Poitnm pt&eam t gotov««. - - - - '. *'- v Leto LXX. St. 2S8 Lfrtljana, cetrtefc tL aovemtca 19J7______ . Cena Din i.- SLOfENSKI NAROD Lznaja vsalc dan popoJda*, tsvzanal oedelje 10 praznike — Initerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Ois 2.60, od 100 do 300 vrst a Din 3, vecjt tnoeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek poeebej — »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Dio 12«—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokoplal ae ne vraCajo, UREDNIŠTVO IN UTKAVNIATVO LJUBLJANA, Kamf^m alka ftte*. 6 Telefon: 81-22. 31-23, 814*. 81-25 te 31-» Podrutnlce: MARIBOR Struaamajerjeva 3b — NOVO BffESTO, L.jut»)ausKa c^ telefon tt. 26 — CELJE, celjaJco uredništvo; Stroaamayerjeva ulica 1, telefon »t, 65; podruanica uprave: Kocenova oL 2, telefon at. 190 — JESENICE: Ob Kolodvoru 101. Poatna hranllnlca v Ljubljani st. 10.351 Konec panameriške ideje: Fasistični prevrat v Brazil!ji V sporazumu s predsednUcom republike je bila moH proglašena nova fašistična ostava — Zgleđu Brazilije bodo sledile tuđi droge jninoatnerižkc driave — V Waadiing€onu smatrajo to za zaSetek ideoloSkega razkola Buenos Aires. 11. nov- Tukajšnji listi oh-javljaiu. da je bil ? Braziliji izvršen đriav-ni udar. Proglasili >o novo ostavo, g kate ro se Brazilija spreminja t stanovsko državo pod prcMlsedstvom Var^asa. ki ostane še riaprei pred^ednik republike. Predsed-nik V*rza» ie snofi po ra'liu razloiil vsebi-no no*-«* ustade, ki po italijan^kem rioru spreminja dm»o v stunnvsko državo. Gu-vernerji s tem, da bo Brazilija pristopila k proti-komunistienctiiu paktu. Rim in Berlin ponosna na svoj uspeh Rim. 11. nov. AA. Vee italijanski tisk in vse italijansko javno mnenje spremlia z velikim veseljem dobjavlja. da so se manrižurski p«lki uprli Japoncem in so jih za kazen Japonri >derimira|ic. Vsa-ko n«>c je t mandiurskjh meslih pobitih vei japonskih vojakov- Japonri bođo morali poslati t Mundžurijo ojafenja in tu bo najhri ia>rlo njiho>o prodiranje na Kilajskem. Nankirmr. u. nov. F^o 14 dnevih so danes ■zoi>et priletela japonska letala nad mesto. Napadalo ie 15 letal, ki *t> bombardirala lu/.ni de! m*sta Zanimivo ie, da se kita jeka letala sploh nitšo dvigTiila v obrambo. 2 milijona ljudi brez strehe Sanffhaj 11. nov. Rumena reka se je fai-lih tf>z sToje korito Poplavila j«» petino po- I krajina Santu ne. Brei hrane in strehe je okoli 2 milijuna ljudi. Rooseveltovi pogoji za posredovanje Washin|rton, 11- nov. o. Sin pr^deednika jaf»onske vlade, Fumikata Konoje. ki studira v Zedin j**riih državah. je v spremstvu iaponskeffa veleposlanika v Washin?tonu izročil Dredsedniku Roospveltu l^fitnorofiio pisano pismo svojega očeta. Vsebina pisma Ae ni znana. . Zvedelo ee je. da \e Roos*»v?H pripravljen posredovati v sporu med KitajeSKo in Japon-sko r»od naslednjim? rosoji: Nismo ga še pričakovali Ponoći je začelo snežiti in do opoldne je zapađlo že okrog 20 cm južnega snega Ljubljana. 11. novembra. Zadnja leta so meičani vaako jesen in zimo pričakovali sneg željno kakor Izraelci mano v puščavi. Lani je sicer zapadel še ćelo prej. kakor letos, že v zametku oktobra, a £*a nismo mogli prištevati med »so-tidno b!a0o« Napravit je mnogo škode na sadnem dre v ju vrtovih in v vinograd ih. potrgal je nešteto telefonskih in drugih vo-n-čakoval snega. In čeprav sneži že od snoči od 22.30 kakor se spodobi za zimo, vendar •ne /aupamo snegu. N'istnn ga pričakovali Hi vsi vremenski premk? s<> napovckovni iz-fHz Itajti v resn^ci se je sne^ vprav vsipal izp^d neba. Kmetje prsvijo: Sneži, kakor da se berač: pretepajo. No, danes je 7>a snežilo, kakor da so odmašene vse luknie Sncg je moker in ker je začelo Si cziti na razmočena tla. se ni mo^el kmalu opri'eti vend-jr je dopoldne v mestu vprav vidno naraščal. Južni sneg je napravM Že ponoći precej §k'ie na telefonskih napeljavah v mestu. D-"»r>oldnc s-n\o se morali s,koraj povsem od-reč; telefona. Zvczo si dobil Ie. če si imel posebno srećo Znači'no je. da nekaj časa ni bilo mogoče dobiti zveze s telefonsko srkcijo in ne s telcfrnsko cenirak), pač z^ii-j. ker so nešteri telefonaiii naroČniki v nestrr>nosti hoteli tožiti nad telefonom — vs! hkrari. Vse proge so bile neprestano sa* dene in ni pomagalo niti najbolj energično prida^nie Tako snio bili nekaj ča«a odrezani drug od drugega in od sveta. Ugotavljali smo Ie laul:o, da neznanske sr:eži 'n da se borno •mo-ali ra nekaj časa sprijazniti s slogom življenja prejšnjega staletia. Tf> se pravi te lefona ne bo. svetili si borno s svečami. pa md: ceste bodo i/ginile v brozgi. Te skrbi so pa še zelc majhne v pr'meri s s-krbm' me.včanov, ki se nišo mogli založiti s kurivom za zimo in ki nimajo pri-merne ob!eke in obutve Nekatcri sicer mi-sfiio, da je sneg blagoslov za nezaposlene, ker jim nudi v mestu -»-asJužek, v resnici pn pri nas nezaposlen? že već let nišo za-služiii nri sne^u toliko kolikor so prejeli na pcniDorah Me*tn^ občina ne na ja me ne-zanosleniL takoj čim zapade nekaj cenri-merrov sneija, temveć sele ko ga ne morc-jo več po«fpri»viti stalni mestni delavci niti v sredisču. Uopoldne ni bu sneg »kia so nekateri ljud-je toži'i nnd revivtatizmom . - Baje-se n^im obeta Še toplo vreme in prvi s^eg bo kma-!u skopp.et. Tako govore optimisti- Smu-čarji so p.i optimisti druge vrste in že pripravlja jo smt:Ii za novo sezono, lci se je začela tako rck^č neposredno po polet ju ali babjem letu. V torek je bilo ?c izredno toplo kakor spomladi anrta. Prehod v zimo je bil v resnici nekoliko prcnagel, zato ne moremo verieti. da je nastopila v resnfei že z'ma. M^dk.rajcvne*5»a tetefo-ns&fMja prometa ni. Motnie v kraievnein telcfonskem pro-me.t.u so sc načele po javljati že ob 1. po-noči. torei že dobro urn potem, ko ie začelo s-nežiti. Dopoldne je bilo v Ljubljani v kraje^-nem telefonskem prometu okrog SO: telefonskih naročnikov brez zvez. O rnedkrajevnem telefo-nskem r>rometti mno, raien poslaoiike straie. 4. Iz va jao je teh ukrepov bo nadiiral m«d-narodni odbor. Japonski vojni minlster o vpraSanjtt Mongolife Tokio. 11. nov. o. Japonski vojni mini-ster SitLijama je izjavil novinarjem, da se mongolske čete kneza Teha. ki so bPe organizirane v Notranji Mongoliji uspešno bore na strani japanske vojske. Ali bo se-daj Notraaja Mongolija rmstopiLa proti Zunanji xMongoliji in ali bo prišlo do od-kritega boja med obema pokraj mama, je stvar, ki se tiče samo Mongolije. Nekateri inozemski listi so poudarjali. da bo Japonska naletela na težave na mongolskem ozemlju, česar pa se ne boji. Ce bo potrebno, bo japonska vojska po zavzctju Sang-haja prodirala proti Nankingu in še dalje, lcajti kita'sko vprašanje je treba toicrat za vedno rešiti. 4, Anglija za zbližanje z Nemčijo? Potovanja lorda HaBfaxa v Berlin pripisu]e|o v diplomatskih krogili velik potnen L,onaont ii. novemora. z. veiiKo pozornost v vscj angleški rn mednarodni politični javnosti je zbudil že poslednji govor ministrskega predsednika Chamberlairui, ki se je zavzel za sodelovanje i vsemi narodi in za čimprejšnjo rešitcv vseh perečih pro-blemov, ki tako sodelovanje ovirajo. Pravo senzacijo pa. je izzvala v angleški iav-nosti vest. da bo lord Halifax, eden izmed vodilnih angleških politikov, v kratkem ob-iskal Berlin ter bo imel pri tej priliki razgovore z nemš^kimi ministri in bo sprejet tu-di pri Hitlerfu Lord Halifax sicer zatr-juje v posebni izjavi, da sc bo odzval samo povabilu k obisku mednarodne lovske razstave v Berl^mi, vendar pa listi dvomi-jo. da bi bil samo to povod njegovega potovanja v Nemčijo S to zadevo se b-avijo vsi današnji an-gle^ki listi. *Daily Exp-ess« trdi, da je po-tovanje lorda Halifaxa v Berlin posledica sklepa seje ministrskega sveta, ki je raz-pravljal o odnosajih Anglije do N'emčije in sklenil poslati lorda Halifaxa v Berlin, da stopi v &tfkc z nemskimi odgovornimi državniki »Daily MaiU piše ražen tega, da «e bodo razgovori, ki jih bo imel lord Halifax v BerHnu, nanAŠali v prvi vrsti na vprašanje vmitve bivših nem^kih kolonij. Po inforirracijah lista izhaja pobuda za to potovanje od ministrakega predsednika Chamberlaina. ki želi čimprej razčistiti odnosa je do Nemcije. »Daily Herald« poroća, da je rudi rimski poslanik dobil nalog, naj stopi v stike z merodatnimi rimskimi kro-gi in prione intormativne razgovore glede ureditve odnošajev med Anglijo in Italijo. V ostalem domnevajo listi, da se skriva za tem znatna preorientacija angleske zu-nanje politike, ki pa je odv»na v glavnem od tega. kakšen odmev bo našla ta akcija v Rimu in R#»rlinii Kitaiska se bo branila do konca čangkajškovo sporočilo brnseliski konfereaci Bruselj, 11- novembra z. Maršal Cangkaj-žek je noslal brut;eljski konferenei brzojavko, v kateri r.izlasa etalLšče kitajsk? vlade gl^de kitajsko-japonske^a konflkta V svoji brzojavki uiotavlja maršal Canjjkajšek, da je kitajeka vlada in ves kitajski narod trdno od-looen do skrajnosti upirati «e japon^kemu navalu. Dokler bodo Japonei prodirali na kitijsko o/emlje, so bo K i taje ka branila z v»;mi eredstvt in z vso energijo. Kitajska \iaxia se bo strogo držala washin£tonskega dogovora, upa pa, da bodo storile to tuđi ostale države podpisnice tej^a dogovora ter da bodo za^tavile vse svoje sile, da tuđi Ja-nonfiko prisilijo k spožtovanju te pogodbe. Kitajska vlada je prepričana, da tako priza-devanje. Če ee bo vršilo v duhu solidarnosti, ne bo ostalo brez uepeha in bo pripo-moffk> do pravične rešitve tega konflikta. Dokler pa je offroiena suverenost KUajske in dokler je Ie en «*am japonski vojak na kitaj^kem ozemlju, tako doi^o ne more biti govora o miru. Belgijska kriza se zavlačnje Tuđi Spaak ni mogel sastaviti vlade — Moinomt novih volitcv Braselj, li. novembra %. Mandatar krone, 1 bivši zunanji minister Spcak, je snoČi vrnil kralju mandal za saslavo vlade. Njegova pri-zadevania so ostala br^zuspe§na. ker liberalna stranka ni pristala na njegove kombi-uarije grlede s**stav5 vlade. Kralj bo sedaj po veril nvamiat f-nerau iimcd liberalnih vodi-t?ljev- Ce tuđi te ne N) ime! sreče pri »e- stavi vlade, potem je verjetno, da bo priJOo do sestave uradniškega kabineta, ki bi rax-pustil parlament in izvedel nove volitve. nolgotrajnost eedanj? vladne krize veekakor kaže, da so se politični od noža j i med posa-mezn;mi etrankami v zadnji dobi znatno spremenili ter da bo t novih volitvah edin izhod. Arabci organizira]« nov odpor Osnovan bo vsearabskl izvrini odl^or — Strogi oKrepi v Palestini BeirentB, il. nov. lUKaj (govore, da no veliki mufti kmalu odfotoval \t Sirije v neko sosedno arabsko državo. V Bagdadu to najbrž nato ustanovljen ist? izvr§ilni arab-ski odbor, ki je obstojal že v Jenizaleinu. Tigte O6?be. ki ao ostale v Palestini ali pa so jih franeoske oblasti vrnile v Palestine, bodo nadomeetili z voditnimi arabskimi osebnostmj iz drugih ara bakin pokrajin. Palestinske Armtce bo v tnm odboru sopet zafitopal jeruzalemski veliki mufti. Iz Jeruzalema poroČajo, da s? je povezalo Stevilo atentatov v starem delu mesta in bo zato mandatna oblast zopet proglasila obsedno «tanje v tem delu mesta. VČeraj ;e bil ubit upravnik jerusalaniske džamije, Seih Anaali, ki je bil v Jeruzalemu zelo uirknlen Ubit je bil ie neki drugi Arabec, neki 2id je bil pa ranjen. Po i»3j Palestini •o uvedena sa lake primere vo|na ■ortiio«. poCiticni e6$otni6 Poglovje o „odpadnlhih" in o hrš£*nski tfubezni V zadnji itevilki »Delm'ske r*o/jfi/re« čitamo: »šTa SlcnTnskerrt Ja\'ornxla\'no cer-kev. Nagibi k temu so pač niiho\'a stvor, pa na] 90 strogo osebnega ali politično, oziroma kulturno-demon.<<*rctti\wneciii značaja: zaradi tega o njih ne bomo napravi ja- * //. Zanima nas Ie čtanek jeseniškegu f^axi-la KatoiiŠke akcije »Sa me/a/n, Jlci piie o tem pod naslo\-om »Odpadniki«. Čtanek, e, ima med drugim tuđi tele sirn-ke: »V vseh ča-sih so te našli Ijudje, ki jih je tek skup-nega življenja naše I rudi njih manivredno-sti pretanke in jih kot smeti odloiil na obrežjih uživanja in koristolovstva. Tam na obrežjih živi jenja Sirifo smrad svoje gnilobe do fffo/ega propada, tok Časa pa gre zafo očiičen naprej v no\*o življenje ljudskih množic, njihm'ih organtzacij in narodne skupnosti. Ljudje brez značaja st* tor ki jih trenutek obvlada in ki jim je prepričanje. narodnost, vera, n'estoba ne-dosegljiv pojem. V zadnjih tednih je bilo na Jesenicah in na Ja\'orniku neka) Ijudt, ki so smatrali za primerno in fepo zapustiti vero svoje mladosti in svojega naroda in so prešli v pravoslavje. Katoliska cer-kev za niimi ne bo žalovala. Biti so *uhe \>eje na deblu njenega življenja, kakor bodo ostale suhe tuđi tam, kamor «o mdaj prešli... Rili so in ostali bode halast ki Uh je cerkev Ie kot mati držala v n'oji sredi v zaupanju v neskončno božjo Ijubezcn. Zaradi njih, ki že zdavnaj nis>o verovaii, je v*erovala žanje cerkev v luč in prosila, da jih pred zatonom zemskega življenja ruzsvetli, kakor jih je riizsveUrta že toliko med nami, fci so ji nekdaj viharno naspro-tcnrali . . .«r Tako piiejo o onih, ki sr> sledili glasu svoje vesti in se pridružili pra- vosla\mim bratom. * Ali bi ne bilo umestnefe in s krščan-sfceijćj stališča edino pri poroci ji\r>t da bi ie osebe šle v&se in si izprašatc vest, mesto da podlo blati jo in polivajo z gnojnico ljudi, ki na njih ni druge fenit/e. kakor da hočejo Uveti v miru in Ijubezni i vsem svojim okofjemt ne da bi se jim bilo batiy da bo kdorkoti od runaj posegal v to, kršćanskim načelom odgo\'arjajoče idealno razmerjef Dovolf Je eksperimente*) I Dr. Bogdan Stopar, znani hr\'atski kulturni delavec, ni zad&voljen z razmerami na Hrvatskem in se mu zdi, da je hrvatska inteligenca v političnem življenju preveč potisnjena v kot Zato predlstga no\x* politično akcijo. Po njego\*em mnenju bi se moral zasno\'ati »političen pokret vsega hr-vatskega naroda na čelu z narodno inteli-genco. o re&itvi aktualnih političnih vprašanj ., Bilo ie že dovolj eksperimentov in narodnih eksper-tov. Ti eksperimenti in ti izvedenci so samo poslabšali odnošaje med Srbi in Hrvati, a se nišo v nobenem oziru prihližali re-sit vi kateregakoli akfualnega polit ičnega problema. To je popolnoma prirodna poštedi ca tak ih eksperimentov, ker ti izve-dencf nišo nikoli upoštevali obstojeČih def-ste\\ marveč vo na\'ađno usmerjali s\roje predtoge v duhu svojih želja, da bi v dani pritiki .^rali vidno polifično vlogu, računa-)oč pri tem rtartn'no na blnf*r>hr>tnnt« i*>rora. la se je zdravstveno stanje obolele kraliice matere Marije sicer nekoliko zboljŠaTo, vendar pa je nieno stanje Še v^dno zelo resno. Zdravnišlci konzilij je sklenil, da bodo kraljico prepeljali v BukaroŠto v sanatorij Cotage. čim bo minila najhujSa kriza. Sorzna Doročils. Curili, 11. noven/rra. Rpopra>1 10, Pariz 14.675, Lor^lOfi 21.575. N>w York 43I.62V, Bruaelj 73.35. Milan 22.725, Amstcdan 239, Berlin 174.35, D«maj 7p.75, Pra^a 15.20, Var- r Sfr&ll ^ >8LOVBN8KI NARODc ffetrtek. 11. »oveaabra 1337. " ^-v\ '*>.-.8 ■■■■■■i KINO UNION ■■■■■■ Ikp^^^^- Hajduk Janošlk I lfc*t» ■•»•da ! V glavalfc vlogmh: Zlata flftjđttktva — Pvrel BMk Danes fe dan miru... LJbbljam, 11. novembar Dan« j* tturovoi dao, fco u mira na bo» j iičifa ti*o*5e UudL Vojne ni reč, »daj so samo še bojliBiLaltcmfllcti«, ■•ovraJnosti* «H »operacije«. Oftetotno napovedane vojne ni. Cm pa umiimjo Ijudje n* bojt&ih ali v zaJedju, kjer pacUjo bombe na civilno pre-bivalstro — je vBeeno, »li umirajo oficiel-no tli neofteielno. Ki)ub rtetnu je pa dane« mirovni dan in mnogo lepih besed je bilo «opet izrečenih o ideji miru, »odelovanju na rodo v, aporasumu in olovekoljubju. Človeška /godovina je '/elo zanimiva, zia-ati v tem stoletju. Će bi se človek lahko postavil — recimo — ne visje fttmlišče, bi se moral smcjati početju člove^kega rodu. Toda nihče se ne more istočiti iz te skup-nosti, ki jo imenujemo človeštvo — odnosno dršave, narode ali svet — in če se nekoliko zamisliš nad paradoksi K-r pojavi sedanjosti, si bliže solzam kakor smehu. Samo poglejte: več de«etletij so se države pripravljale na vojno — to je bil višji smo-ter svetovne politike in gospodarstva. No, končno smo vendar pričakali »odrešilno« vojno; štrri leta je trajalo Mazno, nesmi-sclno klanje, uničevanje dobrin, rušenje 7. vsemi napori, žrtvarni ter sredstvi. Ta doba »junaštva« seveda ni mog!« trajati več-no. Zdaj je bilo treba začeti popravljati in nadomcfcčati, kar je požrla vojna. Vendar zopet ni bi! »moter svetome politike in gospodarstva obnovitev sveta na temcljih mednarodnega sožitja narodov, tcmveč sa-nvo spekulacija, kdo bo izvlekcl večji do-biček i/, žrtev štfiriletnega divianja. Nasto-pila je gospodarska kriza, ki je već uli manj kot poriedica vojnega uničevanja i/podko-pala temelje svetovnega gospodar*ket|a reda. Vojna je bila vzrok, kriza poslcdica, uČinefc. Toda, da bi odpravili posledico, bo se zopet zflčeli obraćati k vzroku; posle-dico aaj odpravi vzrok ... Kadar kdo govori o podobnih reeeh od-krito, pravi, da je pripravljanje na vojno 1c igra mteresov držav in da je vojna sama neke vrste igra. Izrazoslovje sedanjc med-rnrod-ne politike je pa mnogo botj komplicirano. Priznati moramo, da pozna tuđi be-sedo »Olovckoljubje«, ki je pa vendar iz-kušen diploanat ne smo pogosto rabiti, ker velja med diplomati za nespodoben izraz. Nespodobno je povedati narnvnost, da ljudjc umirajo, da je podmornica »neznane« države napadla neko ladjo. dii je nnpa-dalec država, ki je začela bre/ v^akih na-povedi klati prebivalstvo sosedne države, kakor je nespodobno reci, da je divjđštvo bombardirati nezavarovafia mesta ter moriti starce, žene in otrake. Ko diplomati govore med seboj o vojni, gre samo za neke interese, predloge, demarse. note, odgovore na note, gre za »izmenjavanje misli« v fmem. uglajenem diplomatskom slogo. Ne gre za ljudi, ki umirajo nedolžni kot irtve divjattva našeg« atoletja. Ali gr« la mir? Za mir... Vm o njem govofe. HetJ« ki se pri pravi ja jo na vojno, ttoti, ki infoajo vojno, oni. ki m je boje. tteti, ki fklepajo pakte — »v kitereeu svetovnega mina« —« pak te s proiornimi nameni proti drugim driavam, oni, ki se mrzi ion o oboročujejo — eeveda tuđi v interesu svetovnega miru — vsi. O vojni vsi sramežljivo molče in tem boij govore o miru, čim bolj mislijo aa voJ4K>. Pr.izna.vaj«, 4a je bila prejiaj* vojn-a krivična ter da ni resila mnogo vpra-sanj; da so zaradi nje postali mednarodni odnosi še bolj nezdravi. Toda kdo se dan-danes več ali manj odkrito ne smeje pacifistom in ideji o razorožitvi? V nekate-rih državah ćelo zapirajo pacifiste in... vsega človek ne upa nit povedati. Tako dandanes zopet ves svet v nevarni vročici hoćeš nočeš služi samo cni zmagoviti »ideji« — bodoči vojni. Vse države se »mora-jo« oboroževati. Oborožujejo m ce4o državice, ki pred svetovno vojno nišo niti imele vojaštva. Profanim! mnogih držav nima* jo ravnovesja zaradi izdatkov za oborože-vanje. iMnoge države so preusmerile vse gospodarstvo potrebam vojne industrije. V nekaterih drzavah bi prižlo do goepodar-skega pol oma. če bi državno gospodarstvo ne moglo več računuti z bodočo vojno in če bi vojna industrija ustavila obrate. In v nekaterih državah tuđi vojna industrija ne bo mogla več dolgo spreminjati surovin v morilne in rušilne priprave, če driavm ne bo kmalu pridobila —• sereda a vojno — novih virov surovtn — ozemelj. Samo vojna je logičen posiedek dandanašnje svetovne blaznosti. Nesmiselno se je slepiti 7, optimizmom. ki računa s samo slepo vero v človekoljub-ne ideje v tej blaznici, imenovani svet. Tuđi pacifist mora d-andanes priznati, da mir lahko ščiti samo orožje kakor tuđi vojno lahko povzroči samo orožje. Pri tem pa nastane vprašanje, kako dolgo lahko traja vse to: kako dolgo in do kaksne me je in mere se hodo države še lahko oboroževate in kako dolgo bosta mirno prežala drug na drugega oba bloka držav — ti«>tih, ki ho-čejo varovati mir in onih, ki si hočejo pod-vreči svet v vojni? Odgovor Že delno poznamo, saj že nekaj let ni več miru, saj ima tuđi danes. na mirovni d«n, glavno be-sedo orožje V našem »harmoničnem« svetu nekaj šepa. Tisto »nekaj« je, kar povzroča vojne. Tako enostavno se zdi vprašanje: zakaj nih če ne poiiiče vzroka vojn in zakaj ga ne odpravi? Enostavno in naivno, kajti Ijud-je ne smejo poznati vzroka vojn; nad vsem je magična beseda: interesi. In interesi so nad Ijudmi. Človek jim mora služiti. K.ako dolgo §e? Molćimo! Dve minuti mol-ka ... 1 Danes je mirovni dan . .. Železa so pripravljena — britve nabraiene Zadnje priprave za veliko tekmovanje v friziranju^ ki bo v nedeljo i^juoijana, ±i. novemora Naslov je — krvoločen, britve so na-brušene! Pa ne bo tako hudo, plemenita borba bo, prav nič krvava in kruta. V to-rek hitim v verando k . Lloydu , kjer je bil zadnji trening- vajenk. Točno ob 8. so začele, 26 vajenk je na 26 mođelih posku-šalo v adnem ća?u ene ure napraviti čim već kodrčkov ali kakor se že imenujejo tište zadevice, ki nastanejo s pomočjo vro-fega železa na g-lavicah naSih dam in đe-klet. Pogled vabljiv: dolge miže, na obeh stra-neh modeli, za njimi pa naraščaj, ki je grel pod eeboj kle^če in jih vihtel naokrog, da so se zopet ohladile. V teku ure so nastale kar lepe frizure, ta z dekorom, ona zopet brez, vse pa skrbno izdelane in do skrajnosti promišljene. Vodja turnirja, g. VUi Krandietti, ki je već veće rov žrtvoval za čim lepšo uspo-sobljenost in pripravljenost mladih vajenk, jih je kratkomalo na2\al sjudovsko solo*. to pa zato, ker so si imela dekleta toliko povedati. Med friziranjem je inStruiral. do-povedoval tekmovalni red, opozarjal na vse ' malenkosti, zavedajoć se, da bo Slo v par dneh zares. Opaziti je bilo nekaj prav spretnih, katerim se nić ne pozna, da so vajenke. s takšno spretnostjo so vihtele že-lezo in vile laske vseh barv in tonov. Ko pa je g. Franchetti povedal. da so dobili še tri nagrade v znesku Din 1000.- za najlepše barvane lase z barvanii Oreal Tmedija^: in za najlepše blondirano glavico, je zgledalo, da si bodo vsi modeli v zadniih dneh barvali lase. Saj gre za 1000 Din v blagu in to ni malo! No. pa čast. diplome itd., to je pa se več vredno. ToCno ob 9. uri je bilo dano povelje »od modelov odstopiti*, pa smo si oerledali. kaj so ustvanle mlade roke. PriSli so moj-strice in mojstri, ki so prav s kritičnim ogledom cenili in bili zadovoljni. Pravijo, da bo v nedeljo »malo treme«, glede >judovske sole« pa so mnenja, da bo, če sploh bo, v nedeljo samo pritajen šepet . . . Tuđi to radi treme, ki jo bo proizvajala navzočnost gledalcev in pa žirije. V petek ob 8. uri zvečer se v Kazinski dvorani zbero vsi, ki bodo tekmovali, da prejmejo zadnja navodila za nedeljo, ki jo že vsi in vse željno pričakujejo. »Treningi« v bržem britju se pa vrže kar tajno, po zasebnih lokalih. Čujejo se fantastične vesti, ta in ta je obril tako in tako brado v 26 sekundah, oni v 28. naj-već jih je pod 30 eekund! Pi*avijo. da vsaka brada ni dobrodošla, in s prvim pogledom koj ugotove, kdo bi bil ^idealen« model za brzo britje. Morajo biti lepo zalita lica, pa brada mora pravilno rasti! Vsak tekmovalec ima svoj mo-uel, ki ga brije vsak dan znova, večkrat se ga žal ne more! škoda, da brada ne raste žanje na povelje, mogoče bi bili potem, po daljšem treningu še boljši čaši! Udeležba bo zelo častna: stopilo bo skupno preko sto tekmovalk in tekmovalcev, tako. da so prireditelji ćelo v zadregi. Ali z disciplino, ki je prešla že vsem v kri in meso, bodo vse opravili v danem času, po spoređu, ki se ga bodo točno držali. Ponavljamo: v nedeljo ob 4. popoldne se začne tekmovanje. traja do osmih, potem ples, ob 10. razdelitev daril, v ponedeljek zjutraj ob 8. v stolnicl masa zadužnica, ob 11. svečana seja, ob 13. uri banket, popoldne pa izlet h Gradu v Zg. Kašelj. Ugodnost polovične vožnje traja od danes. 11.—16. nov. Iz Poljčan — Ix ob^inskega urada. Vsi aJ'veraiici zgTadarine se opozarjajo, da je treba vlo-žiti z^rradarinsk^ priiave od 1. do 30. novembra pri pristojni davčni ali občinfllki upravi. Davćna uprava v SI. Bistrici u raduje do preklica ob delavnlkih od 7.30 do 14. — V krajih Sv. Urh in Planica je svinjska kuga pristala pojavila pa ££ je na. nekecn (h'orcu v Tinju v okolici SI. Bistrice. — Za dobavo gnojnične črpal-ke z banovinskim priapevkom je vložiti proto je najkasneje do 13. decembra t. 1. Hkratu je treba položiti kavcljo 100 din. Poaneje vloćene pročuje se v nobenem pri-meru ne bodo upoštevale. — Za uspeeno zatiranje šmarnke nua dva iskrčena trsa ^mamice po en capkjen trs, v injemni]i prlmerih pa se bo podeljevalo za 30 izkrčenih trsov šmur. nioe po eno cepljeaio saduo drevesce, odnosno za vsak precepTjen trs po 20 p nagrade. Tt«adevne p«ro6nje je treba vložiti najkaaneje do konca januar ja 1938. — 2igtteaxije sotknr bo v SI. Bistrici 17. novembra. — MfeUtettlča letnika ldl&, ki Se nišo prijavljen* občtot daj Xo t*fcoj store. — Poroka. Porobila sta se v nedeljo V ti*to>&xji farni cerkvi gd£ P£oUr NeiIHa, posestnižka h6i in g-. Gumhaiter Ivica. kijučavničarsiki mojster in poseetnik v Zagrebu. Bilo srečno! -- Fotitjoča protlplinska ra*stava se us«tavi pri nas (na. kolodvoru) 12. t. m. ob 6.30 in ostane tu do 13. t. m. do 19. ure. Ofcisk vsem prlporočanjo. Ražstava je BaciiTnrva in tuđi poučna. Vstop prost. Iz Ptnfa — Strel na kolesarja. V ponedeije-k se je vračal proti večeru doaujv & koiesooi iu«-hanik Jožef Kmetec. na katejpga je v bW-žini Turuiša rs zruškl že polena radi iiepreetanega ^eierj^ *edaj popmv-ljajo. Od»tran)uje>o tuđi v«*k p&& na banovinski c««ti Ptuj-Varaždio, kl je s-koraj cesto laeitl. — Popola B«deliftki potiUk Fekfv^lk pomočnikov. ^iruženje P©^o^ va pto"»ki in ljutomoreki ares obvaiča obdiostvo. da bo > ofcrat v pekirnah ob ncdeljah po?iv^ ter »e b9 fHHnitom pecirt) rm dva dm napekfo W v »ooo49. Pmk* mt a* b«k» ooratoral« od aoboto m 18. do na&Ue ' Ukaui, kej si v»fck rad kaj ntivo-SAi. et-veda ne ».ko v ruUtni m#w, kakor nek»»*. ka je W v*a* zadovoljen % evojfanj prejemici. Spoznala ga fe Ljubljana, 11. novembra Ko je eedela v torek zvečer vesela Slavka v neki srostilrci. ji je naenkrat živo stopil pred d'\ doffodek. pri katerem ie igrala posebno vioao- Za nekaj časa \t poeabila na življenje in uprla odi v sku^trinca, sedefa ta pri eo--cdni mf?f. Fant \t* piha! na c^rce drusemu dekletu in »e dobro zabaval. Slavka je vstala, dre^nila s komolcom *os?do in ee u ma kn il a « njfi na kratek razgovor. PtJlem eta pa zamenjali vlo^i in ]e pri>edla k tantri Slavfta. Ve#el© fe kramljala r. nfim in kmalu je fant pozabil na ono druso. Od-el ]e s Slavko iz gostilne. Koraaj pa eta bila zunaj. je Oristopi! stražnik, pr?d katerim 9* je Slavka ustavila ln pokazala na erojr^a epromievalca rekoč: — Je le pravi Kar primite ga! OdUi so na »tnižoico, kjer Te aretirrmf F rance Govedtt poatuial ne*odno ttod:** ki jo H pHpovedovata premalena Slavka. Bik> )e nekega poletftefa vefiera, ko eem ^e $es&ani1a ■ Konradom, ki je priiel IK» opravkUi v Ljubijano iz \Ufibora in Imel s seboi aabito Ifetnico. P0rip*>vedovalko in ?*» napa«ia kar ni mo*iel ■poinniti. Ko pa so pregledali akte in uw> tovili. da ie bilo tedaj o tem porofano tuđi iz bolnice in sic?r precej natanfno, tuđi France ni mogel ▼•£ tajiti. Kmalu #e mu je ?pomin osvf^zil in štje in ob-enem bera&jo, ne naletijo samo na di>bre in usiniljena ljudi, marveč tuđi na zločince. V svoji najneŽĐejši starosti, ko |>otrel»u-jejo oajbolj nujno varnega gnezda in tlobre-ga materinega srca, morajo nekateri otroci prodajati po ulicah^ v lokalih in po Bt:vuo-vanjih cvetlice- Glad jih pož-^n? na ulico. Beda jih iztrga iz gnezda in i ih vrze v živ-Ijmje. Malo jih je, ki kupujefo cvr^Hrp iz rok izstradanih in razeapanih otrok. t-iospoda kupuje bukete v cvetlicarnah, i4ospodi-nj3 kupujejo rože za okrasite^? doma na trgu. Zaradi tega morajo otroci s cvetliciimi v rokah po tilicah tuđi beračiti. Kaj zgoJaj spoznajo, da s cvetlicami ne m-or^jo poto-lažfti svojih lačnih želoifkor, zato v teti sapi ponuiajo ljudem u^ehle cvetlice in pfo-sijo »a kronico. Ljudje raje odrinejo par kron kot kupijo rož^. Mi loš ti no da|ejo, ker jih je zavedno ali v podzaveeti etrah bede in pomanjkanja in ker so samoljubni. Ako daš pol dinarj« za teloh, nima^ tolik**ga ego-isti^nega uj?odja kakor ob jx>dar1tvi tega novca človeku, ki te obupano prosi za milodar. Ako vzamei teloh iz ročie bedn?sra otroka in mu daš pol dinar ja. ne mores imeti zavesti, da si bo||.5i. bogateiži in sreČ-nejši od bednega otrofea. Dobil ei teloh za đenar. TVoje «>amoljubje n? more trhimfira-ti» kadar nekaj daš zaradi tega, ker nekaj prejme«". Ljudje fK) usmiljeni in dobri iz eamoljubja- Ljubljanska policija je ?tevihie otroke, ki so proda jali cvetlice po ulicah in berači li. izffnala iz mesta. Ti otroci so tili v veliki veČini 5 periferije in iz okolice. S tem seveda njih beda ni bila odpravijena. Z nevar ne poti berač3iija jih nišo spravili. Kam česio pelje ta pot, pričajo pa razprave ;>red sodniki zoper seksualne zločince. Te razprave »o tajne. Morđa je prav, da so tajne, morda tuđi ni prav. Morda bi bilo prav, da bi poroeali o podrobnostih lakih razprav, kajti ta podrobnosti so strasna obtožba. Morda bi s te.ni resili nekaj mladih žrtev. Saj mnogi ne vedo, da otrovi, ki beračijo, prej ali slej pos^anejo žrtve zlocincev. Xe žrtve roparjev in ta tov, temvač žrtve pohot-nežev in perv^rzneiev. Roparji in tatovi iščejo denar in zlatnino, katere berački otroci nimajo- Pohotneži in pervsrzneži na i^čejo zadostitev svojih bolnih in zločinskih aagonov. Tem prMejo tuđi otroci prav. Komaj 14 let stara Anica iz ljubljanske okolice, ki je bila žrtev takega pohotneža ia perverzneža, j? včeraj pred sodniki ma-lega eenata odgovorila dovolj jasno, ko so jo aodniki vprašali. zakaj prodaja cvetlice po hižah. Kakaj ni kričala, ko jo je pohot-než pogralii, zakaj ni zbežala. "Dotna ni- koli ni mamo kruha Iz je rekla in je vse j>o-vedala. Na tak odgovor ni več vpraSanja. Otrok, ki mu alad zvija ž?lodec, ne more misliti na posledice in n« moralo. Kako bi dobil pol dinarja za kruh, to mu je najvaž-nej^e. CUt>NO ^fA&(sEVANJE Delavec Janex Drcar je priznal, da je pod-taknil ogenj v švinjaku pose*?tnika Gregorja Žavbila v Rrezjah pri Domialah. Dne IH. oktobra je izbruhnil v tsvinjiiku požar, ka-t?r«ija »e je posrećilo /iidušiti. V nevanio-st: bo pa bila gospodarska poslopja v «j-pe^eini, ki eo bila vea krita » ^Laino in de-loma lesena. Lastnik svlnjaka Gregor Zav-bi je v Ameriki Njegovo posestvo v Rrezjah upravlja brat Janez. Drvar je deLal zanj in mu baje ni izplačal zaslužene dnins. Zaradi k>ga se je Drčar ma5č3va\ in mu zaigal svinjak. Zaradi požiga je bil oheoj-en na 10 niesecev etrogega sapora in n^ izgubo Čast-nih drzavijanskih pravic za 2 leti. Obeojenec j? kazen >prejel. PRETKAMA SLEPARIJA Antona Rakarja je njegov prijatorj pek Križan Štefan po^lal v Grahovo, «la bi aanj najel Krajčevo pekarijo. Dal mu je 100 din za potne stroške in 100 din za aro. Rakar se je vrnil z Gmhovega v Ljubijano z na-jemno pogodto, v kateri }č pa stalo, da je j najemnina za prvi mesee žs platna v zne-: eku B00 din. Rakar je prijatelju Križanu na-tvezil, da je dal vr. svojega 200 din za na-jenmino. Križan je debelo gladal, ko je pri-?ol v Grahovo, da bi prevzel pekarijo, pa | mu je la«tnica Krajc Marija rekla, tia ji Rakar ni placal niti pare. V pogodbo je Rakar sam pripisal, da je najemnina ta prvi mesec že plaćana- Na ta način je oslepa ril Križana za 900 dm Ohtoženec je krivdo tajil in postavil na laž Križana in Krajde-vo, toda sodniki so a piaeniskega. papirja, nekaj parov Mfiakih nog^vic ln avtleneg-a perila, več moSkegB. perila ter dva ko-padna piadča. I>ypaj«an je prispel na Gerenjdko z mdKa in pri na& je bil okraden. Te cb^ je bilo vlomljeno v župni jdko zldacico v vinogTadu naxi Gra-di6c€!m pri Trebnjem. Tatovi so v akiajii-ci najbž prespaii noć in vse premetali, s «eboj pa. so ockiesH radlij^ki apaxat zn m-ke >F%iUpa< brez alcuznulatorja in bres baterij. Ožkodovaaiec je dekan Tomažič, kl trna 2900 đto škode. I\> okolici Ceija in Maribora zasledu-jsjo orođoJki pobeglega kaaaenci. 491etnc-gs. dtefatka Godca, bdjvžega pekavskeg^. purnofpika tmr 371etnef» Vlađislava Jerič-1oo> •lokiroAkOttler|a, ki je tegnan iz naše drzanre. Begunca sta a-krivila. već ta.tvrin, pnd teevi pa sta vlomila tuđi v neko trgovino v Uartbonl ter odneaia za več U-aooafcov manufakturnega blaga in perila. V petak ponoći je bilo vtomljeno v hi-ao Antona Đuteja v Oatvcili pri Mozarju, kjer Je bilo ođnedene več obteke, cokaj rj\A, klobuk, 10 m pJBaoega platna, 4 pari ft^nafcih čevljev in nekaj metrov flojae-le. Potog toga >b ut ukradai tuđi 300 din I Tatovi ao obiskaM te dtai tuđi stanovanje Antonije Drofeaoikove pri Sv. Križu pri Kog-aški Sl^tinJ ter ji ođnesli srvetlorjavo moško o-bleJtot par UJaiC, 3 m sukna «2j mo-š'-co obleko, iiubertus-plaćč, par moAkih. gojzarjerv, nekaj masti in nax3 300 din v gotovini, škoda znaša bMzu 2300 din. V Orajenščaku pri Ptuju so vdrli vlomilci v hldo Kraaca Gromilšflfla t&r ir.u odpeljali moško kolo, poOastili pa ao ge tudd samokresa z naboji vred, teoruioinodre obieke, rjavega površnika tn para crnih dobro ohranjeaiih 6evl>ev. Gomilidka ao tatovi oSkodovali za dobrih 2000 din. V klavnici kradejo meso L/ubijana, 10. noveiobra V mestni kla\iiici ee že delj ča*a dopa-jajo čudne tatvine. kadrih si dolgo ni vetlel rdhče " pojasu2ti. Prerav tuko i-zirinil iiekcmu mesarju ve« prednji klel ^akla-neffa vola. Ra/.en tega je iacinilo Iz lda\iiice razno moRam^'O orodje. sekire. nozi in nre>l$>«6iii-kj. Posebno č*udno je. da je i/pinjalo meto zlasti mlaji'fn mesarjem. Vsako meso je za-znamenovano s posebnimi znak i, tako da £Ta ]o Inhko loČiti. vendaj pa ©« je 2e prav čt«*o dogodilo, da je ta ali oni zamenjal — hote ali nehote — me?o đni{;ega frn pa prodaja] pote*m Ta tivoje. Oškodovanec je pač eamU, da se je kdo draeri polaMil nje-povecra mesa, pa ni ime»l nobenih stvarnih doka zov. da bi kojra obtioJKiL Po navadi takih t*tvin mesarji ne namanjajo policiji, ker menijo. dn bodo imeli samo pota za-man. t»t4i pa ne bo moerla ndioija izsler'dtl če fa ne bodo na*H «ami. ZanimTv je prima*, ko je meeaf Tone takvtfi noteca ne- i fiarja, ko prodaja njegovo nic^o. Mi«ar «o je pereda na nse nit^:o*)r načine rK^tr^arja.!, da mora kwti meso a^«fro^c>, na«*dnj» pa M ja )e oda4 in izravnaj Ikinlo. Tatvine mea« i*o im1 dograjalo ie c*} po-m'uidi. Ko pm }€ pnM doe^ irginiln j,**ke-nm me«ar)u kar pol vola, j- jeA i>i<'vidnn i>oi»vedovati, kam je iifrtirf^ mjojpovo meso. Slednjli jo mOPO v rt-r-ttlcl iu\>cl j>r; nekem • lK^iarJu. Smreda je l>il* ta^vina rakoj po-jaKajena. Ugotovil je. da ]♦' mcno ar.Hlel fiorooflllik tcffa m-e^aTJe. te tra tako 'alrUo \yo\ eeiio pradajal. S tom *> 1»!U* pojpsTijcau1 tuđi ostale tat vine. Meearji np^jo, d.« bo po*4©j Bjibovo inoao vaIB«^f m da ho kfeiv niska ttj>rava pr^kiN^a« da iimt*.vJI it+ tw>do 7anieti.1av«i4i tnijejpa m*i»a. KOI. EDA R DANE8: ("Vtrtok, 11. nov;Mi!bra kelolif«-ni; Martin. DANAŠNJE FRIRKDITVE KINO MATICA: K iiovaiu obaUou (ob 1«*. in 19.1") Vest elov^Stva — E. Zola (o* 21.15). KU«O IDEAL: Liubiiu tvoje po4.Tro*k§ KINf) SLCKrA: lUinona. KINO l'NION: Haj.luk JanoSik-KINO M«tSTK: Zrtev ljubexni. Sinu Far ^k i klub Ljubljana: otnui 7.U>r oh 20. ▼ pritli^ni dvorani Zvezdo. Splu^no teuttkn društvo: prtsiivanje \rol. Topila Mati. oco in otroci r^e pritožiijejo-ob 20. n« dekK^ki soli pri Sv. Jakobu. UE2URNE I. K K A R N K Dane^: Mr. L« ustek, lUvlj^va cesta 1, lia-hover. Koni»re«;ni trej 12, Kon>otar Nada, Vic, Trzažka c-osta. Nekateri tcltfunskt upamti v Ljubljani su dobili čudruj i>o/iv«rn. Prntali «> silno ntilovedni, da vtikajo s\x>je tipulke tju, humor bi jih ne smeli. \riso podi'cženi tej bolezni vsi, Ie nek&teri. stojeći mcfiđu n<* posebnih mizdh, tuđi podvrienih tej nttj-ncn'ejši boleznl. Xič nimamo proti hvjfc vrednentu primde\'anju tistih, ki pitijo m urijo ?\'oj sluh. ne moremo se pa s-prijjs-niti š tem. Jj dobivaju postrumkv sluho-vode nekuteri telefonski aparati. Lh'igneš slu&itko in še prvdno si zetxuk.il kolesce, zaslisiš razločno iz slušalkc tuj telefonski pogf>\or. Sekaj času se sliši po,to~ vor kakor da teče v isti sobi, kier $edi$, potem pa po ju nm in slednjić utihne. (V si diskreten, seveda bri odložiš stusulko tn počnkaš, da se sirunnki «!uhovod sum ri*-nwli, ker tla ti Žal ne tnorei lanntsiti. Če pu nisi diskreten, lahko prisluškuješ n utegne sv prtpetiU, da poslušuš poj»r>vor d\fah zaljubijencev, mordu ćelo nen>estega zakonskega moža uli žene. ln če slučajno te$u sli <*nega spotmK pi» £^«u. se ti je odkrih druiinsku tajna, do katere si phšel kakor Pilot v \tro. Morda bi pa moglu poštna u prm'a po-jasn.ii, odkod mienkrttt ti postntnski Wu-hovodi nekišterih telefonskih aparat ov \' Ljubljani. Prhluikovunje diši močim po ovadušfvu in spada fore/ med dvomljne čednosti ne glede na to, kdo in s kakinttn namenom prisluškuje. Kvnrtopirci ne ho-do videli nebeškega kratjestva, prisfusko-valci tuđi ne. Naše gledališče DRAMA Zaćetek ob 20. uri četrtek, 11. novembra: ob 15. uri: Vini-čarji. Dijafika predstava. Globoko znl- * žane cene od 14 din navsdol. Petek. 12. novembra: zaprto. Sobota, 13. novembra: šimkuri. rrwni»*ra. Premier*kf abonma. Preiniera Kanlelburzove veseloigre >^im-kor!< bo v 3wlK)to XX t. :n. za pr«*tni«-ivki abonma. Komad je zelo zabavne vnebiue ter to občin»rvo brer dvoma dobro /abartal. ker nudi mnojro lahko zabave Ln komičnih si-tuacij. Dejanje i*e. pl^te m«l dvt 111» rodbina* ma, bogato rodbino Fajdigavih in rolbtno AimkovLh, Ui žive v mani ugojenih rar>ine-rah. Hadi varu^tvn, ki «a previnine pOH^^j Fajdi^'a nad Aimkovimi otroki, n*'j*tan«»io naj raelirTiej^e koloboi^ij^. ki ^e pa razploteio v hapi*y-end. OPERA Začetek ob 20. uri Cetrtek, 11. novembra: Evangelinik. Red Ćetrtek. Gostovanje gosp. J. Coatiča. Petek. 12. novembra: zaprto. ChHttovauje p?© Zlate iijuneienar- Frvir ▼ let«<5nji sezoni bo go^k>\"al» ii«n« priljubi jena bivša primadona ljubljanske ■ opers '-ja Gjungjenčovfi v »edeljo li. t, m. ▼ p**rtiji Traviate, ki je zaben vti«. NaAa publika, ki je bila tekom Tet delcžna M^vilnih izvrstno i zobi i ko van i b in jjloboko doživetfh pevskih P31"1']! ki jih j*> il s evr^jim ekiop-tičnim pre^lavatijcm »Po nV»vei»!Ai!i f\ohrt\~ vah in visavah« v tem kraju. Ta nasto;» \xi jTTfiri. v j>ef*»k. o\\ 3f>. v 'Jvoratii *.«?*nnl5k»-^a kmemafotrrafi. O vBebirn K'H-jaTirj^ev^a predavanja, ki o»v&e*ra v e^danji Slov. Narodu« vsakega prvoga v mesecu, kaikor dnigim na»roćmikoan. — Osebna ve^t. UćiteljJca otro*kefju vitca gćič. RozaKja Martelanc Je preme-ŠčenA v Novo me^tn. Na njeno mesto ]« hnonovana, gxi£- Stanislava L#o*3r Iz Ljub-liAt^a. Stev. 255______________________________ »SLOVENSKI NAEOD*. «trt<*. u. novembra 1WT. Stran !* VEST ĆLOVESTVA - FMTI I? ^ft Leto 189«, ld Je nzgibalo ertopske duhove — Skandal Dreyfimove afero — Z+lajC*ft fiaiMflii *<»*» a* aia»fc» —> Zolajevft intfat V ELITNEM KINU MATICI ob IU{ uri! ********** ^tepate v pr^ip«*** i Telet— ai-34 DNEVNE VESTI — Slikar in novinar Sergej Mironovift. itoio/foiKo unirl. V Zagrebu je umri vće- raj ponori zimni slikar, karikaturist in I novinar Serg:ej MironoviČ-<3alo*n6enko. Pokoji je deloval pri mnogih domaćih in tujih humorističnih bi satirifiam ttstin. Pri nas so najbolj znane njegove izborne karikature v >Koe bil kot hu-zarski kapetan na nemikem bojiAču. Po revoluciji je pa zapu?til 9vojo domovino in se preselil v JugDslavijo. Bil j€ redni član JNU, med aagrreb&kimi novinarji splošno priljubljen. SUt je bil Sele 39 let. Bodi mu lahka zemija! — Veliko zanimanje Angleže\ za naSe kraje. V Angliji vlada veliko zanimanje za nade kraje, zlasti za Primorje. Za prihodu jo sezono je na.pavede.nih 2e 50 sku-pin angl?Akih letovLš&arjev, ki hočejo po-setiti Jugoslavijo. V vsaki skupini je 15 do 20 iz'.ctnikov. Tako je 2e zdaj napove-aanih za prthocLnjo sezono okrog 1.200 An-gležev, ki začno prihajati že v aprilu. ZVInogi Angleži se zanircajo tuđi za Bled, — O^nutek rudurskega. zakona. Ekonomsko finančni oubor miuiatrov bo v kratkem obravnaral osnutek ruda-rakega zakona, ki priđe potem pred ministraki svet, v začetku prihodnjega leta pa pred narodno skupščino. fgj^y#^fc^*^^^B» B» * ■ M f m ^^^M 1 rokiasni velefilm v naravnih barvah »R A M O N A« V grlavnih vlogah: Loreta Young, Kent Taylor, Don Ameche. Nemški dialog! Samo še danes ob 16. in 19.15 uri krasni lji:bezenski in glasbeni velefilm K NOVIM OBALAM Ob 21.15 uri premiera epohalnega filmskega dela Iz zgodovine ĆloveStva VEST ČLOVE3TVA — Emile ZOLA Paul Muni ^^^^PvAivCB^BjBV ■ Bjj ^ BJ ^B I |H ^ ^^B^^9 Premiera! Epopeja vztrajne borbe za obstanek tlačenega slovaškegra naroda HAJDUK JANOšIK > glavnih vlogah "iat.a Hajdukova, Pavel DlellK. Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri Zutrrehški planinci na Mrillci. Hrvatsko planinsko druStvo ^Sljemet priredi v neJeljo 14. t. m. za svoje člane skupen izlet na Mrzlico. Udeleženci izleta se od-peljejo iz Zagreba v nedeljo ^Jutraj do Hrastnika, vmejo pa se iz Laškega. — Bolgrarski rudarski lnženjerjl pride-jo v Jugoslavije NaSi rudarski inženjerji so bili v oktobru v Bolgrariji goetje bol-,arskih tovarišev. Izleta se je udeležilo okrog 40 naših hiženjerjev in v Bolgariji -n bili sprejeti 2selo priarčno. Zdaj se pa inipravljajo na sprejem bolgurskih tova-višev, ki jim vrnerjo obiak v kratkem, ie •'rod februaxje»m, — L#etofenja »ew>na v EH>l»rni. V bano-vinskem zdravilišću vr Dobrni je bilo od 1. januarja do 31. oktobra 3.649 gostov in ■>S.9SU nočnin. Nadih državljanev je oilo «1331. inozomcev pa 318. Lani je bilo 3366 postav in 57.044 nočnJn. — Tekma x. brzojavninii aparati. V K^oogrradu je bil določen odbor za prire-aitev tekme na brzojavnih aparatih. Vse poštne dii^ekcije so izbrale v svojem o*>- no^ju na>boljše uradnike za brzo javi ja-nie na Morsejevih in Hugrheso^'ih aparatih. — Harry Piel v okolici Splita. Znani filmski igralec Harrj- Piel je ho-rek v okolici Splita, kjer Je Lskal motive 2^t svoj najnovejši film. Izbral ^e nekaj I pripravnih krajev v Splitu in Trogiru, k;er se prične v soboto snemanje filma. V.>raj je hotel odpotovati Harry Piel z lomim ćotaom nn Hvar, kjer bo tuđi »snetih nekaj prizorov, pa gu je zarnoCi pri učenju, pokliči te sposobne-ira iristruktorla ali inetruktorico. S tem po-magate svoji deci in istočaeno re^ujete pro-blern brezpoeeinih m'adih o^it-eljev in učd-teljic. ki ^e vodno v v<;lLkeni števiiu caka ji) na eiiixix>. Gie«P tega obrnite se na naelov; Olsck brc/.po*elnih učit. aoil. pri sekciji JUU v Ljubljani, Franoićkanska uli- I ea 6/L Uradne ure vsak dan od 10. do 12. I ure. I — Vreme. Vremenska na|x>ved pravi, I da bo oblačno, nestalno vreme s padavi- I nami. Snodi je jelo snežiti in amo imeli I cio davi 10 cm snega. Po drugih krajih je I pa deževalo. Najvfi5ja temperatura j© zna- I fcia v Splitu 16, v Skoplju 15, v Zagrebu ' I 12, v Ljubljani 9.4. Iz drugih krajev ni i i-adi pretrpane telefonske zvesse porodi o I stanju tetmperature. Davi je kasal ba.ro- I meter v Ljubljani 755.5, temperatura je I znašala 1.2. I - Službena mesta pri OUZD so v^a ta- I suđena. iiato o>po«arjn Okrožnj ur»> v»« I projsi]<--e za elužiK>7 da naj ne vLagajo novih I prošenrj. — Na Brttjaa bo postaviJa Zveca b6wv-tiifcov epomeiuk nesnanctmi ftk)venskwnu vojaku — vsem slovenskim žrtvmm evetovne vojne. Na mirovno ned«4jo, 14. doiretnbra, priredi po veej Sloveniji nabiraiije darov ea to prelepo nmel. Slovenci, darujlc za epomeoik. ki bo za»k na6e skupnosti. ia-vednoeti in kulture. S tom borno po ka tali, da &e zavedamo irtev yol mbo «vobođo. Nabrani denar pa bo zveza poradila tuđi ta podpiranje revnih vojakov, mvaiidov, vdOT in elrot umrlih vojakov crdovne vojne. — Kotar poneveril bliza «,OOO.0O0. Po-Udja v Bernu je izdala tlraEco za no-tarjem Hansom Haldemannom, kl je po* ueveril 150.000 švlcar»»cih franltov in ukrn,-del aa 10.000 frankov vrednosrtnin papir-jev. Zcio verjetno Je, da jo je Haldemanil popihal v naSo drtavo. Mo* )e star 44 let, visok 188 cm, tamnih že nekoliko sivih lao, vtookega Ćela, ernlh oljrvi, rjavih oči, veMkegra nosu, velikih uart, nafprcj štrlefte egornj« ustnice. Siroke^a polnegra obraaa in širokih pleč. — ljetaiska ne^r^ea, v poned«iljek po-polđne se je pripetila pri 2epCi letalslca nesreća, kl po srećnem naključju ni za-htevala CloveSkih žrtev. Razbilo 3e je le-LaJo obtastnega odoora Aerokluha iNaša krila i iz Banjaluke. Pilot Milan ZeanlJiC in član Aemkltiba Kristifor Zecević sta se sicer precej pobila, vendar pa ne toliko, da bi bilo v nevarnosti njuno življenje. • Iz Ljubljane —lj NeoCfSCeni Kongff-sni trg. Res da na« je precej zgotžnji sneg" preseneitil, na-\*zHc tenau pa bi se lahko mestna uprava bolj pobiig^ala za to, da bi bili očišćeni vsaj glsvni prehCKži v mestu. Kongresni trg, ki je eden najbolj prometnih v rne-stu, je ostal v brozgi, niti skromnih prc-hodov nišo napravili na njem. Ljudje &o si morali sami delati g"azi križem čez trg, da so zajamali v ćevlje moker sneg. Za prehode na Kongrescnem trgu se že lansko zimo ni kaj prida ekrbelo in kaže, da. se tuđi leto© ne bo. —lj Darujte za spomenik neznanemu s!d-venskemu vojaku V trgovini A. Kiisp rjn v LjuMjani. Mcetni trjr je rastavljen dvojnik spominske listine, ki je bila vz-"nUnia ob blagoslovitvj spomenika Cjrroba) neznanemu •Oovenskemu vojaku i-z svetovne vojne na Krezjđh 20. avsriie*t«i. Na mirovno ne 'el;o, 14. novembra, se bodo polirali po vsej naši domovini darovi 741 pnomeni-k. Dolžijffit veakejra zavc ^ne^ra Slovenca je. da pripo-mor^ k %kor.ij^njemti uresnioenju ]**p^sra na&rta in dokaže 7. 'lenarr.im pritsp-evkom svojo zav^nlnost in pripnt.vljt'Tios:, da **e 22:radi čimprei skupni eponipnil^ vkaz>ali, da xna eloverw^ki narod ceniti žrtve zn svojo evo-l»of!r> in d:i se r.fiveda velike kuUurnf1 naloge do vsoh onih. ki 30 dali najdražj*1 — svoje življenje /a na*c odn^^enje. — !j Mnopro je pri nas ljubitelje*- roto-grafske nme*nostl, ki «*e borijo 7 njeirmi ra^efnimi tohni^nimi težavnmi. Prirm-ni-kov. ki bi jih uvajali v ckrvn«>s*i foto-£Tr."if^kf*?n tlfl«*1. vsaj v na^em iezikn. n'uia-mo. la^tno T^piku-anje oa j^mlir pre'-^r vo umet-no«t. kot kakršna 1*» ratkriTvu^. Da p-» ni T^ko in da jo mo.iro^p 7. naiHoli sk'omnimi ere»"Ptvi v kratkom f^Pn dnseri visoko Mo^-njn fotosrafskeci Minične-i znflnji. h ^^ rl<)k.i7^iti ]>rvi toC***] za za?etn'ke. ki ea pr> T»rav!ja nas fotoUlm1!. V program:i tcira "°-?a>a. ki se ia o^efral 10 do V2 veferm\ so po1peve*"a vv^roM amafemketra mradnja. r.R kn-tero ho flal na ra?:nolasio «=voje nnft>olj3p ptrokovn iake. javnost pa *<» r>o-aphe rvpO7rw»!ti na nje€T»vo namern. Kol:kor vemo. w» je 7a tp?..*n pri javilo žp leno «4e-vilo intere^pn'-ov o^oie^a «*rx>to d^nfv ima-jo v r^f^torih kln'"''! (7.T -M^d'Vn^ rrvi sr-sta-n^k in tu ^«> lahko orij-avrjo Jle dni-iri, ki t^na dn#*lpj nišo prorHI. —lj Spomenik Antonu Foersterju. Park pred Glasino Matitx> ob Vegovi ulici dotoi nov okras. V nedeljo namreč odkrije Olae-beiia Matica ljubljanska v svojem parku po!eoinenikii P. Ht^x>lina SaUnerja epo-inenik Antonu Foereterju. O ta z.name>niUi moža sta z najvecjo vneano delovila skupno cek) vrsto let &a prospeh na^e posvetfte iQ oerkvetie g"!a**l>e. Antoo Foei^ter }e bil jro-spodar stoliiega kora, P. Hu^rolin Sattner pa je imel umetni>ko vodstvo \jri 6č. oćet:h frančiakajiih. Slavno^t odkritja e^ začne tof^no ob poi 12.uri s tpm, da bo Orkestial-no društvo Gla#b©ne Matic-e e spreuljeva-njem orsel zai^TaJo v Hrubadovi dvorani Foemterjevo koraftnioo na narodne motive. Temu eledi pozdraven #rovor preoi^ednika Glasbene Matice dr. Maiiimirja Ravmharja in gx>vor o Antonu Focr^terju, ki pa bo po-vorfl stolni dekan, kanonik in skladatelj dr. Franči^ek Kimoveo. Govorili bodo zastupnik i raz-nih dni$*ev ter polagali vence pred lik glavne^a naše£a skladatelja. Na prošnjo Olnel>«ie Matice bo prevzela tud! ta spomenik v vars-tvo mestna ohčLna ljubljanska. Slavnost odkritJT zaključi mešani 7bor Glafi-J>one Matice, ki l*o zapel enecra najbolj učm-kovrtih Foenpterjevih mešanih »borov: Mo- ^ro?no ee dvi^rajo naš« gore. V ponedeijek zye6er pa bo ob 20. uri v veliki Filharmo-nt6ni dvorani koncert Glasbene Matice in 3 tera koncertom je 7akljth?en drujri del Foersterjeve proslave. Tretji d*»l t*e vr^i potem v Varodne-m crledali^u r>r'hoilnjo #obo-to 20. t. m. z vprizoritvijo Gorepjf' eca slavčka. V^topnice za koncert prala Ja knj:-prarna Glocben^ Matice. —lj Rpored akademije slepih {{ojeneev iz KoČevja bo 2elo peftter. NTekaj ti>Čk ^^ pripravili £©jenci sami. Dante omenimn >(io-dovĐa budnico«. Beeedilo je ae^tavila »l€pa pojeoka svoji učiteljici za so^i, u^rlasbi: pa jo je {rtasfceno naefarjeni Jojenec isvoda. Pre«ene5eni pe bo«tt© tndi pri lirici >Bom fe Set!, ki je od elepe gojeike dramati«"-rana Rffodba o len«m BoštjanCku m njegovi pesmi »Bom i« Se!« V program tmo jo ttvrstli zjUo, da bo imelo občinetvo priliko ritieti, kako se «lepi gojenoi všitc t igi»-nje iu kako vaino se C^iiej« na odra. Akademija bo v Mboto 111 nećeljo v fran6idkaa» •ki dvorani. Reservirajt« v»to^«ioc v pred* prodaji v pisarni »Paot et Bonuni«. —ij Mali Btefcoa bvrfttM rnaamra «Mal-ce, a^lejte ai ubavno m dubovito vtsek^-igTo »Kdo je |»f»?€ (Bicboo) v Ćeou^ub-•k^ni giedali&Ču v soboto 13» io neđeljo 14. t m. ob iO.15 in prefMiČali »e bo«te muuL Kawne}a4i se boete do sorz. Prcokrbiie m vtstopiiice že v pretprodaji, ki bo ¥ toboto in nedeljo od 10. -do 12-, 15. do 17. ure teT eno uro pred zadetkotn. —lj Ruska Matica. Ru&a Matira t>rir«rii v eoboto 13. t. m. ob 20 v đtemni b. hotela Ti voli kiterarni većer oto prilifcf 85. ob-letnice t^mrti slavnoga ruskega pbatetja N. V. Gofroija. Na eporedu: 1) predavanje ?. univ. pnof. dr. ETpetia. Spe^tomegia o oocb-nosti in pomemi N. V. Oopolja, 2) recitacije odlomkov iz Go2x>ljevih del, ki jih bodo izvajaJi ude-leženci ruekega tečaja pri Ru-eki Zlatici in ruaka mlaaina. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ru«ke knjiž^viKHSU. —1 j Predavanje SPD bo v cotrtek 18. trn. ob 20. v Delavski zboa-nlci. Predavali bodo ne kate ri udeležend tetoćnjega. ieleta eianov SPD, t. j. gg. »vastja, dr. Mrak in dr. Potočnik o franooekih Aipati. Naši planinci so sami napravili Stevilne dobre posnetke na svojih turah ter jih bodo pokazali pri predavanju. Predavanje bo Belo zantrnivo ter bo pokazalo uspehe na-ftih plezaloev v teJkem, vtaokoalp^kcm te. renu v ledu in anegu. Planinci, dbdJftite gotovo to prireditev. —lj Da ne bo trpel krivice. 0. Stanko Vo-zelj. bivši costilničar, nas naproia u objavo, da ni točno naše porocilo z dne 21. okt., po kateram na i bi bil zapleten v vlom pri trtiovki Raidetovi v §ludentov&ki ulici. Tuđi ni neki Habič kupil otl njega ukradenega blajzu, teinv^č je prodal Babicu blago neki fetefan Gradi^nik. Vozelj je kupciji samo pri-eostvoval ter je kazensko rotstopanje proti nje-niu ustavii^no. —-lj Sole vabimo, i vodstvom ivo-jih ^"Uieji'>enili učiteljev o^ledajo ^laabeno rnzstavo Anton Foei6fer iĐ njegov^ doba v nia-li Pilharmonifni dvorani. Ra7.tof» pu^t. — Zveza gfospodinj prelo»ži radi tehničnih ovlr svo'o ra7et«ivo »\*se z.a bolnrka« na 30. nov€ii>bra. —lj Društvo »Tabor«. Drevi ob ^30 60. rf-lni čl.-uriki »cs'anek e podavanjem. Pre-dav.ll bo 3. «lr. Bnmko Vrč on o 2unanje-poliiv-r.nem položaju. Vabljeni tuđi prijatelji društva. u— P«noieno oblrko. »butev in perilo zV-ira mestna obrina danes od 0. zjulraj do 3 rx>rx>Ulne na Ajlovsčini pred kavarno :Evropot in na Vicu pred eerkvijo. Kdor ima kaj odloženih stvari, ki 90 £e porabne, nai jih ^rine^e na zbiralno stojnico. Reve-žem ho v zimi marsikaj dobro služilo- Zbi-ranje bo le oh suh?m vrerneau. — lj Tećaj za strOkoVno HSanjr- mixaT-sk© stroke za mojstre in pOTiočnike se prićne v nedeLjo 21. novembra ob 8. uri zjutraj in se bo vrSil voako nedehjo od 8. do 12. u*re v TehmsSka srednji Soli v Ljubljani, vhod Mumikova ulica St. 9. preko dvorteča levo pritličje, učna dvorana. St. 5. —lj Zdruienje brivcev, frlEerJcv In Kor-merikov v Ljubljani sporoča cerajenemu občinstvu. da bodo brivnice in friKerski s»iloni v ponedeljek, 15. t- m. ćo 10. do-rx>ldne v Ljubljani zaprti. Istočaano na-proša članstvo v .Ljubljani, da se ob 8. uri uđeleži s srvojim osebjem v stotaic* sv. maše zadušnice. —lj SamcTiror starćka. Ponoči 6^ je v svoji sobiri v Klavl^zni ulici ^0 ob**il 74 let-ni zrseUn'k Frauc Ko!e.^, ki je ie delj Ča^a bolehal in ostpl ua staiu leta brez vfiake pc:6trežl>e. Vr hiši etanujoče stranke 50 po-istiile pozorno, ker je bilo v Kole^evJ eobi vse tiho. Ko jt» nekdo potrka-l na vrata, je našel Lst;i zaklenjeua, in zato je oponorii et razni ka. Stražn::k je zlezel v 6obo &ko/A okno in na^el starčka obe^en^ffa na žebelj pri \Tatih. V stanovanje je bila takoj pozvana, policijska komisija, v kateari sta bila zdravnik dr. Lapajne ter đeiurni ura nLk jr. PodoVmik. Zdravni'k je u^otovil. da je ismrt na*;topila najfbrž ža pred nekaj urara!. Truplo bo na odre^o komisije prepeljaH dopoldue v mrtvačnico k Sv. Knčtofu. St^ir^ka. je pog-nala v smrt beda in TajfmšČe-noeo pnjavila- v om stijeni h4* atcttajojkAk> iz stanovanja vec obl«kt de*-nik, nekaj prtov in nekaj orodja. Za taivi-no at« zvetiela tuđi zakone«, ki »ta vki^Ja iakijevo, kar sta o^kodovanki povezala. V<5eraj j© bila iakjjeva nekje v uveetai are- tirana in je taivino bres obotavijaiija pri-snaiA. PovedaJa je tudt da je ukradene stvari prodala r Kraaju io pripoemiia *«, da je tako obiakala ie Te^ prftMnlh *t4Mio-vanj. Žakljevo bodo sđaj krodHi «odi&&,i, kjer je i« »tara znaitka. —U Dotttnf mervnj ftaMn^ kl je M 7. t. m. firi predsedniku Drvri*r» sa i*Wt> interaaor Wa|rateljev biv^e avetr^ke poAt-ne branltnfc>e v Mki, «e pro«L naj ftimprej »poroci svoj naetov na pv>ri naved^oo dm-ftvo radi tsterjaz^a karcij. Iz Celja —c ProeUvo Jađi«nftke«(m dne bo pri-ređfl taraijevnl odbor Jadranske straže đnp-Yl Ob osmih v mali dvorani Celjskega do-ma. Na sporedu je nagtnor o poaaaenu Ja-dra&ake^a dne. deklamacije in nastop mladinakegra pevskega zbora Glasbetie Ma tlce pod vostilniških prostonh Na-rcKtoega don^a v Celju ciansKi Bestanesk a vaJbim dne\-nim redom. —c Uuda nesreća. V Griiah pri Žalcu se te enoletni koćarjo-.- sinček I^'an Bo-bovnik doma v nedeljo polil a kroponi in me nudo oparii po vstm tele«u. Otrolca so prepeljaii v cei jeko bolnico. —c Podsave«tia prvenstvena tekma med oeljskimi Atletiki in trboveJjakim Amaterjem se bo piićela v ne»ieljo 14 t. m. ob 14.3O na i^rišču pri j3kaJni kletih. Za to zanimivo telono je doleg-iran scvd^iik g. Vitoiie Iz Zagreba, za namestnika pa J« doloćen g. Uevćič. —c Strindbergova >JuIija< v celj>k«Mn cledali^ču. V proslavo ^Sletiiice uinetniiike-ga delovanja ff- lvjuia L^varj<*% elana Xa-roclnesta aledallšSa v Ljubljani t>£> vprizo-rila liubljanaka eekeiia Združen ja g!<*iali-ških iprali'ev v torek iii t. in. ob 20* v celjskem i;ledaii«cu Siriudbergovo drainO >Julija<. \>topniee «0 v j>redprodaji v knji-garni Sloui5kove tiskovne zadruge. —c sahoTska tekma Celj© : tiorif*, V soboto 13. t. ni. bo priopćio v Celja 1*2 \io-ri.^kih šahistov, ki rodo igrali v nedeljo 14. t- ni. donokine v hotelu tEvn.^pi< rerrezen-tančni dvoiivatoh 3 CeMskim Jobovskim klubom. S tem bodo £ori&ki Jahisti vrnili obisk Cel.(anom, ki t*o ^ot*tovali 5. in 6. septembra v Gorici in premairali goriSke Šahista v rax-merju 6:4. Nedeljsko srevanjp 1m> jfotovo privabilo ninoijo prijateljev *iiha. —c Napad in nesreća. V nedeljo zve^er eo neziuiisi uu^ki pr?d neko gontilno na Liut>ečni pri Celju na^iadU 2lletnega brez-poselnetfa niizarskejja pomoČ-nika Alojza Ro-£erja 1 Ljubeene ter ^a HikIo po^kodovali l>o tflavi in rokah. Ko io 161etni po^esluikov 6in Vinko Urba«cxk iz DobriSe vaši pri Pe-trovi'ah podiral v ponedeljrk v gosdu dre-vo, niu je srodletela sr-kira. pri čemer «še je vsekal iiloboko v levo no^o. Poškodovan-ca se zdravita v eeljski bolnici. Iz Maribora — Protituberkulozni dinar. V meaeou oktobru je stanovanjaki porotituberkulocs-ni dinar v Mariboru doaegrel vsoto 333.831 dinarjev. Izven stanovanjske akcije »o da-rovah fondu zn. zgi-aiibo jetionih bolnikov: naj^elnik banske up-rave dr. Franc Ratej 200 din, uraUniStvo sreakega načelstva Maribor levi breg 125 din in sre«ki načelnik da*. Ivo Vreoar 1OO din, voi n*wnesto venca na grob blag-opokojnegra dr. MiLrkki Ipavlca. Dalje je daj'ovaio Zdravu iško drudtvo v Mariboru v spomin blagopo-kojne^a primari ja. dr. Rotača 20O din in župni ui^id Sv. JaJtob v Slov. g-orioaJi 1OO din. — Josip 6inko — »Moji ^pomini«. Le- toc bo poteklo 15 let, odkar }e umri znani narodni borec in iicvinar Josip Sinko, ne-k danji urednUt celjske ^I>oiiio\*iae<. Da ne toniejo borbe za slovenstvo, je mariborski novinar g. Vokoelav Spindler zbral spomine pokojnegn Sinka in jih prtpravil za otojsuvo. Knj'ižiea je te dni bllra v Mariborski tiakarni dotiflfcana. >Mojl spoLiii-nd< ao s-Hčice iz alovenskili najroanih borb pred in med \rojno. G. Vekoslav Spindler je iadaJ fc«K>4uro v 3poraattm.u z ož^imi po-kojIlato^r^Jni rojaki z nameooai, naj bd služili ti spomini njego",-im stKlobalkorn in soborcesm v izpodbudo. — Šahovski turnir, v torek je bilo v kavami »Central ? ođtsrano peto kolo tur-nirja z& prver.stvo Mariborske^a šahoiv-đkegra kluba. Rezultati so nasledaijl: Ing. ZobtuprtrUka|tniTBOtak« odvritna ktkor itriraa« Zoboo prtvUko zopitle bMVt, ld pola-godi* načenj« zobno ridenino, lahko odstranimo na najenostavnejši način. ZJutraf kot prvo, očistimo si temeljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto. Chlarodont, ta prijetno osve-žujoča metvitna zobna pasta, napravi s svojo močno, toda neškodljivo astil-nost)o zobe bleićeče bele in s tem vsak obraz privlaten in lepu ZveCer kot zadnj«, očistite si brez-pogojno predno gre»tc spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči we Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbriigmBio Mttno vodo Chlorodont v kozarec 1 čim se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne neo« t Chlorodontom. Prek — B4en 1:O, detiin: — Noomi 1:Pe»em a gti iz\-e*ienoa. iz knjigva j© 141 imeru>van dr. Ruđoif Rutaj, bivM profesor tukaJAnJe trgw«ke akaidemije, nenitLJ odvetniSki pripravntk v Marižboru. O«rti-tamo! — Isoden |»m1<^ » hleva. Vćeamj smatraj Je pad«d pri Sv. Lovresncu im. Potoorju 23 letni ix>ljski delavec Ivan. FY>rnetai s hkv-va in ai zJomil ot>e rokl ter aevairno po-škodoval glavo. NesiavcsLnega deia/vca so prepeljaii v tukajSnjo bolnico. C. I. Luther je predavat Ljubljana, 11. novembra Znani nemfiki novinar in gportni preda-vatelj C. I. Luther se nam je »noei »opet predstavil kot iz\Tsten pripove-dovalec, kl zna s svojo živo besedo priteg^iti po«lu-Sr\icf. Snov je bila sicer približno ista, ka-kor že na lanakem predavanju, toda v aovi oblik i in s spremi jeA'anj^m pov»em novih diapositivov. Kakor *e lani, )e tuđi lettw Luther TA&e\ z zimskim sportom in koti£al p kaj*ifikiTn. Ie njeg^>vetr« pređATanja, kl g» je težko podrobno orisati, je bilo pa^ naj-t>o]j zanimivo po^lavje o postanku srnu«. Raziskovalci, ki se bavijo s ^<*Tn vprafta- njem. so namre* u^otovili, da srnu« prvotno nišo bile upora bi jene- s namenom, ki pa imajo danes, temve* bo jih t davnih davnih Casih naM prednlki uporabl5ali aa prehod moćvirnih pokrajin. BUe 00 to vodne srnu« in se je Luthru posrećĐo to dolu*-zati s pomočjo najdenih takih mnu« prt SamojeAai. Te nnnfi so imele skora.1 po-polnoma obliko čolna. Bile ao znatno kraj-še od sedanjlh in 90 imele podobno obliko, kakor sedanje vodne «muCi. Nato naa )• predavatelj popeljal med čarobni ztmakl svet visoko grori v planine, ki pa je narava s sAoiimi silami spremenila v presudne, će«to drastične oblike. Krasni <1iapoxitivl, poživljeni 8 Seeavlmi fotomontažami, 00 i^esto izzvaH *»alve smeha in sploine^a prJ- zjianja. ___ Gladka bes**<1a — poena m, d«. predava,-telj obvlada materijo, ld «1 jo je izbral — je bila spremi jevana s tako ti vi mi prikarf, da bi si predavanja bree sli* »ploto ne mogli predstavljati. Tzvajanjem *. Luthra., kl je prlšel k nam tuđi b namenom. đ& prouči postanek bloikih plohov ki » pre-cej ra&likujejo ođ drupih prass"odovin#»kiii sovTPtnlkov, je sledil Se znani film frricarja Kusterja o planiSkih tekmah, ko je Avatrl-jec Bradi dosegel najdaliSl .«nnuSki skok na svetu. Film pa amo videll Se v boljem prikazu, fcajti bil je prect*j medel in premoten, *la bi lahko prikazal tist«\ kar nam je pokazala dozđaj *e vsaka prtanUka priredite^. sVčirt Smučarski klub Ljubljana. Opcrarjam* na t>l*£ni zlx*r k'u-»»a, ki bo Slov. Naroda' pod >MagaciiK 2618 nmđa 90 pv, d»v»k pov«be> H^fiMugat «n—aii 8 IXd Be«eda 50 par. đavek poaebe}. Najmanjfi) zneseK 8 Dio PLETILNT STROJ ploicat (Flach*itrickuiasehine) St. 7 Ln 8 v širini 21 do 23 cm, kupimo. Brača Graner, Čakovec. 2598 Beaeda 50 par, davek posebej. Najmanji) snese* 8 Dto PSA dobresa čuvaja kupim takoj. Ponudbe na upravo lista t na-▼edbo cene pod >CuvaJc. NAPODNA IISKARNA L3UBL3ANA KNAfUBVA » IZVESUJt VSE VRSTE TI3RUV1M PREPROSTB IH MAJF1NEJŠM Sfran % r »ftLOVBNSKI RilODc Mrt«. U. ■.....■■*■■ vm. Stev. 2*8 Iz zgođovine Sokola Tabor V proslavo 3Oletnice Sokola aa Tabora bocta prlre|e«l tetovadna ta mUrtUmlm alnrtln^a Ljubljana, 11. novembra Temelj društva 90 položili kot ustanovite-lji: Medic Franc, Bricelj Ivan, Počivalnik Žan. Dimic Janko in MulačeU. Prvi starosta je bil dr. Tominšek Fran in prvi naČ3lnik dr. Kandare Albin. Odlični člani in posebno zaslužni delavci so bili: dr. Pavle Pe^totnik, četrt stoletja starosta društva, ustanovitelj prve župe na jusru, odličen telovadec. vz^ojitelj, govornik in sokolski pisat ?lj. ki je urejeval in pisal najboljše sokolske liste. Z njegovim vstopom v društvo se je priPel najkrepkejši razmah »sokolske mi-li in dela po veej okolici, daleč na Dolenjsko. Pod njegovim vodstvom in na.ivztrainejsim djlovaniem se je sezidal Tabor, ki je bil žarišče moči in dela Stane Vidmar je hil 20 let načelnik društva in je vodil vee tehnično delo društva, župe in tuđi saveza. Bil je odličan telova-lec in prvi zmasovalec na mednarodni tekmi v Pragi. Njegove mnogobrojiie sestave telo-vadnih toek in zlaeli prostih vai so bile naj-bolj upostevane in so [iridobile največ ugleda društvu. K telovadnim šesta vam je se-etavljal tuđi primerno glazbo Kot telovad-ni. strokovn.iak uživa še danes mednarodni sloves. On je telovadni pesnik z v6-»mi vr-linami vodnika. Nande SvetlU?. skoro pptindvajsetlMni tihi, a vztrajni in nailx>ljši sokolski delavfc. iniciativen, dovzeten za vse dobro. retmiČ-no in lipo. Bil je ves čas naiodlifnejši dela-vec in 6odelavec natolnika. vod'telj in vzgo-jitelj in najizrazitej^i pripadnik ciste sokolske misli. Sam vztra.;en do ^krajnosti je vzgajal vztrajnost pri vseh pripadnikih. t Janko Dimic, neumorni telovadec in sokolski delavec. Bil je načelnik in pod načelnik društva, vedno vedrega duha. zdra-vetja humorja, ki i3 prinaŠal som-e telovad-cem v 5e Liko niracnem prostoru in dobi. t Janko Kovaiie, od Hren mednarodni telovadec, mož volje in znanja ter prosvetni delavec v društvu, župi in zvezi- t Nande Marolt, telova lec in vzeojiteljj najodličnej^ih vrlin, mnogoletni starosta župe in podstarosta društva- Starosta Ini. Lađlslav Bevc t Tone Bončar, mecen društva Tabora "T Josip Turk, društveni podstarosta je pri-pcdal društvu od njegove uetanovitve in bil glavna finanena opora za postavitev doma. Zivel j? z društvom in dal njemu vse bogate skušnje in delo. Janko Slapnifar, vedno veseli vodnik te-lovadne vrste in mladinskih oddelkov, ka-terini je bil vdan z vso sokolsko Ijubeznijo in voljo. Njegova vzso.ia mladin* nam je pridobila najboljše sedanje delavce Sokola na Taboru in po vsej državi. BC1 je živa vez telovadcev, vedno poln poukov in krepitve vztrajnostL Janku INirtnta i? živa zgodovina druStva. Od početka do danee telovadi v druStva in je bil u pošte van in priznan mednarodni te-lovadec. Od de<*e, naražčaja in Mana je men-da od v&eh najredn^jši in Se danes v dru-Stvu najboljši telovadec, vedno sposoben in priora vi j^n tekmovati na mednarodnih bo-jUčih. Franjo Medic. odličen telovadec. organizator in gospodarski strokovnjak. Pravi me- vsgojitelj Je deloval neumorno v najteijih bmih v taloiadiiitt, redno s amebom na obrazu n je s svojim naravnim humotjem tfal totovade* do vstajnosti in redoo*4L Vsgladno rasnitoljolm in odkrit snaEaj debije ie od početka ▼ društveni upravi, kjer je bil đoigototni podstarosta. Zlasti ga od-likuje njegova velika ljubezen do sokoteke mladina, kateri Je vsdno najboljfti zaKitnik. Hica Krieteva, ta najvrtrajnejša in naj-odlftnejSa pripadnica društva, ki je bila tajnica ob ustanovitvi ienskega kroika Sokola L ter je od te dobe dalje najizrazite jia predstavnica isnskega dela društva, katereoni naeeluje ie nad 15 let. Mka Kr-Šetova je vodniea vseb oddelkov dere, na-raKaja in Ranie ter v«dno najodličn;j6a ee-sUvljalka ienskih telovadnih sklađtv Kot najboljša delavka je bila večletna načelnica zape in Slanica rveznega S. O. Njeno dek> v telovadnici bi se dalo opisati v dsbeli knjizi in nedvontno ima za dru-5tvo najveC zaslu^. Omeniti bi bilo imenoma Se mnogo, pre-mnoffo odličnih imen izmed Slanov in čla-ni«, ki 90 duia Sokola Tabora, a nam tega ne dovoliuje prostor in Saa. V tihem dela in skromni zavesti, da je predpogoj delo in d olovan je v krepki zamisli eokolske ideje v telovadnici in prosvet-nem delovanju, gredo svojo pot naprej in navzgor. Na5a prestolnica, bel« Ljubljana, se v vseh svojih elojib zaveda, da je Sokol Tabor ?i-nitili, ki okle-pa vaše vee sloje in razšina vsepovsod srloboko 6okolsko idejo Ob 30-letnici obstoja vabi v evoje prostore, da bo akademija v to proslavo 13. t. m. tako obi^kana, kakor ji zamore priželeti sokolsko srce in sokolska ideja. Zdravo! M. J. T. Let©šfiji tujski promet v Ljubljani Najvežji obisk je bil v avgustu, največ nodnin pa je Mio v septembru Ljubljana, 11. novembra Letošnji tujski promet v Ljubljani ne kaže posebno razgibane in razveseljive slike. Na splošno je situacija enaka. kot je bila v preteklem letu. Sicer je prišlo v mesto nekaj već tujcev kakor lani, je bilo pa zato manj domaćih posetnikov in tako sta se obe številki med seboj nekako izravnali. Promet pa je bil že lani za okrogr 259Ć manjši kakoi predlanskim in torej ni bil preveč ugoden. Vzrok. d& se tujski pr met letos v Ljubljani ni niogel razviti na nekdanjo slopnjo, je predvse:n v vremenski prilikah; saj je globoko v mesec ju'ij trajalo đeževje, lepo vreme pa je v poletnih dneh bilo prav za prav samo v avguslu, — a še tedaj ne trajno — september. ki je po navadi tuđi zelo ugoden za obisk naših krajev, pa je bil zopet do 2/3 deževen. Nastairitvena kapaciteta Ljubljane je ostala letos v bistvu ista kakor lani. Glavni ljubljanski hoteli so obdržali skoraj enako število sob in postelj, ražen hotela »Slona^, ki so ga. v začetku poletja zaCeli podirati. Zato pa je odprl hotel Miklič nov trakt in se je to razmerje izravnaio. V glavnih ljubljanskih hotelih in gostilnah je bilo na razpolago za tujce 385 in 521 postelj. Ko pa bo dozidan hotel ^Slon«, se bo število sob še povećalo. Najvećji obisk je bil v avgustu, najvec nočnin pa je bilo v septembru. 8 te vilo noč-nin je naraslo še v maju, juniju in Juliju. Med inozemskimi obi&kovajci so na prv?m mestu Nemci, ki so postali zaradi valutnih dogovorov naši glavir. gost je. KakSni so vzroki, da tujski promet v Ljubljani in Sloveniji sploh ne uspeva tako, kakor bi bilo želeti? — Krive so razne okoliSčine, v prvi vrsti pa naše sla'oe prometne razmere. Naše ceste so zelo slabe. Poprava in restavracija čest ne napreduje v tistem tempu, kakor poslabsanje in tako postajajo razmere na naših cestah leto za letom slabše. Slabe ceste zadržujejo tu je avtomobiliste, saj je znano, da potniki v velikih avtobusih često izstopajo v št. liju in se peljejo do Rake ka z železnico. na Ra-keku pa jih zopet caka avtobus. Prav tako je v obratni smeri. Tuji avtomobilisti pre-sojajo po razmerah na naSita cestah razmere čest v vsej državi. NI£ ne pomaga, će so niže na jugu krasne ceste, će vidi tujec, ki priđe v našo državo, nače slabe ceste, se Često premislil ter se rajši odpelje drugam, kjer so cestne razmere boljše. Velika škoda za naš tujski promet je tuđi, da Še vedno nimamo cestu* In ielezniške rveze z morjem. Od dobre zveze z morjem si moramo obetati ogromen razmah za Ljubljano, ne le v tujsko-prometnem ozlru, temveć v gospodarskem pogledu sploh. Pa tuđi naš> železnice kažejo jako Ža-lostno sliko. Zveze Se vedno nišo zadovo- Ijive. Zveza Ljubljane s Kranjsko goro n. pr. traja še vedno v najhitrejšem in naj-boljsem času tri in pol ure, kar po meni, da vozi železnica naravnost s polževo nagli-co. Poleg tega imajo vlakl redne zamude, tako pri odhajanju kakor pri prlhajanju, kar je postalo že naravnost usodno. Motornih vlakov kljub stevilnim prosnjam ne do-bimo in jih ne dobimo. Ljubljana pa pctrebuje za napredek svojega tujskega prometa tuđi izboljšanje go-stinstva; kljub velikemu številu gostiln ima Ljubljana se vedno malo prijaznih lo-kalov, kjer bi se točila res dobra, pristna vina in bi se nudila dobra in okusna hrana po nizki ceni. Pa tuđi zunanja oprema ljubljanskih gostim je razmeioma še na pre-cej nizki stopnji. Za tujski promet so važne t^di razne prireditve večjega obse.^a V pretekli sezoni ni bilo v Ljubljani, ražen običajnih dveh velesejmskih prireditev nikakih več-jih prireditev. Mestna občina sama se zadnja leta ne upa \tč spuščati v večje prireditve, ker so bile nekatere poprejšnje prireditve silno deficitne, tako da je morr.la mestna občina v enern samem primeru do-plačati 100.000. — din. Dobro bi bilo. ce bi se zp večje prireditve v Ljubljani osnoval poseben priredit veni odbcr, v katerem bi bili enako moćno zastopani: pf]edališće. me-stna občina. glasbene institucije in po mož-rosti še kake finančne skupine ter Vele-dejem. Ta odbor bi mogel potem redno leto za letom ustvarjati in finansiratl veije prireditve. V bodočem proračunskem letu namerava mestno poglavarstvo, kot nam je znano, izdati nov prospekt zp mesto Ljubljano, dalje namerja založiti reprezentančni foto-album ljubljanskih posnetkov, prirediti ponovno informativne tečaje za strežno oseb-je v hotelih \n podpreti gostilničarsko stro-kovno nadaljevalno solo. Podpreti namerava tuđi većje tujsko-prometne prireditve in akcije v Ljubljani ter odpreti po mož-nosti skupno z Zvezo za tujski promet informativno pišamo v Ljubljani. Tako upamo, da se bo tujski promet tuđi v Ljubljani sčasoma dvignil. Razmahnil pa se bo v polni meri, kadar bodo tudl prometne razmere zadostno urejene, zia^U pa, kadar bo odprta naža zveza z morjem DIPLOMAT Tayllerand je ć^edel nekoč med pospo de Sta«l in ffo«?po d? Recamier. Čeprav je bil vedno cralnnten do obeh. ie bil očividn^ bolj pri srcu dru^i- — Čujte, je dejala madame de Sta^l neko liko ozlovoljena, če bi padli obe v vodo, ka-tero bi potegnili na suho najpr^j? — Prepričan seam, baronica, — je odgovo-ril Tavllerand — da znate revati kakor riba. Tretja sovjetska petletka V WLmty ima}o veBk znanstvefU zavod xa proa*evan|e Hodske prehrane Obenecn s proslavo 20 l«tnic« revolucije «4opa Sovjete ka Rusija tuđi v novo fietlet-ko. Kakor v prvih dveh petietka-h, bo tu^i v trotji igrala vaino vlo^o ljuska i»cchra-ntL To vprašanje bo obravnavala Rutsij;i na inainetveni podlaci. OIToćali bodo v prvi vrsti znanstveni nagibi in o-ziri in ^ele v đrueri vreti pc«podareki. Vee niti o'^ime-ga deLa na. polju ljudske prehrane ge *t?-fcajo v Osrednjem znanetvenem zavodu xa ljudsko prehrano v Moskvu Kako otrrnmen je ta zavod, nam pove ž« ste vilo ualužl»en-cev. V njem d«la 360 u^enjakov. med nji-mi uče«jaki sveto vucara imena kakor pei-hoioer pwrf. Saternikov. In vendar je zavod v srran«ki uli-ci tako »krit, da ?a moskov «ki ^ofer težko najde. Ko prl'e$ slednjič v ta ko*el kipe^e^ra Hela, »e prepričaš, da je tu prav za prav Se&t z-avodov, n&mreč fiTJoJo^iki, klinici, hi-gšeneki, tehnološki, detakj in prop:i^rantlnd ođdelek. S^u^itelji na -v«eh oddelkJii bo samo zdravnikt. Po evojem 7.aoimanju &e vpisujejo v poedine oddcl'ke in njihovo v •pJošnem eamostojno delo je podrejeno fflavnemu vprašiinju vseko naj ?e pametno hronijo zdravi in bolni. oira«*li in ot.roci. Zavod izklmčuje •iojen^ke. ker ^e bavi r njihovo prehrano posebe*) zavod. S to bjemo proiu'uje fiziolozi oddelek pos.kue.ne norme prehrane, posebno vlooo tkeljakovin. njihovo ra^merje do notranje sekrecije. ?estav in vr> iv na razne bolesni, pomen vitamitiov, njihov od-nofi do notran.ie pekrecije. naii-n, k:ikn itIo-fti.ti poedine vitamine \i raznih živ:J. kak-§na i-zmenjava snovi je potre1 na no«*eči ženski itd. Na kliničnem oddelk' imajio li" poetelj in tu pre'^ku]ej^» v clavnem, ka-l^o Fe da leč'ti brez zdnavil 7. dleto po-lacr-i, revma-ti-zrtm. 3rčne in dru^p holezni. kako vpli-vajo ma^ohe in l>eTiakovinp pri plafiko ni bolesni, kak^na bo<1i prehrana de'av^ev po 7ar¥>slitvi. da *e pren-re^ijo iz po-H^a reviraio^e ho^.ni hi ^p mnoeo druire/ra. Glavni oidrle-k zavodi ie higijenski. Ta po^ilja prejrl*>lnike v živil^ke ftrirov:n>^. da jrrr>]jey> V7.orce in pre'tikiujejo. kako so ži-vHa 3eF*avljona. T^^io ra tuđi nove na-r-^ne annli/e rivil. ^pnem pa hoo>jn rari.io-na'iriralt <1elo v kuhinji. Tnspe-kt^rje po-^i-Ijaio tndi v kuhinje po N>lnirph Tu }e oere-iotočen Studij zdravstvenih Takonov v tujib •llrta^'ah, crtod rrhaijajo norm*, koliko ne varu Ji »novi &mč:l zjj\h>1 za preiirano. V W.ni. niotnje v ravno!e?.ju kicl'n in po-d(/no. Proparan Ini o-'s-k ne bUHh «uur.o za hi^ijens-ke plakat^, ra7.rutavo, m>vn€]e in predavanja, temvec daje naevete tuđi x»lrav-nikom v živil^ki iruli^triji ter prireja Mirl-mes^ec^ne tečaje za zdravnike na kmetih, da ostanojo na molerncm nivoju. Zavod za prehrano lalik> fepol.n.nijc vsc naloge, ker je deležon i?, !atne »iržavne pod-pore. Dobiva rkimre^ letno za svoj obnit 3,i?00.000 ruhljev a!i v na>fm d>narju UlV.u 30.000 (XX) din. Sovjeteka vlada *c ravna p^> bft>ed^h finske^a fiziologa pn>f. Weti<1ta: »Podobnost pripa-zorno^tL Pri nas *«e hranijo ljudje kakor vedo in '/majo. em pnJ>ro :1». 7.ni izvira iz tefo žalostnih ra/ri>-cr. bi nnm ve-de'i rovedati na^i zdravniki. Mi »c ne p^>-brisramo za ljudsko prehrano niti toftko. da bi pravilTio rasporedili živila ro v^eh pokrajinah. te potrebno v na& d'-lavi minit^^nstvo z-i tele*; no v/iirnjo. bi Mio mno-.ro 1^1.1 potiv-hn-o miir"t»t-r*tvo 7a prehrano, ker j-e rdravje v mno.10 verjj m*e-n rt'v:?nn od pravilno prehrane nego 01 j telesne v-zgoje. Za reformo koledarja Nedavno ie mednarodna konferenca dela sprejela re«>lucijo, 6 katero hoče opozoriti svet Društva naro-iov na nujno^t reforme koledarja. G^nemlni tajnik Društva naro-dov je razposlal vsem vladam čil^ki osnu-tek pogodbe o reformi koledarja. Ta osnu-tek računa 2 12 meseei in deli leto na fe-trtletja po tri mesec?. 13 te-1nov in 91 dni. Veako četrtletje ee pričenja z nedeljo in konČa s v-oboto. Prvi izmej treh mesecev v četrtUtju ima 31, druga dva meseca po 30 dni in vsak mesec ima enako število deiav-nikov. Celotno žtevilo 366 dni v letu naj bi se do«etrlo tako. da bi se vrini! poseben dan med 30. dec^mber in 1. januar. V pr«*to;mih letih pa b; bil analogno vri njen 5e en pose-ben dan med 30. junij in 1. iulij. Ta vrinie-na dneva bi bila označena bodisi kot 31-dec*mber in 31. junij ali pa kot konec leta in prevorki s pra-pori, standartami in živimi slikami. Pred civilnitui uilel^ženci ye defilirala »iopoldne na Rdečcsni trgu sovjetska armada. Veliki voja^ki paradi sta prisostvovala maršala Vo-ro^ijov in Budennv. Voiska v»eh vrst orož-ja je defilirala pred zastopniki vlade in 1 komuničticnp stranke ^hrminr nreH Lon>- novini mavzolejem, kjer eo stali tuđi Sta-lin. Molotov, Kaganovič in drugi elani vla de. V eoboto zvecer je bilo slavnostno zboro-vanje nioskov^kega sovjeta v Velikim gle-dali^ču. kanior t*o prišli med drugi mi Sta lin, Molotov, Kaganovio, Yoro£ik>v in Ka ltnin. Predsednik sovjeta ljudskih komi-iar-iev Molotov je izpregovonl o 201etnici Sovjetske Rmstje. Pet najv^Čjih moskovskih tr-cov fto lzpremenili v ogromno razstavo »sovjetske industrije, tkka in iniietnosti. V m*-deljo zvečer so bile slavnostne pr^lsdave v veeh frle-iališ^ih in večeri v moskovskih predmestjih. Tuđi v drugih meetih so bil svečane proslave državnoga praznika, posebno v Leningradu, Kijevu in Harkovu Veliko navdušenje je vzruiiila brzojavka, ki no jo poslali Stalinu in sovjetskim do lavcem k državneinu prazniku z leden* gore pri sevemem tečaju Papanin, Krenkt-1, Fedorov in Siršov. Preveč ođfemalcev K 0 bi s^ ne 6u*iil, da. more prti uie*ar aa hot»en. če pri njem preveć kupuj^><>. (Jlavno namreč ni kupovanje, ternveo phi tievanje. a t&ga iso t^e cnenda v Ameriki. p:t tuđi druLTO«l po svetu mriojri Ijmljo odvadi-li. Eni ne morejo p-lac«vati, ker nimajo de narja. ilru^ri eo i*e pa navalili slepajriti in živeti na tuj račun. Me-.^ar VViiliam We.bf:) v Worthinirtonu Ki nuiral /-apreti nut^arijo ker ?a pri njem pie vee kupoviUi. Većino je bilo pri njem po!no ljudi, ntkkj plaTevnti svojih 'iolgov. PrihoJnjič izif^lM'-sim del seznama t»voj.ih dt»-lžni*kov i? dolž-nih zives-kov. NTa laljni holo »Jeiili. In t-n je pmra'ralo. vučina dolžnikov je svoje dolgo-\e poravnala. NA SL1KAJISKI AK.VDKMIJI Profe*or: Kaj pa slikate tu? Mlad slikar: Adama. P?x>ft>sor: Tnjen'itno. mladi £r;^rod. vi ta-ćenjiate lepo od zače'ka. SPOZNAN.) E — Kako se je prav za prav znojilo, da si fce znljubil vame? — Kaj ne /^ tu moćnih aređstvih! In ko ga je hoted presenećeni grof vprašati, kaj misli s tem, je brž nadaljevaJ: — Zdaj ni časa za to, gosp^ nađjporc^čnikl' Ali monete držati to sodtt-go pet minut v Šahu ? . &• Vse đimgo lahko prepustite meni. Stasa si je ieposodi'ja samokres od drhtecega toknača 121 prickružiila se je Robertu, da bi p^zi^a na obe strani vlaka. Bourjal je pa ta čas isginil skozi sprednja vraita, Kar je postalo Robertu tesno pri srcu. Zdedo se mu je, da vcai vlak počasneje. Kmahi ni b&o no-benega dvoma več: vlak se je ufltavtjal. — Kaj je BourjaJ znorel ? — je pomiaial Robert. Vlak se je res ustava, iz kopejeAr*so se začuli radostni kr^ri. Misleć, da so se tujci udaS, so jeH Rdeči kopjaruiki metati paške iz vagooov in ma-haiti vojakom v ofclopnem vlaku. Le-ta se je v pričakv *\^nju ustavil v đo^oceni razda'ji in nehal stre* jati S samokresom v roki je hotel grof p«ianiti na lokomotivo, ko je nsenkrmt opazfl Bourjada, kako se hitro plazi mimo njifaovega kopeja in mu kaže z iv »ko, naj potrpi. In že je izginil med dvema va-gonoma, Kmalu je Robert čutil, da se vlaik zopet premi-ka. Toda to ga ni pomirilo, temveč se bolj vzne-mirilo, kajti vlak je krenil nazaj. In tako so se bližaJi oklapnejmu vlaku naitie^Lu da bi bež^H pred njim. Za hip je aanila Robortu v glaivo misel na izdajstvo. Zgmzil se je in jo takoj prepodi1. Bourjal, njegov staai Bourjal, in iz-H jalec ? ... K;e neki.' ... Todn kaj naj bi pomenilo to ? Vfeik je vozil vedrio hitreje. Roka je mehani čno prijela za kijirko vrat na de«ni strani wi Bcurjal je skočil v kupe. — Fuj, če je človek sprcvodnik, pa res nima nikoH iriru-' — Ali mi bi korično pojasni!, kaj to poimeni ? — Kar potipite — poja^snilo priđe samo. Zdaj lafckc pryg}edate skozi okno. Mislili boste, da ste v kinu. Vlak je drvel s pobio pasro. Jldopni vlak se mu je hotel umakniti nazaj, pa ni vee mogel in prvi vlak je drve] na vso m H proti njemu. Robert je zadrti te! in privi! k sebi Stašo. BourjaJ ju je snneje tc-lažil; — Po trpi ta. Kar se je zasadio, da poka zemlja pod njimi. Siieii uderec jih je vrgel 6b steno kupeja. — I>ržita se, — je dejal Bourjal. Ix>komoti^a se je naglo uftaviln, pv tem ie pa kreni "a zopet naprej. — Čemu to? Robert ni izgovori 1 svoje mis-1! do konca. Skozi vrata je videl vlaik. kako vozi s p^lno par: n^saj. Bourjal je bi! skombiniral manover z ja-ponskim strojevodio in odk'opil ostale vagone od ijihove-?a. In tako sj d-i^e-li vagoni po'ni RdeJih k^n.^ani-kov s poi.!im Vo'skinom narr>\*nost proti oklopne-mu vlaku. Uda ec je bil strašon. S s^re-ivom na-poMjeni ok'opci vlak je razmealo im od abeh vlakov s.o ostale 93JT1O razvalina. Tedai se ie pa Bourjal r?-zofsko o-3por-«>Jal svo-jonu mar" l-i!;omu žezlu in izf:ovoril ta^'e mel*an-irolioTii nt*- rk, ki bi ga lahko izgo\*orila tuii u^ta velikih vojskovođij: »So prlrr^n, kn ve^cva do'rnost vojsle svojo vojsko.« Staža r > Rc*>ert sta b"?a nepoSkodovani* in Bour-jadu ni bilo žal, da je ^orH to. xni. DRI*GA ŽELJA Samo z onim va»or>m je lokomotiva kar drvela mimo zapu^čenih postaj. R^>bertoA^ cilj je bil Modra reka, oikoder se je hotel odpeljati s pamikrwn v Sansrhaj Xe mordi. da bi se hotel peljati skozi to me^to. Pivti temu j€ iirel mnt>^o p^misl^ov, — pač je pa račuiial 3 te»m, da bi izst«/pil v Woo-s>urigut oikoder bi dohitel pr\To *a1;io Massageries UfcvMdt Joflto p^.|i*i*jim ... 2s »Narodno tMounoc Trmn Jmrmn — Z* upravo tn tnaeratol del BHi Oton Chrl^tof — VM ▼ LJublJuiA /' n