JPoTOumr unremrv ggtovruf
Mariborski
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 253
Maribor, sreda 6. novembra 1929
»JUTRA
€<
Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poltntm č«k. ztv. v Ljubljani it. 11.409 Velja m«8»Sno, prejema« * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c«tait.13
Oflati po tarifa
Oglat« tprejema ttdl oglasni oddelek Jutra« v Ljubljani, Preiarnova ttlleft M. 4
Železniške nesreče in železničarji
Pretresljiva tragedija železniške katastrofe v Rajhenburgu — in nekaj tednov Poprej v Zagorju — je dala našemu dnev ttemu časopisju prilike in materijala dovolj za podrobno opisovanje žalostnih dogodkov. V obeh slučajih se je tudi pisalo o morebitnih krivcih in v slučaju Rajhenburg je nesrečni prometni uradnik Rantaša, ki si je po katastrofi prerezal žile, ko je bolnik v Krškem prišel k zavesti, resignirano izjavil, da je krivec samo on in naj se jih ne išče drugod. Za povprečnega človeka in za povprečno javnost je s tem stvar končana in sodba 'zvršena: prometnik je kriv, ker je dal zaPeljati Simplon-Expres skozi postajo, Predno se je tovorni vlak, ki je baš takrat Prispel z druge strani, popolnoma umaknil na drugi tir. Morda se bo tako glasila Sodba tudi pri predstojni višji oblasti.
Nimamo namena in ne povoda, jemati kogarkoli v zaščito. Vendar pa moramo l v interesu javnosti i v interesu prizadetega železniškega uradništva in ostalega osobja opozoriti na neke okolnosti, ki kažejo na to, da bo treba nekatera vprašanja temeljito razčistiti. Slovensko “radništvo je po 90% vsikdar bilo in je tudi danes v svoji službi izredno vest.10 'n ie v tem pogledu tudi znano po vsej državi. Tudi Rantaša je bil znan in priznan vesten uradnik.
Obstojajo pa gotovi, od generalne direkcije v svrho redne in promptne prometne službe izdani predpisi, ki naj bi Posameznim direkcijam služili kot direktive, zlasti v območjih onih direkcij, kier promet poprej ni bil v najboljšem redu* Tako je tudi predpisano, da se kaznuj z globo uradnik, ki zaustavi ekspresni ali brzi vlak v postaji, kjer po voznem redu ne sme obstati. Ta predpis je
hLi * rac*‘ tega* ker so se p0 južnem 5 države ponovno dogajali slu-«clL’ fa ?° bilt ekspresni ali brzi vlaki i«fiTo ,v Postajah, kjer bi ne smeli 531 'rfSL M,učaj'no tam hotel vstopiti nli nnft •	^ Pr°m*tnega uradnika
dnhm nSal T.al! P3 16 m0rda to Cel°
Sin! tH lianska železniška dl-
kretnih	to	lmamo	mnogo	kon-
kretnih slučajev za dokaz! - pa je ta
Predpis izvrševala tudi v slučiiih kn cn
Prometni uradniki ustavili brze ali eks-
vtake_ radi »pKSŽ
pon "elrečIli RantaSr1a e bil 2e dvakrat P°Prei kaznovan radi tega dejan ia ker
niško nVU hT Vlake’ da Prepreči ž’elez-i? . nesrečo.
Kaj je bolj naravno, nego da se le w
skrčiti 52* "0V? kaZ?j0h’ ki je grozila n ij ?°Ve že ,tak b0rne mesečne prejemke, in pa ker je po voznem redu
zračunal, da bo stvar šla v redu, odlo-u za to, da je pustil pasirati ekspres in “a Ea ni ustavil? Šlo je le za nekaj se-wT,za četrt minute, in stvar bi bila da ki u brez nesreče. Pa prepričani smo, za i- j n,°^ v svoji vestnosti in skrbi vil eii a življenja vkljub vsemu zasta-liejev Spres’ da ni nad njim visel damok-ciii	nove	kazni,	ker	je pri direk-
dvakrat poprej radi prilično jo-
Banski sveti
BANSKE UPRAVE BODO IMELE PO 8 ODDELKOV, STAREŠINA VSEH ODDELKOV BO PODBAN. — BANSKI SVET KOT POSVETOVALNI ORGAN.
BEOGRAD, 6. novembra. Banske uprave, ki prično poslovati 15. novem bra, bodo razdeljene na 8 oddelkov, oddelki pa na odseke in referate.
Vsaka banska uprava bo imela:
1. splošni oddelek, ki bo obsegal tajništvo bana, pisarno podbana in per sonalni referat;
2. upravni oddelek, ki bo imel poseben odsek za politične agende;
3. gospodarski oddelek z odseki za poljedelstvo, za rudnike in za gozdarstvo;
4. oddelek za trgovino in industrijo;
5. prosvetni oddelek;
6. oddelek za socialno zaščito in narodno zdravje;
7. oddelek za finance s proračunskim odsekom;
8. oddeiek za javna dela z odsekom za zgradbe in odsekom ža ceste.
Starešina vseh oddelkov bo pomočnik bana, posamezne oddelke pa bodo vodili načelniki s šefi odsekov in referenti. Vrhovni šef celokupne banske uprave je ban sam.
V	najkrajšem času bo banom dodeljen kot posvetovalni organ banski svet, ki bo sestojal iz gotovega števila s kraljevim ukazom imenovanih članov kot reprezentatov posameznih gospodarskih in socialnih slojev prebivalstva, razen tega pa mu bodo pripadali še kot virilisti predstojniki vseh oddelkov banske uprave.
Banskemu svetu bo predsedoval ban odnosno pomočnik bana. Delokrog banskega sveta bo določen s posebno uredbo. Banski svet dravske banovine bo imel 22 do 25 imenovanih Članov, tako da bo štel skupno z virilisti 30 do 33 Članov. Banski svet bo imel pred vsem nalogo, da razpravlja o proračunu banovine, vendar pa nima pravice odločevanja, ki pripada izključno le banu odnosno finančnemu ministru.
Banski proračun bo urejen s posebnim zakonom o samoupravnih financah, s katerimi bo odrejeno, s katerimi dohodki bodo razpolagale banovine in s katerimi občinske samouprave. Ta zakon se že sestavlja v finančnem ministrstvu in bo izgotovljen najdalje ido konca tega leta, tako da bo stopil v veljavo že s 1. januarjem. Kakor znano, so banske finance začasno do l. aprila urejene na ta način, da se prenesejo na bansko upravo gotovi državni krediti, razen tega pa razpolagajo banske uprave do sprejetja lastne ga proračuna z vsemi dosedanjimi dohodki oblastnih samouprav.
Takoj, ko bodo bani in njihovi pomočniki nastopili svojo dolžnost, bodo resorni ministri imenovali tudi načelnike za posamezne resorne oddelke banske uprave ter šefe odsekov in referente.
minister Henderson za ob* nouiteu ačnošajeu z Rusijo
LONDON, 6. novembra. Zunanji minister Henderson je prečital na današnji seji resolucijo, ki naglaša po-rebo popolne obnovitve odnošajev z Rusijo. Nato je opozarjal Henderson na gospodarske posledice sedanjega stanja nepriznanja. Izvoz angleških in dustrijskih izdelkov v Rusijo je od 6 milijonov funtov leta 1925. padel lani na 2 milijona. Sprejem pogodbe bo seveda popolnoma odvisen od dogovorjene reciprocitete v propagandnem vprašanju. Anglija stoji na stališču, da se Rusija ne sme čisto nič vmešavati v notranje angleške stvari, ona pa ne v ruske. Vendar pa je treba komunistično internacijonalo smatrati kot neločljiv del sovjetske vlade. Kar se tiče dominijonov, je izjavil Henderson, da so glede politike napram Rusiji enakega mnenja kakor vlada britanskega imperija.	,	.
LONDON, 6. novembra. »Daily Mail« objavlja v zvezi z rusko debato v spo4-nji zbornici uvodnik, v katerem najprej ugotavlja, da je iz Hendersonovega poročila razvidno, da so bile dane Rusiji zelo dragocene obljube. Kljub temu pa je treba z veseljem pozdraviti dejstvo, da je ni angleške vlade, ki bi boljše-vištvu pomagala pri iskanju posojila. List opozarja na notranjepolitični mir, ki je vladal v Angliji po izgonu sovjetskega poslaništva v Londonu. Po obnovitvi di-plomatičnih odnošajev s sovjetsko vlado pa je treba biti pripravljen, da bodo moskovske tolpe zopet obnovile svoje delovanje po vsem britanskem imperiju.
Nove teikote nemške vlade
CENTRUM IN BAVARSKA LJUDSKA STRANKA GROZITA. PITA V OPOZICIJO PROTI SEDANJI VLADI.
DA STO-
BERLIN, 6. novembra. Nemški državni vladi grozi nova, težka kriza. Centrum je odločno proti vladni predlogi o bračnem pravu in se postavlja kot strogo katoliška politična skupina na stališče, da morajo vsaj za katoličane ostati v veljavi norme kanonskega prava, z drugimi besedami, da se mora torej država prilagoditi cerkvenim odločbam. Centrum je zato pred kratkim zahteval, da naj se odgodi razprava o vladni predlogi v parlamentu. Na včerajšnji seji odbora za posvetovanje o imenovani predlogi je izjavil bivši minister Bell imenom centruma, da vlada še vedno ni odgovorila na zahteve katolikov, vsled česar njegova frakcija ne more več podpirati sedanje vlade. Podobno izjavo je podal imenom bavarske ljud
ske stranke poslanec Pfleger, nakar t so člani obeh katoliških strank v znak protesta zapustili sejnico.
Novi konflikt more imeti za držav no vlado mnogo težje posledice, kakor spor radi Youngovega načrta ali ustav na revizija. Ni izključeno, da bo sedanja vladna koalicija razpadla, nakar I bi se parlamentarne stranke državne |ga zbora čisto na novo grupirale. Tre nutno je bila centrumska frakcija je ziček na tehtnici. Brez nje ni ne na cijonalistične ne socijalistične vlade. Ni izključeno, da bo vlada popustila, mogoče pa je tudi, da bi trdovratno stališče centruma in bavarske ljudske stranke svobodomiselne stranke in skupine močneje združilo.
dobnih slučajev njegov zagovor bil »nezadosten«.
Javnost si naj iz tega sama ustvari sodbo: ali je krivec nesrečni Rantaša ali Pa prerigorozno in prebirokratsko izvajanje predpisov s strani ljubljanske direkcije železnice?
Pri tem niti ne govorimo več o drugi Istotako neprimerni in naravnost nečloveški instituciji v železniški službi: o 24-urni nepretrgani službi. Kdor ve, kako ogromen je promet vlakov na progi, ki vodi skozi Rajhenburg, kjer neprestano gredo, vlaki sem in tja, se lahko '/amidi .. fizični in duševni napor in iz-
črpanost prometnika, ki mora delati službo nepretrgano skozi 24 ur. Ako ne bo železniška uprava te nadvse krivične in skoro bi lahko rekli barbarne službene ureditve preuredila, moremo in smemo pričakovati še več podobnih katastrof.
Vsa naša javnost mora biti enodušna z našimi železniškimi uslužbenci v želji, da se gori opisane razmere nujno spre mene. Na visokih mestih pri direkcijah in pri centrali v Beogradu pa mora končno prevladati uvidevnost nad birokratizmom in pa spoznanje, da je železnišk uslužbenec človek iz mesa, krvi in duše. in ne navaden stroj.
mati s šestimi nouorojenčki
CAPETOWN, 6. novembra. Tu je neka mati, rodom iz Anglije, povila šest novorojenčkov. Trije so takoj po rojstvu umrli.
Zagonetna smrt kmečkega dekleta.
V	Rančah na Pohorju se je zastrupila 26 letna Terezija Napastova in je kmalu podlegla poškodbam. Zavžila je osminko litra bencina. AH je šla Napastova prostovoljno v smrt ali pa se ji je morda pripetila po neprevidnosti nesreča, še ni dognano. —
Konec Ijubavne Idile.
Sinoči sta bila v nekem mariborskem hotelu aretirana Henrik Pušenjak in Cecilija V. iz Gradca, od koder sta pobegnila že 4. oktobra in se nastanila v Mariboru. Knjigovodja Henrik je šele 21 let star, dočim Cecilija šteje šele 19 let in je torej mladoletna., Neprevidni Henrik, ki je mesec dni užival sladkosti mlade izvoljenke, se bo zagovarjal pred sodiščem, dočim so Cecilijo že odpremili v Gradec k stariSem. —
Policijska kronika.
Od torka na sredo Je bilo vloženih 23 prijav, dočim je bila aretirana le Ljudmila St. radi vlačugarstva. Na Zrinjskem trgu jo je stražnik pri grehu zalotil pb 2. po polnoči in jo odvedel v policijske zapore. Prešestnica bo oddana v bolnico in nato sodišču.
Zasačen.
»Paglavec, kaj bo rekel tvoj oče, ako zve, da si kradel?«
»Ne smem niti misliti! Oče ml je ponovno rekel: »Ako se pustiš zasačiti, oo-tem boš kai doživel!«
Naša Industrija Šampanjca in konservlranega sadla
PRODAJA IN KONSUM NAŠEGA VINA IN SADJA. — POSKRSI INDUSTRIJE SEKTA IN SADNIH KONZERV. — POGOJI ZA VELIKOPOTEZNO INDU
STRIJALIZACIJO.
Naše severno slovensko ozemlje, posebno vzhodno s Slovenskimi ■goricami, prideluje največ vina in sadja. To sta dva glavna naša produkta tega ozemlja in skoraj edini vir blagostanja in temelj eksistence stotisočev našega ljudstva. Pred vojno, ko še niso obstojale sedanje meje naše svobodne države, se je slo-venskogoriško, osobito ljutomersko in jeruzalemsko vino mnogo izvažalo v nemške avstrijske dežele do Dunaja in še preko njega, a spodnještajersko sadje je imelo svoje stalne odjemalce po vseh večjih severnih mestih, kakor v Gradcu, na Dunaju itd. Nova državna razmejitev je s carinskimi mejami in utesnitvami ta izvoz skoraj popolnoma ali pa sploh popolnoma zaustavila. Naša vina se le v izrednih slučajih in v neznatnih količinah izvažajo izven države. Konsumirajo se torej doma, deloma v samih vinorodnih krajih, deloma pa v večjih mestih in krajih zapadne in južnozapadne polovice bivše oblasti. Le prav malo našega vina gre pa tudi na Panjsko, v Ljubljano itd. ter v Zagreb in ostala naša jugoslovanska mesta.
Prav tako kakor z vinom je pa tudi z našim sadjem. Od vsega sadja, ki se pri nas prideluje, se v večjih količinah izvažajo skoraj samo namizna jabolka, ki gredo po večini direktno ali indirektno v Holandijo in v druge severne in zapadne evropske države, kjer se deloma konsu* mirajo doma; deloma 'pa odpošiljajo v Orijent, posebno v Indijo ter na holandsko otočje Južnega morja, kjer se prodajajo kot največja specialiteta. Vse ostalo sadje se porabi doma ali pa se proda v Maribor, Ptuj, Celje itd. Iz preostalih jabolk in hrušk se dela jabolčnik in hruševec. Da taka izraba našega vina In sadja ne daje onih dobičkov, kakor bi Jih dajala eksportacija v predelanem stanju, je popolnoma razumljivo. Pred vsem pa ne pospešuje pritoka denarja iz tujine, Id edini lahko predstavlja pravo in resnično aktivno postavko v narodnem gospodarstvu.
Izraba našega izvrstnega vina in sa-Bja Je tedaj še vedno na oni primitivni Stopnji, kakor je bila pred stoletji, čeprav
so se že pred leti pojavili prvi poskusi industrijske predelave teh naših naravnih produktov. Po zaslugi priseljeni! Francozov je nastala v Gornji Radgoni prva naša šampanjska industrija, ki se je močno ukoreninila ih utrdila, toda o stala je žal skoraj popolnoma osamljena in se tudi ni razvila v onem obsegu, ki bi edini lahko znatno spremenil oddajo in uporabo naših slovenskogoriških vin, Po vojni smo dobili še par takih industri: ki se pa iz raznih vzrokov, katerih tu ne bomo navajali, niso obnesle ih so pro padle.
Prav tako pa tudi še do danes ni prišlo do ustanovitve prave inddustrije za predelavo in konserviranje našega sadja. Vse kar imamo v tej stroki, je samo več ali manj mala obrt, čeprav so za večjo in pravo tovrstno industrijo dani vsi temeljni pogoji. V zapadnih i/ropskih državah, posebno v Franciji, pa tudi Italiji, se je industrijska predelava sadja in produkcija sadnih konzerv izborno obnesla in tvori važno industrijsko panogo Največje tovarne za predelavo sadja in za sadne konzerve na svetu se pa na' bajajo v Združenih državah Sev. Amerike ter v Kanadi. Tam obratujejo podjetja, ki zaposlujejo tisoče in tisoče delavcev in preživljajo cele pokrajine.
Dobro in umestno bi bilo tedaj tudi pr; nas misliti na osnovanje velikopoteznej' še industrije sekta in predelanega ter konzerviranega sadja. S tem bi dobili pr: nas nov vir dohodkov, zaposlili bi lahko veliko število delavnih moči, a našim vinogradnikom in sadjerejcem bi zasigu-rali stalen in ugoden konsum njihovih pridelkov. Novi časi so v marsičem poru šili stare gospodarske osnove, zato je treba iskati novih in takih, ki bodo rešile problem za daljšo dobo. Gotovo je, da začetek ne bi bil lahek, ker bi si taka industrija prostor na svetovnem trgu morala šele pridobiti, a s postopnim in sistematičnim razvojem bi se lahko utrdila in dosegla svoj popolni smoter. Na, bi tedaj naši gospodarski krogi, posebno oni, ki so najb*Jlj prizadeti, pričeli o tem resno razmišljati, da jih naposled zopet ne bodo prehiteli tujci.
Mariborski in dnevni drobil
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 6. novembra ob 20. uri »Morala gospe Dolske« ab. B. Kuponi.
Četrtek, 7. novembra ob 20. uri »Piskro-vez« ab. C. Kuponi.
Petek, 8. novembra. Zaprto.
Sobota, 9. fcovembra ob 20. uri »Koncert BrandJ-tria«. Izven.
Iz gledališča. V četrtek, 7. t. m. se vprizori za ab. B Leharjeva melodijozna opereta »Piskrovez«, ki je že parkrat napolnila hišo in se je občinstvu zelo prikupila. — V soboto, 3. t. m. pa bo koncert »Brandl-tria«, Id bo nudil gotovo prvovrsten umetniški užitek.
Celjsko gledališče.
Četrtek, 7. novembra ob 20. uri »Koncert Brandl-tria«.
Ptujsko gledališče.
Petek, 8. novembra ob 20. uri »Koncert Brandl-tria« v dvorani Glasbene Matice.
Otvoritev brzojava In telefona pri pošti Šmarje Sap.
Dne 1. novembra je biia pri pošti Šmarje Sap otvorjena brzojavna postaja in telefonska centrala. —-
AeroJcIub »Naša krila« v Mariboru
*e najtopleje zahvaljuje vsem, ki so mu ob priliki nedeljskega letalskega meetin-ga stali požrtvovalno in brezplačno ob strani ter z izdatno podporo pripomogli do v moralnem oziru vsekakor ugodno usp%le prireditve, kateri bo sledil brez-dvomno razvoj letalstva tudi na naši ■everni meji. Posebno se zahvaljuje g. ravnatelju Loschnigsr-u in pivovarni
Union za dostavo in dovoz večje množine stolov in sodov, Ivanu Slugi, H. Wo-gererju, L. Franzu ter »Zlatorogu« za dostavo tovornih automobilov, Ivanu Živcu za posojeni sklad desk, E. Gertu in Schen kerju za šotore, gostilničarju Škof-u ob vodovodu za postavitev miz, »Triumph-Autu« za več vodstvu meetinga na razpolago stavljenih osebnih avtomobilov ter Ljubljanski kreditni banki in njenemu uradništvu, ki je skoro polnoštevilno o-pravljalo v močnem dežju naporno nad-ziralno službo in po meetingu obavila ves denarni promet.
Ljudska mami i Mora«
»prejme za slučaj srmtf in doživetja vse I zdrave osebe od 1. do 90. leta in Izplača I do nafvei Din 5J.C00'— na podporah. I Zahtevajte brezplačno pristopno Izjavo p
Izenačenje profesorjev trgovskih in obrtnih šol s srednješolskimi profesorji.
Kralj je na predlog ministra trgovine podpisal zakon, s katerim se ravnatelji, profesorji, suplcnti in predmetni učitelji srednjih strokovnih šol v resoru ministra trgovine (srednje tehnične šole, višje ženske obrtne šole, trgovske akademije n dvorazredne trgovske šole) kakor tudi načelniki in inšpektorji ter drugo o-sobje za strokovno šolstvo v ministrstvu trgovine ter šolski inšpektorji pri banih izenačujejo glede plač, stalnih mesečnih doklad in drugih prejemkov v aktivnem stanju in v pokoju z ravnatelji, profesorji, suplenti in predmetnimi učitelji srednjih šol. Prejemki po tem zakonu se imajo nakazati s 1. oktobrom. —
Za Jesen in zimo KARO-čevlje. .VI.
O Škrlatici u (Tlariboru
2e celo leto je opažati, da nastopajo obolenja na Škrlatici v Mariboru številnejše kot običajno in to predvsem sedaj v jeseni, tako, da je potrebno posvečati
nadaljnemu razvoju te endemije vso pa-žnjo.
Do sedaj se sicer še ni pojavila Škrlatica v obliki večje epidemije, toda sporadični slučaji nastopajo tako pogosto, da dobi opazovalec tega gibanja utis, da je bolezen na meji med svojim običajnim endemskim karakterjem in pa med epidemijo.
Na vsak način pa so ti posamezni, a vendar pogosti slučaji Škrlatice v Mariboru vejika nevarnost kot izhod za nepričakovan nastanek kake velike epidemije. Ne sme nas motiti dejstvo, da so dosedanji slučaji več ali manj lažjega značaja z ugodnim potekom. Ravno ta fakt, ki je sicer sam na sebi razveseljiv, pa vsebuje skrito opasnost. To pa zato, ker bolnikova okolica ne smatra bolezni v očigled njenega lahkega karakterja za nevarno, ne d^e se karantene oziroma izolacije tako strogo. Poleg tega je prav gotovo še nekaj tako lahkih slučajev, da se jih sploh ne ugotovi; ti se seveda prosto družijo, s komur jih volja. Toda, če pomislimo, da ima tudi na videz najlažji slučaj lahko prav take komplikacije kakor težji in da je tudi najlažji slučaj ravno tako infekcijozen in da je dalje lahko najtežja Škrlatica povzročena po prav lahko obolelem, nam je jasno, v čem tiči ta skrita opasnost.
Vsak še tako lahek slučaj je nevaren za zdravo okolico ter infekcijozen, dokler ima še vedno povzročitelje Škrlatice v svojem grlu ali nosu. Natančno se more to ugotoviti le potom bakteriološke preiskave; običajno traja ta doba približno 6 tednov.
Kako se obvarujemo Škrlatice?
Ob nastopu bolezni kakega člana družine je mogoče zavarovati ostale otroke, ki so bili ž njim v kontaktu, potom injekcije gotove količine seruma za približno tri tedne. V ostalem pa se izvaja ta-kozvano preventivno cepljenje v treh dozah v razmahu od enega tedna. V vsakem slučaju pa se je treba strogo držati predpisane karantene in izolacije.
Zdravstveni dom.
Amerikanski koncert ge Pavle Lovše-tove
se bo vršil v marib. gledališču v soboto, 16. novembra. Ze danes opozarjamo na to nad vse zanimivo prireditev.
Iz poštne službe.
Po službeni potrebi so premeščeni: Anica Hudolisk iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Mihael Horvat iz Šoštanja v Celje, Julija Albrecht z Viča v Brežice, Srečko Staut iz Beograda v Maribor, Franja Urbič iz Beograda v Ljutomer.
Današnji trg
je bil kljub slabemu vremenu jako dobro obiskan. Na živilskem trgu so prevladovale jesenske gobe, kakor jurčki, snežinke, turki, štorovke in medvedov-ke. Jurčki so se dobili 1 kg po Din 45, a komad po Din 2—3, nekateri eksem-plari celo Več. Cenejše so bile druge gobje vrste, katere preživljajo zadnjo sezono. — Zimska solata je imela ugodno ceno: po Din 1 glava. Orehi so letos dragi; Din 20 liter luščenih. — Na Vodnikov trg je prispelo 14 vozov zelja, krompirja in čebule. Zelje se je dobilo.v velikih trdih glavah po Din 1, na veliko pa po 65 do 75 para. Krompir je ohranil svojo ceno: merica Din 5—6, čebula venec po Din 2 do 3. — Sena, otave in slame je prispelo na trg vsega 12 vozov ter se je prodajalo otava ia seno po kakovosti Din 95 do 120 meterski stot, slama Din 45—60.
Ogenj na Felberjevem otoku.
V	prenočevališču na Felberjevem oto-tu je nastal včeraj ogenj, ki so ga pa amkajšnji delavci kmalu pogasili in taco preprečili večjo nesrečo. —
Velika kavarna.
Vsak pondeljek, sredo in petek kabaretni večer. V nedeljo, 10. prva čajanka ob 5. uri v Palais de Danse. 2834
Statistika samomorouin smrt* nih nesreč u (Tlariboru
Najtemnejše poglavje v statistikah našega mesta je poglavje samomorov to j smrtnih nesreč, ki je v letošnjem letu doseglo rekordno število.
V	desetih mesecih je izvršilo samomor 15 obupancev, dočim je dvanajst oseb postalo žrtev nesrečnih slučajev.
2e začetek živahne samomorilne se* zone je bil prav tragičen. Dne 7. januarja so se kar tri osebe samovoljno odrekle dobrotam posvetnga življenja in se preselile v večnost. Ustrelila sta se v hotela »Pri zamorcu« Karol Lukač in Ana Žu-rej, dočim se je istega dne obesil Valentin Bolin. V januarju so bili izvršeni samomori v februarju se je zastrupila Štefi Hofer, obesil pa Karol Sicherl, dočim se je Terezija Masten po naključju zastrupila s plinom. V aprilu beleži mestna statistika tri nesrečne primere: Matijo Pleterška je zadela srčna kap, Lojze Dornik se je ustrelil, Ivana Jurič pa se je zastrupila. Mesec maj beleži dva samomora in eno nesrečo: Jožefa Tavčarjeva je našla smrt v valovih Drave, na Tržaški cesti je motociklist povozil Franca Marčiča, ki je podlegel poškodbam, dočim je Antonija Weixl izvršila samomor. Tudi v juniju so zabeležene tri smrtne žrtve: Josip Vihar je utonil. Franc Dreisiger se je z vozom smrtno ponesrečil, dočim se je Anton Pučnik u* strelil. V juliju je bil samo en smrtni primer: Ludovik Zagožen, ki je postal žrtev uboja. V avgustu seje obesil Josip Kapun, dočim so v septembru zopet zabeleženi štiri primeri: Bogomirja Jezer* nika je usmrtil električni tok na stavbi* šču »Črnega orla«. — Ana Možic jene* nadoma preminula, Matevž Svenšek je podlegel poškodbam, Roza Gupfleitner pa se je zastrupila. Najtežje med vsemi meseci je obremenjen oktober, ki je poleg obešenjaka Ludovika Kerna terjal še štiri žrtve katastrofalne avtomobilne nesreče na državnem mostu: Janeza Cer* kovnika in njegovo ženo Josipino, Marijo Pirnatovo in trgovca Franca Vrhunca. Od usodnega 11. oktobra pa do danes se ni pripetila nobena smrtna nesreča in tudi obup, oziroma naveličanost težkega življenja, polnega muk, borb in skrbi, ni gnal nikogar v smrt Smrtno se je sicer v Rajhenburgu ponesrečil Rudolf Arzen* šek, toda gorenja statistika velja le za primere, ki so se pripetili v območju mesta Maribora.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Fran* Joseiova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake nepri-like— »Franz-Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	§t.	I
Po soglasni sodbi občinstva pri vče* rajšni razprodani premijerl Je
»Stari Heidelberg"
najvažnejši film, kar se Jih Je sploh kedal videlo. Nihče naj ne zamudi redke prilike v »K i n o Union«.
Nabavite, ali rezervirajte sl vstopnice v predprodaji.	Telefon	2329.
Češko-jugoslovanski večer
priredita v četrtek dne 7. nov. ob 20. uri
v mali dvorani Narodnega doma II. nadstropje Češki klub in Jč liga. Kot smo Že javili, bo pri tem igral češki virtuoz na dude g. Jenda Maudr, kar bo za Maribor velika novost. Ta narodni instrument je morda že tu in tam v prejšnjih časih kdo slišal, gotovo pa še noben Mariborčan m slišal umetnika na dude. Prireditev ie mišljena kot prijateljski večer med mariborsko češko kolonijo in njihovimi prijatelji med Mariborčani ter se bo vršila zato pri pogrnjenih mizah z malenkostno vstopnino Din 10, za celo rodbino le 20 !Din. Vsak Mariborčan je torai iskreno vabljen.	2849
Otočje Sv. Petra In Pavla
POMEN MORSKIH ČERI NA ATLANTIKU. _ NAČRTI BRAZILIJE. - VELIKO ZRAČNO PROMETNO OPORIŠČE.
Sedemdeset milj južno od ekvatorja, približno na 33 stopinji zapadno od Gren wicha, se vzpenjajo iz globin Atlantskega oceana povsem gole in puste čeri, ki nedavno še niso imele lastnika.
Sedem skalnatih sten štrli nad morsko gladino. Ocean se že tisočletja zaganja ob nje in jih ruši, da bi jib potopil in pogoltnil v svoje misterijozno temino neskončnega vodovja. Pečine so vrhovi ogromnih gora, ki so zrastle iz morskega dna, čegar globino cenijo na omenjenem predelu več tisoč metrov.
Čeri so strah in trepet pomorščakov, ki plovejo v njihovi bližini. V nočeh so nevidne in neizkušen mornar niti ne sluti, kolika nevarnost mu preti prav v bližini. Le izkušeni pomorščaki slišijo, da se valovje lomi in vrača, iz česar sklepajo, da se nedaleč nahaja trda zemlja. Ladje se takim čerem prav previdno izogibljejo in nekoristno otočje ni hotela prevzeti pod svojo oblast nobena država, kajti pomorske države so sklenile, da mora lastnik zgraditi na pečinah Sv. Petra in Pavla svetilnik.
Nihče se ni potegoval za sivo skalovje brez vegetacije in brez pitne vode. Niti Velika Britanija, ki doslej ni izpustila iz svojih rok niti pedenj še tako nekoristne zemlje. Toda časi se spreminjajo in otočje je nenadoma postalo aktuelno. Po leti čez oceane so se izkazali za nemogoče; rezultate, ki so bili doseženi doslej, pa je smatrati zgolj za športne uspehe drznih, posameznikov, ki nimajo praktične vrednosti. Oddaljenost kontinentov je tolika, da je nemogoče z gotovostjo računati, da bi se uvedel reden zračni promet.
Francosko zrakoplovno društvo Lata-coere, ki je vzpostavilo zračne zveze z Afriko in Južno Ameriko, je doslej imelo svoje zaključno oporišče v pristanišču Dakar, od koder je s hidroavijoni prevažalo potnike do otoka Cabo Verde, od lam pa s hitrimi vojnimi ladjami do otoka Fernando de Norouha in zopet po zraku do Buenos Airesa in dalje v Peru in Čile.
Leta 1922. sta dva Portugalca prva preletela Atlantski ocean. Iz Lizabone sta plula v zraku do čeri Sv. Pavla in Petra, kjer jih je brazilska vojna ladja | oskrbela z bencinom, da sta lahko nada- i
ljevala polet v Rio de Janeiro. Tako sta potomca slavnih pomorščakov, ki so pred 400 leti odkrili Brazilijo, prispela po zračni poti prva v deželo svojih pradedov.
Otočje Sv. Petra in Pavla pa je od takrat pridobilo na vrednosti. Nova doba mu je dvignila ceno in Brazilija je kmalu nato proglasila aneksijo strahotnih čeri. Brazilska vlada je poslala na omenjeno otočje že dve ekspediciji, ki sta poročali:
Morje je okrog otočja Petra in Pavla po večini mirno. Burje so redke, dočim dežuje tri do štirikrat na dan. Ptice so tako domače, da so jih ljudje, ki so s čolni odšli na otoke, lovili z rokami. Na skalah se plazi na stotine morskih rakov, ki so zelo požrešni. V bližini otokov je mnogo rib, zlasti morskih psov in delfinov...
Brazilija namerava uporabiti omenjenih, sedem vršičev, ki štrle iznad oceana, za temelje velikega umetnega otoka, ki bo meril okrog 800 m v dolžino in 300 m v širino. Betonski podij s 24.000 kvadratnimi metri pa bo služil prekomorskemu zračnemu in vodnemu prometu. Brazilija bo na otokih zgradila velike hangarje, rezervoarje za bencin in olja, svetilnike in hotele, kotle za destilacijo morske vode, urade in skladišča. Pod betonsko ploščo bi se nahajale delavnice za nujna popravila, shranjevališča za re-morkerje in čolne, ki bi služili prevozu oseb in blaga od pristajališča do ladij, ki bi se usidrale blizu otočja. Trije izmed navedenih otokov tvorijo prav ugoden zaliv, ki bi se ga prav lahko pretvorilo v zaščiteno hidroavijonsko pristanišče.
Na ta način je mrtvo skalovje, izgubljeno in prezrto sredi neizmernega Atlan tika, čez noč postalo pomembno in aktuelno. Mirne domače ptice se bodo morale odseliti, požrešni raki bodo postali žrtev civilizacije, morski psi pa se bodo morali umakniti hrupu in trušču človeškega selišča, ki bo zrastlo na sivih čereh, sicer bodo prekooceanskim gostom služili v razkošnem hotelu za hrano. Kakor iz morskega dna se bo dvignilo nad gladino belo, pravljično mesto in ponovno vznemirilo sanjače o pozabljeni skrivnostni Atlantidi...
Žrtue mode
Odkar se je ženska moda odločila za ^že plazilcev, so nastopili za te živali sJabi časi. Samo ameriške strojarne, ki slcer obvladujejo svetovni trg v usnje Predelanih sirovin, uporabljajo letno 500 tisoč kač, 750.000 aligatorjev in nad milijon kuščaric.
Predvsem pa je Daljni vzhod, ki dobavlja strojarnam kože kuščaric, zlasti indija in otok Java. V Indiji so vsi člani družin nižjih stanov zaposleni z lovom pa razne plazilce. Vodne kuščarice se po Javljajo po džunglah in kanalih močvirnatega ozemlja ob Gangesu v ogromnih mnozmah. So to čisto nedolžne živalice, " lmajo na Javi za domače živali.
• *e f. Podganami in malimi kačami s tem dragoceno službo.
kuščnrir Ir I	3 SW eeclai na Javi Število
kuščaric, ki se jih lahko uporabi za pri-zako«»° omejili.
V Jt 0^lčajno snše v senci ali pa jih
v svrho konserviranja posole, končna
Prirod* > hnSt8 a pristaniščih- Usoda E l -	’	a so tudi teče, ka-
^nh koza Je Primerna za fabrikacijo us-
"e,dolTžne- S° t0 vodne kače, ki
»nočno r xi • v eo in v Siamu kačam, razšl,rjfe- ] nasProtju z drugimi kl ležel° jajca- Pa prinašajo t*
tove na 5« ?•*'/^	®
nVu , , ? nacin’ da se ^KneJo ob obali ad vodo in vsako kačo, čim zdrči mira0 »»Jih po vocjit bliskoma zgrabijo kar im* ul , di stalnega povpraševanja po kožah teh kač, pa so novejšem času 0pu?
«1, * , pr’Prosti način lovljenja in se po-služujejo mrež.
I	ie	dala	skoro vsem plazilcem
m-rn j eko, ki pa v prvotnem stanju ne ?rav do vdiave, ker je sijaj radi Zato v’ ki J0 zakrivajo, neviden, je prepuščeno spretnosti stroiarja,
da produkt poljubno izpopolni s svojevrstnim postopanjem. Kljub lahki teži do bavljajo kože kuščaric in kač usnje, ki je odpornejše, kakor najbolj znane vrste usnja, ne glede na to, kako debele so. Kar se tiče barvanja, je prepuščeno obdelovalcu, da nevidne temne lise odstrani ali pa jih prebarva, ne da bi s tem uničil prirodno barvo kože.
Cerkveni tat v meniški obleci
✓ Kriminalna policija v Bonnu je aretirala že ponovno kaznovanega cerkvenega tatu, delavca Petersena iz Kiela, ki je bil svoječasno obsojen na dve leti težke ječe. Cim je prestal kazen, so ga sprejeli v neki samostan na Nizozemskem. Tamkaj pa je prav^malu izvršil celo vrsto tatvin in lepega dne končno še izginil v meniški obleki. Pretekli teden se mu je posrečilo, da je muzeju v Koelnu prodal dragocen svetniški kip. Ker je imel mož na sebi meniško obleko, se vod stvu muzeja ni niti sanjalo, da ima pred seboj navadnega tatu. Že čez nekaj dni pa se je izkazalo, da je bil kip ukraden. Peterseu je kmalu po aretaciji priznal tatvino, nakar je bil ukradeni kip vrnjen lastniku.
Pri slikarju.
»Za božjo voljo, človek, ti si vendar popolnoma'gol. Vsaj srajco obleci!«
»Na kaj pa naj potem slikam?«
Pri vedeževalkl.
»Milostljiva, vi želite gotovo informacije o vašem bodočem?«
»Narobe, hotela bi doznati kaj o preteklosti mojega sedanjega.«
Napredek.
»Kaj bo pač še vse prišlo za govorečim filmom?«
»Nemo gledališče.«
fili so protesti zoper zborni ške doklade za leto 1929 upravičeni?
Na izrednem občnem zboru mariborskega gremija dne 26. oktobra se je obravnavalo o protestih trgovstva zoper horendno zvišanje letošnjih doklad za TOI, ki bodo predvidoma znašale trikrat toliko, nego znaša njen proračun. Ta ogromna razlika je nastala radi tega, ker je zbornica na eni strani zvišala doklade od 15 na 25%, na drugi strani se pa davčna osnova letos občutno zviša, ker je prejšnja doklad prosta dohodnina odpadla in se vpeljal nov davek od podjetij in obratov, ki je zelo visok in v celoti povržen vsem autonomnim dokladam.
Da so ti protesti upravičeni, naj služijo v informacijo prizadetemu trgovstvu sledeči avtentični primeri:
1. Srednji trgovec je plačal 1. 1928. Kontingentirano pridobnino v znesku 64 Din, 130% edinstveni pribitek 83.20 Din, 30% izredni pribitek 44.15 Din, skupni državni davek 191.35 Din. — 480% ob činske in okrajne doklade 307.20 Din, 15% zbornične doklade 22.10, invalidni davek in komorna doklada 72 Din, doklad prosta dohodnina 903.75 Din, skupaj 1496.40 Din.
Za istega trgovca je davčni odbor ugotovil dohodek za davčno leto 1929 Din 20.000, ki se obdavči sledeče: 10%napri-dobnina po novih predpisih 2000 Din, dopolnilni davek 2.5% 500 Din, skupni državni davek 2500 Diu, 350% občinske, okrajne in oblastne doklade od lanske davčne osnove 224 Din, 23% zbornična doklada od 2000 500 Din. skupna obremenitev za leto 1929 3224 Din.
2. Večji trgovec: Za leto 1928 predpisana pridobnina Din 1040, 170% edinstveni pribitek 1768 Din, 30% izredni pribitek 842.40, skupaj 3650.40 Din. 480% okrajne in občinske doklade od 1040 4992 Din, 15% zbornična doklada 421.20, invalidni davek in komorna doklada 1260 Din, dohodnina od dohodka 250.000 16.240 Din, skupna obremenitev 1. 192S 26.563.60 Din.
Za istega trgovca je davčni odbor u-gotovil dohodek za davčno leto 1929
250.000 Din in znaša 10% na pridobnina
25.000 Din, 12% dopolnilni davek 30.000 Din, skupni državni davek 55.000 Din, 350% občinske, okrajne in oblastne do-dade od lanske davčne osnove 3640 Din, 25% zbornična doklada od 25.000 6250 Din, skupna obremenitev za leto 1929 64.890 Din.
Iz teh primerov, ki veljajo za mesto Maribor, izhaja, kako hudo obremenitev pomeni za naše trgovstvo pridobnina po novem davčnem zakonu, kaže pa tudi o-gromno razliko med lanskimi in letošnjimi dokladami za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, ki znašajo po navedenih primerih za srednjega trgovca 13kratno, za velikega trgovca pa 15krat-no zvišanje, dočim so ostale občinske in druge autonomne doklade približno na lanski višini.
Upamo, da bo gospod ban tozadevni spomenici mariborskega gremija ugodil na ta način, da razveljavi odlok velikega župana ljubljanske oblasti z dne 26. decembra 1928, S katerim je navedeno pobiranje zbornične doklade za leto 1929 odobril, kar nasprotuje členu 22 finančnega zakona za leto 1929-30, po katerem se imajo pobirati vse autonomne doklade za leto 1929 na osnovi državne pridobnine za leto 1928.
_ t
Odol osveži, obvaruje in čisti usta in zobe.
5mrt najbogatejšega čloueka lužne fifrike
V Captovvnu je umrl te dni milijonar Robinson, eden največjih bogatašeev v Južni Afriki. Njegovo premoženje je cenjeno na 10 milijonov funtov šterlingov. Robinson je obogatel !. 1860 z bombažem, njegovo premoženje pa je rastlo po tem od leta do leta. On je tudi prvi zvedel za dijamantna polja v Kimberleyu in je kupil tamkaj velika zemljišča. Živel je popolnoma samotarsko življenje in je leta 1922, ko so mu ponudili Čast angleškega paira, odklonil ta naslov.
Na vse Je mislil.
»Mar niste mislili na prihodnjost?« — Je vprašal kaznilnlškl duhovnik nekega svedrovca.
»Seveda, gospod župnik', ves denar sem nakopali«
Spori
SK Železničar.
Nogometaši se pozivajo, da se v petek ob 18. zanesljivo udeleže sestanka, kise bo vršil v gostilni pri Lauferju v svrho dogovora glede tekme v Gradcu-in mladinske tekme z Rapidom. Igralci prvega moštva se pozivajo, da oddajo potne liste čim prej pri g. Ermencu. — Načelnik.
SK Železničar v Gradcu.
V nedeljo gostuje SK Železničar v Gradcu proti tamkajšnjemu prvaku Gra-zer Sportklubu v revanžni tekmi. Upati je, da bo domače moštvo doseglo ugodnejši rezultat, kakor pa minulo nedeljo, ko je gostom podleglo v razmerju 6:1,
SVQi
uvel
Is! a ije sreče
V London je prispel te dni nenavaden potnik, 85-letni odvetnik George Tienk-ham iz Bostona, ki po lastni izjavi že 30 let hodi po svetu in išče srečo, a zaman.
Hotel bi, da bi bil vsaj deset minut res srečen!« je rekel človek, ki je že dvakrat obšel svet, ne da bi dosegel svi cilj. Na svojem potovanju je doži mnoge pustolovščine in doživljaje. V Afriki in Indiji je lovil divje zveri, na otokih v južnih vodah se je bavil z ribolovom, prepotoval je bavarske šume, ponočeval v Parizu in Berlinu, plesal na Dunaju in pil pivo v starih angleških gostilnah. A nikjer ni našel srečo.
Stari srečolovec je prišel v London, da se pomiri in odpočije od napornega; potovanja. V razgovoru z novinarji je po kazal na stotine fotografij, ki jih je napravil po raznih državah. Na neki sliki je skupno z leopardom, ki sedi ob njegovih nogah, na drugi zopet boža leva. Nadaljne slike kažejo razne eksotične kraje in mesta, skozi katere je potoval. »Ona me ne spominjajo samo na triumfe, temveč tudi na neuspehe in velika razočaranja. Moja usoda je, da večno iščem srečo, ki je pa na žalost ne morem najti. Ali more sploh kdo najti srečo?«
Na vprašanje, ali je bil kedaj duševno pobit, je Tienkham odgovoril: »Niti sledu ni o kaki duševni potrtosti. Jaz sem popolnoma zdrav. Amerikanec sem in mislim, da je naše podnebje krivo našemu večnemu nemiru. Ono vznemirja. Angleži delajo, da ži‘ e, dočim mi živimo, da bi delali. Anglež je najsrečnejši človek na svetu, ker mu podnebje prinaša srečo.«
Tajnost ameriških reporterjeu
Ali je novinar obvezan, da čuva profesionalno tajnost, kakor n. pr. odvetniki, duhovniki itd. Trije reporterji vvashing« tonskega »Timesa« so izjavili, da novinar vsekakor mora varovati kot tajnost razne intimne stvari, za katere zve na podlagi zaupanja. Trem reporterjem »Timesa«, ki so imeli nalogo, da napišejo članke o prestopkih proti prohibiciji, je bilo s častno obljubo, da ne bodo ničesar izdali, dovoljeno, da posetijo razna skrivališča, kjer se kljub prohibiciji pije, kakor da Amerika ni »suha«. Ko so potem objavili svoje članke, so bili pozvani od vrhovnega sodišča v Washingtonu, da izdajo ta skrivališča. Toda vsi trije so držali častno besedo in kljub pritisku niso hoteli izdati svoje skrivnosti In tajnosti. Odšli so raje vsak po 45 dni v zapor, nego da izdajo svojo poklicno tajnost in prekršijo častno besedo, čeprav ;e bila dana tudi — tihotapcem.
Nesreča v sreči.
»Ah, Ivanka, zavidam ti. Tebi je v res nici dobro. Imaš moža, imaš prijatelja i partnerja za tenis.«
»Motiš se. Vsi trije se zanašajo drui na drugega.«
Vihati Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadsvlnskl roman iz starih Benetk 210
Na njuni levi je bilo vse tiho.
Nasprotno pa sta slišala na desni godbo, glasne razgovore in šumen smeh.
Toda polagoma so pojenjali vsi ti glasovi.
Roland je razločil glas Imperije, ki je odgovarjal poslavljajočim se gostom.
Nato je ostalo vse tiho.
Skalabino je prijel Rolanda za roko. Tudi Roland je stisnil njegovo. To je pomenilo:
»Ali je prišel trenotek? ....«
»Počakaj! .. .«
Naenkrat pa je Skalabrino razločil dvoje glasov. Moškega in ženskega.
Spoznal jih je takoj; mrzel znoj mu je orosil
čelo.
Ta dva glasova sta bila glas Bemba in glas Imperije.
Imperije, ki jo je pahnil v kanal!
»Oh!« je zamrmral. »Ali so sanje ali je resnica?«
»No,« je dejal Roland z glasom, tihim kakor dih, »kaj ti je pravzaprav? ....«
»Ta glas, gospodar! . .. .«
»To je glas Imperije. Mislil si, da si jo utopi! . . Zmotil ,si se pač; kaj hočeš! .. .«
»Oh! ... Saj se mi sanja . .. .«
»Imperija je; daj si dopovedati. Imperija, ki je izročila svojo ... in tvojb . -J. hčer kardinalu . . , ali ti mar ni povšeči, da je tu? . . .«
Roland je naglo pritisnil roko na orjakove ustnice, da ustavi vzkrik, ki se je hotel dvigniti nanje — vzkrik groze in gneva.
»Molči! . .. Poslušaj rajši! .. .«
Videli smo Imperijo, kako je prišla v Rim, nastanila se v svoji palači ter pripravila svojo prvo veselico z vročično podjetnostjo. Videli smo jo, kako je na koncu te veselice ostala v enem svojih salonov sama z nekim gostom, ki je snel krinko z obraza, da je mogla spoznati v njem Bemba, beneškega kardinala.
Imperija je vztrepetala, ko ga je zagledala.
Menila je tako trdno, da je zapustila za seboj vse, karkoli jo je vezalo na to preteklost!
Nenadno pojavljanje Bemba pa jo je navdalo z grozo.
Toda kmalu se ji je vrnila mirnost, in vprašala je:
»Po kaj ste prišli semkaj? Kaj more biti zdaj še skupnega med nama? ...«
»Vaša hči, milostljiva,« je odgovoril Bembo tako hladnokrvno, da je kurtizano izpreletela groza.
»Moja hči,« je ponovila.
»Da; mislim si, da vam bo morda prijetno izve-
deti, kaj je z njo. Zato sem prišel, da vam poročam osebno.«
V	kardinalovem glasu je bila tako grenka ironija in tako zlovešče drhtenje, da je Imperija vztrepetala po vsem životu.
»Moja hči!« je povzela. »Eh, gospod, sami veste, da moja hči ni več moja hči. Zame je bila res preveč krepostna. In ker je njeni kreposti manjkalo skromnosti, je stala pred menoj kakor živ očitek... Kljub temu sem jo ljubila. Bog sam mi je priča. Toda zakaj me je preganjal njen pogled s takšnim zaničevanjem.«
»In posebno,« je dejal Bembo, »zakaj je hotela nesreča, da je ljubila istega moža, kakor vi?«
Imperija je planila pokoncu.
»Molčite!« je kriknila. »In nikdar več ne govorite v moji navzočnosti o tem človeku!...«
»Zdi se, da se bojite takih razgovorov?«
»Naj bo, kakor hoče. Pustiva to. Kaj mi imate povedati?«
Spomin na Rolanda, ki se je tako nenadoma vzbudil v njej, jo je strašno razburil.
Bembo pa je pazil na vse te podrobnosti ter zgradil na njih svoj načrt.
»Draga moja,« je dejal, »spomnite se nekega večera, podobnega današnjemu, ko ste mi rekli: Bianka je pobegnila. Najdete jo na cesti v Mestre.«
»Torej?«
»Torej, razume se, da sem odhitel kakor vihar na tisto cesto v Mestre. Sreča mi je bila mila, došel sem vašo hčer ter jo pripravil s pametnimi in drugačnimi razlogi do tega, da je šla z mano v Benetke. Tam pa..«
»Le govorite, kardinal,«, je rekla Imperija hladno.
»Tam se je pred mojimi očmi zabodla z bodalom.«
Kakor mučna nam je ta dolžnost, vendar moramo dati temu ostudnemu prizoru ves njegov pomen in opozoriti bralca, da je Bembo izpregovoril te besede, ne da bi ga le količkaj zabolelo srce ali vsaj najmanjši živec telesa.
Imperija je nekoliko prebledela.
»Bianka je toraj mrtva,« je zajecljala.
»Mrtva,« se je odzval Bembo.
Nekaj minut je vladalo težko molčanje.
Imperija je morda čutila v tem trenotku kak drhtljaj materinega čuvstva, ki ga je bila zadavila v svojih prsih.
Toda, če se je res pokesala, če se je v neobičajni duši te kreature, v tem mojstrskem stvoru nečistosti, res le za hip oglasilo kesanje in je natura v njej hotela zakričati od bolečine, vendar ni zunanjost z nobenim znamenjem razodela teh pojavov.
Smelo lahko trdimo, da je bilo materinstvo v Imperiji mrtvo.
Samo kurtizana je še živela.
»Boljše je tako,« je zamrmrala zamiš Jeno.
In to je bila vsa posmrtnica za ubogo malo Bianko, ki je umrla, ker je hotela rešiti svojo mater.
»Vidim, da se bova lahko pomenila,« je zagodrnjal Bembo.
Bila sta v resnici podobno drug drugemu.
Predstavljala sta višek vse propalosti!
Bembo je mirno sedel na stol in dejal:
»To sem vam hotel povedati, predraga prijateljica. Zdelo se mi je čisto naravno, da vam moram prinesti tako novico edino jaz.«
»Hvala vam,« je odgovorila Imperija.
»Toda to še ni vse,« je povzel kardinal in prekrižal noge drugo nad drugo. »To še ni vse; predložiti vam hočem razne načrte, ki jih boste odobravali — prepričan sem o tem — ako vam je količkaj do tega, da si ohranite lepo situacijo, ki ste si jo ustvarili v Rimu, a tudi...«
»Oh,« ga je prekinila Imperija skoraj srdito, »nobenih groženj, dragi moj! Grožnje so bile dobre v Benetkah, kjer sem trepetala pred vami zaradi tistega « ničevnega sunka z bodalom, ki je spravil Davilo s sveta...«
»Saj vas ne mislim pripraviti v trepet ravno s tem spominom,« je dejal Bembo z odurnim glasom.
Bembo je bil privzel pozo krotilca, ki hoče oditi kot zmagovalec iz svojega levnjaka.
Imperija je sedela nasproti vrat, ki so vodila v kabinet.
Bembo' je obračal tem vratom hrbet.
»So drugi spomini,« je povzel Bembo s svojim surovim glasom. »Človek bi res dejal, da ste že pozabili, kakšna zaveza naju veže. Najine sloge ne zahteva samo vaš zločin, nego tudi najina skupna obramba!... In kdo naj vas brani, ako ne .jaz?«
»Kdo naj me brani!« je zajecljala Imperija. »Proti komu neki?«
»Saj veste!... Ni mi ga treba imenovati po imenu! Kdo ve, če se nekega dne ne prikaže v Rimu!...«
»Molčite! Molčite!...«
»Vidite, milostljiva!... Hotel sem torej reči: Kdo ve naprej, ali vam Roland Kandiano, ki ste ga dali obsoditi in ga pahnili v podzemeljsko temnico, ne bo nekega dne zopet za petami s svojim maščevanjem!... Kdo ve, če se vam ne prikaže kar naenkrat tu, v vaši palači... Saj vam je znano, da... A kaj vam je milostljiva? ____«
Imperija je bila bleda kakor smrt. Njene izbuljene oči zdaj niso več gledale Bemba.
Njen brezumni pogled je strmel v nekaj, česar kardinal ni mogel videti.
Bembo je instinktivno okrenil glavo.
Zagledal je Rolanda Kandiana.
Kardinal je kar zahropel v svoji brezumni grozi. Napel je vse moči, da bi vstal, čuteč, da mora bežati, uteči sovražniku v vratolomnem diru. Toda obsedel je na mestu kakor okamenel in prikovan; niti geniti se ni mogel. Samo, ko se je začel Roland bližati, se mu 18 njegova glava polagoma obračala naproti, in oči so mu sledile korak za korakom.
(Nadaljevanje sledi>.
Mali oftaal, ki *MHja « poara-riovalna In to«lj*lr>« namana •Mlnatva: vsaka baaada 30 p, Mjmanjti maaak Ola 6—-
Mali
Žonitva, dopisoaanj« ki ogla-ai trgovskega afi reklamnega »nadeja: veaka beaeda SO p, najmanjil zneaek Din 10' —
Na dobro domačo hrano sprejmem več oseb. M. Smit, Slomškov trg 14, na dvorišču. 2844	Tovorni avto, Ford 2 tone in Fiat 1.5 tone in 2 peči na žagovino v dobrem stanju po ceni na prodaj. Vprašati pri Juriju Ehl, Maribor, Maistrova ulica 6. 2843
Praktikantlnja za pisarniška dela se sprejme takoj. Predpogoj trgovska naobrazba. Vprašati Vatra-akumulator Wildenrainerjeva 15. 2842	
	Krasne ple*ene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica 17. 2319
Učenko sprejme Vilma Ambrožič, šivilja za dame, Grajska ulica 2. 2846	
	Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer Gosposka 39. 2286
Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231	
Vskladlščenje pohištva ter vsakovrstne robe, ocari-njenje in vsa spedicijska dela prevzame po nizki tarifi špedicija A. Reis-mann, Vojašniška ul. št. 6.	2848
Železni štedilnik že rabljen dobro ohranjen prodam. — Primorska ulica 3.	2831
Kraigher-jevega Kontrolorja Škrobarja
kupim. Naslov v upravi.	VII
Dajte avtomobile,
motorje, in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. A. Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	III
Pletilje nogavic
in šivilje pletenin dobijo delo na dom. Pletarna M. Vezjak, Vetrinjska ulica št. 17.	2467
Dostojevski:
Stanovanje
popolnoma nanovo in elegantno adaptirano obsegajoče 3 sobe s pritiklinami se odda takoj v najem.
Reflektira se samo na dobro in mirno stranko. Pojasnila daje trgovina Sikošek, Koroška cesta št. 102.	2845
Zahtevajte povsod „Večernik! “
  minili
Novo otvoriena trgovina s memogom in lesom
IE
Tinnauet
$aSo Stepaniikovo
humoristični roman
orevod Vladimira Le«.stika
Maribor
Gregorčičeva ul.9
vhod tudi skozi Slovenska ul. H
se priporoča cen j občinstvu za blagohotna naročila.
Cm brezkonkorBBfne 1 Postrefta točna in solidna!
Broširana 44 Din vezana v platno 56 Din.
Po pošti pa 2 Din več.
Tifkovna zadruga v '"ariboru
Aleksandrova cesta 13
Tovarniška zaloaa ostrila in volnenih oietenin
      .........................
zato pri največji Izbiri Izredno nizke cene.
Smnoveznlce	čepice	klobuki	1.1. d.
KARIVICNIK, Marllbor, CslavnI trtj tl.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik lzdaiateli« in urednik: P r a n Br oz <> v i č v Mariboru I iska Mariborska tiskarna d. d., predstavo^ b t a n k o Detela v Mariboru