L VI. 1935
Union - 20. ura
V spomin blagopokojnega Viteškega Kralja
ALEKSANDRA I. UEDIN!TELJA
KONCERT
Zbor.
Orkester
Zbor z orkestrom
PEVSKEGA ZBORA
»SLAVEC«
UVOD
DRŽAVNA HIMNA
Pach ... DIES IRAE (liarda tragica)
PROGRAM
Dalmatin . O JEZU CRIST
(obdelava Koporc)
Kogoj . . OREL Koporc . . PET PEDI
Mokranjac OSMI RUKOVET Behterov . V3ERNI KAVAH Liadow . . VOZLE REČKI
ODMOR
Koporc . . EPILOGO SIMPHONICO
„9. X. 1934."* Gerbič . . G-dur SIMFONIJA
(scherzo, finale)
Rupnik . . ZASTAVA Rimsky-Korsakov . . SLAVA
DIRIGENT RUPNIK
Sodelujejo:
Dirigent kap. I. ki. DRAG. ŽIVANOVIČ Pomnoženi orkester 40. pp. „Triglav"
* Skladba Epilogo simphonico „9. X. 1934.“ je posvečena spominu smrti blagopokojnega Viteškega
Aleksandra I. Uedinitelja
v^rare/
'®>
& *
SKLADATELJI
DALMATIN JURIJ:
znamenit član reformatorskih idej. Za slovensko glasbo je zelo važen, ker je poleg Trubarja sodeloval v ustvaritvi slovenskega jezika.
KOGOJ MARIJ:
neizčrpen harmonični kombinator-poli-fonik, ustvaritelj slovenske moderne glasbe.
KOPORC SREČKO:
moderni slovenski skladatelj in pri nas edini teoretik najnovejše glasbene smeri, ki zastopa Schönberg-Bergovo ideologijo. Njegova teoretična dela: harmonija, kontrapunkt, fuga in kanon, in-strumentacija.
MOKRANJAC STEVAN: eden prvih srbskih skladateljev, ki je umetniško obdelal narodno pesem.
BEHTEROV	N.:	bolgarski skladatelj narodne smeri, ki
jemlje vsebino iz primitivnih prvin ljudskega izraza.
LIADOW:	ruski glasbeni realist. Znak njegove
glasbe je jasnost arhitekture in melodična naslonitev na stare moduse.
GERBIČ FRAN:	jedrnata glasba v strogo-klasičnem slo-
gu. Vsebinsko sledi romantičnemu na-strojenju, ki je podoben Schumanovsko pobarvanemu orkestralnemu zvoku.
RIMSKY-KORSAKOV:	član ruske »petke«, ki ima veliko za-
slug za rusko narodno pesem.
RUPNIK IVAN:	himna	»Zastava«	je	poklonjena	pevske-
mu zboru »Slavec« ob priliki razvitja zastave, ki jo je »Slavcu« poklonil bla-gopokojni Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj.
BESEDILO
O JEZU CRIST
OREL
PET PEDI
(Turšič L.)
OSMI RUKOVET
(srbska narodna)
O Jezu crist je le k Tebi, vseh moih nujah kličem.
Saj si le Ti moj pomočnik, oben angel ali človik nej ker bi meni pomagal, tar poleg stal, v kateriga bi zavupal.
Med valovi skalnimi reka je temnela, brez šumenja, brez glasu k morju je
hitela.
Solnce svetlo ni nikdar osvetlilo dvaji. Molk in božji duh vladar bivala v tem
kraju.
Kot globoka se skrivnost reka ta je vila, orla mladega samo tiho je krmila.
In usodna, ura je prišla:
orel zrastel odletel je vedno više,
vedno više brez miru
nad ves svet se vzpel je ...
Revež še enkrat sem obsejal njivo z rumeno pšenico, morda bom letos poslednjikrat čul znanko prepelico: Pet pedi.
Teh pet pedi, ki si jih odmeril,
mi posveti, da se Ti ne bom izneveril.
O	Gospod, teh pet pedi —
zadnjih na njivo sirotno,
naj Tvoja rosi blagodat,
da k Tebi prinesem vsaj majhen zaklad!
Džanum, na sred selo šarena česma te-čaše, ago,
Džanum, na taj česma dve do tri mome sedjaju, ago,
Džanum, dajte mene ta mutna voda, da pijem, ago, da prodjem.
Džanum, tebe ima, ta bistra voda, da piješ, ago, da spiješ, ago.
Što Morava mutno teče in krvava žalosti moje ...
Banjale se tri devojke tužne jadne, žalosti moje ...
Razgrana se grana jorgovana, of,
Pod njom sedi lepa Julijana, of,
Komu vezeš svilenu maramu, of,
Skoč kolo, da skočimo, koj može, da ne može,
mi drugi, da možemo sve do puta pra-vovita, sve do reke oblanove!
Kolo skoč!
VJERNI KAVALI
(boigajska narodna)
VOZLE RECKI
(ruska narodna)
ZASTAVA
(Gregorfič)
SLAVA
Vjerni kavali medeni, dosta devojki lgahte večer po bujni rednici ...
dosta nevesti karahte slzi da ronjat biserni ... žalba po mladost hvrknala — dosta vdovici mamihte mene da gledat pod oko in da vzdišat siroti..,
dosta se nie širihtne redom po sela okole
sičko e pusto do vreme ...
Libe namerih kumudno mami snašica šetrna,
mene stupankai po srce ...
Vozle rečki, vozle mostu trava rasla šolkavaja, muravaja, zeljonaja ...
I	ja v tri kasi kasila
radi druga daragova, radi gostja ...
Naša zastava, sveta zdaj nad nami radostno vihraj, vodnica vedno bodi nam vedno in povsodi!
Ti vodi nas navdušujoč, mi s tabo pojdemo pojoč, na vojsko nekrvavo, za doma slavo...
Za dom ima gorko srce, za delo pa krepke roke, za petje jasna grla ta četa naša vrla.
A delo, čut in spev glasan
naj domu služi v trdno bran,
in rast in čast in slavo pod to zastavo.
Slava Bogu na nebje, slava Gosudarju našemu na sej zemlje, slava,
čto bi našemu Gosudarju ne starjetsja, slava,
Jevo cvjetnomu platju ne iznašivatsja, slava,
jevo dobrim konjam ne izježivatsja, slava,
vjernim slugam ne izmenjivatsja, slava, čto bi pravda bila na Rusi kraše solnca, čtob carjova zolota kazna bila vjek polnim polna, slava, čto bi boljšim to rjekam slava neslasj do morja.
Slava malim rječkam, slava, slavai do meljnici, slava.
Etu pjesnju mi hljebu pojom, hljebu čest vozdajom.
Starim ljudjam na uslišanje molodim ljudjam v poučenje, slava. Slava.