Posamegna številka stane 75 para
Naročnina listu: Celo leio 60 din., pol leta $0 din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se naračunajo po dogovoru; pri večkratnem feweriranju primeren popust UpravnÜtvo i naročnino, inserata ki rektaan&dj«. Telefon interarban it 115.
Poštnina plačana v gotovini,
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek, Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
lOl. 6tev,	vi Mirt *>«>»% dne 7» septembra 192B.	L>etnik XV*
Somi otok Krf.
Piri studiranju in urejevanju mejnih sporov med Albanijo in Grško so bili umorjeni na grškem ozemljo ■štirje italijanski člani razmejitvene komisije in italijan dri ministrski predsednik je z metodami in prakso fašistov za «čast in ugled« Italije ukazal vojnemu brodovju, da' po odklonitvi za Grke ponižujočega in njih suverenitete ponižajočega kratkoročnega «ultimata« zasede otok Krf.
Še le v bodočem razvoju se bo videlo, kako daleko-sežen in usodepoln korak je storil vodja fašistov s tem za Italijo in Evropo. Nenavadna naglica in nenavadni način postopanja ni dal dosedaj javnosti niti možnosti, da bi se celotne peze sproženega spora zavedala in v celoti orijentirala. Ker nastane spor lahko usodepolhe važnosti tudi za našo državo in torej tudi za Slovence, ga hočemo nekoliko bolj osvetljiti in označiti.
Pomen Krfa.
Otok Krf leži južno od Otrantske morske ožine med Italijo in Grško in zapira kot nekaka predstraža celo Jadransko morje, obenem pa tvori kakor Pulj v Jadranskem morju severno dominantno postojanko Jonskemu morju. V tem je izredna važnost otoka Krfa v strategičnem oziru. Gospodarsko pa tvori otok najbolj obdelani in najbolj obljudeni del Grške, kajti na valovitem ozemlju, ki meri 712 kv. km in ima izredno milo podnebje, se razprostira oljčni nasad pri oljčnem nasadu in vinograd pri vinogradu, vmes pa so tropični sadovnjaki s citronami, oranžami in smokvami. Središče otoka tvori mesto jednakega imena (Krf) in približno iste velikosti kakor Maribor.
Zgdovinsko zanimivo je, da so v glavnem ob borbi za Krf izkrvaveli in se politično uničili stari Grki v tako imenovani peloponeški vojni, ki je divjala skoraj 30 let.. Preko Krfa so začeli tudi stari Rimljani pred drugo punsko vojsko posegati po vzhodni obali Jadranskega morja, ko so stopili v borbo z Ilirci. Krf je tvoril glavno oporo beneški republiki in Mussolini že naglasa, da je bil otok 400 let v beneško-italijanski posesti!
Po napoleonskih vojskah so Angleži ustvarili iz jonskih otokov, katerih glavni je ravno Krf republiko pod svojim protektoratom in leta 1863 so poklonili Angleži grški državi to otočje v dar, ker so Grki izvolili angleškega protežiranca Juriaj I. za kralja. Po posebni pogodbe pa je bila zajamčena nevtralnost tega otočja.
Angleški interes na Krfu.
Že iz dejstva, da so Angleži pri podaritvi otočja Grkom skrbeli za njega nevtralnost, razberemo velik po men Krfa. Treba je namreč pomniti, da Angleži v Jonskem morju ne morejo trpeti nobene dominantne postojanke v rokah katerkoli močne države, kajti to bi Stalno ogrožalo njihovo najvažnejšo pot, ki je za obstoj in razvoj Angleške življenjskega pomena. To je pot skozi Sredozemsko morje, označeno po treh silnih angleških postojankah: Gibraltar—Malta—Aleksandrija— Sueški prekop. Treba je vedeti, da se po teh točkah skrajša pot angleškim ladjam iz Indije v Avstralijo za dobro tretjino in da gre po tej poti avstralsko meso in volna ter bogastvo Indije v London in obratno angleški izdelki v Orient. Zato je angleška politika skrbno čuvala, da ne dobi v Sredozemskem morju premoč ne Francija, ne Italija in sama Angleška je običajno vzdrževala na Malti stalno brodovje, ki je bilo približno enako močno, kakor katerekoli države v Sredozemskem morju.
Italijanski interes.
na Krfu leži v tem, da zapira Krf skupaj z Valono ob albanski obali popolnoma Jadransko morje. Italija je ekspanzivna in imperialistična in vsled svojo eksponirane lege v Sredozemskem morju hoče obvladati na vsak način vsaj Jadransko morje, ker Firenškega ne more zaradi Francije, Jonskega pa ne zaradi Anglije. Ob reševanju naših mejnih sporov z Italijo in reševanja Reke vidimo, da si je Italija postavila kot cilj, zagospodovati strategično in politično ob obalah Jadr. morja, zavarovati na ta način vsaj vzhodno stran svoje italijanske obali in gospodarsko ter politično dati duška svoji ekspanziji na Balkanu preko Krfa, Valone in Skadra ter Drača. Italijanski načrt gre čisto v smeri, kakor so zayojevali Balkan stari Rimljani in Mussolini opravičuje svoj korak s tem, da naglasa, da so Italijani, odnosno Benetke imele te točke v posesti skozi stoletja. Preobljudenost Italije in nacijonalna vzgoja italijanskega naroda sili italijanske politike v to smer. Do svetovne vojske jim je stala na potu Avstro-Orgrska, sedaj pa Jugoslavija in deloma Grška.
Ako je prišlo torej do nepričakovanega konflikta ; med Grško in Italijo in je izbruh spora ‘imel kot ta- j kojšnjo posledico zasedbo Krfa po Italijanih, ni de- j janje Italije le ožjega pomena med njo in Grško, tem- j več tvori važno etapo v italijanski zunanji politiki, kjer j se odločilno načenjajo politični problemi Jadranskega ' morja, Jonskega in Sredozemskega morja. Na vsem i
* tem pa niso zainteresirani s svojimi življenskimi inte-I resi le Italijani in Grki, temveč tudi Slovenci, Hrvati in j Srbi, posebej pa tudi Angleži in Francozi. V tem dej-I stvu leži stvarna važnost nastalega konflikta.
Politično-metodična stran.
Zadeva pa ima tudi svojo praktično-metodično stran, ki ni manj inieresantna. Mussolini je namreč uporabil proti Grkom, torej pri obravnavi zunanjepolitičnega vprašanja, kjer gotovo ne more in ne sme odločevali le Mussolinijeva Italija, metode in praktike, kakor jih je uporabil pri svojih notranjepolitičnih akcijah. Naglica in brezobzirnost napram vsemu in vsem sta karakteristična znaka te njegove politike, katera ni čakala in ni izčrpala sredstev in faktorjev, ki so v Evropi običajni in deloma po svetovni vojni po prizadevanju in s soudeležbo Amerike na novo ustvarje- ' ni. Mislim tukaj na diplomatski običaj, da zavezniška sila svoje zaveznike predhodno obvesti o nameravanih odločilnih korakih in na obveznosti, ki izvirajo napram «društvu narodov« za vse njegove člane, torej tudi za Italijo. Mussolini j C vse to s kratko, nenavadno rezko in odločilno gesto odklonil in omalovaževal, proglasil zadevo kot eksistenčno in častno zadevo celega italijanskega naroda. S tem je vrgel svojo politično eksistenco in za Italijo važno politično-gospodarsko vprašanje na tehtnico. Gotovo je kalkuliral z dejstvom, da sta se Angleška in Francija v težkem spornem razmo-trivanju ruhrskega vprašanja medsebojno odtujile, odnosno razdvojile. Mussolini tudi dobro ve, da Jugoslav! ja še ni na višku svoje potrebne politične in ekonomske konsolidacije, in za to je riskiral dejanje, s katerim hoče storiti bistven korak k uresničenju italijanskih aspiracij in desetletnih sanj po Jadranskem morju, nam hoče zapreti pot v svet, pridobiti poleg Valone najvažnejšo in najvarnejšo postojanko ob Otrantski morski ožini ter prevreči Angležem njih sredozemsko politiko.
Sklep.
Od evropske diplomacije po obeh balkanskih vojnah ustvarjena, a lastnega državnega življenja vsled svoje lege, obsega, polkulturnega stanja in verske razcepljenosti nezmožna Albanija kot križišče interesnih sfer Grške, Jugoslavije in Italije je postala z nesrečnim umorom italijanskih zastopnikov pri razmejitveni komisiji izhodišče enega najnevarnejših sporov v Evropi. Ime Krf ne pomeni le rešitve biti in ne biti italijanskega fašizma, njegovega voditelja in njegovih metod, temveč veliko več! Imejmo vsled tega upanje, da v konfliktu z Grško, Mussolni ne doseže političnega, gospodarskega in strategičnega uspeha proti — SHS!
• J, Vesenjak.
bila sestavljena iz vseh državotvornih elementov, ki so istinito udani državi. Taka vlada bi bila dovolj močna napram vsem antidržavnim elementom v državi sami, a tudi napram inozemstvu, kjer bi imela autoritete in uživala na diplomatskem polju tak ugled in veljavo, da bi koj v kali zadušila vsako neprijateljsko akcijo in visoko — visoko bi se povzdignil naš ugled v mednarodnem oziru. Seve, so to samo srbijanske sanje, katerih udejstvitev ne verjame in si ne želi niti pisec zgorajnih vrst.
Držanje Džemijeta. Dočim se je po znanih dogodkih v Kosovski Mitroviči in Prištini mislilo, da bode Džemijet takoj prekinil, vse zveze z radikali, izgleda danes situacija popolnoma drugače. Džemijet se še ni odločil, kakšno taktiko naj zavzame. Nekateri mislijo, da je na Džemijet vplivala v tem oziru verzija o pogajanju Slovencev z radikali, od druge strani pa se sliši, da je v Džemijetu precej poslancev, ki so proti prekin-jenju zveze z radikali iz razloga, ker baje krivdo na pokoljih v Kosovski Mitroviči tie leži na radikalih teine dolžijo vlade, da je ona dala inicijativo za te dogodke, ampak valijo vso krivdo na demokrate, 'ki so hoteli ,s temi dogodki razdvojiti Džemijet in radikale, da poslednje izolirajo ter s tem zopet ustvarijo mogočnost demokratske vlade. Zadnji dogodki so Džemijet poučili, da je le v trdni organizaciji južnosrbskih muslimanov moč ter so radi tega začeli z energičnim delom med svojimi pristaši, da utrdijo svojo organizacijo. Poslednji čas se opaža med južnosrbskimi muslimani močen pokret za preselitev v Turčijo. Ta pokret pa so vodje Džemijeta ustavili, ker se boje, da bi z izseljevanjem svojih pristašev izgubili moč, ki jo sedaj imajo. Iz mrzličnega dela v organiziranju pristašev se da sklepati, da bo Džemijet povzel drugo politično taktiko, ki bo gotovo bolj samostojna, kakor je pa bila dosedanja, ko je Džemijet tvoril samo nekak del radikalne stranke.
Propadanje demokratskega tiska. Demokrati so že predolgo časa proč od državne blagajne in vladnih fondov in to se najbolj opazi pri njihovem časopisju. Več listov je prenehalo izhajati, dnevniki so se omejili na tednike in seda je na vrsti demokratsko časopisje v Zagrebu, ker Slovenska banka noče več plačevati in ker so iz «Jugoštampe« izrinili demokrata Wilderja in Budi-savljeviča. Iz uredništva demokratskega glasila «Rječi« so že izstopili štirje uredniki, in sicer dr. Jutriša, Spor-tič, Turk in še eden. Govori se, da bodo tudi demokrat ske «Novosti« prešle v di-uge roke. Tako bodo prišli demokrati v Zagrebu ob vse svoje liste. Ravnatelj Slavenske banke Praprotnik se trudi da bi vsaj en list reši! za demokrate.
Po svetu.
Politični položaj.
Hrvati in Slovenci. «Slobodni Dom« se bavi z intervjujem dr. Korošca v «Sloyencu« in pravi, da so se po dr. Koroščevi izjavi poskusi radikalov izjalovili, ker so zastopniki slovenskega naroda odgovorili, da o kakem sodelovanju z radikali ne more biti govora, dokler niso izvršeni vsi predpogoji, ki sta jih v Zagrebu podpisala odposlanca radikalne stranke Gjuričič in dr. Janič v takozvanem Markovim protokolu. Slovenski zastopniki bodo ostali zvesti sporazumu, ki so ga po volitvah sklenili z HRSS in JMO. — Pred nekaj dnevi je imela zagrebška mestna organizacija Hrvatske Zajedni če sejo, v kateri je dr. Barac poročal o političnem položaju. V razpravi, ki je sledila poročilu, se je povdarjala potreba skupne fronte proti Beogradu. Glede Slovencev se je konstatiralo, da se nikakor ne bodo odrekli sodelovanju s Hrvati in muslimani in da bodo kot doslej tvorili skupno fronto proti Beogradu.
Pašič se vrača v Beograd. Stari Pašič je nameraval ostati v Parizu še celih 15 dni, dokler Ju ne bil njegov ljubljenec Velizar Jankovič razčistil položaja in zlomil federalistični blok magari z najhujšimi sredstvi. V Parizu se je razgovarjal Pašič s francoskimi državniki, da si zasigura njihov blagoslov za vsak svoj korak v prihodnosti in da ne bo nosil odgovornosti sam. Zadnji dogodljaji v zunanji politiki so tako pritisnili na vlado, da ga je ta pozvala nazaj v Beograd. Tudi Ninčič se vra ča iz Ženeve domov. Mussolinijeve pustolovščine bi lahko zanetile za celo Evropo nevaren ogenj. Pašič in Ninčič sta sedaj na povratku, da poskusita tudi no-tranje-politično kašo.
Kako vlado bi radi nekateri Srbijanci. Demokratsko beograjsko časopisje je začelo gladiti pot za vzpostavitev koncentracijske vlade, a brez Pašiča, Ljube Jovanoviča in Velizarja Jankoviča, ker so ti gospodje* zelo lahkomiselni državniki, tako antipatični in politično nemoralni, da jim je najti primero samo že kje v davni prošlosti in danes kje v orijentu. Kakor hitro bi bil enkrat izbacnjen iz vodilne politike ta triumvirat, potem bi se morala skovati takoj koncentracijska vlada, ki bi
OTOK KRF.
Lep in podučen opis otoka Krfa, ki igra v grško -italijanskem sporu tako važno vlogo, je prinesel «Jutarnji list« in ga priobčujemo tudi mi. Otok Krf meri 712 kv. kilometrov, je dolg 62 km in na najširšem mestu širok 30 km. Na otoku živi 85.000 prebivalcev. Otok leži na vhodu iz Jonskega v Jadransko morje, v takozvanih Otrantskih vratih. In baš lega otoka je glavni vzrok, da se poteguje Italija za njegovo posest s tako vnemo. Severni del Krfa je zelo gorat in glavna planina se imenuje Pantokrator in je visoka 914 m. Srednji del otoka je gričkast, južni del pa čisto raven, pust in malo obljuden, ker tamkaj vlada malarija. Poljedelstvo je na otoku zelo malo razširjeno in se mora žito po večini uvažati. Malo vredna sta živinoreja in ribarstvo, a še manj pa industrija in rudarstvo. Gozdovi so že davno posekani in les se je porabil za zgradbo ladij. Glavni dohodek krfskega prebivalstva je vino in olje. Krfsko vino je sladko ter močno in se ga izvozi na leto do 150 tisoč hektov. Na otoku raste 4 milijone oljk, ki dajejo letno 70 tisoč hektov olja in od te količine se izvozi 50 tisoč hektov. Podnebje je toplo in znaša povprečna temperatura 17 stopinj Celzija. Rek in potekov ni na otoku, pač pa zadosti vrelcev z dobro in pitno vodo. — Glavno mesto na Krfu je dobilo svoj vodovod že leta 1831, zgradili so ga Angleži, istotako tudi ceste. Na otoku prebivajo Grki, samo v glavnem mestu je veliko Ar-navtov,Italijanov in okrog 3000 Židov. Glavno mesto ima prilično in varno luko, ki je 26 metrov globoka. Tukaj pristajajo ladje, ki pripljujejo iz Aten, Alek-* sandrije, Trsta, Italije in Anglije. Ulice so pozidane kot v Benetkah z arkadami. V glavnem mestu stanuje katoliški škof, in grški metropolit. Razven katoliške katedrale je na Krfu še pet katoliških cerkev. Grki imajo v mestu mnogo svetišč, kapelic in bogato stolno cerkev sv. Spiridiona. Od prosvetnih zavodov ima mesto: gledišče, gimnazijo, preparandijo, semenišče in knjižnico. V mestu je tudi kraljevska palača, katero je pustila pozidati v starogrškem slogu carica Jelisava (Elizabeta). Svoj čas je bil ta otok zelo utrjen, a te stare utrdbe niso za naše čase in ne pomenijo nič več. Prva grška našel-
lina na Krfu je bila osnovana leta 734 p. K. in sicer iz meče to na vlado in posebej še na mmististvo \ojne m
Korinta. Korintske nadoblasti se je rešil otok leta 605. irprrnariee.fv	........ ...
Rimljani so podjarmili otok leta 229 pr. K. Leta 395 je	Slovenski in hrvatski oficirji, odlični in jtriznaru
lilo rimsko cesarstvo razdeljeno in je pripadel Krf pod v svoji 'Stroki so l ili najprej rapršeni po najslaljsih juz-oblast iizpntinskega’cesarstva. V 11. stoletju so si o- nih garnizijah, vršili so vestno svojo naporno službo, svojili otok dvakrat Normani iz Italije. Vendar je ostal Sedaj pa naenkrat prihajajo drug za drugim* nazaj Krf pod Bizancom do leta 1386, ko so se ga polastili Be- brzojavni; upokojeni. Potovati morajo ha_lastne siroš-nečani. S Krfom vred je prišlo pod benečansko repub- ke in po leto dni bodo čakali na penzijo. Redukcijo liko celotno jonsko otočje. Turki so poskusili' dvakrat, šle venskih m hrvatskih oficirjev si lahko privošči sada bi iztrgali otok Benečanom. Prvič'se je to zgodilo mo režim, ki tudi invalide reducira ih briše in s teifi;-lela 1537, ko se je izkrcalo' na otoku 50.000 Turkov.h da se mlade in sposobne ljudi uenadoma trga iz dela Turki so opustošili -celi otok, a glavnega mesta'se nišo in poklica,-»Jdobimo posebno vrsto penzijoriislov, ki ni-mogli polastiti. Drugič so se izkrcali turld na Krfu L ' ma nikjer na svetu primere.Tuđi okolnosti, v katerih 1716, ko so vojevali z Benečani veliko vojsko. Glavno ; naslaja ta posebna vrsta penzijonistov, so nekaj goro-mesto je obranil grof Scliulenburg, kateremu so Krfčani : stasiiega in sramotnega. Špijonske in druge afere, ka-V zalivalo postavili spomenik leta 1717. Ko je pa Napo- tere so razni zaslepljeni ip hujskaški listi razpredli ok-leon ukinil benečansko republiko leta 1797, so pripadli I rog neke poulične ženske, še niso vse, za kulisami Franciji vsi jonski otoki s Krfom vred. V napolenskih , oficirskih upokojitev Je še marsikaj drugega in za pri-vonjah so si osvojili Angleži otok z jonskim otočjem j mer naj sledi po najverodostojnejših podatkih nasled-vred. Anglija je odstopila jonsko otočje in Krf prosto- nje iz 'Prištine:
voljno Grkom leta 1863 in odrtega časa je bil otok lasi ' Priština ,spada pod komando kosovske divizijske
Grkov.
Grško-italijanski spor. Z veliko napetostjo pričakovana seja Društva narodov ni storila glede grško-italijanskega spora nobenega sklepa. Sa land ra je na kratko razložil stališče Italije, nakar je grški delegat Politis ponovno odločno apeliral na Društvo narodov, da intervenira. Predsednik Ishi je nato predlagal, naj se seja odgodi. Delegat Anglije lord Cecil je izjavil, da je s tem soglasen, je pa prebral določbe konvencije Društva narodov, ki jasno dokazujejo, da je Društvo dolžno intervenirati. Izjava Cerila je napravila velik j vtis, ker je dokaz, da Anglija -slejkoprej vstraja na svo- j jem stališču. Francosko časopisje je z malimi izjema- j mi v lena sporu zavzelo Italiji naklonjeno stališče, — j Stvar je razumljiva. Po verza jskem miru se na svetu ničesar več. ne zgodi, da ne bi bilo nasprotnega mne- ; nja med Francijo, in Anglijo.
.-Katastrofa na Japonskem. O potresni katastrofi j na Japonskem prihajajo od due do dne strahovitejša ■ poročila. Tajko grozne nesreče ne pomni zgodovina. { kajti po. zadnjih poročilih je zahtevala katastrofa krog j 2,060.009 človeških žrtev, 'toda to število. ;še. vedno na- j Tašča. Uničena so poleg mest Tokia in Jokohame še:, j Okogavo, Šeni Jokosaka, A tanini, Odovora, Hok.amo, j Arokuga, Kana, Simodo in Inbalja, mesta, ki so skoro / vsa. štela nad 100.000 prebivalcev; manjših mest in vasi pa je nepregledno število porušenih. Bruhali je začelo tudi veliko število vulkanov in to, kar ni uničil potres, zagrinja sedaj goreča lava. Poleg tega pa divjajo celi čas strašni viharji z dežjem ter povodnji preplavljajo deželo. Med nesrečnim ljudstvom vlada obupno stanje. Na milijone ljudi je brez strehe ter umirajo od lakote, toda pomagati jim je zelo težko. Amerika je organizirala veliko pomožno akcijo, ioda ladje ne morejo vsled silno razburkanega morja pristati ob obali. Lahko se reče, da je največ, škode še napravilo morje. Na tisoče, ladij je potopljenih, par manjših otokov je izginilo s prebivalstvom vred v morskih globinah,.na obrežju so pa napravili strašno razdejanje ogromni morski vali, ki jih je razburkano morje gnalo po več kilometrov daleč na suho v višini do 20 m. Ti vali so uničili veliko mest in pristanišč ob obrežju. Med prebivalstvom je nastala popolna anarhija. Prej sicer tako trezni Japonci so popolnoma izgubili razsodnost. Po deželi se klatijo razbojniške bande, ki jemljejo nesrečnikom še zadnje ostanke živeža ter dragocenosti in denar. Vojaštvo komaj še vzdržuje redi Nad celo državo je proglašeno obsedno stanje. Nepoznani atentatorji so ubili novoizvoljenega ministrskega predsednika Jama-moto. Ker je Tokio uničeno, se v vladnih krogih resno razpravlja, da se prestolnica prestavi v Osako. Med’ ponesrečenci j-e tudi okrog 40.000’ Evropejcev.'. O usodi inozemskih podanikov, ki so se nahajali deloma v Told ju j deloma pa na nekem otoku pri Jokohami, kjer se nahajajo letovišča Evropejcev, se še ničesar gotovega ne ve, vendar pa se domneva, da so menda vsi postali žrtve katastrofe. Japonska je po lej nesreči za dolgo let gospodarsko uničena. Rumena nevarnost, pred katero so imele Rusija, Anglija in Amerika tako velik strah, je za dolgo let odstranjena, kajti Japonska preneha biti velesila. Morala bo opustiti celo njeno ekspanzijsko politiko ter se z vso silo oprijeti gospodarske obnove, če hoče v teku par decenijev zopet doseči moč, kakor jo je imela doseclaj. Ta položaj Japonske bodo I gotovo izrabile države, ki so zainteresirane na Daljnem : Vshodu, posebno Rusija, ki bo dobila svobodne roke' v ! Mandžuriji in na Sahalinu. Bati pa se je tudi Korejcev, med katerimi se širi močno gibanje ža odcepitev in o-i samosvojitev Koreje.
Ogromen štrajk v Ameriki. Rudarji v Z jed in jenih -državah so’stopili v štrajk. Dosedaj stavka okrog četrt milijona delavcev. Predsednik Coolidge je skušal osebno intervenirati, da se štrajk konča, toda brez uspeha.
S stavkajočimi simpatizira tudi ostalo delavstvo in kovinarji so že sklenili,ida začno Ludi stavkati.
Izza feu,c »fifinMi upavnlte >
Slovenske in hrvatske oficirje so začeli odpuščali tako hitro in v tolikem številu, da je treba resno vprašali na merodajnem mestu ali izhajajo te upokojitve iz gonje, katero so začeli v politični strasti zaslepljeni, nerazsodni in neodgovorni elementi, ali pa iz kakega : monopola na oficirski stan v celi državi, po katerem bi bili Slovenci in Hrvati lahko samo še «kanonefuter« do najvišjega kaplarskega čina, in pa če se zavedajo, kako škodljivo je eno in drugo za državo in kako luč
j oblasti z generalom Miloradom Rističem na čelu. Ta - komandant je bil leta 1922 že enkrat odpoklican, ker j sq nastale v njegovem področju neznosne razmere vsled I navadnih «Iračarij« pri črni kavi ob njegovi mizi, prišel pa je kmalu zopet nazaj in sedaj se vse to nadaljuje v pravcu in cilju — redukcij e-prečanskih oficirjev.. Kar ga je poprej stalo čast in mesto, lo si sedaj general Ristič računa menda kol silno zaslužno delo. Ge se dva oficirja pogovarjala slovenski, je drugi dan že ovadba in zaslišanje, da sta govorila «madžarski«. General obrekovanim in■ osumničenim ne da zadoščenja, ampak nasvet naj tudi med seboj govorijo srbski, da ne bode spotike. Prečanin je pod njegovo komando že a priori sumljiv in nevaren in oskrbljeno je, da se ga od .vseh strani in podvsod opazuje ki zasleduje ter da se iz vsake njegove besede pri mizi gospodina generala išče in kuje materijal za kako «iztrago«.- V. oficirski obed-, niči se kuha dan na dan ovčje meso in ko se je nekj oficir tožil v obednici nad večno «mazgotino«, je bil ovaj en in obtožen .«uvrede« žalitev srbskih čustev. Posebno .velik greh je bil pa ta, da je nekoč dejal, naj bi se rdeči križ naziva! SHS in ne vedpo,, «Srbski crveni krst«. Tp in še nebroj drugih stvari se dogaja v petem letu osvobojetija.	;	■ „
.Stara izkušnja, da;Sp. poturice in izdajalci najhujši in najslabši, se pa tudi y- Prištini uveljavlja- z osebo Simo, Piciniča, rodom Didmatmca iz Lošinja, ki je celo od svoje vere odpadel, da postane pravi miljenec. komandanta-generala ter ovaduh in provokater napram 'Slovencem in Hrvatom. Simo Picinič je prišel kot vojaški katoliški duhovnik v prištinsko garnizijo, kjer je kmalu spoznal praktične vrednosti izdajalstva in od-, padništva. Odpadel je-od svoje vere, se popravoslavil, oženil z neko nuno iz samostana Janjevo, a ko je bil že v ostavki na službo katoliškega vojnega svečenika, je še zaprisegah katoliške; vojake. To, je,.kruta zloraba cerkvenega in vojaškega dostojanstva, katerega se je odpadnik z vlogo ostavke ali odpovedi dejansko odrekel ter damo še čakal na izpolnitev formalnosti.
Izdajalec je bil z največjo nujnostjo nagraden z imenovanjem za kapetana I. klase administrativne stro ke.To imenovanje je prinesel prvi «Vojni list« po Pici-ničevi ostavki na duhovniško službo in novopečeni ad-: ministrativni kapelan I. klase brez kvalifikacije je bil.
: prideljen k intendanti kosovske divizije, nadeja in j baha se pa, da bo kmalu prišel v šolo za intendante v ; Pariz. Pravoslavna poroka odpadniškega duhovnika : in odpadniške nune se je vršila v Gračanici in general j Ristič je dal .službe prosto vsem oficirjem, ki so poroki j prisostovalij in Ludi vsi vojaški vozovi in konji so bili j za lo ženitovanje na razpolago.
Simo Picinič je generalova desna roka in oficir, ki j se mu zameri, se lahko kar pripravi na penzijon, pa j naj je še tako dobro ocenjen v službi. Kol prvi je bil vpokojen kapetan I. klase Josip Hočevar, v Mariboru dobro znan kot eden izmed najboljših oficirjev ob pre- > obratu v dobi koroških bojev, pozneje pa kot adju- j tant 45. polka. Kapetan Hočevar se ni udeležil odpad- j nikove poroke, šel je rajši na strelišče s’ svojo četo, in j ker je tudi drugače kazal vedno vso samozavest in vso i odpornost proti lizunstvu in hlapčevanju, je brzojavno j debil penzijon, četudi ima od poprej več pohval in je j. tudi komandant general Ristič moral priznati, da vo- f. di eno od najboljših edinic v celi kosovski diviziji. To, q kar so počenjali proti kapetanu Hočevarju, se preliva ; iz najgrše perfidnosti v največjo hudalost. Iako so si izmislili na primer, da on, Jože Hočevar, Slovenec iz • od Italijanov zasedenega ožemi ja, sploh ni ta, za kogar se izdaja, ampak neki Coromeo Lombardico, ki kliče živijo italijanskemu kralju in fašizmu ter namerava stopiti v — italijansko vojsko. Kapetan Hočevar je sicer zvedel, kaj se o njemu govori, ker so radi njega zasliševali vse druge oficirje, potem po vrsti; podoficirje, vojake, sluge in celo-kuharice v obednici, na vse zahteve po zadoščenju in pojasnilu mu pa še .odgovora niso dali. Kapelnik kosovske divizijske godbe Slovenec Vlasak je bil tudi upokojen, ker ni hotel in ni mogel pričati proti njemu. Poskrbelo se bo, da bo vložena in-lerpeiacija na ministra vojne, naj pozove generala Rističa, da privleče iz svoje «fioke« vse akte, ki jih je pri črni kavi s Simo Piciničem skoval proti slovenskim in hrvatskim oficirjem. Na tak način se bo mnogo prispevalo k dobri ilustraciji upokojitve izvrstnih oficirjev.
To*haj zaenkrat zadostuje, da se vidi pravo ozadje oficirskih upokojitev. V tamu in podobnih intrigah in šikanah leži metoda, ki gre za tem, da bi se prečam sami zahvalili na oficirski službi. Mnogi so se itak, drugi, ki so toliko vstrajni. potrpežljivi in idealni, pa dobivajo
vedno težje udarce in končno brzojavni penzijon. Kam to vodi, je pa drugo in zelo važno vprašanje.. Merodajni in odgovorni naj d tem razmišljajo ter odgovorijo.
Kopija stare Rusije v režimskem''pogledu postaja Jugoslavija. Med drugimi blagoslovi nas je osrečil beograjski režim z novim tehničnim svefnikoni,...v.odseku tehnične* službe^ v ministrstvu notranjih zadev. Mesto Švicarja dr. Reissa, vseučiliščnega profesorja, ki je to mesto pustil, ker naša uprava ni znala prav ceniti nje; govih zmožnosti, je imenovan Rus Sergej Nikolajevič Tregubov, bivšu senator, dolgoletni profesor prava na univerzi v Petrogradu in specijalni carjfef*svetovalec v vrhovni komandi. Metode naših policijskih organov, zlasti onih v Beogradu »so v marsičem spominjale na strahote znanega ruskega redarstva, o katerih so se širila- po vsem svetu strahovita poročila, ki so bila resnična. Zalo je ruska policija ob priliki revolucije največ trpela in oni višji uradniki, ki ki so mogli pobegniti, pač ne mislijo nikoli na povratek v Rusijo, dobro vedoč, da jih tam čaka pravična kazen za njihovo črno delo. Na čelo naše policije stopa pa sedaj mož s Jakimi temnini tradicijami. Magari je bil v Rusiji desetkrat senator, s takimi tradicijami pri nas ni mogoč tudi kot tehnični svetovalec ne. Mi ne maramo, da se pri nas uvede policijski režim po, ruskem sistemu z njeno «Ohrano««, ki bi gotovo dobrodošel beograjskim vlasto-držcem za njihove temne naklepe, državo bi pa sigurno upropaktil z istimi metodami kot je Rusijo.
Reprezentanti naših oblasti. Pri nas bi lahko sestavili lepo galerijo tipov, ki kot reprezentanti naših oblasti sodijo v zapor, ne pa na kako odgovorno mesto. Toda oni se pri nas kljub svoji temni preteklosti kre-lajo v vseh družbah, dasi so njihove lopovščine dobro znane .Demokratska «Pravda« prinaša nekaj takih lepih cvetk iz radikalnega vrta, toda tudi demokrati jih lahko aabrojijo precej lepo število v svojih vrstah. Tako prinaša «Pravda«; Po protekciji nekega ministra je imenovan ,y Kraševcu-za policijskega uradnika neki Ljubofnir Siojilövie, o katerem pričajo akti istega policijskega urada. zelo. zanimice podrobnosti iz njegovega prejšnjega delovanja. Tako je moral imenovani Stoji— Tovič leta. 1921 odgovarjati za 14 večjih in manjših, krivičnih del, za katere je potem odsedel lepo število mescev v zaporu. Med' temi se omenja, tatvina 100 din,, prevara za. 200 in 400 din., tatvina o vas-, drv in še druge zanimivosti. Ta uradnik ima poleg, svoje odlične preteklosti šg štiri razrede ljudske, šole, a svojo služilo vrši le v korist radikalni stranki. — .V Ljuboviji pa imajo srezkega .načelnika'- Bogoljuba Markoviča, ki je zelo .proslavljen izsiljevač. Prošnje meščanov sploh ne upošteva, če ni priloženo par sto dinarjev, za ugodno rešitev pa zahteva najmanj 1000 din. Meščani so pbpol-nom'a obupani vsled samovoljnosti lega uradnika, toda vse pritožbe ne pomagajo nič, ker je izboren strankar, pa;‘ga radikali samo radi tega držijo na tepi'mestu. —• Najbolj pa se postavi veliki župan v Žabcu VasaAlekšič, ki ga narod imenne Vasilj pašo radi tega, ker sploh -ne upošteva niti ministrskih odlokov, ampak pašu je po mili svoji volji. Parkrat je celo javno izjavil, da on odločuje v svoji županiji, ne pa minister, ki nima ničesar za govoriti. Take stvari so pač mogoče samo pri nas, kjer radikalna stranka sedaj pomeni državo.
Podpiranje naše industrije.. V Novem Sadu, se je osnovala družba, ki je nameravala zgradili tvornico za letala s. podporo znanega avstrijskega veleinduslrijalea Castigliope. Vojno ministrstvo je to novo podjetje, ki je zelo potrebno pri nas, sklenilo podpirati na ta način, da jfe-zahteval o od družbe, da zgradi par lipov letal, katere mora brezplačno,prepustiti vojnemu .ministrstvu, ki jih bo preskusilo ter se odločilo za najboljši tip. Seveda družba takega predloga ne more sprejeli, ker bi stroški za graditev teh poskusnih letal požrli vso delniško glavnico. Zato pa bomo mi še zanaprej naročevali naša vojna letala v Italiji in v Franciji, ki nam. pošiljajo samo najslabše tipe, na katerih se potem ubijajo naši pilotje.
Kmetje v Jugoslaviji ne plačujejo nobenih davkov.
Iz ameriški slovenskih listov se vidi, da vladni Pres-biro daje gorostasne neresničnosti v svet. Priobčil je v ameriških listih z dne 31. julija 1923 nekak komunike o naših financah, kjer trdi med drugim dobesedno sledeče; «Jugoslavija dela sedaj znatne naporgj da zviša svoje dohodke. Po sedanjih' razmerah so kmetje večinoma izvzeli od plačevanja davkov, med tem ko mora mestni element v glavnem nositi davčno breme.« Take stvari si upa naša vlada javno objavljati v Ameriki, misleč, da tam naših rafcmer ne poznajo. Riesnicä pä je, da mora prečansld, ospbito slovenski kmet skupno z mestnim elementom nositi domala vsa davčna bremena na ljubo bratom iz juga.	.
Kako potujejo ministri. Pred par dtieVi so kaki 4 ministri in predsednik parlamenta odpotovali -iz Beograda, Ker ni bilo za vso to gospodo salonskih voz, se je enostavno naredilo, da se mora dati na razpolago vsakemu ministru po en vagon I. razreda. Službujoči uradnik je pa ravno potreboval omenjene vagone za sestavo brzovlaka ter je odvrnil, da naj se za ministre» rezervira samo po en oddelek v vsakem vagonu, Toda zagrozilo se-mu je, da .ho odpuščen, ako ministri ne dobe vsak svojega vagona. Uradnik se je nato udal, toda potniki, ki so kupili listek I. razreda za vožnjo v istem ‘brzovlakii, so morali slati v H. in III, razredu, ker so ministri zasedli vagone I. razreda. Enake navade so si privoščili nekateri radikalni poslanci, ki so se pa polastili samo enega oddelka v vagonu I. razreda.
Akoravno je tak poslanec sam sedel v kupeju, ni pustil noter sopotnikov, ki so stali zunaj na hodniku in ki so vožnjo plačali, dasi se je on vozil zastonj ter je imel pravico samo na en sedež. Celo železniški minister je izdal naredbo, da se v bodoče ne sme rezervirati za posamezne poslance posebnih oddelkov, ker nimajo na to pravo.
Dnevne novice.
Naša kraljevska hiša je dobila princa. Naša kraljica Malija je porodila dne 6. t; m. zjutraj moško dete. Vest, da se je rodil naši kraljevski hiši princ, so oznanili streli iz topov in vsa mesta po državi so bila takoj v zastavah. Ob priliki rojstva je predložil justični minister kralju v podpis ukaz o obširni amnestiji, ki se bo'nanašala na politične delikte.
Slovesnost jubilanta. Od Št. Jurja ob juž. žel poročajo. Na angelsko nedeljo, dne 2. septembra je obhajal domači župnik in duhovni svetovalec veleč, gospod Valentin Mikuš 40 letnico mašništva in 26 letnico žup-nikovana v tukajšnji župniji. Svečanost se je vršila sicer bolj v omejenem krogu, vendar pa prav prisrčno. Na predvečer je zapel pevski zbor par lepih pesmi in domači č. g. bogoslovec Anton Rataj je visokemu jubilantu častital v imenu pevskega zbora in v imenu cele župnije. S 'kratkimi besedami je opisal dolgo dobo let njegovega neumornega delovanje v dušnem pastirstvu, mu izrazil veselje in naklonjenost župljanov, ter prisrčno željo, da bi ga previdnost božja varovala še dolgo dobo let med svojimi župljani. V nedeljo zjutraj je imel cerkveni govor č. g. kap. p. Jože iz Celja, nato je pa gospod jubilant daroval sv. mašo z veliko asistenco in z zahvalno molitvijo. Po sv. maši se je poklonila jubilantu deputacija občine in mu v znak hvaležnosti, udanosti in veselja izročila veliko diplomo s krasno opremo, s katero je Občina imenovala gospoda župnika za častnega občana. Gospod župan Janko Art-man je ponovno čestital blagemu gospodu.
Zopet nova špijonska afera. Ni se še ponovno prav razvila znana špijunska afera s prostitutko An-droličevo na čelu, katero so hoteli beograjski hujskači na cirkuško-smešni način zvaliti na opozicij onalne kroge, pa že poročajo nekateri listi o odkritju nove. Značilno pa je to odkritje za režimske liste, ki so pri prejšnji aferi pognali huronsko vpitje ter kazali na Hrvate kot veleizdajalce, da ti listi sedaj popolnoma molčijo. Gre pač v tej aferi tudi za nekatere «velike prijatelje naše države«, za bivše Wranglovske oficirje, ki so v njo zapleteni. Dosedaj še edino «Politika« beleži to špijonsko afero, kateri je prišla na sled novosadska policija. Na podlagi ovadbe je bil v Novem Sadu aretiran špijon, neki Huber iz Belgije, ki se je izdajal za trgovskega agenta. S trgovskimi posli se sploh ni bavil, ampak je vodil špijonažo. Pri preiskavi, ki jo je policija napravila pri njemu, je dobila v roko dokaze, da se je ta Belgijec, poleg njega pa še nekih 10 drugih inozemcev bavilo s špijonažo in sicer so bili v službi mednarodnega društva, ki se peča s špijonažo v vseh državah in ki ima svoj sedež v Kölnu v Nemčiji. Belgijec je takoj svojo krivdo priznal ter obenem izdal tudi svoje pomagače. Tako je priznal, da pripada v resnici omenjeni špi jonski organizaciji v Kölnu, ki je dajala za bogato nagrado raznim državam vse podatke in načrte, ki so bili tem državam potrebni, seve samo take, katerih se je omenjena družba lahko polastila. V naši državi so Belgijec in njegovi pomočniki delali za Italijo in za Madžarsko. Policija je zaprla še vseh deset pomagačev, med katerimi je največ Rusov, ki so bili znani v najboljših naših krogih, katerih i-mena pa še danes policija v interesu preiskave ni obelodanila. Policija jih je aretirala v Pančevu, N. Sadu in Beogradu, kamor jih je Belgijec Huber razposlal, da mu dobavijo neke važne podatke o vojaških objektih. V afero je zapletenih še mnogo ljudi, proti katerim bo policija postopala. Že delj časa se sumi o nekaterih Rusih, zlasti o bivših oficirjih, da se pečajo z raznimi nečednimi posli v škodo naše države, toda vedno jih je ščitila neka nevidljiva moč, da se ni ničesar moglo proti njim ukreniti. Beograd se radi te afere še bolj sramoti z raznimi merami, ki jih podvzema proti nedolžnim prečanskim oficirjem, kateri so vsi osumljeni veleizdaje, na drugi strani pa še nadalje trpi ruske begunce na važnih mestih, vojaške uprave, da imajo vse podatke za uspešno špijonažo kar pri roki, poleg tega pa sprejema še ruske kadete v armado za aktivne o-ficirje.
Obtožba proti atentatorju Rajiču, ki je izvršil napad na ministrskega predsednika Pašiča, je že dvignjena. Rajič je obtožen za naslednja tri dejanja: 1. Poskus uboja predsednika vlade po čl. 1 zakona o zaščiti države, kar se kaznuje s smrtjo ali z 201etno ječo. 2. Rajiča obtožuje policijski agent Gjurič, da se mu je upiral ob priliki aretacije ter ga udaril s samokresom po glavi in ga poškodoval. To delo se kaznuje z ječo od 2 mescev do 2 let. 3. Rajiča toži Jovan Vazovič, žandarmerijski narednik, ki se je vozil v Pašičevem avtomobilu, in sicer za poskus uboja. To delo se kaznuje z 10- do 201etno ječo. Kakor vidimo, so proti Rajiču naperili celo vrsto paragrafov, da mu zavijejo vrat.
Financijski škandal. Nek madžarski konzorcij je sklenil s Švico izvoz pšenice in sicer 10 tisoč vagonov za ceno 27.50 frankov. Vojvodinski izvozničarji so se že pogajali s Švicarji za 24.00, a niso uspeli, ker niso mogli dobiti kredita. Švicarski trg je radi slabe trgovske politike Narodne banke izgubljeno za naše izvozničarje.
Doživljaji gospoda Milana Prpiča. Gospod Milan Prpič, katerega so dolžili, da je spremljal Radiča v
inozemstvo, se je vračal te dni iz čehoslovaškega letovišča nazaj v Zagreb. V vlaku med Marinorom in Zidanim mostom je Prpiča preiskal policijski komisar v spremstvu 4 pomagačev, ki so ga slekli do golega. Odvzeli so mu vso korespondenco, ki je bila zgolj trgovskega značaja. Gospod Prpič se je pritožil radi tega postopanja v Zagrebu, a dokumentov ni dobil nazaj, akoravno so mu to obetali.
Spor z Rumunijo radi aeroplana. Z Rumunijo je toliko zavezništva in prijateljstva, da že ni stvari, radi katere se še ne bi bili sprli. Sedaj je spor radi aeroplana, s katerim sta pobegnila dva ruska pilota iz Novega Sada. Pobegla pilota sta baje že prepeljana v Novi Sad v zapor, aeroplana pa rumunska vlada noče izročiti ter se izgovarja,, da manj Kajo neki dokumenti. Vojno ministrstvo je te dokumente sedaj izdalo ter s posebnim kurirjem poslalo v Rumunijo, da dobi aeroplan.
Komunistična manifestacija v Beogradu. V sredo zvečer so se pripeljali v Beograd po dveletnem zaporu izstopivši bivši komunistični poslanci gg. Filip Filipovič, Vlado Čopič in Nikola Kovačevič. Ker je policija zvedela, da bodo delavci priredili pozdravno manifestacijo, je s kordonom zaprla pristanišče. Zbralo se je več tisoč ljudi, katerih kordon ni mogel ustaviti. Manifes-tanti so korakali v mesto do stanovanja g. Filipa Filipoviča, potem pa s čopičem in Kovačevičem, ki sta odpotovala domov, nazaj na kolodvor. Na kolodvoru je prišlo med policijo in manifestan ti, ki se niso hoteli voziti, do spopada. Policija in orožniki so streljali. — Tako se izkazuje oborožena sila ob delavskih manifestacijah, pri izgredih in pretepih Or june in Smao je pa ni nikjer.
Brezmejna surovost orjuncev v Šoštanju. Dne 2. t.
m. je imela Or juna razvitje prapora v Šoštanju in svojo vrtno veselico. Pri razvitju zastave je povdarjal med drugim neki pri drž. rudokopu nastavljeni pisar Kurnik, da so orjunci bojna stranka ter hujskal na boj naše mirno šoštanjsko prebivalstvo. In res, ob 19. in pol zvečer prihruje neka tolpa črnopreoblečenih orjuncev v gostilno Golob. Sedeli so pri mizi nič slabega sluteči sledeči gostje: sodni kanclist Drevenšek, vpokojeni jet-ničar Skamen in njegova soproga, vsi trije pravi znani Slovenci. Obče znani miroljubni gostje so so pogovarjali z g. Drevenšekom, kako mu je kaj šlo na dopustu. Naenkrat plane 11 mož broječa druhal, ki je bila oborožena od nogo do glave, po koncu ter brez vzroka začne udrihati po Skamnovi glavi s tako silo, da je bil takoj po prvem udarcu brezzavesten. Nato so ga vlekli pred hlev, suvaje ga s petami na tla, vrgli so ga za plot in tolkli s samokresi po glavi. Naenkrat še poči strel proti že itak brezzavestnemu in na tleh ležečemu Skamnu, ki ga pa k sreči ni zadel. Njegovi ženi, ki je vpila, da ga vendar naj pustijo, se je zahvaliti, da ga ni ta druhal ubila, ker so na njeno vpitje prihiteli ljudje in druhal pa zbežala v temo in streljala v zrak. Ranili so tudi še nekega starčka Destovnika ter vstrelili v Okno nad poštnim uradom, tako da je kuharica pobrala v kuhinji kroglo, ki bi jej bila lahko usodna. Po teh dogodkih so šli po vseh gostilnah izzivat miroljubne ljudi ter streljali venomer kot zdivjani norci. Kaj pa porečeš oblast na tako početje? 11
Orjunski škandali v Novem Sadu. Novi Sad je že dalje časa torišče ljutih spopadov med Orjuno in Sr-nao. Fašisti obeh vrst se dnevno zmerjajo in pretepa-vajo, ali pa vsaj drug drugega denuncirajo. Tako so orjunci obtožili srnaoskega predsednika dr. Čelemova, da je psoval Pribičeviča, a tudi državo, kralja in kraljico. Stvar pride pred sodišče in se bodo prerekale dvojne priče: orjunske, da je res, srnaoske, da ni res. Pri spopadu, ki se je vršil v sredo proti večeru, so člani Orjune nekega Smaoca do nagega slekli ter potem gonili po najbolj obljudenih ulicah. Ko se jim je iztrgal iz rok ter bežal, so pa streljali za njim in komaj se je rešil v neko hišo.
Nezgoda na veselici. Od Sv. Martina na Pohorju nam poročajo: Pri nas smo slavili šolsko veselico, katere se je udeležilo obilo učiteljstva in občinstva. Med veselico sta šla 18 letna deklina in en učitelj na sveži zrak in se pogovarjala pod šolo. Niti zapazila nista, da stojita na trhlem pokrivalu šolske greznice, ki je globoka 2 metra. In res nesreča je hotela, da so se trhle deske utrgale, učitelj je še pravočasno’ odskočil, a ubogo dekle se je skotalilo v greznico. Le z veliko težavo so jo še rešili. Upamo, da bo po tej nesreči okrajni šolski svet popravil trhlo pokrivalo, sicer se res lahko prigodi kak smrtni slučaj sedaj, ko bo šola.
Same veselice in zabavel Neka bolezen se je razširila v naše kraje. Dasiravno se toži o velikem pomanjkanju in bedi, vendar se nedeljo za nedeljo, dan za dnevom vrstijo veselice, zabave, dragi izleti, plesi i. t. d. Vsako društvo hoče v poletju tekmovati, kojo bo priredilo več dragih zabav. Kam bomo prišli! Ni čuda, če potem v Beogradu predbaciva finančni minister našim poslancem: Slovenci imate mnogo denarja, saj v nobeni pokrajini ni toliko prireditev, toliko veselic in raznovrstnih zabav, kakor ravno v Sloveniji! Ljudje božji, upoštevajte to in bodite umerjeni pri prirejanju veselic. Ne tratimo svojih skromnih dohodkov in narodnega premoženja!
Deklica mu je pobegnila. Okrajno sodišče v Ruju nas naproša, da objavimo to le: Neka dvanastletna deklica Kmetec Barbara je zapustila pred dobrim mesecem svojega rednika v Ruju in pobegnila neznano kam. Potepuško dekle se potika kod okrog po deželi, ali pa služi pri kakem kmetu v okolici Ptuja. Ako bi bilo komu kaj znanega o begunki, naj javi njeno bivališče okrajnemu sodišču v Ptuj.
Razpis službe. (Dopis iz Šmartna ob Paki.) Ker se na naši železniški postaji promet vedno bolj množi, se razpisuje služba postreščeka in snaži tel ja čevljev. Nek dolgi fant s smešno duhovitim obrazom, ki ne zamudi nobenega vlaka, in umazani dopisnik «Jutra« se utegneta za to njima primerno službo potegovati.
Vabilo k blagoslavljanju novih zvonov v Šmiklav-žu pri Slovenjgradcu. Od mariborske zvonolivarne je nam ravnokar došlo poročilo, da, ko smo dva mala zvona za tukajšnjo podružnico Sv. Helene že meseca julija t. 1. prejeli, sta zdaj tudi dva velika za tukajšnjo župnijsko cerkev Sv. Miklavža naročena zvona dogotovljena. Slavnost blagoslovljenja novih zvonov se bo tukaj vršila na Križevo nedeljo, dne 16. septembra t. 1. ob deseti uri dopoldne. Ker so tukajšnji farani za'na-bavo novih zvonov, dasi župnija šteje samo 460 duš, žrtvovali tako ogromne svote, in ker že 17 mesecev čakamo na zvonove, je razumno, da vlada radi dogotovit-ve zvonov po naši župniji nepopisno veselje. Pridite tedaj mili naši dobrotniki in prijatelji iz sosednih župnij na Križevo nedeljo z nami se veselit.
Cerkvene slovesnosti. Od Svetinj pri Celju poročajo: V nedeljo, dne 9. septembra bo na Svetini slovesnost blagoslovljenja novega zvona za cerkev sv. Križa in bo rana in pozna služba božja v tej cerkvi. Botrinstvo sta prevzela zakonska Mihael in Franca Klinar iz Svetine, ki vsakokrat rada pomagata, kadar gre za krščansko stvar, ki sta tudi dosti dobrega storila za Marijino cerkev na Svetini in ki sta veliko pomagala pri novi cerkveni hiši, ki je bila postavljena leta 1912. Ta zvon je že sedmi novi po svetovni vojski v fari Sv. Rupert nad Laškim. Še v tem letu, najbrž zadnjo nedeljo meseca septembra bo pa slovesnost blagoslavljenja novega zvona, osmega novega v fari, pri podružnici Sv. Florjana na Glažuti. Ker se bo v nedeljo, dne 9. septembra obhajal dan Marijinega imena, lahko romarji združijo romanje k cerkvi Sv. Križa in k Mariini cerkvi j na Svetini.
Aljažev stolp. «Plan. Vestnik« piše: Aljažev stolp na vrhu Triglava postaja točka, ki zbudi nov svetovni požar — vojsko med nepoklicanimi pleskarji. Častitljivi spomenik slovenske turistike ni bil namreč več vre den, da obdrži praznično obleko, ki mu jo je dal lastnik — naše planinsko društvo. Doslej so ga spoštovali in negovali z naši in druge strani, nobenih incidentov ni bilo na vrhu Triglava. Pa so otročaji ali zlobneži raztrosili vznemirljive, pa neresnične govorice glede razmejitve in začele so se dvigati vojske na Triglav . . . Komu v prid? Komu v kvar? Mi slovenski turisti dobro vemo, pa ni treba, da bi povedali. Koncem konca so nam najprej naši ljudje prebarvali Aljažev stolp v naših barvah, potem pa Italiani v svojih in tako bi šlo naprej, dokler bi dragoceni stolp ne izginil v nevidnih barvah. Kakor se nam poroča, je za ventilacijo že poskrbljeno po nekaj okroglih luknjicah. Za enkrat bo naše društvo vojski napravilo konec — in Aljažev stolp zopet zavilo v prejšnjo originalno — sivo barvo, kakršna edina pristoja okolici. — Kakor piše «Slov. Narod« je razmejitvena komisija priznala celo ozemlje Triglava s sedmimi jezeri Jugoslaviji. Nadaljna izprava meje določa tudi kolodvor Radeče—Belapeč, ki je bil prvotno določen Italiji, v posest Jugoslavije.
Zastrupljenje vsled neprevidnosti. Zadnji čas se je v Banatu dogodilo že več zastrupljenj vsled neprevidnega ravnanja z navadno sodo. V Temerinu se je v zadnjih dveh mesecih zastrupilo sedem ljudi, od katerih so štirje umrli. Ljudje se zastrupijo na ta način, da kuhajo jed v posodah, kjer so kuhali perilo s sodo. Kemična preiskava sode je dognala, da nekateri trgovci v Banatu prodajajo sodo, dobljeno iz Nemčije, ki pa ima mnogo skrajno strupenih snovi primešanih.
Trdovraten samomorilec. Emil Petrak, vrvar iz Os-jeka si je poskušal v enem dnevu nič manj kot petkrat vzeti življenje. V pijanosti si je namreč vtepel v glavo, da ne živi srečno s svojo tretjo ženo. Ko je prišel iz gostilne domov, se je hotel najprej obesiti, toda vrv se mu je utrgala ter je obležal nezavesten na tleh. Ko je z ženino pomočjo zopet prišel k zavesti, se je zaletel z vso močjo v zid v kuhinji, da bi si razbil glavo. Vsled trde butice se mu pa to tudi ni posrečilo, nakar je stekel iz stanovanja k železniški progi, da se vrže pod vlak. Žena mu je pa sledila ter se ji je posrečilo s pomočjo nekega železničarja, da ga je od tega odvrnila. Toda mož se še ni udal, sedaj se je hotel utopiti. Z dravskega mostu je hotel skočiti v Dravo, toda žena je v zadnjem trenutku prihitela s policaji, ki so trdovratnega samomorilca zvezali ter ga odpeljali v policijske zapore. Pa še tukaj ni dal miru, ampak se je zaletel z glavo v steno v ječi ter si glavo precej razbil. Od tega zadnjega poskusa pa je imel že dovolj od samomora ter je nazadnje zaspal. Ko se je drugi dan iztreznil, se je zelo čudil svoji razbiti glavi in pripovedovanju policajev, ki so mu povedali njegove poskuse prejšnjega dne. Zahvaliti se ima edinole svoji ženi, da je ostal pri življenju.
Zgodba o nevidnem človeku. V «Straži« je izhajal skozi mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevidnem človeku.« Zgodba je v zelo lepi slovenščini in prevedena iz angleščine in je po svoji vsebini zelo zanimala naše naročnike in čitatelje. Tiskarna si je sedaj preskrbela ponatis te mične zgodbe in je izšla že tudi knjiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Cirilove tiskarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnim društvom.
Objava preselitve. Tit. C. D. Gaon, veletrgovina kratke in pletene robe, Zagreb, Jelačičev trg 23, javlja svojim cenj. odjemalcem, da je 1. septembra t, 1. preselila svojo poslovalnico in skladišče v Jurišičevo ulico štev. 3.	540
Stran 4.
Redukcija invalidov.
Med univerzalna zdravila zavoženega gospodarstva
in velikih deficitov je sprejela beograjska vlada tudi I redukcijo. Neprestano in povsod ter vse se reducira, ■ kar ne spada v ožji in širši štab režima. Vlada izmeče, j iz državnih podjetij na tisoče kvalificiranih delavcev, po Bosni in Vojvodini odstavlja sposobne uradnike, namešča pa nesposobne protežirance v veliko večjem številu, v Vojvodini so posebej še sodniki reducirani, tako da veliko sodnij sploh več ne posluje, iz vojske j reducirajo častnike-prečane in tako je vsepovsod re- : dukcija, ki na celem svetu nima primere.
. Sedaj je na vrsti invalidska redukcija in pri tej se | prav dobro vidi, na kako slabih nogah so pri nas zakoni in pa pravno varstvo, ker izdaja glasovalna mašina v ,parlamentu določila, ki kar črez noč ukine še to malo, kar so dajali prej sprejeti, oziroma uveljavljeni zakoni. Na ta način je ministrstvo za socijalno politiko postavilo invalidski zakon'in njegova določila iz veljave. Ta začasni invalidski zakon, ki je kolikor toliko vpošteval potrebe vojnih invalidov, je vendar tako ne-popolen, da so invalidi neprestano zahtevali, naj se čim preje sprejme stalni invalidski zakon, ki bo zadovoljil upravičenim zahtevam vojnih žrtev. Lani je bil o priliki invalidskega kongresa v Ljubljani načrt invalidskega zakona od zastopnikov invalidskih organizacij in ministrstva socijalne politike izdelan. Do uzakonitve ni prišlo. Letos pa je minister za socijalno politiko potom dvanajstinskega zakona vtihotapil naredbo o komisijah, ki naj tekom treh mesecev pregledajo vse invalide po vsej državi z izrečnim namenom, da število invalidov reducirajo.
Z ozirom na položaj, v katerem se nahajajo invalidi v SHS državi, je ta redukcija verna slika in remek-delo današnjega režima. Najširši javnosti je že poznano, da imamo dvoje vrst invalidov in sicer prave invalide, ki v velikem številu nobene podpore ne dobivajo in najbrž tudi nikjer vpisani niso, in pa take, o katerih nihče ne bi mislil, da so invalidi, pa dobivajo podporo, in tako bo invalidska redukcija po drugih primerih obstojala gotovo tudi v tem, da bodo pravi invalidi zopet brisani, novi pa «imenovani.« Pri nas invalidske mase tudi rastejo, ko se stranke pulijo za ‘ njih glasove in sedaj, ko radikali rešujejo invalidsko vprašanje z redukcijo, se bo pa seveda tudi gledalo na to, da bo med ostalimi in ponovno priznanimi invalidi lcar največ — radikalov.
' Za ponovni invalidski pregled ali za invalidsko redukcijo je bilo določeno in sestavljeno 10 komisij in kakor hitro se je to sklenilo, so že začeli beograjski listi posvečevati veliko važnost invalidskemu vprašanju in sicer , po večini na ta način, da so razlagali, kako bi po «pravem« smeli samo srbski invalidi iz srbske vojske dobivati SHS državno podporo. V,oda take pisave ni v nobenem oziru zavračala in je komisijam najbrž z ozirom na «javno mnenje« dala še posebne instrukcije.
To se vidi iz poslovanja komisije za Slovenijo ali za območje dravske divizije. Ta komisija sestoji iz treh članov, ker je četrti, edini domačin, to imenovanje odklonil, in začela je svoje delovanje v Ljubljani, pozneje se pa preseli v Celje in Maribor, da po komandah vojnih okrožij «pregleda« naše slovenske invalide. Ker je tej komisiji izrecni namen skrčiti število invalidov za eno tretjino, bi trebalo zelo vestnega in natančnega postopanja, da bi se izločili oni, ki so morda po krivici prišli do invalidskih pravic ali jih uživajo v preveliki meri. Za tako strogo in objektivno postopanje pa komisija nima časa, ker vse njeno delo mora biti opravljeno v treh mesecih. Ako štejemo, da je spisov o vojnih invalidih, vdovah in sirotah preko 20.000, pride več ko 200 spisov na dan, poleg vseh pregledov in preiskav, ki so nujno potrebne.
Komisiji je pa že od poprej olajšano delo in sicer z gorostasno brezvestnostjo, kakoršne si ne bi mogli niti misliti, da je ne skušamo na lastni koži. «Slovenec« o tem olajšanem delu komisije, ki se je začelo že v Ljubljani, tako-le poroča: «Komisija si je to delo olajšala na ta način, da črta kot invalida ali vdovo ali siroto vsakega, ki nima prvotnih invalidskih izkazil iz vojne. To načelo je ravno za Slovenijo in njene invalide naravnost kruto in krivično. Ko je srbska vojska prevzela v Ljubljani vojaške urade, ki so hranili te vojaške in vojne spise, so dali poveljniki teh uradov zelo mnogo teh. spisov kot «švabščino« uničiti, kar. niso pokurili in razmetali, so kar cele vozove teh važnih spisov oddali v vevško papirnico. Dospeli so celo iz Dunaja vojaški dokumenti, tičoči se naših ljudi, in ti dokumenti so kar na vagone romali v Vevče!«
V Sloveniji so invalidske nadpregledne komisije vedno silno strogo postopale, če se pa to v Srbiji ni vršilo dovolj vestno in strogo, naj se pa sedaj tam reducira. Tu bi bilo za to tudi dovolj potrebe, saj so ravno srbski listi poročali o «imenovanih« invalidih, katere so vladne stranke vpisale ter poslale v invalidsko organizacijo, da tam vršijo strankarsko agitacijo ter delajo za režim. Režim ima vse polno svojih invalidov, ki ovirajo in preprečujejo vsako borbo za invalidske pravice v invalidski organizaciji ali «Udruženju vojnih invalidov.« Ko so invalidi prirejali protestne shode po Beogradu ter oblegali vlado, so režimski invalidi dobivali dnevnice po 100 din. in za to plačo so ogorčene invalidske mase zopet nasitili z obljubami ter odpravili domov.
Nadalje živi srbsko ljudstvo po večini v zadrugah, ki preredijo tudi svoje člane-invalide, pri nas so pa invalidi navezani sami na sebe in imajo še družine, a kljub temu se pri nas invalidi še tako reducirajo,
STRAŽA.
.»Lnvi
radikalna stranka, ki je invalidom pri volilni agitaciji toliko obetala, pa kaže sedaj svojo pravo barvo.
Do bo skrb ministrstva za socijalno politiko popolna, je poslal te dni v Ljubljano svojega načelnika invalidskega oddelenja, ki je naznanil, da bo oddelek za socijalno politiko izdatno reduciran, posebno pa se invalidski odsek, da naj se invalidski zavodi kot nepotrebni pozapro in potrebnim invalidom dajo «novčane« podpore. V Sloveniji je bilo ustanovljenih nekaj zavodov za invalide, enega so že lani ukinili, zdravilišča na Golniku ne puste končati, zda pa naj se zapre še, kar je ostalo. Slovenija bi potrebovala najmanj dva krat toliko invalidskih zavodov, ker število invalidskih hiralcev narašča od mesca do mesca. Kmalu bodo ne samo božja pota, marveč vse ceste pri nas obljudene od beračev — vojnih invalidov, ki bodo glasne priče socijalne pravičnosti v naši državi.
Pri vsem tem nezaslišanem nasilju in krivici pa molči «Udruženje invalidov« in to dejstvo kaže na to, da ima režim v tej organizaciji precej svojih ljudi, ki soglašajo v tem, da se vladni dolg 200 milijonov din. na invaliskih podporah sanira z invalidsko — redukcijo.
Delavski pokret
Vprašanje nadurnega dela v delavnicah južne železnice v Mariboru. Da je prišlo v delavnicah južne železnice do pasivne resistance in izpora delavcev, je glavni vzrok nepravično razdeljeno nadurno delo. Pri dodelitvi cezur se je postopalo dosedaj silno pristranski. Samo protežiranci vodstva delavnic so imeli pravico do nadurnega dela. Vsied tega so nastali ostri spori, nezadovoljstvo in celo sovraštvo. Vse delavske organizacije so stale na stališču, da se naj protekcije pri čezurnem delu odpravijo. Vsem jednake pravice! Ako pa vodstvo ne mara dati vsem delavcem in kategorijam delavstva pravico do dežurnega dela, potem se mora čezurno delo na vsak način odpraviti. To je ena glavna in opravičena zahteva celega delavstva. Pri končnoveljavnih pogajanjih se bo to zahtevo moralo upoštevati.
Delavstvo železniške delavnice v Mariboru je na svojem shodu dne 4. septembra sprejelo sledečo resolucijo: Zbrano delavstvo konštatira: 1. Da je pasivno resistenco v mariborski delavnici zakrivila bivša uprava južne železnice, ki kljub ponovnim intervencijam, prošnjam in zahtevam od strani železničarjev ni pokazala niti najmanjšega razumevanja za bedno stanje delavstva, ki z dosedanjimi prejemki od 600 do največ 1000 dinarjev mesečno ne more izhajati. 2. Bivša uprava južne železnice je z uvedbo nadurnega dela dala samo posameznikom priliko, da si s tem nadurnim delom svoje mezde nekoliko poboljšajo, pri čemer pa je ostalo 95% delavcev neupoštevanih. 3. Da je delavstvo pokazalo dobro voljo za zopetni vstop na delo s tem, da je dne 31. m. m. pooblastilo sedem sudrugov za pogajanja z upravo južne železnice. 4. Da ste omenjena bivša u-prava in sedanja državna uprava namenoma pasivno resistenco zavlekle s tem, da niste sprejele delavske zastopnike, ki so se v to svrho javili dne 2. in dne 3. t. m. pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani. Zbrani železničarji izjavljajo: 1. da so voljni povrniti se na delo, čim dobe od državne uprave južne železnice garancijo, da se odpravi nadurno delo in da se ukinejo vse izvršene ali nameravane represalije proti prizadetemu delavstvu. 2. da stojijo odločno za zahtevami izraženih resolucijah od 11. in 16. marca, katera je predložil vlaoi Akcijski odbor, 3. Zahtevajo, da sedanja uprava takoj skliče zogajanja na katerih se bo razpravljalo o zopetnem začetku dela.
Štrajk v mariborski mehanični tkalnici Doktor m drug — končan. Dne 5. septembra so se vršila pogajanja med zastopniki štrajkujočega delavstva in zastopniki firme. Delavstvo sta zastopala v imenu naše Jugoslovanske strokovne zveze tajnik Andrej Semenič in Fr. Lajh. Po daljšem pogajanju je ravnatelj tvrdke Selin-ger izjavil, da se akordnim delavcem na temeljno plačo zviša draginjske doklade od 30 na 50%. Delavstvo, ki je plačano za urno delo, pa dobi priboljšek na podlagi izjav merodajnih, oziroma presojevalnih oseb. Ravnateljstvo se je nadalje zavezalo, da ne bo odpustilo nobenega delavskega zaupnika in tudi ne. bo izvajalo nobenih posledic pri delavstvu radi stavke. Na_ praznik se v bodoče ne dela, med tem ko ostane sedanji delavni čas nespremenjen. Vse nadure, t. j. nad 48 ur delovnega časa, se plačajo s 50%, kakor to zakon zahteva. Delavstvo se je danes povrnilo na delo. Naša Strokovna zveza je dosegla za delavstvoprecejšen uspeh.
«Tabor« in «Jutro« sta lagala v svet, da se je «klerikalna« Strokovna zveza vsilila delavstvu v tovarni Doctor in drug in je stavila neprimerne zahteve. Vse, kar so pisali demokratski listi o tej stavki, je bilo zlagano. «Tabor« in «Jutro« sta stopila na stran kapitalistov proti delavstvu. To si bo. treba zapomniti. Res je, da je delavstvo zahtevalo samo 30%no zboljšanje plac, pa ne 50%no, kakor sta lagala «labor« in «Jutro.« «Tabor« je lagal nadalje, da je vodstvo tovarne ze obljubilo 30% priboljška. Res je, da se je po hudem boju in dolgotrajnem pogajanju posrečilo našim voditeljem izposlovati od tvrdke 20% priboljška plac m nekatere druge ugodnosti. Delavstvo, pusti «Tabor«, naj ga kupujejo in čitajo samo kapitalisti.
Iz Maribora.
Dve sličici iz poslovanja mariborskih carinskih u-radnikov. Dne 4. t. m. se je peljala večja družba gos-
podov iz Maribora v Ljutomer ter so vzeli s seboj kolesa. Še isti dan se je družba z večernim vlakom vrnila v Maribor in gospodje so zahtevali na postaji svoja kolesa. Toda uslužbenci so jim odvrnili, da morajo čakati na uradnika g. Maieševiča, ki bo kolesa izdal. Gospodje so čakali skoro celo uro na prihod g, uradnika, nazadnje so pa zvedeli, da sedi ta gospod celi večer v Grajski kleti, dasi ima službo. Po kolesa so morali priti drugi dan in zopet čakati par ur, prodno so jih dobili. Potniki, ki potujejo po progi Maribor—Lju tomer, imajo že drugače dovolj sitnosti na potovanju, in ni menda potrebno, da se jih na ta način šikanira celo v Maribora in to samo radi malomarnosti enega uradnika. — Druga zgodbica se je zgodila na isti progi, pa pri carinskem uradu v št. liju. Gostilničar Mulej iz Ruš je nakupil večjo množino vina v Ljutomeru, pa se je peljal dne 4. t. in. z jutranjim vlakom v Ljuto- . mer ter neseUs seboj večjo svoto denarja, da vino plača. V Št. liju ga je carinski uradnik vprašal, koliko denarja ima pri sebi in g. Mulej mu je po resnici ‘pu-vedal,. Uradnik pa mu ni pustil vsega denarja, dovolil mu je namreč, da vzame samo 1000 din., ostalo svoto, 42.000 din., pa je moral g. Mulej izročiti uradniku proti potrdilu. Pri štetju denarja je bil navzoč tudi sprevodnik in uradnik je v resnici izročil g. Muleju potrdilo za prejetih 42.000 din., katere mu bo nazaj grede vrnil. Ko se je g. Mulej vrnil z večernim vlakom nazaj v Št. lij, je šel po denar, toda uradnik je začel trditi, da ni dobil cele svote 42.000 din., ampak da so se ušteli ter da manjka 100 cjin. G. Mulej je bil zadovoljen, da je dobil sploh svoj denar nazaj ter se ni dalje prepiral z uradnikom, toda v bodoče si bo gotovo zapomnil poslovanje dotičnega uradnika, pa ne bo jemal toliko denarja v Ljutomr, da se zopet ne ušteje za 100 din.!
Stražarji municijskega skladišča v Bohovi pri Mariboru so se zopet proslavili. V četrtek krog poldruge ure popoldne je pripeljalo 5 vojakov z nasajenimi bajoneti na vojaškem vozu uklenjenega bebca, že koj na prvi pogled je vsakdo üganil da že od rojstva ni pri pameti. In to ubogo revo je straža prijela pri municij-skem skladišu, ker kot gluh in bebast ni obstal na klic «stoj!« Na to so ga uklonili in na voz ž njim, ga držali kot največjega tolovaja, ali najbolj nevarnega špijona, ki je poiskušal kak atentat na skladišče. Prifurali so ga pred Dravsko vojašnico, tukaj so ga med suvanjem ter pehanjem izložili in ga odtirali na zaslišanje. Pri zaslišanju niso mogli iz bebca niti toliko iztisniti, kako se piše, od kod je in kam je hotel. Razklenili so ga in narednik-ječar ga je na to sam peljal na občino, da se naj ta pobriga zanj in ga spravi na pristojno mesto. Ta slučaj bo zopet za «Narod« in «Tabor«, ki vidita tudi v bebcih in kretenih špijone in najbolj prevratne in protidržavne elemente. Ako se je straža spravila nad nedolžnega bebca, ali se moremo čuditi, da je uprizorila iz samopoškodbe čel napad na mimici jsko skladišče, ki se pa je tako smešno razkrinkal, kakor smo poročali v zadnji «Straži«.-
Napisi v cirilici v Mariboru se množijo. G. Gjuro Valjak, ki se tako rad ponaša s svojim hrvatstvom, je nad" vratmi «Grajske kleti« napravil napis v cirilici. Kaj ne, silno vabljivo za slovenske in hrvatske goste! Ravnotako je tudi gospa Ježeva bivšo gostilno «Maribor« prekrstila v «Hotel Kosovo.« Črke v cirilici so se-ženj velike. Gotovo bodo sedaj zavedni Slovenci kar v celih trumah drveli ne samo v «Grajsko klet«, ampak tudi v «Kosovo.« Saj je znano, da se Srbi v Srbiji in v Vojvodini kar «drenjajo« v lokale, kjer so napisi v latinici! Ponižnost, posebno pasja, ni nikjer na^ mestu! Hlapčevanje pred drugimi ne dela nikomur časti in tudi ne prinaša — dobička!
Krščanska ženska zveza v Mariboru vabi ponovno vse članice, kakor tudi vse prijatelje in podpornike k veliki vrtni veselici, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne
9.	t. m. na vrtu in gostilniških prostorih g. Birtiča v Melju, «Pri mestni klavnici«. Sodeluje tudi godba kat. omladine v Mariboru. Ves prebitek se bo porabil v podporo.revnim članicam.
Poslovilni gledališki večer g. Peršuha. Občinstvo opozarjamo ria poslovilni gledališki večer art. vodje Ivo Peršuha v soboto, dne 8. septembra v dvorani v Lekarniški ulici. Spored je zelo zanimiv. Na svidenje!
Redni občni zbor Orlovskega odseka v Mariboru je dne 8. septembra 1923 ob 10. uri dopoldne v društveni dvorani, Lekarniška ulica 6. Dnevni red je razviden v dopisni knjigi v društveni dvorani. Pozivamo vse redne člane in starešine, da se istega polnoštevilno udeleže! — Odbor.
Orlovski odsek v Maribora razpošilja od danes naprej vsem prijateljem odseka in orlovske misli sploh prošnjo, da bi dobrohotno prispevali za novi orlovski prapor. Vsak, ki dobi prošnjo, naj ne pozabi podpreti dobro stvar vsaj z malenkostno svoto.
Prevoz mrliča. Dne 15. februarja je bila na po-brežkem pokopališču pokopana gospa Katka Rajh. V pondeljek, dne 10j t. m. bodo rajno izkopali in prepeljali v Limbuš, kjer bo pokopana ob pol 4. uri popoldne.
Na državni realki v Mariboru se vrše sprejemni izpiti za I. razred v pondeljek, dne 10. septembra 1923 ob 9. uri 30 min. dopoldne. Priglasiti se je treba v nedeljo dne 9. septembra (ali tudi že v petek dne 7. sept.) dopoldne od 9. do 12. ure v pisarni zavoda. Prinest ie treba krstni ali rojstni list in izpričevalo o, dovršenem
4.	razredu osnovne šole s pripombo, da je izdano za sprejem v srednjo šolo.
Gasilno društvo v Zrkovcih pri Mariboru ima svojo vrtno veselico na praznik dne 8. t. m. na vrtu župana g. Sela. Čisti dobiček za nakup prepotrebnih brizgalnih cevi. — Odbor.
$
Uvoz kave
Utemeljeno 1862
uporabil kje
Jako laskavo .zame,' državljanka!«
na vlak v Celje v velelrgo vino R. Stermecki, kjer kupite letos
za moške in volneno za ženske .Obleke, parhettt, help, pisano in rujavo platno, kakor ludi vso. drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se-vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje, Trgovci engros-cene.	536
ä3ÄJütßuv.ii«^>“f*Äiant * im»» » dilt-gd i . v t jg a
TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO. ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT, MARIBOR,
{največja strokovna sola za stenoiipijo v Jugoslaviji).
Začetek norih tečajev dne 1 oktobra 1928.
Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Katoliško izobražvalno društvo v Studencih pri Mariboru. V nedeljo, dne 9. L m. ob pol 4. uri popoldne (po večernicah) se vrši v društveni sobi, Pri cerkvi 1 mesečno predavanje. Predavatelj č. g. Pavel Potočnik iz Maribora. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni. — Bog živi!
Glasbena Matica v Mariboru je pri pregledovanju svojega celokupnega inventarja našla, da ji manjkajo, razne muzikalije, godala ter posamezni koši opreme, oziroma pohištva. Na podlagi tostvarnih poizvedb in zapiskov se je ugotovilo, da so bili manjkajoči-predmeti pri raznih prilikah in sicer že tekom vojne, ko je bil lastnik vsega inventarja še tedanji «Märburger philharmonischer '‘Verein«, kakor tudi po vojni,, ko je postala lastnica Glasbena Matica v Mariboru, izposojeni raznim interesentom, ki izposojenih stvari še do danes niso vrnili. Ker je teh stvari mnogo, Matica vsake po-. sebej ne more iztirjati, vsled česar poziva tem potom vse one, ki imajo ali od Marbürger philharmonischer Verein all od Glasbene Matice' v Mariboru izposojene muzikalije, godala ali koše opreme, bodisi da nosijo ti predmeti žig ali ne, da jih nemudoma izročijo pri upravitelju Malice, gospodu Kavčiču, v prostorih Matice, Götzova hiša III, nadstropje, ali pa da ravnotam naznanijo, da želijo obdržali predmete še dalje na posodo in da v tem zadnjem slučaju podpišejo primerno potrdilo. Proti onim izposojevalcem, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bode postopala-Malica potom sodišča. Ker je nadalje pričakovati, da je mnogo teh predmetov založenih, se naprošajo vsi oni, ki bi vedeli v lej smeri za podatke, da jih naznanijo na gornji naslov.
Glasbena Matica v Mariboru naznanja, da se vrši vpisovanje v glasbeno šolo od 10. do vključno 15. septem bra 1923 od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure v društveni pisarni pri Goižu III. nadstropje. Redni pouk se prične dne 17. septembra.
Za Trenutek se je ustavila, poglčdala mu je v (
1 Ul tl Z,
da M prodrla v misli, -ki so se skrivale za to suho, lisičjo -krinko. Pa Chauvelin; je'bil miren, vljuden, skrivnosten, neprediren, Niti najmanjša poteza na njegovem obrazu ni izdala ubogi, izmučeni ženi, ali naj se boji,
ali naj upa —.	;(Dalje prihodnjič.)
It dfupi r
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
45
«Mir in pokoj je vladal v sobi, lepa gospa! Ob •listi-uri sein trdno spal v svojem kotu na divanu. In v drugem kolu-je na svojem divanu smrčab gospod Percy Blakeney.
«Nihče ni prišel v obednico?«
«Nihče.«
«Torej nama je izpodleteio, meni in —: vam?«
«Morebiti.«
«Ampak, Armand —l« je dejala proseče.
«Ah Armand: —! Njegova usoda visi na niti. Prosite
Boga, da so tista nit ne utrga!«
«Chauvelin —, vse-sem storila za vas — pošteno in zvesto —. Spominjajte' se —!«	•
«Spominjam se svoje- obljube, lepa gospa!« je odgovoril mirno, «Tisti dan, ko se srečava z «Dušico« na francoskih tleh, ho Armand Just varen v naročju svoje, ljubljene sestrice -A«
«To pomeni, da bo prišla kri poštenega, plemenitega človeka nad niojo,glavo!« je vzdihnila in ,se stresla.
«.Njegova kri — .a!i pa, kri vašega brata.. Upajte, kakor tudi jaz upam, dä bo skrivnostni Anglež.;danes odpotoypl v Calais—!«
«Jaz upam le eno.«
«in. sicer?«
«To, da \as b» sätäu, vaš mojster, drugje, pred en solne« danes vzide —-.«
■I KEJ® |
I za jefk Nrhav, zbran brez zemlje, ponuja po najnižjih
nevdnih cenah:	538 2—1
§ •
Balant i Kune!» Damvar, S US.
Za dijake so anižahe cer.e za nove ure, kakor ludi,za popravila ur. Se priporoča Lovro Stoječ, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8.	525 2—1
.Zamenjam stanovanjc v mestu. < bde ječe Iz dveh sob in malega kabineta in prilik fin,-z večjim. Naslov v uredništvu «Straže,.,	542
'Vinotoč' «Grajski dvor« (Bn:-;. Mcierhof) letnika 1921, 1922
*	544
aamimmmmammr

najboljša 422 Bebi $q povsod. 10—1
-.v,:.;


Tirolka essta 1
j .sfi priporoča,za. loiograiiranje portretov, d n-J-ir. sl; ih. ;slik in skupin,-za povečaA-c,• 'inc.»sirijske posneti-;''. Odprlo' i v nedeljah od pol 9. do 12. in od pol 3. do 5. ure.
J «s»
i W 'S
fftffei i iinifin,
i . n. občinstvu naznanam, da sem otvoril v j? boru, Glavni irg 21
trgewi»? a» k ■ s^iem-
Prizadeval si bodem, da si pridobim popolno za-* upanje po solidni postrežbi in nizkih cenah.. ' ?
Priporoča se:	539
IVAN GRGIČ, trgovina z usnjem, Glavni trg štev. 21.
Po zunajosti pozna že večina gospodinj tes'tenlne «Pekatete«. Odločno zavračajo vsake druge, ker so. spoznale,, da postrežejo ž njimi najbolj svoji družini.
Prava narodna jed so bile že pred vojno testenine ■«Peka le le« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bodo uživali.
HKi$©©OGöo©ooix*oeßöo<:
immtn
Mi Vas nuđjamo svilenu robu u najvećem izboru uz bezkönkurehtne cijene.
Naš zastupnik če Vas u nazkrače vrijeme posjetiti.
FLEISCH NE I I KENENY,
Wien VI, Mar'iahilferstrasse 47
Budapest V, Sas-utca 11.	533

romam rnmiiov
FR. RIZMAN
MARIBOR, — ALEKSANDROVA CESTA 57 priporoča
vse vrste banditov (bonbone) po najnižjih brez-konkurenčih tovarniških cenah!
Zahtevajte cenike!
Telefon 436.	503	Telefon 436
,	Utemeljeno god. 1892.
; Oiii dozv. izvjettoviTca za trpvisu i okt
! Viktor Salinger i sin
I Z?grib, Hici 25 IS	Telefon lir. 16—43
Naslov za brzojave: Regniies.
izvješćuje najbrže i najsavjesnije o bankama, poduzećima, tvrtkama i obrtnicama cijele 'države SHS, te oni- . ma nasljednih država bivše Anstro-ugarske monar- -hi je, uz najumjerenije pristojbe.	465 5—1
Razpolažcmo najboljim preporukama.
Skladbe!
Skladbe!

strne „
‘I

Cerkveni« zbo orni
Izšla so nova dela skladatelja Karlo Adamiča:
1.	«Bogu v višavah slava!« 12 mašnih pesmi za mešani
zbor, part. 30 din., glasovi po 6 din.
2.	«6 evharističnih pesmi«, . 15 din., tudi za mešani, zbor.
3.	«Staroslovenska maša« za mešani zbor 25 din., gla-
sovi a 5 din.
4.	«Lavrelanske litanije v čast Svetogorski M. B.«, me-
šani zbor, 8 din., pojejo se lahko samo na koru po primorskem načinu.
5.	«Staroslovenska maša« za moški zbor, že razprodana,
samo še par izvodov, cena 25 din..
Skladbe, po večini zelo lahke!
Denar se naprej pošlje ter priloži za poštnino ali pa s povzetjem, na naslov:
KARLO ADAMIČ, p. KOPRIVNICA, Hrvatsko.
Gg. organistom dam 25% popusta, tako da Mašne stanejo: 22 din. 50 para, Evharistične 11 din. 25 para, Staroslovenska maša 18 din. 75para, Litanije G din. — Zaloga omejena, naročite precej!	^	527,3_1
iWiiiii-Tiiiiiinn-nMminiii ni|l|^iin,i| ......i uwhiimihii Him i iiiii—■iiiiiiiiiiiw wiiim nwi iw n i m iniimmi i iImii n'i
WL-MT
■Ä Jm*
WJ
'Wife
HJ «J*
?»*WI - VT
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
USiL	briber, Ssspssira ul. 18
s»» postelj© j
Tužnim in potrtim srcem javljamo vsem prijate ljem in znancem, da je naša dobra mama, oziorma ta šča in babica
isriii Pahsrnik roi, Ruli i
danes po noči po kratki bolezni mirno v Gospodu za spala.	v ■	.
Pogreb predrage rajnke se vrši v soboto, dne S septembra, ob 9. uri dopoldne, na domačem pokopališču.
Vuhred, dne 6. septembra 1923.
Franjo, Janko — sinova.
Mimica — sinaha.
Vida, Voiko — vnuka.

[Eg DCUfflSl
fo I S g S B
INŽ. I. & H. BÜHL, MARIBOR, Motherjeva ulica 15.
Ustanovljena od J oh., Denzel okoli leta IM).
Filijalk»
iflHBU S*0l IMTEC, LJUBLJAli
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna po*
jasnila in prodaja vozne liste.
Odhod las Lijuhljane vsaki teden,
TOVARNA uri ETN EGA Ikriua j n EISKTRARNA, r,'U*'
©ruIba
zo.z jm
Sk>ven|j&
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB „B“ Gesta pri državnem kolodvora ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska «lica 25, — Sušak: Jovo Oj. Ivoševič, Karoünka c. 150. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala S. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Ritoijj: Ojorgje j. Dimitri jevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan LJ.
Mibajlovič, Trg Kralja Petra 4.	55«>
Petolkg du tata« soremlia družbeii uradnik,
Mß
Na drobno*	Na «§@bei©!
Manufakturno blago
m aajnižjlh čašah rl tvrdki
ir.. ■

IVAN KOS, CELJE,
Prešimia ulica it 17,
..    —~	Na celem svetu znana kot najboljši.	"—  —-----
Podružnice in zastopstva v vseh mestih.
Centrala za državo SHS IMME, Maruliftva ulici ir. % ILkat
Filijalka Maribor: šolska ulica štev. 2.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
ijmfale w» Etične pesi« ositiWMe. — HaMšja abrtštovanie «lag na taiilics Is i teksta ratal,
tešili« «ute ute®© ©s M hlev© take) v aoteulnl.
Pocbliilcnl e*ređ*i«l«c «rutic driafiw rezr«dn« loterij«.
Wwkm$ asu rsaeegw!
Vseh vrst novo došlo angleško in češko sukno
Va&m® se» vsacega!
or tudi drugo zimsko manufakturno blago, kupi vsak najbolje in najceneje pri tvrdki
_________________.
MASTER ćfE ARNIČ N J K, M,
Bogata foMrat	€Jene ni&Uel
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Strafte.«