■ a Jvsftll slovenski dnevnik ▼ ZdroSenih državah. Vfljft sft TU leto.........$6.00 Za pol lete...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Zft inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki- Tbe largest Slovenian Dattj tn the United States. Issued every day exoept Sundays end legal Holidays. IT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Clan Matter, September 21. 1908, at the Port Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 295. — ŠTEV. 295. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 17, 1921. — SOBOTA, 17. DECEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PREGANJANJE DELAVSTVA FOVELJA ZA ARETCIJO SE JE IZDALO PROTI DELAVCEM, KI SE POTEZAJO ZA SVOJE PRAVICE. — LJUDJE V SEDMIH F.OVIH SO BAJE GLASOVALI 7A POVRATEK NA DELO. — ŽENSKE NE BODO OBN OVTLE IZGREDOV. Pitsburgb, Kansas. 16. dec. — Ibžavni vara ti t i so bili izdani pro-u trem možem, o keterih si- '^lasi. »la so odgovorni za nemire v premogovnih poljih. — je izjavil danes državni generalni pravdnk Richard Hopkins. Objavil je se. da bodo izdana na-daljna zaporna povelja in tla bo ]>omagaI pri kazenskem zaslcdo. vanju aretiranih. Medtem :-o člani unije, ki so zaposleni v sedmih rovih, glasovali, ose-sti urada državnega okrajnega pravdnika, ki je izjavil, da bo izdal še danes nadaljna zaporna povelja, posebno proti onim. ki so vodili ženske v njih napadih. Eden izmed mož, navedenih v treh zapornih poveljih, je bil že aretiran ter ga drže oblasti pod obdolžbo napada iz pretepanja. Vet"* oddelkov narodne milice se ie všatorilo v Franklin, Ringe in Mulberry premojrar.sk i h naselbinah, ki so bile pozorišče največ-jih izgredov. Množice, nezaposlje- DVA DUCATA PINTOV PIVA NA DAN! nih premogarjcv so opazovale ltiiličarje, ko so postavljali svoje šotore V Franklinu, kjer je veči-i.a preinogarjev inozemskega i>o-kolenja, je stalo nekako 150 ljudi v neposredni bližini čet ter o-pazovalo, kako so vojaki pripravljali večerjo ter pozneje postavljali šotore. Med Ijuc'ini jih je bilo nekaj, ki so izjavili, da so bili v zadnji svetovni vojni in ti so se norčevali iz "vojaških" kakovosti miliar jev. Miličarji pa sn bili toliko pa-n.etni, da so ignorirali tc opazke. KDOR SE IGRA Z OGNJEM, SE PONAVADI OPEČE. Vancouver, B. C.. 16. dee. — Dva dueatov pintov piva na dan je vse. kar sme kupiti krščanski, človek od vlade v British Columbia na temelju provineijalnega permita. soglasno s postavo, ki je bila sprejeta danes. Odredba je bila sprejeta vsled delovanja takozvanih pivskih klubov". Dosedaj ni bila množina piva, katerega sme človek za-vžiti na dan, omejena. štirje prohibicijski agenti, ki so bili na lovu na nasprotnike Volsteada v Pennsvlvaniji, se nahajajo sedaj v bolnicah v opas-nem stanju, ker so namakali svoja grla z munšajn žganjem, — soglasno z ugotovilom Rutterja, newyorekega pomožnega prohibi-ciiskega ravnatelja Rutter je rekel. da so bili ti gospodje zaposleni v pittsburškem uradu. — Izvedel sem. da so bili štirje moji agenti zastrupljeni. — je i i-kel Rutter. — Odrejena je bila preiskava in prišlo je na dan. da so pili šnops preko bare v svojem, prizadevanju, da dobe dokaze p:*oti salonerjem. — Ti moji ljudje so šli v različne salone, I jer so kupili munšajn žganje. Par ur pozneje pa sj zboleli in odvesti so jih morali takoj v bolnico. Tako robo se javno prodaja v Pennsvlvaniji preko bare. TUDI ŠKOTI HOČEJO BITI *4INDPENDENT' London, An te tsplataje "Kr. »ottnl Umi ta Nadwfca Mn" v UsHJeaL 300 kron ......$ 1.35 1,000 kron.....$ 4.40 400 kron ...... $ 1.80 5,000 kron.....$21.50 500 kron.....$ 2.25 10,000 kron.....$42.00 Gliii J® oArjlta; ta ta Italija te m»ede&3 oaemlje: Gotovi francoski krogi zahtevajo zasedenje Ruhr-ckraja ter se poslužujejo pri tem izgovora. Pariz, Francija. 16. decembra. Politični urednik lista <4Echo de aris" zahteva nadaljno zasede-nje nemškega ozemlja, posebno zaseden je ozemlja ob reki Ruhr. Francozi so v svojem zadnjem ultimatu Nemčiji zapretili s tem za- ARISTIDA BRIANDA DOLŽE ZAROTE Dolže ga, da je skušal skleniti svežo z Združenimi državami, naperjeno proti-Angliji. Pariz, Francija. 16. decembra. Ce ne bo ta debata o obnovljenju odnošajev z Vatikanom zaključena jutri, jo bo trel>a zaključiti v odsotnosti vlade. Tako je posedal danes ministrski predsednik Briaud senatu, ko .se niso hoteli ndati nekateri se-sedenjem. katero nameravajo se- j ^torji. ki so se hoteli na vsak daj dejanski izvesti. 'način vdeležiti debate glede tega Pariz, Franeija. 16. decembra, 'predmeta. Vlada jo že naprosila Zavezniška reparacijska komisija senat, ne da bi napravila iz tega se je danes sestala k posebni se- vprašanje glede zaupnice ali ne-i«, da razpravlja o poslanici, k! zaupnice naj se zaključi razprave prišla včeraj iz Nemčije in v vo o tem predmetu, a senat ni kateri poroča nemška vlada, da hotel teSa storiti s 190 glasovi ne bo mogla spraviti skupaj svot Proti, ,108> kar * Izmenjalo de- , , janski poraz za vlado, po potseto mil ionov zlatih mark „ , - ' , . , . , , Briand jo v svojem Koneenem odškodnine, ki bosta zapadli dne _ , .. ■ • - -, A . 1 . nagovoru dosti jasno izjavil da 15. januarja in 13. februarja. ne bo ^ y Lond()U? da se se. Vsledtega zahteva nemška vlada stane z angleškim ministrskim oJgodenjc plačilnega termina. V predsednikom Lloyd# George-om, poslanici je nadalje rečeno, da bo pač pa odstopil s svojega mesta, nemška vlada celo v slučaju nio- če se bo v senatu natlaljevalo z ratorija od strani zaveznikov pla- tozadevno debato preko jutršnje- čala nadaljne odškodninske svo- ga dne. te le v slučaju, da bo dobila v ino- Rojalistični senator, Jules De- JEKOME NAPOLEON BONAPA ETE IZ NEW Y0RKA JE BIL NAPROŠEN, NAJ POSTANE K RALJ ALBANIJE — ALBANIJA IŠČE PRIMERNEGA KANDIDATA. — ALBANCI NE MOREJO PRESTAJATI BREZ VLADARJA. sa ptifct brzojav ? jofNtsvlJl poSc edlnoto ▼ 41-W faplrfw en Jinar; razmerje t«J 50 lir____$ 2.80 500 lir----$24.00 100 l'T____S 550 1000 lir----$48.00 300 d* ... $15.00 Kemika Avstrija: te "AJrlmtiadae 1,000 nem-awtr. kron $ 0.98 10,000 nem -avitr. kron $«.00 5,000 nem.-avstr. kron % 3.50 60,000 nem.-avatr. kron $25.00 Vi b ^ % 4m fat mm yn'wi *mm Mps lo Rjenih pofi^ Id m m « «e »• aH m 1» p* Htm Tak Bss r&ANK ft a ww. STATE SANK, 82 Certlandt St^ Hew Točk (AlnrtkMU zemstvu večja posojila. Dohodki iz carine in drugih virov. iz kateriii lioče črpati Nemčija potreben denar, bodo znašali le dvesto miljonov zlatih mark. Poslanica navaja natančne jh*-dtitke glede denarnih virov, ki jih ima nemška vlada na ra-ipo- lahave je tekom debate napadel Brianda ter rekel, da je šel v Washington v namenu, da sklene zvezo z Ameriko proti Japonski in Angliji. Briand je odgovoril na te in-sinuacije: — Obžalovanja vredno je sl.ša-ti v višji franeoski zbornici ob-l.tgo. Ničesar pa ne navaja posla- rekovanja. ki prihajajo od strani niea glede časa. tekem katerega sovražil kov francoskega naroda, naj bi bil moratorij veljaven ter Vi ponavljate laži in izmišljotine, tudi naravnost ne prosi za tak Napad je prišel, ko je senator moratorij (podaljšanje plačilnega Delahave očital ministr. predsed-termina). niku. da se je pogajal z Vati- Poslanice same ne smatrajo za- kanom brez vednosti poslanske vezniski krogi za nedvorljivo de- zbornice in da se je poslužil tajne diplomacije, dot* m je navidezno pristal v javno diplomacijo Washington. janje nemške viade, vendaf se pa \ti pritožujejo, da ni v nji nave- dena nobena temelina posamez-___ nost in da nemški vladi ni žal, ker , ji? more zadostiti svojim obvez-1 jlOJAKL NAROČAJTE 8E j NA "GLAS NARODA" KAJ- i VEČJI SLOVENSKI DNEV- ! NIK V ZDR. DRŽAVAH. postim. Vsled tega je tudi napravila poslanica v francoskih kro- j glh kaj slab ntis. Kot prav posebno značilno smatrajo dejstvo. 1 da skuša Nemčija navaliti na ra- skoraj vseh jut ras nji h listih, iz rnc angleških finančnikov vso od- česar je razvidno, kakšne pojme govornost za svoja brezplodna po- imajo o celi zadevi. Nemška posla- sojilna pogajanja. Alt bodo v tem r.'ca ni nikogar prasenetila. Sko slučaju končno vendar zasedli raj vsi vidije v nji le potrdilo Ruhr okraj' Nemčija pravi, da si»ošnega naziranja. da- je vsaka r.e more plačati, a njene industri- zmernost napram Nemčiji :brez je plačujejo dividende po 80 pro- pomena in da vpošteva Nemčija centov. Tako se glase napisi v edino le silo. Pariz, Francija, 15. decembra. Sedaj, ko je Henri Landru obsojen na smrt na gilotini ter bo moral umreti nekega spomladanskega jutra prihodnjega leta, se je pričela francoska javnost znova zai imati za njegov slučaj ter skuša najti izgovore za zavleče-rje eksekucije, dokler bi se ne vprizorilo obširnega iskanja po ' celem svetu glede enajstih domnevan ih žrtev tega moža. Lan-! drujev zagovornik, snani Moro-{ Giafferi, ki je priznan kot eden ; najslavnejših kriminalnih zago-j vornikov. ustraja Is vedno pn svoji trditvi, da se ne more motiti glede nedolžnosti svojega klienta. Čeprav se je mudil zagovornik že ure in ure v celici ter govoril z nasmtt obsojenim brez vsake priče, ni mogel omajati sklepa, da ne bo niti z eno besedico pojasnil, na kakšen način so izginile njegove žrtve. Giafferi pa je prepričan, da bodo prihodnji me-seci prinesli seboj presenetljiva razkritja v zvezi slučajem, ki sicer ne bodo očistili imena Landru ja. pač pa rešila njegovo glavo, razen če ne bo hotel predsednik Millerand dovoliti obsojenemu možu preložitev smrtne kazni, dokler se ne dobi pozitivnih dokazov z ozivom na umore. Francozi se sedaj vedno bolj nagibajo k teoriji, katero se je objavilo pred dvemi leti v posebni fr.zojavki i>: Pariza na ne\v-vorški 4tllerald". V brzojavki je b*iO rečeno, da je bil tekom vojne Landru agent nemške vlade in da je bila njegova naloga preskrbi jat i Francozinje, ki bi bile pripravljene pomešati se med prebivalstvo za vo jeva nih pokrajin m kazati Nemcem one, ki bi se hoteli vmešavati v nemške načrte. To bi po tukajšnjem mnenju pojasnilo molčečnost Landruja. kajti, če bi mu dokazali, da je kriv take veb izdaje bi bil ustreljen kot vcle'zdajalec in to bi smatral on brez dvoma za večjo recast kot če izgubi svojo glavo kot obsojen morilec. Razentega pa bi t:-, teorija tudi pojasnila dejstvo, da je imel Landru v svojih rokah osebne listine žrtev in nekateri domnevajo, d;: se je poslužil svoje vile v Gumba is. kot mesta, kjer je ponarejal potne liste, s katerimi so prišle njegove žrtve v Nemčijo preLv> Švice, Kier najbrže žive 5e danes pod izmišljenimi imeni. To teorijo je utrdil zadnji dan ob ravna ve proti Landruju. ko je bilo preeitano pismo nekega prejšnjega vojaka ki je služil v Po-renslci in ki je sporočil oblastim, da je videl neko žensko popolnoma odgovarjajočo eni izmed dom-r.evanih žrtev. Ta ženska je baje priznala vojaku. da je Francozinja, da si pa ne upa vrniti domov. Ko je bila policija informirana, tli mogla rajti o tej ženski nobenega sledu in tudi ne o osercnajstletnem mladeniču, o katerem domnevajo, da je mladi Cuchette, ki je bil s svojo materj° vred na seznamu Lanv "ja. Brez ozira na uspeh Landruje-v,. prošnje, na j se odgodi izvrše-uje smrtne obsodbe, so dobili francoski agentje v Nemčiji naročilo, naj do Ženejo, če le mogoče. število Francozinj, ki se mu-de sedaj v Nemčiji, da se tako prihrani poroti kesanje. ki bi se gotovo pojavilo, če bi se ka-1 a žrtev živa vrnila v Francijo, po eksekuciji Landruja. New York, N. V., 16. dec. — Soglasno z zanesljivimi informacijami. katere je dobil ne\vyorški bst Evening Mail, se vrše poga- ljerau Wiedu povratek v deželo. V slučaju, da bi se vrnil, bi bil deležen iste usode kot je zadela avstrijskega Maksimilijana v Mehl- janja med albanskim komisarjem 1 ki. Ce hočemo zavzeti svoje sta-A. Cekrevijem ter imeriškim čla-1 lišče med svetovnimi narodi, mo-nom Bonapartijeve družine, ko-jib cilj je pridobiti tega potomca Napoleona za albanski prestol. Srečni človek, za katerega so s1 pričeli zanimati zastopniki albanskih miriditov, je Jerome Napoleon Bonaparte. l:i stanuje na Park Ave v New Yorku in v ko-jega žilah se pretaka precej zvo-denela kri velikega Korzičana. Jerome pravi, da ni na celi stvari niti trohe resnice in da se ni še nikdar pogajal z nobenimi albanskim zastopnikom glede tega predmeta. Jerome Napoleon Bonaparte je praunuk Jeromr. Bonaparta, west-falskega kralja ter brata velikega Korzičana. ki ^e pribežal v Ameriko po strmoglavijenju Napoleona I. V Ameriki se je poročil z neko Lizo Paterson iz Baltimore, a odšel pozneje na Westfalsko, kjer je bil ustoličen kot kralj ter se ramo imeti s«a!no vlado in ij jc di ligi razlog, da iščemo sedaj svo-•*ga kralja. V tretji \rsti pa hočemo s tem pomiriti deželo. Albaniji vladajo .-edaj štirje regenti, izvoljeni oil parlamenta, katerega izvoli narod. — Lahka stvar je ustanoviti demokracijo v zapadnem svetu — je nadaljeval Albanec. — kjer so razmere povsem nove Drugačna stvar pa je proglasiti demokracijo v deželi, kjer so ž" stoletja mo-narhične oblik? vlade. Republika v Albaniji bi pomenjala nepresta-r a ljubosumja in neprestane boje med politiki. Ljudske mase bi ne imele nobenega rešpekta do predsednika, pa nuj bi bil še tako izvrsten človek. Tudi bi ne rešpek-tu*ale nikoga.* iz svoje srede, če oi stopil na kraljevi prestol. Mi potrebujemo čioveka. k: ima v sebi kraljevsko kri. TOM O'CONNOR &E VEDNO NI PRIJET. vdrugič poročil. Napoleon ni hotel priznati njegove poroke v tej deželi. Zastopnik omenjenega lista je . „„ , . , —i x • i • Chicago, 111., lo. decembra. — izvedel, da so se vršile tri kon- , - - , . . . Medtem ko je »-as, določen za nje- rcnee med Cekrejevun in Jero- .... . . . , J govo obesenje, ze potekel, je da- mom Bonaparte. P:va je bila v. sedanje b^^e Toma O'Con-V aslnngtonu pred šestimi tedni. lnorja> morilca. ki je bil spoznan e konference se je vdeležilo dva- fkrivim umora po prvem redu, rajst oseb. Ostali dve sta bili v L prav tako skrivnostne kot je hotelu Vandeibilt v New Yorku. j bilo v nedeljo, po njegovem dr-kjer je živel Jerome do pred krat-j znem begu iz okrajne jetnišnicc, kim. !iz katere je pobegnil s par svo- Albanski parlament je pred ijimi tovariši. ' Čeprav se je lov na begunca ali prazaprav na begunce razširil na celo deželo, je policija vendar danes priznala, da ni mogla najti niti najmanjšega sledu o beguncih. O'Connor bi bil moral biti obešen ob štirih zjutraj danes. Uradni ki v jetnišnici so včeraj zvečer izjavili, da je vse pripravljeno, z izjemo vislic in moža, ki bi moral viseti na njh, a ta je srečno odnesel svoje pete. kratkim odobril restavracijo monarhije ter izjavil, naj nekdo zasede prestol, ki je bil prazen izza č«.sa, ko je Wied pobegnil v Švico ob pričetku svetovne vojne. Ta parlament je tudi imenoval komisijo, ki naj bi poiskala primernega kandidata. Komisija je lovila kandidata najprej v Angliji in eden zastopnik Albancev se šc vedno mudi tam Znano jc tudi, da si žele Albanci vladarja, ki bi ne imel nobenih stikov z zapleteno politiko, ki bi imel dosti privatnega* premoženja, in kateremu bi tudi Amerika zaupala. Eazentega po mora izvirati tak kandidat iz te ali one vlada reke hiše, ki je bila kdaj znana v zgodovini. £dina stvar proti izvolitvi Je-roma, je dejstvo, da je poročen. Albanci si žel? za kr-alja samca, ki bi se mogel prilagoditi albanskim razmeram Jerome Bonaparte pa se je leta 1914 oženil z ločeno ženo nelrcga bogatega bro-kerja. Pogajanja glede primernega kandidat za a'banski prestol so pospešili vsledtega, ker hoče vlada Združenih držav še pred pr-vtin januarjem priznali Albanijo kot neodvisno :n suvereno državo. Do onega časa pa upa albanski narod objaviti ime svojega novega vladarja ter s tem tudi obliko vlade. Eden izmed vzrokov, radi katerih hočejo Albanci posaditi na prestol novega vladarja je ta, da se hoče pobegli albanski kralj Viljem Wied vrniti v deželo ter se zopet polastiti prestola po vzorcu avstrijskega Karola, namreč z aeroplanom, Vsakdo, ki pozna položaj v Albaniji, mora priznati, da so sedanji razvoji z ozirom na obliko viade povsem naravni — je rekel eden članov albanske komisije. Mi moramo takoj dobiti kralja. Pr-vič raditega, da preprečimo Vi TERU MOBILIZIRA PROTI ČILE. Buenos Aires, Argentina. 15. decembri. Vlada republike Peru ;; odredila mobilizacijo 398 častnikov ter 11,000 mož Sodem polkov je odposlala v Ticaco, ki se nahaja v provinci Takna. Uradno obvestilo vlade je dobil argentinski list La Nation od svojega posebnega poročevalca v La Paz, Bolivija. - Pri tem gre za starodavni spor za dve provinci med republikama Peru in Čile. Republiki ne moreta priti do zadovoljivega odgovora glede končne posesti teh dveh provinc in vsakih par let pride vsledtega do mobilizacije tc ali one prizadete stranke. Kot kažejo vsa znamenja, bo pretcLlo še precej časa, predno bo uveljavljen svetovni mir. 60 LET STARI U8MRČEN V ELEKTRČNEM STOLCU. Šestdeset let stari George Brazier, farmer iz Cooperstown je bil v četrtek usmrčen v Sing Singu na električnem stolu, potem ko je bil spoznan krivim, da je približno pred enim letom umoril neko Ana Van Patten, s katero je živci v divjem zakonu. Governor Miller ni hotel izpremeniti smrtne kazni v dosmrtno ječo. OT.AS NARODA, 17. PEC. 1921 "GLAS NARODA" niAMM SAKSCft, J SLOVt NIAH LlAlLt tn4 PublitftM fllM.lHHINfl OOMPAMI U tarparatlM^ LOUII BENEDIK. TruKinr m o* thm Corporation antf Artrim« «f Abov« (WlcHm Cortiandt SUMt. ■erough o« Manhattan, Naw York City. N. V. "Olaa Naro«a" Maja vaakl tf?n Imam« nadalj In praznikov. c«t lai pel volja tla« aa Amerik« Za Now York ia eolo lota ca pol Sata IMOZa laawmwo za colo Mi tU« ca p« lat« •TjM hj* •Tj« Newburgh-Cleveland, Ohio. Slov. Nar. Domu na 80- cesti. Či- • k A • N A H C P A (Voio- o« Cm PiiMil Sundays mM Inarr'iAltn raarfy Molldayo. on A aa an prtaWayjo. CMnar aaj no NmotcB pv fcraja naroteftor 4a tattralo n: a L A t nahoda tmum M Manhattan. Now York, ▼fc.apliuno: Corttandt 2*7® N. Y. ANGLIJA IN FRANCIJA! V času adventa je postalo v na-Jsti preostanek gre v blagajno S. ši naselbini nekako mrtvo. Toliko X. Doma. Smem revi kdor bo za-bolj ve pa pripravlja vse v novo-mudil ali kdor Ifi se ne vdeležil. življenje po končanem adventu.'gotovo mu bo žal. Na sveti večer priredi naše ne-j \a sv. dan zvečer priredi naša umorno pevsko in podporno dru- šolska mladina igro in nastop poŠt vo '•Zvon" prekrasno igro;sam«nrli razredov. Lepo je vi-"Sveii večer ". Vsebina igre je j deti. kako naši mali skupno na-povzeta i7. življenja gorskega'kopijo in zapojo s svojimi čistimi kmeta v slari dam o v in i in je pol-glasovi slovensko ali angleško pena poučnih in sanešuih prizorov. Vloge se nahajajo v rokah naj-1 DelaVskc razhiere so kakor po. boljših igralcev. V tej igri se bo- jdi ^ slaJ)e DeJo ^ Np})>h ne mo za par urie podali v duhu Kllor ,>a tlt.la pa pihajo staro domovino v svoja otroška'lakf> ma]o da ko -,ovek mnAo leta. Kako so bili prijazni tisti ^ Jie kaJ11 bi dal fe hrani časi, ko še nismo poznali gorja M ?ohak pa ^-w drugo zinanj_ sveta, ko smo ob prijaznem očetu r in skrbni ter dobri mamiei sedeVi * , , ... - - • Pozdrav vsem citateljem tega na sveti večer okoli mize 111 z naj- ^ večjim veseljem ter zadovoljnim J™ žehm h»žične bra/oiii delali jasliee. PriČetek praznike in srečno novo leto. igre 1m» ob pol osmi uri zvečer v Jakob Resnik. I,-. Iz Slovenije« Londonski Saturday Review j<- priobčil naslednji zanimivi članek: — \* tekli zadnjih meseeev je bilo opaziti veliko iz-preinembo v angleškem javnem mnenju glede stališča napram Kram-iji. Mogo«"-e bi morali reči: — roški politiki, delu gotovih političnih sil. ki ne bod< vse veV-ne čase ostale na površju. jljivi. Umrla je v ijaberju pri Celju šrt. 45 s pro-tra Ivana Hrene una. Delavske razmere v Kočevju. Poroča se: Marsikdo bi mislil. Peter Zgaga Albanija išče kralja. Upa ga dobili v Ameriki in sicer v osebi Jeroma Napoleona Borni parta. v katerem je najbrže toliko Napoleonove krvi kot je habsburške v Korlu. V New York a je posebna al-bansk^ delegacija, ki se pogaja ž-ijim. Albanski delegati so vtemeljili svojo prošnjo w besedami: Prosimo vas gospod, pridi ie in bodite naš kralj. Albanski narod je namreč tako neciviliziran in nekultu-len. da ne more ži\eti brez kra- i;*. | * . • Ce j«* kdaj kak diplomat iz-bleknil kako resnico, so jo rekli j ti albanski delegati. Kljub vsem univerzam, visoki j kulturi in izvežbanosti v svetov-1 nih vprašanjih, so p-i Jugoslovan-' ski delegati prava muha napram svojim albanskim tovanšem. Zadnjič so oJi ž«* v drugič po- ' Suguslommska Ustanovljena 1. 1898 SCatnL 3biittirta InkorDorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. menda "i<,inoina J t« !lu ' 'dokazalo^ da ta denuncijaeija ni resJiična. se jo je pa zopet u*elilo. To nekaterim osebam prijalo. kajti us- lit vi druira deh*žacija. K^i i ° vanjski urad menda vendar ni ugotovljenih! oboroževalna k-uifere-ca. ki jc bi-1 neko. vom. da bo "razorožt valna * sledila1 i pa stan o-1 V Washington!! >< je za vršila j mogelmogrl mini" napram 4-"«"-jda je pri nas TSe v redu, ker smo 1 -na£azal nel;o la pomotoma klican:: pod našlo- ► za i delavci res malo preveč potrpez-; y ^^ J>>lovieo ]lje. Da navedemo samo nekaj — i j --— — . ., ne opreme postav ti ni mogel ter, "»»«/1»«.» x Kraneija. v koje obrambo vstala Anglija pred sed- j slučajev, bodi omenjeno, da ^ P*;11 blagovolil postaviri drugo opremo ju; mora imeti Francija že vsaj milili leti iti V koje zemljo je položila večino milijona " Heinnharju različni priganja- p,M]sr,.(1^(. v />a!)avo uiišam in't-diko bojnih ladij kol jim ima mrtvili; Franeija. koje nalanterija in vojaški ženij sta kl ^ povzdigniti n^t^ ^ipiMifraiialI1. Vse broške izseljeva- Japonska. nas dvignila k občudnjoči-mil navdušenju, koT -a jo še mVfe ime Freski. Tal"ja hl Zatem se je oglasil italjanski Zastopnik Francoske je rekel, Glavni odborniki. Predsednik: RUDOLF PERDAN, iKK E. ISoth St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Tearl Ave., I-orain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERX. o-4 E. 'Jntl Ave., W. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio Street. N. S.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: MOHOR MLADIČ. 2CG3 So. I.awmlale Ave., Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, B..x 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. C217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 51!> Mea — 3rd Street. I.a Salle. I1L JOSIP STERI.E, 4(H E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo^ ANTON CELA It G 7ošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se i»ošilja na predsednika irnrotiieca odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja ua vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi i>ostati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J Za ustanovitev norih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. iz Jugoslavije. malokdaj kak narod «'ntil napram drugemu. slovodja, kl UIU je ime i ir.wi. a « .(„v11.+:ift ,r,w!w.i ^...li lnt»-rv.>n «1*1 l - ♦ |;,..m , i!..: i-., 'pKptt^mo go>j>ej sami. inut\tn-.delegat z besedami: ut i i dII- :n,s.tt>nH ra^io tako z delavci. K.a- . .. . , puMujut i°;j.:i,1,iuj(% laora mest.ce živ« U'ie pa raditeua. ker ni zmožna nieesar misliti v velikem ^ naletel, poslovodja Fressel SHj^nnL-Temu v posledici je i ! __.1 "1 . ' * L o i i-/-\ i-uii obsegu ter z ozirom T ret jie raditega, ker |sj»a < bolela na , . - t - i i , -i • je nahrulil, dekoc: Kaj to \as na bodočnost. t<> ie dalekovidno. r. . . , -_______ - ------- —- t- 1 briga, jaz se ne brigam m ne po- . til i ni zanesljiv partner. Koneeno in znani Roga in nobeue organizaci-jJ^^ Kdo b< glavno ]>a raditega, ker kaže napram nam ljubosumnost je; ako vam ni prav. si lahko do-^^^^j^^^ stj c ji gospa nima j * * * Istvo. Torej bo zdravstvo p« m 1 reje- nati ;eti v Zdravstveni komisar ne\vyor-'no velikemu županu in nekemu je go-jške države je izdal naredbo: načelniku. — Obenem je evesnem katarii| Po novem letu ne sme nobena j razprava, kako bo v prehodnih in je morala v! tovarna izdelovati couiče za brit- naredbah izvesti vrnitev poprej t ašist ovs k i ni i element i. katere ne moremo razumeti in to na način, katerega liOjbite drugje posla." Nato mu do-j moremo rešpektirati. m RAZMAH V INDIJI. V Kalkuti so zaprli 7°, Indijcev. Ti ljudje niso metali nobenih bomb in niso umorili tieni odgovori, da to ni pravilno, ako je prepovedano delati po 1<> ur. mora veljati za vse. Dotičiii ] delavec se je obrnil in >e! po veni a t svojemu očetu, ki je tudi zaposlen I pri tvrdki Heinrihar. Ko ga Fres-'sel zajrleda, priteče k njemu in • mu zakriči: "izgubite se iz tovar- vrnil stroške te' kdo je prav za- j prav kriv? Ali je res drž. stan. u-1 rad razpolagal k z srobovi '. Stanovanjska beda v Celju. šel! M ♦•see a avgusti 11121 je priše k t'atru v služb" in -na stanova- ti iz konjske žime Taki čopiči e baje zdravju škotlljivi. To je vse lepo in priporočljivo. Sedaj naj zdravstveni komisar j še prepove čifutom n;: East Side i kuhati guljas iz konjskega in ! avtonomnih uradov oblastni s;i- ; pasjega mesa. načelniku. — Obenem je začela *■ i Jugoslovanski literarni večer v Frankfurtu. X»-mS!«o-jugoslovanska družba moupravi. Zlasti važno je vpnuša-|v Nemčiji je priredila v Frank-nje. kako bo postopanje z bolni- furtu jugoslovanski literarni ve-j -ami, ki so bile prej deželne, zdaj čer. F vod oni a je govoril o ju«ro-;pa so začasno stale v državni u-!slovanskem pesništvu g. llernwi.n fpravi. Vlada namerava p»»državiti Wendel. prijatelj Jug«»slovanov, , ljubljansko bolnico in sklenila ki je vešč tudi našega jezika. Xa-iz ozirom na likvidacijo bivše voj-ito sla igralea ^ospa C! en bi Midler |vodine Kranjske aranžma, ki se'in g. Krast Ivarehow prednašala ke. slovenske, hrvalske ne. nobenega Angleža Z; ga bi aua nje oženj eni delate«' Miha Zupane. s štirimi malimi otrobi (od pol do Neka brzojavka pravi: V Okla-j bo tikal premožeiijske stratii iujsrbske. slovenske, hrvatske m 10 let) katerem i je idičal t'a,ter homi je mesto, kjer vladajo žen- jčinovnistva. Iver pravni karakterMiolirarske na »'odsie in umetne pes- ako ne odidete ven, pc«ljeini . » '' J 1 ' Uk-o '-----1-:^.— - .....! - . ; mesečno celih 4<)0 Iv. Ker ubojfi | po orožnike!" Omenjeni delavec Zaprli so jih zato, ker niso lioteli kupovati angleške-1^ ^ v pisarno po račun, zalite (družinski oče ni ii>ogel s .tem be- , .. , , \ i Iraškim denarjem izhajati, je bil (val ltdnevno plačilo za odpoved,! . , -T -x . iprinioran it i druarani v skizlx). o- ' nil , . , • , . , . in iiiivi a. 11 iii < l i 11 _ cl in \ < i- 1, -. ii-i^ v. . i Ker ^a je poslovodja takoj zapodili , - , .-. Bojkot se pa kljub temu sin. j toda kni^ovodja muSs aJ !,;l Je v taterjevem Anglija je poslala svojega prinčka v Indijo, češ, to hajlovi8 ki jc v ^^ih ozirih ^anovanju. ki .miga je pa ta ozi-nanravilo ntis na noornike. in snokorili s- bodo. L-^t Fr^l m.i rouia nJp?0VH (nulostljtval Ija Uhandlju. . pristoja Udnevna plača, sta go- Ko so ga zaprli je rekel: — _ Lpoda potrdil9 odrekla. Drugi dan — Boril se boill do zadnje kfl]>lje krvi. Moj oee je je šel omenjeni delavec na okraj- Z? ^e_&Cr posvetil vse svoje življenje osvoboditvi Indije. Oeeto-!«o glavarstvo, da to zadevo iia-vemu vzgledu smo sledili mi. njegovi sinovi. Kmalo se bo.K»ani in se pritoži. Pa glej oudo: izkazalo; ee je štirideset miljouov ljudi močnejših od šesto miljouov. To je < i hand i jeva filizofija — Indijcev je desetkrat ^enj. in mu rekel, naj gre k voja toliko kol Angležev. Povsem lahko zmagajo, ee drže roke kom. da se nauči olike, ker druge križem. Rceept za zmago, absolutno in popolno zmago, je pa naslednji: 'komisar Kapus ga je po zaslišanju enostavno imenoval mulea. Iker gre za druge po kostanj v o- ga mu ne pristoja. Iz tega je razvidno. da država, oairoma njeni uradniki Izmed Slovencev bili na Poročevalec bi par centov pri- L"ah.: ki s» bile le začasno v držav-1 vspnredu Prešeren. Aškerc in Žu- liranil, če bi brzojavil: Tukaj je 211 uI)ravi- "i šo končno ugolov-1 pnneič. Ta literarni večer se j<- tako kot v New Yorku. j U'Jti, se bodo mesta na teh držav-!vrsil dm 10. novembra. * * i nih bolnicah razpisala in oddala. c, . A , * . , , . „ .. ' ii Miliarde kron v Budimpešti. Sovjetna vlada je plačala Polj- B , . . _ ... , 'i _ , . , . , -i ! , 1 Bolniška blagajna za Srbijo m Dne nowmbra je prispel v ski petdeset m jI jard mark. ! aJI^____ J „ ,. * * Orno goro. tl5udimp«:sto tovorni parnik. Ki je mai *e. Minister za socialno politiko je.pripeljal T nuljard kron. izdela- la tisoč do- izdal naredbo o ustanovitvi okrož- nih v Švici za Madžarsko. Denar nih uradov in o zavarovanju de- so spremljali vojaki, v banki pa luvcev v Beogradu. Beograjska je bil napravljen protokol o spre-ravno deževalo, ene-l Menda me ue bo dolžil Zakraj- bolniška blagajna bo dajala pod-|jemu denarja ki se uporabi za niu ukazala, da bogoskrunstva če zapišem; poro delavcem tudi v primerih j podporo uradnikov. Samo škmla, znosi pohištvo iz stanovanja. De-| Sedaj praznujejo stoletnico Ba- onemoglosti in delavskim rodbi-da so te milja rde v bankovcih lavec, 201etni fant, videvši to rev-j ragovega duho\-skega delovanja. n3,111 tudi. če umre član, ki jih je!madžarske države, torej jako ma-sčino, enega otndca pri prsih, dru-1 Baraga je storil veliko za sveto vzdrževal. Beograjska bolniška' lo vrline. Madžarska valuta je oziroma . ,* -". - - i .<• i i -<. i 'zem. za ubogega delavca se pa ni-l.. " ,"., , . Indijci naj ne prevzamejo nobenih vladnih sluzh kdo ne bri lmamo ^ VJ drn>«»» P««adila na dez. Gospa je naslovov; indijski otroi i naj ne hodijo v vladne Llh slučajev. Heinrihar naj bi sJ/a<1T ^ l,k.lls! s^1el^,' df-. ^ ie - i i T j - - - . i-i iii i i ! _ , , iromak morsil izseliti. ( ater ima solj lahke stvari ... , , inositi. tako da sta v eni uri ven- podpirajo le kapitali-i , . ^ . ^ * J * 'dar izpraznila stanovanje ter dru- na- si-ma naj ne služijo v angleški armadi m davkov. ,,,,; i,lo»i,^oi/i'ijeg(»vi priganjati s svojimi »aiz-) .-v .. naj lie piaeujejo, , , . * (osebi) praziw». Doticna žena je I nji. Tudi bi bilo dobro, ako bi «•« (N po vzdigni en in i i rokami prosila _ . , , . . ,|M>brhral, kaj se godi z njegovimi. . ... Ta propaganda je mlada. Stara ie komaj dve leti. [lrvJ Akr> jih vzamo uho^ "»J ^ ^ Kljub temu je pa že miljone zasegla in miljoni uveljav- — - ' -»—: —----- —« ,,a ^ /iKlHa- Pa ljajo njene določbe. vero in ameriške Indijance. blagajna bo pristojna za Srbijo, nekoliko višja od avstrijske in za Za Slovence ni storil ničesar. ; ^Iakedon i j«» in Črno goro. Podpo- j polovico manjša od naših kron. « « fre botlo dobivali delavci, ki bodo --- •vplačevali mesečne vloge. Ministr i ADVBBT1SEMB2SIT8. za začetek izdatno subvencijo.14 » x x * ' Ol I ■ Uprava blagajne bo poverjena za- Ali 1111316 111118116* Sl6llSKl Na dvorišču sta stala farmer in farmerica ter preklada gnjila jabolka. — Vse je gnjilo - je rekel istopilikora delavske, trgovske in! farmer. - Ne vem. če bodo ja-|obrtne te,. zast(>pniku mi. jfn|pflpr 73 Iptfi 1 bolka dobra za prašiče. Inistrstva za soc. politiko, ki bo L* tBIU Žena 11111 je dala nevede dober funkcioniral kot kontrolni orsran.j --- s\et: — Poske.si eno. pec a'.i arutri usiuzoenec. mu jih j. . ^ , _„ i nrnite otrok« za računi Mihajlovič po Stl—loO ! Trinerjev S; nski Koledar ni-* * * Kako je italjanski polkovnik na- kogar ne razočara. Vsako leto pre Mesarji štrajkajo. j bil srbskega žumalista. kosi to čudovito umetniško delo Morda bi bilo boljše na sve-j Ko so uredniki beograjske Tri- svoje prednike. Novi Koledar 1922 tu. če bi bil že avgusta meseca j bune radi nekavalerijskega obna- 'je zamišljen po slavni Walt Whit-' leta 1914 proglašen generalni j«anja vrgli iz redakcije rtaljan-imanovi pesmi **Pijonirji. o pijo- Ucpisi Filler, Kansas. selbine (.'liieopec, Kansjjs, da ne-Delo v -pbkšnem p«v.-iva "»ukaj, kaj Sl«»vrticev tlela. Čudno se nii v Kansa^u Par malih rovov je vidi. da je bil dotični pisec dopisa pričelo obratovati, pa le malo v rovu potolčeni. Rojaki, da ne prejšnjih pnni' ga rje v je na boste tistega dopiisa napačno raz-delo vrnilo. V inkajšnjem preaivo-.umeli. da je dotični tudi k njim gorovu Hamilton Coal Uomjiany piištct. Z enakim imenom so po->e je po poldrugem mesecu zopet, prejšnje dni iz rova št. 18 North-| piščalka oglasila, pa skoraj noben;\rest Central Company pri]>eljali jmprejšnji premogar se ni odzval, enega v bolnišnico. N oi>ke pekarne, da se mora kruh j ^ vidi- j" padel italjanski i ljudskošolskega sistema: 1799. prodajati ua vago. Na pritožbo polkovnik v omaro, iz katero molijVolta. ki je pijonir električne zna-neke velike pekarne je miniatr-lsan,° ® .To sliko je po- nosti. itd.) kot tudi v neznano stvo za s-tcijalno politiko sedaj tem ponaiti.lo- poro-a, da,]33:J So- Ashland Ave.. Ch.cago. je j Čana za tako agencijo. Tukajšnji državnem uradniku, je drž. stano-j uši premolar ji ne žele. da bi nas s ta-1 vanjski urad na podlagi denunci-. kim obiskom počaščala, ker sami japije, da ne vodi lastnega gospo-! Češka družba "Union" name- peku Witlaczilu v dobro vemo, kako se ra\*nati. 'dinjstva, odvzel stanovanje ter jo.fava zgraditi v >flelju pri Maribo-jci in ki je upadla Nova kemična tvcrnica. ! sodišče je zato odredilo fteko. ki se je vršila Naročnik. tudi delotžiraL _______ iJ Ker je pa 8 priČ'ru tvovnieo za k 1 nmm e izdelke. mojstre po: —-- — za pekovske'pouk ustavi. Fašistom so se pri-,redu, boste dobre volje za Božič družili deloma učenci, ki so me- "n ob *Ndvem letu. IttKia T li 1 •-• - ■ - - t crr.\s NARODA, IT. DEC. l!>2l i M Obletnica ujedinpja. mucemca. *'Vs*k velik narod, ako l»«>oe dolgo živeti, veruje in mora vet ova t i da se v njem in edino v njem skriva rešitev sveta, da živi zato, da bi sial na čelu narodov, da i»i vse druge v sebi združil ir. jih vodil v soglasnem zboru h končnemu cilju, ki mu je določen. Trdim, da je bilo tako z vsemi velikimi narodi sveža, h starimi in novimi. 111 cia jih je le ta vera dvigala in jim dajala možnost ,u)eti velik vpliv na usodo človeštva." Te besede M. "f. Dostojevskega smo eitali ob letošnji stoletnici vHikejra rusketra mudeča. Praznik njedinjenja ji? dan. ki bi se morali zamisliti nad njimi. Ali verujemo v |»oslanje narodov* Pisatelj pravi, da moramo verovati, če hočemo kot narod dol-;ro živeti. Ali smo kdaj pomislili kakšno poslan;e ima naš narod v zgodovini človeštva! Dne 1. decembra se je razglasilo ujedinjenje. To ujedinjenje ni bilo slučanjo — bilo je končno delo velike ideje: pripravljalo se je in se je izvršilo. Imelo je namen združiti naše sile 'n višje, lepi« življenje. In združilo jih je. Kaj pa s«*daj ? Ali smo premiiijali o namenu, ki ga imamo kot nov združen narod na Balkanu? Kaj je naš poklic? Ali bomo samo neprestano ponavljali zgodbo o "Svetopolkovi (»poroki"? Ali bomo dali svetu samo bajko "O treh prepirljivih bratih*'? Ali nam ni znano. kako se končujejo take povesti in pravljice! Dostojevski govori seveda o telikih narodih. Ali smo veliki ali majhni? Biti hočemo veliki, vs.i tako radi poudarjamo. Bodimo torej® Velikih ciljev ne moremo imeti kot mal narod Premajhni .'io zanie. "Majhen, je ta, ki po/na le majhen cilj", pravi Svat. ' >ch. Le veliki cilji delajo narode velike. Naše oči so še vedno pre-vc*č obrnjene v preteklost: pod i:j« nun utisom išče sloven. hrvatski, in srbski del svoj poseben zgodovinski pomen. Zgodovina je pogosto ovira z;, napredek. "Ovire so zatb tu. da jih premagamo", pravi Emerson. Ovire, ki nas motijo na poti za višjim ci!j» m. je treba premagati. Treba je iskat; skupni veliki namen našega naroda. , V Washington!! se je zgodil f-lučaj, ki je imci odmeve v Italiji. Italijanski delegat jc opozarjal na r ašo nevarnost, pa ni hotel tega popolnoma jasno ptAdati. Boje se baje naše pesti. To bi bilo sicer častno za nas z nekoga — rekli hi — bivšega st-aUšea. Boljše bi bilo, 1 o bi se bali n.«s zaradi tega, kar je povedano v gornjih besedah Dostojevskega. Ideje so nevarnejše ner»o puške. — Božična povest. Pred petindvajsetimi leti! BiljKorleta, "Meglico" in "Kunstler sem takrat mlad akademik na Dn-ižanija". Sedeli so za okroglo mina ju. • jzo in ravnokar zbijali šale nad Sam samcat sean ždei v svojem!"Meglicoki je bil znan kot naj-kabinetu. Tiho je bilo okoli mene;! bujnejši renomist v ljubezenskih gospodar in gospodinja sta bila odšla s heerjo vred k hišniku* In baš nocoj! --- Nocoj bi bil rad poslušal gospodarjeve fantastične teorije o rešitvi četrtega stanu iz spon kapitalizma; nocoj bi se mi ne zdehalo ot> gospodinjinem dolgoveznem pripovedovanju njenih vedno tako divjih sanj in njenih groznih doživljajih s čarovnicami, veščami, spomini in morami; no-c.oj b*. bil rad poslušal celo pope-vanje prenadobudne gosjpdee Mi-cike ob spremi j asi ju gitare— Po ulicah je bil mir... redkokdaj je šinil kdo mimo mojega okna .. le iz daljave se je začulo doživljajih "Sedaj pa kar začnimo! dejal Ciril, jedva je vstopil. Vsi so se zasmejal i. "Lačen je, Ciril! — Pa začni mo!" "A kje je Boris?" "Njegova škoda! Čakali ga ne' bomo!" I "Morda pesni o svojem tužnem Korotanu?" i "Vrag vzemi poete! Najlepša ]>oezija je zame poln krožnik in* polna časa!" | In čakali nismo poeta. j Budi je narezal gn jat i, F'- me potice, Korle je odprl but jke.' (Severje▼ Balzam zoper kaielj). Pomirjuje razdražen os t, omehča ^ločevanje, ustavi kaieij, povzroča "iglje čili an je in pomaga pnror*i povrniti normalne stanje. Ve*je steklenica 50 cectov«. maqjs Ičc. Pri lekarjih. W: f. S EV tRAtO. CLOAK RAPIDS, iOWA ADVKRTDKE3EEHTS. zvonkljanje Žaiii je razdelil nože in vilice ter "Moram! Otroka mi umirata oil lakote in mraza, mož mi pogi- nja. Prodala bi se, a nocoj ni kuip-rev!" mi je odgovorila jecljaj© Božično darilo. Sdor ljubi svojo rodbino bo pravočasno skrbel za njeno bodočnost! Ustvarili boste trajno vrednost ako svojim za "božično in novoletno darilo" podarite vložno knjižico, ker postavite temelj novemu premoženju. Naše hranilne vloge se obrestujejo do nadalj-njega po 4% in so pokrite s prvovrstnimi bondi, kateri stoje pod trajnim nadzorstvom državne bančne oblasti. Frank Sakser State Bank včasih in včasih tramvajskih konj... luredil stole. "Meglica'' pa je re- Lotilo se me je nepopisno domo-;iiomiral.. „ . „ . . . . tožje. Vse misli in želje so hitele Začeli smo .se gostiti, si nalivali » krčevito jokati. Na- domov. tja na daljni jug, kjer po- kupice, pili, peli. smejali in šalili sloni,a ™ Zld' slcer bl ^ blla kriva visok sneg planine in doli- se... Tomaževa sobica je bila to- meiula zgrudila. j ne Kaj bi bil dal. da bi mogel po-ipla, v želodcu nam je prijetno ti-' , VPeljite me . dt>m?*! KNJJGK leteti vsaj za eno uro med svojee! .tčalo in vino nam je sililo v glavo. deJal; ona P3 m mo«,a vec. Prijel! ».venske angleški Knjige! Knjige! slovar Ostal sem v tujem nemškem mestu. veselem in bogatem, brez družbe in denarja ter se čutil tako zapuščenega. kot bi čepel sredi morja na osameli skali... Misli so me zanesle v srečno dobo detinstva. Tedaj je gorelo sredi sobe na drevescu neštevilno liadi poudarjamo načo dolžnost, misliti na neosvobojene orate. Mi " se osvobodili v krvi. in vemo. 1 a. je to Bojimo se - in tudi do- .^t^ ~ih SY^ic. p,)Xlačeni o-gocLki kažejo — da oo v bodoče ti.di tako. \ endar ne smemo pozabi- ' kakor je rekel Ilav- Irehi, vozički in lešniki so se leske- itali meel njimi, pisane, zlaie in Okoli polnoči pa je planil v so- sem torej za pazduho in šla sva. Sovecako-aiigleska slovnica .. bo tovariš Boris, ki smo mu re- Nai vam ne *likam P^orov, ki'JJ«^ »J^dnik ...... J V J- - u A - u sem iih «-ledaP Rečem samo, da'Nwnšk* tabnei .... kali radi erne obvezeradi erne ob- J ° ^ - aau"v> *** Ptavlle ds&toJnosti vezo preko desnega očesa tudi se -iokal! Xl me sram - " Slovei-luMKisSi sle^*" "slepi Hess". ~ bl lSe tudl--" Tekel sem k ht8ax~\ (Janež« Bartol) "Poslušajte!" je zakričal. "Do- ku- da Jim na m<>j ra^un ~ za ,AnjfcSflna bret o*tHJa ...... živliai!" slednje 3 goldinarje! — takoj za- Cirilica. Navodilo za čltenje kuri peč ter prinese iz gostilne1 erbSCine v cirilici .• 1.50 '35 .60 4.M M Zanimiva po- .60 sem se 1.06 sera se fn In ne da bi odložil bundo in škrlak, je padel na stol in začel. ',pka! •• M°V>>0f.' ^ bi !>'li liekletflo. Splf*l Antou B Jeglič (iospodinstvo — 7. zt. : Prihaja. ▼est ................. 9. sv.: Brencelj : Kako jaz likal, 1. zvezek 10. sv.: Brencelj : Kako jas likal, 2. zvezek 11. zv.; BreoceU: Kak« jsa likal, 3. zrezek 1.06 14. sr.: Breucelj: Ljubljanske sli-Jifk! KO. (Po-iohe lju&ljan&kcga me-JM '< Bt*> 1.06 , ... , ,--------- Pmgai- Prak- '38. sr.: P. Coloma: Joan Mlwria. živahno nas ogledajč s svojim ma- Vldell» kako 80 PlaniLl na P»bio: t^ ^ gogpcji. Porestf is fij^nskega življenja lini očesom, pripovedovati, .skledo! Ce hi bili slišali, kako so . nje.(Trdo rezana.) ..........t^li«. zr. Ne r Aoerlke. Po resntCnLk dvorišču ^ mi zahvaljevali! A jutri in da- »itn ratnnar. Priročne velikosti dogo^balr..................... moji" hiši na srebrcie verige so prepletale veje, j "V —---- — ------- . mTr ... „ na vršičku pa je stal z razpetimi!stanuje šivilja. Služi v modnem ^ Kako naJ Jim pomagamo? sf>ni: Gloria in excelsis Deo! Bratca in sestrici so poskaiko-vali vriščč in vriska je okoli mize pefoti angel in držal list z,napi- ma«raeinu na Grabnu. Zasluži po Konee je bilo naše zabave. Ugi-| ;Trdo Tezano) ..............1.06 ^PILMANOVE POTESTL štirideset krajcarjev na dan. Ima kako bl L9 . , .Mladfoli^ Ant. B. Jeglič moža, ki je delavec v tvorniei za Na smo obiskali vsi sku- L zvezek....................mi ---nesrečno rodbino. Tomaž je' aa. 'rezek ....................6a;1 Mož pa je zbolel legel in ♦ i. da je "moralna rnmga največja zmaga"' liček. In mor.'«lno zmairo izvrše ideje. Po mnenju Dostojevskega moia narod igrati svojo tilogo v uso-znati mora me ono višjo idejo, ki je skrita našem ujedi-njenju. Gotovo je v nji predvsem osvobojen je neosvobo jenih, popolno ^aarodno združenje. Toda le velik duh v notranjosti bo vplival tu- . . , li na kraje okoli nes (*e se bon o skrbno tega >.»«ve dali, se ne bodo ps-harmoniko, preludiral in začel i ua je izplačala, bolniška blagaj '.zgubljali oni, ki čakajo. T<. osvobojenje pa moramo utemeljiti ne s P«l»imi akordi igrati radostno.na ga je podpirala nektj tednov samo s pest j«., ampak tudi idejne Če bomo naši; svoj poklic in — l*'žičnieo; otroci smo se postav- nato organizacija — naiadnje pa -voj namen v razvoju človeštva, bodo k temu delu poklicani vsi. Uali okoli njega in zapeli: jje usahnilo vse. Začela s-je beda. ki so naši. zvezdice božje migljajo lepo. Štirje naj se žive s 4» novčiči. Ako tega ideala nimamo, koliko smo več vodni od tujcev? — Odprto široko je sveto nebo... 'plačujejo naj stanarino, kurjavo, Potuj'-evanje Slovencev in narodov sploh se je vedno vršilo pod Navdušeno, s pobožnim srcem luč. Pa oblačijo se naj. Žena je vplivom višje kulture. Mi smo sosedje dveh močnih kulturnih naro- jsmo jo peli od začetka do konca. od jarmljenje nevarnejše j ni ter prosila: "Ata, še — še!"' prepičel. Otroka sta jokila doma, nego poraz z orožjem. Že to nam kaže pot bodočnosti, da bo odlo> čevala kulturi.a zmaga. Kultura pa je delo. ki vršimo v znamenju onega velikega cilja, ki smo si ga postavili. In če sino si postavili cilj, da hočemo izvršiti svoj namen, ki ga in.amo kot velik narod v človeštvu, ali ni potem t?eba. da malenkosti podredimo veliko ti in posameznost skupnosti' l.e tako bom* enkrat kaj vrtvlni in bomo svoje ime /n Dišali v z«.r< d« vino človeštv.-. . . j pa minulo je! Oče leži že dolgo ia ua ulico ter prosila vbogaime ; tudi tole: V vseh osnovnih šolah j Ni dovolj da /a zapišemo. Zapisali so ga tudi Albanci, Huni. |v tihi gemili — bratje in sestre so toda policaj jo je opazil takoj in se uče otroci pisati, jesti in meta-i rurki. \'prašan;e i- kako <:a bomo zapisali. Ali bo za nami ostala 'se razkropili za svojimi poklici na hotel odvesti v zapor. Vrnila ti tudi z levo roko. — Praktični racunar Knjiga o lepem vedenja Urbanns, i sr.: Maron, krftanskl deček iz Libanona .................... kruha otročičem » l--------■ - - •— --- »•----—- — , . v _ . , , Zapeli smo jo torej še enkrat... »»^ž je omedleval od lakote, žena Ulca zena- _ Božiču k-a se nam je zdela čimda- pa j*-1 bila že sama senca... Na- """ ~~ lje lepša. In nato smo prej>eli še zadnje so se ji vnele oči. Le z mu-celo vrsto preprostih, naivno ver- je ie šivala, a vsak dan manj. nih pesmic ter bili pri tem ne- zaslužek je padel zopet na 40 izmerilo s-rečni... strat prosit uradnega _____„ _ _ . _ _ -i- iii Jo«. Juržič, 4. zv.: C.et In sad. za sramežljive bednike— \ _ V. ... ' , . Hči meetne^a somika Itd. .. Kf» sem se vračal v svoj samotniJ urile, 5. zr: Sosedov sin. sin kmetskega cesarja itd. ________ Joe. Jurčič, 6. sv.: Doktor Zober, ie da kupi' romaJ1- ~ Togoner, tragedija možu! ,73 i ska poveš*, iz Jaitonskega .... j 10. rr. rZvchd sin, porest iz Akharja Vellkeca ............ |11. sr.: Bdeča in bela vrtnica, po- kabinet, mi je vršala po glavi de-J lavkina i»S(Kla: "Pn>dala bi se bila. —___... _ ____ ,. . Dve sliki — Ksavet MeHto...... ":Huda bitidn«. Ni vb zlato, kar se ! se sveti Itd. .................. Pairia, povest is irske jnnaSke dobe ............................ Boljševiki se križajo z levo roko. 4iEpoha*' piše: Nekdo, ki je te krajcarjev. Snoči se je prvič upa- nsdske ...................... jja .io J&5 M- .75 .75 .15 2! JS5 JB5 JO Jt* jat 56 .56 J* •d svabaiaim solncem, «odovln- 15 zv : snfcijer — Frssii- povest, 1. xv............. 1JJ5. ^ poveart .................. "Epoha" piše: Nekdo, ki je te svobodnim solncem, zgodovin- ^ 1 ZUtokoP1' POTert ...... 2C ' ska povest, 2. sr 125 i17- sf-: ss^i Indijanci ali povest bratih " 'Svetopo'kovi oporoki", ali bajka o "Treh prepirljivih ali pa o narodu, ki i«* j«> dolgih borbah 1. decembra 1918 vse vetrove — jaz ždim zapuščen ^ je domov. Otroci so se tresli od eskulapi trdijo, da se je pod stasia cesarskem Dunaju... majka!mraza in lakote, mož je ječal — režimom, ko se je ljudstvo »■.i/glasil svetu svoje uj» dinjenje. da je združil s« oje sile zato. da je }J)a sameva ter vzdihuje: "Sinko, kruha pa od nikoder! Položila je mnogo križalo, desna roka zelo ustvaril na starih zgodovinskih t'»-h novo zvezo kulture in se je po-'sinkjt. zakaj te ni k ineui?_ Pri'..... svetil velikim ciljem, ki so mu bi! (ioločeni v usodi Balkana in člo- ! Porasti atorenslsemn Sodstvu v poduk in zabsvo, Salan...... ... . ,Ks«ariea, porest .............. Boljše viski t Šesto, porest is Abracer .55 .60 JZQ .351 vožnjti r Nikaragno ....................Jt* 18. sr.: Preganjanje indijskih misijonarjev ............................36 0. zv.: DCada mornarja, porest .M veš t vs. O tem bi bilo trcia misliti r.si poti v bodočnost! ("Jutro" o prl'iki obletnice njedinjenja Srbov. Slovencev.) Hrvatov in Po svetu. di, pridi. glej. kako sem zapuščena!'' Srce se mi je krčilo... solze so silile v (>či... stegnil sem roki ter vzdilmil: "Ah, domov, domov!" Potem pa sem se spomnil zlato-lase glavice... milojasnih oči... J gorskih, mehkih ustnic___ Metrski sistem uvedejo z novim lotom v Rusiji. Kdaj pe v Združ. državah? t Italjanska nehvaležnost. "Demokracija** piše o proti-francoskih demonstracijah v Italiji in pravi, da bi fašisti ne smeli nikdar pozabiti, kaj so storili Francozi za rešitev Italije. Naj k«1 spominjajo le na ime Kobarid! Takrat je pomagala Italiji predvsem Francija. Italjanska imperialistična politika si ne bo pridobila nikdat* nobenih simpatij v sosednjih državah. * Clemen ceatt piše velikansko knjigo svojih spominov in izkušenj svojega dolgega življenja. Prav:, da knjige r.e bo mogel končati pred tremi leti. Bog vedi, če lo francoski tiger govoril tudi o tisti izkušnji, ki jo je doživel za svojega vla-oanja — da se namreč vse človeštvo le ne da prikleniti v spone takih reakcijonarnih mentality, kakor je njegova. Za ohranitev dunajske univerze. Strašna draginja je pahnila du-iu.jbko univerzo na rob propada. Zato se je vrnila te dni na rekto-ratu skupščina, ki se je poaveto-kak o univerzi pomagati. — visokim darovom raznih »v je vseučilišče strašno >. Mikroskop, ki je v miru x*al okoli 100 kron. velja danes deklici v postelj, tolažila ju — za- razvila, dočim je ostala leva zaman, otroka sta se začela zvijati, nemarjena. Vsled tega je trpelo kot da ju lomi krč. j tudi levo pljučno krilo, v čemur "Mama, lačna, oh — lačna! korenina tuberkuloze! Boljše-Kruha!" s-ta javkali deklici. j viške oblasti so v svrho zdravega "Če bi mogel vsaj umreti'" je^'potomstva odredile, da se morajo jokal oslabeli delavec. "Davi sera vsi- ki želi-»°' križatl lc z levo r0' spil pol skodelice vodene kave, po-. tem pa ničesar več... Čemu ne In sem pisal dolgo pismo ma- umrem?" uiici in zlatolaski... Čim dalje sem pisal, tem lažje mi je (bilo, Ženi je bilo obupati. Zopet je' tekla na idico... Zuočilo se je.. SMRT ANGLEŠKEGA BALA. GENE IL'.OOOO mark Nainavadneiše re- i • • i -i *""• - , London, Anglija. 16. decembra, ^v^ .ic.^, ..dj»a»duinjst le otozuost je izginjala, saj sem si skoraj nikegar ni vec mogla na-V, . T ? . ,. naprimer stekla, termometri, j domišijaL da kramljam, da ljub-anejo vec kot sto kron. spirit | kujem ž njima> ^ sta mi bm rge na svetu... Pobu»č se je bližala, hotel sem iti leč ci stanejo stane ogromne s vote, prav tako' so silno dragi inozemski časopisi i knjiga in drugo. Študij in napredek sta skoraj nemožna. Noben inozemski profesor noee sprejeti i ponujaneera nm mesta na dunajskem vseučilišču. Avstrija ima preveč visokih šol, da bi jih mogla sama vzdrževati. ,Zato se ustanovi društvo, ki po nabiralo podpornike v inozemstvu in doma. Vseučilišče tr^ba na leto iftd — 20 milijonov kron ali 3 do 4000 dolarjev. Društvo za vzdrževanje dunajskega vseučilišča reflek-tira predvem na podporo v tujih valutah ter upa, da najde več prijateljev. ki bodo darovali vsako leto vsaj 20 dolarjev. Reči se mora, da zna Dunaj dostojanstveno beračiti. Avstrija je še vedno a-rogantno domišljava, a hkratu berači po vsem svetu brez.sramu. Dunajski milijonarji in milijar-darji žive še vodno fidelno, a za diuge, zlasti slovanske narode go-je danes prav isto sovraštvo in zaničevanje, kakor so ga pred vojno. Včasih so na dunajski u-niverzi Slovane pretepali, danes p» go je žive -simpatije do — slovanske valute. Tedaj je potrkal nekdo Na lastno prošnjo premeščen je bil učitelj Ciril Hočevar iz Studencev v Morsko Soboto. prijatelja Cirila glas: " Hej, jazbec! Zapusti svojo duplino in hajdi z menoj! Čakajo te." I "Mene? Kdo?" sem se začudil. ' "Hajdi! hajdi!" Oblekel sem se torej. Rad sem sel s tovarišem. Polna luna je sijala, burja brila. Le redko sva koga srečala, ulice so bile suhe in brez snega. "Pa kam greva?" sem zopet vprašal. "K Tomažu. Tam je zbrana družba samih takihle zapuščencev kot sva midva", odgovori. "Dobili so z doma potic, klobas, svinjine, pečenke, vina in še vsega vraga... Vse so zanesli k Tomažu v njego-? slavni "chambre se-paree". Sedajle se bomo gostili, da bo veselje!" Slaven je bil Tomažev "chambre separe"! V njem se je abila -krivši že marsikatera neslavna •nenzurica in v njem se je odigral marsikak ljubezenski sestanek. Tomaž je posojal svojo sobico za vse s vrhe, če si mu plačal dva, tri vrčke piRDRt. Tam sva nafta Tacen Tomača ie Franea, Rudija, __ . General Sir John Nixon, poveljnik prosiu. .. Vse se je vesilo doma le-kih sil v Mezopotamiji le-ob božičnem drevesu ali pa po ta°191f) 1916 je umrl v -etrtekj gostilnaJi v prijateljčkom krogn.1,. St. Baphael v PrancijU soglisno Dirjala je po ulicah - čutila ze z uekim aiom iz Marseillesa ni prstov ua nogah m rokah, a se ua "Times" vedno je iskala kruha svojcem... | Nihče ga ji ni dal ™ ^ ^ jgg Qgg Tedaj pa sem prišel mimo jaz.|■■■■ fc—• ■m Tgral sem v Slike h povesti, Ksarm SCeSko indent naj bt, — Naš vsakfenjf kruh ........................ Ji*« Vesele povesti: Za soiem, — V pastir je Sla. — Prarda med bvatoBa ..................... J55 «ojniadr ali po^sostvo in krst, porest ....................... JU ^vwurjeva hčL Zanimiva povest Iz sicr Zj&^ft Doli s ffoijMi ...........................Ji9 Knjige drnžke Br. Mohorja Duhovni boj <&H str.) ...... ^6 Mesija (L sr.) .............. Jt Mesija (2. zr.) .............. .36 Podobe iz narave .................JS% Svetloba in senca .......... Slov. veJSernicc, povesti m kra- 5PIST ZA MLADINO. Bok sa mlad! sob, rn>smlco...... .SO J Dedek je pravil, pravljic*...... A6 MOLITVENIKL Skrbi za o: r usnje rezano .............. 4.80 r platno rezano ............ .90 KaJsM claaevi: r platno vezano.....r........ .66 v kost vezano ...............1.76 ▼ usnje vezano .............. 1.86 Sveta ura: r platno rezano .............. 1.06 ADVERTISEMSHT8. kavarni te rok.. na"~ poti sem bil k vam. Približa se mi _ ženska in mi šepeta: Iščem svojega prijatelja FRAN- "Lepi gospod — lepi gospod — prosim, lepo prosim!" Ostrmel sem. Glas mi je bil znan. Ozrl sem se pozorno v njeno lice___dvoje krvavo obrobljenih, zasolzenih oči___smrtno bled] obraz... višnjeve ustnice... drgetajoče, suho, propalo telo... "Moj Bog. vi tukaj!" sem se začudil. KA BAN, doma od Materije. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ako bi pa sam čital ta oglas, naj se javi svojemu prijatelju, ker sporočati mu imam dosti novic, posebno iz starega kraja. Moj naslov je: Rudolph Fradel, Box 238, Black Lick, Pa. (17-19—12) DR. LORENZ 644 Penn Ave. PITTSBURGH, PA. EDINI aiOVBNaKO OOVOftKwt ZDRAVNIK IPICUALICT MCtKIH BOLEZNI. M«J» stroka Jo zdravljenj* akutnih In kroničnih boKznf. Jas sam Se zdravim nad 23 let ter Imam skuinje v vmeh boleznih In ker znam slovensko, zato vas merem popolnoma razumeti lc spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim in vrwm mod in zdravje. Skozi 23 let aem pridobil posebno akuinjo pri •zdravljenju moikih bolezrl. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vac popolnoma ozdravim. Ne edlaftajte, ampak pridite čimprej«. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje In lise po telesu, bolesnl v grlu. Iz-padanje las. botoCIne v kosteh, star« rane; oslabelost«livčn« In bolezni v mehu. Juledlcah, jetrah. želodcu, emonico revmatizem. katar; zlate tile. naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek: sredo In petek od •>. dopoldne do S. popoldne; » tonkk-Mtufc is oA a flapaMw do t. nate; v nedeljah ln od" IS. dopoldne dO f, popoldne. feeSc Cas .................. JS0 Trojka ...................... JI Ctodorina slov. aarods (5. xv.) J30 Zgodovina slov naroda 'C. se.) JSO Mladim srcesi (2. sr.) Pnisal K. McSko JM Knjiga sa tehtiffrr at ijacB, Spisal I. Cankar..............175 'H Metv T zrakoplova........2.M ■Hilfs k. Amerfkanel..........6.00 Mala sanjska knjige s podooaial .................. JM JVDSKA KNJIŽICA — POVESTL M M M .U JS% Put t nebesa: zlata obreza, platno vezano Du nece Testament ....... Jt 5 1. ar. Znameaje Mirih. Ptftat As tektiva Sberlock Bobne« .... 2. sv. Darovana. ZgodoTiaska po-poresf iS dobe slovsoskih spoe-tolor. ........................ 3l ww.: Jermi Zmagoval, porest — Med Plassrt, tirolska povest. 1 sr. Mala tivijseje, povest .... 5. sr.: Zadaja knedta vojska, agodo^tnska povest .......... 6. sr. Gosdarjer sia — Fls£gar, ZEMUETSDL Zdrnžcalb držav ................ J5 Kemijevid Sicrenijc .......... .10 ZeoljeTiu Zvropo ....................Jtt Velika stenska mapa ____i.....M ZcBtljevifei: New Torte, TUlnols, Colorado, K^nsaa, Motana. Mlnna-sota, WyoroiD3 in Alaska •— vsaki po J55 Pennelyvanla ................. West VIrginija ...............40 .20 JSO 3d H priWHtt tear, att po 1 ali 2 centa. Ča poilja-te gotovino, rekomandirajte piano. Ne narataiAe knjig, katerih drče-Knjig« psčfljamo podtalne RAZGLEDNICE: Božite?, ravliCne. ducat Novol/^ne, različne, docat Žabama, različne, docat Newyorske, različne, docat. Panorama mesta New York. 23 slik J!0 Panorama meeta Celje, 21 palcev dolgo ................ 15e. Slovenic Publishing Go., 82 Gortfandt St., Hew York - ■a• mm Am irisoeun n HA mOLA»< JUWKVIIIJL V KAB.ODA' . ......^.A. - -------- ■ - > -_______^^ QgAS NARODA, 17. DEC. 1921 Med zvezdamL Ivan Cankar. \ ! Zadnjič, ko nisem mogel spati. 1 polagoma ne pričela dvigati ta sem ponoči vstal ter se napotil I moja postelja, svetla jasa. plava*-na vrt. Noč je bila topla in svetla t: lahko in mirno belim zvezdam. Stiki z Anglijo. \ r iDVBU tako mirna, v svojo brezkončno tišino zamaknjena, da sem razločil vsak glas s senožeti in iz gozda, nenaden, rezek klic, ki je presekal temo. da je vztrepetala. naproti; in te bele zvezde bi prihitele, prijele bi za robove s srebrnimi rokami ter me prepevaje dvignile kvišku, v tisto milo, toplo luč, ki je njih večno domova- zamolkel šepet izpod senc. prita- nje. jen. bolesten stok. kskor da bi v trpljenju zajeealo ranjeno drevo — na inoje plaho, razbolelo srce so trkali ti jn»nočni glasovi, ki človek ne ve, ali se vi jejo iz teme ali 1 i je jo iz neba. ali so glasovi živih bitij, lli blodnih vešč. Visoko črno drevje je risalo stra- Ob tej prijetni misli so Se resnično zgenile in razmeknile nebeške zvezde, večje so bile in svetlejše. bližale so se mi smehljaje. Videl sem jih bistro, kakor da bi se njih drobne, srebrne noge že dotikale najvišjih borovcev. Ogr-njene so bile v tančice, posute z hotne, rogovilaste podobe na sve- bleščečimi biseri; in skozi tančice tlo nebo; kadar sem trenil z očmi, s«> se te podobe široko in nerodno zamajale, vzdignile se še višje. Nenadoma so be razmeknile, dvoje silnih peroti je udarilo ob veje. sova je kriknila ter se plahutaje spustila v gozd; takrat je gozd zavzdihnil, noč se je tresla, spreletel jo je mraz. Na svetli j:isi pred vrtom sem legel v travo; tam je bilo nebo prostrano in odprto nad menoj. Iznad gozda s«' je vzdignil tenki, srpasti ščip; bil je mlečnobel in čisto brez luči. toliko da ni utonil med zvezde, ki se niso umikale pred njim. Ker vse nebo je bilo od roba do roba tako nagosto posuto z zvezdami, da se je žareča srebrna svetloba brez nehanja in brez presledka prelivala sama vase in nikjer niti za ped ni bilo več prostora sinjini. Vse luči so bile prižgane v nebesih, tako da se je bleščalo samim angelom, ki so vajeni sijaja; velik praznik je pač bil. Zares, velik praznik je bil tam. Ko sem gledal zvezde in ko je bila noč tako tiha, da je zemlja zadržavala sapo, sem razločno sli šal potrkavanje zvonov. Sprele-telo me je vsega in globoko pre sunilo, kakor spomin na daljno mladost, na sveto Veliko noč. na nekaj neizmerno lepega, sladkega in vzvišenega, kar morda nikoli resnično ni bilo. temveč je živelo le v skritih, hrepenenja polnih sanjah moj ep a ponižanega srca. Oj tja bi, k njim. tisočkrat blaženim, ki hite zdaj z lahkim korakom od zvezde do zvezde. da ne zamude velikega blagoslova pred obličjem božjim ined vsemi izvoljenimi in poveli-eanimi. Ali trorje. moje izžeto. u-bogo telo je priklenjeno na to črno, trdo. tih » zemljo, ukleto je v noč in samoto in trpljenje brez kraja; vsak spomin je vrv. vsaka misel je okov; in od nikoder je ni usmiljene roke. da bi zrahljala te strašne vezi. Od prežarke svetlobe so w\'i trepalnice težke in zmerom težje, polagoma se je spuščala rdeča zaveza na oči. Tedaj to se nebeške zvezde nenadoma rgenile. vse hkrati, premikale ko se najprej počasi, v velikih kolobarjih, za-vrtile so se hitreje, v lesketajo-eih se lokih. i:i so se križali, * kali in spajali, razmetano poreče Ktmpje. v katero je bil udaril vihar in ga vzdignil do nebes, nazadnje je vse neizmerno nebo od obzorja do obzorja iaplesalo pre-čudezen ples bliskajočih se. pra-sketajočih pisanih luči, od razbeljene srebrnine do črnožareče-pa plamena. In vsa ta vesoljna luč se je nižala in nižala, dvipala me k sebi. uklenjenega. kakor sem bil; kolikor sem še razločil zvezd, so bile sama silna solnea. tako blizu, da bi spalil roko ob njih robu. če bi jo mogel vzdigniti. kakor je bila od kamna. Stresel me je mraz. pogledal sem proti nebu in bliskoma so bill vse zvezde tam. kamor jih je bil Bog postavil. Svetle in tihe s o stale tam, t«*sno druga ob drugi, vse bele. kakor s šmarnicami ovenčane; mežikale so prijazno, smehljale so se mi. Tn visoko nad nami so potrkavali zvonovi, tako daleč, da je bila njih sladka pesem komaj še spomin. Obšla me je prijetna misel, kakor pozdrav od teh belih, prijaznih zvezd: da bi bilo zmerom tako, do zadnj**Ta dihi in še preko T.jega. na vekomaj! Da bi nikoli ne minila ta r.oč, da bi nikoli ne ugasnile te zvezde, da bi se nikoli več ne prikazalo glasno solnce to solnce dneva, ljudi in življenja. solza in krvi in prokletstva božjega! Tako bi ležal tiho, ne ganil bi se, ne videl bi nikogar, ne mislil bi; le visoko, črno drevje bi sanjalo krog mene svoje polnočne sanje in zvezde nebeške bi se smejale nad menoj — dokler bi »e nekoč polagoma, prav so se žarko svetila njih čista de viška telesa. l?eli obrazi nagnjeni, svetle oči uprte v zemljo, roke plavaje razprostrte, kakor za sprejem in objem, tako so hitele, tako so se bližale; in tisočkrat tisoč jih je l-51o, vrsta za vrsto, sijaj in lepota in milost brez kra-ja. Globoko nod njimi so se* spe-njale iz noči goste sence kvišku. Valovale so počasi, trudno, kakor da bi jih zibal veter in kakor da bi jih zemlja ne hotela izpustiti. Ko so jih od blizu obžarile nebeške luči, sem jih razločil in spoznal. Lice do lica, drugo tik ob drugem, brez števila; in vse je bilo kakor eno samo ogromno, temno telo. ki je mogočno in mir- NA2NANIL0. Pittsburgh, Pa. viz urada K. Slov. Doma se na znanja vsem delničarjem in članom, da bomo priredili na starega leta večer 31. dec. BANKET v lastnem Domu. Zatorej se prosijo vsi delničarji in člani, da se v polnem številu vdeleže našega banketa. Vstopnina bo 1 dolar za družino. Vsi oni delničarji, kateri so bili ADVERTISEMENTS. V zadnjem, času se čedalje l<.lj opaža, da Anglija skoro v vseh vprašanjih zavzema .Jugoslaviji neprijazno stališče. Razlogi, ki se navadno za t> navajajo — naprimer bojazen, tla bi Kusija zopet kd;:j nrJšla v Jilgosla\'ii nevarnega zaveznika na Balkanu — se nam zdijo bojj plod prevelikega precenjevanja same:;a sebe nego stvar-r°ga opazovanja. Naj si že bo kakorkoli, dejstvo je, da se od mero-Jajne strani velbko premalo gojijo zveze z Anglijo, kar nam utegne v bodočnosti še v ve':.ii meri škodovati nego doidaj. Kako vse drugače v tem oziru delajo naši sosedi, Madžarska, Bolgarija in Avstrija. Menda nimamo v Anjrliji Čisto nobene irformacijske službe, kajti že celi cfve. leti se le redko sliši, da bi se kak angleški list za- i^tipili delnice od začetka, ko se je vzeraal za na*e koristi. Nasprotno: ton angleške javnosti je čedalje 1 Dom zidal, ali so zdaj še delitičar-bolj neprijazen, češ, da je Jugoslavija postala nekak faktor nemira J ih ne bodo postali častni člani .* srednji Evropi, V katero da je saiiesla balkanskega duha in meto-'l^- S. D oni a za celo svoje življe--^e. In vendar teran ni bilo vscle? tako; ravno na Angleškem je osvo- »je in ne bodo plačali nobene čla-bodilno gibanje Jugoslovanov našle svoj čas morebiti najmočnejši narine. Za to velezashižno delo 'vsi in najradikalnejši Wiiiev v izobraženem svetu. Zdi se nam, da ima delničarji od začetka bodo dobili 'uv Vojnovič prav. 1 o velik de* krivde na tem preobratu pripisuje na banketu časten znak za njiho-aesposobnosti naše diplomacije. Zanemarj-iti prisrčne zveze z Anglijo, kolikor je to od nas odvisno, je neodpustljb a opustitev od strani našega zunanjepolitičnega resora Anglija, to ireba dobro vedeti, je kljun različnim težavam še vedno titsa solidn.li in mogočna xrlesila. katera je bila, naj tudi v Kalkvti domačini prirejajo demonstracije. Vsled oslabitve Rusije je da n« Indija, kar se tiče nevarnosti od zunaj, fcr-lj zavarovana kakor le kdaj preje. Mezopotamija s svojimi zakladi nafte, južna Perzija, Afsranistan in Tibet so malo rnenj kot pod angleškim protekto-ratom. Vse morske feti do Indije so danes pop >!noma \ rokah Anglije, ni se ji bati n'ti ene druge kolonijalne velesile. Arabske dežele stoje pod angleškim vplivom, in kljub vsem težnjam azijatskih nirodov po neodvisnosti pomenja Anglija na ceiem vzhodu prvo moralno silo, ki ima v svoji posesti najsvetejša mesta, kristjanov, židov, budistov in trohamedancev. Dokler se azijska plemena temeljito ne preporodijo, i-o Anglija tudi ostala zaščitnica pravnega reda in državljanskega miru na Vzhodu. Res je, da so severoameriške gZcdinjene države Anglijo pretekle, kar se tiče gmotnega bogastva, da je Anglija vsled gospodarska oslabitve kontinenta izgubila velik trg za svoje izdelke, '.sled česar se je njena industrija nekoliko zaustavila in se množi brezposelnost, res je, da kolonije zahtevajo če KRETANJE PARNIKOV Eedaj približno odplujejo ix New Yorka. T . dalje večjo neodvisnost, toda vs' poznavalci Anglije s«; prepričani no kipelo iz rioei .U bo te krize premr.gala in da bo prišlo do tesnega sodelovanja z so bila vsa obrnjena proti nebu, zato so bila čista in bela. kakor lica zvezd, ki so jim hitele naro-ti. Še je bilo znamenje trpljenja in bridkosti na čelu. v udrtih o-Čeh. na polodprtih nstnicali. na mnogoterem lieu je še ostala strnjena kaplja krvi. pod mnogoterim očesom še ni bila posušena solza; ali že ."e dahnila na čelo milost božja in slutnja paradiža, oči so zasijale, ustnice so se nasmehnile in koščene, izmučene roke so se željno in zaupljivo iztekale naproti srebrnim rokam — >.vezd. Xi bilo konc? ; več kakor samih usmiljenih zvezd je bilo teh oči. teh rek. ki so koprnele kvišku, v svetlobo iz noči in groze. trpljenja in smrti. Dvigalo se jt, kipelo je proti svetlim nebe-som od vseh strani obzorja: in visoko nad zvezdami je potrkavalo k velikemu blagoslovu pred rbličjem božjim. . . Ubog. odrešenja željan, ležim na zemlji sam. . . o.i tja bi. k trdi zemlji sam. . . oj tja bi, k njim. ki zdaj z lahkim korakom hite med zvezdami, da ne zamude blagoslova! Pridi, zvezda moja. ne pozabi name! In v sanjah, skozi težko rdečo zaveso trepalnic, sem ugledal bel obraz, ki se ;.e smehV'aje in milosti poln nagnil k meni. — LA SAVO IC ZYELAXD ORBITA PANHANDLE a. ADRIATIC RYNDAta CARMANIA PO'I O M AC LA LORRAINE OLYMPIC AMERICA N. AMSTERDAM ITALIA LA TOURAINE OROPESA ADRIATIC LAPLANO ARGENTINA MONGOLIA ROCHAMBEAU PARI8 ORD'JNA vo trudapohio delo. Znaki bodo arabic* XROONLAND f40OROA<4 PRES. WILSO! _A LORRAINE zlati; na sredini znaka bo slika K. S. Doma, okoli pa bo napis: Častni član K. S. Doma. Upam, da bo vdeležba velika od strani delničarjev in članov. Vsem delničarjem in članom voščim vesele božične praznike in srečno novo leto 1922. Z odličnim pozdravom Frank Treropus, tajnik. 23 dee. — Havre CARONIA 28 Jan, - Reka •4 — ZEELAND 28 Jan. — Cherbourg 24 dan. — Hamburg J FINLAND 4 febr, — Cherbourg 97 dec. — Bculogna * LA TOURAINE 4 febr. — Havre 28 dee. -- Cherbeur« t RYNDAM 4 febr. — Boulogne 29 dec. — Boulogne , AQUITANIA 7 febr. — Cherbourg 31 dec. — Cherbourg LAPLAND 11 febr. — Cherbourg ti dec. — Bret« ea LA SAVOIE 11 feb. Havre dc-c. — Hrm CARMANIA 11 febr. — Reka 31 dec. — Cherbourg FRANCE 16 febr. — Havre 3 Je.*. — Bremen ADRIATIC 18 febr. — Genoa 4 Jan. — Bor'ogne OLYMPIC 18 febr. — Cherbourg 5 jan. — Tr«t N. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne 7 Jan. Havre PARIS 21 febr. — Havre 7 Jan, — Kxnhurg AQUITANIA 23 febr, — Cherbourg 7 - Genoa MONGOLIA 23 febr, — Hamburg 7 Jan. — Cherbourg KROONLAND 2S feb«-. — Boulogne «9 •an. — lTa» MINNEKAHDA 26 febr. — Hamburg 12 Jan. amburk NOORDAM 25 Tebr. — Cherbourg 17 Jan. Bremen ARABIC 4 marca — Genoa 17 Jan. — Havre ZEELAND 4 marca — Cherbourg 18 Jan. — H ivre LA LORRAINE 4 marc 1 — Havre 21 Jan. — Hamburg LA SAVO'E 11 marca — H «vre 21 Jm. — Hamburg FINLAND 11 marca - -Chertour 21 jan. — Genoa RYNOAM 11 m ar-a - Boulogne 21 Ji.K — Cherbourg PAPIS 15 marca — Havre n Un. — Boulog ie LAPLAND 18 marca -- Cherbourg M Ian. — Tret N. AMSTERDAM 25 m are". — - Boulogne n Jan. — Havi ' FRANCE 23 marca — Havre fitede cen srn vozne Vitke in »tso dnsa p^jasn^a, obrntte M na h>dk»: FRANK 8AKSEB STATE RAN4, V. Cortlardt New Yer% Ameriko, do skupne svetovne politike celokupn« anglosaksonske rase. Anglijo podcenjevati je zelo nespametno. Nasprotno _ za nas; ni nič bolj važnega, kakor gojiti tesne stike t'idi z Anglijo, če hočemo pametno izrabljati svetovno ]>olitično konjunkturo. Fakt pa je ravno narobe: da so naše zveze z Anglijo najbolj rahle in naši odnosa ji do nj» najrol jhladni. Tu je nekje -elika napak«: brez d.oraa jo je iskati v naši diplonaciji. ("Slovenec".) Kaj zahtevajo češki Nemci? Italijansko časopisje o izolaciji Japonske v Washingtonu. "Corriere della Sera" tpriob-čuje od svojega posebnega poročevalca na razorožit veni konferenci, Luigi Barzinija brzojavko, ki pravi: — Ilaghesove besede so imele na zborovalce nepopisen vtis. Imenovanje vsake posamezne vojne ladje se je zdela vizija fantastičnega konca vseh vojnih mornaric. Delegatom je zastajal elih. Princ fokugawa in baron Kato sta biLa kakor bronasta kipa. "Giornae d' Italia" pa prinaša nastopii komentar: Takoj v prvi seji so morali japonski zastopniki občititi, da stojijo sami Moj najstarejši sin IVAN ŠELJ (Schell), rojen dne 4. decembra 1890 v Šturijah, okraj Postojna, je odšel leta 1908 v Ameriko, in sicer je bil prvotno v Lorainu, Ohio, pozneje je prišel v državo Michigan, odkoder je pisal razglednico z naslovom: John Schell, Str. James Corrigan, Marine Post Office, Distr. Michigan. Ta razglednica je bila pisana pred svetovno vojno, pozneje nismo dobili nobenih poročil več. Ker mi je kot materi mnogo n L tem, da bi znala za svojega otroka, kje se nahaja i i. v kaikšnih razmerah živi in če bi bil v potrebi, bi mu tudi rada po možnosti pomagala, raditega prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi svoji materi : Marija Rajer (prej vdova Šel j), via Scuole 8, Gorica, Ve-nezia Giulia, Italia. Kje je moj mož JANEZ LUKŠIČ,| doma z Vrha, Smihelska fara? Pred dvema letoma se je nahajal v Allegheny (Pittsburgh), Pa., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali pa naj s * mi sam javi. — Marija Iaikšie. vas Vrh št. 1, p. Novo mesto, Slovenia. Jugoslavia. (14-19—12) Kje se nahaja FRANK GOLO-BAR, doma iz Svete gore pri -Litiji? Pred dvema letoma je bil nekje v "Wyomingu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Zanj bi rad izvedel njegov stric Tony Gol obar, Box 10, Ladysmith. B. C., Canada. GOSUUCH ČRTA? Direktno pctov&nje ▼ Xhu brovnfk (Pravoaa) in Trat. PRESIDENT WILSON 24. januarja, 1922. Cene za Trat In Reka ao: Pre«. Wliaoti «114 In H davka. In In Argentina In Belveriera l ,03 IS davka. Potom lis« ko v (idanih J® v J uffoal&vljl In nruOL RazknSne ugodno* ti orvifa. *n- gega hi tretjega '.axreda. Potniki tretjega razreda, d obirajo brecpladno vino. PHELPS BR0THEH3 & Co. Paaaenger Department 2 West Street New York ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevntlgične in bolečine v nasproti strasui 'koaliciji" močnih hitr° °Jprav,Jen° 8 ?riMernD nasprotnikom. Zgodil se je čudež. « Anglosaški biok se je uresničil. PAIN-FXPFI I FR ii Japonska je brez vojevanja izgu- T, r#Vn EAiLLLLIlja H* , . . . , J . TvornUk* znamka r*g. v pat. nr. Zdr. dr. bila vojno in z njo hegemonijo v , , . .... ? . , Glejte, da dobite pristnega— alarnega. ie vzhodni Aziji. Komentarja k te- več kot 50 let. mu komentarju pač ni treba. Zakt«T»jte SIDRO tvoroidke znamko. Češki Nemci stoje v najostrej-ši opoziciji proti češkoslovaški vladi. A zakaj? Na to vprašanje odgovarja "Prager Tageblat" ta kole: — Kaj zahtevajo nemški{ poslanci od češkoslovrjske vlade ir. parlamenta? V zastopništvu ljudstva izročeni predlogi naj se jim prevedejo v jezik, ki jim je razumljiv. Parlamentarne pisarne naj izdajajo svoja poročila tudi v nemščini. Ministri, predsedniki odsekov in predsedstvo parlamenta naj govore tako. da bodo razumeli tudi nemški poslanci. Izjave narodne skupščine naj se izdajajo tudi v nemškem jeziku. To so zahteve nemških poslancev to je kot tistega irredentizma. ki pa goje zastopniki 4 milijonov državljanov. —. Ko so v bivšem avstrijskem in ogrskem parlamen tu zahtevali slovanski poslanci isto v slovanskem j«*ziku, so bili zavračani z za smehom prav do zadnje dobe. Samo povoriti smo smeli Slovani \ svojih jezikih, a Nemci jih niso poslušali. Zdaj pa jim Cehi vračajo milo za drago, a glejte, zdaj proglaša "Prager Tagblatt*', da je bilo vedenje — Nemcev v ogrskem in avstrijskem parlamentu krivično! Zdaj proglašajo za krivično onOT kar so branili z vso strastjo celo stoletje. zdaj, ko nimajo več moči, da bi staro krivico obnovili. A obnovili bi jo takoj, če bi jo le mog li! EOJAKL HABOCAJTE 8M HA "GLAS VA10D1 tbCji sLovzraz m v SDK. ntiTAE Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1922 Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd. Nad vse zanimiv je članek "Proti delavska spijonaža v West Virginiji". Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli. Koledar krasi cela vrsta krasnih »lik- "*" ~~ Ctivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda. Cena je 40 centov s poštnino vred. . Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari - domovini. ^ Vsakdo bo vesel tega božičnega daru. Naročite ga še danes! LEPA PRILIKA! Naprodaj je posestvo v Mokronogu, obstoječe iz treh hiš št. 24 in 25, št. 22 in št. 1GS ter gospo- J darskega poslopja in 9 stavbenih parcel, travnik, pašnik in 2 parceli gozda Pehur. V prvi hiši je davčni urad, sodnija, zapori in I stanovanja za uradne sluge, vse| v dobrem stanju. Proda se vse; skupaj. Kdor ima nekaj več de- j larja in ga želi investirati v starem kraju, naj ne zamudi te prilike. Podrobnosti vam poroča hdi-\-o: L Benedik, 82 Cortlandt St. \Tew York, N. Y. (15-20—12) GROZDJE! GROZDJE! PC ZNIŽANI CENI Grško, male Jagode $6.50 boksa 50 funtov. Malaga, velike Jagode $3.25 boksa 25 funtov. Fige (rcfcte) letošnje 15c, funt. bok-sa po lic. funt. Češpije $2.50 boksa 25 funtov. Brinje 10c. funt, na debelo po 8c. Z naročilom, pošljite $2.00 za vsako bokso. ADRIATIC IMPORTING CO., .606 - 11th Avenue, New York, N. V. Lahka m vzame — hitro pomag. pri VNETJU MEHURJA Vsaka pilula (MIDY naai ime fif V—/ Varajte »eponaredt ZASTAVE BegalUe In «m #rv£tv*» ne potrebščin*. Garantirano dela ta Ms go. Isdelnje po eeoah vaft njak VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., CGNEMAUGH, Pi Slovenic Publishing Co^ 82 Cortlandt St., New York FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA "J : Beograd, Celja* Dubrovnik, Ketor, Kranj, Ljtbrjana. Maribor, Metkovld, Sarajevo, Splt\ Šlbsnlk, Zagreb. NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj. ITALIJA Trat, Opatija, Zadar. izplačil* v Jugoslaviji, foliji. IZVRŠUJEMO hi/r* k poeeU In Ncviki A«ftr*jL IZDAJAMO teke v kronali, lirah In dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski tenki in vseh njcoib podružnicah. PRODAJAMO psrobrodne in ieleznišlu vonte liste ns vse kraje In zs we Črte. IZSTAVLJAMO tudi čeke, plaČIjlre v efektfenm zlato pri Jadranski banki in njenih podnrinicah s pridržkom, ds bo izplačajo w nspoleonih ali ancleških šterSIngih, ako ni ns razpolago amoriildb dolarjev r zlata. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE t dolarja ter plačamo začasno 4 * obrestL Oddelek vlog smo rstanovili nanovo ns ieljo mnogih rojakov širom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelja. Za prepis nadaljnih vlog sli sa dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pbma vedno tudi vložno knjižico. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa pa New York Rank Draft. KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorkn, se Vam bo izplačalo, ako se zgiasite glede »redilve VaSih denarnih zadev pri ravnateljstva nato banke v prvem nadstropja brez ozira n% to, ako kupite parobrodni listek pri nas aU s£e ga mogoče ie kupili drugje. Zajamončeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ld se že ali se bodo posluževaU nase banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvat, ike, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Crnegore. -- Frank Sakser State Bank .j A