novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 36 (443) • Čedad, četrtek, 6. oktobra 1988 PER IL GRUPPO FOLKLORISTICO VAL RESIA Festa di compleanno con 150 candeline! Nell'ottobre del 1838 l'imperatore d'Austria, in occasione di una sua visita a Udine venne a sapere che in Val Resia si ballava in un modo del tutto particolare. Incuriosito il 22 ottobre mandò il suo viceré in questa Valle con il compito di organizzare un gruppo di persone che ballasse per lui a Udine, cosa che avvenne il 27 ottobre. Nacque così il gruppo fol-kloristico Val Resia. Da allora sono passati 150 anni ed il gruppo non ha mai interrotto la sua attività. Per festeggiare degnamente tale ricorrenza (quale altro gruppo può vantare un simile anniversario?) si stanno preparando in Resia, presso la Rozajan-ska kulturska hiša, grandi festeggiamenti. Tutto avrà inizio proprio il 27 ottobre, 150° compleanno del gruppo, quando avrà luogo una cerimonia rievocativa alla quale parteciperanno tutti coloro che hanno fatto o fanno tuttora parte del gruppo folkloristico Val Resia, 230 persone circa. A tutte verrà consegnata una targa celebrativa. Per venerdì 28 è stato organizzato un convegno sul tema delle ricerche e riproposte su materiali etnografici resiani, sull’attività del gruppo folkloristico Val Resia e sulle ricerche e riproposte attraverso i gruppi folkloristici. Relatori del convegno Luigi Paletti, direttore del gruppo folkloristico resiano e Milko Ramovš. Parteciperanno inoltre una trentina di studiosi provenienti dalla Jugoslavia e dall'Italia. Il convegno sarà presieduto da Milko Matičetov e da Pietro Sassu dell'Università di Udine. Nel pomeriggio verranno presentate tutte le pubblicazioni riguardanti la Val Resia. Tra le novità un ricco catalogo con tutte le opere sulla Valle ed il libro Citira di Julijan Strainar. Alla sera si potrà assistere ad un concerto della RTV di Ljubljana che, sotto la direzione di Anton Nanut, presenterà in prima assoluta elaborazioni di autori italiani e sloveni di brani musicali resiani. Sabato 29 il convegno verrà riproposto a Malborghetto in occasione dell'inaugurazione della sezione riservata ai materiali etnografici raccolti lungo tutta la fascia confinaria che va da Trieste a Tarvisio presso il museo della Comunità montana della Val Canale-Canal del Ferro. In serata a Resia ci sarà una proiezione non stop di documenti audiovisivi (filmati e diapositive) realizzati a Resia dal 1962 al 1988. Le celebrazioni si concluderanno domenica 30 ottobre con uno spettacolo folkloristico che avrà luogo nel pomeriggio ed al quale parteciperanno un gruppo sloveno, uno carinziano, uno friulano e, naturalmente, il gruppo folkloristico Val Resia. Come si può vedere, il programma preparato dal gruppo folkloristico Val Resia ed in particolare dal suo direttore Luigi Paletti, è davvero intenso e ricco. All'iniziativa ha dato il suo patrocinio la Comunità montana Val Canale-Canal del Ferro, mentre vi hanno collaborato il Comune di Resia, la RTV di Ljubljana, 1'Inštitut za narodopisje di Ljubljana, il museo etnografico di Malborghetto e la Mir srl di Resia. RITORNA LA MOSTRA-MERCATO CON I DOLCI DELLE DONNE DELLE VALLI Una dolce briciola di tradizione a S. Pietro ed è I Tudi lani kot vsake leto velik uspeh za delo naših žen Špietarski targ je pred vrati Odpart bo od 15. do 30. oktobra ob koncu tiednu V saboto 15. otuberja se odpre v Špietre že tradicionalna razstava-targ kostanja an drugih pardielku naše zemlje. V nediejo 16. ob 10. zjutra se odpre razstava sladčin, ki jih parpravejo doma žene naših dolin na vabilo Zveze beneških žen. Popudan, od 14.30 napri vsi bomo lahko pokušal tele dobruote. Žene, denitase naglo na dielo! Le v nediejo zjutra se odpre razstava «Piante e preparati officinali». Tela razstava a bo na ogled do konca razstave-prodaje, tuo se pravi do 30. otuberja. Vsako nediejo popudan glasba, petje, kostanj pečen, rebula an puno veseja. Špietarski targ so organizal Apo-Associazione produttori ortofrutticoli iz naših dolin, Gorska skupnost Nediških dolin, špietarski kamun. Lietos bo posebno sodelovala velika skupina ljudi iz Klenji. Unite e solidali le donne delle Valli del Natisone nel salvaguardare e nel riproporre le proprie tradizioni e la propria cultura rispondono numerose, da parecchi anni, all'invito della Zveza beneških žen, particolarmente in occasione dell'8 marzo per assistere allo spettacolo teatrale del Beneško gledališče. Più attivamente ancora sono coinvolte nella ormai tradizionale esposizione ed assaggio dei dolci tipici e di fantasia con frutta di stagione che si svolge nell'ambito della mostra-mercato delle castagne e del miele a S. Pietro al Natisone il mese di ottobre. In questa occasione, mescolato al tipico odore del mosto, delle mele e delle caldarroste, il profumo dei dolci appena sfornati aleggia per i paesi e, unito all'allegra laboriosità di giovani e meno giovani signore, fa rivivere l'incantesimo delle grandi vigilie: la trepidante attesa della festa. Ed è in questa atmosfera, come sempre, che accadono le cose più belle e non intendo solo le meraviglie di dolci che verranno offerti affinchè vengano esposti e fatti assaggiare, ma soprattutto risveglio di quell amichevole rapporto di complicità che rallegra ed unisce persone che lavorano per lo stesso scopo, creando un clima di disponibilità e cordialità. E'indub-biamente, grazie a questo clima, che in alcuni paesi le donne in quest'occasione si sono unite per preparare le loro squisitezze e con uno spontaneo comitato si dividono i compiti: un gruppo strucchi cotti, uno quelli fritti, l'altro guba- segue a pagina 2 DAJAL JIH BOJO V ŠPIETRU NA GORSKI SKUPNOSTI Bencina po znižani ceni: od pandiejka bojo boni L’ASSOCIAZIONISMO SLOVENO IL 15 A CONGRESSO A S. PIETRO Più cultura nel tempo Ubero più tempo libero versi livelli. C'è per esempio, sul piano esterno il tema sempre aperto del rapporto con le istituzioni, sia quelle a carattere locale e Più cultura nel tempo libero, Più tempo libero per la cultura. Questo è lo slogan del XXVII congresso dell'Unione circoli culturali sloveni (Zveza slovenskih kul-turnih društev) che si svolgerà sabato 15 ottobre a S. Pietro al Natisone, nella sala consiliare. Sarà questa naturalmente l'occasione per fare un bilancio dell'attività svolta dalla ZSKD che riunisce buona parte delle associazioni culturali slovene operanti nello tre provincie di Udine, Gorizia e Trieste, negli ultimi due anni. Ma il XXVII congresso sarà soprattutto l'occasione per definire e Perfezionare le linee di politica culturale che l'Unione circoli cul-lurali sloveni intende darsi per il futuro. Numerosi sono i temi sul tappe-io. come è chiaramente emerso nel lavoro di questi ultimi anni e nella fase preparatoria del con-9resso; articolato ed ampio è il dibattito sulle prospettive della cul-lura amatoriale, sul ruolo che hanno i circoli culturali e la ZSKD stessa, sullo spazio che vi è oggi Per una partecipazione ampia e Soprattutto attiva alla vita cultura-in- Un dibattito questo presente Peraltro all'interno di tutta la nostra società. In primo piano ovviamente sta In nostra questione nazionale slo-vena. Qui il discorso si pone a di- regionale che nazionale. Per quanto riguarda la vita interna della ZSKD si pone oggi più che mai la necessità di una struttura organizzativa che con competenze di tipo professionale possa far fronte Le nostre associazioni culturali in uno spettacolo a Lubiana meglio alle nuove esigenze (pensiamo ad esempio alla parte fiscale); il nucleo centrale del dibattito riguarda poi i contenuti e le forme dell'attività culturale. Come coniugare la conservazione gelosa ed attenta della tradizione, da cui la comunità nazionale slovena trae la sua linfa, con le sfide della società moderna, per molti versi caratterizzata da un notevole livellamento ed appiattimento culturale ma anche vivace, in continua evoluzione. Come rispondere all'esigenza di un'attività amatoriale, per definizione spontanea ed allo stesso tempo stimolarla ed aiutarla a crescere, attraverso forme di educazione ed approfondimento. Come mantenere in vita forme tradizionali di attività culturale (il coro, la filodrammatica per esempio) ed allo stesso tempo creare i presupposti, lo spazio perchè nascano e si sviluppino forme nuove di aggregazione e produzione culturale che tra l'altro tendono a superare una troppo stretta divisione di generi e che suscitano interesse soprattutto tra i giovani. Questi sono soltanto alcuni dei temi sui quali verterà la discussione al congresso della ZSKD, un’organizzazione che sta crescendo anche nella provincia di Udine e che pur tra le non poche difficoltà guarda con fiducia al futuro. Do konca miesca setemberja je biu cajt za narest prošnjo, vsak na svojim komunu — sevi-ede za tiste, ki žive v 21 občinah obmejnega pasu, v tistih za se zastopit, ki stoje blizu konfina za bencinske bone po znižani ceni. Takuo, ki je znano namest placjat za en liter 1360 lir, nas bo kostu okuole 500/550 lir. Caj-ta je bluo zadost an tek je zamu-du niema obedne parložnosti za de bo njega eventuelna prošnja sparjeta. Sada je paršu cajt za bencinske bone dobit. Ker je procedura zapletena, so potriebne številne kontrole an točni, jasni računi, saj gre za veliko denarja, an še po varhu zmanjkuje časa, so v Vidmu na Trgovinski zbornici, ki ima duž-nuost opravit tuole dielo, odločili de za Nadiške doline bojo ar-zdajal bone v Špietru, v oficihih Gorske skupnosti. Tu bo prisoten tudi adan funkcionar same Trgovinske zbornice. Kot rečeno, prebivalci sedmih komunov Nadiških dolin, obrtniki, podjetja an drugi gospodarski operaterji, ki imajo pravico do telih bonov za bencin po znižani ceni se muorajo obarnit v Špietar; tisti, ki živijo v Pra-potnem, Tavorjani an Čedadu jih muorajo iti vprašat pa na če-dajski komun. Od kada bojo na razpolago? Bone začnejo dajat v pandiejak 10. oktobra an bo cajt iti ponje do sabote 29. oktobra. V telih treh tiednih dajo parvi kup bonov za dvie tretijini (2/3), drugi part bojo talal pa v drugi polovici novembra. Kak pa bo urnik? Na Gorski skupnosti v Špietru so nam jal, de bojo oficihi za bone odparti vsak dan od 8. do 13. ure an popudan od 15. do 17. ure, v saboto pa samuo zjutra. Tak urnik naj bi dau možnost vsiem, tudi tistim, ki so na dielu, v službi cieu dan, de lahko gredo po bone. Če pa bi se skazalo, de takole ne gre, čeglih verjetno na bo takuo, so parpravjeni tudi kiek postrojit za prit na ruoke ljudem. Ki dost prošenj je se na vie še. Kar se pravi pa jih v vsej videmski pokrajini manj od tistih, ki so jih pričakovali. Zgleda, de niso vsi jih zaprosil. Tuole pride reč, de bo tudi vič bencina na razpolago za vsakega. Se pa na vie še točno ki dost. Za same Nediške doline pari, de je okuole 2 taužent prošnji. POGOVOR Z JOŽETOM MARKIČEM O DELU IN PERSPEKTIVAH BENEŠKE TOVARNE Z LESOM HOBLES Okna in vrata odprta uspehu Podjetje Hobles je s svojimi 65 zaposlenimi in z okrog 50 milijard prometa v lanskem letu, velika in pomembna gospodarska dejavnost, še zlasti je pomebna v Na-diških dolinah, kjer je industrijska stvarnost še vedno zelo šibka in omejena. V šeštih letih delovanja se je podjetje Hobles močno usidralo v beneško stvarnost, obenem se je tudi začelo uveljavljati ne le v deželnem pač pa tudi v vsedržavnem in deloma v mednarodnem merilu. V poletnih mesecih vsi tisti, ki smo se vozili mimo špetrske industrijske cone smo opažali, kako podjetje raste. Povečali so namreč tovarno in iz 3 tisoč pokrite površine so prešli na 5 tisoč. Na ta po-gram, nam je dejal direktor Hob-lesa Jože Markič, smo začeli razmišljati še pred dvema letoma, kajti prostorka stiska je bila zelo občutena: proizvodnja se je razvijala, ob njej tudi trgovska dejavnost. Vzporedno s prostori je rasla tudi kadrovska struktura. Tisti od kadrov je eden od bistvenih vprašanj za industrijski in splošni gospodarski razvoj tega področja. Kakšni so problemi s tem v zvezi, smo vprašali direktorja Markiča. Problemi so zelo veliki. Ljudje iz teh krajev so zelo pridni delavci, premalo pa je takih, ki imajo teoretično in praktično znanje oziroma izkušnjo. Že zlasti ni bilo tako podkovanih kadrov na začetku, oziroma so že bili drugje zaposleni. Tako tudi v Hoblesu je večina zaposlenih mladih, ki so tukaj dobili njihovo prvo delovno mesto. Upam, da z načrti, ki jih imamo, z našim programom delovanja ne le na lokalni temveč na širši ravni, s filialami po Italiji in zunaj, bomo imeli možnost dobiti več pripravljenih ljudi. Kaj se pa lahko naredi na krajevni ravni? Je mogoče razmišljati o določeni politiki štipendij in podobno? Jaz sem za to, sem tu zato da več napravimo za strokovno pri- Tovarna Hobles v špetrski industrijski coni ne namene in so bolj odporni od drugih materialov recimo proti kemikalijem, odporni so tudi proti ognju. Hobles ima tudi trgovsko dejavnost. Res je. Na tem področju imamo celo vrsto kontaktov z italijanskimi, jugoslovanskimi in evropskimi podjetji s katerimi opravljamo izmenjavo blaga. Kot sem prej re- kel osnova je, da kompletiramo z našimi partnerji razne dobave. Z našimi partnerji, recimo, dokončno opremimo od oken do ogledal hotele v Arabskih državah ali pa kje drugje. Kam prodaja Hobles? Močno smo prisotni v deželi Furlaniji-Julijski krajini, v Lombardu, v Umbrii, okrog Neaplja in na Siciliji. Seveda je to odvisno tudi od naših agentov. Glede sosednjih držav lahko rečem, da dobro obdelujemo švicarsko tržišče, kjer imamo dobrega agenta v Ženevi. Možni so pa tudi nadaljni koraki naprej s razpredenjem trgovske mreže, mreže agentov. Naše okno, recimo je evropsko okno po konstrukciji in je v Italiji zaenkrat šele premalo poznano. Kakšne so perspektiva razvoja? Razmišljali smo, da bi odprli ali sami ali v sodelovanju s kakim tukajšnjim obrtnikom, ki bi sprejel naš program in od katerega bi odkupovali, novo dejavnost. Razmišljali smo tudi o investicijah na jugoslovanski strani, v okviru brezcarinskih con. Hobles je podjetje, ki je nastalo po podpisu osimskega sporazuma z mešanim, italijanskim in slovenskim, kapitalom. Kakšna je vaša ocena o tem sodelovanju? Ob meji, kjer se neko sodelovanje ne prekinja z žico, kjer so ljudje na eni in drugi strani, dosti krat tudi sorodniki, je po mojem mnenju sigurno več možnosti, da pride do boljšega sodelovanja. Mešana podjetja dajejo možnost povezovanja izkušenj in znanja z obeh strani in dostikrat so us-špešnejša, imajo več prednosti. Pri nas se to točno kaže. Kakšne so možnosti, da se taka oblika gospodarskega sodelovanja še razvije? Malo možnosti rezultata je če se o teh načrtih pogovarjajo samo razne delegacije italijanskih in jugoslovanskih občin. Važen je stik med gospodarskimi operater-ji.Jaz nisem zagovornik velikih projektov, ki so po navadi politično obarvani. Mislim da je treba začeti sodelovati z majhnimi programi, na trgovski ravni. Ob tem se lahko razvije servis in šele potem se lahko razvije proizvodnja. Do največih rezultatov pa pride, ko se ljudje spoznajo in skupaj delajo. Direktor Hoblesa Jože Markič pravljenost kadrov. Tudi z večjim sodelovanjem z drugimi gospodarskimi operaterji s tega področja, bi verjetno dosegli dosti več rezultatov. Hobles je zelo mlado podjetje. Graditi so ga začeli leta 1982, leta 1983 je stekla proizvodnja. V tako kratkem času ste dosegli velike uspehe. Kakšen je vaš recept? Začetki res niso bili lahki. Dejstvo pa je, da je naš program zelo kvaliteten. Tudi za prihodnje mislimo ohraniti visoko raven in delati kot dosedaj po naročilu. Naša osnovna proizvodnja so kot na začetku okna, polkna in vhodna vrata, smo pa v zadnjih časih vklopili v našo dejavnost tudi inženiring. To pomeni, da danes delamo skupaj z našimi italijanskimi, jugoslovanskimi in drugimi partnerji vse kar je lesenega v eni stavbi in ne samo to. Ob naši proizvodnji torej želimo obdržati servis na področju vsega tistega, kar je lesenega. Precej zanimanja vzbuja nov element, ki ga Hobles ponuja in sicer lamelirani nosilci, ki dosežejo do 50 metrov razpona brez stebrov. Uporabljajo se za različ- Primer gradnje z lameliranimi nosilci UN'INIZIATIVA DELLA ZVEZA BENEŠKIH ZEN Una dolce briciola di tradizione a S. Pietro ed è davvero festa segue dalla prima pagina ne e cosi via. Tutte insieme schierate a spaccare noci e preparare ripieni chiacchierando ed alla fine è un pomeriggio di vero lavoro d'equipe. Alcune nonne si cimentano con vecchie ricette ormai quasi dimenticate, e giovani donne fanno la loro prima gubana ed imparano i segreti di un buon ripieno o decorano con arte crostate con frutta e gelatina. Tradizione e fantasia rivivono nelle cucine e saranno apprezzate dai numerosi ospiti che ogni anno si affollanno all’esposizione attendendo impazienti il momento dell'assaggio. Come sempre le offerte per l’assaggio verranno devolute in beneficenza e quest'anno saranno affidate al comitato di Clenia. Così, con generosità e serenità, le donne offrono ai visitatori, che per l'occasione arrivano numerosi da tutto il Friuli, una dolce briciola della propria tradizione e della particolare cultura che arricchisce queste Valli, che con la stessa serenità e decisione andrebbe valorizzata. E come alcune vecchie ricette (anche la gubana se non fosse stata presentata con intelligenza sarebbe solo un lontano ricordo di festa) andrebbe fatta uscire dalle nostre case per diventare motivo di unione sociale tra di noi e consapevole prospettiva di sviluppo nella privilegiata posizione di centralità in cui la nostra terra si trova, grazie ai nuovi rapporti di mercato del Mec con i paesi dell -est- Bruna Dorbolò DUH. GINO PAOLINI PRIHAJA IZ RUALIS w Nov gaspuod za Spietar Kot je bluo že napoviedano je biu imenovan za špietarskega fa-moštra duhovnik Gino Paolini, ki prihaja iz Rualisa. Videmški škof Battisti ga je uradno imenovau tel pasan tiedan, nie pa še znano, kada prime v ruoke špietarsko faro, potle, ki je monsinjor Venuti šu u pezion, kaplan Slobbe pa na lieto študija an počitka. Duhovniku Ginu Paolinu so pred kratkim parpravli v Rualis velik praznik za 25-letnico, odkar je pieu parvo mašo an za desetletno dielo v službi tiste skupnosti. DALL'ULTIMA SEDUTA DEL CONSIGLIO COMUNALE DI S. PIETRO AL NATISQNE Ricostruzione ed opere pubbliche: il comune spenderà 0 prossimo anno 8 miliardi di lire Nel corso della sua ultima seduta, il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone ha approvato un nutrito ordine del giorno, dando concrete risposte alle esigenze ed ai bisogni della comunità locale. Nelle sue comunicazioni il sindaco Marinig ha ricordato l'incontro con una folta delegazione di operatori economici del settore legno della Slovenia e della Jugoslavia, rappresentativi di varie aziende che occupano oltre 250 mila addetti. Nell'incontro si è parlato di nuovi possibili rapporti di collaborazione con le imprese a capitale misto italo-sloveno operanti nel PIP comunale e del nuovo impulso all'attività dell'import-export a livello internazionale. La delegazione che era accompagnata dal direttore della Hobles Jože Markič, e da Michele Carlig, responsabile del settore import-export della stessa ditta, ha dimostrato particolare interesse alle Joint-Ventures operanti nelle Valli, riconoscendo particolare merito all'amministrazione comunale e al sindaco Marinig per l'impegno sempre dimostrato per lo sviluppo socio-economico delle Valli del Natisone e la cooperazione economica internazionale con particolare riferimento alla Slovenia. Preso atto delle dichiarazioni del sindaco, il consiglio comunale ha approvato il programma di interventi per l'anno 1989 nel campo della ricostruzione e delle opere pubbliche che prevede finanziamenti per oltre 8 miliardi. Ha pure approvato le contabilità finali dei lavori per la realizzazione delle opere di urbanizzazione nel PEEP locale (150 milioni di lire) e delle pensiline stradali per le fermate degli autobus e degli scuolabus (9 milioni di lire). L'assemblea civica ha successivamente deliberato l'istituzione del servizio di deposito e smaltimento dei rifiuti solidi ingombranti, approvando la convenzione con la Ecosystem, ditta appal-tatrice del servizio. E' un ulteriore tassello, che aggiunto agli altri interventi nel settore della raccolta differenziata dei rifiuti porta l'amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone ai primi posti tra quelle operanti per una migliore tutela ambientale ed ecologica del territorio. Nel prosieguo dei lavori il consiglio, sentita la relazione dell'assessore Vogrig, ha deliberato la fornitura dei mobili e degli arredi per la nuova scuola materna di Azzida prevedendo una spesa di 45 milioni coperta da un contributo regionale dell'80% e la quota restante a carico del comune e l'assunzione del mutuo di 48 milioni con la cassa DD.PP. per l'acquisto di un nuovo scuolabus per i bambini frequentanti gli asili. Sono stati pure approvati il piano occupazionale per l'anno 1988, concordato con le rappresentanze sindacali e resosi necessario con la avvenuta approvazione della nuova pianta organica del personale comunale e la liquidazione dell'indennità di fine servizio al personale assunto ai sensi delle LL.RR. 30/77 e 63/77 per le esigenze del post-terremoto. L'assemblea civica, su proposta del sindaco Marinig, ha assegnato i fondi per l'assistenza scolastica per l'anno 1988/89, ha deliberato la variazione di bilancio con l'ultimazione di parte dell'avanzo di amministrazione (39 milioni) per interventi straordinari nel campo scolastico (sistemazione palestre, acquisto arredi, tinteggiatura aule, lavori di manutenzione edifici scolastici, ecc.) ed ha autorizzato il sindaco ad inoltrare al Ministero P.I. della domanda per l'istituzione di una scuola professionale statale a indirizzo alberghiero. La seduta del consiglio comunale si è chiusa con la ratifica di alcune deliberazioni assunte dalla giunta municipale in via d'urgenza e la presa d'atto di delibere adottate per delega del consiglio stesso. Come sta il Venerdi 7 ottobre alle ore 20 presso la cooperativa di Pre-marlacco avrà luogo un incontro dibattito sullo stato attuale del fiume Natisone e sulle prospettive per la sua tutela. Alla serata, organizzata dal Comitato per la salvaguardia del territorio di Pre-mariacco in collaborazione con quello di Cividale, verranno proiettate diapositive sul Natisone a cui faranno seguito relazioni di Gualtiero Simonetti e Roberto Gentilli. Interverranno i sindaci Marinig di S. Pietro al Natisone, Pascolini di Cividale, Lizzi di-Manzano e Delle Vedove di Premariacco assieme all'assessore provinciale all'ecologia Mazzola. INIZIATO L'ANNO SCOLASTICO DELLA SCUOLA DI MUSICA DI S. PIETRO Con la musica si cresce meglio L’educazione musicale come fondamento per uno sviluppo armonico L'inizio di un anno scolastico è sempre un problema da un punto di vista organizzativo. Alla Scuola di musica si è iniziato a risolvere i problemi con una riunione di tutti i genitori e degli allievi stessi. I problemi sono legati principalmente alla crescita della scuola, crescita non solamente di allievi e di insegnanti, ma soprattutto crescita di qualità della scuola stessa. E infatti molti allievi si sono staccati dai corsi preparatori e diversi sono già avviati nei corsi dei vari strumenti, per cui la scuola deve crescere nella qualità in modo da dare la possibilità al momento opportuno agli allievi che lo richiederanno di affrontare gli esami di stato. Anche se, ed ai genitori è stato ben chiarito, la prima finalità della nostra scuola è lo sviluppo dell'intelligenza dell'allievo attraverso la musica e solo come secondo fine la formazione di professionisti della musica. Perciò nella nostra scuola trova posto anche colui che non ha intenzione di affrontare esami di stato; tuttavia non per questo è meno tenuto ad impegnarsi nei confronti degli studi musicali. Ecco il perchè del corso di solfeggio obbligatorio nella maniera più piena, corso anch'esso finalizzato alla formazione musicale globale dell'allievo e solo come conseguenza logica per coloro che al momento opportuno lo richiederanno espressamente, anche alla preparazione agli esami di stato. L’insegnante di solfeggio, la professoressa Lia Bront, è un'insegnante altamente qualificata; e infatti, oltre ad essere laureata al DAMS di Bologna, ha frequentato per tre anni interi, corsi di specializzazione in Ungheria. Altro problema notevole è l'organizzazione delle varie lezioni di strumento, le quali abbisognano di molto spazio perchè coinvolgono contemporaneamente molti insegnanti. A questo proposito dobbiamo ringraziare il signor sindaco di S. Pietro al Natisone e tutta la giunta comunale che con grande sensibilità ci ha offerto la disponibilità della sala attigua all'aula consiliare per usufruire all'occorenza anche di quello spazio e dell'aula consiliare stessa per i saggi più importanti. Problema notevole e fondamentale è il coinvolgimento dell'allievo in uno studio che, se da un lato concede abbondanti gratificazioni, dall'altro richiede notevole tempo di studio personale e grande continuità; da qui la necessità di un coinvolgimento anche della famiglia (specie della mamma) che deve essere molto vicina specie agli allievi più giovani per stimolarli in continuazione. Tra i tanti progetti della scuola prioritario è quello della valorizzazione della piccola orchestra che quest'anno intensificherà le prove settimanali e dalla quale si sperano risultati più che buoni; e inoltre il saggio di Natale col concerto il pomeriggio di Natale, e forse anche la notte di Natale nella grotta di San Giovanni d'Antro, il saggio di carnevale, quello di primavera e di fine anno, e inoltre l'incontro a Tolmino con quella scuola di musica, la partecipazione alla rassegna delle scuole di musica del litorale sloveno e a quella delle scuole di musica di tre nazioni: Italia, Slovenia e Austria. Forse è il caso di dire a tutti: allievi, genitori, insegnanti, buon anno scolastico e buon lavoro. Nino Specogna Un'immagine del concerto di fine anno Il direttore Nino Specogna L'UNIVERSITÀ DELLA TERZA ETÀ COMPIE 3 ANNI H desiderio di cultura e sapere non ha età Dal 3 ottobre sono aperte le iscrizioni all'Università della terza età. E' il terzo anno consecutivo che questa iniziativa viene proposta anche a Cividale e, visto il successo ottenuto le scorse edizioni ed il numero sempre crescente di adesioni, si è deciso di arricchire quest'anno il programma con nuove lezioni. Rimane da risolvere un grosso problema, quello degli spazi. Infatti, essendo cresciuti e il numero dei partecipanti e quello delle lezioni non basterrano più le aule messe a disposizione dall'Istituto Orsoline. Bisognerà quindi accertare la disponibilità di altri enti. L'amministrazione comunale ha dato il pieno appoggio all'iniziativa ed ha messo a disposizione una sede per la direzione e la segreteria in via Silvio Pellico, 18 (vicino al commissariato). Ma veniamo ai corsi. In programma ve ne sono ventuno. Medicina (secondo anno), docenti: Vittorio Rotolo, Laura Cicuttini e Paolo Moratti. Botanica farmaceutica, frutti e flore delle Valli del Natisone: Franco Fornasaro e Giacomo Minisini. Diritto di fa- miglia: Antonio Picotti. Diritto civile e tributario: Antonio Ceva-ro. Geografia: Mauro Pascolini; Lingua e cultura inglese-terzo anno Fernanda Cornelia Pascolini, primo anno Daniela Accornero; Letteratura italiana Enea Miani; storiografia: Giovanni Del Basso; Cultura religiosa: Cirillo Nervo; Disegno: Cirillo lussa; Salute ed efficienza fisica: Vito Pinto; Attività musicale: Lia Bront; Uomini e tempo feudale: Luigi Marinig; Corso di ceramica: Pina Livigni; Corso di maglia: Graziella Mos-chioni; Gemmologia: Daniele Stringher; Corso di elettricità: Walter Boreanaz; Corso di idraulica: Gino Corte; Corso di fotografia: Stefano Podrecca; Conoscenza ed applicazione del legno: Sergio Migliarotti. Ricordiamo che all'Università della terza età possono accedere tutti coloro che hanno compiuto i trentanni. Per ulteriori informazioni rivolgetevi alla segreteria. Gli uffici sono aperti al pubblico dalle ore 10 alle 12 di lunedi, mercoledì e venerdì. Il recapito telefonico è al n. 731320. DA OTTOBRE UN CORSO D'INGLESE A CIVIDALE Do you want speak english? Con ottobre sono iniziate a Cividale le attività presso l'English center "Happy time". Le lezioni sono impartite dalla professoressa Fernanda Pascolini e si rivolgono a più fasce di utenza, dai bambini in età anche prescolare agli studenti di ogni ordine di scuola per integrarare lo studio della lingua inglese, agli adulti che sentono la necessità di occupare il tempo libero in modo costruttivo e gratificante e che vogliono iniziare, rinfrescare o approfondire lo studio della lingua inglese. I gruppi sono stati creati in base ai risultati di un test d'ingresso che aveva lo scopo di determinare il livello di conoscenza della lingua e la disponibilità di tempo degli iscritti ai corsi. Sarà comunque possibile organizzare dei corsi anche di minor durata su richiesta particolare. La professoressa Pascolini sta già organizzando un gruppo di studio di docenti elementari per aggiornarli all'insegnamento della lingua inglese, ora che i programmi ministeriali hanno reso la lingua straniera materia obbligatoria anche presso le scuole elementari. ______NADUŽNI BRATJE AN MATERNI SLQVIENSKI IZIK — 5______________ Od nas so ble nimar buj štiete roke ku glave Guoriš, de si Talijan an de slovienski ni tuoj glas, slovien-ska nie toja besieda. Kar se ču-ješ, seviede. Vsak naj' kar cje! Ampa "il ponassi" nie naša Špraha an tudi "il beneziano' tle na poznamo premasa lepuo. Še manj pa il tribilese" o lo streg-nese o il savognese, ki že kajšan majster-filozof gleda predajat na beneškem targu. Je zaries za se smejat an jokat v tim cajtu. Po našim guormo seviede pa tuole nie an izik, nie na Špraha, tuole pomeni samuo de guormo, kar guormo, ku usi drugod na sviete, takuo ki vsierod an drugi runajo an kjer nimar seviede le po njih bojo guorili. Po našim guorit tle, ku po njih bojo tale, nie za nobednega špotljivo. Po našim guorit tle pride samuo ree v našim narodnim siovienskim preljubljenim an maternim jezikom. Je ries, de smo Benečani, kar smo bli dugo liet pod Beneško republiko an oni, glavni voditelji, glavni gospodarji, ki so se Imenovali Doži an blizu morja so živieli, so nas nimar lepuo Poznali an so viedeli, de smo Slovenci — takuo deleč zasto-Piš — so se nimar na nas obar-aili an spoznali so nas kot Slovence. Nam je ostalo takuo tls-te ime, Benečani, na spomin beneške republike, ki nas je hniela pod sabo. Zad za benečanskimi Doži so Paršli Avstrijici od cesarja an še potle na zadnjim pa Taljani. Tell novi gospodarji od spar-vič so bili kraji an malo buj po-Zno so prestor muorli pustit pa tiučiju, Mussolinu. Takuo on je tle hitro splu z njega fašističnimi brigadami an preča je ušafu tudi parjatelja v Niemčiji, tistega mininega an čarnega možic-ja s smiešnimi moštacam. Oba takuo kupe sta sada mogla zaries tkaj dobrega narest za naše ljudi. Vojsko sta začeli an vsierode hitro sta zazidali po Benečiji — v dolinah ku v grivah — talijanske vartace an male osnovne šuole za naše otroke, seviede talijanske an samuo do treeje. Kar če bi šli buj napriej naobarno bi bluo, de naši Slovenci so se bli premasa naučil an takuo premasa zaviedli an spoznali. Od njih so ble nimar buj štiete roke ku glave, za vojsko, za dielo, za davke an vlado za gajufe glavnih poglavarju. Za jo glih ree smo imieli že od priet tudi višjo šuolo tam v Špietre an služila je lepuo pod fašizmom. Pa že od nimar do sada, odkar smo pod Italijo, je vsako lieto lepuo an zvestuo napravla samuo prepričane dobre talijanske učiteljice, ki rade so se arstrosile po vsieh šuolah v naših vaseh. Tam slovienski izik je biu nimar moč-nuo prepoviedan an še je. An našim staršem, našim mamam, ki so hodile po nas u šuolo ali u vartac zvečer, tele ubogljive čečate so parporočvale lepuo — non parli sloveno con suo figlio, a casa, in famiglia, altrimenti il bambino si troverà svataggiato nel prosieguo dell'attività scolastica, capisce? Buog Ioni meštra, lepuo učiš, lepuo spoštuvaš življenje. Umiš tkaj ku 'na kobilca an glih tkaj vajaš, tuole pa ti zastopiš? Naši župani an prefekti, glavni poglavarji an bankierji, uradniki an učitelji, učiteljice, generali, milicija an vsi ašešo-ri, lepuo nas strašijo an nimar so nas strašli, de Slovienf na smiemo bit an po sloviensko na moremo guorit. Pod fašizmom so hodili po hišah an so snemali uon z’ rok našim staršem an žgali vse slo-vienske molitve an bukva, ki so mogli ušafat. Naši te stari so znali tenčas brat po sloviensko ker famoštar jih je v telim Iziku učiu viero do Boga an po sloviensko so se tle učili pisat takuo ki doma so guorili. Pa nie moglo tuole dugo napri iti. Tu ognju je zgo- riela vsaka sloviensko besieda an tu ustah je ostala, kar kugla možu je prevartala sarce an se zad za harbatam upičla tu zid. Kuoj' čudno smo an smo nimar bli Slovienj an še pod fašizmom so nas lepuo spoznali ko taki an za take so nas mal-trali an križali. Donas pa, ki vsi guorijo de je buojš, de z urnam smo napri šli an z znanjem, z demokracijo, še kajšne naše ve-soke glave, nieki političi an samotni filozofi z njih učenci, guorijo de nie ries! Niesmo Slovienj an smo samuo "pale o paleo-veteorotici" more bit še "tribilesi o maccheroni alla sanvolfanghe-se". Nazaj je takuo smiešno, de še bomo muorli jokat. Obedan na misli na krščansko republikansko kostitucjon, obedan na guori od strupa par-titične politike an malo kajšan na odru pridga kar je resnica. Obedan na misli de an mi videmski Slovenci, ku vsi, smo možje — an samuo dest če nas je, ali pet ali samuo na dva ostanemo, smo nimar ljudje! “Convalli del Natisone e con-valligiani", za dobruoto na pi-sajta vic takih bukvi, knjige lažnjive, ki nieso samuo nanue-ne, ker so an resnično premasa naobarne. Prepovedane muora-jo bit take bukva otrokam an tistim, ki niemajo še osemnajst liet, ki še na zastopijo. Laga je slava moka za slačino an štruk-je runat an za vse, seviede, take špotljive reči na smiejo an na morejo bit naša šuola! (se nadaljuje) Adriano Tabella esplicativa del grado di deterioramento raggiunto negli anni dal nostro dialetto sloveno NOSTRO DIALETO PARLATO OGI(l) ITALIANO NAŠE NAREČJE SLOVIENSKO sforzavat se sforzarsi operjat se opreti se sforzavat se sforzarsi parsilt se prisiliti se cambiat cambiare meniti menjati cambiat cambiare zmenit zamenjati cambiat cambiare spremenit se spremeniti se cambiat se cambiarsi preoblačit se preoblačiti se content contento rad rad content contento veseu vesel dormitt(2) dormire spat spati (1)11 ponassi difeso e protetto nelle convalli del Natisone (2)Tutte queste aberrazioni non sono frutto di fantasia, bensi vengono giornalmente inserite ed utilizzate nei paesi delle valli ad esclusione dell'ultima (dormitt) che mi sono permesso di inventare solo per esagerare una situazione peraltro evidente (odprimo zaries oči, na stujmo spat!) AIDS: ČE GA POZNAŠ, SE MU IZOGNEŠ ČE GA POZNAŠ, TE NE USMRTI AIDS: KAKO SE NE PRENAŠA Ne prenaša se s poljubom ali objemom. Ne prenaša se, če si izmenjamo kozarec. Ne prenaša se preko sanitarij, niti v bazenih. Ne prenaša se preko domačih živali, niti z žuželkami. Ne prenaša se preko nikakršnega družbenega stika (avtobus, bar, restavracija), kakor tudi ne s slino, solzami, urinom, potom. VSEDRŽAVNA KOMISIJA ZA BOJ PROTI AIDS-u AtiniMxótva za zdiavitim AIDS ni okužba, do katere pride preko navadnega stika z zrakom, preko hrane ali preprostega stiska roke. Povzročitelj AIDS-a je virus. To je bolezen, ki se prenaša samo preko krvi in sperme. Zdravniki in raziskovalci po vsem svetu iščejo cepivo, ki bi obolenje preprečevalo, kakor tudi uspešne oblike zdravljenja: vendar naloga ni lahka. Ze danes pa je z odkrito in takojšnjo informacijo mogoče pravilno postopati in se izogniti nevarnostim okužbe ter se braniti pred dvomi, strahom, medsebojnimi sumničenji. AIDS: PRENAŠA SE SAMO PREKO KRVI IN SPERME Prenaša se z okuženimi iglami in brizgalkami. Prenaša se z okuženimi britvami in bodečimi predmeti. ■ Treba se je zato posluževati samo brizgalk za enkratno uporabo in in jih nikoli, brez vsakršne izjeme, ne rabiti več kot enkrat. Priporočljivo je tudi, da za osebno higieno uporabljamo strogo osebne predmete (zobna ščetka, britvice ipd.). PREKO SPOLNIH ODNOSOV, BODISI HETEROSEKSUALNIH BODISI HOMOSEKSUALNIH, Z OKUŽENIMI OSEBAMI Virus AIDS-a se lahko prenese med spolnim odnosom z okuženo osebo, to je z osebo, ki je nosilka virusa. Okuženi pa niso le oni, ki kažejo očitne znake AIDS-a, temveč tudi seropozitivne osebe. So tudi asimptomatske seropozitivne osebe, se pravi take, ki ne kažejo nikakršnega znaka okužbe. Stik med krvjo in spermo ter krvjo in krvjo dveh partnerjev, od katerih je eden že okužen, je možen preko tudi neznatnih ranic v nožnici, penisu, danki in ustih. Vedno je torej priporočljivo, da živimo normalno življenje v dvoje. Tvegani so spolni odnosi s priložnostnimi partnerji. Izogibati se je treba tudi spolnim odnosom z osebami, ki s svojim vedenjem tvegajo ali so tvegale okužbo. Nevarnost okužbe je v spolnih odnosih s prostitutkami in prostituti ter z osebami, ki si ali so si v žile brizgali mamila z izmenjavo okuženih brizgalk. Kdor nima dovolj trdne volje, da se izogne nevarnosti takih odnosov, naj se vsaj zavaruje s kondomom, vendar naj pomni, da ni stoodstotno zanesljiv. Pozor! Uživanje mamil zmanjša obrambno sposobnost organizma ter poveča nevarnost okužbe. DANES ŠE NE OBSTAJA ZDRAVLJENJE AIDS-a VENDAR NI LAHKO ZBOLETI ZA AIDS-om LEP BARVNI KATALOG O UMETNIŠKEM DELU LORETTE DORBOLO’ Sladki prizori iz otroških let Beneško slikarko predstavljata pisatelja Carlo Sgorlon in Enzo Fabiani Imamo v rokah lepo in elegantno mapo, ki nam jo je poslala Loretta Dorbolò, znana slikarka iz Nediške doline. Od kar se je tja poročila ona živi blizu Modene, v Emiliji in tam je tudi pred dvanajstimi leti začela nje slikarsko delo in prirejati razstave svojih del v raznih krajih. Mapa, ki smo jo dobili te dni, je širši katalog Lorettinih slik: fotografiranih jih je osemnajst. Predstavljata jih dva uvodna spisa. Prvega je napisal Carlo Sgorlon, drugi pa Enzo Fabiani. Predvsem prvi je zelo poznan furlanski pisatelj, in ne samo v Italiji, ampak tudi zunaj. In že to se kaže, kot visoko priznanje Lorettini umetnosti. Na prvi strani kataloga imamo reprodukcijo slike Lorette Dorbolò In balia di quale vento". Na zadnji strani imamo lepo in ekspresivno fotografijo Lorette Dorbolò v njenim ateljeju. Na katalogu lahko beremo še krajšo živi jensko in umetniško biografijo Lorette. Osemnajst barvnih reprodukcij predstavlja delo Lorette Dorbolò od 1978. leta do letos; torej deset let. Tri slike so letošnje. Glede dveh predstavitvi lahko rečemo, da sta pisatelja dobro razumela izvir ekspresivne moči slikarke. Ta se je našla, mlada nevesta, v tujem kraju, katere- Eco di una fisarmonica - 1986 mu se ji je bilo teško privaditi. Tam je premišljala in začela slikati po spominu svojo oddaljeno vasico, tiste sladke prizore mladih let, ki jih je doživljala v rojstnem Bjarču blizu Špetra. Od takih motivacij se je umetnost Lorette Dorbolò razvila v močnejše ekspresionistične interpretacije. Sgorlon in še posebno Fabiani napačno asimilirajo življenje majhne beneške vasice pri Ne-diži življenju Furlanije, kot če bi ne bilo nobene duhovne in kulturne razlike med eno in drugo stvarnostjo. Fabiani rabi v svojem spisu o naši slikarki celo furlanske izraze. Mislimo, da to izhaja iz šibkega, če ne površnega, poznanja naše kulture in naših posebnosti, ki so res različne od furlanskih. Tako se lahko zgodi vsakemu "Slovienju”, kateri pridobi ime in ugled zunaj naše male domovine: ta postane za vse Furlan! LORETTA DORBOLÒ Naslovna stran Ne glede na to naše premiš-ljanje, čestitamo naši Loretti za vse uspehe pri umetniškem delu in pri kritiki. Voščimo ji tudi vse najboljše za prihodnjo razstavo, ki jo bo imela v Montecatini Terme v galeriji Patrizia od 15. do 29. oktobra. Pavel Petričič Quaderni "Artisti Italiani d'oggi": Loretta Dorbolò, presentazione di Carlo Sgorlon e Enzo Fabiani Edizioni d'Arte Ghelfi, 1988 OSTRA IZJAVA ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV S čarno farbo se lahko zbrišejo table, Slovienji pa le ostanejo Sramota v Grmeku, piše na velikih plakatih, ki jih je napravla an storia obiest po naših vaseh Zveza slovenskih izseljencev. Z njimi ostro obsoja tiste vandale, ki so spet pomazali spomenik sveti Barbari an rudarjem, pruzapru so pokrili s leseno daščico slovenski napis, an očitno računali, pravi Zveza, da bojo ostali nekaznovani. Tuole je naumno dejanje an meta sienco na inteligenco naših ljudi. Zatuo Zveza jih vabi naj zavarne-jo tolo provokacijo, v tisti sapi daje nje solidarnost komunu Gar-mak an vpraša italijanski parlament, naj naredi tist zakon za zaščito Slovencev, za de na bojo muorli še prenašat poniževanja an omejevanja svobode. K telemu vandalskemu dejanju je trieba doložuost an pomazanje ponekod, snemanje drugod tabli s slovenskim imenom vasi, ki so jih okumaj postavili. LIEP PRAZNIK ZA MEHELINOVO DRUŽINO IZ BRIEGA V DREKI Stievje bratje spet Lietos poliet sta paršla damu Gino iz Avstralije an Lidia iz Anglie Tudi za Mehelinovo družino na Briegu, v dreškem kamunu, je bluo življenje tarduo an vickrat žalostno. An njo je mizerija preganjala an ločila, arspartila. An iz tele družine, takuo ki se je gajalo povsierode po naših dolinah, so muorli sinuovi hitro po uejski vzet tu pest valižo an iti po sviete za se preživiet, za zalužit vsakdanji kruh. Tona an Celesto Ruttar sta šla u Belgijo dielat u rudnik, u miniero. Bulj pozno je šla gor an njih sestra Milena. Gino je emigru u Avstralijo, Lidia pa u Anqlijo, Inghiltero. V tistih lietih se je družina arspartila, vsak je šu po njega pot, si naredu družin , malokakert so se bratje spet kup zbrali an hiša na Briegu je ostala prazna. Lietos poliet so se štierje bratje Milena, ki je bila narmlajš je še umarla nazaj srečal. Takuo po 17 liet je biu nazaj velik praznik v Meheli-novi družini, saj je po tkaj cajta paršu gledat brate, žlahto an par-jatelje Gino iz Avstralije . Gina smo srečal miesca julija, ko nas je paršu obiskat na naš sedež. An z njim smo se nomalo po-guoril za viedet, kuo mu gredo reči dole v Avstraliji, kjer živi 50 kilometru deleč od Melbourna. Zda je že v pezionu an uživa, z ženo, otruok ima puoba an čečo an goba sta oženjena an sevieda z navuodi. Če pa donas mu gredo reči dobro je zak je ni-mar dost dielu an vse kar ima je zaslužu, nič mu ni bluo šenkano. Puno je predielu an na žačetku ries ni bluo lahko. Nič ni imeu ne hiše ne nič druzega, samo muoč an voljo za dielat. Gino je šu v Avstralijo lieta 1952, ko je biu 28 liet star. Pot je bila tenčas buj duga ko dons. Su je seviede z ladjo, z nave an se je uozu malomanj dva miesca, pruzapru 44 dni. Dole je biu šest mi-escu brez diela, v kampu od emigrantov. Potle njega ko puno dru-zih so dal na kimete, hruške tar-gat. Potle je začeu dielat v fabriki an ko dieluc je dielu do peziona. Pa vaša žena odkod je, smo ga vprašal. Je iz Polic, Peškulnove družine an se kliče Gina. Oženila srna se na prokuro, nam je odguo-riu, zak tenčas niso pustil oženjenih v Avstralijo. Paršla je dol dvie liet za mano, no niedieljo zvičer an na portu je bluo njih 10 tau-žent ljudi. Le s tisto ladjo je paršlo njih 3 taužent žen. Možje, sinuovi an druga žlahta so jih čakal. Moreš viedet kako je bluo. Hodu sem po ljudeh, ko po ciesti, de sem paršu do nje. Gino je biu rad tle v Benečiji an po Laškem, kjer živijo brata Tona an Celesto an druga žlahta. Rad pa se je tudi varnu damu. Vse kar je v življenju ustvaru ima dolè. Dolè so tudi parjatelji an še posebno puno je Benečanu, ki živijo u Melbournu al pa v drugih bližnjih krajih. An pogostu se ušafa-vajo kup an organizavajo srečanja an praznike. Gina, ki bo tuole pre-bieru v Avstraliji, pozdravljamo an se troštamo, de pride spet nas obiskat. Radiografia della popolazione comune per comune Tra gli anni 85 ed ’86 la popolazione è cresciuta di qualche unità solo a S. Leonardo e S. Pietro al Natisone Comune superfice kmq residenti 1985 1986 variaz. n. famiglie 1986 media comp. la famiglia Cividale 50.57 11162 11027 -135 4134 2,66 Drenchia 13.28 297 286 - 11 158 1,81 Faedis 46.61 2999 2979 - 20 1146 2,60 Grimacco 16.33 688 675 - 13 255 2,65 Lusevera 52.80 846 826 - 20 416 1,98 Malborqhetto V.B. 119.89 1056 1032 - 24 396 2,61 Prepotto 33.24 1012 1012 370 2,73 Pulfero 48.03 1674 1656 - 18 575 2,88 Resia 119.19 1487 1477 - 10 601 2,46 S. Leonardo 27.00 1178 1183 + 5 451 2,62 S. Pietro al N. 23.98 2135 2143 + 8 849 2,52 Savoqna 22.11 913 883 - 30 286 3,09 Streqna 19.70 653 628 - 25 253 2,48 Taipana 65.47 895 894 - 1 474 1,89 Tarvisio 205.52 5922 5890 - 32 2082 2,83 Torreano 34.88 2318 2303 - 15 895 2,57 I componenti di una famiglia media danno una indicazione immediata della fragilità del tessuto sociale. Drenchia, Lusevera e Taipana hanno famiglie con in media nemmeno due persone. LIESSA Mehelinovi bratje: od leve Celesto, Lidia, Gino an Tona Minimatajur SCHEDA STORICA — 17 Il patriarca va alla guerra La Schiavonia al tempo del Patriarcato di Aquileia Possiamo ora descrivere abbastanza bene il territorio della Schiavonia dal punto di vista politico, amministrativo e sociale. Va premesso che il termine Schiavonia, per definire le valli ad est di Cividale e Tarcento popolate da genti slovene durerà a lungo: oltre il 1800. Intanto al tempo del Patriarcato di Aguileia non esisteva un vero e proprio confine politico che separasse il Friuli dalla Car-niola e dalla Carinzia. E nemmeno dalla Contea di Gorizia e tanto meno fra la Gastaldia di Antro e di Tolmino, legate a quella di Cividale. Popolazioni slovene risiedevano dentro queste realtà politiche legate al patriarcato. Esistevano invece le giurisdizioni, cioè i diritti amministrativi e giudiziari delle casate nobiliari sui vari feudi, legati politicamente al patriarcato da obblighi feudali. Così anche la Schiavonia. Il mosaico era complicatissimo. I conti di Gorizia, per fare un esempio, esercitavano diritti su possessi feudali anche all'in-terno del territorio patriarcale: Albana, Gramogliano, Trivigna-no, Pradamano, Latisana, Codro- ipo, Castelnuovo, Belgrado, ecc., erano feudi dei conti. Altri, come Pordenone, appartenevano al duca d'Austria. Se un vero e proprio confine non esisteva, a cosa dunque servivano i castelli costruiti lungo il vecchio "Limes Langobardo-rum ", la linea delle antiche fortificazioni longobarde? La risposta più semplice è che servissero a fermare le invasioni da est in Friuli. I castelli erano una difesa da quelle invasioni. Tuttavia, visto il carattere delle innumerevoli guerre di quei tempi, visto che anche il territorio al di là delle Alpi era disseminato di castelli fortificati, bisogna pensare che questi servivano perlopiù nelle lotte interne al patriarcato. Si è anche visto che alcuni castelli altro non furono che nidi di nobili predoni, i quali vivevano di rapina e razzia. Partivano dai castelli, i cavalieri predoni, per derubarsi fra loro e tornavano poi al sicuro donde erano partiti con le loro bande armate. Alcuni castelli erano più ospitali ed erano abitati dai loro signori, di modo che essi potessero esercitare da vicino i loro diritti feudali. Parteciparono, questi, alle più svriate alleanze, ora in favore, ora contro il patriarca: una guerra quasi continua, che portava la disperazione fra la povera gente dedita ai lavori campestri ed alla produzione artigianale. C’è da constatare che nell'interno della Schiavonia c'erano solo i castelli di Antro e di Cas-telmonte, il primo sede dei gas-taldi, il secondo centro del feudo ecclesiastico. Ciò significa che, già al tempo del Patriarcato di Aquileia, il rapporto della Schiavonia con la Patria del Friuli era particolarissimo, con scarsa partecipazione delle popolazioni slovene alle intricate vicende militari: i villaggi della Schiavonia, infatti, non vengono citati in quelle cronache sanguinose, che pure videro Cividale e i paesi vicini sempre all'ordine del giorno. Si può quindi formulare l'ipotesi di una vita relativamente pacifica e ai margini dell'inter-minabile sequenza di incursioni, colpi di mano, delitti, tradimenti, distruzioni e devastazioni causate dalle contese feudali. Anche questo favorì l’evoluzione di un sistema amministrativo e sociale particolare. ^.P Le 3 fasi storiche del Patriarcato L'Europa a metà del XIIIsecolo Il Patriarcato di Aquileia era il più esteso stato dell'Italia del nord e faceva parte del Sacro Romano Impero Germanico. I Patriarchi erano sovrani di altissima dignità. L'ultimo patriarca ghibellino, Bertoldo, seppe manovrare con grande abilità fra l'Impero ed il Papato e si meritò la definizione di "secondo papa". Fu lui a trasferire la sede patriarcale da Cividale al castello di Udine. Le fasi del patriarcato furono tre. La prima (1077- 1251), quella dei patriarchi ghibellini, parenti di nobili casate feudali tedesche legate all'imperatore. Furono patriarchi fedeli all'imperatore, tanto da seguirlo nelle lotte contro il Papato e contro i Comuni lombardi. La seconda fase (1251-1381) fu quella dei patriarchi guelfi, in buona parte italiani, di nomina papale. La terza fase (1381-1420) fu quella della decadenza e della caduta del potere temporale dei patrirchi di Aquileia. IARCA, R. 'INGHILTERRA' R. DI POLONIA R. 01 LEON R. DI BULGARIA 7 R. DI Aragona PORTOGALLO R. DI SERBIA DESPOTATO D’EPIRÓ*^*® lAVENEZlA' Friuli: ecco di una guerra feudale SULLE TRACCE DEI CASTELLI DI CERGNEU, NIMIS E SAVORGNANO Rizzardo da Camino, alleatosi con il conte di Gorizia, con il conte di Ortemburg, con il marchese di Ferrara, con i nobili di Porcia, di Vil-lalta, di Prata, di Polcenigo e con i comuni di Portogruaro, Sacile e Caneva, occupò queste località e pose l'assedio a Spilimbergo, che si arrese dopo due mesi di accanita resistenza. L’esercito del patriarca, appoggiato da truppe carinziane e dalle milizie di Udine e di Cividale, attaccò l'avversario a Valvasone. Nel 1306 Enrico di Gorizia occupò il castello di Buttrio, ma dopo qualche giorno gli Udinesi ed i Civi-dalesi lo riconquistarono dopo aver devastato le campagne circostanti. Altri soldati del conte di Gorizia, con gli armati di Duino, dei Villalta e dei di Buttrio, incendiarono la chiesa di Tri vignano, dentro la quale morirono cinquanta fedeli. Lo stesso accadde a Orsaria, Premariacco, Gagliano e Car-raria. Dopo qualche giorno i mercenari tedeschi, assoldati dal patriarca, presero d'assalto il castello di Buttrio e lo distrussero: infine cinsero d'assedio il castello di Porpetto. E qui intervenne una tregua. Due anni dopo tutto ricomincia daccapo. Da II Friuli fino alla caduta del Patriarcato La storia attraverso i nostri castelli — Terza parte — Il salone del castello di Gorizia Cergneu Il castello è situato nei pressi di Cergneu inferiore. Le rovine, seminascoste dall'edera e dai cespugli, lasciano intravedere una torre ed unprobabile ponte levatoio. Il castello venne costruito nel-l'XI secolo, ma è menzionato per la prima volta nel 1170. Sembra fosse stato eretto da nobili bavaresi e poi donato al patriarca di Aquileia. Nel 1270 ne era proprietario Pietro di Savorgnan. Passò per diverse mani e i suoi signori si fregiarono del titoli di Cergneu'. Sembra anche che il castello fosse più volte coinvolto nelle lotte fra nobili. Nimis Citato due volte da Paolo Diacono nella "Historia Langobar-dorum' il castello torna alle cronache, come quello di Cergneu, nel 1170. Le rovine non sono molto evidenti, ma il terreno denuncia la presenza di un fossato. Il castello dovette andare distrutto nelle guerre fra i nobili nel XIII secolo. Savorgnano Costruito da un sacerdote aquileiense autorizzato da Berengario nel 921, il castello dei Savorgnan, un vero e proprio fortilizio fu partecipe di tutte le straordinarie vicende patriarcali e fu piùvolte distrutto. I signori di Savorgnan ripetutamente gastaldi e capitani di Udine si avventurarono in varie Resti del castello di Cergneu alleanze, congiure e guerre, fino a prendere i propri diritti nel 1265, quando si allearono con il conte di Gorizia contro il patriarca. Parteciparono, insieme ad altri congiurati, nel 1394, perfino all'assassinio del patriarca Giovanni di Moravia. NelLultimo periodo patriarcale Tristano di Savorgnan favorì l’occupazione veneziana e nel 1412 il castello venne raso al suolo dagli imperiali. Il crollo definitivo del castello viene attribuito al terremoto del 1511. (Segue) TUTTO SP ORT VSE O ŠPORTU PRONTO RISCATTO DELLE NOSTRE FORMAZIONI Audace vittoriosa Roberto Sedi, Valnatisone Tutte le squadre di calcio dilettanti hanno iniziato o proseguito domenica il loro cammino con alterne fortune. La Valnatisone, dopo la sconfitta subita domenica scorsa, è riuscita a portare a casa un prezioso pareggio nel derby con la Civida-lese. E' questo il terzo pareggio consecutivo fra le due formazioni negli ultimi tre incontri. Questo per la squadra di Angelo Specog-na è stato il più sofferto: in dieci contro undici per un tempo a seguito dell'espulsione di Beltrame. Domenica altra gara difficile, sarà di scena al polisportivo la "milionaria" Serenissima di Pradamano. Ritornato sabato a fare parte dell'organico dell'Audace, ha giocato Flavio Chiacig. La rete del successo a Udine sul Donatello è stata siglata dall'altro Chiacig: Walter. Quando rientrerà in campo anche Adriano Stulin la formazione di Bruno Chiuch sarà certamente una delle più forti del girone, speriamo perciò che questa stagione possa conquistare la promozione in prima categoria. Domenica l'Audace affronta il Bressa. La Savognese, dopo la "grandinata" subita a Remanzacco ha affrontato un'altra grande: il Corno. Al termine della gara lapidario il commento del tecnico ospite Nol-fo (ex giocatore della Valnatisone dei tempi d oro): «Ci vuole umiltà, non bisogna mai sottovalutare gli avversari, ma soprattutto non bisogna fallire troppe palle gol, partite come questa sono da vincere, Flavio Chiadg, Audace non si possono buttare via punti preziosi come oggi». Ha certamente ragione Nolfo in quanto, dopo aver dominato il primo tempo e dopo soli quattro minuti nella ripresa essere stati in vantaggio per 2-0, dopo l'uscita di Tomizzo il Corno è crollato. Merito anche delle due sostituzioni effettuate dalla Savognese che ha messo in campo all’inizio di ripresa Rot e Pagon. Per gli ospiti doppietta di capitan Zucco, mentre per la Savognese hanno segnato Rot e De-gano. Allo scadere una buona opportunità per gli ospiti di ritornare in vantaggio che è però stata neutralizzata da Ciccone distintosi per alcuni salvataggi determinanti. Domenica la Savognese sarà impegnata a Gagliano. E' iniziato il campionato di 3. categoria con l'ottimo pareggio dell'Alta Valtorre a Tolmezzo con la blasonata Pro che da quattro stagioni è retrocessa dall'Interregionale alla 3. categoria, quasi un record negativo. Domenica l'Alta Valtorre ospiterà il Rizzi. Il Pulfero ha ottenuto un pareggio 1-1 con la Comunale Faedis. Domenica per la formazione del presidente Carlo Birtig trasferta a Udine contro l'Asso. Infine, passando al settore giovanile, pareggio 0-0 degli Under 18 della Valnatisone, sconfitti i Giovanissimi a Gagliano 3—0 e vittoria casalinga degli Esordienti con la Comunale Faedis 3—1 con tre reti di Luca Mottes. Valter Petricig, Savognese Fabrizio Floreancig, Pulfero _NELLA XV EDIZIONE DELLE STAFFETTE PARTIGIANE Vìnce la Libertas Gvions Alle slovene del SK Mojstrana il titolo femminile Organizzata dalla Polisportiva ANPI 'Elio Mauro" di Udine con •alto patrocinio del Presidente della Repubblica e quello dei co-jhuni di S. Pietro al Natisone e Bovoletto, si è svolta domenica 2 ottobre la quindicesima edizione della gara di marcia competitiva denominata Staffetta partigiana. Il Vla ai concorrenti è stato dato alle ore 9 di fronte al municipio di S. metro al Natisone. Ben 46 le formazioni che si sono date battaglia sul percorso che comprendeva quattro frazioni: S. retro al Natisone-Cividale; Civi-dle-Ziracco; Ziracco-Faedis e Fa-edis-Povoletto. fd campo femminile al 1 posto 1 o classificata la formazione slo- vena Sk Mojstrana che ha preceduto quella regionale di Brugnera di cinque minuti. Vincitrice assoluta per la quinta volta la formazione della Libertas Grions composta da Spagnul, Del Gobbo, Bonin e Di Lena; al secondo posto Gs Piccinato/A Brugnera con Lavina, Savi, Vello, Stilo; al terzo posto Gs K2 di Udine. Al quinto posto la formazione Gs alpini Pulfero con Oballa, Jussig, Melina e Ber-tazzoli. Al decimo posto la formazione SK Mojstrana. Tra le varie autorità presenti alle premiazioni il presidente regionale dell'Anpi Vincenti ed il presidente della Polisportiva Anpi "Elio Mauro" Pilotto. Foto di gruppo al termine del torneo 1987 Gara di bocce internazionale Sabato 8 ottobre si incontreranno e "scontreranno" a Carraria di Civi-dale, com'è ormai tradizione, i giocatori di bocce di Cividale e Tolmino. Si tratta di una competizione sportiva giunta quest'anno ormai alla sua 15 edizione, che comunque pone in primo piano lo spirito di amicizia e di collaborazione tra le regioni confinanti. Il torneo si svolgerà nel corso di tutta la giornata alla conclusione della quale verrà assegnato il trofeo. L’anno scorso ha vinto il gruppo di Tolmino che sabato 17 settembre si è già aggiudicato la gara di andata. CON L’ALTA VALTORRE LE NOVITÀ’ PRO TOLMEZZO, S. GOTTARDO E BEARZI Campionato Terza categoria Girone D PRIMA GIORNATA L'arcobaleno-N imis Alta Valtorre-A. Bujese 2 ottobre 1988 Venzone-Treppo Grande Chiavris-Nimis 1-1 S. Gottardo-Alta Valtorre DECIMA GIORNATA Colugna-Treppo Grande 1-1 Ciseriis-Riviera 4 dicembre 1988 Tolmezzo-Alta Valtorre 1-1 Bearzi-A. Bujese Treppo Grande-Alta Valtorre Rizzi-Riviera 2-1 Nimis-Riviera L'arcobaleno-Bearzi 0-5 SESTA GIORNATA Chiavris-Bearzi Venzone-Ciseriis 1-0 6 novembre 1988 Colugna-Ciseriis S. Gottardo-A. Bujese 1-0 Riviera-Bearzì Tolmezzo-S. Gottardo Alta Valtorre-Ciseriis Rizzi-Venzone SECONDA GIORNATA Treppo Grande-S. Gottardo A, Bujese-L'arcobaleno 9 ottobre 1988 Nimis-Venzone Ciseriis-S. Gottardo Chiavris-L arcobaleno UNDICESIMA GIORNATA Bearzi-Venzone Colugna-Rizzi 11 dicembre 1988 Riviera-L'arcobaleno A. Bujese-Tolmezzo Venzone-L'arcobaleno Alta Valtorre-Rizzi S. Gottardo-Rizzi Treppo Grande-Tolmezzo SETTIMA GIORNATA Ciseriis-Tolmezzo Nimis-Colugna 13 novembre 1988 Bearzi-Colugna A. Bujese-Chiavris Rizzi-Tolmezzo Riviera-Chiavris L'arcobaleno-Colugna ALta Valtorre-Nimis TERZA GIORNATA Venzone-Chiavris Treppo Grande-A. Bujese 16 ottobre 1988 S. Gottardo-Nimis Colugna-Chiavris Ciseriis-Treppo Grande DODICESIMA GIORNATA T olmezzo-N imis Bearzi-Alta Valtorre 18 dicembre 1988 Rizzi-Treppo Grande Riviera-A, Bujese Nimis-Treppo Grande L'arcobaleno-Alta Valtorre Chiavris-Alta Valtorre Venzone-Riviera OTTAVA GIORNATA Colugna-Riviera S. Gottardo-Bearzi 20 novembre 1988 Tolmezzo-Bearzi Ciseriis-A. Bujese Alta Valtorre-Riviera Rizzi-Ciseriis Treppo grande-Bearzi L arcobaleno-S. Gottardo QUARTA GIORNATA Nimis-Ciseriis A. Bujese-Venzone 23 ottobre 1988 Chiavris-S. Gottardo Bearzi-Ciseriis Colugna-Venzone TREDICESIMA GIORNATA Riviera-S. Gottardo T olmezzo-L'arcobaleno 8 gennaio 1989 Alta Valtorre-Venzone A. Bujese-Rizzi S. Gottardo-Venzone Treppo Grande-L'arcobaleno Ciseriis-L'arcobaleno Nimis-Rizzi NONA GIORNATA Bearzi-Rizzi Chiavris-T olmezzo 27 novembre 1988 Riviera-T olmezzo A. Bujese-Colugna L'arcobaleno-Rizzi Alta Valtorre-Colugna Venzone-T olmezzo Treppo Grande-Chiavris QUINTA GIORNATA S. Gottardo-Colugna Nimis-A. Bujese 30 ottobre 1988 Ciseriis-Chiavris Nuovi campi di gioco T olmezzo-Colugna Bearzi-Nimis L'arcobaleno: Osoppo Rizzi-Chiavris Riviera-Treppo Grande Alta Valtorre: Pradielis IL PULFERO INIZIA IL SUO CAMMINO CON UN PARI CASALINGO Campionato Terza categoria Girone E PRIMA GIORNATA 2 ottobre 1988 Savorgnanese-Fulgor 1-0 Rangers-Manzano 2-1 Pulfero-Com. Faedis 1-1 Stella Azzurra-S. Rocco 1-1 Azzurra-Celtic 5-1 Ancona-A. Udine Est 2-2 riposa: Asso SECONDA GIORNATA 9 ottobre 1988 Celtic-Ancona S. Rocco-Azzurra Com. Faedis-Stella Azzurra Asso-Pullero Fulgor-Rangers A. Udine Est-Savorgnanese riposa: Manzano TERZA GIORNATA 16 ottobre 1988 Rangers-Savorgnanese Pulfero-Manzano Stella Azzurra-Asso Azzurra-Com. Faedis Anconra-S. Rocco Celtic-A. Udine Est riposa: Fulgor QUARTA GIORNATA 23 ottobre 1988 S. Rocco-Celtic Com. Faedis-Ancona Asso-Azzurra Manzano-Stella Azzurra Fulgor-Pulfero A. Udine Est-Rangers riposa: Savorgnanese QUINTA GIORNATA 30 ottobre 1988 Pulfero-Savorgnanese Stella Azzurra-Fulgor Azzurra-Manzano Ancona-Asso Celtic-Comunale Faedis S. Rocco-A. Udine Est riposa: Rangers SESTA GIORNATA 6 novembre 1988 Com. Faedis-S. Rocco Asso-Celtic Manzano-Ancona Fulgor-Azzurra Savorgnanese-Stella Azzurra Rangers-Pulfero riposa: Atletico Udine Est SETTIMA GIORNATA 13 novembre 1988 Stella Azzurra-Rangers Azzurra-Savorgnanese Ancona-Fulgor Celtic-Manzano S. Rocco-Asso Com. Faedis-A. Udine Est riposa: Pulfero OTTAVA GIORNATA 20 novembre 1988 Asso-Com. Faedis Manzano—S. Rocco Fulgor-Celtic Savorgnanese-Ancona Rangers-Azzurra A. Udine Est-Pulfero riposa: Stella Azzurra NONA GIORNATA 27 novembre 1988 Stella Azzurra-Pulfero Ancona-Rangers Celtic-Savorgnanese S. Rocco-Fulgor Com. Faedis-Manzano Asso- A. Udine Est riposa: Azzurra DECIMA GIORNATA 4 dicembre 1988 Manzano-Asso Fulgor-Com. Faedis Savorgnanese-S. Rocco Rangers-Celtic Pulfero-Azzurra A. Udine Est-Stella Azzurra riposa: Ancona UNDICESIMA GIORNATA 11 dicembre 1988 Azzurra-Stella Azzurra Ancona-Pulfero S. Rocco-Rangers Com. Faedis-Savorgnanese Asso-Fulgor Manzano-A. Udine Est riposa: Celtic DODICESIMA GIORNATA 18 dicembre 1988 Fulgor-Manzano Savorgnanese-Asso Rangers-Com. Faedis Pulfero-Celtic Stella Azzurra-Ancona A. Udine Est-Azzurra riposa: S. Rocco TREDICESIMA GIORNATA 8 gennaio 1989 Ancona-Azzurra Celtic-Stella Azzurra S. Rocco-Pulfero Asso-Rangers Manzano-Savorgnanese Fulgor-A. Udine Est riposa; Comunale Faedis mnmhei Al via Alta Valtorre e Pulfero in 3a categoria novi matajur ŠPETER DREKA PODBONESEC Sarženta Novici taz Amerike fw, Armida Chiacig iz Podbonesca nam je pošjala no pismo z adno lepo novico. Mi vam jo povemo, zak je zaries na liepa štorja, an takuo ki nam jo je sama Armida napisala. Lieta 1926 Pia Chiacig iz Sar-žente an Antonio Visentini iz Mi-erse sta se poročila v špietarski ci-erkvi. Subit potlè sta šla v Ameriko, kjer sta začela njih novo življenje an kjer sta zredila njih družino. Otroke sta učila tudi ljubit njih rojstne kraje, Nediške doline. Kar njih navuoda Susanna (Susan) se je miela oženit z murozam Daniel, se ji je parielo pru se poročit v tistem kraju od katerega je vičkrat čula guorit an ki je tudi imiela srečo prit gledat an pru v tisti cierkvi, kjer vič liet od tega sta se bla poročila nona Pia an nono Antonio. An takuo se je zgodilo. Susan an Daniel sta parplula iz Seattle, iz Amerike, kjer žive z družino, an v nediejo 7. vošta sta v špietarski cierkvi stopnila na njih skupno življenjsko pot. Vsi mi jim želmo puno sreče an veseja v njih skupnem življenju an de bi prenesli an na njih otroke ljubezan do Nediških dolin. Špietar-Čedad Se je rodiu Giacomo Marina Ciccone iz Špietra an Renato Danelone iz Čedada sta ratala mama an tata. V videmskem spitale se jim je v saboto 1. otuberja rodiu liep puobič kateremu so dal ime Giacomo. Rojstvo malega puobčja je par-neslo puno veseja, posebno nonu Aldu, ki glih tisti dan je imeu rojstni dan an noni Norini, ki pa ga je imiela pandiejak 3. otuberja. Li-eušega Šenka nista mogla imiet. Za rojstvo Giacoma se vesele so tudi tisti od pevskega zbora Pod lipo v katerim Marina an Renato piejeta. Njim naj gredo naše čestitke, malemu Giacomu, ki bo živeu z mamo an s tatam v Čedade, želmo puno sreče an veseja v življenju, ki ga ima pred sabo. novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska ^ ji 2£\nf Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 20.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 letna naročnina 6.000 din posamezni izvod 200 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 19% Ocnebardo-Dolenja Dreka Patrizia an Marco sta se poročila V saboto 24. setemberja sta se na Stari gori poročila Isabella Pit-tioni-Škejcova iz Ocnegabarda an Marco Crainich-Bazljonov iz Dolenje Dreke. Puno žlahte an parjatelju se je zbralo okuole noviču an kupe z njimi se veselili. Isabelli an Marcu, ki bota živie-la v Tavorjani, želmo puno liepih reči. Romanje na Monteberico an v Padovo Liepa skupina vierniku iz našega komuna se je v siboto 1. oktobra zbrala an je šla na romanje na Monteberico an k Svetemu Antonu v Padovo. Bluo je vic ko pede-set ljudi, spremlju jih je gaspuod iz Gorenjega Tarbija, ki skarbi tudi za štuoblansko faro, pre Emilio Cencig. Na romanje, ki je pomenilo za marsikajšnega tudi lepo parlož-nost za preživiet v družbi, med parjatelji an cieu dan, so šli tudi dreški župan Zufferli an odbornika Donati an Crainich. Za tel izlet - romanje je dala pobudo dreška aministracion, ki je tudi finančno podparla iniciativo. ■ ■1 Ruonac V zadnji šetivlki našega časopisa smo napisal novico, da je v Belgiji, v kraju Ougree umaru naš vasnjan Cirillo Berghignan-Pod-skedinju. Telekrat publikamo njega fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi. GRMEK Liesa Danilo Katinčin ni vič med nami Vse je pretresla novica, de je v petak 30. setemberja zjutra umaru v čedajskem špitale Danilo Cana-laz-Katinčin iz Lies. Imeu je 73 liet. Danilo se je že nomalo cajta zdraveu, vse pa je kazalo, de nas na zapusti takuo naglo. Njega smart je pustila v veliki žalost mamo Amalio, sestre an kunjada, ženo Perineo, sina Paola, hči Eddo, neviesto Mirello, zet Vanni, navuode an vso žlahto. Danilo je biu puno poznan po naših dolinah ne samuo kot bud-gar, pa tudi kot kamunski mož. Puno liet je biu občinski konsilier v Garmeku, potlè namiestnik šin-daka in vič liet kamunski "giudice conciliatore". Nomalo liet od tega mu je bla kamunska aministracjon dala no priznanje. Vsi so ga imieli za poštenega an barkega moža, rad je vsiem pomagu. Njega pogreb je biu na Liesah v saboto 1. otuberja popudan. Puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav an se stisinlo okuole žalostne družine. ČEDAD URNIK ENEL Za razne pratike (povezovanje, kontrat an takuo napri) od pandiejka do četartka od 8.00 do 12.45 Za plačjat bolete vsak pandiejak od 8.00 do 12.45 an od 14.00 do 15.00 Tehnični urad od pandiejka do petka od 8.00 do 12.00 an od 13.00 do 17.00 PIŠE PETAR MATAJURAC m 58 — FAŠIZEM, MIZERIJA IN LAKOT “Stare in boune so žive zažgali” O partizanskem Subidu govori Guion Guerrino, osovanski komandant, posebno o strašnih dnevih 26-29 septembra 1944. Takole pravi: “Dne 8. septembra 1943 sem se zdravu u špitale Ugo Gas-pardis u Trstu, ker so me ranili u čelo, ko sem muoru od doma na Hrvaško fronto. Kadar so Nemci okupal Trst, sem uteku in se varnu srečno damu. Po par dneh počitka, sem šeu u partizane, u “Corpo Volontari della Libertà". Od začetka smo bili slabo armoni in smo imeli malo sudaš-kega materiala. Tudi zavojo tega se niesmo mogli dugo cajta zoperstavljati ob parvi nemški raprezalji na Subid. Dne 29. julija 1944 so paršli u Subid, so poroupal, pokradli, kar jim je paršlo pod roke, požgali par-bližno pou vasi in deportirali nekaj vasnjanov. U miescih, ki so sledili, smo se buojš parpravli z lahkim orožjem in mitraljami, saj so nam bli začeli metati iz lufta angleški avioni, kar nam je bluo potriebno za gveriljo. Dne 15. septembra sem biu imenovan za komandanta trečje kom-panije bataljona Attimis, ki je biu vključen u prvo Brigado Osoppo. Naša operativna cona je bla na prehodih Ahtna in Racchiusa. Mojo kompanijo je sestavljalo 68 mož. Med temi borci (combattenti) so bli sudat-je, mladi, ki so imeli parvikrat puško u rokah in intelektualci različnega izvora, pa smo bli vsi prežeti z enim samim idealom: pridobiti izgubljeno trajnost, libertad; toučti sovražnika, da bi onemogočili nova žalovanja našim ljudem, ki so bli že takuo huduo prizadeti. Dne 26. septembra je bla moja kompanija pošjana na brieg Nograd, kjer smo zamenili parvo kompanijo bataljona Attimis. Kazalo se je, da bojo Nemci poskušali obkoliti Brigado Osop-po-Garibaldi, ki se je tukJa, kombatla u ravnini. 27. in 28. septembra so Nemci, poskušali večkrat napredovati, pa smo jih vsakikrat odbili. Ta bitka nas je koštala 11 martvih in veliko število ranjenih. Dne 28. popudne so prekinili z napadi in prodiranjem podvarženi pa smo bli ne-prenehnemu bombardiranju njih možnarjev (mortai). Tistega dne zvečer je partizanski komandant predlagu odklopitev (sganciamento) in umik na linijo Mažeruola-Vrh (Spignon). Jaz sem imeu nalogo, da s pomočjo petih mož uničim papirje, dokumente u naših rokah, da skrijemo eksploziv in da se posluži-mo vseh sredstev, da ne pade material u nemške roke. Ob zori 29. septembra smo se umaknili in Nemci so imeli prosto, fraj pot do Subida. Vasnjani, prebivalstvo so bli informani o situacionu in so začeli bežati, utiekat. Nesli so za-sabo, kar so mogli, a predvsem so skarbeli za rešit življenje. Ljudje, ki so mogli hodit, so se zatekli v za Nemce nedohodne kraje, medtem ko so stare in boune zažgali žive, po njih hišah. Takuo so zgubili življenje: Bi-nutto Vittorio, Scubla Ida, Scofet Giuseppe, Tomasino Luigia in Scubla Angelo. Med begom je bluo tudi nekaj ranjenih. Subid je biu skoraj popunona uničan in cierku, posvečena Sv. Anni, ponos naše vasi, so jo minai in ji storli skočiti u luft. To je biu strašan prizor, ki se mi je parkazu zvečer 29. septembra, ko sem se varnu u vas z mojimi petimi možmi. Hitro smo začeli gasiti ogenj, da bi rešili vsaj kajšno sobo (stanzo). Drugi dan so se začeli ljudje vračati u vas in se začeli prilagajati novemu situacionu. Zasedli so vse tiste hiše, ki nieso dogoriele, tiste, ki so ostale po-koncu. Po tisti grozni raprezaliji so poslali Nemci v naše kraje kozake, katerim so dali osvojalno pravico (diritto di conquista), ki so se jo do kraja poslužili, saj so popunam slekli vas in pobrali še tisto, kar je bluo ostalo za Nemci. Prebivalstvo Subida je preživelo hudo zimo, v vseh mogočih stiskah, brez hiš, brez hrane, jedila za pregnat lakot, brez obleke za se oblačit in pokrit, pogar-nit. Posebno so tarpieli otroci, ki jih je bluo takrat puno." (se nadaljuje) Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufferli) torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.15-12.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chinirgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clo-dig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. GELSOMINI V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. BATTIGELLI V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 8. DO 14. OKTOBRA Grmek tel. 725044 Čedad (Minisini) tel. 731175 Moimah tel. 722381 S. Giovanni al Nat. tel. 766035 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.