URADNI VESTNIK OKRAJA PTUJ Ureluja uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Frangež Tiska Mariborska tiskarna, Maribor. URADNI VESTNIK. OKRAJA PTUJ izhaja 14-dnevno Oglasi po ceniku Tek račun .pri NB Ptuj štev 643-T-206 za naročnino in oglase Ptuj Petek, 13. julija 1956 Štev. 7 Leto II. Cena le Mevllke le 10 din Narofnina 'tt lela l!)5ti le 240 din. ta inozemstvo 360 din. UiedmStvo: rtuj. OLO, Sibaki Ire 1. telefon ISO Admini stracila ori Ptujskem tedniku" Plul l.acknv» ulica 8 teielon Cie» 156. VSEBINA: ODLOKI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA: ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV: 36. Družbeni plan okraja Ptuj za leto 1956. 34. Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka ObLO Ptuj; SKLEPI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA: 35. Odlok o uvedbi pavšalne skočninne za plemenske bike na 25. Sklep o razrešitvi sodnika Okrajnega sodišča v Ptuju; območju občine Bor' 26. Sklep o izvolitvi sodnika Okrajnega sodišča v Ptuju. ODLOKI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA 36. Na podlagi 16. in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah Zbora proizvajalcev dne 21. maja 1956 sprejel DRUŽBENI PLAN okraja Ptuj za leto 1956 Prvi del OSNOVNE NALOGE IN SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1956 !. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1956 bo s povečano go. spodarsko aktivnostjo v okraju dosežen večji družbeni proizvod kakor v preteklem letu. Na povečanje družbenega proizvoda vpliva predvsem porast industrijske proizvodnje, v manjši meri pa tudi porast v proizvodnji socialističnega sektorja obrti in kmetijstva. Obseg proizvodnje in storitev gradbene dejavnosti, trgovine, gostinstva in prometa bo ostal v glavnem na ravni lanskoletna realizacije. Odločilno vpliva na porast družbenega proizvoda le Industrija, na katero odpade 52,06 °/o celotnega družbenega proizvoda. Skupni družbeni proizvod se bo v letu 1956 povečal v odnosu na letu 1955 za 40/o. Indeksa družbenega proizvoda In narodnega dohodka se gibljeta takole: 1055 1954 1955 1956 -r-rj 1950 družb, proizvod 100 158 185 104 nar. dohodek 100 155 151 08 Veliko povečanje družbenega proizvoda In narodnega dohodka v Istih 1955 in 1956 v primeri z letom 1954 je rezultat novih kapacitet industrijske proizvodnje. Nove indu-strijiske kapacitete so bistveno spremenile strukturo družbenega proizvoda ter razmerje med koli. čino zasebnega in količin družbenega proizvoda socialističnega sek-torla gospodarstva. V letu 1956 je predviden porast družbenega proizvoda zasebnega sektorja gospodarstva za 2V, to pa predvsem zaradi povečanja kaoacitete krožnih peči. Razpoložljive kapacitete so maksimalno izkoriščene. Nadaljnje investicije za razširitev obsega proizvodnje se bodo lahko amortizirale, ker ni pričakovati, da se bo povpraševanje po izdelkih industrije gradbenega materiala zmanjšalo. Tekstilna Industrija bo poveča- la predvsem proizvodnjo bombažnih tkanin, ker ima na razpolago večje količine surovin kakor prejšnje leto. Izboljšati pa je treba kvaliteto in asortiment izdelkov, Posebej velja to za tekstilno konfekcijo, kjer se kaže občutni zastoj predvsem zaradi razmeroma visokih cen in slabe kvalitete. Živilska industrija bo v letu 1956 povečala proizvodnjo le za 3 “/«. Sedanje stroke, razen predelave mleka, nimajo posilbnih pogojev za večji in hitrejši razvoj, ker so v glavnem odvisne od dovoza surovin iz drugih krajev m ker je težko izvršiti brez večjih investicijskih sredstev preusmeritev proizvodnje, zlasti še za kmetijske proizvode. Potrebno bo izdelati perspektivni načrt za bodoči razvoj živilske Industrije, ki ima vse pogoje v agrarnem zaledju ptujskega okraja. Proizvodnja aluminija se bo zaradi boljše preskrbe električne energije povečala za 33 "/o, proizvodnja glinice pa za 9 "/«. S to proizvodnjo bodo kapacitete tovarne glinice in aluminija izkoriščene še vedno samo 70 "/n. Lesno predelovalna industrija bo tudi v tem letu odvisna od dovoljenega poseka lesa in od dobav iz drugih republik. Zaradi tega bo obseg proizvodnje ostal v glavnem na isti ravni kakor leta 1955, razen Tovarne strojil, ki bo- nekoliko zmanjšala proizvodnjo. 3. Z vključitvijo novih kapacitet in z naraščanjem proizvodnje se bo povečalo tudi število zaposlenih za 6 “Z*. Razmerje med povečano proizvodnjo 'n povečanim številom zaposlenih kaže v glavnem, da gre za dopolnitev delovne sile zaradi vključitve novih kapacitet v industrijski proizvodnji. Na povečanje proizvodnje bo vplivalo tudi pravočasna In pravilna uvedba premiranja. Lanskoletno uvedeni sistem nagrajevanja po učinku dela je že pokazal svoje dobre rezultate zlasti tam, kjer so bile postavljene oravilne osnove In objektivna merila za ugotovitev rezultata. Da bodo dvignili proizvodnjo, bodo morali delovni kolektivi in delavski sveti poskrbeti zlasti: — za boljšo sistematizacijo delovnih mest; — za čimbolj racionalno organi- Štev. 7 ...-i ------— : zacijo dela z uvajanjem modernih metod; — za smotrno zaposlitev strokovnih vodij; — za disciplino Pri delu in tehnoloških postopkih; — za izvršitev smotrnih rekonstrukcij, predvsem iz lastnih sredstev. III. poglavje Kmetijstvo 1. Kmetijstvo je za industrijo najpomembnejša gospodarska panoga v okraju. Na njo odpade 31,84 Vo skupnega družbenega proizvoda. Upoštevajoč tehnične in organizacijske ukrepe, ki bodo v letu 1956 vplivali na razvoj kmetijske proizvodnje, je pričakovati, da bo obseg kmetijske proizvodnje za l,60/o večji od proizvodnje v letu 1955. Kmetijska proizvodnja se je nasproti predvojnemu obsegu povečala Leto štev. konj Štev. goveda sicer za 2 °/o, vendar je v odnosu na hiter razvoj industrijske proizvodnje relativno zelo zaostala. Zaradi tega se z letošnjimi družbenimi plani začenja določena preusmeritev investicij s formiranjem namembnih skladov, predvsem za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Posamezne panoge kmetijstva v okraju sodelujejo odnosno ustvarjajo takle narodni dohodek: poljedelstvo 38,8 Vo sadjarstvo 2,6 Vo predelava 2,3 Vo nekmetijsika dej a v ' - :t 1,2 Vo ži vinoreja 42,3 Vo. vinogradništvo 7,1 Vo gozdarstvo 5,7 Vo V kmetijstvu zàvzema živinoreja najpomembnejše mesto, saj dpna-ša kmečkemu proizvajalcu skoraj polovico dohodka, ustvarjenega v kmetijstvu. Razvoj živinoreje po vojni je bil takle: štev, prajčev štev. perutnine Štev. iebelnih panjev 1947 5.070 36.440 1953 5.400 38.200 1955 5.404 38.392 • Število živine narašča iz leta v leto, predvsem število goved in prašiček: Ne povečuje pa se v istém sorazmerju produktivnost, Povprečna mlečnost krav je 1250 litrov, če. prav znaša povprečna mlečnost ro-rovniške krave 2460 litrov. Glavni vzrok nizke produktivnosti je pripisati podhranjenosti živine. Primitiven način prehrane in reje živine zelo omejuje-tudi učinkovitost veterinarske službe, ki ne bo dovolj uspešna, če se ne bo z organizacijo veterinarske službe vzporedno zboljšala' tudi prehrana živine. Poljedelska proizvodnja se .še zmeraj razvija preveč stihijsko. S širšo in vsestransko uporabo kme-tijsko-tehnlčnih ukrepov, z načrtnim investiranjem in izboljšanjem organizacije pospeševalne službe se bo zmanjšala razlika med dobrimi in slabimi letinami. Predvideno je, da bo tudi v letu 1956 uporabljena vsaj enaka koli. čina umetnih gnojil, to je 3500 ton, kakor prejšnje leto. Najbolj zapletena naloga, ki jo bo treba čimprej rešiti v poljedelstvu, je smotrnejša ureditev ko-lobarjenia. kajti sedanji način ne more biti 'osnova za naprednejše gospodarjenje. V letu 1956 bo imelo kmetijstvo na razpolago večje količine reprodukcijskega materiala. Semenska služba se bo še bolj uveljavila kot doslej Kritično je vprašanje le glede na semena krmnih rastlin, ki jih na splošno primanjkuje. Vinogradništvo v letu 1956 predvidoma ne bo doseglo lanskolet-ga pridelka, ker je bila trta poškodovana po zimski pozebi. V tem letu bo obnovljenih 85 ha vinogradov. Sedanje stanje vinogradov zahteva hitrejšo obnovo, zaradi tega bo potrebno v tem letu pospešeno pripravljati perspektivne načrte, za kar je bila že v letu 1955 ustanovljena posebna komisija gospodarstvenikov. Obnova vinograd. Pišiva mora istočasno tudi preusmeriti ostalo kmetijsko proizvodnjo, za kar bo potrebno predvsem zainteresirati samo prebivalstvo. ki bo z obnovo pridobilo tudi naiveč koristi. Vinogradništvo je treba preusmeriti na proizvodnjo najkvalitetnejših vin in izriniti hibridno trto v vseh vinorodnih predelih. 47.350 112.700 4.620 55.000 152.000 4.500 55.040 1 54.108 4.457 Uvedba takse na hibridno trto ie uspešno, sredstvo, ki bo vplivalo na omejevanje in postopno opuščanje raznovrstnih samorodnic. V sadjarstvu se najbolj kaže primitivnost naše kmetijske proizvodnje. Se vedno prevladuje primitivni način sadjarjenja, ki povzroča, dà sledi obilni letini slabla letina. Zaradi tega tudi v letu 1956 ni pričakovati enakega pridelka, ka kor je bil v lanskoletni dobri letini. Letos bo predvidoma poškropljenega 60 "/» sadnega drevja. Pri zaščiti sadnega drevja še obstojajo pomanjkljivosti, vendar so podane osnove za napredek te važne kmetijske panoge. Kmetijska gospodarstva posedujejo 8.45 "/o vseh kmetijskih površin in ustvarjajo 20,74 %> skupnega družbenega proizvoda v kmetijstvu. Produktivnost socialističnega sektorja kmetijstva je povprečno višja od povprečja zasebnega sektorja kmetijstva. Povprečni hektarski donosi se gibljejo takole: pšcnica ječmen krompir “S! x RS! S a» § 1950 11,1 12,7 11,3 11,8 127,8 144,7 1953 14,4 20,4 12,2 14,7 119,3 148,7 1955 15,4 22,8 14,7 24,6 122,0 140,0 Upoštevajoč kmeti jsko-tehnične ukrepe, ki so jih izvršila kmetijska gospodarstva v letu 1955 in izpo. polnjene organizacijske oblike dela, ki jih bodo kmetijska gospodarstva podvzela, se predvideva povečanje družbenega proizvoda v letu 1956 za 3 0/o. Kmetijska gospodarstva, ki so še v izgradnji, bodo v letu 1956 obračunavala samo 50 "/o predpisane amortizacije in plačevala zemlja-rino po minimalni stopnji 13 "/o. Polovico realizirane zemljarine se bo novoustanovljenim in še nedo-voljno izgrajenim kmetijskim gospodarstvom odstopilo za investicije. V letu 1956 bodo kmetijska gospodarstva sama določevala višino plačnega sklada in sklada za prosto razpolaganje iz dohodka, ki preostane po odbitku materialnih stroškov in družbenih obveznosti. Tak način razdelitve dohodka in formiranje plačnega sklada bo spodbudno vplival na delovne kolektive in posredno na povečanje kmetijske proizvodnje. Kmetijska gospodarstva bodo v tem letu morala preiti na plačevanje po proiz. vodu, ker je tak način nagrajevanja pravičnejši in najbolj ustreza koristim delavcev 'in uslužbencev. Neve naloge bodo zahtevale odločnih organizacijskih sprememb v vodenju in načinu dela. Sedanje še dokaj močne oblike drobnega kmečkega gospodarjenja bo treba opustiti in se čvrsto nasloniti na znanstvene osnove organizacije dela. 2. Tehnični in organizacijski ukrepi V letu 1956 bo treba posvetiti skrb mehanizaciji, preskrbi in uporabi reprodukcijskega materiala, ter organizaciji pospeševalne službe. Pospeševalna služba, ki jo bodo izvajale kmetijske zadruge, bo.morala biti v letu 1956 še intenzivnejša. Razširiti bo treba obseg raznih gnojilnih in sortnih poskusov z namenom, da se čim širši krog proizvajalcev prepriča o rentabilnosti umetnih gnojil in odlikah sortnega semena. Domača pride, lava semena še zdaleč ne zadošča potrebam, saj se pridela letno samo 148 ton semenske pšenice, 41 ton ostalih žit in le 60 vagonov semenskega krompirja. V tem letu se bo proizvodnja semenskega blaga povečala. ' , 2e obstoječa mehanizacija pri strojnih odsekih kmetijskih zadrug se bo morala izpopolniti še z raznimi vprežnimi kultivatorji, s ka. teriml bd mogoče nadomestiti delo v onih področjih in površinah, ki se zaradi terenskih prilik ne morejo obdelati z večjimi stroji. Kme-tijiske zadruge uporabljajo le 25 Vo traktorske zmogljivosti za kmetijska dela, kar vsekakor ni racionalno. Zaščita rastlinske proizvodnje in zatiranje raznih škodljivcev ter bolezni' je prav tako organizirana preko kmetijskih zadrug. Pri izvrševanju te službe bo potrebno v tem letu še doslednje upoštevati ustrezne odloke in odredbe, ki jih je izdal okrajni ljudski odbor glede škropljenja krompirišč, čiščenja in škropljenja sadnega drevja in obveznega diagnosticiranja za TBC bolne živine. Selekcijo živine bo treba izpopolniti in učvrstiti, saj je trenutno pod mlečno kontrolo komaj 15 "/o molznic. 3. Sredstva in viri za pospeševanje kmetijske proizvodnje Predvidene naloge bo možno izvršiti le s smiselnim trošenjem vseh razpoložljivih sredstev, ki bodo v letu 1956 na razpolago kme. tijstvu. Iz zveznega investicijskega sklada bo v tem letu mogoče koristiti že odobrena sredstva iz prejšnjih let v višini 55,268.000 din, na novo pa so odobrena sredstva iz istega sklada v višini 31,188.000 din. Kmetijske organizacije bodo raz- Pilrast na Tha okraj Ptuj 2.04 republiško povprečje Ž.79 polagale tudi z 'znatnimi lastnimi sredstvi. Kmetijska gospodarstva bodo predvidoma imela na razpolago 24,000.000 din amortizacije, kmetijske zadruge pa 10,000.000 din. Kmetijske zadruge bodo poleg amortizacije imele še druga inve-sticijiska sredstva, ki jih bodo oblikovale po zveznih predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. Kmetijskim zadrugam se prepušča ves znesek obresti od osnovnih sredstev in 75 "/o doseženega dobička. Na ta način dobljena sredstva bodo znašala v letu 1956 25,000.000 din. Ta sredstva bodo KZ prvenstveno uporabile: 1. za izgradnjo zadružnih živi-, norejskih, plemenskih in zdravstvenih postaj; 2. za ustanovitev predelovalnih obratov; 3. za postavitev strojnih lop; 4. za proizvodnjo kakovostnega semena ter sadik. Z uvedbo tate in obvezne občinske dokladie bo na razpolago za investicije v kmetijstvu še nadaljnih 87,000.000 din. Takse na sredstva za proizvodnjo, hibridno trto in delovno živino, kakor tudi občinska doklada od dohodka iz kmetijstva je ekonomski ukrep, Ri poleg svoje davčne regulatome vloge zagotavlja tudi nova finančna sredstva, ki bodo služila ze razvoj kmetijstva in gospodarski napredek vasi. Poleg že navedenih sredstev bo v letu 1956 na razpolago za investicije še 76,000.000 din dohodnine iz kmetijstva in od zemljarine, ki Jo bodo plačevala kmetijska gospodarstva. Po vseh oblikah In virih bo v tem letu nh razpolago za pospeševanje oziroma za Investicije v kmetijstvu ter za gospodarski na- * predek vasi 308,000.000 din. Ta sredstva so za 100 °/o višja od lanskoletnih. Vsa ta sredstva se bodo stekala v razne gospodarske sklade kmeti jstkih organizacij, občin in okrajev. Zaradi tega bo potrebno izdelati koordinacijski načrt tako, da bo zajamčena čimbolj smotrna uporaba finančnih sredstev. IV. poglavje Gozdarstvo 1. V okraju je po podatkih gozdnega katastra 27.571 ha gozdov, kar znaša 29,7 °/o vseh zemljiških površin. Gozdovi SLP merijo 6869 ha, zasebni gozdovi pa 20.702 ha. Od gozdov SLP odpade na: »GG Silva« 3735 ha kmetijska gospodarstva 2736 ha vaške skupnosti 398 ha Na zasebne gozdove odpade 75 Vo vseh gozdnih površin. Med. gozdovi je približno 2000 ha nestabilnih gozdov. Glavne značilnosti teh gozdov so majhne zaloge lesa, redka in kržljava drevesa, zapleveljenost gozdnega zemljišča in degradirana gozdna tla. 2. Lesna gmota v gozdovih In sečnja v letu 1956 Osnovni proporci sečnje gozdov v letu 1956 so taki: Skupna vsi gozdovi Sočnla Skupna Seinia Udeležba na 1 ha sečnja skupni •'rira«t Iglavc. rrlraai iglavc. tanjše “ oblovlne 1*1. % 8.00 147 no 27 288 101 01 32 Ce primerjamo ugotovljene podatke o stanju gozdov z dosedanjim letnim posekom, lahko ugotovimo, da je letni posek prevelik. Vskiaditev je nujna, če hočemo preprečiti katastrofalne posledice prekomernega izsekavanja gozdov, ki se že sedaj kažejo v Škodljivem delovanju prirodmih sil. To «tanje lahko uredimo le s tem, da se pravočasno izdelajo natančni elaborati in da se po njih dosledno gospodari. Pri tem je potrebno sodelovanje celotnega gospodarstva in družbenih organov. V privatnih gozdovih bi smeli sekati povprečno na 1 ha le 1,9 m:1 ne pa 3,6 m3 lesne mase. To pomeni, da sedaj sekamo za 89 °/o več, kot bi smeli. Ker celotno gospodarstvo tega znižanja poseka ne bi preneslo, je iskati rešitve tega problema drugod. Najučinkovitejši ukrep je vzgoja hitrorastočih drevesnih vrst — topolov, vrbe in ko- primemlh rastiščih bodo v kratkem času ugodno in odločilno vplivali na izravnanj e naše kritične bilance pri preskrbi z lesom. V gozdovih SEP je stanje nekoliko ugodnejše, toda še vedno pod normalnim stanjem. 3. Plan gozdov in sečnje v letu 1956 Predvideni letni posek za leto 1956 v družbenih in zasebnih gozdovih skupaj, znaša v našem okraju 157 "/o letnega prirastka. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja, dodeljenih: a) GG »Silva« se bo posekalo tehničnega lesa in drv 9.000 m3 b) kmet. gospodarstvom in vaškim Skupnostim 4.300 m3 c) v zasebnih gozdovih 67.000 m3 Skupno se bo posek, lesa 80.300 m3 Elementi plana sečnje za leto stanja. Večji nasadi topole, na vseh 1956 so taki: Zasebni in zadruž' : sektor Grupa proizvodov Enota more skupai vsi go/d. GG ,.Silva" ta KG 1. obrasla gozdna površina 000 ha 31.15 6.15 25.00 2. prirastek bruto 000 m3 63.68 19.23 44.45 3. iglavci 000 m3 19.08 7.92 11.16 4. listavci 000 m3 44.60 11.31 33.29 5. odstotek odpadka 000 m3 14.00 14.00 14.00 6. izkor. gozdov Skupno bto m3 93.40 15.4 78.00 7. iglavci bto m3 21.00 6.30 14.70 8. listavci bto m* 72.40 9.10 63.30 9. izkor. gozdov, skupno 000 neto 80.30 13.3 67.00 10. izkor. iglavci 000 nr 18.30 5.4 12.90 11. izkor. listavci 000 m3 62.00 7.9 54.10 12. industrijska sečnja 000 m3 24.70 12.7 12.00 13. sečnja za podež. sečnjo 000 m" 55.60 0.6 55.00 glavne vrste sortimentov 14. jamski les 000 m3 3.70 1.2 2.50 15. celulozni les igl. 000 m3 1.30 0.8 0.50 16. hmeljevke 000 m8 0.00 0.0 0.00 17. pragovska oblovina 000 m3 2.10 0.5 1.60 18. skupno (14+15 + 16) 000 m3 5.00 2.0 3.00 4. Dohodki gozdarstva Osnovni dohodki gozdarstva se stekajo iz cene lesa na panju, postranskih dohodkov iz gozdov ter od prispevkov, ki jih plačujejo zasebniki od sečnje gozdov. Najvišja povprečna cena lesa na Panju za 1 m3 izdelane lesne gmote Je za območje okraja Ptuj za iglavce 5000 din in za listavce 1200 din. Skupno povprečje" znaša 2700 din. Te cene so služile kot podlaga za izračunanje dohodkov gozdarstva iz gozdov splošnega ljudskega premoženja. Na podlagi teh cen in prispevkov zasebnega sektorja se bodo formirali v letu 1956 naslednji dohodki: a) od cene lesa na panju v gozdovih SLP . . . 35,910.000 b) od prispevkov zasebnih gozdov . ................... 43,550.000 Po spremenjeni tarifi, objavijo, ni v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo gozdov se bodo dohodki zvišali za 22 milijonov dinarjev. Ti dohodki bodo zajeti z dopolnilno dohodnino in uporabljeni za proračun OLO. 5. Razdelitev dohodkov gozdarstva Po namenu se bodo sredstva okrajnega sklada za gozdarstvo uporabili za: a) Investicije Z novogradnjo 4 km dolge kamionski i te na Boč, ki bo zgrajena od premogovnika »Sega« v neodprte gozdove z bogatimi lesnimi zalogami, bo omogočeno izkoriščanje lesnih mas na površini približno 1000 ha. Dalje se predvideva popravilo gozdnih cest v dolžini 71 km. Popravila bodo izvršena v raznih gozdnih območjih po občinah. Večji znesek se bo uporabil tudi za pogozdovanje s hi. trorastočiml drevesnimi vrstami, zlasti s topoli- Predvideva se zasa- skupaj . . . 97,460.000 ditev 15 ha površin na poplavnem območju reke Drave. b) Vzdrževanje gozdov V gozdovih splošnega ljudskega premoženja bo na površini 31 ha posajenih 186.000 raznih vrst gozdnih sadik Iglavcev in listavcev. Čiščenje In nega gozdov bo izvedena na površini 119 ha. V zasebnih gozdovih bo posajenih na površini 40 ha goličav in dodatno posajenih sadik na površini 53 ha. Za izvedbo teh del bo uporabljenih 558 tisoč 'Sadik iglavcev in listavcev. Čiščenje in nega gozdov bo Izvedena na površini 184 ha. Potrebe po sadikah bodo krite ifc štirih gozdnih drevesnic, Id obsegajo skupaj 2,88 ha površin. Proizvodnja gozdnih sadik v teh dre. vesnieah zadošča za potrebe okraja. V letu 1956 bo proizvedeno 900.000 sadik. fl. Urejanje gozdov V letu 1956 se bodo nadaljevala ureditvena dela na celotnem območju revirne uprave Lešje, razen tistega dela, ki je bil urejen že v letu 1955. To območje predstavlja gozdno gospodarsko enoto, za ' katero bo izdelan enotni ureditveni elaborat. Zbiranje terenskih podatkov, ki obsegajo več delovnih operacij kakor ugotavljanje površin, izmera premerov in višin, opis sestojev in ugotavljanje prirastka, je osnova, na kateri temelji celotno ureditveno delo. V. poglavje Promet 1. V prometno delavnost uvršča družbeni plan okraja samo železniško namembno podjetje za popravilo voz. Podjetje bo v lotu 1956 z istimi kapacitetami in enakim število zaposlenih povečalo obseg storitev in družbeni proizvod za 4.7 Vo. To povečanje družbenega proizvoda je rezultat boljše organizacije dela in izkušenosti strokovnega kadra, ki večino del opravlja po normah. Tak sistem dela omogoča podjetju, da kljub pomanjkanju mehamzacije dosega razmeroma ugodnejšo lastno ceno storitvam kakor druga tovrstna podjetja. Železniški in potniški promet nista vključena v družbeni plan okraja, ker je zaradi specifičnosti te delavnosti in posebnega načina razdelitve dohodka po posameznih enotah zajet v tistih okrajih, kjer je sedež direkcije. Okraj Ptuj je pri tej delavnosti udeležen le na proračunskem prispevku od dobička, ki bo znašal 6 milijonov dinarjev in na stanovanjskem prispevku, ki bo znašal 3,500.000 dinarjev. Prispevek za družbeni investicijski sklad se zbira skupno pri direkcijah in se centralno uporablja za investicijsko vzdrževanje in nadomestitev iztrošenih prometnih naprav. Cestni promet opravljajo v okraju posamezna podjetja in ustanove kot postransko delavnost z lastnimi prevoznimi sredstvi. Službo javnega avtobusnega prometa vrši poslovalnica avtobusnega prometa Maribor. Sedanja služba avtobusnega prometa je omejena le na nekatera območja. Naraščajoče potrebe narekujejo, da se ustanovi v okraju transportno podjetje za pre. voz blaga in potnikov. VI. poglavje Trgovina in gostinstvo Z nadaljnjim organiziranjem in utrjevanjem trgovske mreže v letu 1956, s povečano kupno močjo in povečano proizvodnjo bo v trgovini dosežen celokupni promet za 5 »/o večji, kot v lanskem letu in bo znašal 7.562,146.090 dinarjev. Ta porast se odraža v trgovini na veliko za 2 »/o, v trgovini na drobno za 4.5 “/o. Prom.et v kmetijskih zadrugah. ki bodo edini neposredni odkupovalci na vasi, pa se bo dvigni za 11.5 °/o. V skladu s cilji za stabilizacijo tržišča skupni stroški trgovine ne bodo v sorazmernem porastu s povečanjem blagovnega prometa. Kosmati zaslužek trgovine se bo povečal samo za 4 “/o. Tudi če upoštevamo obdavčenje prometa na drobno, s katerim je omogočeno občinskim ljudskim odborom zbrati dodatna sredstva za izpolnitev nalog, predvidenih z njihovimi družbenimi plani, se odstotek ne bo bistveno iapremenll. Po strukturi stroškov bo le ta tako malenkosten, da ne bo vplival na podražitev posameznih artiklov in ne bo otežkočal naporov za stabilizacijo trga. Plačilni sklad, ki se oblikuje z odstotkom od prometa, bo izpod. budnejiM ko prejšnje leto. Odsto. tek plačilnega sklada bodo določili občinski ljudski odbori na osnovi doseženega prometa v letu 1955 in plač po tarifnem pravilniku povečanih za 10 “/o. Odstotek mora vsebovati tudi prispevek za socialno zavarovanje ter stanovanjski in proračunski prispevek. Vendar pa je glede na sedanji in bodo če obseg prometa zmogljivost trgovin premajhna. Potrebna je čimprejšnja razširitev in modernizacija trgovskega omrežja, predvsem skladiščnih prostorov in prevoznih sredstev. To neskladnost bo v letu 1956 v precejšnji meri odpravila namembnost investidj-elke politike. Skladi, ki ee bodo uporabili izključno v te namene, bodo znašali 45,828.000 dinarjev. Namenski skladi za kreditiranje trgovine pri okrajnem ljudskem odboru in pri občinskih ljudskih odborih so predvideni v znesku 13,486.000 dinarjev. Razmeroma znatna sredstva za investicijske sklade bodo v letu 1956 ustvarile KZ. Predvidoma bodo znašala 25 milijonov dinarjev. Razpoložljiva sredstva se bodo morala izkoristiti čimbolj ekonomično in usmeriti čimbolj smotrno. V trgovinah na drobno bo potrebno izboljšati notranjo ureditev prodajaln, predvsem živilske stroke. Tehnično najslabše in nepopolne so prodajalne in opreme kmetijskih zadrug. Da bodo kme. Ujske zadruge lahko nove naloge uspešno izvrševale in vzpostavile čim tesnejši ekonomski stik s kmeti ter usmerjale kmetijsko predzvod-njo, bodo morale izkoristiti razpoložljive sklade čimbolj preudarno. Sedanji krediti za obratna sredstva ne zadoščajo pravilnemu in uspešnemu poslovanju. Predvideva se povečanje obratnih sredstev povprečno za 7 °/o, in to posebno obratnih sredstev trgovine na drobno za 28 '/o, kjer je potreba Po kreditih zaradi povečanja zalog in sortimenta največja. V gostinstvu se bo v letu 1956 obseg storitev in uslug povečal za 8 r’/o. Kljub številčno močni gostinski mreži, gostinstvo ne zadostuje vsem potrebam naraščajočega prometa in turizma. V letu 1956 bodo morali občinski ljudski odbori s sodelovanjem z gostinsko zbornico in turističnim društvom izdelati program razvoja gostinstva. K temu bo predvsem pripomoglo zvišanje sklada za samostojno razpolaganje, ki bo za 90 Vo večji od lanskega leta. Poleg tega bodo za napredek in razvoj gostinstva investirana vsa sredstva, ki se bodo natekla pri občinskih ljudskih odborih dn okrajnem ljud. skem odboru od obresti od osnovnih sredstev in dela dobička gostinskih podjetij. VII. poglavje. Obrt X. Obseg obrtnih uslug in storitev, ki se je v letu 1955 povečal v primeri z letom 1954 za 7,9 “/o, se bo v lotu 1956 povečal predvidoma za 14,4% nasproti letu 1955. Povečanje bo doseženo predvsem v kovinski in gradbeni stroki. Deloma bodo na povečanje vplivale tudi kapacitete v grafični stroki. Obseg obrtnih storitev in uslug za široko potrošnjo bo tudi v letu 1958 ostal v glavnem na ravni dou^žereg^ ob-ega v prejšnjem letu. Obrtne usluge za Široko potrošnjo ne zadoščajo vsem potrebam prebivalstva, zaradi česar se ustvarja v nekaterih strokah konjunkturen oziroma monopol' n položaj, l.ar se ncgat vno odraža tudi na kvaliteti in ceni uslug Mreža obrtniških delavnic ni zadostna. Tudi nekatera večja gospodarska sredi5'a in naselja nimajo n tl zasebne obrtne delavnice, Občinski ljudski odbori bodo morali skrbeti za razvoj najrazličnejših 'obrtnih delavnic. Letošnji družbeni plani in zvezni predpisi prepuščajo občinskim ljudskim odborom določitev planskih in ekonomskih inslnimentov za china podjetja in delavnice. Prav tako so prepuščeni občinskim ljudskim odborom tudi dohodki od obrtniške dejavnosti, kot na primer obresti od osnovnih sredstev in del dobička za občinski investicijski sklad in proračun. Na ta način imajo občinski ljudski odbori določene materialne možnosti, da vplivajo na hitrejši razvoj proizvajalnih sil v obrtništvu. Letos in v naslednjih dveh letih bo potrebno ustanoviti 60 novih obrtnih delavnic s 180 kvalificiranimi delavci. V ta namen bo potrebnih predvidoma 26 milijonov din investicijskih sredstev Poleg tega pa bi b lo potrebno izpopolniti že obstoječe obrate s sodobnejšo mehanizacijo, za kar bo potrebno investirati približno 46 milijonov din. Za kritje teh potreb bo v letošnjem letu predvidoma na razpolago 19 milijonov dm amortizacije, p katero razpolagajo obrtna podjetja in delavnice ter 37 milijonov din investicijskih skladov pri občinskih ljudskih odborih in okrajnem ljudskem odboru. Skupna razpoložljiva sredstva v lotu 1956 bodo skoraj 50 odst, višja v primeri z uporabljenimi v letu 1955. Vlil poglavje tJradboništv« Vrednostni obseg gradbenih storitev bo v letu 1956 stal na isti ravni, kakor je bil dosežen v letu 1955. Del investicijskih sredstev, ki se nanaša predvsem na povečano amortizacijo, se bo porabil za ne-gradbene investicije. Gradbeno podjetje bo s:cer zmanjšalo obseg gradbenih storitev, a to samo na gradbiščih izven okraja. Na ta način bo družbeni proizvod gradbe. nih storitev v okraju ostal predvidim na enaki višini kakor v letu 1955. Zaradi sprememb, ki so z novo ekonomsko politiko nastale v strukturi inve-ticij, se bo v letu 1958 znantno menjala tudi struktura gradbenih storitev Skoraj vsa gradbena delavnost bo 'usmerjena na zgraditev stanovanj. V gradbeništvu bo potrebno odpraviti vse pomanjkljivosti, ki so v letu 1955 in prejšnjih letih povzročale prekomerno visoke stroike in nekvalitetne usluge. Za izvršitev te naloge bo potrebno: — da se izboljša strokovni nivo zaposlenih: — da se gradbena dela predajo samo na licitaciji; — da se gradbena dela čimbolj mehanizirajo in — da »e dela Izvajajo izključno na podlagi detajlne tehnične dokumentacije. Z letošnjimi predoisi se določa tudi za obrtna podjetja, ki imajo značaj gradbene in montažne delavnosti. enak' pcigoji glede kalkulacij in razdelitev dohodka. Tak način bo na najpravilnejši in enakopravnejši osnovi razvil konkurenčnost posameznih podjetij, kar bo nedvomno vplivalo na solidnelèo in cenejšo izvedbo gradbenih del. IX. poglavje Investicije Obseg investicij to bil vsa leta po vojni odvisen od tempa graditve Tovarne glinice in aluminija Kidričevo. Največji obseg je bil dosežen v letu 1953, ko so skupne investicije znašale 4 milijarde 93 milijonov dinarjev. Leta 1954 se splošni kreditni sklad okrajni kreditni sklad občinski kreditni sklad negospodarske investicije okraja in občin investicijski sklad GP amortizacija GP skupaj Tudi v letu 1956 se bodo zmanjšali krediti iz splošnega investicij, skega sklada oziroma bodo na razpolago le transe po že odobrenih kreditih iz prejšnjih let. Odobrene transe za industrijo za leto 1956 znašajo 638 milijonov, za kmetijstvo pa 55,268.000 dinarjev. Na novo so bili odobreni za leto 1956 iz splošnega investicijskega sklada krediti le za kmetijstvo v višini 56,160.000 dinarjev. Od tega zneska se bo lahko koristilo v tem letu 31,188.000 dinarjev. Investicijska graditev Tovarne glinice in aluminija Kidričevo se bo ponovno povečala šele takrat, ko bodo elektroenergetski viri v stanju nuditi zadostno količino električne energije. Za drugo fazo, s katero bo dosežena kapaciteta 90.000 ton glinice, 30.000 ton aluminija in 18.000 ton anodne mase, bo še potrebno investirati 7 milijard 900 milijonov dinarjev, kar je v primeri z dosedai vloženimi sredstvi in doseženo kapaciteto vsekakor ekonomsko utemeljeno. V letu 1956 bodo za nvesticije na razpolago znatna večja sredstva iz lokalnih investicijskih skladov, povečala pa se bodo tudi lastna sredstva podjetij. Sredstva občinskih in' okrajnih družbenih investicijskih skladov so namembna in se bodo v glavnem uporabila za investicije v kmetijstvu, obrti in trgovini. Iz okrainega družbenega investicijskega sklada se v letu 1956 izloči tudi znesek v višini 65.500.000 dinarjev kot delež k tranši za investicijsko graditev Tovarne glinice in aluminija Ki-drično, kar je v skladu z obstoječimi zveznimi predpisi. Delež Ljud. ske republike Slovenije pri okrajnem družbenem investicijskem skladu bo znašal v letu 1956 predvidoma 21 milijonov dinarjev. Negospodarske investicije bodo približno za 25 odst. manjše kot leta 1955. Finansirale se bodo skoraj izključno iz stanovanjskega sklada v obliki kredita. V stanovanjskih skladih bo v letu 1956 na razpolago 125 milijonov dinarjev sredstev za kreditiranje stanovanjskih hiš ali 30 odst. več. kakor je bilo je skupni obseg investicij zmanjšal na 2 milijardi 389 milijonov dinarjev ali 41,5 odst. Znižanje je posledica zmanjšanja kreditov iz splošnega inveabdjskega sklada in zaradi tega, ker je bila zaključena I. faza graditve tovarne e'inice in aluminija s kapaciteto 45.000 ton giinice in 15.000 ton aluminija. Zair di tega je bil tudi v letu 1955 obseg investicij za 25 odst. manjši v primeri z letom 1954. Skupni obseg investicij v letu 1956 bo, upoštevajoč znatno višja razpoložljiva sredstva amortizacijskih skladov, za 8.7 odrt. večji nasproti letu 1955. Struktura investicij se bo znatno spremenila ne farno po namenu. ampak tudi po virih finansiranja. Sprememba strukture investicij se giblje takole: v t i s, o č i h din 1956 1955 1356 19:, j ' 136X52 857.056 75.5 118.938 188.000 158 0 12.000 96.556 805.6 181.433 135.509 74.8 68.346 71.000 104 293.503 637.504 214 1,810.272 1,885.625 108,7 v te namene porabljeno v letu 1955. Proračunskih investicij oklrajini ljudski odbor v letu 1958 i ne bo iz- vajal zaradi omejenega obsega proračunskih sredstev. Obseg negospodarskih investicij, ki se bodo finansirale iz proračuna posameznih občin, ravno tako za. visi od razdelitve proračunskih sredstev, s katerimi ljudski odbora razpolagajo. Od skupnega obsega investicij, ki je predviden zadeto 1956, odpade na investicije v kmetijstvu in gospodarski napredel? vasi 308 milijonov dinarjev. Okrajni ljudski odbor in občinski ljudski odbori, ki bodo skupaj ražpolagali z 284 milijoni dinarjev investicijskih skladov, bodo del teh sredstev prispevali za tiste investicije, ki se bodo izvajale s sredstvi iz splošnega investicij, skega sklada. Lastna sredstva gospodarskih organizacij pa bodo omogočila primerno investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev in postopno rekonstrukcijo tehničnih naprav. Nova investicijska politika usmerja zbrana investicijska sredstva predvsem v tiste vrste dejavnosti in področja, ki so najbolj potrebna pospešenega razvoja. Namenski skladi pa bodo najsigurnej-še sredstvo, ki bo zajamčilo, da se bo investicijska graditev izvajala v skladu z novo ekonomsko politiko Drugi del EKONOMSKI INSTRUMENTI IN UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA OKRAJA PTUJ ZA LETO 1956 X. poglavje , Amortizacija 1. Gospodarske organizacije bodo obračunavale amortizacijo za leto 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 2. Polni znesek amortizacije bodo plačevala tudi podjetja za izdelo. vanja opeke, apnenice in kamnolomi. 3. Ne glede na določbe pod 1. razdelkom bodo plačevale v letu 1956: a) kmetijske organizacije n kmetijske zadruge za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, 50 odst. od predpisane amortizacije. b) kmetijske organizacije, ustanovljene po 1. januarju 1953, ki so bile po določbah zveznega družbenega plana za leto 1954 oziroma za leto 1955 razglašene za poskusne obrate, 50 odst. cd predpisane amortizacije. 4. Okrajni Svet, za kmetijstvo in gozdarstvo je pooblaščen določiti na predlog kmetijskih organizacij gradbene objekte iz prvega odstavka 3. razdelka. XI. poglavje Zemlja ri na 1. Stopnja zemljar.ne znaša 13 odst. katastrskega dohodka. Kmetijske organizacije bodo v letu 1956 plačevale zemljarino po tehle stopnjah: 1. 13 odst. kmetijska gospodarstva Cirkulane. Trnovska vas, Placar-Vurberk, Sobetinci, Jur. šinci in Središče. 2. 15 odst. kmetijska gospodarstva Makole, Ormož. Ivanjkovci, Ptuj, Kidričevo, Dornava, »Osojnik«, Dravinjski vrh in Podlehnik. 3. 20 odst. kmetijska gospodarstva Zavrč, »Jože Kerenčič«, Lit-merk in Starše. n Zemljarina, ki jo plačujejo kmetijske organizacije, je dohodek okrajnega družbenega investicijskega sklada. Ne glede na prejšnji odstavek se odstopi zemljarino v tejle višini: 1. 50 odst. tistim kmetijskim organizacijam, ki plačuiejo zemljarino po stopnji 13 odst.; 2. celoten znesek zemljarine, ki ustreza razliki med minimalno in maksimalno predpisano stopnjo P-a ostalim kmetijskim organizacijam. 3. Odstopljeno zemljarino vložijo kmetijske organizacije v svoj investicijski sklad. XII. poglavje Sredstva za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij 1. Gospodarskim organizacijam, ki dele svoj dohodek po splošnih določbah I. do V razdelka uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. Ust FLRJ, štev. 10.85/56). pripada v smislu XVIII/5 poglavja zveznega družbenega plana 40 odst. od sredstev družbenega investicijskega sklada za samostojno razpolaganje. 2. Trgovska in gostinska podjetja (izvzemši zunan j e -1 rgovtnska), trgovine in gostilne oblikujejo sredstva za samostojno razpolaganje v letu 1956 tako. da izločijo določen odstotek od prometa v tem letu in sicer: a) trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi proizvodi 0,5 odst.; b) trgovska podjetja in trgovine z industrijskim in drugim blagom 0,25 odst.; c) trgovska podjetja za promet 1 nafto in naftinimi derivati 1.5 °dst.; d) gostinska podjetia in gosteča -.5 odst. XIV. poglavje Plače iz dobička 1. Gospodarske organizacije obliku-iejo v letu 1956 plače nad plačami Po tarifnem pravilniku po enotnih kriterijih na podlagi zveznih predpisov. Ne glede na pjsjšnji odstavek kodo oblikovale plače iz dobička v letu 1956 po določilih tega družbenega plana tele gospodarske organizacije: a) kmetijske zadruge; b) gospodarske organizacije, ki so v letu 1955 poslovale kot po-skusni obrati, ali so v letu 1955 Poslovale manj kot 9 mesecev in Sospodarske organizacije, ki bodo Ustanovljene v letu 1956. 2. Kmetijske zadruge izločijo iz de-'o dobička, ki jim pripada, po adbit,ku ustreznega zveznega davka 'n občinskega proračunskega pri-fPevka sredstva za plače iz dobič. osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju, v višin. 15 cdst. od Mač po kolektivni pogodbi. V tem odstotku je vračunan tudi Prispevek za socialno zavarovanje ln stanovanjski prispevek. Celoten znesek plač iz dobička, 'Vračunan po prejšnjih dveh od-stavkih, ne sme presegati polovice dobička, ki ostane po odbitku Ustreznega zveznega davka in proračunskega prispevka. 3. Gospodarskim organizacij am pod “^ko b) tega poglavja določi de-^ za plače iz dobička pristojni «vet OLO. Delež za plače Iz dobička po krojšnjem odstavku lahko znaša Največ 15 odst. od plač po tarifnem Pravilniku oziroma plač, ki jih do-‘Oči ustanovitelj In ne sme presesti polovice tistega dela dobička, 12 katerega se oblikujejo plače iz dobička. V sredstvih, ki se po prejšnjih Odstavkih izločijo za plače Iz dobička, je vračunan tudi prispevek socialno zavarovanje ln sta.no-vanjskl prispevek. XV. poglavje Razdelitev dobička gozdnih gospodarstev Dobiček, ki ga doseže gozdno gospodarstvo pri rednem vzdrže-Vanju gozdov se razdeli: 50 odst. gozdno gospodarstvo in 50 odst. okrajni ljudski odbor. Gozdno gospodarstvo je dolino Ukazati v svojem knjigovodstvu Posebej dejavnost vzgoje in nege Sozdov. XVI. poglavje Razdelitev proračunskih sredstev med okrajem ln občinami 1. Redni dohodki občinskih proračunov, ki se pobirajo na območju občin in pri katerih razdelitvi 'krajni proračun ne sodeluje, so bedeči : a) občinski prometni davek, b) davek na maloprodajni promet, c) občinska doklada na dohodke ; c) za artistične prireditve — 5 %>; č) cirkusi in druga zabavišča (vrtiljaki) — 5°/o. Pripombe: Cirkusi in druga zabavišča, ki ne pobirajo vstopnine z vstopnicami ali da se višina vstopnice brez velike težave ne bi mogla dognati, plačajo za vsak dan izvajanja v stalnem kraju prometni davek v višini — 5 °/o od vstopnine, kakor jo določi finančni organ Občinskega ljudskega odbora Ptuj po prostem preudarku. Taksa po tej tar. štev. se ne plača za kultumoumetniške predstave, za šolske telovadne nastope in aka. demije družbenih organizacij. Prometni davek se plača ob nabavi vstopnic. Tar. štev. 3.: Od vsakega plačljivega prenosa lastniške pravice na nepremičninah od višine zveznega prometnega davka, določenega z uredbo o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ štev. 4-41 in 35-457/54) — 10 »/o. Tar. štev. 4.: Za nameščene svetlobne in neonske reklame se plača vsako leto po — 500 din. Pripomba: Za med letom inštalirano neonsko reklamo morajo imetniki plačati taleso v treh dneh po izvršeni montaži. Za svetlobno in neonske reklame, ki so na dan objave tega odtoka že izobešene, je rok za priglasitev in plačilo 30 dni po objavi tega odloka v Uradnem vestniku okraja Ptuj. Tar. štev. 5.: Od prejetih plačil za reklamo v kinematografih 5 "/o-Pripomba: Za obvestila In uradne objave državnih organov in družbenih organizacij ee ta davek ne plača. Tar. štev. 6: Za loterije in druge igre na srečo, ki se prirede v območju občine Ptuj, plača prireditelj od vrednosti izdanih srečk oziroma vplačanih vložkov * omejitvijo, da določeni odstotek davka skupno z odstotkom, ki se predpiše prireditelju po uredbi o loterijah v korist proračun3i ne sme ‘znašati več, kakor 25 "Z« od izdanih srečk oziroma vplačanih vložkov — 5 0/o. Pripomba: Prometni davek P0 tej tar. štev. se ne plača od loterij in drugih iger na srečo, ki jih priredijo družbene organizacije, če j® dobiček prireditve namenjen z8 zdravstvene, soci aline in druge dobrodelne namene. B. Prometni davek od proizvod«* In storitev zasebnih obrtnikov l8 drugih zasebnikov ter od blago*' nega prometa na drobno. Zasebni obrtniki in drugi zaseJr nikl plačujejo občinski prometni davek po teh stopnjah: I. Proizvodi: Proizvodi po gospodarskih panogah: Proizvodi iz panoge 113: Tar. Štev. 7. : Kolomaz — 10 °/o Proizvodi iz panoge 116: predelava nemetalnih rudnin Tar, Štev. 8.: Izdelki iz mavca — 10»/» Tar. štev. 9.: Zemeljske barve — 20 V» Tar. Štev. 10.: Opeka zidna in strežna — 5 °/o Tar. štev. 11.: Izdelki iz cementa cevi, okna, stopnice, spomeniki in po dotan o) — 10 "/o Tar. štev. 12.: Keramični in lončarski izdelki — 10 »/o Proizvodi iz panoge 117: predelava metala Tar. štev. 13.: Kovinske peči in štedilniki — 10 »/o Tar. štev. 14.: Kovinska okna, vrata, pregrade, ograje, stopnišča, rešetke, lestvice, železne kon-' strukcije, kovinsko pohištvo — 20 I Tar. štev. 27.: Testenine — 10“/« 1 Tar. štev. 28: Kavni in kakaovi nadomestki — 10 °/o Tar. štev. 29.: Mleta paprika — j 10“/» j Tar. štev. 30.: Vsi drugi proizvodi ‘ 1 iz panoge 127, razen živilskih proizvodov, od katerih se plača prometni davek po tarifni številki 88 97 zvezne tarife prometnega davka — 8 °/o Drugi proizvodi Tar. štev. 31.: Od vseh drugih proizvodov ne glede na panogo gospodarske dejav losti, od katerih se ne plača dav; 'c po zvezni tarifi in niso zajeti v tarifnih številkah 8—31 te t. *ife — 10°/» Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah iz te tarife se ne plača od prometa tehle proizvodov: od moke In drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri, izdelanega za individualne potrošnike vseh vrst iz njihovega osnovnega materiala, od ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovja od otroških igrač vseh vrst — ne glede na material, iz katerega so izdelane ter od vseh vrst izdelkov domače obrti. II. Storitve Tar. štev. 32.: Od plačil obrtnih storitev vseh vrst se plača občinski prometni davek — 10 “/». Pripomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je obsežen davek rio tej tarifni številki, po odbitku materiala, M ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. 2. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od gradbenih, prevoznih, krojaških, čevljarskih, šiviljskih in briv. sko,-frizerskih storitev, Tar. štev. 33.: Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev: zdravnikov, dentistov, arhitektov in podobni, razen na advokatske usluge, se plača občinski prometni davek — 5 “/» Pripomba: Davčna osnova j® skupni znesek plačila, v katerem je obsežen tudi davek po tej tarifni številki. III. Blagovni promet na drobno Tar. štev. 34.: Od vsega blagov- nega prometa na drobno, izvzem-ši živilskih artiklov — 2 “/o Pripomba: Davčna osnova je znesek prodajne cene blaga na drobno. Prometni davek se obračunava mesečno in odvaja do vsakega 10. za pretekli mesec. Občinski prometni davek po gornji tarifi se ne plača na promet blaga, za katero se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno, kakor tudi ne na promet z zdravili in tobačnimi izdelki. Štev.: 01-2137/1. Datum: 26. junija 1956. Predsednik Obl.O: Janko Vogrinec 1. r. 35. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in III. razdelka l/a poglavja priloge IIA zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS št. 26/55) v zvezi s 6. členom uredbe o odbiri plemenske živine (Uradni list LRS štev. 32/47) in 7. ter 9. člena pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zaseb. nih plemenjakov in o načinu plačevanja skočnine (Uradni list FLRJ štev. 46/51 in 58/55) je občinski ljudski odbor Bori na svoji 8. seji 2. aprila 1956 sprejel ODLOK o uvedbi pavšalne skočnine za plemenske bike v območju občine Bori. 1. člen Zaradi pospeševanja živinoreje, da se zagotovi zadostno število kakovostnih plemenjakov goveje živine, njih pravilno pripuščanje in kontrolo nad njimi ter da se izločilo nepriznani biki,, se vpelje pavšalno plačevanje skočnine v občini Bori. 2. člen Vsak živinorejec (lastnik, uživalec, zakupnik, imetnik, upravnik itd.) mòra tmaprej plačati za vsako kravo in vsako nad eno leto staro telico pavšalno skočnino:. Pavšalna skočniha znaša za vsako govejo živino 400 din. Kot osnova za plačilo skočnine se računa število krav in nad eno leto starih telic, na dan I. januarja. Med letom, nastale spremembe se ne upoštevajo. 3. člen Pavšalno skočnino pobere uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora najpozneje do 31. januarja vsakega leta po seznamih živine, ki jih mora v ta namen voditi in jih vsako leto spraviti v sklad z dejanskim stanjem krav in telic, starih nad eno leto, odsek za splošne zadeve. Odsek za splošno zadeve občinskega ljudskega odbora mora razgrniti sezname živine na vpogled in razgrnitev naznaniti prebivalstvu z razglasom na krajevno običajen način. Zoper nepravilno določitev višine skočnine je dovoljena pritožba na Svèt za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora v 15 dneh po razgrnitvi seznama živine na vpogled. Seznam mora biti razgrnjen na občinskem ljudskem odboru in na krajevnih uradih. Živinorejec, ki ne plača pravočasno pavšalne skočnine, mora plačati 6°/o zamudne obresti in se uvede zoper njega za izterjanje za. padle skočnine izvršba po določbah uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 4. člen Rejci in lastnimi licenci ran'h bikov ne smejo pobirati skočnine, ne glede na to, ali so to državna, zadružna ali zasebna gospodarstva. 5. člen Pavšalna skočnina se sme uporabiti samo za izplačevanje vzdrže-valnin rejcem plemenskih bi kov in za plačilo stroškov umetnega osemenjevanja. 6. člen Okvirno vzdrževalnino določi vsako leto vnaprej Svet za gospodarstvo In komunalne zadeve občinskega ljudskega 'odbora ob sodelovanju živinorejskega odbora KZ. 7. člen Občinski ljudski odbor določi sporazumno z Okrajno živinorejsko službo In ob sodelovanju živinorejskega odbora Kmetijskih zadrug in licencovalno komisijo za vsakega plemenjaka plemenski okoliš in višino vzdrževailnine po poprejšnjem pregledu skočnih zapiskov in bikov. Občinski ljudski odbor izplačuje vzdrževalnino rejcem polletno. 8. člen Višina vzdrževalnine se določa Po kakovosti plemenjaka, številu pripuščenih krav in telic, starosti, po negi, pravilnem pripuščanju in čuvanju zdravja plemenjaka, vendar v mejah okvirne vzdirževalnine, ki jo določi Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO. 9. člen Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka predpiše po potrebi Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. 10. člen Z denarno kaznijo do 3000 din so kaznuje: 1. rejec ali lastnik plemenskega bika, ki pobira skočnino; 2. rejec ali lastnik plemenskega bika, ki na upravičeno zahtevo noče pripustiti bika Upravni kazenski postopek vodi sodnik za prekrške ObLO. Prehodne in končne določbe 11. člen Za leto 1956 pobere pavšalno skočnino uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora najpozneje do 30. aprila. 12. člen Ta odtok začne veljati od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«. Štev.: 01-435/1. Bori, dne 5. aprila 1956. Predsednik: Franc Belšak, 1. r. Objave, obvestila in razpisi Objava Sporočamo, da bo Mestna knjižnica za odrasle in mladino v Ptuju od 23. do vključno 31. julija zaprta zaradi revizije knjižnega fonda ter ureditve in čiščenja knjižnice. Obenem prosimo bralce, da vrnejo do dne 23. julija vse izposojene knjige. Proti izposojevalcem, ki vzlic pismenim opominom knjig ne bodo vrnili, bo ustanova primorana uvesti sodni postopek. UPRAVA 1 Obvestilo 7,a davčne zavezance kmetijskih gospodarstev na območju Občine Ptuj Obveščamo vse davčne zavezance kmetijslkih gospodarstev na obmobju občine Ptuj, da je uradni razpored ugotovljenih davčnih osnov in izračuna dohodnine do kmetijstva za leto 1956 javno razgrnjen na vpogled vsem davčnim zavez; ncem kmeti iških gospodarstev v času od 16. julija do 31. julija 1956 v prostorih Uprave za dohodke Obč. LO Ptuj, Trg mladinskih brigad štev. 1. Zaradi redne porazdelitve vr ogleda v davčni razpored pozivamo davčne zavezance, da izvršijo vpogled v davčni razpored po sledečem redu: Davčni zavezanci kmetijskih gospodarstev bivše občine: Ptuj 16., 17. in 18. jul 1956 Markovci 19 julija 1956 Grajena 20. julija 1956 Starše 24. julija 1956 Rogoznica 25., 26. in 27. julija 1956 Hajdina z naseljem Apače 28., 30. in 31. julija 1956. Vsaklkrat od 8. do 14. ure. 'Pritožbeni rok zoper odmero od kmetijstva teče od 1. avgusta do vključno 15. avgusta 1956. Pritožbe zoper odmero dohodnine od kmetijstva za leto 1956, vložene po 5 avgustu 1956, se bodo zavračale kot prepozno vložene Občinski ljudski odbor Uprava za dohodke Ptuj Obvestilo za taksne zavezance na območju občine Ptuj. Obveščamo vse taksne zavezance, ki posedujejo taksne predmete: vprežna vozila, delovno živino, pse, proizvajalna sredstva in hibridno trto, da je zadnji rok za plačilo taks 20. julij 1956. Opozarjamo vse taksne zave. zance, ki taks ne bodo plačali do tega datuma, da plačajo poleg redne takse še 50 odst. od redne takse kot zvišano takso In 9-odst. zamudne obreti. Zvi-šm taksa in zamudne obresti se izterjajo hkrati z redno takso. Nadalje obveščamo, da j© uradni razpored o odmeri taks javno na vpogled zavezancem v času od 10. do 20. julija 1956 od 8. do 12. ure na uradne dni pri Upravi za dohodke Obč. LO Ptuj, soba štev. 6. Opozarjamo vse lastnike predmetov, ki so podvrženi taksi, pa so iz kateregakoli razloga izvršili prijavo teh predmetov nepopolno, nepravilno ter niso vsega prijavili ali prijavo celo opustili, da naj to popravijo ali store do 20. julija 1956, ter plačajo za take primere samo zvišano takso poleg redne takse. Vse spremembe in nove prijave po tem datumu podležejo poleg prejšnjih taksnih plačil obvezno še prijavi sodniku za prekrške. Občinski ljudski odbor Ptuj Uprava za dohodke Kaj ugotavlja revizija Z uredbo o spremèmbah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Ur. 1. FLRJ št. 6/56) je obveznost plačila taks za leto 1956 razširjena tudi na vprežne vozove, delovno živino, pse, proizvajalna sredstva kmetijskih gospodarstev in hibridno trto. Na javni poziv «o bili dolžni vsi lastniki navedenih taksnih predmetov vložiti pravilne prijave, na podlagi katerih je bila izvršena odmera taks. Po ugotovitvah kontrolnih organov pri posameznih taksnih zavezancih pa je dognano, da so taksni zavezanci dali s svojimi prijavami pristojnim finančnim organom zelo površne in nepopolne podatke ter niso vsega prijavili ali prijavo sploh opustili. Navajamo nekaj primerov, ki jih je revizija ugotovila: Hameršek Janez, pos. iz Kicarja 12 ni prijavil ene mlatll-ce na motorni pogon namesto voza nad 600 kg pa je prijavil lahki voz do 600 kg nosilnosti in s tem zatajil 6800 din taksne obveznosti. Tudi Goznik Marija, pos. iz Krčevine 17 ni prijavila enega voza nad 600 kg nosilnosti in 1 vola in s tem zatajila 2900 din taksnih obveznosti. Našli pa so se tudi gospodarji. k ' pri'a ve o taksnih predmetih, ki jih posedujejo, sploh niso vložili. Primer: Čuš Anton, pos. iz Sp. Velovlaka štev. 1 ni vložil prijave za predpis taks po tar. štev. 62 do 66 Zakona o tak. sah in s tem zeMil 9100 din taksnih obveznosti. Prav tako ni vložil prijave za predpis taks Petro”'!1 Janez. *x»s. iz Pacinja štev. 16 ter jo z nelzvršitvijo prijave taksnih predmetov za-taiil 18.200 din taksnih obveznosti. Iz navedenih nekaj primerov, katerih pa je več, je razvidno, da b0 revizija imela še mnogo dela in da ho zarodi haooroatnih taksnih zavezancev morala kontrolo nadalievatl, dokler ne bo zadnje gospodarstvo na terenu pregledano, krivce pa bo prijavila v kaznovanje. Več o tem prihodnjič. A. K, Razpis štipendij Komisija za štipendije OLO Ptuj razpisuje naslednje štipen- dije: 1. filozofska fakulteta filozofija 3 2. medicinska fakulteta — stomatologija 2 3. agronomska fakulteta 6 4. ekonomska fakulteta 4 5. pravna fakulteta 5 6. Višja šola za med. sestre 2 7. visoka šola za socialne delavce 3 8. farmacija 1 9. Visoka šola za telesno vzgojo 1 10. Višja pedagoška šola matematika — fizika 2 zgodovina — zemljepis 2 11. učiteljišče 15 12. višja gimnazija 5 13. Srednja šola za medic, sestre 5 14. Ekonomska srednja šola 10 15. Tehnična srednja šola 2 16. Administrativna šola 3 17. Geodetska srednja šola 2 18. Srednja kmetijska šola 6 19. Srednja glasbena šola 2 20. Šola za otr. negovalke 2 21. Šola za sanitarne tehnike 3 22. Srednja vzgojiteljska šola 3 23. rentgenski tehniki 2 24. dentista 2 Prednost pri dodeljevanju štipendij bod" 'meli prosilci iz ptujskega okraja. Vsi prosilci naj vlože razen pravilno kolkov ano prošnje še naslednje priloge: 1. prepis zad. njega šolskega spričevala, 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3. potrdilo o imovlnskem stanju, 4. potrdilo o otroškem dodatku (o prejemanju ali neprejemanju), 5. potrdilo o skutmem gospodinjstvu, 6. mnenje mladinske organizacije o prosilcu. Komisija ne bo upoštevala pm'enj, katerim ne bodo priložene vse zahtevne priloge, niti prošenj za tiste šole, ki v razpisu niso zajete. Rok za vlaganje prošenj je 15. avgust 1956. Prošenj, ki bodo dospele po navedenem roku, komisDa ne bo reševala. Komisija za štipendije pri OLO Ptuj OPOZORILO VSEM ŠTIPENDISTOM Komisija za štipendije OLO Ptuj poziva vse dosedanje štipendiste, da predložijo potrdilo 0 testiranju semestra oziroma šolsko spričevalo. Vsi tisti, ki 6o v lanskem šolskem letu dobivali podpore, morajo ponovno vložiti prošnje, katerim naij priložijo potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otroškega dodatka ter potrdilo o plačanem davku. Komisija za štipendije pri OLO Ptuj Razpis Centralni odbor J RK Beograd razpisuje dve mesti za sprejem v višjo šolo za piedicinske sestre v Beogradu, ki traja 3 leta. Pogoji za sprejem v to šolo so naslednji. 1) 8 razredov gimnazije z zaključnim izpitom; 2) kandidatinja ne sme biti poročena in starejša kot 22 let, zdrava in brez telesnih napak; 3) če prejema otroški dodatek, ga mora redno oddajati šoli za vzdrževanje; 4) prošnja mora biti vložena pri Glavnem odboru RKS najkasneje do I. avgusta s sledečimi dokumenti: a) diploma o dovršeni maturi; b) rojstni list; c) potrdilo o poravnanih davkih; č) potrdilo v volilni pravici; d) karakteristika organizacije IMS; e) priporočilo Okrajnega odbora RK; 5) kandidatinja se mora zavezati, da bo po končani šoli na razpolago Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije, ki jo lahko usmeri v zdravstveno službo, če je sam ne rabi. Iz pisarne Okrajnega odbora Rdečega križa Ptuj RAZPISI VRTNARSKA SOLA V CELJU SPREJME UČENCE Dvoletna vrtnarska šola v Celju razpisuje za šolsko leto 1956/57 sprejem učencev v Pr-vi razred. Kandidati — fantje in dekle, ta, stari 16 let, ki so dovršili 8-letno šolanje ali nižjo gimnazijo, naj pošljejo prošnje upravi šole do 31. avgusta 1956. Prošnja naj bo kolkovana s 30 din, 20 din pa priloženih v gotovini. Prošnji je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. rojstni list: 3. zdravniško spričevalo; 4. Izjavo staršev ali oskrbnikov, da bodo prispevali za stroške internata po 3000 din mesečno. Za podrobnejša navodila naj se interesenti obrnejo na občinske ljudske odbore. GRADBENO PODJETJE »BETON« CELJE Splošno gradbeno podjetje »BETON« Celje potrebuje večje število fizično sposobnih moških za svoje gradbilišče na Vranskem. Delavci prejemajo od 30 do 38 din na uro ter terenski dodatek od 60 do 90 din. Hrana in stanovanje priskrbljena pri podjetju ter stane 3600 dinarjev mesečno. Podjetje povrne vožnjo po železnici. Za podrobnejša pojas. nila naj se obrnejo interesenti na občinnske ljudske odbore. Posredovalnica za delo ČITAJTE