SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-tjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 50-8667 Bs. Aires Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) Vni. BUENOS AIRES, 22. DE MAYO (MAJA) DE 1937 No. (Štev.) 20 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Majniška revolucija Prihodnji torek 25. maja bo argentinski narod proslavljal 127-let-nico znamenitega dogodka, ki bo o-stal trajno zabeležen v njegovi zgodovini: obletnico majniške revolucije, s katero so tukajšnji "crio-skim gospodarjem ter s tem položili llos" odpovedali pokorščino špan temelje za neodvisen in srečnejši razvoj dežele, v kateri sedaj tudi mi živimo. Od zavojevanja dežel ob La Plati pa vse do majnšike revolucije so Španci neovirano in samovoljno gospodarili v teh krajih. Tu rojeni prebivalci so bili v vseh ozirih zapostavljeni, vse javne službe, vsa trgovina, vsako odličnejše in dobič-kanosnejše mesto so bili v rokah ljudi, ki so prihajali iz Španije; bili so to v večlini slučajev; favorizi-ranci.. mnogokrat popolnoma nesposobni ter brezobzirni napram do macinomi; ljudje, ki so tukajšnje prebivalstvo izžemali in ki jim je bila glavna skrb ta, da si "naredi jo Ameriko" ter se g> pridobijenim bogastvom čimprej iz te, takrat še v mnogem "divje dežele", vrnejo v Španijo. Da bi lažje ohranili oblast, so prepovedali priseljevanje tujcev, in da bi z lahkoto izžemali prebival stvo, so monopolizirali vso trgovino. Takšno sfcafajie je spveda, netilo med domačini, med takozvanimi "criollos", veliko nezadovlojstvo. Imeli so odlične može — kakor so tyli Moreno, Belgrano, Rivadavia, Saavedra in drugi — pa nobenemu izmed teh niso bile dostopne javne službe; domačini so morali opravljati najbolj skromne in najbolj sla ho plačane posle, dočim so "privan-dranci" z lahkoto kopičili bogastva. Ko je bilo razpoloženje med domačini takšno, so začele prihajati iz Evrope vesti o francoski revoluciji ter o načelih o enakopravnosti, svobodi in bratstvu, ki jih je bila ta revolucija proglasila. Tukajšnji prosvitljenci so začeli zbirati ljudstvo okrog sebe ter propagirali idejo svobode. Nezadovoljstvo je naraščalo ter je čakalo le ugodne prilike, da izbruhne. Ta prilika se je pokazala, ko je 13. maja 1810 neka ladja prinesla v Buenos Aires vest, da je zmagoviti Napoleon vdrl s svojo vojsko v Španijo ter jo zasedel. Dogodki, ki so se bili odigrali par let prej — leta 1806. in 1807. — v Buenos Airesu, so bili vlili crio-llom potrebno samozavest. Takrat so bili namreč Angleži poskusili zavoj evati sedanjo Argentino. Poslali so semkaj več tisoč mož in so bili prepričani, da hodo imeli lahek posel. Ne bili bi se varali, da so imeli opraviti samo s Španci. Tedanji španski podkralj se je namreč Angležev tako prestrašil, da je s svojimi vojaki brž pobegnil iz Buenos Airesa, ko se je angleška vojska izkrcala pri sedanjem Quilmesu. Domačini, prepuščeni sami sebi, so izračunati, da bodo lažje prišli do svoje samostojnosti, če bodo imeli Špance za svoje gospodarje, nego če bi imeli Angleže. In zato so se Beresfordjoviftn četam postavili' po Largo Caballero podal ostavko VAŽNA SPREMEMBA SE JE IZVRŠILA V ŠPANIJI S TEM, DA JE VODSTVO VLADE PREVZEL JUAN NEGRIN — OBLAST JE PREŠLA V ROKE ZMERNEJŠE VLADE BAJE NA PRIGOVARJA- Preteklo soboto 15. maja je španska vlada s sedežem v Valeneiji in s svojim načelnikom Largom Caba-llerom na, čelu podala ostavko, katero so že delj časa pričakovali toliko na Španskem kolikor drugod. Dogodki v republiki se namreč niso razvijali zadnje čase preveč u-godno za one, ki se borijo proti re-volueionarcem. Na bojiščih ni bilo že delj časa nobenega važnejšega uspeha, na strani 'vladnih čet., na fronti pri Bilbau se je položaj znatno poslabšal v poslednjh tednih, tako da je vojska generala Mole že blizu glavnega mesta, euzkadijske dežeie in v vladnem taboru samem ni bilo one sloge, ki bi jo vsak človek pričakoval spričo dejstva, da se mora ta tabor vendar boriti proti skupnemu sovražniku, proti revo-lueionarcem, ki predstavljajo za republiko tem večjo nevarnost, ker so podpirani ter zalagni z orožjem in z možmi tudi od tujih vlasti. V Kataloniji so se dogodile pred tedni hude reči. Anarhisti s ose skušali polastiti oblasti in v Barceloni ter drugod so se pristaši republike klali med seboj. Položaj je bil slab in je zahteval temeljito spremembo. Izgleda, da se je ta sprememba izvršila z odstopom Larga Caballera. Ljudje, ki zagotavljajo, da so dobro poučeni, razlagajo zadnje dogodke v Španiji na sledeči način: Res je izgledalo, da se Francozi in Angleži vse premalo brigajo za razvoj dogodkov v Španiji ter za vmešavanje Italijanov in Nemcev v državljansko vojno, vendar pa o brezbrižnosti ni in ne more biti govora. Toliko Francija kolikor Anglija imata na Sredozemskem morju preveč življenskih interesov, da bi jima moglo biti vseeno kdo bo ukazoval na Balearskih otokih in okrog Gbraltarja. Zato je razumljivo, da so v Londonu in Parizu z največjimi skrbmi gledali na dogodke, ko je obstojala možnost, da se Italijani in Nemci vgnezdijo na važnih postojankah ,v Sredozemskem morju. Če nista ne francoska vlada, ne angleška z večjo energijo robu in sicer tako, da so morali Angleži opustiti svoje načrte. Spomin na to "reconquisto" je bil leta 1810, ko so v Buenos Airesu do znali, da je Napoleon zavladal Španiji, še svež. Med ljudstvom je začelo vreti in sestati se je moral širši upravni svet v Buenos Airesu, ki na| bi domadinom dal nekaj več pravic. Med sejo pa so revolucio-narci vdrli v "Cabildo" ter izsilili izročitev oblasti v roke domače vla de, ki ji je predsedoval Saavedra. To je bil uvod v vrsto nadaljnjih dogodkov in bojev, ki so Argentini zagotovili neodvisnost in s tem njen razvoj v veliko državo, ka teri je narava dala vse predpogoje za lepo in srečno bodočnost. NJE FRANCIJE IN ANGLIJE kkušajji nevtraliziarti vmešavanje Nemcev in Italijanov v Španiji, sta imeli za to svoje razloge. Ne konservativni London in ne socialistični Pariz ne marata, da bi v Španiji zavladal komunizem. Pod vlado Larga Caballera pa je ta nevarnost obstojala, vsaj po mnenju londonske in pariške vlade, ki sta radi tega pustili, da "dogodki dozorevajo" ; ko so pa dogodki v zadnjih tednih, radi notranjih sporov in radi napredovanja revolucionarcev v Euzlcadijo dozoreli tako, da si Ca-ballerova 'vlada ni mogla več mnogo pomagati, so Angleži in Francozi sporočili predsedniku španske republike Azanji da so pripravljeni pomagati republikancem, če se osnuje taka vlada,, ki bo nudila zadostno jamstvo, da zmagi republikanskega orožja ne bo sledila vzpostavitev diktature proletarijata po Sovjetskem zgledu. Azanja se baje posvetoval z vladnim generalom Mi#jo, ki je prav rad pristal na ta pogoj. In tako se je zgodilo, da je Caballero dobil "od zgoraj", t.j| od Azanje migljaj, naj se u-•makne, ko itak republikanska stvar pod njegovo vlado ni prav nič napredovala, ali pa naj vsaj pristane na to, da se delavskim organizacijam, ki so bile od začetka oborožene ter so "operirale" na lastno roko — in včasih, kakor dokazuje- jo dogodki v Kataloniji, uporabljale orožje celo za medsebojne boje — odvzame možnost vmešavanja v posle vlade in vojaške komande. Caballero se je rajši umaknil, nego da bi pristal na tak pogoj. Novo vlado je v razmeroma zelo krat kem času sestavil Juan Negrin López, dosedanji finančni minister. V njej ni nobenega zastopnika delavskih organizacij "Unión General de Trabajadores" ter "Confederación Nacional del Trabajo", marveč jo tvorijo trije socialisti, dva komunista, en levičarski republikanec, en član katalonske Esquerre in en baški nacionalist. Minister Indalecio Prieto je obenem minister vojne, minister mornarice ter minister aeronavtike. Anarhisti in anarhstič ni sindikalisti udruženja "Confederación Nacional del Trabajo" se to-rej popolnoma izločeni iz vlade, v kateri so zmernejši elementi v večini. Novo vlado so v Franciji in v Angliji poedrajvili z neprikritim zadoščenjem in bi to moglo služiti kot potrditev gornje razlage zadnjiji dogodkov v Španiji. Nekateri pričakujejo, da se bb; nadaljnji razvoj državljanske vojne kmalu izpremenil v prid republikancem, ki jih bosta Anglija in Francija primerno podprli. Podonavje in Balkan Odkar sta se Italija in Nemčija pogodili za skupen fašistični blok, so diplomatje in gospodarski izvedenci obeh držav neumorno na delu, da bi politično in gospodarsko zvabili v svoj blok kar največ manj ših držav. Največje politične in gospodarske eksperimente delata obe fašistični velesili v Podonavju in na Balkanu. Vkljub vsemu prizadevanju pa doslej nista mogli beležiti nobenih vidnih uspehov. Na Balkanu ima Italija močno postojanko v Albaniji. Iz raznih ne mirov pa sklepamo da bi se Albanci radi otresli italijanskega gospod-stva. V Podonavaju pa je imela Italija svoje zaveznike v Avstriji in Madžarski. Kadi pogodbe z Jugoslavijo pa so se Italiji te vezi močno zrahljale. Madžarska se je morala odpovedati reviziji meja, dasi je bila to njena najvažnejša, zunanja politična teza. Mussolini je sicer poslal v Budapesto kralja in kraljico ter svojega zeta in zunanjega ministra, grofa. Ciana, da duhove melo pomirijo, vprašanje pa je, koliko bo to zaleglo. Avstrija jo tudi, pričela iskati tesnejših stikov s Češkoslovaško, ki je najizrazitejša prijateljica Francije in sovjetske Rusije... Avstrijska republika se pač ne čuti yeč varno pred nemškim nacijzmom, kajti Nemčija stremi predvsem zt tem, da spravi vso nemško kri pod svoje okrilje in bi šele potem, kot Velike Nemčija, nastopila svojo no vo zgodovino v svojevrstnem samo Nemcem lastnem fašizmu. Medtem ko se Nemčija notranje pripravlja., išče dobrih trgovskih stikov z vsemi državami, tudi z Rusijo, ki jo najbolj sovraži. Vkljub vsem zagotovilom Musso-linija in Hitlerja, da se bo vse lepo izteklo, Avstrija in Madžarska ne verujete preveč niti enemu niti dru gemu. Zato pa se Francija veseli, ker upa, da se ji odpira novo politično in gospodarsko polje v Podonavju. Prav istega menja sta tudi Rusija in Anglija. Ob priliki kronanja angleškega kralja so se v Londonu zbrani pred stavniki raznih držav tudi o politiki menili. Domov grede pa so mnogi obiskali Pariz, kjer so se s člani francoske vlade pomenili o po ložaju v Evropi. Iz teh poročil sklepamo, da so podonavske in balkanske države samo toliko v zvezi z Nemčijo in Italijo, v kolikor imajo od tega trgovskih koristi. Seveda je pri mnogih bojazen, da je to nevarna igra. Mussolini in Hitler namreč stremita za tem, da bi v podonavskih in balkanskih državah podprla tisti političen element, ki želi po fašistovsko vladati. DROBNE VESTI Velika pomorska parada se je izvršila v četrtek pred Spitheadom, kjer se je zbralo okrog 300 vojnih in trgovinskih ladij vseh narodov. Izvršila se je s tem ena izmed najbolj sijajnih točil sporeda angleških kronanskih sla-vnost^ Zanimivo je, da je bila argentinska oklopna križarka "Moreno" naj večje izmed vseh vojnih ladij, ki so se udeležile te parade. 44 oseb je bilo obsojenih na smrt v ruskem mestu Svobodni, na daljnem sibirskem vzhodu. Obdolženi so bili, da so vohunili v prid Nemčiji in Japonski. vsi obsojenci, med katerimi je bila tudi ena ženska, so bili ustreljeni kmalu po proglasitvi obsodbe. Hudo je napadel Hitlerja in druge nacijske voditelje kardinal Mundelein na nekem zborovanju v Chicagu, kjer je bilo zbranih okrog petBto duhovnikov in prelatov. Dejal je, med drugim, da nikakor ne more razumeti, kako Je mogoče da si inteligenten narod, kakršen je nemški pusti ukazovati od tujca, kakršen je Hitler, ter od nekaterih njegovih pajdašev, ki so Nemce oro pali vseh pravic. "Starši v rajhu nimajo več oblasti nad svojimi sinovi", je dejal kardenal, "in nedolžne deklice morajo po sili zapustiti svoje matere ter iti v delovne taborišče, kjer žive skupno s cestnimi klateži''. Ni tež ko predstavljati si, da je ta govor ame riškega kardinala hudo razburil nemške nacionalne socialiste in iz Berlina javljajo, da bo Hitlerjeva vlada zahtevala od Vatikana, da papež kard. Mundeleina javno pokara. Strašna beda vlada v nekatetrlh kitajskih krajinah, kakor zatrjujejo iz šangaja prihajajoča poročila, ki pravijo, da gladuje v Kansuju, ševčenu, Kejčovu in Hunanu na milijone ljudi ter da je od gladu umrlo že več tisoč oseb. Neguša Hajleja Seilassieja bo baje prepričali angleški, francoski in drugi diplomati, da bo bolj pametno storil, že na prihodnje zasedanje Zveze narodov ne pošlje svojih zastopnikov. Boje se namreč da bi Italija izstopila iz ženevske organizacije, če bi spet kdo začel drezati v abesinsko vprašanje. Italijanska kraljevska dvojica se mudi v Budimpešti, kamor je šla, da vrne obisk madžarskemu regentu Hor-thyju. Nemški minister Goering se je mudil v Italiji, kamor je baje prišel vabit Mussolinija, naj bi prišel v Nemčijo, da se tam sestane s Hitlerjem ter se z njim porazgovori o raznih evropskih vprašanjih. Naročnikom in oglaševalcem Dasi ima maj pet sobot in je tu navada, da izhajajo tedniki le štirikrat mesečno, bo "Slovenski list" izšel tudi prihodnjo soboto, čeprav le na štirih straneh, ker oglasov ne bomo objavili, razen Se bo kateri od oglaševalcev to izrecno želel ter bo voljan plačati za izredno objavo svojega oglasa. Prizadete prosimo, da nam svoje zadevne želje sporočijo najkasneje do četrtka. Upravništvo Argentinske vesti Poslanik dr. Cankar med jugoslovanskimi izseljenci v Rosariu in okolici Z NAVDUŠENJEM IN SIMPATIJO SO NAŠI IZSELJENCI TER KRAJEVNE OBLASTI IN ARGENTINSKA JAVNOST SPR EJELI PRVEGA POSLANIKA NAŠE DRŽAVE, KI JE PRIŠEL MED NJE Kakor smo javili v zadnji števil ki "Slovenskega lista", je naš poslanik g. dr. Izidor Cankar odpotoval pretekli petek zvečer, spremljan od svojega osebnega tajnika, v Rosario, da obišče tamošnjo našo kolonijo in pa nekatere naselbi ne v rosarijski okolici. Ko je "El Rápido", s katerim se je g. poslanik vozil, prispel ob 11. zvečer na postajo Súnchales, je bila tamkaj zbra na že velika skupina naših ljudi, z rosarijskim častnim podkonzulom g. Brankom Rubešo na čelu; zastopnika naše države pa so prišli pozdraviti na kolodvor tudi predstavniki tamošnjih argentinskih oblasti, da, mu izrečejo dobrodošlico. V-imenu jugoslovanskih priseljencev je g. dr. Cankarja pozdravil z lepim govorom g. Stjepan Miličic. Tolmačil je veselje naših rosarij-skih izseljencev, da morejo v svoji sredi prvi krat pozdraviti poslanika naše države ter je odličnemu gostu želel srečno bivanje med njimi. Dr. Cankar se je iskreno zahvalil ter naglasil. da nikakor ni pričakoval, da se bo ob tako pozni uri zbralo toliko rojakov, da ga sprejmejo ob njegovem prvem prihodu v Rosario. Izročil je pozdrave, ki jih izseljencem pošilja domovina, ter je poudaril, da. ga je država zato poslala v Argentino, da bo predvsem našemu izseljenstvu koristen. Zato s svojim prihodom v Rosario vrši samo en del svojih dolžnosti: da se na samem kraju seznani z našimi naselbinami ter se seznani z njihovimi željami in potrebami. Z avtom, ki ga je mestna občina postavila ro-sarijskemu gostu na razpolago, se je g. poslanik odpeljal nato v hotel, spremljan od • nekaterih naših rojakov. V Rosariu Naslednjega dne je g. dr. Cankar sprejel zjutraj nekatere naše izseljence na konzulatu v ul. San Lorenzo 937, posetil je nato rosarij-sko borzo, kjer so mu člani upravnega sveta v podrobnostih razkaza-li posamezne oddelke veličastnega poslopja ter ga informirali o poslovanju te borze, ki je, kar se žita in še posebno koruze tiče, ena izmed največjih na svetu. Nato je g. poslanik opravil dolžne obiske pri šefu policije ter na mestni intendan ci, nekoliko pred poldnem- pa je po radiu L. T. 3 pozdravil Argentince v kasteljanščini, naše izseljence p;i v hrvaškem jeziku ter se vsem zavalil za topli sprejem, katerega je bil povsod deležen. Popoldne si je g. minister ogle dal zavod slovenskih šolskih sester, kjer ga je v našem jeziku pozdravila z lepim govorom deklica Berta Rubeša, v imenu argentinskih go-jenk pa slušatelj ica univ. gčna. Beatriz Castillo. Odpeljal se je nato v delavsko naselbino "Pueblo Nuevo", kjer je naseljenih mnogo naših ljudi iz najbolj južnih krajev države. Pred kinom "Internacional", ki je last našega priseljenca Simona Cvetkova, se je zbrala prav lepa skupina naših ljudi, ki so g. ministra pozdravili z navdušenim ploskanjem. Zatrjevali so, da bi jih bilo še mnogo več prišlo, a da je polovica moških članov tamošnje naselbine zaposlena v bližnjem "frigo rificu". Predvajal se je nato film "Južna Srbija", eden izmed serije filmov, ki prikazujejo jugoslovanske kraje in običaje, nakar je eden izmed navzočnih pozdravil gosta z lepimi besedami ter se je tudi g. poslanik vsem zahvalil za prisrčen sprejem. Zvečer je bil v Jockev-Klubu v počastitev dr. Cankarja slavnosten sprejem, katerega so se udeležili zastopniki krajevnih oblasti, člani ro-sarijskega konzularnega zbora ter nekateri odličnejši jugoslovanski in dvo-antinski povabljenci. Iz Jockey-Kluba je g. poslanik spet krenil v naš konzulat, ker se je bilo tam spet zbralo mnogo naših ljudi iz okolice Rosaría, kateri so bili prišli, da pozdravijo pred stavnika naše države. V Hotelu Ma-jestic se je nato vršila večerja, ki jo je g. ministru v čast priredila naša rosarijska kolonija. Obširna dvorana je bila tako polna udeležencev, da so prav tesno sedeli o-krog miz. Več govornikov se je oglasilo k besedi, da pozdravijo g. ministra in vsi so s posebni poudarkom in veseljem naglašali svoje zadoščenje, da imajo prvi krat poslanika naše države v svoji sredi. Govorili so g. Stjepan Miličic iz Galiana, g. Ivo Miličic v imenu rosarij-skega Jugoslovanskega podpornega društva, g. Bajunin v imenu našega rosarijskega delavstva ter primorska rojaka J. Sigulin in J. Vever v imenu Slovenskega delavskega društva "Triglav". G. minister se je vsem zahvalil za lepe besede, naglasil je, da je toliko on sam koliko rostalo osobje poslaništva v služ bi našega izseljeništva, ter poudaril potrebo složnega dela v koloniji, da se bo kulturno, socialno in gospo ?-darstko dvigala in krepila ter bo v čast vsem izseljencem in domovini, kjer se prilike v vsakem pogledu boljšajo tako, da smemo z zaupa Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. G O DEL I Specijalisti za signrno in hitro zdrav AKUTNE KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO PRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. - Specija- Ihti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE rANGALLO 1542 >♦♦♦♦♦♦< njem gledati v bodočnost naše narodne države. Sijajen sprejem v Chovetu Naslednjega dne zjutraj so se dr. Cankar in njegovi spremljevalci od peljali v dveh avtomobilih skozi Acebal, Carmen del Sauce, Los Maizales, Benard in Arminio v Chovet, kjer je prav močna kolonija naših hrvaških izseljencev. Vkljub dežju, ki je začel rositi, in vkljub hladnemu vetru, ki je močno pihal, je bil sprejem v Chovetu naravnost veličasten. Številni člani kolonije z zastavami in krajevno godbo, načelnik občine, občinski tajnik, ki je naš človek, krajevni šef varnostne oblasti, šolski voditelj in drugi so se bili zbrali pri prvih hišah naselbine, da pozdravijo odličnega go sta. Občinski načelnik g. Dotto je imel lep govor in s prisrčnimi besedami je pozdravil g. ministra tudi eden izmed naših naseljencev, nakar se je stvorila povorlca, ki je z zastavami — argentinsko, državno in hrvatsko — ter z godbo na čelu odkorakala ob pokanju mož-narjev skozi naselbino v dvorano "Cluba Juniors", kjer se je imelo vršiti kosilo po argentinskem običaju. Pred "asadom" je g. minister, čeprav je šel dež in so bile ceste brž v blatu, obiskal neko čakro,*kjer je mogel na lastne oči videti, kako so si nekateri naši priseljenci, ki so pred 30 in več leti prišli v to deželo, mogli pridobiti s poljedelstvom lepa premoženja. Po kosilu -v dvorani "Cluba Juniors", na katerem se je zbralo, presegajoč tudi najbolj optimistična pričakovanja, preko dvesto naših ljudi, so g g. Dominis, Močnjak in Jnric pozdravili g. ministra, kateri se je potem spet zahvalil za nepričakovano lepi sprejem, govoril o prilikah v domovini ter razpravljal o naših izseljenskih problemih. Z vzklikanjem domovini ter ob prepevanju naših pesmi so se udeleženci — med katerimi so bili tudi taki, ki so v dežju in blatu prišli legue in legue daleč, da vidijo predstavnika naše države in čujejo njegovo bodrilno besedo — pomudili še dalje v lepi chovetski dvorani, dr. Cankar pa. je s svojimi spremljevalci krenil spet proti Rosariu, kajti zvečer je imel še prisostvovati prireditvi Jugoslovanskega podpornega društva v imenovanem mestu ter se ob 23. odpeljati proti Cór-dobi. Vendar pa človek obrača in Bog obrne. Ker je lilo brez prestan-ka, so so ceste spremenile v struge polne opolzkega blata in sta avtomobila tako počasi napredovala, da je bilo že pol ure črez polnoč, ko je g. minister prispel v Rosario. Ker ob določeni uri ni mogel več dospeti v Córdobo in je tako ves program, ki so ga bili pripravili tamošnji rojaki in cordobske oblasti, 'prišel iz tira", je moral dr. Cankar odpovedati svoj nameravani obisk temu mestu. V ponedeljek, po daljšem sestanku z zastopniki nekaterih organizacij, se je vrnil v Buenos Aires, potem ko si je ogledal še rosarijsko pristanišče, posetil v tamošnji Inki nahajajočo se našo trgovinsko ladjo "Senga" ter se po radiu L. T. 1 — El Litoral poslovil od Rosarijcev in od naših izseljencev. Otvoritev parlamenta Parlament je spet začel zasedati. Novo zasedanje je otvoril predsed nik Justo z dolgim in — vsaj za sedanjo njegovo predsedniško dobo — zadnjim poročilom o delovanju njegove vlade. Izjavil je, da si je njegova vlada vsikdar prizadevala koristiti državi in prebivalstvu ter da je v tem pogledu žela tudi lepe uspehe. Naglašal je, da preživlja dežela "dobo izredne prosperi-tete", da so se mnoge stvari — v vojski, v državnih financah itd. — uredile ter da je vlada vselej postopala po načelih demokracije. Radikalski poslanski blok je bil sklenil, da se otvoritvene seje ne udeleži ter je hotel s tem pokazati, da dela sedanjega predsednika ne odobrava. aRdi tega bi bilo kmalu prišlo do resnega spora med radikali sainimi, ker se nekateri poslanci niso držali sklepa in ker se ga tudi predsednik zbornice dr. Noel, ki je radikal, ni mogel držati že zaradi funkcije, ki mu je kot predsedniku zbornice poverjena. Ker so nekateri bolj goreči radikali dr. Noela kritizirali zaradi tega, je ta, poslal klubu pismo, v katerem je izjavil, da izstopa iz kluba in da bo odložil predsedniško mesto v zbornici. Klub pa je brez diskusije njegovo demisijo soglasno zavrnil. Na seji, ki se je vršila v sredo, je socialistični poslanec Dickmann predložil zbornici, naj pošlje španskem "Cortes" pozdrave. Ker pa ni bilo v dvorani zadostnega števila poslancev, se je seja prekinila ter je Dickmann začel zagovarjati svoj predlog naslednjega dne. Vnela se je živahna debata ter so desničarski poslanci zavračali Dickmanna, naglašujoč, da bi takšen pozdrav pomenil vmešavnje v španske zadeve. Prav buren je bil prizor, ko je eden izmed desničarskih poslancev očital Dickmannu, njegov; glas ni argentinski (Diickmahn je sin priseljenih zidov) ter naj zato ne izjavlja, da govori v imenu Argen-tincev. Ko bi bilo moralo priti do glasovanja o predlogu za pozdrav španskemu parlamentu, so se nekateri poslanci spet umaknili iz dvorane ter je moral predsednik zopet zaključiti sejo. TRGOVINSKA POGODBA MED ARGENTINO IN ČEŠKOSLOVAŠKO Dr. Saavedra Lamas, argentinski minister za zunanje zadeve, ter dr. Kaderabek, opolnomočeni minister češkoslovaške republike v Buenos Airesu, sta v četrtek podpisala trgovinsko pogodbo med obema državama, ki naj pomaga okrepiti in povečati izmenjavo dobrin med o-bema državama. Pogodba je zelo podobna dogovorom, ki jih je Argentina sklenila tudi z drugimi državami, t.j| oslanja se na načelo najbolj favorizirane nacije in pa na načelo: kupim, če kupiš. Dr. SAAVEDRA LAMAS ODLIKOVAN Grški opolnomočeni minister dr. Dendramis je v imenu svoje vlade izročil argentinskemu zunanjemu ministru dr. Saavedri Lamasu zlati križec, odlikovanje kralja Jurija. I., za zasluge, ki si jih je«dr. Lamas pridobil za ohranitev miru. VAŽNA ODLOČITEV Zakon o trgovskih nameščencih določa, kakor znano, med drugim tudi to, da mora delodajalec, ki odslovi nameščenca, plačati odslov-ljencu odpravnino, ki je tem večja, čim več let je uslužbenec delal pri istem delodajalcu. Zakon predvideva tudi slučaj, da bi se delodajalec skušal odkrižati nameščenca na ta način, da ga od časa do časa pusti brez dela in zaslužka, pa vsebuje zaradi tega posebno dolobo, ki takšne zlorabe preprečuje. Nič pa ni rečeno v zakonu, kako je z nameščencem, katerega skuša delodajalec pripraviti do tega, da. bi sam odpovedal službo ter tako zgubil pra vico do odpravnine, na ta način, da ga neredno plačuje. Ker zakon nič ne določa, je morala v takšnem slučaju izreči odločitev sodna oblast. Prvi krat se je to zgodilo pretekli četrtek, in sicer je sodišče odločilo, v prid nameščencu: Delavec ali uradnik pri trgovskem podjetju ima pravico smatrati se za odslovljenega ter mu pri-tiče odpravnina., če ga delodajalec neredno plačuje. Dobro je, tla si naši ljudje to zapomnijo, da bodo znali tudi v takšnih slučajih varovati svoje koristi. Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna puma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST kli-jentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN iBOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO KW SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala : CANGALLO 360 Podružnica : CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA (Postrestan Vesti iz organizacij P07.0R SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. Sporoča vsem cenjenim rojakom, članom in simpatJiz3|ntom društva, da se bo DOMAČA ZABAVA, ki je bila napovedana za dne 23. t.m. vršila teden dni pozneje, to je v nedeljo 30. maja popoldne, in sicer na izrecno prošnjo odbornikov G. P. D. S. iz Villa Devoto, katero je moral vsled slabega vremena dne 16. t.m. odgoditi svojo proslavo ustanovitve za isti dan. Da se torej ne bo vršilo dvoje zabav isti dan in upoštevajoč obletnico GPDS, se je odbor SPD. I. odločil, da odnesemo našo Domačo zabavo za teden dni pozneje. Opozarjamo pa že sedaj vse cenjene rojake, da se bo vršila Domača zabava SPD. I. nepreklicno v nedeljo 30. maja na pokritsm prostoru in ob vsakem vremenu. V upanju, da boste vsi cenjeni rojaki in rojakinje vzeli blagohotno na znanje, Vas pozdravljamo in kličemo na svidenje v nedeljo dne 30. maja popoldne, v ulici Gral. Cesar Díaz 1657, 3 kvadre od Av. San Martin po Dto. Alvarez proti Gao-ni. Odbor SPD. I. Dok Sud-Boca — Po tem sporedu ples. Vstopnina: Moški $ 1.—, ženske $ 0.50. Dobrovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali. Odbor prosi vse jugoslovanske izseljence, katerim je na srcu, da se naša deea nauči tudi našega jezika, da se te prireditve v obilnem številu udeleže. JUGOSLOVENSKA ŠKOLSKA OPŠTINA DOCK SUD Jugosloveniska školska opština na Dock Sudu bo priredila v nedeljo, dne 6. junija 1937 ob 3. popoldne v dvorani poljskega društva, ulica Billinghurst 1767, svojo prvo prireditev v korist šole. Na sporedu bo: 1. Naša otaSbina: deklamira Nasta Kovačevic; Š. O. D. S. 2. Mamica moja: deklamira Adrijana Baretto, Š. O. La Paternal. 3. Istri: deklamira Mihajlo Milovic, Š. O. S. 4. Morje: poje Slov. Prosv. Društvo, La aPternal. 5. Rodu o jeziku: dekalmira Mihajlo Milov|ic, Š. O. D. S. 6. Ruža: poje kvartet "Jadran". 7. Čez morje: deklamira Alojz Kralj, Š O. La Paternal. 8. Mala Ruža: deklamira Mirjana Do-mazetovic, Š. O. D. S. 9. Vračanje: poje Slov. Prosv. Društva, La Paternal. 10. Nova radost: deklamira Leposava Kovačevic, Š. O. D. S. 11. Curica mala: poje kvartet "Jadran". 12. Sirota majka: Vidosava Lekovic, Š. O. D. S. 13. Junak: deklamira Petar Josipovič, Š. O. D. S. 14. Sirota: poje Anica Lakner, Š. O. La Paternal. 15. Grozen četrt ure. Šaloigra v 1. dejanju, izvaja Sokol IX SOKOLSKI KONGRES V PRAGI V Pragi se vršijo velike priprave za IX. vsesokolski kongres. Turisti iz vsega sveta se pripravljajo, da posetijo prestolieo Češkoslovaške. Kjer se bodo vršile sokolske tekme je prostora za 17.000 telovadcev. Za gledalce pa je pripravljenih 170.000 sedežev. Takšnega, telovadnega nastopa, kot se bo letos vršil v Pragi, še ni videl svet. Ustanovitelj Sokola ie bil Miroslav Tyrš, ki je bil prepričanja, da je za človeka prav tako važna telesna. lepota kakor duševna. Sokol nima politične in niti verske opredelitve, marveč je lahko član vsak zaveden čehoslovak. Mimo grede naj omenimo, da je prav z istim namenom bil ustanovljen jugoslovanski sokol, ki pa ga je bivši režim skušal uporabiti za svoje politične namene, in je zato zelo mnogo izgubil na ugledu. Iz Rosaria IZ SDDT. ŽALOSTNA NOVICA Po dolgi in mučni bolezni je dne 14. maja izdihnil svojo dušo naš rojak in član društva "Triglav" Stanko Sila, star 32 let, doma iz Gornjih Vrem št. 20 pri Divači. Tu zapušča vdovo in edinega siu-čka, sedem let starega., in eno sestro; doma pa očeta, mater, tri bra te in dve sestri. Pokojni je odšel iz svoje zasužnjene dmoovine leta 1927. v Argen tino, kjer je, kot. mi vsi, upal na lepše in boljše življenje. Smrt pa mu je v najlepš dobi pretrgala nit življenja. Naj mu bo lahka, tuja zemlja. Preostalim naše najiskenejše sožalje. IZ VILLE DEVOTO Ker se je vsled slabega vremena nedeljska prireditev v Villa Devoto preložla na naslednjo nedeljo, se bo ista v vsakem vremenu vršila dne 23. maja z istim vzporedom in ob isti uri. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje. SESTANEK za šolo se bo vršil na državni pravnik dne 25. maja ob 3. uri pop. Ker mora vsak razsoden človek smatrati šolo za zelo potrebno in koristno za nadaljni razvoj in napredek našega društva in vse naše naselbine kot tudi otrok samih, ki bodo šolo obi&koVali, zagotovo pričakujemo, da se boste tega sestanka vsi starši in tudi drugi udeležili. Odbor. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L VABI vse cenj. rojake in rojakinje na DOMAČO ZABAVO S PRIREDITVIJO ki se bo vršila v nedeljo dne 30. mmja ob 4. uri pop. v društvenih prostorih Gral. Cesar Díaz 1657. Na programu so razne pevske točke in Ganglova socialna drama STARŠEM OTROK ZA ŠOLO NA PATERNALU Ker je mnogo staršev, ki bi želeli, da bi njih otroci dobivali opoldansko kosilo v šoli, se tem potom vabi vse tiste, da se do konca tega meseca prijavijo v šoli v Paz Sol-dan 4924. Če bo zadostno število prijavljenih, se bo s prvim junijem otvorila otroška kuhinja. Ruska klinika za vse bolezni Za venorične bolezni, spolno bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijeiu, kateri hc naliaja pod vodstvom poznanega specialista za navedeno bolezni Dra. A. IZAGUIRRK-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni , — Imamo zxlravnikc specialisti' za bolezni na pljučah, obl. stili Jetrah, iatadcfti, žičevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi 7.a moške) s posteljami. Cena od 1 Í dalje dnevno. Dajomo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 28 IZ SPD. I. V nedeljo ob 2. uri pop. redna odborova seja. Navzačnost obvezna za vse odbornike. Tajnik Ker se družina pokojnega Stan-kota dobi v skrajni bedi, ji bo druš tvo "Triglav" skušalo pomagati. Za to se obrača na. vse člane in rojake, da bi po svojih močeh prispevali. — Tajnik, Joško Sigulin. POZOR Slov. prosv. društvo I. bo te dni naročilo večjo število knjig iz Ljubljane in tem potom obvešča vse tiste, ki želijo naročiti kako knjigo, da to lahko napravijo .skupno z našo pošiljko, ker bo tako ceneje. Zglasiti se ali pisati je treba na Slovensko prosvetno društvo I. General Cesar Díaz 1657, Buenos Aires. Seveda je treba v naprej nakazati tudi potrebno svoto. Odbor. IZ SAAVEDRA Slovenci iz Saavedra naznanjajo, da so ustanovili novo društvo pod imenom Slovensko kulturno in podporno društvo "Ivan Cankar", ul. Correa 4785. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA J. T. Mina, Aguilar. — Naslov spremenili. Pozdrav. M. V Cordoba — Omenjeni je na kampu kamor smo mu sporočili Vaše želje. Da ste nam zdra.vi. L. S. Alta Gracia. — Mislimo, da je sedaj v redu. Glede naročnine vzeli na znanje. D. M. San Luis. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav. A. Š. Carzuela. — Bomo počakali, kot želite. Kot pišete je tudi Vas občutno prizadela letošnja suša. Bo pa drugo leto bolje. Pozdrav. S. Krožek. Montevideo. — Vam bomo ugodili glede iger. Naročnino prejeli. Nas veseli, da ste prišli do večjega sporazuma, ker samo v slogi bomo kaj napravili. Sprejmite naše pozdrave. A. K. La Plata. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav. Jug. poslanstvo — G. Tea Goiču smo poslal naš lst na ogled. J. P. Montevdeo. — Bomo poiskali vzrok ter ga Vam javili. Pozdrav. Mateo Plut, Faustino Ložar, na- roč. za, pol leta; Ludvik Pipan, Ana Jug, Anton Bandelj, Karlo Duša in Ivan Šturm, za eno leto, prejeli potom Laknerja Franc na Bco. Ger-maniki. Hvala. tt TRPINI" Igral bo slovenski orkester. Bufet bo dobro založen s zeljem in kranjskimi klobasami, kakor tudi s pijačo. Rabljeni ste vsi rojaki in ro-\ jakinje! Odbor. KRALJEVO POSLANIŠTVO Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. poslaništvo poziva, da se zglasija pri njem naši izseljenci: Josip Barabaš, ki je svoječasno živel v Montevideu, a se je pozneje baje naselil v Buenos Airesu. Milan Radoševic, sin Milovana in Mare, rodom iz Plaski, Savska banovina. Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov zgoraj imenovanih izseljencev, je vljudno naprošen, da ga sporoči našemu poslaništvu. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD' L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam jo v jamstvo^ da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljšo posluženi. Obiščite nas in prepričali se boste I Uradne uro: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. SMRTNA KOSA V Gojačah pri Gorici je na velikonočni torek umrl posestnik Anton Cigoj. Tam zapušča žalostna ženo in štiri hčere, tukaj v Buenos Airesu pa dve, Zorko in Jožico, poročeno Kovač. V goriški bolnišnici pa je umrla Marija Kovač iz Lokavca pri Ajdovščini, stara komaj 34 let. Zapušča moža in dva nedoletna otroka. Vsem težko prizadetim naše iskreno sožalje. ŽALOSTNA NOVICA IZ DOMOVINE Iz Mirna pri Gorici je dospela žalostna vest, da je dne 5. aprila izdihnila svojo blago dušo Marija Budihna (Mesarjeva,), stara 76 let. Zapušča pet hčera in več vnukov, od katerih sta Karla in Afra v Ro-sarju. Naj ji bo lahko v naročju domače grude, preostalim pa naša naj-skrenejše sožalje. IŠČE SE Aleksi Vuksanovič po poklicu mehanik. Javi naj se na Jug. kr. poslanstvo, Charcas 1705. Buenos Aires. POSTANI IN OSTANI ČLAN SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU! Redni člani plačajo najmanj $ 6.— na leto, podporni pa vsaj $ 2.— na leto. Hvaležno se sprejemajo tudi manj-n darovi. Slovenska gostilna :; "GRUTA DE POSTUMIA" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori ter zmerne cene. — Ro-. jakom se priporoča IVAN GAŠPERŠIČ Avenida Forest 621 Buenos Aires — Chacarita j GLASOVI IZ PRIMORSKIH KRAJEV PO BEOGRAJSKEM SPORAZUMU Trst, aprila 1937. — Vesti, ki so jih prinašali italijanski časopisi o koncesijah, ki jih bodo deležni naši ljudje po podpisu pogodbe, so marsikoga opogumile, da se je sprostil in je dal duška svojemu veselju. V Nabrežini pri Trstu je vladalo za velikonočne praznike posebno razpoloženje. Ljudje so se zbirali po cestah in gostilnah in komentira li najnovejše dogodke. Vse gostilne so bile polne naših ljudi in vsepovsod si slišal prepevanje, ki ni bilo od nikogar moteno. V Tolminu prihajajo ljudje na davkarijo radi izplačila 5 postotne-ga posojila. Ni redek slučaj, da davkoplačevalec nemoteno govori v materinem jeziku, kar prej ni bilo dovoljeno. Malo drugače je v Ajdovščini, kjer so domačinom občinski uradniki zažugali, da bodo občutili posledice, če se bodo v bodoče še predrznih govoriti v svojem jeziku. V Sv. Križu pri Trstu pa je bilo našim ljudem že naprej zagotovljeno, da se ne bodo razmere v ničemer izpremenile. V goriški okolici se širi govorica, da je dobil pred časom konfinirani učitelj Franc Batič, doma iz Šem-pasa, dekret, s katerim je bil imenovan za učitelja v Komnu. V dekretu je bil baje poleg italijanskega naziva Comeno tudi slovenski Komen. VRNITEV KONFINIRANCEV Trst, aprila 1937. — Sedaj so se že skoro vsi naši konfiniranci vrnili z otokov in drugih krajev depor-tacije. Med njimi so tudi vsi mladeniči, ki so bili obsojeni na večletno konfinaijo radi božičnih darov otrokom o božiču 1935. Tako so zopet. doma zdravnik dr. Stanko So-sič, ter absolventa trg. visoke šole Roman Pahor in Dr. L. Turina. Vrnil se je tudi trgove Gregorič, ki je bil iz istega razloga konfinirán. Pri njem so še posebej opažali po-sledie "preiskave". Izgubil je namreč pri tem skoro vse zobe. Ostalo pa je še vedno nekaj naših ljudi v konfinaiji, tako Leban iz Gorice, Bajt in I. Didič iz Idrije ter razni drugi. Nihče pa, se ni do danes še vrnil iz ječe. Tudi niso menda z izjemo dveh duhovnikov, nikomur vzeli policijsko nadzorstvo, ne onim, ki imajo to kot dodatno kazen po prestani ječi ali zaporu, ne drugim, ki jim ga je naložila, policijska oblast. Pač pa so enega mladeniča, ki se je vrnil domov, da položi visoke izpite na visoki šoli v Trstu, zopet postavili pod policijsko nadzorstvo. Medtem pa že grozijo z novimi konfinacijami. Tako so še 31. marca pozvali mladega pesnika in pisatelja Stanka Vuka na goriško kve sturo. Očitali so mu, da je dopisnik inozemskih listov. Ker je bil ta očitek docela neutemeljen, mu niso mogli ničesar storiti. Vendar mu je kvestor hudo zameril, da se je sploh učil solvenščine in da piše v tem jeziku. Grozil mu je s konfinacijo, ako se ne bo v tem pogledu zbolj-šal. NOV POŠTNI URAD IN OROŽNI-ŠKA POSTAJA NA TOLMINSKEM Sv. Lueija, aprila 1937. — Bližnja vas Idrija ob Baei bo dobila v najbližnjem času svoj poštni urad in karabinjersko postajo. Dosedaj £0 spadali za prvo in drugo pod Sv. Lucijo. Otvoritev poštnega lirada je ljudem zelo dobrodošla. Veliki zavod "RAMOS ROA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPBCIJAIiISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. 8XFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronižni izpahi, mozoljiki. Izpadanje las. Ultravioletnl Jarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez opeiaeije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ÉIV6NE BOLEZNI: Nevrasteu.ia, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Bib-fcofit srca zdravimo po modernem nem-ikem načinu. PLJUČA: Kašelj, &il)ka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, tel ka prebava, bruhanje, rane. GREVA: colitis, razSirjenje, kronična za peka. ORLO, NOS, USE6A, vnetje, polipi: urez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Nai zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI Je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 SEDEŽ NADŠKOFIJE BODO PREMESTILI V TRST? Za velikonočne praznike je goriški nadškof Margotti maševal v Trstu in ne v Gorici sed«žu nadškofi-je. Znano je, da upravlja goriški nadškof tudi tržaško škofijo, odkar je bil od tu odpoklican bivši tržaški škof Fogar. V zvezi s tem krožijo zadnje čase vesti, da bo tržaška škofija povišana v nadškofijo, z nadškofom Margottijem na čelu, goriška pa bo postala škofija. Za škofa goriške škofije se predvideva da bo postavljen ravnatelj goriškega, semenišča, monsignor Butti, doma iz Vidma. "GOSPOD GUŠTIN" JE UMRL Trst, 4. aprila 1937. Preminul je te dni kanonik Fran Guštin obče-znani in priljubljeni dolgoletni ka- plan pri Novem Svetem Antonu v Trstu. Bil je to vzoren in plemenit duhovnik, ki je živel in neumorno deloval samo za trpeče ljudstvo. Skromen, brez vsake ambicije, postavil si je prav za svojo evangelijsko nalogo pomagati svojemu bližnjemu in najpotrebnejšemu in takih ni nikdar primanjkovalo v velikem mestu tržaškem. Zvesto vdan svojemu narodu, ki ga je kot verni sin ljubil iz vsega srca, je požrtvovalno vztrajal na svojem mestu tudi v najtežavnejših trenutkih, a po svoji dobrodušni naravi je ostal vzvišen nad vsakim strankarstvom, tako da je njegovo trezno in objektivno presojevanje prilik le blagodejno delovalo. Čim bližje ga je kdo poznal, tim bolj ga je moral ceniti. In ni ga bilo srečnejšega človeka kakor kaplana Guština, ki je popeljal stotine svojih romarjev na Sveto Goro, ali na Svete Višarje. Vžival je pač v sreči in zadovoljstvu drugih. In najlepši spomenik si je postavil sam v srcu tolikih, ki mu ostanejo hvaležni za tolažbe, nasvete, pomoči in dobrote. Lahka mu zemlja domača! MOŽ USTRELIL SVOJO ŽENO Vmariborski bolnišnici je 23. marca umrla 521etna posestnica Suzana Kurbusova od Sv. Ane v Slovenskih goricah, ki jo je prejšnji dan ustrelil njen mož, 40-1'etni Josip Ivrubus. Oba sta se že več let prepirala. On je bil zelo surov s svojo ženo, ki je nazadnje pobegnila pred meseci od njega ter se zatekla k svojim sorodnikom v Lokavce. Vložila je tožbo za ločitev zakona, nista pa se mogla z možem zediniti glede posestva. Žena je zahtevala, da dobita vsak pol posestva, mož pa ni maral slišati o tem niti besede. Dne 22. marca jo je zagledal' mož v Lo-kavcih na njivi, šel je k nji, nekaj časa sta govorila in najbrže se nista mogla zediniti glede posestva. Kurbus je potegnil revolver in oddal več strelov v svojo ženo, ki se je nezavestna zgrudil'a. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer pa je že naslednji dan podlegla vnetju trebušne mrene, posledici strelov. Kurbusa so aretirali in se bo moral pred sodiščem zagovarjati za svoj zločin. DIVJANJE LJUBOSUMNEGA MOŽA V vasi Mikanovcu blizu Vinkov-cev je 'ljubosumnost povzročila strašno krvoprelitje. Kmet Josip Prokopee je streljal na svoje sosede, dokler mu ni pošla municija. Obležalo je 14 ranjencev in so štirje tako hudo ranjeni, da je mal;o upanja na okrevanje. Prokopee se je nedavno vrnil iz ječe, kjer je bil dve leti zaprt zaradi uboja. Pri-šedši domov je slišal, da se mu je žena med tem časom izneverila, in da je ljubimkala z mnogimi sosedi. Mož je ženo strašno pretepal' in v mukah mu je potrdila vse, kar je od nje zahteval. Da bi se rešila muk mu je, čeprav v mnogih primerih nedolžna, kar po vrsti naštevala imena sosedov, ki naj bi bili njeni ljubimci. V neki hiši se je na velikonočni ponedeljek gostila večja družba vaščanov. Prokopee se je oborožil s puško in z revolverjem ter se postavil na stražo pred hišo. Ko so se vaščani zvečer razhajali, je kar na slepo v svoji besnosti streljal med nje. EXPRESO "GORIZIA" PRANO LOJK Calle VTLX.AHOEL 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Dr. i. HAHN NOTRANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO P JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DRO OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARK Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO MESEČNO. CA.CENTRAL EUROPEA 469 5AN MARTIN 469 v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNIČ DORREGO 1583, — Bs. Aires PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ Ob svoji deseti obletnici vam j» porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. A;res Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brea-plačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se Reklamna c?na . J Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires JONKE & FERJANČIČ Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. RIO CEBALLOS, S. de Córdoba IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Alresu. Zdravi vse ženske bolezni. — Spivjema tudi noseče v popolno oskrbo. urdinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 28 Huello Orden 81181» Buenos Aires RAZE VEST! IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU V Sv. Križu pri Trstu obstoja, kakor skoro po vseh slovenskih in hrvatskih vaseh italijanski otroški vrtec društva "Italia Red en t a". Na. tem vrtcu je nastavljena tudi vrt-nariea Maria Viezolli, ki se odlikuje po svoji mržnji do vsega, kar je slovenskega. Radi tega postopa tudi na. najbrutalnejši način z mladimi, 3—6 letnimi otročički, ki so poverjeni njeni skrbi in negi. Za najmanjši prestopek jih hudo kaznuje. Zato pa si izmišilja najkrutnejše kazni. Velikokrat jim je že privezala na hrbet stolice in jih prisilila, da so ti revčki tako hodili iz enega nadstropja v drugo. Če se je kdo drznil le ziniti slovensko besedo, mu je zalepila usta z obilžem in zaprla v klet. Otroci so živeli v takem strahu pred njo, da se niso upali o tem povedati doma. Pred dvema tednoma je na tak način kaznovala tudi petletno Ledo Ukmarjevo, Dekletce pa se je upiralo in-si je strgal oobliž z ust. Vr-tnarica mu je nalepila zato še večjega in pustila otroka več ur same ga v kleti. Ko je prišel otrok -ves preplašen in prejokan domov, je vse povedal materi. Okoli usten je imel že ostanke obliža. Tako je prišla krutost vrtnarice Viezzolijeve na dan. V vsem kraju vlada hudo razbubrjenje, zlasti ker oblasti niso C A i Jo. Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES FAVSTA S turobnim obupom je ponovil: "Mrtva Je!. . . Mrtva! Vse je mrtvo okoli mene...'' "Kdo pravi, da je Violetta mrtva?" Je pretresljivo zaibtel mladenlški glas. Kardinal je zagledal pred seboj mladega moža s plemenitim, zalim obličjem, ki je v tem trenutku izražalo najstrašnejšo bolest. Saizuma, kakor da ji ni vsega tega nič mar, se Je umaknila. Pri tem je stopila na krinko, katero ji je poprej Favsta strgala z obraza. Pobrala jo J« in se jadr-no spet pokrila z njo. Leonore ni bilo več., ostala je le še ciganka... Tedaj «e je Farnese obrnil k mlademu možu, ki je ihtel pred njim. "Kdo ste?'' Je vpraÑal z glasom, ki «i bil več človeški glas. "Oh." je viknil Karel, "rekli ste, da je mrtva! .. Violetta mrtva!...'' Malone srdito Je zgrabil kardinala za komolev. "Kdo ste, ki trdite, da Je ni vež?.... in kdo Je ta žena? Zakaj Plavite, da je Violetta mrtva? Kako ve«te?..." Kardinal, omamljen po tolikih udarcih gorja, Je odvrnil z glasom brezmejnega obupa: "Kjdpsem!... . Nesrečnež, ki ga je ženska preklela v strašni uri; obsojenec, ki omaguje pod težo prekletstva! O, le pogeljte me... Kardinal sem, knez Farneškl, ljubimec iLeonore de Montaignes in Violettiin oče..." "Njen oče!" Je zasopel Karel, z Srozo gledaje kardinalu v spačeno obličje. "Njena mati!'' Je zamrmral Par-«iaillan, ki Je me In zdajci je videla, kako so Pardaillan in njegovi spremljevalci zavili v gostilno, ki ji je bila neznana. Ker je bila nepismena, ni znala čitati lepega izveska nad vrati gostilne. Vprašala je neko žensko, ki je prišla mimo. ",Vedeželvalka'. . . dobro;!..." je zamrmraa trudeč se, da bi ohranila ime v spominu. Sestra Marijangela je nekaj časa hodila pred hišo sem ter tja in premišljevala o svoji prigodi. Ali naj o-govori neznance, kakor se je bila namenila?... S tem bi lahko zaslužila veliko denarja, a utegnila bi si tudi nakopati opatičin srd. Spomnila se je neke sestre, ki je od gladu in strahu umrla v samotnem zaporu. In vprašala se je, ali ne bi mogla najti načina, da se ogne take usode, ne da bi žrtvovala dobiček ki se ga je nadejala. "že vem!" je rekla sama pri sebi. "Vsekako je opatici veliko dO tega, da ne izgubi te vražje ciganke izpred, oči. Ako pridem k njej in ji povem, kam ge je zatekla s svojimi spremljevalci, mi deset zlatnikov ne uide!" Jadrno jo je mahnila domov in k opatici. Klavdina de Beauvilliers, ki je bila .tik poprej odpravila Belgodera ju je v tem trenutku končavala nekakšno pismo, je pazno poslušala njeno poročilo. Nato jo je pohvalila in zamr-uirala sania pri sebi: "Ali si morem želeti boljšega sla? Marijangela je zanesljiva in zvesta. . .'' Tako misleč je dodala svojemu pismu dolg pripisek. Ko ga je zapečatila, se je obrnila k Marijangeli, rekoč: "Veliko uslugo ste nam storili, draga sestra. Vaša zvestoba ne more osta-»»««poplačiiia." Marijangela,' je pobesila oči, da bi skrila pohlep, ki je vzplapulwi v-njenih drobnih črnih očeh. "Vzemite to pismo" je nadaljevala DANES JE PA NA VRSTI SAN MARTINl Lepa reč! Skoraj sem se namenil, da jo urežem peš doli proti San Martinu. Pa me je že klical "Lati rože". Naj dobi groš! Res sem potreben sprehoda, toda ča!s je pa tudi dragocen. Pol ure pridobi! Tako sem mislil, pa sem se zmotil. Tramvaj je bil menda tistega groša tako strašno vesel, da je samega veselja skočil s tira... In ni kazalo sedaj drugače, kot vzeti "11"... Pa mi je le narobe prišlo, ker sem orijen+acijo zgubil. Nadlegi vaiti ljudi na vsak korak za informacije je sitno. In tako sem na dobro srečo stopal v doslej meni še nepoznani San Martin, kjer tudi živi precej Slovencev. Žive. To je res. Toda kje? Tega nisem mogel izvedeti in le po dolgem izpraševanju sem prišel do enega naslova, kateremu pa tudi nisem kdo ve kaj zaupal. Stopil sem v almacén. Kje da je ulica Fr. Hué, sem povprašal. Je ni. Tukaj ne... Takih odgovorov je človek vajen. Bo menda treba spet prav na policjijo, kot oni dan v Villa Ballester. Pa sem poskusil srečo pri neki garaži. Automobilisti že bolje vedo za ulice; in sem res kmalu imel tocen odgovor, da bo treba še iti kakih 10 kvader. Res! Prav. Sedaj že vidim, da je točno! Tu je igrišče, o katerem mi je govorila oseba, ki mi je dala naslov. Točno. Številka odgovarja. Preden sem se odločil, kam naj vtaknem note.s, ki sem ga držal, da zaploskam, že slišim za seboj: "Dober večer, gospod Janez!" Vsekako sem bil bolj začuden jaz nego ženska, ki me je pozdravila. Bila je znanka od nekega krsta na Paternalu. "Saj smo vas že davno čakali, pa vas le od nikoder ni. Seveda, mi v San Martinu smo zadnji", je smehljaje menila. "No, gospa. Tako na ta zadnji konec se pa nikar ne postavljajte. Vidite. San Martin je čakal name, jaz pa njega. A sedaj sem tu in, čast Bogu, vidim, da so tukaj krščene duše." "Seveda smo, in še precej naš je je nadaljevala ona in imenovala imena poznanih. Za ulico pa seveda... "Za hišo vem, kje stoji, nu-mara pa ?... In s čim naj postrežem? Morda s "ta kratkim"? En štamperlec?" "Ne bilo bi napačno", tako «em presodil in odgovoril. Moral sem dalje, da še koga po-iščem. Soseda Roza je seveda že vedela za novico in mi je kot stare znancu stisnila roko, čeprav se še nisva doslej srečala. "Teden za tednom beremo v SI venskem listu, kako delate obiske. Na nas ste pa kar pozabili, kajne' Tako je nadaljevala in me vodila po hodniku prijazne hišice. "Škoda, da je že noč", sem menil. ''Tako prijazne hišice imate, da bi človek kar kako sličico vzel s seboj za spomin in za naše liste. Cel dan nosim aparat s seboj, pa se še spomnil nisem nanj." "In kaj je kaj novega gospod? Kako bo pa v Lurdesu zadnjo maj-nikovo nedeljo? Če vam pevk manjka. evo nas. Midve s Pavlino sva kar na razpolago. To so bili časi, ko smo prepevali v Gabroveu. Moj oče je bil tam organist." Lepi časi so bili nekoč, tako se je pletel razgovor dalje, toda tudi tam ni sedaj več tega, kar je bilo. Vsak vrabec lahko čivka po svoje, nam pa po slovensko branijo.... "Kaj pa v nedeljo 23. maja, ko bo maša za pokojnega Lojzeta Bra-tuža? Ali boste kaj prišli na Paternal?" "Siromak ta Lojze. Pri nas ga seveda nismo poznali, ker smo od tržaške škofije; toda slišali in čitali smo pa mnogo od njega", je menila gospa Pavla, ki je doma iz Zgoni-ka. če bo le kako mogoče, pridemo kaj blizu. Človek je res srečen, če lahko spet sliši slovensko pesem in besedo. Saj tukaj smo tako kot divjaki, ki se samo za kruh vojskujemo, da drugega nič ne misli- Tako se nam je pletla beseda dalje, ko smo med tem pokusili, kakšno vinsko kapljico so pridelali iz domače brajde. Seveda, pravi Kra-levci, ki so sredi vinogradov rastli — če že skal ni mogoče pričarati iz te zemlje, vsaj trta jim je prijeten spomin na dom. Toda, treba je bilo naprej. Spet so me prijazno sprejeli. "Videla sem ras, ko ste šli. Zdelo se mi je, kdo je, toda gotova pa le nisem bila. Kar klicala bi vas, če bi se človek ne bal kake nevšečnosti. Zares nam je veselje, da ste se spomnili tudi na nas, ki se nam zdi,