List 90.
Kako marmor in druge kamne umetno barvati.
Na Laškem je navadno, da barvajo marmor ali druge kamne in dokaj ljudi si s tem kruh služi; obilne skušnje so tedaj tam poterdile, ktere barve (boje) so za to naj bolje« Marsikterenm naših mojstrov, ki se pečajo z enakimi deli, bi utegnili vstreči, če jim jih povemo.
1.  Svetlo-zeleno barvo daje marmoru zelen volk ali bakrova rija (Griinspan), pa se ne vrine v kamen globokeje kakor le za linijo ali zarezo.
2.  Rumeno (žolto) barva gumigut; gumigut se mora v vročem vinskem cvetu (špiritu) raztopiti in potem se s kistom (penzeljcom) pobarva marmor ali kak drug kamen, ki pa se mora poprej z votličem (Bimsstein) gladko otreti.
3.   Zagorelo-rudeče barva razstopljeni pe-klensk kamen (Hollenstein); ta barva se zasede globoko v marmor.
4.  Lepo rudeče barva tista smola, ki se dra-konska kri (Drachenblut) imenuje, s ktero se mora ravnati kakor z gumigutom.
o. Škerlatasto-višnjeva barva je naj dražja, ker se nareja iz razstopljenega klorovega zlata (Chlor-gold); pa le plitvo se vseda v kamen.
6.  Škerlatasto lepo-rudečo in stanovitno barvo daje košenilja, stopljena v vinskem cvetu (špiritu), pa enmalo stopljenega galuna se ji mora pridjati; ta zmes mora topla biti, kadar se kamen ž njo barva.
7.  Smaragdno-zelenose da marmor barvati, če se vosek s tako imenovanim destiliranim zelenim volkom skup staja in se s to gorko tekočino kamen pomaže; ko seje pa na kamnu shladila , se spet s poveršine posname. Ta barva gre 4 do 5 linij v kamen.
8.   Rumeno se marmor barva, če operment prav zdrobljen se raztopi v salmjakovcu (Sal-miakgeist) in se s to zmesjo kamen pobarva. Ko bi trenil9 je marmor po ti barvi rumen in na zraku prihaja ta barva še živejša.
9.  Tudi tinktura višnjeve prežilke (Blauhoiz-Tioktur) kakor sploh vse iz lesov ali rastlin po vinskem cvetu izvlečene barve so pripravne za barvanje marmora in drugih kamnov, ker se globoko v kamen zasedejo.
Kdor pa hoče več barv, eno zraven druge, na marmor ali na kak drug olikan kamen djati, da se prav lepo in čisto razločijo in ne zamažejo ena v drugo, temu je pa treba še to-le vediti: Pervo je, da
358
nikar preveč barv devati na kamen, k večem tri, ker sicer ne bojo lepe in se rade ena v drugo zamažejo. Potem je velik razloček, k ter a barva se dene perva na kamen.
Perva naj je vselej tista, ki se mora naj bolj s ogreti, da se vsede v marmor, po ti pa po versti tiste, ki manj gorkote potrebujejo. Če, postavimo, hočemo marmor rumeno, rudeče in zeleno barvati, naj se dene naj prej rumena, po ti pa barva drakonove kervi, in naj zadnjič z voskom stopljeni zeleni volk na kamen. Sploh morajo tiste barve, ktere so z voskom stopljene, vselej zadnje biti, ker te se rade razmažejo, če je kamen le enmalo gorak. Za vse barve s terpentinom ali vinskim cvetom mora kamen že pred barvanjem sogret biti; le če se kamen barva z vinsko-cvetnimi raztoplinami drakonove kervi in guraiguta, se kamen še le potem sogreje, ko je bil z barvami že namazan; v ta namen se vzame ponva z žerjavico ali še bolje je zareče železo, in s tem železom se pol pavca nad pobarvanimi kraji sem ter tje šviga tako dolgo, da se barva zadosti v kamen zasede.
Razun marmorja se dajo tudi drugi kamni na to vižo barvati in sicer toliko lože, kolikor večji so kamni.