADOSTI" Na občinski pionirski konfe-renci^boao poaelili znaic „Pionirski odred Tisoč radosti“ šestim odredom: Prislužili so si ga pionirji v Brežicah, v Artičah, Pišecah, Dobovi, na Bizeljskem in v Globokem. Ostali odredi prejeli za sodelovanje v jugoslovanskih pionirskih igrah „Tisoč radosti” občinska priznanja. ČLANARINA V KNJIŽNICI Občinska matična knjižnica je letos za bralce in izposojevalce knjig vpeljala članarino namesto dosedanje izposojnine. Obdržala je le še zamudnino. Za učence osnovnih šol je letna članarina osem dinarjev, za srednješolce dvanajst in za odrasle dvajset. S tem bo ustanova zbrala približno toliko denarja kot z izposojnino, to je okoli dvajset tisočakov. MLADI V POLITIČNI ŠOLI Za konec meseca pripravljata občinski komite ZK in Zveza mladine enotedensko strnjeno politično šolo za mlade člane ZK in za mladince, ki so se že do sedaj izkazali pri političnem delu v svoji organizaciji. Program bo vseboval vrsto predavanj o družbenogospodarskem razvoju, o delu političnih organizacij, razvoju samoupravljanja, splošnem ljudskem odporu ipd. Del. denarja za financiranje mladinske politične šole naj bi po krškem zgledu prispevale delovne organizacije, ki bodo krile tudi nadomestila za osebne dohodke slušateljev. Iz žepa za šole - zdravstveni dom Še ta mesec bo občinska skupščina razpisala referendum o samoprispevku za šolstvo in zdravstveni dom. Občani bodo odločali o njem v nedeljo, 18. marca. Če bo večina ZA, potem se bo stekal denar za obnovo in gradnjo šol še pet let. vzporedno pa se bo del samoprispevka zbiral za soudeležbo pri graditvi novega zdravstvenega doma v Brežicah. _ I Osnutek investicij je pripravljen. Okvirna vsota za šolska poslopja znaša 18 milijonov din, za zdravstveni dom pa 11 milijonov. Do jeseni bo obnovljena in dograjena osnovna šola v Cerkljah. Potem so na vrsti osnovne šole na Bizeljskem, Artičah, Pišecah, Globokem, Dobovi in na Veliki Dolini. V Brežicah bodo gradili posebno šolo in gimnazijsko telovadnico. Nova osnovna šola bratov Ribarjev je že pretesna. Pouk teče v treh izmenah, ker zaseda del prostorov posebna šola. Ta bo imela vsako leto več oddelkov in se bo razvila v osemletno šolo. 'Za delo potrebuje drugačne pogoje, zato je ne bo mogoče utesnjevati v sedanjem poslopju. Edino občani lahko pripomorejo, da bodo te težave urejene po najhitrejši poti. Brez njihove soudeležbe je škoda računati na to gradnjo. In potem je tu še zdravstveni dom, ki dela občini že pravo sramoto. Vsaka luknja v sedanji stavbi je zasedena, tudi stopnišče in podstrešne sobice. Na zo- bozdravnika čakajo pacienti že leta in leta na stoprtišču, kjer je pozimi pošteno mrzlo in kjer nimajo niti klopi, da bi posedli po njih. Samoprispevek je trenutno malone edino zagotovilo, da bodo načrti za novo zgradbo čimprej uresničeni. NOVO V BREŽICAH NOV LOKAL ZA „BOROVO". V kratkem lahko pričakujemo razpis za ureditev novih poslovnih prostorov trgovine z obutvijo „Borovo". Dokumentacija je pripravljena, torej se čez nekaj mesecev že lahko nadejamo, da bo imelo to podjetje v Brežicah dostojno trgovino. NEIZTERJANI DOLGOVI. Občinska skupščina je za minulo leto izterjala komaj 50 odstotkov kmetijskih davkov. Vsota v celoti ne predstavlja velikega zneska, zato je tembolj čudno, da so davkoplačevalci v takem zaostanku. Verjetno so vplivale na to povečane dajatve za socialno in pokojninsko zavarovanje, po drugi strani pa slišimo, da tudi izterjevalci niso imeli dovolj spodbude za to delo: prej so dobivah provizijo, lani pa ne. PRILJUBLJENI KVIZ. Te dni pošilja občinska konferenca Zveze mladine razpise za prireditve „Pokaži kaj znaš v aktivih. Za najboljše bo v počastitev dneva mladosti priredila zaključni kviz v Brežicah. Pomoč pri organizaciji je obljubil tudi dom JLA. MAJHEN VPLIV. Večina podjetij je predložila skupščini in družbenim organizacijam svoje zamuli o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Za svoje obrate E red videvajo sprejemljive rešitve, s aterimi približujejo odločanje delavcem. ro mnenju predsednika ObSS Francija Volčanška bo najtrši oreh Podjetje za popravljanje voz v Dobovi. Kolektiv je doslej razpolagal s skladi, zdaj pa prevladuje težnje ŽTP po koncentraciji sredstev. In prav na to imajo v občini le majhen vpliv, čeravno menijo, da se stvari ne razvijajo v pravo smer in da bodo delavci PPV prikrajšani pri odločanju, saj jih bodo v centru zlahka preglasovali. KOMU NA LJUBO? Na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah smo slišali negodovanje odbornikov zaradi zamrznitve stanarin. Spraševali so se, v čigavem interesu se to dogaja, £e stanuje v družbenih stanovanjih samo 9 odstotkov delavcev v državi. Odgovor si je vsak zamislil sam. BREŽIŠKE VESTI Mladi na Čatežu so pred dobrimi štirimi meseci znova poprijeli za organizirano delo v aktivu. Njihovo dejavnost je spodbudilo že tradicionalno zanimanje za lutke pri čateški mladini. Ustanovili so lutkovno sekcijo, ki je sama pripravila lutke in uprizoritev „Kralja Matjaža in Alenčice**. Z lutkami med otroke Ne samo otroci, tudi odrasli so jih sprejeli z navdušenjem, saj v teh vaseh zadnja leta močno pogrešajo amatersko kulturno dejavnost. Za pomlad in poletje gojijo mladi še druge načrte. Skupaj s krajevno skupnostjo in turističnim društvom pripravljajo več akcij za urejanje kraja. Aktiv šteje 33 članov. Poskrbeli bodo za njihovo družbeno usposabljanje, da §e bodo postopoma laže lotili vprašanj, kot so: položaj in naloge mladine v krajevni skupnosti ipd. Krško. Avtobusno postajo imajo kar na pločniku. Pozimi in ob deževnih dneh čakajočim ni ker nimajo strehe nad glavo. Vse to bi občani še tudi z dobro voljo prenesli, če bi imeli boljše zve*; Pritožujejo se zlasti prebivalci gorjanskih in podgoijanskih krajev, saj imajo tako poredko avto^ proti Podbočju in Kostanjevici. (Foto: Jožica Teppey) „ Za štipendije nujno občinski sklad pa skrbeti za boljše stike s pendisti. Le-ti naj bi delovno prakso opravljali v tičnih podjetjih in v sv^^a minarskih oziroma diplom^ delih obravnavali problem2^ panoge, ki jih štipendira. kupčevanje** z diplomanti P naj bi onemogočil tudi n0V? Jj kon o delovnih razmerjih, bi natančno urejal podrta kadrovske politike. gggP Pomanjkanje strokovnjakov je v krški občini bolj pereče kot kjerkoli v Sloveniji. Da bi izboljšali sestav zaposlenih, naj bi pri občinski skupščini čimprej ustanovili kadrovsko komisijo in štipendijski sklad. Tak sklep so sprejeli pred dnevi na posvetu, ki so mu v Krškem prisostvovali predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in Kluba posavskih študentov. Z ustanovitvijo občinskega štipendijskega sklada naj Bi zagotovili sredstva tudi za študij tistega strokovnega kadra, ki za delovne organizacije ni toliko „zanimiv**, vendar je za širšo družbeno-politično skupnost nujno potreben. Zatorej naj bi odslej delovne organizacije še naprej skrbele za lastne potrebe, poleg tega pa prispevale del sredstev v občinski štipendijski sklad. Na posvetu so predstavniki delovnih organizacij opozorili tudi na nepravilen odnos štipendistov do štipenditorjev. Pogosto se dogaja, da odhaja kader v bolj razvite slovenske predele, ki štipendiste „preplačuje-jo“. Da se to v prihodnje ne bi več ponavljalo, bi bilo nujno povečati štipendije, razen tega Osamljeni „Družbeno pomoč pogrešamo,“ je potožil minuli četrtek na medobčinskem posvetu predsednik komisije za ugotavljanje izvora premoženja v Krškem Jože Čemoša. „Tudi o seminarju, ki so ga obljubili za predsednike in tajnike komisij, ni ne duha ne sluha. Saj ni treba, da bi se na njem zbrali iz vse republike, bolje bi bilo organizirati to po pokrajinah, za nekaj občin, in to za vse člane komisij** je še pripomnil. Po njegovem mnenju ni prav, da kličejo na posvete samo predsednika. Potem bodo vsi kazali za njim na cesti: Ta je tisti! Delo komisije je kolektivno, odgovornost je porazdeljena na vse člane. Na vprašanje, kako so se lotili svoje naloge, je Jože Černoša pojasnil: „Začeli smo s posvetovalnimi sestanki. Ker ni bilo predlagateljev, je komisija v sodelovanju z davčno upravo sama začela preverjati podatke in nesorazmerja, ki smo jih ugotovili na naših sestankih. Tako smo v širši izbor vključili 23 občanov na seji 17. januarja pa smo od tega odbrali štiri primere. Za v večje število v kratkem času tudi ne bomo mogli pripraviti podatkov. O imenih in poklicih teh ljudi zaenkrat še ne moremo govoriti v javnosti. Rad bi povedal še to, da ljudje o vlogi komisije za ugotavljanje izvora premoženja vedo premalo. To je družbeni organ, ki naj razčiščuje moralni vidik bogatenja, ni ne Damoklov meč in ne odrešilni bog, kot si nekateri napačno predstavljajo.** J. T. Jože Čemoša: „Več moral no-politične podpore!** TEMELJITO V ENEM ZBORU Poročila o • gospodarjenju, ki jih nekajkrat na leto obravnava občinska skupščina, bodo v Krškem doživela temeljitejšo obravnavo. Ko jih bo pretresel svet za gospodarstvo in finance, jih bo obravnaval zbor delovnih skupnosti na ločeni seji. Zraven bo vabil tudi predstavnike delovnih organizacij. Sele potem bodo poslali zgoščena poročila celotni občinski skupščini na seji obeh zborov. Po tej poti bo lahko bolje odigral svojo vlogo zbor delovnih skupnosti, saj se ti odborniki laže poglobijo v gospodarjenje kot odborniki splošnega zbora. IVAN GLOGOVŠEK Direktor podružnice Krškem na posvetu o nem nadzoru, ki ga je zai P^j ske občine sklical medobc svet ZK: „Komisije za ljanje izvora premoženj« ^ dolgo življenje. Zato b 0** j strpni. Če smo deset let ^ ščali izigravanje predpis0/^ tem je škoda misliti, zdaj v treh mesecih stvari na pravi tir. Usp^1 ^ kisamo z enotno in usklade p cijo vseh, ki so odgpv® bdenje nad zakonitostjo. KRŠKE NOVICE UGLEDNEMU ROJAKU IN MECENU SLOVENSKIH študentov medicine, pokojnemu dr. Ivanu Oražnu naj bi letos v Kostanjevici postavili doprsni spomenik. Izdelal ga bo kipar Stane Jarm, v prostor pa postavil profesor Kobe. Predlog za postavitev poprsja je podalo Slovensko zdravniško društvo in ga pozdravljajo vsi Kostanjevičani. UČENCI KOSTANJEVISKE OSNOVNE ŠOLE so v prvih dneh tega leta izdali prvo številko „Vrtiljaka*1. V njem se vrstijo zapisane misli o domovini, pravičnem boju vietnamskega naroda ter krajši literarni prispevki. Prva Številka glasila, ki bo odslej izhajalo vsaj štirikrat v šolskem letu, je opremljena s številnimi grafikami. V PRIPRAVAH NA ZASEDANJE OBČINSKE konference Zveze mladine potekajo ta čas v krški občini konference posameznih aktivov. O pripravah na občinsko konferenco, ki bo februarja ali marca, je oretekli teden razpravljalo tudi predsedstvo Zveze mladine. V MLADINSKI OBČINSKI NA- MIZNOTENISKI ligi s° d£Ž! K igrali že tri kola. Med žen* ^ v pami sta neporaženi le & Lj jr druga ekipa iz Brestanice,*' ških pa Senovo in Brestanica r£i TURISTIČNO DRUŠTVU »J DNI ponovno izdalo .,in e 2 £ ija‘‘. Z njim seznanja obc .^ F lezniškim in avtobusnim v ur#d ki bo letos dopolnil % Pa star°sti, v zadnjih 20 le-deja!L moral s kmetijsko let, i^0 ukvarjati vsaj 10 s Po»r>Huat*se mora seve^a tudi jo pl.1 , 0 osebi, ki bo kmeti-plačey^. a> saj bo morala le-ta *avarov P^sPevek za starostno predaj 'm*e‘ kmetije ne bo mora za ta prispevek dobno1 ^ ^ kdo drug. Po* ^da Ja za preužitkarje, se- Preu?itkreŽiV^a Z izgovorie' borci pred 9. 1943, imajo pravici i^^ojnine že pri 70 letih. ^Hctje — borci, ki so še socialni ogroženci, imajo še pravico do varstvenega dodatka, pravico do pokojnine pa pridobijo že prej — s 60 letom starosti. Ugodnejše pogoje za varstveni dodatek je sprejela sevni-ška občinska skupščina na zadnji lanski seji. Pravico do družinske pokojnine bodo dobili tudi zakonci, če bo preživeli zakonski član ob smrti nosilca pokojnine star 65 let, če pa gre za borca, pa 60 let. Začetek je pač težak, yendar bo iz leta v leto bolje. Že prihodnje leto se starostna meja bo znašala le še 65, za borce pa 60 let. Kmetje - borci, ki niso uveljavili svojega položaja, lahko to še vedno storijo z ustreznimi listinami ali pričami. Vodje krajevnih uradov ali drugi uslužbenci vam bodo izpolni- li posebne obrazce, seveda pa morate imeti s seboj osebno izkaznico, zdravstveno knjižico, pogodbo o predaji kmetije ali preužitku. Vloge bo zatem obravnavala skupnost pokojninskega zavarovanja v Celju. Junija bodo veijetno prišle že prve pokojnine. A. ŽELEZNIK Konec natolcevanja! „Si že slišal: ta ima to in to, oni pa mastno vleče, a nič nima, ker je vse zapravil!" Še bolje je napravil neki Sevničan: šel je na davčno upravg, prepisal nekaj kolon iz dohodkov občanov in to je bilo potem „zanimiva snov“ gostilniških razprav. Vsakdo lahko namreč te sezname na davčni upravi pogleda. Zadnji sklep komiteja občinske konference ZK pa se loteva' tega vprašanja drugače. Pozval je vse člane na voljenih položajih, vodilne v upravi, podjetjih, od tistih, ki se morajo po zadolžitvah ukvarjati z izvorom premoženja, do novinarjev in drugih javnih delavcev, naj po svoji vesti sestavijo pregled svojega premoženja in ga dajo v pretres komisiji za ugotavljanje premoženja. Ko smoo minulo sredo spraševali občane za mnenja o tem sklepu, ga veči- na še ni poznala, ko pa smo ga razložili, je vsakdo menil, da bo naletel ■ na ugoden odmev med občani. Kaj I so rekli? JOŽE ŽVEGLlC, načelnik davč- I ne uprave: „Namen sklepa je zaščiti- I ti poštene javne delavce, ljudi na vo- I dilnih položajih, pred neupravičeni- I mi namigovanji. Komisija bo vsako I vlogo proučila, za tiste, zoper katere I bo izdan sklep, ' er bo pri njih res I kaj narobe, bo v javnosti navedla tu- I di imena!“ DRAGO MIRT, prodajalec v tr- I govskem podjetju: „Pametno! Kdor I je doslej imel denar, pravijo ljudje, I je tudi podmazal. Sedaj je pravi čas, I da se temu napravi konec.“ LEON MOČAN, postajni načel- I nik, Tržišče: „Tisti, ki imajo ne- I upravičeni paradiž, so že zaskr- I bljeni! Marsikaj je bilo preveč po I domače. Neupravičeno bogatenje je I treba zavreti. Stopite v te hribe, pa I boste videli, koliko ie še revščine!4* I MAKS BILC, direktor v pokoju: I „Prav je, da razčistimo najprej med seboj. Videli bomo, kaj imamo, onemogočili bomo zlonamerne govorice. Sevniški sklep pa je v skladu s stališči najvišjih vodstev ZK. Morali bi mu slediti povsod drugod, pa bi bil še učinkovitejši.44 A. 2. MOŠKE, OBLEKE! Veliko izbiro moških oblek vseh velikosti od priznanih tovarn imajo v prodajalnah KONFEKCIJE trgovskega podjetja SEVNICA SEVNIŠKI PABERKI SSEtb* r V soboto se seiJ^ai j, ,sc‘ 5-dnevni smučar-prvo lupino učencev Še JS*"® ^ole, tej skupini bo Tečaj je pripravila Voth 'iPnosiiS t.emclJno izobraževalci n h*1" Plinskim društ-h nima za »e namene S UČ»t«lieiCnarja: *°l& bo plačala 2ftn^a Pridni’ Za hrano in prenoči-Sg^aijev Vsak udeleženec po fe^ApOrt5NlCO NIMAJO? 2e-love m &oŠt£ina dolenJski Pr°g' v fc 1 ra2SV?m premore cel° dr°- ravno na n V° ”pCrona'‘> žal *4*?- Ivanji dr°gu ob cesti pri ^pSb£mpn5laJu -crknUa“ ^as ni .ni tako enostaven, C^jaU. pSS!fJO dru«e> da bi jo bi ?5°t>ila 7 i .Je do ene prske Vižeskor^ko,notivo> do 4°Vni * P ' žarn,cc Pa še ^^*R»iudSeiiNKAHLlSCE ~ JC ‘ Pa pnde Prav vsak kar6*1*’ NekaJ otrok se **» moti P° ce*t* natl lesenim na glavno ^; prisankai° Pa » ^ no °«sto 2. reda. Na tem nevarnem kraju je bilo že dosti nesreč, ne bi starši malo popazili? LOKA: BOŽATI BI JIH MORALI - Razen Renk in seveda Loke ni slabše železniške postaje med Ljubljano in Zagrebom. Ločani že lep čas upajo na kaj boljšega, a ni nič. Zato je svet krajevne skupnosti naslovil na ljubljanski ŽTP malo odločnejše pismo, v odgovor pa so dobili, da bržkone še lep čas z novim poslopjem ne bo nič, ker so poslali preveč nesramno pismo! DOBRO VOLJO SO POKAZALI — Kaže, da bo poslej tudi za odstranjevanje snega s pločnikov skrbela posebna ekipa. Prvo jutro po novem snegu v sredo je komunalno podjetje s konjsko vprego dokaj uspešno plu-žilo pločnike in torej niso zaostajali mnogo za cestnim podjetjem. Da bi le še lastniki hiš počistili svoje pred hišami na Glavnem tigu! POLJE: ZLATA POROKA RŽEr NOVIH - V nedeljo 14. januarja sta praznovala 50-letnico skupnega življenja Alojz in Urška Ržen iz Polja pri Tržišču. Od petero otrok živijo štirje. Alojz je bil tudi borec za se- verno mejo NE ZMOREJO Sneg .16. januarja je cestni službi povzročil dosti dela. Ker je ob takem času veliko tudi negodovanje Voznikov, smo sc pozanimali na delovodstvu Cestnega podjetja Novo mesto o delu v tem času. „Imamo 4 lesene pluge in 4 pogodbene avtoprevoznike. Najprej moramo poskrbeti za zasavsko cesto, mirensko cesto, proti Loki, zadnja je Smarje-Planina,4* je dejal delovodja Franc Povše. - Koliko delavcev imate? „Petnajst, štirje so v bolniški. V sredo popoldne so bili na delu še od 12. ure prejšnjega dne. Pluženje smo zaključili v sredo zjutraj ob 3. uri. Zaradi prometa so potrebovali za pluženje mirenske ceste kar 7 ur, zasavske pa celo 8.“ - Priporočilo voznikom? „Posebno avtobusi naj bi si nadeli ob takem vremenu snežne verige." ZK: kje dela vsak član konference? Po Titovem pismu se je konferenca trebanjskih komunistov sestala 12. januarja že drugič. Kdor ni dejaven, nima v organizaciji kaj iskati: v obdobju po pismu so izključili 15 članov. Kot kaže je zastavljeno sprejemanje novih članov letos še boljše. Tudi vse druge družbeno-polidčne organizacije so dopolnile načrte dela, od sindikatov do borcev in mladine. V pripravi je tudi dopolnitev programa SZDL. ŠENTJAKOBČANI GOSTUJEJO V torek gostujejo v Sevnici člani Šentjakobskega gledališča z znanim gladališkim delom Tugomer. Dosedanji dve gostovanji poklicnih gledališč v okviru abonmaja žal nista bili posebno dobro obiskani, šlo je pač za novejša dela. Tokrat igrajo znano delo, zato verjetno ne bo tako slab obisk, da bi bila dvorana TVD Partizan ob 19.30 uri spet napol prazna! Kot je dejal v referatu sekretar Tone Žibert, so svoj obstoj upravičile majhne organizacije, predvsem v delovnih organizacijah. Najbolj delavne so bile organizacije v Velikem Gabru ob referendumu, v kmetijski zadrugi pri delu s kmetijsko gospodarskimi odbori, v DANI in TRIMU pa z razvojnimi načrti in uresničevanjem ustavnih dopolnil. Posebno tehtne sklepe je sprejel novoustanovljeni aktiv delavcev, ki je med prvimi na Dolenjskem. Naj naštejemo le nekaj sklepov: delavci na vodilnih delovnih mestih morajo biti člani ZK; tisti, ki je izstopil ali je .bil izključen iz ZK, mora zapustiti tudi vodilni položaj; predlagali so, da povsod ustanovijo delavske komisije za ugotavljanje trošenja v podjetjih, marksistično usmerjanje mladih itd. Kaj storiti v organizaciji, ki ne iz- MAČEKPA TAK! Pravijo, da je mirenski mesar in lovec pred novim letom prodajal prekajeno suho svinjsko meso z reklamo, da je kitajsko in da je zato neslano in primemo za bolne na ledvicah. Če bi bilo meso res kitajsko, bi Kitajcem lahko res zavidali! KAJ TARE OBRTNIKE Kar 130 zasebnih obrtnikov se je zbralo na posvetovanju o davčnih napovedih za minulo leto. Omenjali so težave pri terjatvah za storitve družbenemu sektorju, ko jim storitev dolgo ne plačajo. Obrtniki sami želijo kakovostno in učinkovito delo davčnih uprav, doslej so tudi ma- lo vedeli o težavah te službe. Pogostno spreminjanje cen raznega materiala spreminja tudi normative porabe materiala pri izdelkih. Sestanek je uspel in jih kaže nedvomno še prirejati. Dosti nejasnosti so namreč lahko razčistili kar sproti. B. D. vede sklepa? Sekretar medobčinskega sveta ZK v Novem mestu Ludvik Golob je menil, da bi moral v takem primeru komite določiti člana konference, ki naj v taki organizaciji ugotovi vzrok, temu pa bi morali slediti tudi ukrepi. Sama sestava članov konference zagotavlja uspeh. Kot ugotavlja prva taka anketa, je kar 15 članov konference z višjo ali visoko izobrazbo, 6 s srednjo šolo, 5 jih ima le osnovno*šolo, vendar nimajo med seboj niti enega kmeta. Zato bodo morali delu med kmeti posvetiti večjo skrb. „Če se v obratih ne bo izboljšalo glede temeljnih organizacij združenega dela, a izpolnjujejo pogoje, je dolžnost delavcev, da v okviru sindikalnih organizacij poskrbijo za svoje pravice. Nova zakonodaja bo namreč omogočila nastanek TOZD tudi po sili zakona, če bodo občinski sindikalni sveti ugotovili ekonomsko in politično upravičenost.** je menil poslanec Marjan Jenko. Konferenca ZK je ocenila tudi razmere glede šolskega prostora, ki kljub prizadevanjem niso take, kot bi bilo treb?.. Pobuda o podaljšanju NOVOTEHNA NAMESTO AMS Decembra so končno sklenili prodajno pogodbo med novomeško No-votehno in Avto-moto zvezo Slovenije za prostore, kjer sedaj sicer še deluje služba Pomoč-informacije. Na Otočcu bodo namreč do jeseni zgradili novo bazo, spodnje prostore v tej stavbi poleg motela pa bo No-votehna preuredila v prodajalno avtomobilov. Pravijo, da bo poleg tudi delavnica za prve servisne preglede voziL Dokler bo v teh prostorih še služba Pomoč-inforamcije pa bodo ob prvih toplejših dneh pričeli pre-urejevati gomje prostore za prodajalno gradbenega materiala. Tako bo Novotehna slednjič prišla do večjih prodajnih površin v Trebnjem. "samoprispevka je močno podporo. s tem dobila A. ŽELEZNIK Smučarska vlečnica v Trebnjem je zaživela. Nikdar ni težav s tepta-či. V sredo, 17. januarja, jih je vodil telesnovzgojni učitelj Nace Bukovec 25. Mladih smučarjev ves čas ni premamil niti >en spust. Vožnjo na vlečnici je treba namreč zaslužiti. (Foto: Železnik) ViVd; Zemljica Kdo bo po novem kmet, kako bo z dedovanjem in še marsikaj v zvezi s tem, zanima marsikoga na vasi, ki je kaj slišal o predlogih novega zakona o kmetijskih zemljiščih in o dedovanju. O obeh zakonskih predlogih je v Trebnjem že razpravljala sekcija za kmetijstvo pn občinski konferenci SZDL. O tem smo se pogovarjali s predsednikom te sekcije in upravnikom obrata za ko- operacijo in odkup pri kmetijski zadrugi, inž. Alojzem Metelkom. — Kdo bo torej po novem zakonu kmet? - nas je zanimalo. „Zakon je glede tega precej splošen, natančnejšo opredelitev prepušča občinskim skupščinam. Kmet bo le tisti, ld živi na zemlji in jo sam obdeluje, imeti pa mora toliko zemlje, da le-ta lahko preživi 3 odrasle člane. Tako zemljo bo lahko dedoval le tisti, ki bo tudi res kmetoval. Ker pa je v občini veliko malih, razdrobljenih kmetij, te ne bodo prišle v ta okvir in se bodo dedovale kot doslej. Največ bojazni so imeli tisti, ki sicer živijo na zemlji, vozijo pa se že leta na delo v razne tovarne; marsikateri bo lahko imel tudi naziv kmeta, ker pač na zemlji ustvaija pomemben delež dohodka.** — Druge novosti? „Če so sedaj želeli vsi gospodarji v vasi zaokrožiti razdrobljene krpe svoje zemlje, temu pa se je upiral le eden, niso mogli storiti ničesar. Po novem bo to mogoče izpeljati, če bo za ukrep večina gospodarjev. Doslej je bilo mogoče arondirati zemljo le za družbeno proizvodnjo, sedaj bo to lahko storil tudi zasebni kmet, če bo strokovno dokazano, da bi po arondaciji lahko več proizvajal in trajno sodeloval z organizacijo združenega dela. Zemljiški sklad bo moral dati oškodovancu drugo zemljo. V naši razpravi smo menili, da stroški merjenj pri zaokroževanju zemljišč ne bi padli izklučno na kmeta, ampak bi morah prispevati republika in občina.** — Kako poteka sklepanje pogodb med zadrugo in kmeti? „Ni ne obveznega pristopnega deleža ne članarine, gre le za pristopno izjavo. Dolžnosti in pravice člana bo določil novi statut, obravnavali ga bodo vsi kmetij-sko-gospodarski odbori. Člani imajo pravico do .posojil, regresov, premij, strokovne pomoči in odkupa tržnih viškov. Vsi, ki so doslej z nami pošteno sodelovali, se tudi odločajo za te pogodbe. “ A. Z. IZ KRAJA V KRAJ USPEŠNI SMUČARJI Najmlajši tekmovalci so sc odlično odrezali na tekmovanjih za kategorizacijo v Kranjski gori. Pri cicibanih so v konkurenci 84 tekmovalcev predstavniki Trebnjega zasedli 4., 12., 21. in 41. mesto. Starejši pionirji so morah tekmovati v veleslalo-| »mu kar na FIS A progi. Pavlin je med 112 tekmovalci prišel na 60. mesto, čeprav še ni nastopal na takih prireditvah. Sicer jc klub vse močnejši: na občnem zboru je bilo kar 68 ljubiteljev smučanja. VODA, ASFALT, TELEFON .. Je že tako; če se na vasi pnčne z eno napredno stvarjo, ni konca. Pred leti je vas Zabrdje pri Mimi dobila vodovod, sedaj pa se pripravlja-| jo že kar na asfalt od odcepa glavne ceste Mirna—Trebnje do vasi. Za 2 ! km asfaltnega traku so od Cestnega podjetja že dobili predračun. Preostale vasi: Zagorica, Goronja vas, Škrjanče in Sevnica pa so dokaj oddaljene od prometnih zvez, zato so se pričeli dogovarjati za telefonsko I zvezo do ^mice, ki je nekako središče tega "predela. Do Sevnice in Škrjanč so namreč napeljali že tudi vodo. 1 D. PUC KAJ PA Z NEDELAVNIMI? Kar 11 članov občinske konference ZK očitno ni vzelo dovolj resno ankete o aktivnosti članov konference, saj niso vrnili vprašalnikov. Kaže, da gre med temi tudi sicer iskati manj delavne in predvsem take, ki imajo premajhno breme raznih funkcij, drugi pa seveda preveč. KJE JE ZAVOD ZA POKLICNO USMERJANJE? Kjer je dim, je tudi ogenj, če ni, ni! Tako kaže vsaj, da mora biti z novomeškim zavodom za poklicno psmerjanje, sicer študentje ne bi poudarjali, kot so na zadnjem sestanku Goliovega kluba v Trebnjem, da je namreč treba pri občini poskrbeti tudi za človeka, ki bi učence in dijake poklicno usmerjal. DELAVSKA KONTROLA USPEŠNO - V delo po Titovem pismu se jc vključila tudi sindikalna organizacija. V teku so občni zbori osnovnih organizacij sindikata po kolektivih. Posebni organi delavske v kontrole so že opravili svoje delo v mirenski Dani, Trimu in Kmetijski zadrugi. VODENA REŠITEV - Ker je dolenjska Vodna skupnost ob letošnji! delih na Mirni pod mostom razkrila lep konec vodovodne cevi, je obstajala resna bojazen, da bo kraj brez vode, saj bi cev kaj lahko zamrznila. Pri Vodni skupnosti. pa so našli izhod tudi za to: v strugo so naložili kamenja, ta ,Jez“ pa naj bi zagotovil tolikšno vodno gladino, da bi bila cev skrita. To je pač lažje kot cev prestaviti globlje! MIRNA: SNEG BODO NOSILI -Če to nedeljo drugod ne bo večjih skakalnih tekem, bodo na Mimo zvabili kakšno znano ime. Se minuli četrtek je snežna odeja kazal žalostno podobo, smučarji so sklenili, da ga bodo za vsak primer nanosih kar največ na vrh skakalnice. MIRNA: OBETA SE PREMIERA - Ekipa Zastava filma iz Beograda lani ni bila zastonj na Mimi. Ce bo šlo vse po sreči, bodo novi film „Krajevna skupnost v vojni** pokazali že sredi februarja. TREBANJSKE NOVICE Pripravljajo več proslav V Kočevju in kočevski občini bo letos vrsta prireditev, srečanj, razstav in drugih svečanosti, posvečenih 30-letnici Kočevskega zbora, zbora mladine v Kočevski Reki in zbora AFŽ v Dobrniču, 100-letnici šolstva v Strugah, 400-letnici sloven-sko-hrvaSkega upora in 500-letnici kmečkih uporov. Odbor za proslave, ki je bil pred kratkim imenovan, bo usklajeval in Nevarni plin Pred petimi leti je bilo v kočevski občini le 30 plinskih štedilnikov, danes pa jih je že blizu 6.000. Nevarnosti za nesrečo je vedno več, zato je hišni svet novega bloka v Kidričevi ulici prvi z oprostil razdeljevalca plinskih bomb Jožeta Pirmana za krajše predavanje o tem, kako ravnati s plinsko bombo, da ne bo prišlo do nesreče. Udeležilo se ga je nad polovico stanovalcev. Vendar je to kljub vsemu premalo, saj pride lahko zaradi neznanja enega samega stanovalca do hude nesreče. Tak odnos nekaterih stanovalcev je vreden graje, saj je neznanje posameznikov nevarno zanje in za vse stanovalce v bloku. To je igranje s svojimi in tujimi življenji pa tudi s premoženjem. Naslednja zadeva, ki jo je treba urediti, je servis za plinske štedilnike. Zdaj je na Kočevskem že toliko štedilnikov (in drugih aparatov znamke GORENJE), da en sam mehanik GORENJA komaj zmore opraviti-vse preglede aparatov in naprav, ki imajo še garancijo. Mnogi starejši plinski štedilniki pa imajo že zvito pločevino pri gorilnikih. Zvila se je zaradi vročine, zdaj pa lahko uhaja tam ven plin ali pa doteka ven preveč plina, ko je pokvarjeni gorilnik prižgan. Vse to lahko vodi najmanj k pretirani porabi plina, če ne celo v nesrečo. Zato bi bilo prav, ko bi posredovala krajevna skupnost ah celo občinska skupščina (oddelek za gospodarstvo) pri tovarni GORENJE, da zagotovi v Kočevju stalno servisno službo (sedanja je namreč na „kolesih**, se pravi, da imajo le servisni avto z mehanikom). Seveda bi lahko tako službo organizirali tudi v sedanji servisni delavnici za popravilo gospodinjskih strojev m aparatov. Zadeva je nujna, ker število uporabnikov plina oziroma plinskih štedilnikov hitro narašča in en mehanik res ni dovolj. Razen tega bo treba drugače urediti tudi razdeljevanje plina. Sedanji razdeljevalec zasebnik Jože Pirman dela ne bo zmegel več. On sam predlaga, naj bi razdeljevanje prevzelo Stanovanjsko podjetje, trgovina ali kdo drug, on pa se je pri tem podjetju pripravljen zaposliti. Potrebe po plinu so vedno večje, on pa nima dovoljenja, da bi hranil večje količine, ker niti nima primernih prostorov in zavarovanja. Zato večkrat plina zmanjka. Vse to potrjuje, da je treba razdeljevanje plina res prilagoditi večji potrošnji in bolj poskrbeti za varnost. JOŽE PRIMC vodil delo v zvezi s temi in nekate-. rimi drugimi proslavami. Določeno je že tudi, da morajo društva in or- ?;anizacije temu odboru do 20. ebruaija sporočiti predloge za svoje prireditve v okviru teh praznovanj in predračune stroškov. Pri tem bo upošteval, koliko bodo prireditve veljale in koliko denaija bo imel odbor na razpolago (dotacija proračuna in prispevki delovnih organizacij). Po desedanjih predlogih, ki seveda še niso sprejeti, naj bi bil v Kočevju zbor aktivistov OF, zbor bivših udeležencev Kočevskega zbora in republiški del osrednje zvezne mladinske prireditve AVNOJ 73. Posebna občinska delegacija bo obiskala tudi ustrezne republiške organe in se z njimi dogovorila o tistih prireditvah, ki bi bile republiškega značaja in bi jih republika tudi financirala. Vendar doslej republika za to še ni pokazala posebnega posluha. Domače organizacije in društva so doslej predlagala naslednje večje prireditve: šahovske muzikale (ki se bodo začeli že februarja), članski šahovski dvoboj na 10 deskah med Slovenijo in Češko (Šahovski klub), srečanje likovnikov in razstavo likovnih del na temo NOB in razne druge razstave, srečanja in prireditve. Mednje sodi tudi proslava 100-letnice šolstva v Strugah. Proslav bo precej in verjetno imajo prav tisti, ki trdijo, da so priprave na proslave že nekoliko v zamudi. Nekatere prireditve se bodo namreč začele že v kratkem, pa še vedno ni jasno, če bodo sprejete v občinski program proslav ali ne. Seveda pa le ni veliko zamujenega, če bodo organizacijo proslav vodili sposobni in delavoljni ljudje. J. P. Garancija za ptiče Pred razstavo ptic, ki bo v avli nove šole v Kočevju od 27 januaija do 3. februaija, smo zaprosili za razgovor Štefana Henigmana. predsednika Društva za varstvo in vzgojo ptic v Kočevju. - Društvo je bilo ustanovljeno leta 1971. Koliko članov šteje in kaj je do danes naredilo? - Društvo šteje 46 rednih članov in okoli 30 podpornih. V teh dveh letih smo organizirah tri tekmovanja golobov — pismonoš in zelo uspelo razstavo ptic. Izkupiček od članarine, vstopnine za razstavo in srečelova smo porabili za nakup 200 razstavnih kletk in še nekaterih stvari. — Kakšna bo letošnja razstava ptic? - Prikazali bomo okoli 200 kanarčkov, papig, eksotov in križancev (bastardov) ter okoli 100 golobov, največ pismonoš, gošarjev, florentin-cev in pavčkov. Imeli bomo spet srečelov z 2.500 dobitki, lani pa je bilo 1.400 dobitkov. Za pomoč se zahvaljujemo podjetjem LIK, TRIKON, MELAMIN, KOVINAR, INKOP, trgovinam in zasebnikom, pa tudi osnovni šoli, ki nam je za razstavo odstopila avlo šole. - Kako boste poskrbeli za ugled društva? Predvsem menim to, da člani društva ne bi prodajali slabih ptičev in še te zelo drago. — Dogovorih smo se za enotno ceno za kanarčke. Naše društvo bo tudi jamčilo, da so kupljeni ptiči res dobri. Ce bo kdo menil, da je kupil slabega ptiča, se lahko pritoži na upravni odbor našega društva. Mi bomo pritožbo raziskali in proti krivcu ukrepali. Prepričan sem, da bodo člani prodajah le najboljše in najlepše ptiče, saj bo to najboljša reklama za posameznega ptičarja in za naše društvo. — Ste že kaj razmišljali, da bi društvu priključili še kakšno novo dejavnost? — V Zagrebu imajo podobna društva vključene razen ptičarjev in go-lobarjev tudi akvariste (ljudi, ki v akvarijih goje različne ribe). Jaz sem o tem razmišljal in bom predlagal, da bi tudi mi pritegnili v društvo vse, ki goje ribice. — Bi radi na zaključku razgovora še kaj povedali? — Žal moram priznati, da našega sklepa o izdelavi krmilnic za ptiče še nismo uresničili, čeprav smo že sredi zime. Vendar sem prepričan, da bomo do razstave izdelali najmanj 10 krmilnic in jih nato razdelili šolarjem, da jih bodo postavili na drevo blizu doma in jih nato tudi oskrbovali. J. PRIMC Vzgajali otroke in starše V petek, 11. januarja, so se zbrali člani Društva prijateljev mladine (DPM) Vas-Fara na redni občni zbor. Prišlo je 50 od 85 rednih članov. Poslušali so poročilo predsednice Milke Bratož in druga. Po poročilih je sledila razprava. DROBNE IZ KOČEVJA CAS IZPOLNJEVANJ OBRAZCEV je tu. So to vse vrste davčnih napovedi obrtnikov, statistični podatki o delovni sili, o potrebah po vajencih, štipendijah in podobno. Vsi obrazci so več ali manj zahtevni, z mnogimi rubrikami, predalčki in okenci, tako da se mora napovedovalec pri izpolnjevanju kar potruditi. V nekaterih so rubrike in kolone stisnjene in ozke, da jih je s strojem težko izpolniti. No z dobro voljo bo že šlo. V obrazcih so pa tudi vprašanja, ki niso več v skladu s predpisi. POPUST VLEČE - Blagovnica NAMA v Kočevju je razpisala od 8. do 31. januarja razprodajo zimske konfekcije in obutve. Popust znaša 30 do 50 odstotkov, kar je precejšnja ugodnost. Oddelki trgovine so vedno polni kupcev, ki so bili z nakupljeno robo kar zadovoljni. To je bila še ena akcija blagovnice NAMA, ki je prinesla korist tako podjetju kakor kupcem, ki so prišli iz raznih krajev okolice Kočevja, pa tudi iz Ribnice. NAVALA INKASANTOV niso zadržali niti novoletni prazniki. Kar vrstili so se že na vsezgodaj. Razne naročnine knjig, zavarovanje, radio televizija, časopisi, članarine in podobno. Vse to je marsikomu osušilo še tisto malo denarja, ki mu je ostal po silvestrovanju. Kdor je te izdatke K red videl, ni bil nejevoljen. Teže je ilo za one, ki so za praznike zapravljali vsevprek. NOVE StENSKE OBLOGE je dobilo avtomatsko kegljišče v Gaju. Lesene obloge so ropot precej stišale, pa tudi svetlejše je zdaj in prijetneje za oko. Verjetno bodo potrebne še kakšne izboljšave. Strop ni najboljši in zračenje tudi ne. KRAJEVNA SKUPNOST Kočevje - mesto je morala kar pošteno poseči v blagajno, da bo plačala vse stroške za novoletno osvetlitev mesta. Nepredvidene stroške so povečale razbite žarnice in potrgani in razmetani kabli, kar so si privoščili razigrani ponočnjaki. Teh ljudi ne zanimajo družbene težave niti lepo okolje, glavno je, da izkažejo svojo kulturo, ki je najbližja barbarstvu in vandalom. Nekateri mladi ne potrebujejo več olike, ker je to po njihovih pojmih zastarela navada. SADIKE KRADEJO - Vse jim pride prav. Vlomom v gostilne in avtomobile ter ostalim krajam so se pridružile še kraje cvetlic in sadik. Iz shrambe na Tigu zbora odposlancev 16, kjer so vzimljcni okenski zabojčki z 8-letnimi sadikami gorenjskih nageljnov, je bilo vlomljeno. Storilci so odnesli dva hrastova okenska zabojčka z 8 sadikami in oškodovali lastnika za 90 dinarjev. Poleg tega mu pa še ni poplačan osemletni trud za vzgajanje teh sadik. Najbrž niso imeli časa, da bi odnesli ostale zabojčke, ki so precej težki, sai so meter dolgi, pa še hrastovi so. Sploh je navada, da kdor potrebuje okrasni grmič, ga gre izpulit v park. Večje grmovje so pulili celo z vryjo na poteg s tovornjakom, naložili sadike in odpeljali. Vse to je mogoče pri belem dnevu samo v Kočevju! Ugotovili so, da so zvesto izpolnjevali naloge. Glavna skrb društva je bila vzgoja otrok. Društvo je poma- falo šoli pri tem, kolikor je moglo, ladalje je skrbelo za uspešno organizacijo svečanosti ob otroških praznikih. Tako smo organizirali zelo uspešno novoletno jelko, lep pionirski dan - 29. septembra, sprejem pionirjev v ZMS na Taborski steni, sprejem cicibanov med pionirje 29. novembra in še druge. Društvo je skrbelo tudi za vzgojo staršev. V preteklem letu smo pridobili nad 20 naročnikov vzgojne revije „Otrok in družina4*, orzanizirali smo več vzgojnih predavanj, ki smo jih priključili šolskim roditeljskim sestankom ter dve samostojni predavanji za starše, ki ju je organizirala delavska univerza Kočevje. Starši so se posluževali vzgojnih revij in časopisov iz Šolske knjižnice. DPM je skrbelo za izboljšanje hrane v šolski mlečni kuhinji. V ta namen je pomagalo mladim članom RK pri zbiranju hrane po hišah. V okviru DPM dela tudi sedemčlanski pionirski starešinski svet. Ta je vodil svobodne aktivnosti učencev ter pionirske organizacije in ZMS na šoli. O delu DPM Vas-Fara bi še lahko govorili. Povem pa naj le še, da smo izvolili 15-Članski upravni odbor, v katerem so zastopani Člani od Kužlja do Čolnarjev, kolikor obsega naš ožji šolski okoliš. Nova predsednica odbora je postala Alojzija Klarič' iz Krkova, tajnica je še nanrej Ivanka Jakšič, blagajničarka pa Marija Stefančič. Zbor je sprejel naloge, podobne lanskim. Glavna in najvažnejša je pač vzgoja mladine, skrb za njen zdravi razvoj. Zavedamo se namreč, da je mladina bodočnost naroda, in karšno bomo vzgojili tak bo naš bodoči svet. MARIJA VOLF Rekli so: FRANC KORELC, poslanec: Titovo pismo ne pomeni, da moramo v tako skrajnost, da bomo razvrednotili tudi vse, kar je bilo doslej dobro zastavljeno, ampak pomeni le, da moramo res odpraviti negativne pojave. Rakitniški most je krepko zdelan. Grize ga zob časa, uničujejo pa ga tudi pijani avtomobilisti. Most j< prav na ovinku, marsikdo pa zapelje kar naravnost. Zato tudi ni več zidane ograje, ampak jo „p< potrebi*4 nadomeščajo z lesenimi rantami. Pravijo, da so si občinski možje in inženirji most že ogledal in ga premerili pa nič ne pomaga, ker je za njegovo ,»zdravljenje“ potrebnih še kakih 30 do 60.000 dii (Foto: J. Primc) Združevati kmetijska zemljišča 17. januarja je bila v Ribnici seja občinske konference SZDL. V prvem delu so razpravljali o osnutku zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Večina razpravljalcev se je strinjala z osnutkom zakona. Posamezniki so imeli nekaj pripomb v zvezi s stanjem višinskih kemtij, kjer je gospodarjenje že zdaj težko. Zelo velike pozornosti je bilo deležno vprašanje komasacije (združevanja) zemljišč. Novi zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč naj bi vplival na združevanje kmetijskih površin, kar je bistveno pri Načrti gradenj Na Prijateljevem trgu v Ribnici bodo zgradili še dva stolpiča, otroško igrišče in slepo ulico. O odkupu zemljišča za te gradnje bodo razpravljali na prvi seji upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč. Najkasneje do konca marca bo sklad pogodbeno oddal gradnjo stolpičev enemu izmed gradbenih podjetij. Sklad za urejanje mestnega zemljišča pa naj bi prevzel skrb za gradnjo otroškega igrišča in slepe ulice. Nadalje bo upravni odbor sklada stavbnih zemljišč naročil izdelavo urbanistično-zazidal-nih načrtov za nepozidani del stavbnih zemljišč ob železniški progi med železniško postajo Ribnica in cesto Zgornje Lepov-če, za „Grič“ na Bregu, za stanovanjsko gradnjo med Hribom in Travnikom v Loškem potoku in za pridobitev gradbenega zemljišča za 7 stanovanjskih zgradb v Sodražici in na „Hum-cu“ v Dolenji vasi. POVSOD ZBOROVANJA V teh dneh so v ribniški občini občni zbori sindikalnih organizacij. Na njih volijo nova vodstva in sprejemajo naloge za bodoče delo. V ospredju so vprašanja o temeljnih organizacijah združenega dela, stabilizacijskih programih in druga pereča vprašanja, s katerimi se ukvarjajo sindikati. *A VERIFIKACIJO Razširjene seje sveta delavske univerze Ribnica, ki je bila pred kratkim, se je udeležilo tudi več predstavnikov delovnih organizacij. Najpomembnejše vprašanje, ki so ga obravnavali, je bilo verifikacija Delavske univerze. Kakor je znano, morajo biti za verifikacijo delavske univerze izpolnjeni nekateri pogoji, na primer: delavska univerza mora imeti za svoje delovanje kadre z ustrezno izobrazbo, prostore, in kar je zelo pomembno, imeti mora zago-.tovljen denar za redno delovanje. Prisotni so v razpravi ugotavljali, da je delavska univerza v Ribnici potrebna. Vendar bo takšna, kot si želijo, le, če bo tesneje sodelovala z vsemi službami v delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, tako splošnim kot strokovnim, in če bodo te službe sodelovale z njo. Na zaključku razprave so predlagali, naj bi delavsko univerzo verificirali. posodabljanju kmetij. Prav je, so ocenili na seji, da novi zakon onemogoča drobljenje kmetij. V zakonu pa je premalo razčiščeno, kdo je kmet in kdo ne. To je treka ugotoviti, ko se bo zakon izvajal v praksi. V drugem delu seje so razpravljali o osnutku- programa stanovanjske gradnje v občini Ribnica do leta 1976 in stanovanjski politiki. V občini primanjkuje trenutno 189 stanovanj. Do leta 2000, ko bo štela občina Ribnica po predvidevanjih nad 15.000 prebivalcev, pa bo potrebno zgraditi 1942 stanovanj. Največ primanjkuje najemnih stanovanj. Zato naj bi v bodoče zgradili dosti več družbenih stanovanj kot doslej. To bo mogoče, ker bo priteklo v stanovanjski sklad več denaija kot doslej. Zdaj namreč znaša prispevek za stanovanjsko gradnjo 6 odstotkov, prej pa je bil le 4 odstotke. Opozorili so na pomembno vlogo pri stanovanjski politiki, ki jo bosta odigrala solidarnostni sklad in samoupravna stanovanjska skupnost. Na seji so razpravljali in osvojili predlog o razpisu referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka za nadaljnih pet let in imenovali občinski politični štab za izvedbo referendu- ma. K. O. Jure ŽepoharJ Rekli so: FRANJO MATOH, vodja prodajalne spominkov: Lani se je promet v naši trgovini povečal za okoli 40 odstotkov, cene pa za 20 odstotkov. Mnoge kupce smo morali odsloviti, ker nismo imeli dovolj spominkov. IVAN PETRIČ, direktor obrata DONIT: Lani je Sodražica zabeležila največji gospodarski vzpon. Odprli smo obrat Modne konfekcije KRIM, novo halo INLES in skoraj popolnoma dogradili novo, 2.200 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo našega obrata DONIT. Vrste bivših partizanov so se spet zredčile. Po daljši bolezni je umrl Jure Zepohar, nekdanji borec in dober tovariš. Zibelka mu je tekla v revni kmečki družini v Podklancu pri Vinici v Beli krajini. Bil je pastir pa dninar in se je tako prebijal skozi življenje vse do vstopa v NOV. Z NOV je sodeloval od maja 1942, v Belokranjski partizanski odred pa je vstopil novembra 1942. V partizanih je bil do konca vojne, nazadnje kot štabni kurir v VII. korpusu NOV. Po vrnitvi iz vojske je opravljal različna dela v raznih krajih, dokler se ni ustalil v Ribnici, kjer si je ustvaril družino in zgradil hišo. Bil je zaveden občan in prizadeven član Zveze komunistov. Pri ljudeh je bil priljubljen, zato ga bodo številni pogrešali. Pokojnega Jureta Žepoharja smo spremili na zadnjo pot 18. januarja. Pogreba se je udeležilo veliko sorodnikov, prijateljev in znancev. Prizadeti družini izrekamo sožalje. K. O. ČREPINJE IZ LONČARIJE MRLIČE UrAPLJAJO - Lonča-rija slovi med drugim tudi po vlažni zemlji. Pokopališče v Prigorici pa je nekaj posebnega. Ko skopljejo jamo za pokojnika, sc v njej kmalu nabere toliko vode, da morajo krsto preluknjati, da pride na dno in da pokojnika lahko pokopljejo. KDAJ DRUŽBENO SREDIŠČE - Na gradnjo montažne dvorane, ki ji nekateri pravijo telovadnica, drugi pa družbeni center, se v Lončariji že dolgo pripravljajo, saj je bilo obljubljeno, da bo telovadnica pri šoli zgrajena iz samoprispevka za gradnjo in dograditev Šol, ki so ga vsi prebivalci občine plačevali do konca reteklega leta. Montažna dvorana _i veljala okoli 2,2 milijona din. Denar Še ni zagotovljen, vendar nekateri resno pričakujejo, da se bo gradnja začela 1. julija letos. Predlagajo, naj bi denar zagotovili s prispevkom iz občinskega proračuna, prispevkom gospodarskih organizacij, I manjši del pa bi prispevali občani. Načrti so izdelani, potrjeni, lokacija izbrana, le denar Še manjka. 16 ČLANOV ŠTEJE moški pevski zbor „Lončar", ki je bil ustanovljen leta 1966 in je naslednik mešanega zbora, ustanovljen 1952. Imeli so koncerte v Dolenji vasi, Grčaricah, Sodračici, posneli pa sojih tudi za radio. Pojejo tudi na pogrebih. Pevovodja je Anton Petje, predsednik društa pa Franc Trdan. O OBNOVI DESTILARNE, ki je lani le delno delala, razmišljajo na pobudo Alojza Zbašnika. Surovin je v gozdu dovolj, ni pa nabiralcev. TRIKRAT SO SADILI lani mnogi kmetje krompir, ker je zaradi obi-lega deževja posejani krompir propadel. Tudi zoper divjad, ki naredi veliko škode na njivah, se kmetje pritožujejo. Ivanka Hočevar iz Rakitnice nam je 10. januarja povedala: „Včer^ zvečer sem videla sedem jelenov. So se jim oči tako svetile! “ KOČEVSKE NOVICE REŠETO : B v • Ti ne plačajo Veliko ljudi v Črnomlju oddaja sobe ali stanovanja, nekaterim tudi poslovne lokale. To je sicer spričo stanovanjske stiske hvalevredno, toda od teh dohodkov navadno nihče ne plača davka. Za sobe plačujejo podnajemniki 150 do 500 dinarjev, nekaterim gospodarjem morajo dati stanarino za več mesecev v naprej, to pa je lep dohodek. Davčna uprava bo letos ugotavljala, kdo ima dohodke od stanarin in kdo od teh družbi daje, kar ji je dolžan dati. Tudi taki neprijavljeni dohodki so kaznivi. NE VEDO ZA PRAVICE 17. januarja je občinski sindikalni svet v Črnomlju organiziral razpravo o kodeksu samoupravljalcev. Okrog 45 je bilo udeležencev iz vrst predsednikov delavskih svetov in predsednikov sindikalnih podružnic. Več članov komisije za samoupravljanje je pojasnjevalo prisotnim posamezna poglavja, ki govore o tem, kakšne Sravice in dolžnosti ima samouprav-alcc v naši družbi. Marsikje za te stvari ne vedo, zato bodo razprave o kodeksu samoupravljalcev prenesli med članstvo sindikata v kolektivih. VEČ KOT 60 PRIJAV Februarja se bo v Črnomlju začela politična šola, za katero je dala pobudo komisija za idejna vprašanja pri občinski konferenci Zveze komunistov. je dala pobuda komisija za idejna vprašanja pri občinski konferenci Zveze komunistov. Šola je namenjena mlajšim komunistom in tudi drugim občanom, ki naj bi v bodočnosti prevzeli razne politične in samoupravne funkcije v krajevni skupnosti Šola bo delovala v dveh oddelkih, in sicer dvakrat na teden popoldne po tri ure. Od 26. januaija do 5. februarja bodo imeli otroci in prosvetni delavci črnomaljske občine polletne počitnice. Počitnice pa so v narekovaju, kajti med tem bodo morali učitelji na seminarje, otroci pa k učenju, da bi popravili slabe ocene. Pa vendar ... Ce bo sneg, bomo najbrž ene in druge le videli na smučeh. Posnetek je s podružnične šole Cerovec. (Foto*. R. Bačer) Petdeset rudarjev premalo I gnskcss plana proizvodnje v RudniKu Kanižarica niso izpolmU, ker.manjka delovna sUa. Morali bi imeti 30 odst. zaposlenih več, ne dobijo pa delavcev zaradi nizkih osebnih dohodkov. Za 42 ur trdega dela, kakršnemu se v tem kolektivu ni mogoče izogniti, dobi zaposleni poprečno 1.500 dinarjev na mesec. Veliko rudarjev je že šlo v tujino, kajti v tej stroki si tudi doma ni kje prebrati. Rudarji so na lestvici osebnih dohodkov v gospodarskih panogah SFRJ na 38. mestu! Rudnik ima novega direktorja inž. Toma Plečka, ki je novoletni sveženj gospodarskih ukrepov ocenil tako: „Stabilizacija in izterjava sta za naše podjetje ugodni. Polovili bomo nekaj dolga, okrog 100.000 do 150.000 din pa bomo morali najbrž odpisati iz ustvarjenega dohodka zaradi terjatev, starih nad 90 dni.“ - Kako boste zastavili letošnji proizvodni plan, če imate take težave z delovno silo? „Ponovno smo planirah 150.000 ton premoga, razen tega še razširitev stranske dejavnosti: proizvodnjo marmornih plošč. Letos bomo začeli pridobivati tudi naravni marmor, ker ga imamo v bližini. Vsi načrti pa so odvisni od tega, če bomo lahko s tako majhnim številom zaposlenih ustvarili tako proizvod-njo, ki Še zagotavlja donosno pošlo- vanje.“ „ . _ - Mar ni možno manjkajoče delovne sile nadometiti s stroji? „Vse to smo že velikokrat pretehtali, vendar nadomestitev delavca s strojem ni možna povsod. Čez noč to sploh ne gre, najprej pa je treba v jami ustvariti pogoje, da lahko obratujejo stroji." - Koliko vas bo veljala naložba v obrat marmornih plošč in zakaj se tega lotevate? „Okrog 43 milijonov dinarjev znaša investicijski program za proizvodnjo teraco plošč in venecianske-ga tlaka, medtem ko je poli marmor - naravni kamen, vezan s smolami, že v proizvodnji. Če bo banka odo- brila investijski kredit, potem ni .zadržkov, da ne bi letos načrta o razširitvi tega obrata izpeljali. Lotevamo pa se ga zato, ker je tu možno večino del opraviti s stroji in dohodek te proizvodnje bi reševal tudi trenutno krizo rudnika. Prepričan sem namreč, da se bo v rudarstvu moralo obrniti na boljše, kajti premog je gospodarstvu še potreben in v Kanižarici imamo dovolj zalog." R. B. Kje so še šibke točke? Sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov z vsega območja črnomaljske občine so se v prvi polovici januarja zbrali ter potegnili črto pod svoje dosedanje delo in akcijski program po PISMU. Kaj je bilo narejenega, kje so še šibke točke, zakaj ni stoodstotnih uspehov? — so bua vprašanja, na katera so skušali dati odgovor. Ocena dosedanjega dela osnovnih organizacij je dokaj ugodna, saj so bile v glavnem vse začrtane naloge izpeljane. Opozorili pa so na nekatere probleme ob razpravah pri uvajanju ustavnih dopolnil v prakso, na počasnost pri odpravi socialnih razlik in na pomanjkljivo obveščanje v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Med pomanjkljivosti v delu zadnjih mesecev štejejo tudi zapiranje članstva v osnovne organizacije ZK v gospodarstvu, ker te komuniste pogrešajo na terenu. Poudarili so znova, da članstvo v osnovni organi-zacyi ZK Nnekega kolektiva, posameznika nikakor ne obvezuje od obveznosti in odgovornosti, ki jih ima glede političnega delovanja v okolju, kjer živi. Kot so ugotavljali sekretarji, so odnos do zasebnega sektorja ponekod načeli, niso pa sprejeli stališč, zato je naloga ostala na pol poti. Menih so, da v tem primeru tudi ne ČRNOMALJSKI DROBIR "s PROTI REKLAMI - Krajevna skupnost Črnomelj je zavoljo raznih reklamnih rikov proizvajalcev precej prizadeta. Tako ugotavlja vodstvo. Otroci na veliko kupujejo žvečilne gumije z zastavami vsega sveta, toda marsikdo gumi pritisne ob zid pred avtobusno postajo, ovitek vrže na tla, zastavico pa spravi. Podobno je z drugimi reklamami, ki navajajo otroke k zbirateljstvu. MALO DISCIPLINIRANIH - Po občinskem odloku bi morah lastniki hiš v mestu poskrbeti za čiščenje snega na pločniku in za posip s soljo ah peskom, če je poledica, toda tega določila se malokdo drži. Kot ugotavljajo, je najmanj očiščeno pred hišama stanovanjskega podjetja. DA NE BO ZAMUDE! Do 31. januarja je treba spet prijaviti davkariji osebne dohodke zaposlenih, če so lani znašali nad 25.000 dinarjev, medtem ko so občani dropih poklicev (obrtniki!) dolžni prijaviti lanske dohodke ne glede na višino za- služka. Potrebne obrazce dobe občani na davčni upravi, priporočajo E a, naj prizadeti oddajo prijave v ro-u, ker bodo za zamudnike precejšnje kazni in gledanja skozi prste ne bo. ZA VSE BREZPLAČNO - V preteklem šolskem letu je malo šolo obiskovalo 89 odstotkov vseh otrok v občini. Mnogi pouka potrebni malčki so ostali doma, ker starši niso zmogli stroškov za šolnino. Ta skrb letos odpade, ker sredstva za male šole v celoti zagotavlja temeljna izobraževalna skupnost. NE POMISLIJO NA TRAVO -Pri somopostrežni ttgovini pod kolodvorom se ob vsakem prvem snegu otroci sankajo. Prostor je še razmeroma varen, ker med bloki ni dosti prometa, toda otroci in starši ne pomislijo na to, da ob sankanju na zelenici delajo škodo. Trava se unin, grmičje pa polomi. . UMRLA JE Katarina Puš iz Bu-toraja, stara 79 let. V članku „O tanjših in debelejših kuvertah44, objavljenem pred prejšnji teden na črnomaljski strani, se je vrinila neljuba napaka, zaradi katere se bralcem opravičujemo. Sporočamo, da objavljene številke o osebnih dohodkih ne veljajo kot povprečni zaslužki, temveč gre za osebne dohodke, izplačane v oktobru 1972, medtem ko se odstotki povečanja za- NE POPREČJE! služkov nanašajo na povprečne osebne dohodke. Razmeroma visoki osebni dohodki so bili oktobra ponekod zato, ker so po družbenem sporazumu izplačali razlike za nazaj — primer veterinarska postaja — medtem ko znaša povprečni zaslužek v tem kolektivu 2.995 di-naijev. V kratkem boJo izračunani osebni dob Iki zaposlenih do konca 'a 1972, potem bomo toč* podatke o zaslužkih ponov.. objavili. S čiščenjem snega komunalci letos res niso imeli posebnega dela, toda nikjer ni rečeno, da nam januar in februar ne bosta zagodla. Meščani pa radi pozabljajo, da so pred svojim pragom dolžni predvsem sami očistiti pločnike. (Foto: R. Bačer) Druga plat ni bila znana V podjetju KOMET so imeli predzadnji teden zbor vsega kolektiva, navzoči pa so bili tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Ivan Škof, predsednik občinske skupščine Ivan Zele ter predsednik m tajnik občinskega sindikalnega sveta. Sestanek je bil sklican zato, da bi delavcem pojasnili, zakaj so javno kritizirali direktoija Maneka Fuxa. gre za akcijo na hitro roko. ampak za dolgotrajno in poglobljeno delo, zato ni nič zamujenega. Z eno samo novo nalogo so se sekretarji razšli: v tekmi s časom, ki marsikoga preganja, se je treba potruditi še bolj, da v zastavljenih delovnih načrtih ne bo prav nobene luknje. PRVI V OBČINI Podružnica Ljubljanske banke v Črnomlju prva v občini uvaja elektronsko obdelavo podatkov. Kupili so višji tip računalnika znamke IBM s programskim spominom 180 mest in možnostjo neposrednega prenašanja podatkov na printerski stroj. Računalnik je neposredno povezan s centralnim računalnikom v Ljubljani, podatki pa se lahko tja in nazaj posredujejo avtomatično. V banki bodo najprej s pomočjo tega stroja obdelovali devizne račune, postopoma pa bodo vključili še obdelavo hranilnih vlog, stanovanjske kredite in druga opravila, ki zahtevajo razne evidence. J. K. Njegovo samovoljo, neupoštevanje samoupravljanja, nepremišljene in tudi žaljive izjave na račun Zveze komunistov je obsodila najprej osnovna organizacija ZK v kolektivu, za njo pa še celotna občinska konferenca Zveze komunistov, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in občinska skupščina. Vsi navedeni so bili mnenja, da Manek Fux nima moralno-političnih lastnosti za tako odgovorno delovno mesto. Namen sestanka v KOMETU je bil pojasniti članom kolektiva, zakaj je do teh obsodb prišlo in kje so vzroki za spore in težave, ki se zadnje čase pojavljajo tudi znotraj kolektiva. Celotno zadevo so navzoči gostje prikazali še z druge plati, ker so bili delavci očitno enostransko obveščeni. Direktor jih je namreč tudi pred tem sestankom pridobival j,zase“. Neuradni sestanek z zaposle- ČE BO SNEG ... Od 27. januarja do 5. februarja bodo za šolarje v metliški občini trajale letošnje polletne počitnice. Ce bo dotlej zapadlo dovolj snega, bo šola skušala organizirati smučanje, ker ima lastno prenosno vlečnico. PRVI ZASTOJI Ob poledici, ki je pred pozno zapadlim snegom kraljevala na več stranskih cestah, so v prevozih šolskih otrok nastali prvi zastoji. Na Radovico avtobus nekaj dni ni mogel, komunala pa ceste ni mogla pravočasno posipati, ker ni bilo denarja. Novoteks: plan dosežen! „Ne, slikal me ne boš,“ je ob koncu najinega pogovora dejal Tone Pezdirc, predsednik delavskega sveta Novoteksovega obrata v Metliki. Ne vem, zakaj se ni pustil slikati, saj je končno Tone čisto v redu fant. In zakaj sem ta zapis obrnil tako nenavadno? Zato, ker vem, da se bo drugič, ko se bova s Tonetom ponovno srečala, prav tako bal „stopiti" pred fotoaparat. In kaj sem zvedel v pogovoru s Pezdircem o delu metliškega „Novoteksa"? „O možnostih nadaljnega razvoja pri nas že razmišljamo, saj imamo za to vse pogoje. Poglej samo moč naše delovne sile! V Novem mestu vam delavcev že primanjkuje. Konkretneje: omenil bi le predilnico, ki ima pri nas že tradicijo in tukaj bi lahko kaj .razvijali*." „Kakšno je bilo lansko poslovno leto? “ „Zadovoljni smo. Plan smo presegli za dva odstotka ali za 6 ton. Letos smo si zastavili nekaj ton več 725 in mislim, da nam ta načrt ne bi smel delati težav. S 1. januarjem smo poštah samostojna temeljna organizacija združenega dela, v okviru te pa, mislim, imamo pet TOZD. Tako organiziran obrat bo le pridobil na samoupravljanju, obenem pa bodo dosedanji obratni delavski sveti imeli več odgovornejšega dela. Prav tako bodo tudi delavci poštah bolj zainteresirani za poslovanje svoje organizacije, kar je bistveno. Vsi skupaj pa bomo imeli veliko boljši vpogled v ekonomsko poslovanje tovarne tako pa bomo tudi precej bolj informirani." j PEZELJ Nove naloge 18. januarja je bil v Metliki sestanek vseh sekretarjev osnovnih orga-nizacij Zveze komunistov, kjer so ocenjevali uresničevanje nalog, sprejetih v deccmbru. Hkrati so načrtali nove naloge za januar in februar, ko bo v ospredju političnega delovanja ocenjevanje kadrov na vodilnih delovnih mestih v podjetjih in ustanovah, kot v organizacijah in društvih na terenu. nimi pa je sklical tudi že prej in razlagal svoja stališča, zato ni čudno, če mu nekateri pritrjujejo. V svojo obrambo je pred kolektivom navedel le to, da si „res včasih do voh malo več, vendar se čuti upravičenega kot revolucionar in borec." Tudi te izjave družbenopolitične organizacije ne morejo smatrati za opravičilo, kajti zasluge iz preteklosti in višji položaj, ki ga nekdo ima, nalagajo posamezniku samo še večje obveznosti. Nikomur ŠE TA MESEC Kot je sklenil občinski komite ZK v Metliki na zasedanju 19. januarja, bo še pred koncem meseca sklicana občin Lea konferenca Zveze komunistov. Takrat bo treba poročati o opravljenem delu, začrtanem na zadnjem zasedanju, ocenjevali bodo uresničevanje ustavnih dopolnil v praksi in razpravljali o stabilizaciji in njenih vplivih na domače gospodarstvo. pa zasluge ne dajejo posebnih pravic, razen tistih, ki jih določa zakon. Sama govedina Tudi metliške mesnice, ki so še pred nedavnim slovele kot dobro založene, so postale bolj prazne. Gospodinje se jezijo, ker ne dobijo drugega kot govedino, pa še to bolj slabe kvalitete. Svinine tudi v Metliki največkrat ni dobiti, ker je cena prašičem poskočila na 12 do 13 din. Tako bi morali mesarji prodajati v izgubo, ker prodajnih cen mesu ne smejo zvišati. Dostikrat pa mesarji hudim ženskam to težko dopovedo, posebno če ima katera nabrušen jezik. Prvo je zaupanje Alojz Veselič že mesec dni kot uslužbenec opravlja sekretarske posle pri občinski konferenci Socialističen zveze v Metliki. Tu je sicer že 18 let njegov dom, vendar je služboval vsa leta pri gozdnem gospodarstvu v Novem mestu. Belokranjca je vselej vleklo domov. - Katere naloge iz dela SZDL postavljate v ospredje kot najbolj pomembne v sedanjem času? „Delovni program si bo izvršni odbor nase konference zastavil ravno na današnji seji, glede pomembnosti pa bi podčrtal evidentiranje kandidatov. V naši občini bomo morali zbrati najmanj 100 predlogov za možne kandidate v novem skupščinskem sistemu, zato bo precej dela. Že zdaj, ko je bilo potrebnih veliko manj izvoljenih ljudi, smo tarnali, da kadrov ni." - Kako boste organizirah čim uspešnejše predlaganje občanov za možne funkcije? „Na bližnjih sestankih krajevnih organizacij SZDL, ki se bodo na območju občine zvrstili v februarju, bodo krajevna vodstva obelodanila predloge, zdaj pa imajo čas o njih razmišljati." - Kakšne lastnosti mora imeti nekdo, da lahko postane funk- cionar oziroma v bodoče delegat? Kaj se zahteva? „Najvažnejše je, da uživa zaupanje med ljudmi, da je pripravljen delati in da ima za funkcionarja tudi politične in moralne kvalitete." Tovariš Veselič se bo v letošnjem letu z evidentiranjem precej ukvarjal, želimo mu le, da bi skupno z organizacijami a« terenu srečno roko, da bodo predlagali in izvolili take občane, s katerimi bodo ljudje zadovoljni. R. B. SPREHOD PO METLIKI NA EKSKURZIJI - Učenci drugih letnikov poklicne šole v tovarni BETI so bili pretekli teden na ekskurziji v Ljubljani. Ogledah so si podjetje Yulon, Narodno galenjo, Sejem mode in modno revijo. Učenci so bili z izletom zelo zadovoljni, saj so bili nekateri, doma iz Hrvatske, prvič v Ijubljani. . PREMALO OBZIRNOSTI - Prvi sneg je tudi v Metliki naredil nemalo zmede v prometu. Imamo voznike, ki radi pozabljajo na pešce, in jih z nesramno vožnjo, vozeč čez brozgo, oškropijo od pete do glave. KAKO MLADINA? - Občinski komite ZKS in predsedstvo občinske konference Zveze mladine sta imela skupno sejo, na kateri so razpravljali o sklepih 3. konference ZKJ in o nalogah mladine v zvezi s tem. Pogovorih so se tudi o nekaterih najbolj perečih težavah mladin- ske organizacije. OSMOŠOLCI PRIPRAVLJAJO PROSLAVO - V počastitev kulturnega praznika bodo v začetku februarja učenci osmih razredov prikazali svojo izvenšolsko dejavnost. Zadnje čase ji namreč posvečajo veliko več pozornosti ČAKANJE V BIFEJU - Ker mesto nima avtobusne postaje, se ča-kalci na avtobus zatekajo v bife. V njem je dostikrat precejšnja gneča. KDO SO PREDRZNEZI? Zlikovci so ponoči razbili stekla na na obeh vitrinah, namenjenih obveščanju ljudi o kino predstavah. Ob jutrih je v mestu večkrat videti tudi prevrnjene koše za odpadke, včasih so ti poškodovani ah pa so premaknjeni prometni znaki. Čez noč jih namreč nepridipravi obrnejo v napačno smer. Predrznežem bi bil čas stopiti na prste. metliški tednik V ✓/ /i Narava je občutljiva Občani in občinski odborniki z območja občine Ribnica, predvsem pa Dolenje vasi, opozarjajo strokovnjake in druge, naj ne bi prenagljeno odločali o rušenju jezov, regulaciji Bistrice in Ribnice ter podobnih vodnogospodarskih ukrepih. Njihove zahteve so gotovo upravičene. Že dosedanja regulacijska dela v zgornjem toku Bistrice imajo kaj slabe posledice. Ribnica je zaradi njih bolj ogrožena s poplavami, dolenjevaško polje pa je zdaj pod vodo 5 do 6-krat na leto, včasih pa je bilo le dva ali trikrat. Regulirana struga v zgornjem toku namreč omogoča vodam, da hitreje odtekajo in zato so pogostejše poplave v spodnjem toku. Regulacija voda ima res svoje dobre vplive, vendar ima tudi precej slabih. Razen že omenjenih naj dodam še, da občutno vpliva na živalstvo in rastlinstvo ob vodi, da se nekatera zemljišča prehitro izsuše itd. Nekatere živali in rastline, ki so tudi bogastvo neke pokrajine, lahko zaradi regulacije popolnoma izginejo. Zaradi tega je gotovo pameten ukrep občinske skupščine, da ne bo dovolila nobenega bistvenega posega pri urejanju voda. O vsaki spremembi bo prej presojala posebna strokovna komisija. Ne bo pa odveč zahteva, da mora ta strokovna komisija res odgovom9 in preudarno opravljati zaupano nalogo. Tudi o dosedanjih regulacijah in drugem so namreč odločali strokovnjaki oziroma strokovni organi, pa kljub temu ni bilo vse dobro opravljeno. Pogosto se je namreč v raznih primerih že izkazalo, da imajo v takih zadevah bolj prav preprosti ljudje, ki tam žive in delajo, kot strokovnjaki, ki zadeve urejajo „ preveč papirnato, šolsko in premalo življenjsko. J. PRIMC Ivan Petrič, direktor DONIT, je bil tudi tajnik odbora za gradnjo novega TV pretvornika (Foto: J. Primc) je začel novi pretvornik že delati, in sicer na štiridesetem kanalu (UHF). Zanj je prispeval občinski proračun lani 50.000 din, približno toliko pa naj bi predvidoma še letos; RTV je dala aparature, napeljave, antene in drugo, vredno okoli 120.000 din. Sprejem je zelo dober in pokriva vso dolino od Žimaric do Jasnice, vključno s Slemeni in Velikimi Poljanami. Zdaj delata oba pretvornika, stari in novi. Za sprejem na štiridesetem kanalu (novi pretvornik) je potrebna pri vsakem televizorju tudi nova antena, prilagojena za štirideseti kanal (UHF). Najboljša je mrežasta. Razen tega je potrebben še poseben aparat „adapter", ki se lahko preprosto (brez vgrajevanja) priključi na televizor. Velja okoli 250 din. Drugi „adapter", ki ga je treba vgraditi v televizor, velja le 90 din, vendar skupaj z vgrajevanjem narastejo stroški zanj na okoli 200 do 250 din. Lani sta bila dva uvajalna tečaja za žične tkalce. Na njih si je dobilo polkvalifikacijo 85 de- VODSTVO SINDIKATA Za nove člane izvršnega odbora sindikalne organizacije so bili na letnem občnem zboru v podjetju RIKO v Ribnici izvoljeni: Janez Košmrlj, Tone Matelič, Alojz Ando-ljšek ml., Franc Češarek, Janja Škra-bec, Matija Demovšek, Franc Klun, Marija Novosel, Jože Oberstar, Ivan Kersnič, Stefan Lovšin, Boris Miku-lič in Hinko Oblak. Za nove člane nadzorenga odbora so bili izvoljeni Mirko Goršič, Marjan Gril in Stane Oražem. Sodražica: usklajevati delo Na zadnjem sestanku sodraških komunistov so obširno razpravljali o bodočih nalogah. Ena teh je, ustanovitev usklajevalnega sveta, ki bo povezoval vse družbeno-politične dejavnike kraja in usklajeval delovanje političnih organizacij in društev v kraju. Razpravljali so še o vlogi komunistov pri vzgoji mladine ter delu in nalogah komunistov-prosvetnih delavcev. Obširno so razpravljali tudi o kadrovanju v nova vodstva družbenopolitičnih organizacij in še posebej za vodilne funkcije v krajevni organizaciji SZDL. Razčlenili so vlogo mestnega odbora Sodražice, ki deluje v sklopu krajevne skupnosti Sodražica. Ko so razpravljali o sprejemu novih članov v organizacijo ZK, so sklenili, da bodo poklicali na razgovor nekatere bivše člane ZK, nekdanje zaslužne borce, in se z njimi pogovorili o ponovnem sprejemu v Zvezo komunistov. VOLITVE IN IMENOVANJA Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so bili imenovani v iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti: Karel Oražem (predsednik), Franc Grivec, Janez Kozina, Nada Bladtnik, Gvido Čarman, Franc Železnik, (predsednik), Franc Grivec, Janez Kozina, Nada Blatnik, Gvido Čarman, Franc Železnik, potrebno za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. V iniciativni odbor za gradnjo zdravstvenega doma v Ribnici so bili imenovani: dr Božidar Voljč (predsednik), Bogomir Fegic, Stane Košir, Bogo Abrahamsberg, Dušan Lavrič, Mirko Anzeljc, Danilo Mohar, Vinko Šparovec in inž. Ferdinand Nadler. Naloga odbora je, da začne s pripravami za gradnjo zdravstvenega doma v Ribnici. lavcev, ki jih je poslal na tečaj sodraški obrat DONIT. Vsi, ki so tečaj končali, že delajo. Tečaj je bil potreben zato, ker bodo v novi hali kmalu postavljeni tudi novi stroji. Obrat DONIT mora sam skrbeti za kadre, ker v seznamu poklicev sploh ni poklica žični tkalec. Zdaj so skupaj z ribniško delavsko univerzo, ki jim je doslej pomagala pri vzgoji kadrov, in obratom „Sitoplet" iz Ribnice ter ŽIČNO iz Celja predlagali republiškemu zavodu za zaposlovanje, da bi tudi „žičnega tkalca" vnesli v nomenklaturo poklicev. Delavska univerza Ribnica bi potem odprla šolo za žične tkalce, ki bi bila prva taka šola v Jugoslaviji. Vzgajala bi kvalificirane žične tkalce, medtem ko si s sedanjimi tečaji tkalci lahko pridobijo le polkvalifikacijo. Že 54 ljudi, od tega 49 šivilj, zaposluje obrat Bombažne predilnice in tkalnice v Loškem potoku* Trenutno za zaposlitev novih ljudi v tem obratu ni prostora. Če bo uspešno delal, pa bodo našli tudr možnost za njegovo razširitev. To smo zvedeli ob nedavnem obisku v Loškem potoku. (Foto: J. Primc) Srebrni venec športnim delavcem Poslanec France Ilc je 27. decembra podelil odlikovanja predsednika republike zaslužnim občanom ribniške občine. Med njimi so tudi trije telesnokultumi delavci, ki so prejeli red dela s srebrnim vencem, in sicer Milo Juvane, Veno Cihal in Tončka Arko. MILO JUVANC te velike slovesnosti, na kateri je bilo kronano nje- fr>vo življenjsko delo, žal, ni doča-al. Pokojni Juvane je izhajal iz napredne športne oziroma telesnokul-tume družine, saj je bil njegov oče Avgust med ustanovitelji bivšega kolesarskega kluba V Ribnici leta 1899 in ribniškega Sokola leta 1906. Ko je mladi Nulo odrastel šolskim klopem in se izučil očetove, se pravi frizerske obrti, se je vključil v kulturno žviljenje ter postal član godbenega odseka, ki se je iz malega tamburaškega zbora pred prvo svetovno vojno razvil v društveni sokolski orkester, ki je leta 1926 prerasel v ribniško godbo na pihala. Neutrudljivi MUo je z vso energijo in znanjem učil tovariše igranja na pihalne instrumente. Prvi večji nastop s 36 godbeniki je ribniška godba na pihala pod vodstvom Mila Juvanca imela v Ljubljani leta 1933. Med letoma 1931 in 1941 je ribniška godba najuspešneje delovala, saj je njen ustanovitelj in njena duša Milo očetovsko skrbel za njen napredek in vzpon. Na vseh sokolskih nastopih, gasilskih prireditvah in drugih javnih manifestacijah v Ribniški dolini in drugod je sodelovala ribniška godba na pihala. Zelo dobro so jo poznali in cenili v Uubljani, Grosupljem, Šentvidu, Črnomlju. Ra- J Juvančeva prejema iz rok poslanca Franca Ilca red dela s srebrnim vencem, s Katerim je predsednik Tito odlikoval njenega zdaj že pokojnega moža Bogomila, (Foto: D. Mohar) keku, Sodražici, Velikih Laščah, Stari cerkvi, Fari, Kočevju, Banji loki in drugod. Še enkrat je zablestela ribniška godba med letoma 1950 in 1960. Njen vodja Milo Juvane je bil godbenik in godbeni učitelj z dušo in telesom in je bolj živel za godbo kot za svoj poklic. Med najuspešnejšimi športniki Ribniške doline po osvoboditvi je gotovo Veno Cihal, predstavnik mlajše generacije. Od 14. leta se je ves predal atletskih stezah Slovenije in tudi Jugoslavije. Njegovo najplodnejše obdobje je bilo med 1954 in 1960. Najprej je na Isteničevem memorialu zasedel 3. mesto v smučarskem teku na 5 km. Istega leta je postal najboljši atlet Dolenjske v metu krogle in teku čez zapreke. Leta 1955 je postavil državni rekord v troboju, postal mladinski prvak Jugoslavije v metu krogle in kapetan državne reprezentance v mednarodnem dvoboju reprezentanc Jugoslavije in Avstrije. 1956 je dosegel drugo mesto za starejše mladince v skoku v daljino, drugo mesto v troskoku in drugo mesto v teku na 200 m. V letih 1957 in 1958 je bil članski prvak Slovenije v metu krogle. 1958 je zasedel drugo mesto v atletskem dvoboju za člane med Budimpešto in Slovenijo. Istega leta je bil tudi član reprezentance za mednarodni troboj Ljubljana-Celje-Graz. V tem troboju je osvojil prvo mesto. Naslednje leto je postal republiški prvak v skoku v višino kot član ljubljanske Olimpije, leta 1960 pa prvak JLA v skoku v višino. 1958 in 1961 je kot član odbojkarske ekipe Kočevje tekmoval v republiški ligi. Od 1962 do 1964 je bil predsednik sveta za telesno kulturo pri občinski skupščini Ribnica. Od 1964 do 1967 je bil sekretar občinskega komiteja ZKS. Veno Čihal je delaven še danes, čeprav ne toliko na tekmovalnih, pač pa pri organizacijskih poslih. ' TONČKA’ARKO, ki izhaja iz znane telesnokultume rodovine Jo-hanovih iz Ribnice, je postale že s Šestnajstimi leti vaditeljica dece in nastopala kot telovadka na vseh prireditvah. Takoj po osvoboditvi je v telovadnem odseku tedanjega prosvetnega društva postala vaditeljica pionirjev. Včasih se ji je nabralo tudi do 60 pionirjev, da jih je bila prisiljena razdeliti v dva oddelka in z njimi .dvojno delati. Ob proslavi petdesetletnice telesne kulture v Ribniški dolini je bila izvoljena v upravni odbor TVD Partizan Ribnica. Ves čas do 1969 je bila tudi članica tehničnega odbora Partizana Ribnica in Vaditeljica pionirskih oddelkov, ko ji je bolezen preprečila nadaljnje udejstvovanje. Sedaj je zopet pripravljena sodelovati. Je mirne narave, tiha in se ne želi riniti v ospredje. Je čvrstega značaja in je naloge do podrobnosti izpolnjevala. Zaradi tega je ostala ves čas svojega dela, ki ni bilo majhno, neopažena. Je torej primer prave, tihe telesnokultuhie delavke. FRANCE LEVSTEK občan vprašuje medved odgovarja - In zakaj dobiva naša trgovina meso le ob petkih? - Zato, ker drugje ob petkih jedo ribe, pa ga pošiljajo nam, da bomo grešili mi, in ne oni. Potoške [ven CENTRALNA NE GREJE -Centralna kuijava v novi šoli v Loškem potoku ne segreje dovolj šolskih prostorov, zato je prišla pred kratkim na ogled komisija grosupeljskega gradbenega podjetja, ki je šolo gradilo. Pregledah so tudi električno i' napeljavo in nekatere druge zadeve, glede katerih je imela šola pripombe. DVA UČENCA VEČ - Potoško osemletko obiskuje letos 258 učencev ah dva več kot lani. Računajo, da se bo tudi prihodnje leto vrtelo število učencev okoli 250. Za malo šolo je letos prijavljenih 34 otrok. Pouk zanje se bo začel v drugem šolskem polletju. TRGOVINA ODPRTA NON-STOP - Potoška trgovina na Hribu je po novem letu odprta neprenehoma od 7. do 19. ure. S takim delovnim dnem so zadovoljni potrošniki, predvsem zaposlene žene, pa tudi trgovci, ki delajo zdaj v dveh izmenah, se pravi, da nimajo več deljenega delovnega časa. NOVI ZDRAVNIK - Z novim letom je Loški potok spet dobil zdravnika: dr. Franjo Kvaternik je prišel iz Čabra, kjer je doslej delal nad 7 let. SLAMA NA CESTI - Glavna, zdaj asfaltirana cesta skozi Hrib je pred bivšo občino (zdaj kiajevni urad in pošta) nastlana s slamo in mrvo, kot da je hlev. Vzrok je ta, da je tu tehtnica za živino. Vendar bi morali tisti, ki cesto in okolico tehtnice nasmete, za seboj tudi pospraviti. Loški potok, in posebno Hrib, je lep, zato bi si morali vsi bolj prizadevati za njegov videz. KAJ S STARO SOLO? - Prebivalce Loškega potoka zanima, kaj bo v stari Soh. Nekateri trdijo, da bo v njej neki proizvodni obrat, drugi, da bodo v iyej stanovanja za uči- « telje, spet tretji pa trdijo, daje stavba tako slaba, da brez temeljite obnovitve ne bo primerna ne za to ne za ono. RAVNATELJICA ODHAJA -Zvedeli smo, da je sedanja ravnateljica osnove šole Loški potok dala od- Ejved, ker se namerava preseliti v očevje, in da nameravajo oditi še nekateri učitelji. Razen tega smo zvedeli, dfc bi v Loškem potoku potrebovali Še 4 stanovanja za učitelje poleg tistega v novi šoli, ki je rezervirano za bodočega pavnatelja šole. „SLOVENIJALES - STILLES" tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA OBJAVLJA prosta delovna mesta za VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV POGOJI — starost med 16 in 30 leti — duševno in telesno zdrave osebe Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov podjetja v 10 dneh po objavi z nevedbo točnega naslova stalnega bivališča. Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice razpisuje naslednja prostadelovna mesta: FINANČNI KNJIGOVODJA s 5 leti prakse in srednješolsko strokovno izobrazbo; MATERIALNI KNJIGOVODJA s 5 leti prakse »n sredno strokovno izobrazbo. Osebni dohodki po pravilniku. Prijave z opisom dosedanjih službovanj sprejemamo do 3. 2. 1973. Stanovanja ni. Podrobna pojasnila lahko dobite na sedežu podjetja v Brežicah. SAVA išče zastopnike Zavarovalnica „SAVA", poslovna enota Ljubljana, objavlja več prostih delovnih mest in sicer: 1. ZASTOPNIKA za premoženjska in osebna zavarovanja na zastopu Rib-' nica na Dolenjskem 2. ZASTOPNIKA za premoženjska in osebna zavarovanja na zastopu Jurjeviča pri Ribnici na Dolenjskem 3. ZASTOPNIKA za premoženjska In osebna zavarovanja na zastopu Dolenja vas pri Ribrici na Dolenjskem 4. ZASTOPNIKA za premoženjska in osebna zavarovanja na zastopu Dobropolje Pogoj za zasedbo delovnih mest: Srednja strokovna izobrazba ali nižja izobrazba in nakaj let delovnih izkušenj pri delu s strankami. Posebni pogoj: 3-mesečno poizkusno delo. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema Kadrovska služba Zavarovalnice Sava, PE Ljubljana, Ljubljana, Miklošičeva 10 — telefon 321-243. ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO razpisuje Drosta delovna mesta \ ' 1. tajnice centra 2. 2 točajev Pod tč. 1 se zahteva srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja in 2 letoma prakse. Prednost imajo absolventi ekonomske ali administrativne srednje šole. Pod tč. 2 se zahteva PK gostinski delavec. Razpis velja 14 dni po objavi. Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: Šolski center za gostinstvo, Novo mesto, Društveni trg 1. ZAPRTO TUDI OB NEDELJAH ! DOLENJKA trgovsko podjetje iz Novega mesta sporoča cenjenim potrošnikom, da bodo od 1. februarja 1973 zaprte ob nedeljah vse prodajalne. To velja samo do 1. maja, ko vas bomo obvestili o letnem obratovalnem času in dežurstvu posameznih prodajaln. „Dolenjka", trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA v železninarsko—tehničnem oddelku „Blagovnice" Črnomelj Pogoji: KVALIFICIRAN TRGOVSKI DELAVEC. Za drlovno mesto je kot poseben pogoj določeno poskusno delo. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. SPREJMEMO NA SEZONSKO DELO Svet delovne skupnosti krajevne skupnosti „Boris Kidrič" sprejme: delavce vajene kmečkega dela za vzdrževanje zelenih površin: košnje, grabljenja, okopavanja grmičevja in drugih vrtnarskih del. Delo je sezonsko, od marca do oktobra 1973. Osebni dohodki po dogovoru. Skupno stanovanje zagotovljeno Razpis velja do zasedbe mest. Pismene prijave z navedbo svojih podatkov pošljite na naslov: Krajevna skupnost „Boris Kidrič", Ljubljana, Vojkova ul. št. 1. hydrovod KOČEVJE-RIBNICA razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Za to delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 2-letna praksa v finančnem poslovanju ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v računovodstvu. Nastop dela po dogovoru. Osebni dohoidki po pravilniku o osebnih dohodkih. Kandidati naj pošljejo ponudbo najpozneje v 10 dneh po objavi, obveščeni pa bodo v 10 dneh po poteku roka za prijavo. S^et osnovne šole v Metliki razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. za delo v računovodstvu in delno v administraciji (ESŠ ali administrativna šola) 2. snažilaka v osnovni šoli ( vsaj 6 razredov osnovne sole), 3. varuška (in delno drugo delo) v otroškem vrtcu (najmanj 8. razredov osnovne šole). / Nastop dela takoj ali po dogovoru. Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas (za stalno, polno Prijave sprejema ravnateljstvo osnovne šole do 30. 1. 1973. Tam dobite tudi podrobna pojasnila. Razpisna komisija pri Zavodu za požarno varnost Novo mesto razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (reelekcija) Za kandidate veljajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev še naslednji: - visoka ali višja šolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v upravni požarnovarnostni službi. — srednja strokovna izobrazba z najmanj 10 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v upravni požarnovarnostni službi ali v komunalnih delovnih organizacijah. Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati splošno družbenopolitično razgledni ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije. Ponudbe sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. Kandidati morajo vlogi priložiti potrdilo o nekaznovanosti in potrdi- lo o dosedanjih zaposlitvah. Razglašamo prosti delovn. mesti za: 1 kvalificiranega trgovskega pomočnika (—ico), po možnosti tekstil-no-konfekcijske smeri, za nedoločen čas; 1 kvalificiranega trg. pomočnika (—ico), ali osebo veščo blagajniških poslov, za dobo 6 mesecev. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Ponudbe dostavite v roku 15 dni na naslov OeleleUstil" Črnomelj k KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA, DRUŽBENI P STANDARD IN NAGRAJEVANJE ZDRAVILIŠČA ČATEŠKE TOPLICE - ČATEŽ OB SAVI 73 Razglaša prosta delovna mesta: 1. ŠEFA RECEPCIJE 2. VODJE KONTROLNEGA IN DEVIZNEGA POSLO- VANJA 3. KONTROLNEGA DELAVCA Kandidati morajo po določbah pravilnika o delovnih razmerjih in sistematizaciji delovnih mest izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1: višja ali srednja izobrazba z znanjem nemščine in še enega od tujih jezikov, dve leti prakse na enakem ali sorodnem delovnem mestu; pod 2: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri s tremi leti prakse na odgovarjajočem ali sorodnem delovnem mestu; pod 3: srednja izobrazba s tremi leti prakse na odgovarjajočem delovnem mestu. Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju določenih pogojev. Nastop dela po dogovoru in pod pogoji poskusnega dela. Prijave naj kandidati naslovijo na Zdravilišče Čateške Toplice, Komisiji za delovna razmerja, družbeni standard in nagrajevanje, najkasneje do 5. 2. 1973. $ POSTANITE PADALCI pojasnila in prijave na telef. št. 21-107 ali na letališču Prečna pri Novem mestu do 15. 2. 1973 vsak dan od 10. do 14. ure Za graditev stanovanjskih hiš, garaž in gospodarskih poslopij prodajamo kvalitetne lego zidake po ugodnih cenah v naslednjih prodajalnah: - NOVO MESTO: Kmetijska zadruga KRKA, MERCATOR -PE Standard. - LJUBLJANA: Standard-invest Celovška 89, Vodovodna 101. Cenjenim interesentom dajemo pismene informacije! STANDARD-INVEST, Ljubljana, Celovška 89. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA KRENA iz Rumanje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, našega dragega pokojnika spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja. Posebno lepa hvala dr. Vladimiru Zivkoviču za zdravniško pomoč v času bolezni. Iskrena hvala Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto, Avtoprometu Gorjanci-Straža, Varnosti Novo mesto, tov. Benkoviču za ganljive poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. župniku za zadnje spremstvo. Žalujoči: žena Angela, sin Franci z družino, hčerka Angelca in Mari z družinama, sestra, bratje in drugo sorodstvo Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Slavka Jaklič iz Črnomlja — Andreja, Mihaela^Kerin iz Brezja - Janjo, Zlata Zajc iz Mokronoga — Matejo, Ana Hočevar iz Mačkovca - Romana, Antonija Obrč z Nadgorice — Daijo, Ana Strah S Kamnega potoka - Bojana, Vida Petan iz Krškega - Dominika, Ana Gruden iz Družinske vasi - Simono, Terezija Majde iz Stranske vasi - Dušana, Marija Kostrevc iz Cirja - Alenko, Marija Pirc iz Zaloka - Natašo, Štefka Humljan iz Gornjih Laz — Mojco, Katarina Kajin iz Pod klanca — Katarino, Mira Župan iz Dolnje Prekope - Renato, Nada Smuk iz Trebnjega - Gorana, Helena Kostanjšek s Senovega - Sebastjana, Magdalena Jazbec iz Re-grče vasi - Dejana, Silva Mlinar iz Dolenjskih Toplic - Boruta, Branka Krejačič iz Metlike - Bojana, Cvetka Kunič iz Pustega Gradca - Andrejo, Vida Seničar s Senovega — Silvestra, Marija Hrastar z Vrha pri Pahi - Polonco, Marjanca Japelj iz Trebnjega - Mojco, Katica Š tam po- li ar iz Vukovcev - deklico, Slavica Nemanič z Gornjega Suhorja - dečka, Ana Primc iz Fučkovcev - deklico, Mihaela Komljanec iz Zagrada - deklico, Marija Štrucelj iz Gribelj - deklico, Mira Kastelic iz Metlike - deklico in dečka, Marija Goršin iz Verduna — deklico, Jelka Svetec iz Kostanjevice - deklico, Helena Saje iz Dolenjskih Toplic — deklico in Ana Sebanc iz Bitne vasi - deklico. Angela Strajnar iz Mačkovca - Polono, Frančiška Slak iz Jelševca — Vesno, Mira Jelen iz Senovega - Rajka, Darinka Pirc iz Mladetič - Tomaža, Anica Fekonja iz Raven - Darinko, Jožefa Cvelbar iz Šmarja - Franca, Marija Maver iz Dolnje Nemške vasi — Karmen, Amalija Malešič iz Zemlja — Moniko, Jožica PodbršČek iz Velikega Podloga - Roberta, Zlata Rehonč iz Brohovega - Dražena, Ivanka Rataj iz Mihelje vasi - Dunjo, Ivanka Golob iz Sela - deklico, Pavla Jur-šič iz Velikega Cerovca - dečka, Marija Stojnič iz Gornje Lokvice -dečka, Antonija Pucelj iz Dobruške vasi — dečka, Jožica Klemenčič s Pangerč grma - dečka, Pavla Vidrih iz Otočca - dečka, Marija Zakrajšek iz Gornjih Jesenic - deklico in dečka, Nevenka Vencelj iz Velike loke - dečka, Anica Jerič iz Irče vasi -deklico in Milka Slapšak iz Koluder-jev - deklico. V brežiški porodnišnici so rodile: Olga Ajdišek iz Podbočja - Marjana; Ljubica Babojelič iz Jarušja — Dubravko; Sonja Pavlovič iz Gor. Pi- _rošice — Igorja; Zorica Razum iz Konjščice — deklico; Rozika Ger-movšek iz Cundrovca - Kristino; Kristina Zupančič iz Anovca — Heleno; Štefica Mokrovič iz Laduča -deklico; Ana Pukšar iz Braslovja -Ivico; Štefica Garšič iz Sombora — dečka; Milena Strgar iz Trnja - Petra; Marija Plesničar iz Klanjca - deklico; Ana Žerjav iz Trnja - deklico; Višnja Kolar iz Kraljevca - dečka; Marija Žitnik iz Šentlenarta -deklico; Štefanija Vutkovič iz Brestanice — deklico; Sonja Zorič iz Veniš — Tatjano; Ana Gole iz Sevnice - deklico; Silva Pečnik iz Koprivnice - dečka; Valerija Šoštarič iz Brdovca — Daria; Marija Ferk iz Tre-beža - Branka; Gordana Radinec iz Brežic - dečka; Ljuba Križetič iz Draganjih sel — Stefano; Marija Radej iz Žigarskega vrha - dečka; Djurdja Krištofič iz Samobora — dečka; Anica Škrobot iz Samobora - Zorana; Marija Habinc iz Brežine - Alojza; Marinka Kovačič iz Kapel - Dušanko; Marija Jurčec iz Laduča - Anito; Ivanka Grilc iz Sedma -Ksenijo; Marjana Bratanič iz Bukov-ška - dečka; Antonija Naglič iz Lok - dečka; Anica Hotko iz Kapel -dečka; Marija Jakovina iz Kraja Donjeg - Anito; Marija Vevar iz Kremena — Marjana; Štefica Crnkovič iz Samobora — dečka. Katarina Reberšak iz Artifi - Andrejčka; Marija Kresnik iz Stare vasi - dečka; Zdenka Bočak iz Prigorja - deklico; Sonja Kapel iz Bizeljskega - Antona; Anica Pešič iz Dolšc - Roberta; Andje-la Kišiček iz Otoka - dečka; Emilija Molan iz Arnovih sel - Boruta; Zorica Štajner iz Kerestinca - dečka; Marija Požgaj iz Bestovja - Marjana; Marija Avšič iz Čateža - dečka. UMRLI SO V brežiški bonišnici so umili: Ana Sučič, gospodinja iz Kladja, 73 let; Antun Fajt, kmet iz Lepoglavca, star 73 let; Karel Ferfolja, upokojenec iz Drenja - star 77 let; Marija Strasner, kmetica iz Bizeljskega, stara 74 let; Marija Bertovič, gospodinja iz Laduča, stara 50 let; Maks Urek, upokojenec iz Mal. Kamna, star 73 let; Janez Kavčič, soc. podpiranec, iz Reštanja, star 62 let. Vjekoslav Prekratič, upokojenec iz Podgore, star 68 let; Marija Blaževič, gospodinja iz Kapel, stara 87 let; Marija Nečemr, delavka iz Gržeče vasi, stara 20 let; Neža Planinc, kmetica iz Pesja, stara 68 let. Terezija Lepšina, gospodinja iz Stare vasi, stara 65 let; Rozalija Čebular, upokojenka iz Ijubljane, stara 83 let. r Zežf > ' ; ■ : ^ ^ J jzg %Sg V90gg£ jjSž %£_ %, > > ■%£ ^IffP jd • Jjp I ji u h yy|Hi| lil i if a j j. i ^ 11 ^ i * • tedensK6led Petek, 2b. januarja - Favia Sobota, 27. januaija - Janez Nedelja, 28. januaija - Drago Ponedeljek, 29. januaija - Frančišek Torek, 30. januarja - Tomaž Sreda, 31. januaija - Vanja Četrtek, 1. februaija - Ignac ČRNOMELJ: 26. 1. ameriški barvni film „Padalci prihajajo**. 28. 1. ameriški barvni film „Človeka iz Arizone**. 31. 1. ameriški barvni film „Za mrliče prehod svoboden**. KOSTANJEVICA: 28. 1. italijanski barvni film „Z druge strani zako-na“. KRŠKO: 27. in 28. 1. ameriški barvni film, „Človek imenovan hrabrost". 31. 1. ameriški barvni film .Urotniki**. SLUŽBO DOBI ZAPOSLITEV dobi takoj KV dimnikar. Zaslužek po učinku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Dimnikarstvo Osovnikar, Sevnica, Taborniška ul 15. BIFE KODELJEVO, Ljublj-na, Jana Husa 3, sprejme mlado dekle za pomoč v bifeju. Hrana in stanovanje preskrbljena. MLAJŠO gospodinjsko pomočnico, tudi začetnico, sprejmem takoj k trem odraslim osebam. Lastna soba s centralno kuijavo. Gospodinjstvo avtomatizirano. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: A. Ocvirk, Ljubljana, Val-vasoijeva l/III. IŠČEM starejšo žensko za dopoldansko varstvo bolnega otroka. Naslov v upravi Usta (176/73). TAKOJ SPREJMEM v mlin delavca. Hrana in samsko stanovanje v hiši. Adolf Gričar, valjčni mlin, Dol. Podboršt, Trebnje. SLUŽBO DOBI prikupna natakarica, začetnica ali priučena, ki ima veselje do gostinstva. Stanovanje, hrana in dobra plača preskrbljeno. Gostilna pri „Janezu**, Šmarje, Sevnica. MESARSTVO ŠKOCJAN Pavle Bobič razpisuje prosto delovno mesto mesarja-klobasičaija. Nastop službe takoj ah po dogovoru. « SLUŽBO IŠČE V STALNO VARSTVO vzamem enega ali dva otroka. Naslov v upravi lista (179/73). STANOVANJA ZDRAVNIK išče opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu, po možnosti s souporabo kopalnice. Plača dobro. Naslov v upravi Usta (154/73). PRODAM dvosobno stanovanje. Vseljivo takoj. Naslov v upravi lista (158/73): ODDAM opremljeno enosobno stanovanje s kopalnico. Plačljivo za leto dni vnaprej. Ponudbe po „60“. ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom dvema aU trem dijakom aU dijakinjam aU mlajšim fantom. Naslov v upravi Usta (181/73). MLAD ZDRAVNIK išče sobo v Novem mestu, po možnosti v bližini bolnice. Ivan Rajko, Golubovac 13, Zagreb. ZARADI dograditve nove hiše prodam dvosobno stanovanje s pri- tiklinami pod zelo ugodnimi po- Saji. Ogled vsak dan po 16. uri na agrebški 7, Novo mesto ZAKONCA z enim otrokom iščeta sobo in kuhinjo aU večjo sobo v okoUci Novega mesta. Plačata za eno leto vnaorei. Lahko pazita tudi otroka. Naslov v upravi lista (202/73). IŠČEM ENOSOBNO stanovanje v Novem mestu. Plačam vnaprej 1 milijon din. Naslov v upravi Usta , (195/73). MLADO DEKLE nujno potrebuje opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. ZDRAVNIK - STAŽIST išče sobo s centralno kurjavo v Novem mestu v bližini bolnice. Živko špa-novič, Pri Muhvič, Soc. revolucije 67. Zagreb. SOBO IŠČE samski fant kjerkoU v Novem mestu. Plača do 450 Ndin. Ponudbe pod „Čimprej* Motorna vozila IMV KOMBI, kasonar, dobro ohranjen, letnik 1970, poceni pro- METLIKA: Od 26. do 28. 1. ameriški barvni film „Skrivnostna Jutina**. Od 26. do 28. 1. angleški barvni film „Lov za očividcem“. Od 26. do 28. 1. ameriški barvni film „Mali veliki mož“. 31. 1. in 1. 2. italijanski barvni film „Ljubezen, moja na pomoč “. MIRNA: 27. in 28. I. „Po sledeh sokola**. MOKRONOG: 27. in 28. 1. ameriški barvni film „12 žigosanih**. NOVO MESTO: Od 26. do 29. 1. italijansko-ameriški barvni film „Moj revolver - moja pravica**. Od 30. 1. do 1. 2. ameriški barvni film „KUcaU so jo KobiUca**. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 26. do 30. 1. ameriški barvni film „Prvi mitraljez**. RIBNICA: 27. in 28. 1. itaUjanski barvni film'„Opatica iz Monze*4. SEVNICA: 27. in 28. 1. angleški film „Tek za časom**. 31. 1. ameriški fihn „Zaljubljene žene“. TREBNJE: 27. in 28. 1. mehiški barvni pustolovski film „Montezu-mov zaklad**. DDDDD /KUPIM strojček za obdelavo zemlje (kultivator) znamke TMZ Žitnjak, Zagreb. Ponudbe pošljite na naslov: Bogolin, Žadovinek 13, Leskovec pri Krškem. POSEST PO UGODNI ceni prodam enostano-vanjsko hišo na Otočcu pri Novem mestu. Ogled vsak dan po 16. uri. Alojz Kink, Otočec 22. POCENI PRODAM leseno hišo 7 x 11 m, možna prestavitev, primemo za vikend ali kaj podobnega. Jože Ferlan, Vrhje 54, Kapele pri Brežicah. VEČJO KMETIJO dam v najem ali samo v oskrbo pri Mimi peči. Naslov v upravi lista (192/73). PRODAM manjše posestvo z inven-taijem v bližini Mokronoga. Naslov v upravi Usta (203/73). PRODAM travnik 92 arov v Gazi-cah, k. o. Cerklje ob Krki. Kerin, Brod 10, Podbočje. O dam. Naslov v upravi Usta (166/73). FICKA (december 1969) s prikoUco prodam. Naslov v upravi Usta (182/73). PRODAM avto NSU, letnik 1968, odUčno ohranjen. KarU Meh, Bre- _ stanica 116/a. UGODNO PRODAM avto Škoda, letnik 1966, registriran za leto 1973. Ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Potokar, Sremiška 1, Krško. PRODAM motor NSU 175 ccm, peč na olje EMO 5 in štedilnik na trda goriva. Jože KasteUc, Jablan 8, Mirna peč. PRODAM Škodo 1000 MB in Zastavo 750. Ogled vsak dan. Avsec, Šmihel 32, Novo mesto. PRODAM FIAT 750. Naslov v upravi Usta (206/73). PRODAM PRODAM krožno žago (cirkularko) po ugodni ceni. Ogled pri Janezu Kotarju, Brod 17, Novo mesto. PRODAM skoraj nov kombinirani otroški voziček. Inž. Tanko, Mestne njive 10, Novo mesto, telefon 21-719. ZARADI SELITVE ugodno prodam spalnico in razno drugo pohištvo. Ogled od 16. ure dalje. Majerle, Šmihelska 6, Novo mesto. VALILNIK za piščance prodam. Nudim tudi valilna jajca in po potrebi strokovno pomoč. Avgust Mazi, Borovnica, telefon 74-628. PO UGODNI ceni prodam skoraj nov tranzistor s kasetami -in radio aparatom. Alojz Štamcar, Čužnja vas 40, Mokronog. PRODAM spalnico po ugodni ceni. Radoviča Negovanovič, Zagrebška 18, Novo mesto. PRODAM električni štedilnik in pomivalno mizo v dobrem stanju. Martin BuUč, Bršlin 45, Novo mesto. PRODAM kompleten skoraj nov gostilniški inventar. Dejak Rakitnica, Dolenja vas pri Ribnici. PRODAJAM razne dele pohištva. Slavka Kovačevič, Jerebova 16, Novo mesto. PRODAM štedilnik na trdo gorivo. Janez Turk, Črmošnjice 33, Stopiče. PRODAM več vprežnih kosilnic, grabelj, obračalnikov, dva snopo-vezalnika znamke Bautz in traktor Ferguson. Ponudbe na upravo lista pod „Ugoden nakup**. PRODAM leseno stavbo 12 x 8 m (neometana hrastova bruna). Jože Cizi, MaU vrh 51, Globoko. PRODAM zidano garažo v Novem mestu. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (169/73). PRODAM malo rabljeno kosilnico Bertolini z vozičkom. ViU Žam, Podbočje 18. PRODAM kmečki mlin v dobrem stanju za mletje vseh vrst žita. Anton Gašperšič, Pekel 1, Treb- PRODAJAM kokoši za zakol. Viktorija Zdravje, Zalog 17, Novo mesto. PRODAM TELEVIZOR minivizor, star pol leta ugodno prodam. Magnik, Zagrebška 23, Novo mesto. PRODAM kombinirano omaro in tri fotelje. Naslov v upravi lista (208/73). PRODAM kozolec dvojnik v stoječem stanju. Cena po dogovoru. Anton Fortuna, Pokojnica 16, Šentvid pri Stični. DVA PARA skoro novih smučarskih čevljev (polpanccrjev) št. 34 in 36, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM konjske sani (raidarce) elektromotor Rade Končar 7,5 KM, 30 m kabla, stikalo, komat - 22 col. Naslov v upravi lista (215/73). * RAZ NO POROČNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! & Ob težki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ŽELJKA iz Račjega sela se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in kolektivoma Tre-les ter INKOT za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoU pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga spremiU na zadnji poti, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem ter tov. Požesu za poslovilne beseda. Žalujoči: žena Hedvika, sinova Tone in Franci, hčerka Marija z družino, sestre z družinami ter drugo sorodstvo Ob smrti našega očeta in starega ANTONA VESELA iz Klinje vasi 9 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in v tako lepem številu pospremili pokojnika na zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, vaščanom, dr. Rupniku in dr. Tomiču za lajšanje bolezni, gospodu župniku za opravljeni obred in lepe poslovilne besede ter pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: žena Ivana, sinovi in hčetke z družinami Ob nepričakovani smrti naše drage sestre in tete IVANKE PEČAVAR iz Laz • se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh dneh kakorkoU pomagali, z nami sočustvovali in nam pismeno in ustno izraziU sožalje. Lepa hvala tudi vsem njenim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so ji prinesU toUko svetja in vencev ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo njenemu osebnemu zdravniku dr. Kvasiču, obema duhovnikoma za obiske v času bolezni ter za opravljeni obred. Lepa hvala Toni in Justi, kakor tudi vsem vaščanom za razumevanje in pomoč. Družina Poreber in drugo sorodstvo Prenehalo je življenje naše ljube mame, tete, sestre, babice MARIJE GROZDE iz Tržišča Od srca se zahvaljujemo vsem, ki s»e jo spremiU na zadnji poti, u darovali vence in cvetje ter nas tolažiU ob hudi izgubi. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, dr. Levstiku za zdravniško nego, župniku za govor v cerkvi in obred, DU u za go-Tržišče, ZZB Tržišče za spremstvo s praporom, PGD Tržišče za sodelovanje, tov. Debelaku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: otroci Jože, Lado, Rafael, Slavko z družinami, sestre Fani, Ivanka, Cirila in drugo sorodstvo Prisrčno se zahvaljujeva predsedniku občinske skupščine Novo mesto Avgustu Avbarju, odborniku Ri-diju Mrazu, tovarišem iz občinskega Združenja Zveze borcev NOV in vsem drugim, ki so nama ob nedavni zlati poroki pripraviU toUko ljubih presenečenj in nama čestitaU, poda-riU cvetje in izrekU dobre želje. Lepo se zahvaljujeva pionirjem Gorjanskega odreda s šole na Grmu, ki so s toplo čestitko in cvetjem počastiU najin življenjski praznik, hvalo pa izrekava tudi vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so se naju in najine družine ob tej priložnosti spomnili s čestitkami in nama voščih. Vsem: prisrčna tovariška zahvala! PEPCA in JANEZ ZUPANČIČ Novo mesto Ob boleči izgubi naše drage tete FRANČIŠKE DRENIK se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremiU na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, ki so ji lajšaU bolečine med njeno težko boleznijo. Najlepša hvala tudi gospodoma Vikaiju iz Novega mesta in župniku iz Prečne za poslovilni obred. Žalujoči: sestra Anica in nečakinja Anica z družino Ob boleči izgubi naše zlate mame, tete, babice, prababice in sestre URŠULE METELKO iz Krmelja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremiU na zadnjo pot, ji darovaU vence in cvetje, nam izraziU sožalje ter sočustvo-vaU z nami v težkih trenutkih. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, dr. Levstiku za nego na domu, župniku za govor v cerkvi in obred, DU Šentjanž za spremstvo s praporom, govornikoma za poslovilne besede. Še enkrat srčna hvala vsem! Žalujoči: otroci Janez, Tine, Jože, Lojze, Mici, Fani, Drago in Pepca z družinami, sestri Micka, Malka, brat Ciril, vnuki in drugo sorodstvo Po hudi in mučni bolezni nas je za vedno zapustU v 75. letu starosti naš dobri mož, oče in stari oče JANEZ VIDE posestnik iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekU sožalje, darovali cvetje ali nam kakorkoU pomagaU. Še posebej se zahvaljujemo dr. Baboriču za njegovo požrtvovalnost, gospodu župniku za lepe poslovilne besede, gospodu kaplanu za obred, gradbenemu podjetju Universal, pevskemu društvu iz Šentjerneja ter vsem sosedom in vaščanom. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena, sinova Janez in Silvo z družinama, hčerka Tončka z družino, bralje in sestre in vse drugo sorodstvo Ob boleči izgubi ljubega brata in strica FLORJANA KOVAČA, upokojenca iz Bršlina 28 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekU sožalje, podarUi pokojniku vence in cvetje ter ga spremiU na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo dr. Vodniku za večletno zdravljenie, internemu oddelku splošne bolnice v Novem mestu, posebno dr. Starčeviču, kolektivu podjetja Keramike za podarjeni venec ter gospodu župniku za poslovilni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sestre Mici z družino, Kati in Anči ter drugo sorodstvo Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljubljena mama, sestra, teta in stara mama ANTONIJA PEVEC, roj. MRGOLE iz Hrastulj pri Škocjanu Zahvaljujemo se vsem sosedom in drugim, ki so nam pomagali v tako težkem času, posebno pa Janežičevim. Žalujoči: sinovi Albin, Vinko in Martin z družino, hčeike Marinka, Tončka, Jožica in Branka z družinami ter Milena in drugo sorodstvo »lasnica Zlati ženi oziroma mami Ivanki Jevšek za rojstni dan iskreno čestitamo in u želimo še na mnoga zdrava in srečna leta, mož Janez, sinova Ivan in Nedeljko ter hčerka Andrej-ka. . Botrčku Francetu Bučarju iz Zaloga za 70. rojstni dan in god vse lepo, največ pa zdravja žeU Toni. Dragi mami in stari mami Nežki Kolar iz Kranja za 66. rojstni dan in god iskreno čestitajo in ji žeUjo še mnogo srečnih in zdravih let med nami hčerka Olga, zet SUvo ter vnuka Maijan in Zdravko iz Ločne pri Novem mestu. Dragemu možu in očku Stanku Franku, Kettejev drevored 38, Novo mesto, iskreno čestitajo za 40. rojstni dan z željo, da bi bil še naprej tako dober in skrben, žena Fanika in sinova Stani in Franci. P R E H 1 I C Anton Enčimer, Hrvaški brod 19, Šentjernej, opozarjam vse, naj me prenehajo ogovaijati, ker bom v nasprotnem primeru sodnijsko postopal. Anton Grabnar, Čužnja vas 37, Mokronog, prepovedujem hojo po mojem vinogradu in njivi ter pašo kokoši in vožnjo po travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ifloEVESTILAl Enodnevne piščance, bele težke, ijave in čme, srednje težke, dobite lahko od 24. januaija naprej vsako sredo v valilnici na Senovem. Upoštevamo naročila. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, 68281 Senovo. r------------------------ \ NAJEMNO STANOVANJE s sobo, kuhinjo, shrambo, kopalnico in straniščem, po možnosti tudi s kletjo ali souporabo kleti, iščemo v Novem mestu za novega tehničnega sodelavca. Stanovanje potrebujemo najdlje za 18 mesecev, nakar ga zanesljivo izpraznimo zaradi vselitve v novo družbeno stanovanje. Del najemnine plača stranka vnaprej. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite upravi Dolenjskega lista pod šifro: „Za 18 mese-^cev . POPRAVEK V zadnji številki Dolenjskega lista se je pri objavi zahvale za pokojno Marijo Jerše, roj. Jakše v našem tehničnem oddelku pri stavljenju vrinila napaka pri žalujočih. Pravilno se mora glasiti: Žalujoči: hčerke in snaha z družinami. Za neljubo napako se vsem prizadetim vljudno opravičujemo. . UREDNIŠTVO l ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica FRANCA HLASTANA iz Velikega kamna pri Brestanici se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo Krajevni organizaciji ZB NOV in Društvu upokojencev s Senovega ter g. župniku za opravljeni obred in spremstvo na zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Matilda, hčerke Mimica in Tilka z družinama, sinovi Albin, Adolf, Jože in Miha z družinami ter drugo sorodstvo Vel. Kamen, 27. 12. 1972 ZAHVALA Ob smrti moža in očeta JOŽETA POTOČARJA upokojenca se najlepše zahvaljujemo bratoma Alojzu in Francetu z družinama in ostalemu sorodstvu, ki so nam staU ob strani in mnogo pomagaU v tem žalostnem trenutku. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnice Novo mesto ter Zvezi energetikov Slovenije. Hvala za lep poslovilni govor tajniku, tov. Lahu za poslovUne besede, ter za pogrebni obred g. župniku. Še enkrat se vsem, ki so ga spremiU in z nami sočustvovaU v tem žalostnem trenutku prisrčna hvala. Žalujoči: žena Albina, sinova Milan in Jože z družino Ljubljana ZAHVALA Ob mučni izgubi našega moža, očeta, brata in strica ALOJZA HAFERLE iz Prečne se toplo zahvalim vsem, ki so nam izrekU sožalje, ga spremUi na zadnji poti in mu darovaU vence in cvetje. Zlasti topla zahvala Mari in Janezu Bozovičarjevima in Fani Bratkovičevi za nesebično pomoč, kakor tudi vsem sosedom in vaščanom, dr. Miru Vodniku za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin. Posebna zahvala Dijaškemu domu in TES šoli v Ljubljani za vence in spremstvo, osemletki BršUn, dijakom in tovarišici V. c razreda. Lepa hvala PGD Prečna za častno spremstvo in pokop, tov. Vinku Opalku za ganljivi govor in gospodu župniku za obred. Žalujoči: žena Julka, sinova Lojzi in Franci ter drugo sorodstvo qv. 15.30 Glasbeni intermezzo. v16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z arisamblom Jožeta Privška. 20.00 Čbtrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. PETEK, 26.'JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas do-nta. 11.00 Poročila - Turistični na- i tki za naše goste iz tujine. 12.30 etijski nasveti - Valentin Bene-čič: Jubilejno leto slovenskih čebelarjev. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam..'. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak”. 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja. 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov. 20.30 „Top-pops 13“. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. SOBOTA, 27. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Godala v ritmu. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Maček: Preganjanje glodalcev iz skladišč poljskih pridelkov. 12.40 Po domače. 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Z zabavnim ansamblom RT Beograd. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Millikin University jazz Lab Band. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 28. JANUARJA: 6.00 - 8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Še pomnite, tovariši... Alan Bullock: Pred štiridesetimi leti je prišel na oblast Hitler. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.05 Popularne operne melodije. 14.30 Humoreska tega tedna -E. Penzdold: Krst v lekarni. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Radijska igra - Jonathan Swift: Vsega mogočno pero. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 29. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Anton Simonič: Kako zmanjšati škode v gozdovih po divjadi. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušal- ' ci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Ponedelkovo glasbeno popoldne. 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Valterja Skoka. 20.00 Ti in opera. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 30. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše gpste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Franc Grum: Sklepi in napotki iz analiz hranilne vrednosti sena in sila* 12:40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča. 20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 31. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jure Mamilovič: Varstvo breskev pred boleznimi in škodljivci. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Naša glasbena galerija. 18.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 21.40 Lepe melodije. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK 1.FEBRU ARJA 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jože Kregar: Vrt v februarju. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporo- čajo vam .. . 14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovenskim pisateljem. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. govor o delu komisij za ugotavljanje izvora premoženja v občinah Brežice in Krško - Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 30. JANUARJA: 16.00-16.15 Napoved programa in melodije z ansamblom Mihe Dovžana. 16.15-17.15 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Obvestila in reklame ter pregled filmov. 17.15-17.30 Tedenski športni komentar. 17.30-18.00 MLADINSKA ODDAJA. TELEVIZIJSKI SPORED RADIO SEVNICA RADIO BREŽICE o - ČETRTEK, 25. JANUARJA: 16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15-16.30 Nove plošče RTB. 16.30-17.00 Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 27. JANUARJA: 16.00-16.30 Za začetek nekaj glasbe in Sobotno kramljanje. 16.30-17.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. 17.30-18.00 Za naše najmlajše -Obvestila in reklame. NEDELJA, 28. JANUARJA: 10.30 Domače zanimivosti - Zapis s seje splošnega zbora in občinske skupščine Brežice - Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Pomen kemične analize sena pri sestavljanju krmnih obrokov za govedo - Nedeljski raz- NEDELJA, 28. JANUARJA: 10.30 - Reklame in oglasi - Po domače - Kmetijski nasveti - Zabavna glasba za uganko - Nedeljski intervju (pogovarjali smo se s predsednikom KK SZDL Breg) - Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek oddaje. SREDA, 31. JANUARJA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi — Kotiček za šoferje — Disko klub brez imena — MLADINSKA ODDAJA. 17.00 Zaključek programa. SOBOTA, 3. FEBRUARJA: 16.00 - SOBOTNI VRTILJAK (oddaja zabavne, narodnozabavne in revijske glasbe. Vmes reklamna sporočila in rubrike) - Pet minut za ... 16.30 Poročila - Mini anketa. 17.00 Zaključek programa in napoved za nedeljo. \ x o ČETRTEK, 25. JANUARJA* 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) — 17.45 Otroški spored (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Druščina Je-hu - serijski film (Lj) - 18.55 Opice, človeku podobne opice in ljudje (Lj) - 19.05 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Slovo Andreja Vitužnika: slovenski film - tri zgodbe (Lj) -22.05 D. Šostakovič: Katarina Iz-majlova - nadaljevanje in konec opere (Lj) - 22.50 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) — 17.45 Otroški spored (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 17.30 Narodna glasba (Zg) - 19.00 Srečanja (Ti) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb PETEK, 26. JANUARJA*. 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Profesor'Baltazar - barvna risanka (Lj) - 18.40 Vzgojni problemi: Nenavadno napadalen otrok (Lj) — 18.50 Pet minut za boljši jezik: Tajnost ali skrivnost (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Kratek film (Lj) -19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti: Jules Venje - V 80 dneh okoli sveta - barvni film (Lj) - 23.15 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Otroški spored (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Znanost (Bgd) - 19.00 V petek ob 19 h (Zg) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb SOBOTA, 27. JANUARJA.* 12.55 Kitzbuehel: Smuk za moške — barvni prenos (do pribl. 14.10) (EVR-Ljubljana) - 15.30 Državno mladinsko prvenstvo v rokometu (Sa) — 16.30 Košarka Partizan : Beograd - prenos (Bgd) - v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Kraljevič in berač - barvni mladinski film (Lj) - 18.45 Filmska burleska (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Pesem s čolna in ceste — II. del barvne oddaje (Lj) - 21.30 Na poti k zvezdam — barvna oddaja (Lj) — 21.45 Arsene Lupin - serijski barvni film (Lj) - 22.35 TV kažipot (Lj) - 22.55 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 18.00 Kronika (Zg) - 18.15 Otroški spored (Bgd) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Propagandna oddaja (Bgd) - 20.00 Spored TV Zagreb NEDELJA, 28. JANUARJA: 8.50 Po domače z ansamblom Milana Križana (Lj) - 9.20 Mestece Peyton (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Sa) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Prigode psa Civila, Gvajana, dežela voda (Lj) -11.50 Pročila (Lj) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj) - Nedeljsko popoldne (Slalom za moške, barvni posnetek iz Kitzbuehla) (Lj) - 17.30 Poročila (Lj) - 17.35 Alvorado -dokumentarni film (Lj) - 18.55 Gonja - serijska oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Šoferji - serijska oddaja (Bg) -21.20 Jugoslovanski jazz danes (Zg) - 21.35 Športni pregled JRT -22.05 Poročila (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 20.00 Spored TV Zagreg PONEDELJEK, 29. JANUARJA? 16.45 Madžarski TV pregled (Po-horje, Plešivec do 17.05) (Bg) 17.50 TV obzornik (Lj) - Romunski večer: (Lj) - 18.05 Romunski ritmi (Lj) — 18.30 Navihanca in sonce (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) — 20.35 Intervju z Romunskimi gosti (Lj) - 20.40 Dota - TV drama (Lj) - 22.35 Jama vetrov - dok. film (Lj) — 23.00 Poročila TOREK, 30. JANUARJAt 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.45 Otroški spored (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Moški zbor Jeklar z jesenic (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Nalezljive bolezni - IV. oddaja (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Iz velemesta v davno preteklost (Mehika) barvna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1- in TV barometer (Lj) - 20.35 Diagonale (Lj) - 21.25 R. Bratny: Ko-lumbovci - 4. del (Lj) - 22.15 Najmlajši režiserski rod: Učitelj (Lj) -22.40 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Mali svet (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) -18.30 Znanost (Bg) - 19.15 Feljton (Zg) - 19.45 Propagandna oddaja -*•-(Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb. SREDA,’31. JANUARJA? 16.50 Madžarski/TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00 (Bg) 17.45 Mačkon in njegova druščina - barvna risanka (Lj)- 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od filma do filma (Lj) - 18.45 Znanstvene metode v ekonomiki: Računalnik po meri (Lj) -19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Zabavna glasba (Zg) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV baro meter (Lj) - 20.35 Dotik smrti -ameriški film (Lj) - 22.05 Glasbeni nokturno: Komorni zbor RTV Ljubljana (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Serijski film (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Mladinska oddaja (Zg) - 19.00 Risanke (Bg) - 19.15 Zabavna oddaja (Zg) - 19.40 Risanka (Zg) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb ČETRTEK, 1. FEBRUARJA J 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemšđlfaa (Zg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovi-tor (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.35 Smuk za ženske - barvni posnetek iz Schrumsa (Lj) Lii - 17.35 Druščina Jehu - serij film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) -18.15 Košarka Crvena Zvezda:Real - Prenos Beograd (Lj), v odmoru propagandna oddaja - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Koplji pod brezo - film (Lj) - 22.10 Von Einen Neubauer: Rondo o zlatem teletu - balet (Lj) - 22.55 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 20.00 TV dnevnik (Zg) - 20.30 Krog (Beograd/Zgr II) 21.15 Spored italijanske TV ... ............. "i..I K ';i| 's, $«. * - - j' %1 *> ^ HHS I •' %i p " . P m RS 1 ■>" • Vp tl* ■*% m J? S F "* k *& § i 1*1 Im * Hi li Ml §f M -jr---------------------------- ... .......... deležen, tega pa nisem - pohujšanja pravim. Tega ne veste in ne razumete .. „Pa bi rad vedel, Silvester! Slutim in slutja se mi zdi kakor smrt!“ „Ka^-or smrt, gospod? Je tako in slutja je prava. Če bi vam odrgnil zaveso, da bi pogledali ob pravi uri v tako šolo,xbi rekli: Kakor smrt, smrt za kugo.“ „Odrgnite, Silvester!*4 Silvester je molčal in pretehtaval. Ko sem mu postregel s kruhom in vinom, se je omečil in razodel svojo povest. Ko je Silvestra gnal orožnik, se mu je zdelo, da gre skozi šibe. Vsako oko, ki ?a je srečalo, se je ozrlo na mladega anta, kateremu so lile solze po licih. *ldeče oči je skrival za hodnični rokav, ki je bil od solz premočen. Nikogar ni pogledal in nikamor se ni ozrl. Gledal je v tla, pa tudi tal ni videl. Ob vsakem kamnu se je spotaknil in na glas zaihtel. Ljudje so pa postajali, se suvali s ko- molci, kazali s * prstom za njim ter vzdihovali: Kaj bo iz njega, kaj! Komaj da je shodil, ga že veže in goni orožnik! Oj, seme tako! Ne bo sadu in če bo, bo njegov delež na vislicah . .. Na Silvestra so padale te besede kakor kamni na razbojnika, ki ga je ujelo ljudstvo, da ga pri priči sodi. Ko sta dospela skozi vas na samotno cesto, ni bilo več ljudi. N^ih hudobne besede so utihnile, preteči prsti so izginili. Silvester se je skušal ohrabriti. Obrisal si je oči in pogledal predse v motno daljavo, po kateri je vse utripalo v'sončnih žarkih. „Naj me gledajo; nihče me ne pozna.“ To je bila prva tolažba. Ali takoj se mu je zazdelo, da gredo glasovi za njim, da se širijo, da jih kriči in ponavlja polje, da jih raznašajo ptice, da lete preko gora, trkajo doma na očetovo hišo in jim tam razodevajo: „Silvestra ženo v zapor! Ni se po- boljšal!" Zazdelo se mu je, daje zaihtela mati, da se je oče raztogotil in udaril ob mizo. Pogum, ki se je v njem komaj dvignil, je omagal. V Silvestru ni bilo več moči, da bi se boril zoper bolečino, ki mu je prežala dušo. Sonce je palilo prašno cesto, solze so se posušile, oči so topo zrle na sivo ravan, noge so se trudno gibale, roka se je navadila svežnja, de ga ni več predeval \z levice v desnico. Vse je otrpnilo: telo in duša. Bil je človek brez volje, br6z misli, brez upanja. Takisto top bi bil stopil v prepad ali pljusknil v globočino morja. Nič bi se ne bil streznil in bi se ne bil vprašal: kam? Kakor stroj, ki ga goni sila in nikoli ne vpraša: Ali hočeš, ali moreš? Krog poldneva sta prišla v trg. Pred pusto, lisasto umazano hišo sta se ustavila in krenila skozi široke dveri v vežo. Tamkaj je dremal na leseni klopi stražar z rešto ključev v roki. „Prevzemite tegale.“ Stražar je zarožljal s ključi, zazehal in vstal. Na Silvestra seje komaj ozrl. Kaj mu je bilo mar, kdo je in od kod. V posebni sobi so Silvestru pretipali vse žepe, mu vzeli denar, nožič, culo, vse. Nato ga je gnal po temnih stopnicah, po hodniku, hrupno odpiral in zapiral vrata, obstal pred ozkimi durmi in začel odklepati. Ključavnice so pokale, zapahi škripali, da je Silvestru ledenel mozeg. „Tukajle,“ je zagrčal grdogledi stražar in pokazal fantu z roko v zapor. Silvester je boječe vstopil, a vendar v trdem upanju, da bo vsaj sam in da se v samoti na glas razjoče sam nad seboj. Pa se je zmotil. Ko je stražar zaloputnil vrata, je Silvestra obstopilo četvero mož. Kakor ni bil plašljivec, pa bi bil pustil ovce na paši in pribežal domov, da bi jih zagledal na samoti. Zakaj obrazi so bili razbojniški, obleka vsa v capah. Nekaj hipov so stali nemo okrog novega tovariša. Tudi te je prvi trenutek osupnilo Silvestrovo lice in objokane, otroške oči. Toda samo za trenutek. Najstarejši med četvorico, sivobrad dedec, z obrunki na čelu in slep na levo oko, je stopil k Silvestru in ga potresel za rame: „Fant, glavo stavim, da pride zaradi tebe sam vrag v norišnico, ker bo od veselja nad teboj znorel.“ Krohot je zadonel po mračni, umazani sobi. „Žejen sem,“ je plašno odgovoril na surov dovtip ves zbegan Silvester, koje zagledal v kotu vrč vode. Nekdo je skočil v kot po posodo, izlil najprej nekaj vode fantu na glavo, potem pa mu nastavil vrč na usta: „Pij in bodi nov človek, da boš iskan po vsem svetu kakor zlat denar!“ Silvester je pil, si oddahnil in zopet pil. Nato si je otrl mokro glavo in lice ter se obrnil do klopi, ki je stala ob mizi. „Kako sem truden,“ je rekel, kakor bi ne bilo nikogar v sobi. „Verjamem", je povzel zopet sivi bradač in mu sedel nasproti. „Verjamem ,“ zakaj naš kruh je trd! To so šele začetki!“ Silvester ga je pogledal in mu ni od- . govoril. Mrzlica ga je oblila, ko se je srečal z njegovim edinim, z rdečimi žilami prepreženim očesom. Vtem so posedli tudi drugi okrog njega. . „Fant, sedaj boš zaslišan! Govori po pravici! Kaj imenitnega si storil, da si že tako mlad postal dragoceno blago, ki te mora spremljati puška in te zaklepati takele duri? Govori! “ „Kradel sem,“ je rekel fant ves bled in žalosten. „No, potem pa trobil po svetu, da si kradel! Ne? “ „Orožnik me je vprašal. Kaj sem hotel? “ Po sobi je zadonel krohot. „Fant, je povzel enooki besedo. „Pomni prvi nauk: prvi paragraf naših postav se glasi: Nisem! Trdovratni nisem! Do smrti — še v peklu samemu Prvi med enakimi V Beogradu so svečano podelili vrhunska zvezna priznanja za prispevek v razvoju krajevne samouprave, v Vvšaki republiki po eno. Slovensko velja krajevni skupnosti Mirna na Dolenjskem. Zanj se je zahvalil Ivan Janežič, predsednik sveta te krajevne skupnosti. Tako zapiše novinarsko pero. Novica kot toliko drugih. Toda za Dolenjsko, za Mimo, je več kot to, je priznanje, zgled, vodilo, kako je treba delati. Dan pred avionskim poletom v Beograd zaman poskušam zaplesti Ivana Janežiča v tak pogovor o njem samem, da bi nastal njegov osebni portret. ,JVe pišite o meni temveč o krajevni skupnosti. Nagrada in priznanje velja vsem, ki so karkoli pomagali, da smo dosegli ta uspeh, vsem delovnim organizacijam, ki so prispevale denar, vsem odbornikom, ki so spodbujali sovaščane, vsem, ki so sodelovali. “ Ni hotel slišati drugače. Nastal je portret krajevne skupnosti, šele potem portret Ivana Janežiča. Odgovarjal je naravnost, stvarno, kot so stvarna dejstva, s katerimi se je moral spoprijemati v svojem petletnem predsednikovanju. Ko je treba v vas na obronkih ob mirenskega gričevja, najbolj tipično dolenjskega, napeljati elektriko ali tlakovati pot, nič ne zaleže leporečje. Tam je treba spodbude, pomoči, denarja, hasne le, če pošteno pljuneš v roke. „Lelo 1968 je bilo prelomno leto. Takoj na začetku smo sklicali predstavnike delovnih organizacij in jim rekli tako in tako: Brez cvenka ne bo nič, ne boljših cest ne vodovodov. Ne bo jih tudi za vaše delavce. In so prikimali in dajejo že vrsto let zapored. Tako pravijo, naj bi po ustavnih sprejetih dopolnilih poskrbeli za materialno osnovo krajevnih skupnosti. Mi takrat za amandmaje še vedeli nismo, delali pa smo tako, ker je tako narekovalo življenje. Z letom 1968 smo začeli uresničevati našo petletko. Zdaj se lahko že na vsak hrib, do vsake hiše tako rekoč, zapeljete z avtomobilom. Veliko vasi je zgradilo vodovode. Mi-golica, Glink, Volčje njive, Za-brdje, Sevnica, Škrjanče, Gomila, Brezovica, v vseh teh vaseh so jih gradili, enega za drugim. Sklenilo smo: tretjino bo dala krajevna skupnost, dve tretjini pa boste vaščani prispevali sami. Pomagala je tudi občina. “ Ivan Janežič ve za vse nadrobnosti, pozna ljudi, tiste, na katere se je mogoče zanesti, in tiste, ki jih je treba „bezati”, da se zganejo. Članom sveta krajevne skupnosti vedno znova naroča: „Če bi radi pomoč, pridite kadarkoli k meni na dom, pa bomo skušali kaj ukreniti. “ Osebno zadoščenje, „da se je nekaj dobrega naredilo “, to je Ivanova nagrada. Najdejo se ljudje, ki ga zbodejo, češ tebi je dobro, pokojnino imaš, pa še plačo „malega župana“. Ne morejo verjeti, da je vse, kar dobi, tristo novih dinarjev kot povračilo za stroške, ki jih ima za prevoze po opravkih, ki jih v 22 vaseh, kolikršna je „županija"', ne manjka. Kaj več osebnega je iz Ivana Janežiča težko izvrtati. „Kaj da me žene k temu delu? To, da opravljamo nekaj koristnega. Če se o čem dogovorimo, moramo narediti. Tako sem skušal vztrajati ob vsakem primeru. Na trdna tla smo postavili že prvi petletni načrt na tistem prelomnem sestanku januarja 1968 in verjeli so nam. “ In spet zapelje iz svojih vod. Mnogo lažje mu gre beseda, ko pripoveduje o tem, kako so zbirali za kopališče, kako so podpirali krajevne organizacije, iskali in pomagali reševati socialne probleme, kako bodo v letu 1973 preuredili dom TVD Partizan, dokončali vodovod v Selu, urejali avtokamp itd., itd. Dokončno sem obupal, da bi napisal njegov osebnostni portret. m. LEGAN Dva stolpa hmeljniškega gradu sta na novo prekrita. Akcija novomeških ekonomistov je bila nadvse uspešna: poleg republiške in občinske kulturne skupnosti je prispevalo denar za obnovo Hmeljnika še 42 delovnih organizacij: Pionir, Labod, Novoteks, Cestno podjetje, Dominvest, Novoles, DBH, Dolenjka, Novotehna, Mercator, Goijanci, PTT Novo mesto, Industrija obutve, Novograd, KZ Krka, Zavarovalnica Sava, Tovarna zdravil Krka, IMV, BETI, Slovenija-vino, Papirografika, Commerce, Union — Hmeljnik, Kovinar, Cosmos — Belt, GG, Elektro, Trimo, Splošna vodna skupnost Dolenjske, Opekama Zalog, Kremen, Ljubljanske mlekarne, Elektro podjetje (N. m.), Žito, OMP Inštalater, Iskra commerce, Kurivo (Ljubljana), Petrol (Ljubljana), Ela, Kompas in IMP. (Foto: S. MIKULAN) Kulturno'bratstvo Krajine Po uvodnih besedah ravnateljev novomeškega in bihaškega muzeja, prof. Janka Jarca in mg. Branke Raunig, je v četrtek zvečer predsednik novomeške občinske skupščine Avgust Avbar odprl zanimivo razstavo „Slikaiji Bosenske Krajine", na kateri je vrsta slikarjev predstavila 49 del v olju na platnu, kartonu in lesonitu, v mešani tehniki, pastelu, akvarelu, temperi, tuši in akvatinti ter grafik. podobne kulturne izmenjave bolj pogoste, kot so bile doslej, da bi na-‘ videzne razdalje prešli in se zbližali. In ko smo že pri željah: tudi občinstvo bi lahko bolj številno obiskovalo take in tudi tako pomembne otvoritve, kot je bila četrtkova. J. SPLICHAL Ne gre za rušitev Od 28. januarja do 4. februarja bo Socialistična zveza v 19 krajih novomeške občine priredila javno razpravo o izvajanju zakona o združevanju kmetov - še posebej o tistem delu, ki obravnava združevanje v okviru kmetijskih zadrug. Ne gre za rušitev kmetijskih delovnih organizacij, ampak za nove organizacijske oblike. Kmetijska zadruga „Krka44 se je na izvajanje zakona pripravila in je predlo žila obris bodoče organizira-, nosti. Posebna komisija zadružnega sveta predlaga med drugimi ustanovitev šestih temeljnih organizacij združenega dela; te bi bile: temeljna zadružna enota, agroservis, lastna posestva, trgovina, klavnica in predelava ter splošne službe. Med te bi razdelili sredstva in obveznosti, s samoupravnimi sporazumi pa uredili medsebojne odnose in druga vprašanja. V razpravi na ponedeljkovi seji sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu so poudarili, da bo imel kmet kot sodelavec zadruge enake pravice kot delavec, zaposlen pri tej delovni organizaciji oziroma v katerikoli temeljni zadružni enoti. Ker pa gredo k pravicam tudi dolžnosti, so na tej seji menili, da bo tudi kmetova dolžnost skrbeti za čim večji dohodek TOZD, v katero bo vključen. I. Z. SODRAŽICA: POŽAR V KLETI 16. januarja okoli 8. ure so opazili požar v stanovanjski hiši številka 5 v Sodražici, ki je last Marjete Arko, v njej pa stanujeta zakonca Škulj. Gasilci PGD Sodražica in obrata INLES so hitro pogasili ogenj, na pomoč pa so prišli tudi gasUcj PGD Zamostec. Škode je za okoli 8.000 din. Domnevajo, da je do požara prišlo, ker so se vnele saje v dimniku, zaradi česar so se vnela drva, ki so bila tam v bližini. Drva so zgorela, uničena so živila, ki so bila v kleti, napravljena pa je tudi še druga škoda. h Med slikaiji niso zastopani zgolj bosanski umetniki, predstavljajo se tudi Slovenci pa še nekaj tujcev. Večina del je nastala v letih 1968 in 1969, ko je muzej v Bihaću pripravil „Pohod slikarjev v Bosansko Kra-jino“, „Kolonijo slikarjev - Ostro-žac“ in „Kolonijo slikarjev - Ti-čevo“. Zlasti dela Dževada Hoza, Redža Kolakovića, Boška Kranovića, Envera Krupića in Mersada Berbera najbolj značilno predstavljajo Krajino, saj gre za čustvovanje ljudi, ki v tej pokrajini živijo. Vsi drugi so lahko dali samo svoje nekajdnevne vtise. Nič čudnega ni zato, da je razstava dokaj neizenačena — tudi po kakovosti. Razstavo povezuje v celoto zgolj osnovna tema - Bosenska Krajina. Govorniki so se na razstavi zavzeli za pristne vezi, za tradicionalno bratstvo in enotnost narodov obeh pokrajin, ki ga že vrsto let gojijo tudi športni „Zleti bratstva in enot-nosti“. Želeti je torej, da bi bile KOČEVJE: NEGODOVANJE V KINU ZARADE TEME Približno tristo obiskovalcev kina JADRAN v Kočevju je v torek, 16. januaija, godrnjaje zapuščalo kino dvorano, kjer so predvajali film „Vampirjeve ljubimke44. Zaradi zmanjšanja električnega toka so morali v sredini filma prenehati s predvajanjem. V temi so prišli na račun kočevski razgrajači, ki so poškodovali več stolov. Do negodovanja uprave kina in gledalcev ne bi prišlo, če bi enota ELEKTRO Kočevje pravočasno obvestila upravo kina JADRAN o redukciji toka. f rrijs; Leskovac in Hercegnovi V ponedeljek dopoldne so sc predstavniki delovnih organizacij ter občinske skupščine in drugih družbenih organizacij pogovorili o letošnjem sodelovanju s pobrateno občino Leskovac. Novo mesto, kije pobrateno tudi s Hercegnovim, je soglašalo s predlogom srbske občine o letošnji izmenjavi stikov. Gre predvsem za sodelovanje v gospodarstvu, izobraževanju, kulturi in zdravstvu, pa tudi na športnem polju in v turizmu. Tako sta za letos že potrjeni sodelovanji tekstilnih in farmacevskih industrij obeh občin, predlagali pa so tudi izmenjavo izkušenj v zdravstvu. Med pomembnejšimi kulturnimi gostovanji te srbske občine, ki šteje okrog 150.000 prebivalcev, bo goto- SMUČARJI V PEŠČICAH Smučarsko društvo iz Brežic prireja enotedenski tečaj smučanja za šolske otroke osnovnih šol iz Brežiške občine. Tečaj je poceni in zanj morajo kandidati odšteti po 50 din. V ceni je za brežiške otroke že upoštevan prevoz na smučišče in nazaj ter topel čaj. Za otroke iz okoliških šol je prispevek 30 din, kjer jim morajo šole same plačati prevoz. Pouk smučanja za mladino se bo pričel v soboto, 27. januarja. vo gostovanje znanega umetniškega društva „Abraševič44, nič manj pa ne bo zanimiva razstava „Oktobrskega salona44. V zamenjavo bo v Leskovcu pel zbor Krke, prav tako bodo tam postavili razstavo slikarskih del z dolenjsko tematiko. To je kajpak le začetek dolgoletnega sodelovanja. Podobno naj bi se razrasla tudi povezava s Hercegnovim. SNEG TERJAL ŽIVLJENJE Marta Luzar, 24 let, je izgubila življenje, Matevž Erjavec in Anica Križ pa sta bila huje poškodovana v prometni nesreči pri Ortneku 16. januarja ob 15.30. Vsi trye so člani kočevskega delovnega kolektiva TEKSTILANA in so se peljali s sejma mode v Ljubljani domov. Vozil je Matevž Erjavec. Na zasneženi cesti - sneg je začel padati dve ali tri ure prej - je začelo avto zanašati, da je trčil v bok naproti vozečega tovornjaka. Osebni avto Wartburg je popolnoma uničen, na tovornjaku METALKE, ki ga je vozil Dušan Turin, pa je le manjša škoda. Pokojno Marto Luzar, mater komaj dve leti starega sinčka, so pokopali na kočevskem pokopališču 18. januarja. Vrabček čaka mamico Uredništvu DL! Pretreslo me je, kar je napisal 4. januaija letos v Dolenjskem listu tovariš Franc Nose iz Rumanje vasi o streljanju ptic z zračnimi puškami. Prisluhnite še enkrat, kaj je pred leti pisalo v DELU in na kar nas spominja tovariš Nose: „Lovci z zračno puško mladi, nepoučeni paglavci in stari, surovi tepci, se klatijo po-pašnikih, travnikih in globoko po gozdovih, da bi jim kak plah glasek izdal, da je še kje kaj živega ...“ Človek se zgrozi, kako v tem atomskem veku, ko je narava že tako vedno bolj prizadeta zaradi različnih ukrepov civilizacije in „napredka44,sami načrtno uničujemo še to, kar daje svetu milino, lepoto in usklajuje naravne pogoje življenja. Streljanje ptic je zato prav gotovo zavrženo dejanje, pa naj gre tudi samo za vrabce, ki so prav tako koristni kot mnogi drugi ptički, ki jih pri nas sploh ni preveč! Prilagam vam fotografijo vrabčka, ki ga je nekdo v okolici Straže prejšnji teden ubil z zračno puško. S sosedom, ki je tudi ljubitelj ptic - ves sadni vrt ima poln krmilnih hišic; pravo veselje je gledati uboge ptičke, kako se pozimi prehranjujejo, poleti pa tu vse čivka in poje od veselja nad življenjem! - sva že zgodaj dopoldne videla, kako se na snegu pod drevesom na enem izmed vrtov premetava ubog ptiček. Bil je brez ene noge - odbil mu jo je strel iz zračne puške. Upal sem, da bo uboga živalca hitro poginila. Pozno popoldne istega dne pa sem videl, da se ptiček še vedno prevrača po snegu - še vedno je živel in se ves dan mučil! Hudo mi je bilo, ko sem nato stopil do njega in ugasil trepetajoče ubogo življenje. Moj mali sinko je pred kratkim doma ponavljal pesmico, katero se je naučil v otroškem vrtcu: „Vrabček caka mamico, stiska se ob vejo, mama po proso je sla, tja za živo mejo . . .“. Tale vrabček ni več dočakal žive meje ne prosa v krmilni hišici. Živimo pa v 20. stoletju in se napihujemo z napredkom, civilizacijo in srčno kulturo - a 2ivimo v 20. stoletju in se napihujemo z napredkom, civilizacijo in srčno kulturo - a mnogi med nami živijo brez nje in brez dobrote v srcu. A. J. Straža pri N. mestu a Hudo žalostno je bilo tisto f noč, ko je kmetu Matajcu po-™ ginila krava. Zvečer še ni ka-0 zala znakov bolezni, zjutraj jo £ je že mrzlo moral naložiti na a traktor. Kdo bi si mislil, da bo pogi-9 nula krava povzročila takšne 9 skrbi! Matajc jo je naložil na £ traktor, potem pa je imel po ^ kmetiji Še dovolj dela. Odločil J se je, da bo najprej postoril, 9 kar mu veleva dolžnost, po-£ tem pa bo kravo odpeljal v a konjušnico. Mrtvi pač najlaže J čakajo ... 9 Kakšno je bilo njegovo presenečenje, ko je čez uro ali dve prišel k traktorju, bi najbolje opisal izraz na njegovem obrazu. Krave ni bilo nikjer! Matajc ni bil med tistimi, ki verjamejo v duhove in v nadnaravne sile. Če je bila krava mrtva, pač ne more več oživeti. In tudi iz perja ni, da bi jo veter odpihnil! Pogledal je naokrog, krave nikjer in tudi nobenega sledu o tem, kje naj bi bila. Ko je natančneje pregledal okolico, je opazil pošve-dran čevelj. Tatje, ki so odnesli kravo, so bili gotovo ta ko veseli, da niti opazili niso, da je enemu čevelj ostal v blatnem kolovozu. Matajc je dokazni čevelj zavil v star časopisni papir in odšel z njim in z zgodbo o izginuli Liski na postajo milice. Dežurnemu miličniku je povedal zgodbo od začetka do konca. Miličnik je malo začuden zmajeval z glavo, a kaj mu je preostalo drugega: verjel je! Matajca so vprašali, koga sumi: „I, koga bi sumil. Po čevlju sodeč, so jo odnesli Ci- gani iz bližnjega taborišča.44 Tako so menili tudi miličniki in se v modrem avtomobilu odpravili najprej na „kraj do-godka“, od tam pa v cigansko taborišče. Glej zlomka, krave tudi tam ni bilo! Kaj zdaj? Živa ni, je zatrdil Matajc, mrtvo so morali nekam odnesti. Iz vsakega kotla štirih ciganskih družin pa se je prijetno kadilo, ogenj je veselo lizal suhe veje in ciganske nosnice so uživale prijeten duh kuha- ne govedine. Miličnik, ki je dvignil veliko pokrovko na enem izmed kotlov, je zagledal na pol kuhan ogromen kos govedine. - Nato so napravili zapisnik: „Dežurna ekipa... dne tega in tega ... v taborišču ... krava kmeta Matajca... razsekana .. . kuhana . ..“ Ko je kmet Matajc dobil sporočilo miličnikov, je krava že izginila v želodcih tatov. Čeprav ni verjel v duhove, je ni bilo ne na traktorju ne v kotlih, skratka nikjer več. Tako je žalostna Liskina smrt pripomogla do gostije. LIKAR samopostrežb MARKCTvBiSinu A P« moSlU 1 S CESTE V DREVO 22. januarja zvečer jc peljal z osebnim avtomobilom Alojz Žumer iz Sevnice proti Radečam. V Orehovem ga je zaradi zasnežene ceste začelo zanašati. Zaneslo ga je na levo stran ceste, kjer je z desnim bokom avtomobila trčil v drevo. Laže sta bila poškodovana sopoUiika Bojan Ficko iz Boštanja in Milan Sušin St Sevnice, škode na avtomobilu jc za 10.4)00 din. M *SlsSlI Sj v»NSjSv ^s\ A.»v\ >\Vi>vS|V.nAvv^\\V\\v^; v