Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schnttleitung: Marburg (Drau), Badgasse o — ttut 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljähr.ttM 1.» einschl. 9 ßpf Postgebühr: Im Alfreich: RM 1.20 einschl. 9 Bpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 5503» EMÄZIMMMS^ Mr. 41 - III, lahrgang_Marburg a. dl. Drau, Samstag, 20. November 1943 Einzelpreis 10 Rpl icialcr malih Upor v Libanonu in razkrinkana Anglija - Barikade in glad v Bejrutu ilfiii iiiiii® Anglija tudi ne dopušča neodvisnosti vu V » Sirije - Samoodločba malih narodov je samo zavezniška limanica - Brez izgledov krvavijo tolpe na Balkanu za zavezniške inteiese - Tudi Sicilija je ogoljufana PK-Kriegsberichtei Müller (PBZ—Sch) Das Riiterkreuz für einen Panzerknacker Der in Buer-Scho!vt^i beheimatete Obej-ge/reite Beckmann hat nacheinander viei feindliche Panzer, die in unsere Stellungen eingebrochen waren, im Nahkampf durch Minen vernichtet Nemški tisk je že v neštetih primerih in povsem na podlagi dejstev ugotovil, da je bila svo-ječasna Atlantska izjava, ki sta jo bila podala gospoda Roosevelt in Churchill, samo limanica, na kateri bi se imeli vloviti kalini v obliki malih narodov Da Angležem in Amerikancem — o Sov-jetiji v tej zvezi sploh ne govorimo — kot ta-kozvanim »demokratom«, ni bilo niti najmanj do kake samoodločbe in suverenosti malih narodov, kakor sta jo obljubila Churchill in Roosevelt v svoji Atlantski izjavi, je bilo par tednov po tej »slovesni« obljubi razvidno iz angleškega tiska. Londonski tisk je le prehitro izblebetal, kar je bilo itak že znano v vseh informiranih krogih sveta: Atlantska izjava je bila čisto navadna agitacija, kajti Churchill in Roosevelt sta dobro vedela, da njuna izjava niti najmanj ne velja za tiste male narode, ki jih hoče za slučaj svoje zmage »osrečiti« s svoio hegemonijo Sovjetska Unija. Ko sta Churchill in Roosevelt podpisovala svojo »slovesno« obljubo malim narodom, sta obenem že izdala Estonce. Letonce, Ut-vance in največji del Fincev Tako je bila Atlantska izjava čisto navaden bluf. Londonska tisk jo je korigiral s cinično odkritostjo, ko je v neštetih člankih povdarjal da mali narodi ne morejo računati po tej vojni na vzpostavitev njihove Il-Rnegsberichfer Opitz (PBZ—Sch) Stukas auf dem Heimweg Iminei wieder wird von den großen Erfolgen unseren SIuku» ber eutet, die sich ciui die befohlenen Ziele stürzen und die Aktionen der Bolschewisten vernichtend treffen. — Unsei Bild zeigt: Nach Erfüllung ihres Auftrages geht es in sauberem Verbandsflug dem Heimathorst entgegen samoodločbe in suverenosti, v kolikor se to ne bi ujemalo z interesi velikih sil. Drugo limaoico za male narode so potisnili nedavno iz Kremlja. V Evropi je še vedno dovolj ljudi, ki verujejo, da spoštujejo takozvani zavezniki, predvsem pa Sovjetska Unija, pravico malih narodov do samostojnega življenja in oblikovanja svoje državnosti. Razumljivo je tedaj, da so v odgovor na hlinjeni moskovski komunike o povojni ureditvi sveta najglasneje zakričali strahovito ranjeni baltiški narodi, Estonci, Litvanci, Letonoi in Finci v podiočju, ki ga je morala Finska odstopiti leta 1940 Sovjetiji, so na lastnem telesu občutili vse »blagodati«, ki jih zamore nuditi ena izmed zavezniških velesil kot »varovalka« interesov malih narodov. Boljševiki so jim poklali inteligenco, v kolikor je niso depor-tirali v Sibirijo, uničili so jim privatno lastnino in sleherno soodločanje v iavnih zadevah, vse to pa je bila posledica »dogovora« med Sov-jetijo in Baltikom. Ta dogovor je bil sličen dogovoru ki ga je sklenila miška z mačko v svr-ho »svobodnega izprehajanja« po žitni kašči... »Osrečevanje« malih narodov je nekak monopol takozvanih zaveznikov Ker Angleži skupno s svojim podrepnikom De Gaulle-om pravkar »osrečujejo« Libanon, hočemo našim čitateljem podati tudi posameznosti tega najnovejšega »osrečeva-nja« Kar čez noč se je namreč Libanon — nekaka 6estereka država Sirije — izpremenil v prizorišče krvavega upora. Predzgodovina upora libanonskega prebivalstva proti De Gaulle-u in Angležem pa je sledeča: Kakor znano, so Angleži leta 1941. izdali svojega bivšega zaveznika, Francijo, in sicer na ta način, da 60 se z zahrbtnim vojaškim udarom polastili Sirija n Libanona ter omogočili vpostavo režima izdajalca .De Gaul-le-a. Kakor vedno, kadar je treba preslepiti tah-koverneže na tem svetu, so obenem proglasili tudi »neodvisnost in suverenost« obeh imenovanih dežel. To »neodvisnost« pa so Angleži privezali za kol, na katerem je bilo zapisanih več omejevalnih pogojev, ki so dišali po znanih metodah angleške kolonijalne politike. Smoter nove angleške politike v Siriji in v Libanonu ni bilo težko spoznati: Sirija in Libanon naj bi v sm slu angleških želja, slično kakor Irak, napovedala Nemčiji vojno, ker so Angleži to nevtralno ozemlje nujno potrebovali za izvedbo svojih strateških načrtov. Za vojno napoved Sirije in Libanona pa je bilo treba ob istočasnem čuvanju senoe zakonitosti- ustvariti ustavno volivno vlado z isto-, časnim sklicanjem parlamenta. To je bil predpogoj, ki je moral biti 'zpolnjen. Volitve so nato večkrat odložil; na poznejši čas, ker so ss angleške in gaullistične okupacijske oblast; prepričale, da volivni izid ne bi koristil njihovin političnim ciljem. Ko je končno le prišlo do volitev, so zmagale kljub vsemu pritisku opozicijske stranke, združene v nacionalnem bloku ' k angleškega vmešavanja v zadeve sirijskegn naroda pa si je dovoli! angleški komisar za Sir: jo, general Spears. po nalogu svoje vlade, ko je za- Ta vojna bo končala z našo zmago Reichsminister dr.Goebbels je govoril pred Ortsgruppo Friedrichsstadt v Berlinu o usodnosti sedanje vojne Kakec poročajo iz Berlina, a* je Reichsminister dr. Goebbak pojavil pretekli ponedeljek nenapovedano na zborovanju članstva Ortsgruppe Friedrichsstadt v Berlin-u. Zbranim zborovalcem J» napravil Reichsminister s svojim obiskom v okvir» zborovalnega vala veliko veselje. Dr. Goebbeis je govoril dve uri ter je napolnil poslušalce s svojim prepričevalnim veroizpovedo-vanjem v končno zmago z nezlomljivim zaupanjem in s fanatično voljo. Vsi poslušalci «o sklenili, vpostaviti vse svoje sile, pa najsi pride kar koli hoče, za dosego dokončne zmage. Dr. Goebbels je najprej v obširnih izvajanjih obrazložil načelna vprašanja borbe, v kateri se ijamo. V tej vojni — tako je dejal dr. Goebbels med drugim — ne gre morda sa nedotakljivost posameznih mest in pokrajin, temveč za nai nacionalni obstanek ter za prostor, ki nam pripada v občestvu narodov. Če bomo obdržaH živet» do zadnjega in če bomo v smislu Führer-jevih besedi položili orožje iz rok šele pet minor po dvanajsti uri, bomo rešili vsa vprašanja, ki bodo varovala bodočnost našega naroda za cek» vrsto generacij«. Govornik se je nato bavil s posameznimi vprašanji našega političnega in vojaškega vojskovanja in «gotovil med drugim sledeče: »Mi posedujemo v»e lanse za zmago, ako ostane nemški ne- odločen," te ianae tudi spoznati. Poz i- dK ki -ameriške okupacijske oblasti nahajajo pred cek> vrsto najtežjih problemov. Da je možno referati te probleme samo z ognjem v množico, z bresitevitaimi aretacijami ta obsodbami, je pov-seee v sklada s politiko »«srečevanja«. Anglo-Ameriksmsl se v svojem »oerečevanju« tudi niso ¿er-r/ill feropati javnih ter privatnih umetnin, ob-mum pa so iz itak pičlih rezerv živeža pridno salagati okupacijske čete, tako da Sicilijanci i» K©Hjam v zasedenem ozemlju gladujejo v .mii-i« h omenjene osrečevalne politike zaveznikov, Ma-sikaterega pristaša Izdajalca Badoglia froK sedaj na Siciliji in v Južni Italiji glava, preveč w> si obetali od Mussolini-jevega padca in «d »svobode«, ki so jo prinesli na konicah svojih bajoBtfrtcv »atentirani demokrati anglosaškega po-rekU, Namesto »svobode«, so prejeli najhujši teror okupacijskih oblasti, povrh pa »e denunci(antiko ta »orilno delovanje komunistične sodrge, ki je zavohala atmosfero svoje bodočnosti. . Najboljši dokaz, da delijo zavecaiiki srečo malih narodov tudi v obliki predujmov, tvorijo za-sVeptjsaci v balkanskih tolpah. Nemška vojska je. kakor očltujejo poročila nemškega vrhovnega poveljstva, očistila vso Dalmacijo in Albanijo, povrh pa »e otoke, kakor Krk, Cres, Lošinj itd. Takol po Bndogliievem izdajstvu bi bili Anglo-Amerikanci lahko pomagali svofhn boljševiškim tn četniškta» zaveznikom na Balkanu s kako am-fibijsko operacijo, toda zgenili niso niti mezinca. Preveč jih je okupirala polžja ofenziva ob Vol- Holpevlšfki BsesBspeLi kl|&ib naj Sadilna naporom Uspešni nemški protinapadi) na lensku — Ogromne sovjeiske » Iran« — Velik* ktflca pri W M Ferskopu m severno od Krivega Roga so boljteviki pretekli četrtek izvedli več brezuspešnih napadov. V področju Kijeva pa so nadaljevali svoje napade z veliko premočjo. Jugovzhodno od Kijeva so se zrušili sovražni napadi v nemškem ognju ob zelo težkih izgubah za sovražnika. Kljub hudemu odporu sovjetov in razmočenim potom, so izvedM Nemci uspešne protinapade ter zavzeli tam Severozapadno od Čemigova je skušal sov-ndtaik prodreti nemško fronto ob močni podpori artiterlje ta več oklopmiških korpusov. V teh bojih so Nemci uničili nad 200 tankov. Sovjetska kovaierija, ki je nameravala atakirati nemške postojanke, se je zrušila v nemškem ogn ju.. Do težkih bojev je prišlo tudi severozapadno od Smo-tanska ta v področju Nevela, kjer so Nemci južno od mesta uspešno protinaipadali. IX novembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške in romunske čeite zaustavile sovjetske odrede, ki so hoteli raziiriiM mo-stttč» severovzhodno od Kerča, Ob Dnjepru so Nemci pri Nikopolu preprečili prehod boljševikov preko Dnjepia. Medtem so se nadaljevali težki boji v področju Kijeva. Sovjeti sc imeli strahovite tagobe, mimo tega so jim Nemci zopet iztrgah več vasi. Več ali manj težki boji bo se odigravali Sad! severozapadno od Čemigove, pri Smo-tatadra ta v podTočju Nevela. Samo v dveh dneh so boljieviki izgubili 411 tankov hi 98 letal. Pt> kTbotoem poročilu so se izjalovili na Krimu pri Keriin ponovni sovjetski napadi. Na perekop-•fcl eftM so Neznci uničili dva sovjetska bataljona. V področj« Kijeva so Nemci krvavo odbili sovjetske napade ter zavzeK v protisumku nek va&en odsek. V globina vdoraega prostora so se senik* čete težko borile s številčno premočnim sovratatkom, ki je prodiral proti Zltomiru Br&z-».15» "¡eai sovjetski napadi so bdM nadalje zabeleie-«i twdi v srednjem odseku fronte ter pri Neveln: Fri Kerču in Perekopu so bodjševiki zaman na- daijsveh svoje napade tudi po poročita z dne 14. t m. Nemci so odbih napade jufese od Kerzona, KT«cupa(bc od Kremenčuga ta na obeh straneh Cerkasova. Zapadno od Kijsva so se nadaljevali težki boji. Nemške čete so vdrla v bok sovražnika, ki je prodiral proti 2itomAru ter mu prtaadejata težke udarce. V Zitomdru ta eevemo od mesta so se odigravali teiki boji. Jugozapa-dno od Gomela m severozapadno od Smolenska so Mimi.l odbih težke sovjetske poizkuse prodora, s protinapadi se vemo od G ometa pa so vrgli boljtenrtke v svoja izhodišča. F» poročita z dne 15. t. m. so Nemci razbili mi bris opetovane sovjetske napade v trdih bo lih. V velikem loku Dnjepra so ss izjalovili ponovni veliki sovjetski napadi v srditih bojih ta ob ts&kih izgubah za sovražnika. V teh bojih je btta močenih 120 sovjetskih tankov. Na obeh stn&sk čarkasija so Nemci vrgM sovražnika preko rake. Fri Kijevu in Zitomlra so nemške čete aopet sovvjevale nekaj vasi ter razbile neko sov-laiao skupino. Pri Zitomim so zavzele nemške čete nov položaje zapadoo ta ssverozapadno od mssts. J®goiapadno od GotnaU }a uspel sovražnika po večdnevnih bojih in težkih izgubah vdor. Sevmfaa k»Valerija je skušala s tanki drzno zav-3*3 mesta Rečica, toda nemški ogenj jo |e um-ML Musltnn so bol j še viki ponovili zapadno od Tm 11 Iiimi il ■ svoje brezuspešne poizkuse prodora. Pil tam je bHo 56 sovjetskih tankov uničenih. H acirunbra so sporočili, te jo sovražnik zopet po« svil svojs velike napad« v velikem lok« Dajrpra, toda vsi ti napadi so ss tajalo vili ob odpora naših divizij, Id s» v odločilnih uničile mimogrede prodrto sovražno Fri tem je ena sama divizija raačlla 71 tankov. Pri Zitosalru so Nemci v proti-pnodrii poljske postojanke sovjetov ter »bkolieno eovrateo skupino Težki boliševikoV so ss milil v nemškem ta bi se angažirali za tiste brez upnike, ki jim dajejo uteho samo po radiu. Zaslepljeni člani (»¿p a* Balkanu namreč ne vedo, da morajo do zadnjega umreti za angleške in bolfieviške interes«. Anglo-Amerikanci so že ne Siciliji spoznali to razbojništvo, zato hvalijo »osvobojevalce Bal-ta V toliko, kolikor vežejo odrede nemške votaks ta policije. Kakor nimajo AngVo-Ameri-kaoci »ikakega mteresa za efektivno podpiranje balkanskih tolp, tako jim tudi ni stvarno prav nič sa bodočo usodo balkanskih narodov. V Moskvi so prodali poleg Balkana tudi Evropo kot ta telesno področje, boljševizmu. Nezlomljiva nemška vojska pa bo skrbela za to, da bodo Aaglo-Amerikanci osrečevali z gladom in bičem samo svoje kolonijalne narode, kajti nemška vojska je garant, da se sovjetske tolpe ne bodo razHta po Evropi. Tudi s te strani ne bo nikakega Evropski narodi s Nemci na čelu d morajo svojs ««snostojno živi jen je soncu bevojevati v tej gigantski fcoačne zmage. Radi ta«a Nemčija ni malih nafodov ps aaglo-ameriško-rsceptu. Sleherni narod Evrope si ta* gigantski borbi sam tarojevatl svoj «vi taki prostor v bodo« sroftal drapnosti Ev Brack aal Tlfllt M.rhar BataSSJ^die besetzten Westgebiete besuchte der Kaiserlich Japanische Kf? J6n 5- GcTralleUtnant °"fai,na' ainen Atlantikstützpunkt Ritterkreuzträger General der Artillerie Fahrmb acher erktart dem japanischen Gast an Hand der Legekart, das Verteidigungssystem des Stützpunktes na severozapadno Nemčijo j« bilo zbitih 29 sovražnih letal. Iz poročila z dne 15. t. m. je razvidno, da aa se nemške čete izkrcale na od tolp zasedetrik otokih Krk, Cres in Lošinj. Premagale sq, hitro ves odpor ter zasedle imenovane otoke. Bilo Je Ko-viinih ujetnikov ta plena. Na otoku Lerosu so se po poročilu z cine 1®. t m. nadaljevali boji med Nemci in Angleži ter Badoglijevci. V Egejskem morju je bila medtem potooljena sovražna podmornica. Nad Južno Grčijo so Nemci zbiH 16 ameriških bombnikov. V «oči na 16. november se je odigral uspešen nemški letalski napad na hiko Plymouth. 17. novembra Je Izdalo nemško vrhovno povelj-ve iz Fflhrer-jevega glavnega stana posebae vest, da so nemške čete v štiridnevnih bojih proti premočnemu sovražniku pod vodstvom General-leutnanta Mfiller-Ja dne 16. t. m. zavzele angleško pomorske oporišče Leros. Letalstvo ta pomorske sile so s svojo odločnostjo pripravile predpogoje za Izkrcanje, ki se ga ie izsililo kljub sovražnemu ognju s pomočlo dejstvovanja nemškega letalsfva. Hrabrim izkrcanim četam •• je udalo 200 angleških častnikov in 3000 mož pod poveljstvom angleškega poveljnika generala TU-neya ter 350 častnikov in 5000,mož Badoglijevlh Italijanov pod poveljstvom admirala Mascharpa. Nemške čete so pri tem zaplenile 16 težkih angleških protiletalskih topov, 20 dvacentimetenklk topov, okrog 120 topov do kalibra 15 cm ta M protiletalskih strojnic. V predhodnih bojih sta vojna mornarica ta letalstvo uničila devet rušil cev ta spremnih čolnov, dve stražnl ladji, en« topntčarko, štiri trgovske ladle s sVunno IZOOt brt ter več malih vozil. Uničujoče pa so hlH zadeti neka križarka, en rušilec ter dva spisani i čolna. _____ lova japonska pomorska zmapa Japonske mornariško-letalske sile so dne 11. novembra zjutraj v vodah južno od otoka Boa-ganville potopile velikega nosiica letal, dva nja nosilca letal, tri križarke ter neko veliko vojno ladjo neznanega razreda. Japonci so prt tea izgubili pet letal. To Je bUa peta letalska bitka pri otoku Bouganville. V času od 27. oktobra do 17. novembra — vključno peterih bitk pri Bo ug anvil le-u — sa Japonci potopili skupno 87 ladij, in sicer HM bojne ladje, pet nosilcev letal, šest težtata križar k, devet lahkih križark, štiri vojne ladje, eeem ruštlcev, neko veliko vojno ladjo neznanega tipa, deset transportnikov ta 40 malih vojnta ladij. Poškodovali eo 32 sovražnih ladij, uničili pa 514 letal. Japonci so izgubili dva rušilca. Dve križav-ki sta bih lahko poškodovani 118 japonskih ae nI več vrnilo. 1500 novih rekrutov vatikanske častne gardo Vatikanska garda je štela doslej 500 mo*. Kar bodo vpostaviH ta dni 1500 novih rekrotov, be znašalo število takozvamih častnih gardistov 3009 mož. Ta vatikanska garda j« tretji oborniani korpus Vatikana. Prvo mesto zavzema takosvaaa nobelgarda, ki jo tvorijo samo častniki. Ta na-belgarda tvori pri vseh vatikanskih svečanedčk papeževo častno spremstvo. Drugi korpus tvori takozva^.d švicarska garda v -.vojih sMkovtfA, srednjeveških uniformah. Kdor koli je bil v Rtena, se bo spomnil teh živopisnih uniform. Takoarasn tretji korpus tvorijo izključno Italijani. Ta garda straži poleg vatikanskih orožnikov ne saas v» tikanska palače, temveč tudi izven Rima vne ste. palače in cerkve, ki uživajo eksteritorijataeat Pred dvema tednoma je odšel oddelek častne de pred kompleks Lateranske bazilike, ktar Ja prevzel stražo. TucM papeška letna rezidenca v Canteu Gandolfu v Albanskem gorovju, je sasir»-žena od članov vatikanske častne straže, člani te garde pa niso uniformirani, temveč opravljata svojo službo v d vihri obleki. Na rokavu noadja belo-rumeni trak s posebnim znakom, iz je razvidna Hi pripadajo papeškd častni Uči se nemščine I florha z inflacijo v ZedlssfeniSi • države?! |*d»j so M TMfi železničarji — Zaupanje ▼ prezidenta je craajane — Na bojiščih bi biio treba zmagovati Preko Lizbone prinaša nemški tisk sledeče za aimive informacije: Med severoameriškimi že leczničarji se vrli trenutno tajno glasovanje o tem, •li naj izsilijo zvišanje plač, ker železniških privatnih družb ni možno omehčati. Ameriški dopisnik londonskega Usta »Daily Herald«, Alistair Cook, predvideva, da bodo po uspešnem štrajku fodarjev zahtevale sedaj tudi vse druge delav-*ke kategorije zvišanje mezd in plač. S tem — tako pravi Cook — pa se približujejo Zedinjene države vedno bolj bližajoči se inflaciji Ako bi hotela vlada odobriti vse zahtevane poviške plač fc mezd, bi morali natiskati za nadaljnjih deset milijard dolarjev novih bankovcev, toda brez kritja. Posledica M bila, da bi cene zopet švi-jnile navzgor. Taka Izglede ima ameriško gospodarstvo v tej zimi. Rooseveltova stranka je doži vela v zadnjem času celo vrsto volivnih porazov Ti porazi so nekake pobotnice za nerešene socialne konflikte v pretekli perijodi. Veliki krogi delavstva so obrnili hrbet Rooseveltu, in to prvič po 1 1932. Vsa znamenja kažejo, da je zaupanje v prezidenta v velikem krogu .njegovih dosedanjih pristašev omajano. Prezident Roosevelt bi sedaj rad pridobil nekaj časa, obenem pa bi rad pridobil sredstev za pobijanje inflacije. V to svrho je imenoval poseben odbor, ki naj preišče situacijo cen in mezd v vsej Uniji. Ta odbor je dobil časa 60 dni, da preišče celokupno situacijo. V Washingtonu pa pričaku ,ej6 že sedaj, da bo imenovani odbor priporočil vladi spričo rastočih cen previdno, toda splošno zvišanje plač In mezd. Rooseveltvo edini up, oja-.čiti svoj osebni upliv, je zmagovanje na bojiščih Za slučaj, da bi zmage na bojnih poljanah izostale, smatrajo strankarski prijatelji sedanjega prezidenta njegovo bodočnost kot zelo temno V spomladi 1 1942 je prezident Roosevelt še upal, da mu bo uspel boj z razvojem cen pa tudi subvencioniranje važnih življenskih potreh-ščin v višini milijarde dolarjev ni omogočilo učinkovite kontrole cen. Delavci že uvidevajo, da jim vlada s samim povišanjem mezd ne more zbolj-šati položaja.' V trenutku namreč, ko so delavc v posesH poviškov, so cene že znova skočile kvišku. Ta ugotovitev — tako pravi Cook — je najvažnejša vest, ki jo zamore telegrafirati iz Washingtona. Vsa druga optimistična porodila iz ameriškega glavnega mesta so napram tej ugotovitvi samo »majhni palčki«. Prisiljena demokracija ¡e strahovlada Med „demokracijo" in med samostojnostjo narodov zija velik prepad Uro», ▼ katerem gnije prava demokracija demokracijo. Kljub temu, da izgledajo načela demokracije idealno, je širjenje teh načel brez smisla, ako zastopniki demokracije niso poštenjaki, rodoljubi in nesebičneži. Bati se je torej, pravi omenjeni kubanski list, da bodo vse prevelika prijateljska prizadevanja nekaterih velesil ob koncu te vojne ogrožala samostojnost posameznih držav. Končno — tako sklepa »Diario de la Matina — bi morali mali narodi obvarovati neodvisnost, da bi «i Izbrali režim, ki se jim dozdeva najbolj- motreti. Iz izvajanj kubanskega lista je sklepati, da Imajo v nevtralnem inozemstvu mnogo glavobola glede vprašanja, kako neki bodo zavezniki v zelo neverjetnem slučaju svoje zmage uredili svet in meddržavno življenje. Vsekakor se mnogi nev-tralci boje zmage »demokracij«, ker so bile dosedanje izkušnje povsod zelo silabe. Namesto »svobode« so v okujmanih področjih doživeli res samo strahovlado. Kakor v drugih malih državah Amerike, Je na-rtala tudi na otoka Kubi bojazen, da bo demokracija, ki Jo tolikanj hvalisajo zavezniki, s časom zavzela vsa preveč demagoške oblike. Tako piie v Havanni izhajajo« Hst »Diario de la Malina«, da je prisiljena demokracija čisto nava-*m strahovlada. Tako Je n. pr. izjavil veleposlar arik Zedinjenih držav, Branden, da se Zedinjene države sicer ne mislijo vmešavati v notranjepo-■ttfae zadeve inozemstva, toda nikdo tih ne mo-*a prisiliti k vzdrževanju kakršnih koli odnoša-Jov s državami, ki ne zaslužijo prijateljstva Ze-»ijmtli držav Severne Amerike. »Diario de la Marina« ugotavlja povsem pravilne, da sija med demokracijo bi med samostoj-lotok zasedli Gfki in Kazari. Ime Krim je polotok dobil od Tatarov, kj so ga zavzeli 13. stoletja. Beseda Krim pomeni v ta-tarščini toliko kakor trdnjava ali utrdba. Krim je nato služil kot trgovsko mesto Benečanom in Genovčanom. in šele v 15. stoletju so jih izpodrinili Turki ter postavili tam svojega kana ali deželnega poglavarja. Rusi so prvič prišli na Krim leta 1736. 1774. leta je Krim dobil nekako samostojnost pod turškim klobukom. Ker so pa Tatari svojega kana Sabin Giray-ja spodili, je polotok leta 1783. postal ruska last V letih 1854. do 1856. je Krim predstavljal po-zorišče hude rusko-turške vojne V svetovni vojni so imele nemške čete od aprila do novembra 191-8 Krim zaseden in pod svojo oblastjo. Leta 1920. se je na Krimu pri svojem umiku d-žal nekaj časa tudi beloruski general Wrangel, dok!er se boljševiški premoči ni umaknil ter preko Črnega morja zbežal v Carigrad z ostanki svoje armade. V sedanji vojni so nemške čete novembra 1941 zasedle Krim. * Ljudsko gibanje v Marburgu. V prvi polovici meseca novembra je bilo Standesamtu prijavljenih: 92 rojstev (zadnjič 68),* od teh 46 dečkov (zadnjič 30) in 46 deklic (zadnjič 38; dalje 42 smrtnih slučajev (zadnjič 40), od teh 23 moških (zadnjič 26) in 19 žensk (zadnjič 14. Na Standesamtu sklenjenih porok je bilo 30 (zadnjič 33). " Skrbimo za prezimovanje ptic! Le os se zgodaj oglaša potreba za skrb krmljenja pri nas ostalih ptic preko zime To velja ne le za mesta, marveč tudi za deželo. Zlasti naj bi se v ta namen vzgajala tudi mladina, katero nalogo naj bi prevzeli starejši prijatelji živali. Vsoboto in nedelio bodo vsi Sp°dnještaierci rade volje pri- ——„...................... „........................... , „ .........^ spevali v tretjo cestno zbirko za Kriegs- Winterhilfswerk 1943/44 LETALSKA ZAŠČITA rovege kavčuka aH umetne »mole, Je treba najprej odtrgati, vse skupaj porociati c peskom in potam spraviti stran (v vedra ne plasti peska) da toJÜBO «w»*«* • ¿«vljev s Pesek, pesek m zopel pesek i lajkrejše in najzrestejie gasilno sredstvo, Id ga m moremo imeti nikdar dovolj 1. Pesek Je najhitrejše gasilno sredstvo — in te ne gasilno sredstvo, pa najboljše sredstvo za pokrivanje, in tudi najzvestejše. Kajti, zaloge vode poidejo, yodovodi so laiiko porušeni. Pesek pa ostane in ga lahko uporabljamo za več kot eno bombo. Posebno, kadar gre za termit. Elektronske — termitne — zažigalne bombe, za-žigalne palice žgalna vnetila, padalske zažigalne bombe pod peskom ne ugasnejo, toda ne morejo več s svojim ognjem, 6 svojo hudo vročino (okrog 2000 stopinj) povzročati nesreče, razen na tleh, na katerih leže Pri nas so tla na podstrešju napravljena iz opeke ali pa iz cementa. Na teh lahko taka zažigalna palica ali kakšno tako za-iigalno netilo dogori do konca, ne da bi napravilo škodo In celo pri trdi deški bo zoglenela razmeroma tanka plast (nekaj milimetrov) in torej ne bo nastal požar, če zapremo zrak s peskom. Ako se je treba boriti proti več zažigalnim palicam ali zažigalnim netilom hkrati, je bolje, ne se predolgo ukvarjati z vodo, kajti s tem mine preveč časa. Ampak najprej hitro pokriti eno bombo za drugo s peskom. 2. Fosfornl brizgači in satovje. Dobro je, če najprej hitro gasimo z vodo in potem mešamo z obilno premočenim peskom ter celo maso potem odstranimo Kajti fosfor ne gori, dokler je moker, in začne takoj zopet goreti, ko se posuši. Če pa ni vode na razpolago, se je treba poslužiti peska samega. Tudi tukaj se najprej pokrijejo goreča mesta na tleh. Kar se drži sten in pohištva, 6u- Kjer to vzdrža tla podstrešja (kar j« pri aa večinoma slučaj}, se lahko pokrijejo s plaetje peska do 25. cm, da s« s tem zmanjša probojna sala zažiga in e bombe in v mnogih primerih za-du.ši zažigalna bomba takoj v postu. Pa . tudi spodaj, v kleti, M morala biti zadostns zaloga peska v prostoru za zračno zaščito. KafU tudi tu j« morda potreben* pr. proti fdefoms-mu požaru na stopnišču, pred kletjo samo » ljudi, ki pritečejo doli, inocroče le z gorečimi pod- in to močno kadečo se maso odstraniti ter dati izhlapeli na kakšnem mestu, kjer ne škoduje žerjavica ali dim fosforja, če ni časa ah priložnosti za to, da bi s« zakopalo. 3. Pesek mora biti povsod. Na stopnišču, v vsakem nadstropju, naj bodo postavljeni škrniclji s peskom, tako, da se jih kar lahko zagrabi. Pred vsakimi stanovanjskimi vrati naj »toji nekaj vrečic s peskom in v vsaki sobi morda štirje škrniclji s peskom, in sicer takoj pri vhodu. Pri srednjem poslopju mora človek biti pripravljen na 25 zažigalnih palic in povrh še morda na eno ali dve zažigalni bombi Posebno zgornja nadstropja^ je treba obilno opremiti s škrniclji s peskom. Razen tega pa se seveda ne sme postiti vnemar zaloge vode v vedrih, skledah, škafih in banjah. Na podstrešju stoje razen tega čebri z vodo, zaboji s peskom, ali pa često navadi kupi peska, seveda ne brez lopat, kajti kjer ni škmicljev, se potrebujejo lopate. pe®- 4. Kako se gasi s peskom! če imamo pesek v zabojih, aH čebrih, aH na kakšnem kupu, nm je treba samo lopate. Z lopato pa n« smemo pía-ka metati od daJeč, če le moreioo, to se prav;, če se nam ni treba bati termitnih brizigačev od kakšne razpočene zažigalne palice, niti železnik drobcev kake zažigalne paUca z razstrelilno snov jo, ampak posuti ga je treba iz bližine na žareč® maso, tako, da je ta v resnici pokrita in sicer s najmanjšo količino peska. Za take primere, to je zlasti za elektronsko te*-mitno maso, zažigalne paHca in netila, pri katerih zadostuje količina peska za vsako goreča maso, je najbolj pripraven pesek v škrnicllih TI škrniclji, papirnate vreče, pa na smejo biti premajhni, tako, da se lahko naouje v nje pet kilogramov peska, gornji del naj bi se dal zasuka« vratu podobno. Take škraiclje si lahko eventualno napravimo sami is štirikrat zloženega časopisnega papirja. Predpisi © zaščiti prirode na SpoJsifem Stagers!* Z odredbo šefa civilne uprave, kf jo je objavil Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs deT Zivilverwaltung in der Untereteiermark v svoji 29. izdaji dne-14. oktobra 1943, je stopil na Spodnje- P?)LÉÏÏ€1I DA0B1Ž □ Ameriški poslanik v Turčiji, Laurence Stein-hardt, ki je dva meseca bival v svoji domovini, se je vrnil nazaj na svoje mesto v Ankaro. □ Lopovščina židovskih Baruchov. Kakor znano, je Bernard Baruch finančni svetovalec prezi-denta -Roosevelta. Zagrebški »Hrvatski Narod« objavlja v zvezi s tem imenom zelo zanimiv članek izpod peresa nekega hrvatskega sodnika. V članku so objavljeni povsem novi podatki, ki dokazujejo, da je lopovščina v tej židovski rodbini dedna. Po padalskih omenjenega hrvatskega sodnika se je imel leta 1887. pred okrajnim sodiščem v Sarajevu zagovarjati radi goljufije neki Danijel Baruch obenem s svojim bratom Jožefom Baru-chom in 6vakom PaTei Baruchom. Obsodili so ga na pet mesecev težke ječe. Po obsodbi je dal poklicati k sebi svojega brata Jožefa, ki je bil oproščen vsake krivde, ter mu je izročil v navzočnosti kazenske oblasti polnomočje, da lahko razpolaga z njegovim premoženjem. Jožef Baruch je nato prodajal na žive in mrtve, nato pa jo je odkuril s potvorjenim potnim listom v Ameriko. Tako torej izgleda rodbina Žida Barucha, ki je danes eden izmed prvih svetovalcev zloglasnega Rooseveltovega možganskega trusta. □ Angleške skrbi radi obnašanja Amerikancev v AnglijL Londonski list »Daily Mail« 6e pritožuje r d ejstvom, da imajo Amerikanci v Angliji p-evp denarja ter da kvarijo cene. Ame-rišl imajo toliko dolarjev, da jih kar mec. . v uqovine. Pri tem plačujejo višje cene kot Augleii sami V mnogih slučajih preplačajo Amerikanc tako, da Angleži ne dobijo blaga. List je mnenja, da bs morale ameriške vojaške oblasti napraviti temu postopanju konec. O Čudna demisija Edini civilist v Badoglijevi vladi, Raffaeie Piccardi, je te dni podal ostavko z motivacijo, da je imel za to »politične vzroke«. □ Manifestacije zvestobe za generala Franca. Preteklo nedeljo je^bilo v Španiji več national nih a socialnih manifestacij delavstva, ki je izražalo svojo zvestobo do generala Franca. Pod-tajnik Falange, Valdes, je pri tej priliki izročil v Bilbaou več sto falangistom častne značke starih borcev. D Spremembe v angleški vladi. Angleška vlada je uradno objavila sledeče spremembe v sestavi svojega kabineta. Za ministra za obnovo je bil imenovan lord Woolton, ki bo imel svoj sedež v vojnem kabinetu. Njegova naloga bo, obnoviti Anglijo po končani vojni. Ministrstvo za naro- dno zdravje je prevzel Henry Uamston Willink. Polkovnik Llewellin je imenovan ministrom prehrane. Ernest Brown je imenovan za kancelarja vojvodine Lancaster. Ministrom oskrbovanja v Washingtonu je bil postavljen Ben Mith. Dosedanji minister brez listnice, str William Jowitt, je bil imenovan asistentom ministra Wooltona in govornik obnovitvenega ministrstva v Spodnjem domu. Angleški kralj je nadalje dovolil odstop Duff Coopéra kot kancelarja vojvodinje Lancaster. Woolton je bil doslej prehranjevalni minister, Llewellin pooblaščenec za oskrbovahje v Washingtonu, Brown pa minister za narodno zdravje. □ Beneä potuje v Moskvo. Banal Je že dalje časa nameraval potovati v Moskvo. Po poročilih moskovskega lista »Vojna in delavski razred« so mu pa v Londonu delali težave glede potnih izkazov. Isti list poroča nadalje, da je pogovor med Molotovim in Edenom med moskovsko konferenco to oviro odstranil, ker se je dosegel sporazum celo o tem, da spada »Češkoslovaška« v direktno interesno področje Sovjeäje in da le češko industrijo treba podrediti aovjetski kontroli. V isti številki imenovanega llata pozdravlja Moskva Beneša, hkrati pa napada poljske emigrante v Londonu. □ Povelje »tovariša Stalina«. P» dnevniku »Tagespost« posnemamo iz Madrida došlo poročilo sledeče vsebine: »21nani francoski komunistični prvak Andre Marty, ki je bil feei mednarodne brigade v španski meščanski vojni in je šele sredi oktobra prišel iz Moskve v Francosko Severno Afriko, je dobil povelj« od samega Stalina, da ustanovi sovjetsko republiko Severna Afrika, da bi s tem pripravil naunovitev »Unije Sovjetskih Evropskih Republik«, ki liaj bi zajele vso Evropo' V»dotičnem oklica, ki ge le razširi! po nekens komunističnem radia, pravi Marty sledeče: »Prišel je čas odločitve. Naž* moč «e je v zadnjih tednih tako razvila, da sa Je tröttä" polastiti oblasti v Afriki. To Je povelje tovariš« Stalina, ki mi 54 je osebno izdal pri mojem od hodu iz Moskve Veleumnl šef boijieviške Rusije zahteva ureditev sovjetske republike v Severni Afriki kot predigro za konstituiiaxije evropskih sovjetskih republik. To Je najvtfr* načelo vseh naših pristašev«. D Badoglio in njegova vlada. Badoglio je sestavil »tehniško« vlado, ki Ji načelu je sam, tvori jo pa vrsta državnih podtajnfkov. Ta preureditev vlade se je izvršila, ker je znani grof Sforza odklonil vstop v Badoglijevo vlado. em štajerskem v veljavo Reicbsaoaturscbutzgesetz. ta je zakon o varstvu prirode iz leta 1935. ter ia-vršilna določba istega zakona, ki je izšla » Reich-u leta 1935. Istočasno je na Spodnjo Stajer sko razširjena odredba o varstvu divje rastoči rastlin in divjačine, ki ni podvržena lovu iz let* 1936. Najvišja oblast za varstvo prirode Je ief civilne uprave, ki ima na Spodnjem Štajerske» svojega pooblaščenca za varstvo prirode v Gac t Steiermark Nižje prirodnozaščitn« oblasti se Landrati in OberbirrgermeUter mesta Marboz* (Drau). V nastopnem objavljamo imena rastlin, ki j» naše podeželsko ljudstvo v največji meri pozne in so po zakonu deloma zadčltena, in sicer Smarnica, morska čebulica, črni in zeleni taiof ali teloh, t roben ti ca aH jaglec, zvonček, grozdn»« hiacint, netresk aH uheljnik, kamenokreč aH vedno zeleni kreč, rožni skop, lepnica ta skakat lepili ca. Prepovedan« Jo shirati sledeča raat- Hne: Rododendron, omiko, Baičjak, ttaje, modro pr» objedo, rumeno preobjedo, zsapančka, panonoM svišč, svečnik, strojovec, kresnico, mušjo kukavico, jetmik, morsko čebulico, ključavnico, črta % ta log, zeleni talog, visoko atabeijmo trobentico, ro-brenjačo, velik« zvončke aH kratica, male zvonA-ke, perniko, roajko, baldrijan, močvirni rožmarin, božje drevje aH bociičja, zlati grmiček aH tav žentroža, pogačica, brinja, komipavo, bršljan ta slečnik. Popolne varstvo pa uiiveje sledeča rase- line: / Orlica, planinska veternica, moiina, iglec, goe-ska veternica, splavka, jesenček, vinska rutic« planinka, navadni eacijan. dlaiasti svišč, m-derc. peresasta bodalica. kartavžas, boka M f, m-prstec, ceptec, zajčji nijak, jelenov Jezik, kraljeva praprot, murka. veHkooočnlca, kukaviči kluzijev jeglič, čebelica, mu&uca, črmlica, peščica, jermen, logarica, beH lokvanj, navadni to-' čin, dišeči volčin, kranjski volčin, meček, 1— jeva praprot blatnik, zlati klobuk kukovčnjok velika po dietna veternica ta ciklame. * Začasna omejitev sprejemanja poštnih pa; tov. Z veljavnostjo z dne 17 novembru 1943 b« do naše pošte radi letnemu čaau običajna- w žav ponovno omejile sprejemanj« paketov jemo paketičev, in sicer začasno Obseg spre j» manja paketov s® ravna po pievoznih sred? v i in možnostih, ki so ne razpolago^ Gotove por! i ke paketov, ki so n. pi v&žne za vojno gospodarstvo, se bodo neomejeno sprejemale. Podrobnosti so razvidno iz razglasov, ki visijo na poštah v prostorih, kje* so okenca za p'omet • strankami Poglavfe o učenju nemškeg Obvladanje »ei jezikov je Štajercev za drage jezike O naslovnem gradivu je »Štajerski Gospodar« Se večkrat spregovoril. Gre pač za nalogo, ki j« m Spodnještajerce velike važnosti. To jum» po-tojnje v veni, da bodo našla pričujoča izvajanja Mi naših bralcih hvaležno zanimanje in razmii-ter dala povod ža izvajanja koristnih s«r kijntkov Jeaikoslovci trdijo, da se med vsemi kulturnimi narodi najdejo ljudje, ki imajo prav poseben taiesit ali nadarjenost za učenje tujih jezikov. Poligloti, to so obviadovalci več tujih jezikov, ae v tem pogledu istega mnenja. Obvladanje fcu-P& jezikov daje prvim in drugim nekako pravico, a taj zadevi dajati svoja mnenja, ki se v glavne« izpopolnjujejo v tem, da so nekatera ljudstva razen posameznih izrednih jezikovnih talentov v splošnem prav posebno pristopna, dovzetna fc zmožna, naučiti in izpopolniti se v tujih jeii-hSL Ta nadarjenost ima svoj izvor v rasi, v podnebju, v krajih in legah, kateri dotično ljudstvo pripada, oziroma, kjer se njegova domovina na-kaja. Tudi Spodnja Štajerska slovi, da je njeno pretavaJstvo že od nekdaj imelo jazmeroma največ obvladovalcev tujih jezikov. Da to na celi trti drži, smo v našem listu imeli že v minulem leta in predlanskim priložnost dokazati tistim, ki morda o teim mnogo ne razmišljajo in tudi ne opazijo, da so redke dežele, kjer bi tako veliko Število prebivalstva kakor na Spodnjem Štajerskem obvladalo v govoru in pisavi po več je-■ftov. Treba se je samo malo zamisliti nazaj v peedvojno dobo, ko )e bil uvoz inozemskih časopisov in knjig mogoč. Spodnještajerc jo načitan ilovek, ki si svoje splošno in jezikovno znanje Kri te izpopolnjuje, dokler tivL Tu niso mišljeni seme študirani ljudje, temveč ljudstvo v širšem ■nista. Po faznih čitalnicah in kavarnah je »pod-nještajerski čitalec od inteligenta do trgovca, «rauhopaini besednjaki aii oč-benOd t* minulega stoletja. PK-Kriegsberichter Brünning (S<4| Japans Militärattache beim Duce Der japanische Militärattache bei der faschistischrepublikanischem Regierung, General Shimitsu, verlädt nach einer Besprechung beim Duce desiefl Hauptquartier 0 posebnostih nemških plemen Znani učjenjak, profesor Tumlir« )a ssfc »o pred upravno akademijo predaval o posafe-nostih nemških rodov ter pri tem popisal -nut plemena, ki iivije na področju današnje Velike Nemčije, i* »jegovegw znanstvenega tevafactja, objavljenega po H. Bichlbauer-ju v dnevnik« »Neues Wiener Tagblatt«, posnemamo ti«i*č»< Štajerci m Korošči tvorijo ljudski rod posebnega kova v celotnem bavarskem nass&tvvieia področju, ker so po svoji sredozemski podlagi v pretežni večini dteariškega, t j. Jugov* hodne-evropskega plemena. Pri tem kažejo pos^niseata področja znake, ki povzročajo tudi razlik« v duševnosti. Tako najdemo na primer v ^"flrtahi nordijske, na Spodnjem Štajerskem vxhodao-baltiške in t Tzhodncvm delu Štajcrskt rasne vpliv«. V caioti »o Štajerci te Koros« krepkega telesnags »stroja, izredno hrabri, salo veselega mišljenj« te nagonski. Glede fttevite na-zakonskih otrok stojijo med vsemi nemškimi plemeni na najviljem mestu, in sicer otrok, ki M rodijo večinoma pred sklepanjem zvez. Stajerc j« morda malo bolj okoren kako* Korošec, je pa prt tem dobrodušen in gostoljuben. Korošec je bolj zadovoljiv, udoben, počasen tax bolj malih poslovnik sposobnosti, ima mal »si aa družino ter najraj« ostane v domovini Na vprašanj«, 6« obstoja smisel »Ostznkrker« ali »Avstrije«, je predavatelj ugotovil, da stvarno doživljajo Nemci starega dela Reich-« to kot poseben vtis. Razlik« med vrstami ljudi v Alpah ia ob Donavi, to j® v aekdanji Avstriji ah Ostmarki, pa stojijo za skupnosti. Enotna plemenska določ-ljivost, to je predvladovanje dinarijc« na sredozemski osnovni plasti, pride izredno do izraza v ustvarjajoči umetniški nadarjenosti, v vasei.a do gledališča in barv, nadalje v veliki meri v nadarjenosti za vživelo«! ali prilagoditev, v hrabrosti, v pretežnih dinarskih potezah, v nadarjeaost; m oblikovanje, v naraščajočih strasteh te v prevladujočih sredozemskih rasnih poteza*. Pckrajina vpliva ugodno na očuvanje teh posebnosti. To prehivalstvo s« ni mešalo s potutočioii do-lavci, kakor je to primer v velikoprostonsih istdw-strijskih področjih. Tujski promet je ti. Ijadsive učil, kako s« ie treba prilagoditi in viävtrti. Vs» področje je pa doživelo tudi svojo testne »y.^te-vino. Boji zopor A vere In Turke so ojačifl ivjj^ vi tost. Nemcu Mri« obdonavske monaitslje, afco-ravno je bil v manjšini z 1:4 napram taji» narodom, ni bilo potrebno naglašati t« svoj« nadrejenosti ker j« bila nekaj samo ob safel tssmiv-nega. Službeni jezik cesarske in kraljevi** ar-made in vojne mornarice je bil v vsefe delih dr-žave nemški. T» država je bila tudi gospodarska neodvisna in samostojna. To je omogočalo dobro življenje brez prekomerne obremenitve z delo««, kar je povspešalo uživanje življenja kot plemensko opravičeno zahtevo ter dajalo siguroo«t in janrsivo za notranjo izravnavo. Pravi Bavarec je dinariško-nordijskeg» «p*. Pri tem je manje izražena sredozemska poteza. Zato je Bavarec bolj grob, neotesan, počasnejši te okoren, v kolikor ni razdražena njegov« boja-vitost V vojni je Bavarec »bojevnik v bližini«. Njegova nadarjenost za oblikovanje je neznatna. Kljub temu on ni, kakor se večkrat trdi, duhovno zaostal. Kakor dokazuje po Bavarcih izvedena kolonizacija prostranega prostora v Alpah, j« zmožen političnih storitev, kakor se tudi ponaša z uspešnimi storitvami na znanstvenem področja. Franki so na področju Niederrheina pretežno vestfalski, ob Mittelrheinu in ob gornjem področj« Maina pa vzhodno-baltiške in vzhodne primesi. PK-Kriegsberichter Grimm-Kasteia fScfc) Das erste Kampfziel ist erreicht In schwungvollem Gegenstoß rangen di« Grata-diere den Bolschewistem das schwerumkAmpfta Dorf ab. Nim bringt ein Melder den neuen Befehl vom Bataillon: »Die Obstplantage ist zu Ta rod je gibčen, zgovorljiv ter nepreračuaijiv. Ljudje se radi prepirajo, toda samo z besedami. Njihovo veseilj« se zliva večkrat v robatost Temperamenta »o sunkovitega ali vetrovnega. Za ustanavljanja državnih oblik so se izkazali manj sposobnim. Igralna vrsta Frankom so Rheinländer ji Trditev, da so ti Avstrijcem najbolj sorodni, nikakor ne drži. Odlikujejo se pa po svoji poslovn; dalo-kovidnosti. Svabsko-aleinansko pleme je nordijske-srecio-zemsko-vzhodne mešanice. Aleman je težkokrvea, toda bogat po čustvih. Mnogokrat se ga smatra za neodkritega, izgleda pa, da je to odvisbo od dejstva, ker si vsako stvar še »enkrat premisli On je redkobeseden, se ne prilagodiva m nosi večkrat zaščitno krinko. Aleman je poučen človek. Mešanico resnosti in šale ne.mara. Alzačan izna navado, da kaže svojo kljubovalnost, kar^bo izraz njegove zgodovinske usode. Rasna pripadnost nemškega sudetskega plemena ni enotna. V stalnem boju z najinteligentnejšim slovanskim narodom je ta rasa razvila široko plast izobražencev, ki so se v največjem del» odselili v pokrajine nemškega dela Avstrije. Saksonsko-thüringensko pleme je nordijsko-vzhodno-baltiškega in vzhodnega rasnega tipa. Odlikuje se po nadarjenosti za razumna »stvar-,' janja. Njegovi pripadniki so sprejemljivi in dostopni za umetnost, niso pa na tem področju ustvarjajoči. Nepretirani treznosti stoji nasproti večkrat živahno telesno poželenje. Dobro razvita je vzgojna poteza, ki ima veselje do otrok. Rasno najbolj enoten rod je nordijsko-vestfal-skih Saksoncev, ki jih poznamo pod imenom Niedersachsen ali Spodnji oziroma Nižji Sakson-d Drža tega ljudstvi, je močna in jasna, njegovo Wstvo pa tiho in molčeče. Vtis, ki ga delajo ti ljudje, vpliva spoštljivo, tudi če ne vedno pri-kupljivo. Ta rod je trezen, skoraj brez veselja n večinoma neglasben. V Prusljl živi pleme, fct ni nastalo toliko tz trdo« rasne mešanice — v njem so pomešani nižie-•viksonski elementi z baltiško-slovansklrai —, kakor iz zgodovinskega izoblikovanja potom močnih centralnih vlad. Ta rasa kaže poleg staro-»aksonsko-markišk« ali brandenburške trpkosti ia itrogosti tudi risklrasj« brez premišljevanja ia briganja, nagnenje za ošabnost, ako hns posr-st, t«r gotov mat^rijsllzem v uživanja je«« Ia p(1ač% kot podrejenec p« pokorščino, to so drfct «Vranskega izvor«. Tako je nemSki narod, mlad narod, »ki nastala«. Rasno, pokrajinsko in zgodovinsko pridrtaB« posebnosti plemen so razločno vidna. Širile Štajerskega GospodUrjaf Kislo zelj< Nemški narod konzumira med v._ sočivja največ kfetega zelja. Ravnokar »o tovarne kislega zelj« e polno paro na del», d» zadovoljijo in ugodi io odredbi vodstva vrtnag« gospodarstva, ki tak, da se tudi letos do kraj« koledarskega leta pripravi toliko kislega salja, da bo v to svrho pripravljena razpoložljiva posoda napolnjena. Zelja sicer letos ni toliko, kakor ga je bilo lanii vložite se ga bo pa kljub tesa» toliko da bo lahko vsaka nemška druito*, vaak nemški vojak te vsak, ki je navezan a« gostilniško hrano, t zimskem času užival svoja priljubljeno kislo zaija. Od leta 1939 «o nemški kmetovalci te vrtnarji znatno povečali njive zelja. In čs ja faü tetes pridelek razmeroma manjši od lanskega, —n" zato spravili zeljna te glave iz naimanj trikrat tako velikih njivskih ia vrtnih ploskev kakor leta 1939 Odkar poznamo industrijsko pripravijaaja kte-'lega zelja, se J« njegova kakovost znatne dvignila Vojaška potrošnja konzerviranega suhega te svežega sočivj« ter potrošnja vseh vrat sočivja civilnega prebivalstva ne dosežeta potrotejo kislega zelja. Najboljša kislo zelje se ritrmjaje v konzervnih škatljah ter zavzema v nemškem prehranjevalnem gospodarstvu prav odlična mesto. V mirnem času so posebno prebivalci meot kiste zelje smatrali za eno svojih najboljših da&hatas in to seveda tudi drži Na žalost se trenutno radi rojne civilnemu prebivalstvu ne mor« prodajati zelja v konzervnih škatljah. temveč samo v sodih to odprtega iz sodov. . Od kislega zelja se pridobiva in prodaj« tndi njegov sok, kar pa pri nas v Nemčiji te tako močno razširjeno in vdomačeno, kakor ja ». pr. v Zedinjenih državah Severne Amerike. Amert-kanci namreč prav radi uživajo sok kislega sa-lja, pripravljenega kot omaka, na več načinov. Zanesljivih podatkov o vlaganju in potrošnji kislega zelja radi domačega in gostilniškega vlaganja, kjer manjka točna kontrola, žal nimamo. Tovarne kislega zelja mnogokje povežejo vlaganje zelja tudi z vlaganjem kislih kumare. Približne ocene količin pridelka zelja se lahko dobi v okviru celotnega nemškega pridelka sočivja. Maki pred vojno je pridelek nemškega sočivja nihal med 3,2 in 4,J milijonov ton Od tega je bite več kakor četrtino zelja, ki ga je 90odst zraste na njivah, ostalih 10 odst pa v malih vrtovih. Od tega se je v mirnem času izkoristilo kako tretjine na industrijski način. Pri tem je upoštevati, da ja pri vlaganju zelja veliko odpadkov. Ce sa primerja število pred vojno v industriji za preda-lavo sadja in sočivja predelanih 100 do 150 tisoč ton sočivja za konzervne škatlje, s številom kakih 300 tisoč ton predelanega kislega zelja, j« jasno vidna važnost kislega zelja kot prehranjevalnega sredstva v industrijskem način» vlaganja. Kakor znano, se iz 2 kq zeljnatih glav pridobi 1 kg kislega zelja. Pravijo, da se lahko računa letno vsaj 3 do 4 kg kislega zelja na osebo. Odkar simo v vojni, je k civilni potrošnji ogromno narasla še potreba oborožene sile, delovnih te podobnih taborišč. Preskrba civilnega prebivalstva industrijskim jjotom se bo letos držal« približno na isti višini, kakor je bila pred vojno. Na drugi strani so si pa razen podeželskih družin tudi mestne družine v manjših mestih, ki ia tesajo kolikor toliko stikov s kmetijstvo« te vrtnarstvom, začele v veliko večjem obsegu te števil« doma pripravljati in vlagati kislo zoije a« lastno potrebo. Industrija kislega zelja je sezonskega značaja-Glavna kampanja m navadno začne koncem septembra ter dosež» svoj višek oktobra te novembra. Proti kraj» decembra je zelje večinoma ž» vloženo. V nekaterih krajih severozahodnega ia severnega dela Nemčije konzervirajo zelja tudi v nasrpnicah. Za t« način ohranjevanja »elja v glavah je potrebna posebna spretnost te izkustva. Iz teh področij lahko dobijo tovarn« kislacj« zelja tudi še v poznejših zimskih mesecih v manjših količinah sveže ohranjeno zelje v glavah. Sirom Nemčije obstoja trenutno 1700 tovarn kislega zelja, vključno malih obratov, ki izoaja obrtni značaj. V mnogih izdelovalnicah te pripravljanj« kislega zelja združeno in povezano s istočasnim vlaganjem m konzerviranje«« druga-9« sočivja, kakor kumare in sorodnih pridelkov. Vsa ta industrija stoji večinoma v bližini valikih mest, ki predstavljajo ogromno število potrošnikov, kar prodajanja kislega zelja n« obremenjuje preveč s prevoznimi stroški. Naše največjo te vodilne tovarne kislega zelja so v mest« NestB i» Niederrhein, kjer vložijo skoraj petino vsega industrijsko vloženega kislega zelja, fcl as «a zaužile širom prostrane Velike Nemčije. V zadnjem času ee tudi polkonzerviraoo kisla relj« predela v konzerve, ker se ga na ta aačim ohrani prav dolgo časa v užitnem stanja. To zali« igra danes za oboroženo salo veliko prehranjevalno vlogo. Veliko važnost se pri tem polaga na zavoj, če gredo take, konzerve v klimatičue kočljiva področja. Unerschütterlich siehi der deutsche Grenadier Im mörderischen I rommeiieuer der Artillerie und im Bombardement der Sehiachlllieger Kriegsberichter Hans Votkhardt. PK. In der Morgenfrühe eines sonnigen Spätherbstes wurde das Erwartete zur Gewißheit der Feind griff an. In einem mehrstündigen höllischen Trommelfeuer zahlreicher Batterien sprühten Stahl und Eisen über den Kampfabschnitt eines Grenadier Regiments. Bis weit ins Hinterland gui-gelten Schwei e Granaten, der Boden zerbrach in Trichter, aus den frontnahen Dörfern quollen hohe Rauchsäulen, die wie Riesenpinien in den morgenroten östlichen Himmel stiegen. Um die Stellungen unserer Feldhaubitzen wirbelte dei Ackerboden auf, glühende Eisensplitter pfiffen und surrten, dunkler Pulverqualm steilte aus den Trichtern empor und wob ätzende Schleier über den Feldern. Die Grenadiere preßten sich in den bebenden Boden, im Feuerofen der Schlacht glüh e ihr ganzes Wesen in dem einzigen fanatischen Willen, durchzustehen und jede Verzagtheit des Herzens zu bannen. Als das Feuer ein weniq nachließ, kamen die sowjetischen Schlachtflieger Da wurde auch der Himmel zum todsprühenden Raum, durch den die Bomben heulten die Bordkar.orien knatterten und die Geschosse aus Flakgeschützen »Her Kaliber schwirrten Mit rotzüngelndem Brand schoß in jäher Kurve mancher Feindbombei hei ab Da war einer, der bohrte sich mit Motoren. Bomben und Besatzuno inmitten einer Flakstellunu tief in den Ackerboden daß nui noch die Fliigei-trümmer und der hin ere Teil des Rumpfes he aussagten. Sowjetische Truppen verbluten Die Wälder sind seltenei geworden. Nur h e und dort sind sie wie Inseln im Lande da* si< h fei kahlen flachen Eihebungen und sanften Tal mulden in den Horizont weitet Vor der Ortschaft Tl.. die im Trommelfeuei zusammengeschossen wurde und in schwelenden Trümmern und blaßblauen Rauchschwaden ihre einstige Existenz be - kündete, sammelten sich in einer solchen Mulde Teile des Bataillons, in dessen Kampfabschnitt der Feind mit zahlenmässig weit überlegenen Massen eingebrochen war Die Sowjets hatten hier eine Division angesetzt, deren erste ang/el fende teile schwere blutige Verluste hatten Zu neuen Kampfgruppen umgeformt, gingen die Bataillonsteile in einer Mulde südlich des Ortes Tr. Tor Zur Sicherung der Grenadiere schoben sich einige Sturmgeschütze auf die Anhöhen. Die Sowjets bemerkten die Bewegung und antworteten mit heftigem Feuer Granaten aller Kaliber schwirrten heran, überall brach die Erde in dunk len Fontänen auf. Helle und dunkle Explosionen betäubten die Ohren, rasend hackten die Grana-' ten einer Schnellfeuerkanone und günstig im Ge-.'Snde stehender Feindpanzer in die Mulde Die Abschüsse unserer Sturmgeschütze mischten sich hinein Die Grenadiere warfen sich in die Erd iöch°r und Trichter Wieder einmal lag der schwerste Teil des Kampfes auf ihnen und riß an ihren Nerven Aber sie zerissen nicht Einige T-34-Panzer die durchzubrechen versuchten,blieben im wirbelnden Rauch der Treffer bewegunqslos liegen Eine Werferbatterie jagte ihre Salven in steiler Bahn in neuerkannte Feindbereitstellunijen Die Detonationen der Aufschläge polterten donnernd in den Lärm der Haubitzen und Kano- nen Die Stukas kommen Während Reservetruppen nachgezogen wurden, dröhnten die Motore von Kampf- und Sturzkampfflugzeugen über uns. Die Welle der Freude sprang von Trichter zu Trichter. Die Gesichter hoben sich lauschend und entspannt gegen den Himmel Nun prasselten die Bomben in den Feind, der Soden echote in dumpfen Schwingungen. Immer wieder kreisten die großen Maschinen heran und jagten ihr Bordwaffenfeuer in die feindlichen MG-Nester und Truppenbereitstellungen. Als das Tageslicht erlosch, schlugen die Leuchtgeschosse einiger Feindpanzer strahlende Brük-ken über die Mulden, prallten an den sanften Kuppen ab und schwangen erlöschend in das uferlose Dunket der Nacht. Auch am nächsten Morgen, kaum daß das Mondlicht verblaßt war setzten Sturzkampfflie- ^S V' " Kulturschänder über dem Kölner Dom Die Bomben der Terrorflieger haben bei dem Angriff auf Kö n am 1 November erneut den Dom schwer getroffen. U. a. wurden, wie unser Bild zeigt unersetzliche Skulpturen zertrümmert — PK-Kriegsb-erichter Viemetti Nachschub für die große Schlacht im Osten Kiesige, unabsehbare Nachschubkolonnen ziehen sirh durch aas hügelige Gelände nach Her kämpfenden Truppe nach. In Zwe er-, oft Dreierreihen nebeneinander jagen sie dahin um die Front mit Munition und Verpflegung zu versorgen. PK-Kriegsberichter Zeymer (Sch) ger zum Angriff auf die Feindstellungen an. Wieder röhrten die Wurfgranaten der Werfer ih.en unheimlichen monotonen Gesang. Im Hintergelände tummelten sich feindliche Jäge mit urs»-ren Jagdmaschinen herum. Im tollen Wirbel von Kurven, Kreisen und Stürzen hetzten die Masch., nen durch den Luftraum. Eine schwere Flakbatterie inmitten dürftigen Strauchwerkes auf einer Bodenwelle setzte ihre Granaten in den Verband hochfliegender Feindbomber, und fast jedesmal wuchs an einer dei Maschinen ein Feuerball auf. Mit brennendem Motor klippte sie in weitem Bogen in die Tiefe. Die Artillerie setzte ein Fluchend zogen die schweren Granaten ihre Bahn. Der Feind antwortete mit Kanonen, Mörsern rnd Granatwerfern, die Luft war durchsetzt von St^fi] und Eisen und schrie und wimmerte im Gedröhn der berstenden Geschosse. Ein paar MG ratterten in kurzen unruhigen Stössen Die Grenadiere, die sich in der Nacht eingegraben hatten, gewannen am nächsten Tag die Bodenerhebung ostwärts der Ortschaft Tr die eine günstigere Kampfstellung ergab, als die alie HKL. Die Sowjets versuchten auch jetzt wieder ihre etwa zwei Kilometer breite Einbruchss'elle in die Tiefe einzuweiten. Unter neuem gewaltigem Aufwand vorbereitender Feuerch'äge rrriffen sie wiederholt an verblu'eten aber in den peuer-garben unserer MG, im Bombenhagel d°r St kas und Kampfflugzeuge und unter den Granaten der Feldhaubitzen und Kanonen Feindpanzer die durchgebrochen waren und wild im Gelände kurvten, blieben im Feuer der Pak- und Sturmqeschürze. oder von Nahkampfmitteln vernichtet als rauchende Wracks liegen. Nach fünf Tagen Großkampf Tag für Tag und Nacht für Nacht tobte die Schlacht. Die Division, die nach den ha ten Aö-setzungskämpfen nur wenige Tage Kampfruhe gehabt hatte, stand hier von einem aussichtslos erscheinenden Anruf ihrer Bewährung Doch geidng es ihr, alle Bestrebungen des Gegners, den Duich-bruch in Stoßrichtung gegen O. zu erzw ngen zu-schanden zu machen. Nur geringe Reservetruppen und zugeteilte Waffen standen ihr zur Verfügung. Sie setzten ihren Glauben und das Vertrauen in ihre Bataillone, daß sie in diesem fürchterlichen Ringen mit einem sich ins Riesenhafte erhebenden Koloß bestehen würden. Und sie wurden nicht enttäuscht, wenn auch der Gegner in Tagen und Nächen mit infernalischem Trommelfeuer die deutschen Kampfstellungen zudeckte, wenn ihm vorübergehende Einbrüche südlich L. und bei P., gelangen, wenn im Kampf und bei Bereitstellungen an hundert Panzer auftraten und die feindiche Luftwaffe mit Bombenwürfen in die Kämpfe eingriff, so stand doch nach diesen Tagen kein positives Zeichen vor dem Resultat Füi einen geringen Geländegewinn, der an der breit»1 sten Stelle nur eineinhalb Kilometer beträgt, opferte er gewaltige Menschenmassen, fast alle seine in diesem Räume eingesetzten Panzer und erlitt empfindliche Verluste in seiner Luftwaffe Mehr als 500 Sowjets gerieten in Gefangenschaft. In ihren Aussagen bestätigte sich, was man schon wußte: daß der Division die gewaltige Überzahl von zwei Feindarmeen mit ihren gesamten Kampf-und Reservenverbänden gegenüberstand Das bedeutet eine zwölffache Ubermacht an infantensti-schen Kräften und Waffen. Worte sind zu dü ft g, das Heldentum aus diesen Tagen und Nächten des gewaltigen Kampfes zu umreissen. Siurmllak bei Hewel Von Kriegsberichter Paul Hanfland PK Siebenmal griffen an diesem Tage sowjetische Schlachtflieger und Jäger mit Bomben und Bordwaffen die Stellungen der Batterie an. Das vernichtende Feuer unserer 2 cm Geschütze nahm sie jedesmal in Empfang Sechs Schlachtfliegei stürzten mit schwarzen Rauchfahnen in den Sumpf. Dann brach die Nacht herein. Langsam ebbt das Brausen und Donnern des Artilleriekampfes ab, lösl sich auf in das Tacken einzelner MGs, das Krachen von Granatwerfern. Wieder gilt die erste Sorge der Männer den Geschützen. Rohre werden "gewechselt, Magazine neu gefüllt, dann erst können sie an sich denken, können eia kleines Erdloch aufwerfen, in dessen Schutz sie vielleicht einige Stunden der Nacht ruhen können Vielleirhtl Seit Wochen kennen wir keine festen Stellunaen mehr. C MM g KM ET e VALEČ ___ Zimsko krmlfenfe domačih živali Immer dort, wo es brennt »Wir müssen immer dort sein, wo es brennt«, meint Hauptmann B., Kommandeur dieser leichten Flakabteilung. Er selbst Ist die Verkörperung dieses seines Grundsatzes. Vor wenigen Tagen hat er die Abteilung übernommen in Vertreten für Oberleutnant H., der »endlich mal mit Urlaub an der Reihe war«, wie seine Männer sagen, In tau send Windungen zwischen Seen und Sümpfen, undurchdringlichen Wäldern und verfallenen Dörfern südwestlich von Newel ziehen sich die deutschen Verteidigungslinien. Wie Ebbe und Flut brandet der Ansturm der Sowjets gegen unsere Stellungen. Der wendige und elastische Emsatz de» Flakabteilung, die Selbstfahrlafetten ermög liehen den schnellsten Einsatz an den Punkten, an denen der an Panzern und Infanteriekräften überlegene Gegner durchzubrechen versucht. Dutzende Male haben die Flakbatterien dieser Abteilung in den letzten Wochen den Ansturm der Bolschewiken blutig abgewiesen. Es begann bei L. Die Bolschewiken versuchten im Morgengrauen aus der Seenge heraus über eine Bahnlinie bis zur Versorgungsstraße vorzustoßen. Der dünne Verteidigungsriege) unserer Grenadiere konnte den Ansturm der Sowjets nicht mehr standhalten. Da griffen uitsere Flakgeschütze in den Erdkampf ein, und nach wenigen Stunden waren unsere Grenadiere zum Gegenstoß angesetzt, wurde die Einbruchsstelle abgeriegelt und die Bolschewisten zusammengeschlagen 180 gefallene Sowjets lagen vor einem einzigen Geschütz. Vereitelter Einbruchsversuch Wenige Tage später versuchten die Bolschewiken südwestlich von Newel in unsere Linien einzubrechen. Rechtzeitig hat Hauptmann B an den entscheidenden Punkten seine Batterie in Stel lung bringen können Immer wieder rennen die Sowjets in das Feuer der Flakgeschütze, und dann liegen die gelbbraunen Gestalten ungezählter Bolschewisten zwischen ihren brennenden Panzerwagen. Dann kommt die Nacht, in der Hauptmann B. den Befehl über eine Kampfgruppe übernimmt. Die Sowjets sind im Schutz dichten Nebels an mehreren Punkten bis an die Rollbahn vorgedrungen. Das Dorf W. ist von ihnen besetzt Da stellt unser Kommandeur in schnellem Entschluß eine Kampfgruppe zusammen mit drei Tl-gerpanzern, zwei 2 cm-Geschützen auf Sebstfahr-lafette, einigen Pionieren und 20 Flakartilleristen, die sich freiwillig gemeldet haben. Hauptmann B. führt selbst diesen Stoßtrupp. In einem Wi stündigen Feuergefecht wird das Dorf ausgeräuchert, sowjetische Panzer-, Pak- und PanzerbüchsensteJ-lunyen zusammengeschlagen. Als der Richtkanonier des ersten Geschützes durch Granatsplitter verwundet wird, springt unser Kommandeur selbst in den Richtsitz. Ein Splitter verwundet ihn am Kopf. Trotzdem feuert er weiter. Erst als der Auftrag erfüllt ist, gibt er den Befehl: »Langsam vom Feind lösenl« Im Gegenstoß zurückgeworfen Im Morgengrauen des gleichen Tages stehen wir bereits wieder in heftigen Abwehrkämpfen. Ein größerer Verband sowjetischer Schlachtflla-ger greift die Ortschaft an. In Tiefflügen versuchen die gepanzerten Flugzeuge nachdem sie ihre Bomben größtenteils auf freies Feld abgeladen haben, unser Flakfeuer zu unterfliegen. Aber auch darin haben die Männer dieser Abteilung reich« Erfahrung, ihre Panzergranaten zerreißen den stählernen. Leib der Schlachtflieger, von denen wieder mehrere mit schwarzer Rauchfahne drüben im Sumpfwald aufschlagen. Dann stehen für Minuten dunkle Qualmwolken über den Baumspitzen. Wir haben keine Zeit, länger darauf zu achte». Immer stärker schwillt das Brausen und Donnern der Vernichtung an. Die Sowjets wollen unter allen Umständen hier einen Durchbruch erzwingen. Der deutsche Abwehrring aber hält stand. An den wenigen Punkten dieses Kampfraumes südwest-von Newel, wo es den Bolschewiken ins Schutz des unübersichtlichen Geländes gelungen wa durchzubrechen, wurden sie im Gegenstoß zurückgeworfen Diese leichte Flakabteilung, deren Männer tn der Hauptsache aus Ostmärkern besteht, hat großen Anteil an diesen Erfolgen. V zadnjih dneh je sneg že ponovno pobelil na-4e hribe in doline. Čeprav je zemlja še topla, kar s« pozna po še zelenem listju na mnogih drevesih, ki kar noče odpasti, vendar smo s pašo in svežim krmljenjem živine za letos v glavnem ž« pri koncu in bo treba načeti naše ^aloge zimske krme. Ob tej priliki podaiamo našim kmečkim gospodarjem nekaj važnih nasvetov in navodil, na podlagi katerih naj bi svoje gospodarstvo z živalsko krmo preko zime uredili. Predvsem: 1. Izračunajmo, s kolikšnimi zalogami krm« razpolagamo! To ne bo težko, če nam je znano, koliko tatom en kubični meter poedinih krmil. Za one, ki nimajo kmetijskih strokovnih knjig in koledarčkov, kjer so te teže povsod navsdene, podajamo te*» enega kubičnega metra najvažnejših krmil: STROGA ZAJEMNI!EV JUDI NA DEŽELI! Seno od trav, dobro, na kupu stlačeno • seno od trav, slabo, na kupu stlačeno , deteljno seno in lucerna, stlačeno . . slama ozimnih žit, stlačena..... ovsena slama, stlačena....... krmska pesa in repa, na kup nametana krmski krompir, na kup nametan . . . ensilirana krma, v silosu stlačena . . tehta tehta tahta tehta tehta tehta 650 tehta 600 tehta 600 60 45 70 50 40 do 80 do 60 do 90 do 60 do 60 do 750 do 725 do 750 kg m* kg m* kg m» kg m» kg m3 kg m* kg m* kg m* N* podlagi navedenih podatkov bomo lahko izračunali naše zaloge posameznih krmil. Za iz-računanje količine obstoječih zalog sena, bomo Izmerili najprej prostornino skednjev. Kdor je pozabil, kako se taka prostornina izračuna, mu pokličemo v spomin: Treba je med seboj pomnožiti dolžino s širino, merjeno v metrih. Dobljeni zmnožek predstavlja talno površino pro-«t»ra v kvadratnih metrih. Da pa dobimo prostornino, moramo pomnožiti izmero talne površine hm i višino skednja, v metrih zopet seveda, in dobljeni zmnožek predstavlja prostornino skednja, izraženo v kubičnih metrih (m'). Toda na nekaj moramo posebej opozoriti, Na ta načm lahko računamo samo skednje z vodoravno streho! Podstrešno shrambe krme, kot so to n. pr. pri naših kozolcih-dvojnikih, ki imajo obliko trikota, pa izračunamo glede na prostornino tako, da sicer tudi množimo med seboj njih dolžino in širino ia dobljeno talno površino z višino — toda pozabiti ne smemo v takih primerih, da moramo od dobljene prostornine eno polovico odšteti, ker bi sicer naračunali za polovico preveč krme, kar M bilo lahko usodepo.no! Enako moramo pri skednjih, kjer je 6podnji prostor združen s podstrešnim, izračunati posebej prostornino spodnjega prostora do višire strehe, in spet posebej prostornino podstrešnega prostora. Kako pa postopamo pri izračunanju količine pesa, repe, krompirja, in okopavin sploh? Te so navadno nasute prosto na kupu, ali pa ob kaki •teni. Zapomnimo si: Ce so okopavine nasute prosto na kupu, določimo njih količino v kubičnih metrih tako, da izmerimo ob tleh dolžino in Urino kupa, jo pomnožimo med seboj in dobljeno število v metrih pomnožimo še z višino kupa v sredini, torej na najvišjem mestu, — seveda določimo tudi višino v metrih. Končno pa zmnožek, ki smo ga na ta način dobili, razdelimo s številom 3. Na ta način predstavlja dobljena tretjina količino okopavin na kupu, izraženo v kubičnih metrih. Seveda, če so pa okopavine na-za steno, bomo računali drugače: £Iajprej pomnožili dolžino in širino kupa ob tleh «eboj, nato pa zmnožek pomnožili z višino kup« ob steni, torej na najvišjem mestu. Dobljeno ttevik) pa bomo v tem primeru delili s številom 2, da dobimo količino okopavin,' izraženo v kubičnih metrih. Na isti način bomo računali tudi količino okopavin, ki so shranjene v podsipnicah. Ensilirana krma je navadno spravljena v okroglih ¿lažnih jamah in stolpih. Kdo silo-stolp ali jamo že ima, je skoraj gotovo napreden, umen gospodar, ki vč, kako je treba izračunati njega prostornino: Pomnožiti polovico njegovega premera, izraženega v metrih, s številom 3.14, nato pa tako dobljeno površino še z višino, od tal silosa do mesta, do koder je napolnjen. Dobljeno itarvilo izraža v kubičnih metrih količino v silosu m nahajajoče krme. 2. Izračunajmo, koliko krme bomo potrebovali za prehrano ene ali druge domače iivali. Ko smo na podlagi predstoječih navodil izračunali, koliko kilogramov imamo vsega skupaj na zalogi sena, detelje, okopavin itd., moramo izračunati še, koliko krme potrebujemo za čez zimo za vsako izmed naših domačih živali posebej. Kako to izračunamo? Star kmečki pregovor pravi, da zima sedem mesecev trpi. Ker pa ima mesec povprečno 3S dni, bi dalo sedem mesecev skupno 210 dni Navadno pa vzamemo kot podlago za izračunani« potrebne zimske krme, okroglo število 200 dni. Da lahko izračunamo potrebno količino krme za vseh 200 dni, moramo najprej izračunati potrebno dnevno krmo za vsako posamezno žival v hlevu. Ta količina pa je seveda zelo različna: drugačna za konje, drugačna za goved, drugačn« za svinje; odrasle živali spet potrebujejo drug« količine in drugačno sestavo krme, kakor p« mlade; in spet bomo molzne krave drugače krmili, kot pa delovne vole ali pa živino, ki j« redimo za zakol. Tudi vpliva na potrebno količin« posameznih krmil pri sestavi dnevnega kronskega obroka količina obstoječih zalog pri posameznih vrstah krmil, kakor tudi možnost nakup« močnih krmil. Praktično vzeto, 6e to pravi: C« smo z računanjem dognali, da imamo vsega skopaj na zalogi 10 tisoč kilogramov sena in 20 tisoi kilogramov okopavin, bomo morali tudi dnevn« obroke živinske krme temu primerno določiti, torej najprej v razmerju na deset kilogramov sena dvajset kilogramov pese. Če smo pa pridelali na primer trideset tisoč kilogramov sena ia samo deset tišoč kilogramov okopavin, bomo ist« vstavili samo molznim kravam v dnevni krmski obrok, in še tem v manjši količini, ostalo živin« po bamo Jcrinili samo s senom in slamo. Kakor rečeno, je skupna količina, kakor tudi sestava dnevnega krmskega obroka pri posameznih živalih različna, vendar pa mora v vsakem primeru vsebovati vsaj majmanjše množine posameznih hranilnih snovi, ki so za prehrano do-tične živali potrebne. Te hranilne snovi so: beljakovine, škrob, tolšča Lansko leto smo v našem listu objavili d v« obširni razpravi o sestavi in krmski vrednosti posameznih krmil (št. 20. z dne 16. maja 1942) ter o izračunavanju potrebnih količin dnevne krm« za raznovrstne živali (št. 21, z dne 23. maja 1942}» Tedaj smo svetovali tudi vsem našim čitatelj-em, naj dotične razprave in razpredelnice dobro shranijo, ker jim bodo vsako leto prav prišle Kdor je ubogal, mu bo letos lahko izračunati dneva« krmo za vsako posamezno žival, tako, da bo vsebovala posameznih hranilnih snovi dovolj te v pravem sorazmerju. Ponavljati danes ne moremo vsega, kar je bil« v onih sestavkih povedanega, le najvaineji« krmska pravila naj ponovimo: 1. Osnovno krmljenje vsake živah tvori tako-zvana »vzdržna krma«, to je qna množina posameznih redilnih snovi, ki je potrebna, da ostan« žival pri življenju, ne da bi hujšala in ne da bt dajala kak užitek (mleko, delo, mladiče). Pri govedu in pri konjih je in bo vedno ostala ta osnovna krma travno seno. In sicer računamo pri govedu kot vzdržno krmo povprečno po osem kilogramov dobrega travniškega sena na glavo tn dan. Pri konjih lahko računamo manjše količina sena k vzdržni krmi vendar moramo v tem premeru računati večje množine ovsa in slame. 2. V kolikor dnevni obrok krme presega vzdrb-no krmo, ga živali izrabijo: bodisi za delo, bodisi za rast, bodisi — breje živali — za rast mladičev, bodisi za tvorbo mleka. Iz tega še tudi sledi, da moramo živalim dajati tem več in tem boljše krme. čimveč zahtevamo od nle del«, aH pa mleka, in čimbolj želimo pospešiti rast pat mladih živalih. Zelo obil.ro krmljenje, ali pa krmljenje x krmili, ki vsebujejo obilo tolšče, pa pov-■roča, da se začno živali d e b e 1 i t i. 3. Da lahko prebavila doihačih živali v redu prebavijo hrano, ni dovolj, da vsebuje ista dovolj vseh posameznih redilnih snovi, marveč mora krma zavzemati v želodcu tudi dovolj prostora, tako, da Je želodec poln in povzroči pri živali občutek sitosti. Cim več: torej krmimo takozvanih ■točnih krmil, tem več moramo polagati živalim tudi slame, ki Je važna predvsem kot konjska krma, ne zaradi svoje redilne vrednosti, katere akoraj nima, temveč kot zasitna krma, če krmimo mnogo močnih krmil: ovsa itd. Kljub vsej naši dosedanji razlagi pa bo gotovo ie vedno precej kmečkih gospodarjev, ki sd ne bodo znali sami izračunati niti dnevnega obroka krme za posamezne živali, niti ne celotne potrebne množine krme za zimsko krmljenje ene živali. Tem bomo dali na razpolago sledeče povprečne količine: Kot dnevni krmski obrok lahko računamo: •a dobro mlečno kravo: 15 kg sena, 20 kg pese in 2 kg močnih krmil; aa brejo kravo, ki več ne molze: 15 kg 6ena, 10 kg pe6e ali repe; aa mlade goveje živali računamo povprečno 10 kilogramov sena, 10 kg slame; iznad enega leta: aa teleta do 1 leta 10 kg otave in 3 kg otrobov; u delovnega vola: 10 kg sena, 10 kg detelje, 10 kg slame; na delovnega konja: 10 kg sena, 10 kg detelje ali 4 kg ovsa in 6 kg slame. (Kar se tiče krmljenja svinj, moramo vedeti, da potrebujejo tako plemenske, kakor tudi za zakol namenjene svinje večje količine redilnih snovi, kakor pa goveja živina, le zasitne hrane »e toliko. Ker pa bomo o reji svinj govorili prihodnjič, za danes izpustimo, kar bi bilo sicer o potrebni dnevni krmi svinj potrebno povedati.) Ko smo izračunali bodisi s pomočjo razpredelnic potrebno dnevno krmo za ¿rsako posamezno žival v naših hlevih, ali pa jo določili na podlagi zgoraj navedenih povprečnih množin, moramo dobljene količine pomnožiti z 200, da dobimo za celotno zimsko prehrano dotične živali potrebne količine posameznih vrst krme. Tako n. pr. moramo za prehrano ene dobre molzne krave imeti na aalogi (po zgornjih podatkih) povprečno 3000 kg eena, kar odgovarja 38 kubičnim metrom prostora v skednju; nadalje potrebujemo zanjo tudi 3—4 tisoč kilogramov pese ali drugih okopavin, kar odgovarja približno 5 do 6 kubičnim metrom pese na kupu; in končno rabimo za to kravo tudi še' 400 kg močnih krmil. Na enak način izračunamo potrebne množine krme za vse naše domače živali ter tako dobljene skupne količine primerjamo s količinami, ki so nam na razpolago. Mnogokrat se bo zgodilo, da bomo pri tem ugotovili, da naše zaloge krme ne zadoščajo za prehrano vse živine, ki stoji trenutno v hlevih. Kaj v tem primeru storiti? Krmo dokupiti, Je navadno nemogoče. Ostane edino Ve še eno: L Odstranimo takoj iz hleva vso odvišno živino! Boljše je namreč, da prodamo takoj zdaj v jeseni nekaj živine in preostalo v redu krmimo preko zime, kakor pa, da nam zmanjka na spomlad krme za vso živino, ali pa, da vso zimo s krmo pretirano varčujemo, tako da bomo imeli spomladi same okostnjake v hlevu, ki bodo potrebovali spet vse poletje, da si opomorejo. Razumljivo je, da bomo odprodali v prvi vrsti pitano' živino, od druge pa predvsem manjvredne Živali, ne pa najboljših! 4. Krmimo pravilno! Tudi o načelih pravilnega krmljenja smo v na-fcem listu že večkrat pisali! Zato bomo danes samo na kratko ponovili osnovna pravila pravilnega krmljenja živine: 1. Krmo Je treba živalim smotrno porazdelje-vatil To se pravi, da ne krmi prav, kdor daje najboljše seno konjem, kravam pa morda deteljo, •ves in slamo. Oves in detelja dajeta živalim ■loč — to pa potrebuje konj in ne krava! Na-4>rotno je dobro seno in otava najboljša mleč-•8 krma, torej gre kravi in ne konju. Nadalje Je nespametno, dajati mladim plemenskim telicam deteljo in močna krmila, ko niti ne delajo, niti ae molzejo, niti več živahno ne rastejo, ko so prekoračile leto dni starosti. Zato je zanje dobro t slamo pomešano seno samo, dokler niso breje. Ca krmimo plemenske telice pozimi predobro, se nam bodo odebelile, za pleme pa bodo nesposobne, ker se ne bodo hotele več ubrejiti. 2. Krmiti moramo vsako žival posebej! Ce ima n. pr. ena krava 12 litrov mleka, druga pa le 5, je jasno, da bomo dajali več in boljše krme prvi, kot pa drugi. In če je en konj skopljenec, drugi pa žrebeča kobila, je naravno, da potrebuje ta več in boljše krme. 3. Krmiti moramo redno, vedno hi ob istem časul Da red v prehrani ugodno vpliva, se lahko ugotovi že na ljudeh. Isto vel j« pač tudi za živino. Da-li krmimo dvakrat ali trikrat na. dan, ni bistvene važnosti, vendar se navadno krmi delovne živali trikrat, ostale dvakrat dnevno. Med posameznimi obroki krme počakamo toliko, da žival prej podano Ji krmo do konca poje, da pa ne leže ali začne prebavi jati. preden dobi naslednji obrok Sf^Bii MSKK-Kriegsberichter Peraer {Sch) NSKK-Transportregimenter beim Einsatz In der großen jetzt tobenden Matarialsohlacht müssen ungeheure Mengen Artilleriemunition herangeschaift werden. Wo diese Munition nicht schon bereits in vorgeschobenen Lagern liegt, wird ki Lastkraftwagen in die vorderen Stellungen gebracht. — Hier werden von NSKK-Män-nern schwere Brocken verladen 4. Krmo moramo dajati pravilno pripravljeno! Tako bomo dajali teletom dobro in fino, toda celo seno in otavo, enako seno tudi plemenskim živalim sploh ne bomo rezali, ker pri žretju celega boljše prežvekujejo. Pač pa bomo daljše seno zrezali mlečnim kravam, da ga lažje pomešamo z drugo krmo in da ga krave lahko prej po pravijo. Predvsem pa bomo krmo rezali na diobno za krmljenje delovnih živali in za svinje. Da ne sine biti krma plesniva, je jasno, in da ni dobro, konjem in goveji živini krmo' pariti, s»no tudi že večkrat opozorili. 5 Pazimo, da se krma ne raznašal Če so jasli pravilno napravljene, živina itak ne more raz-trošati krme iz njih Paziti pa moramo, da se krma ne raztroša niti pri pripravljanju in prenašanju! 6. Napajajmo po možnosti na prostem, vendar ne s premrzlo vodo! Pri napajanju na prostem se obenem živali izprehodijo in utrdijo. Vendar moramo paziti, da nenavajenih živali ne napajamo s premrzlo vodo Hlevski napajalniki so dobri, če se živina kljub temu vsak dan spušča na prosto, če pa jih da gospodar napraviti zato, da lahko živina cele mesece v hlevu ostane, je slabo novotarijo napravil! 7. Domačim živalim (e treba vedno dajati tudi apna in soli! Živali rabijo apno in sol za tvorbo kosti. V 6labem senu, posebno pa še v okopa-vinah in umetnih krmilih je apna in soli premalo. Zato pomnimo: Čim več krmimo živini okopavin in umetnih krmil, tembolj potrebno je tudi, da Ji redno podaiamo klajno apno in sol. Najboljši so takozvani »kolači«, v katerih sta sol m apno že pomešana. Kjer teh ni dobiti, dajemo živini povprečno po žlico soli in žlico kis i -nega apna na član Pri teletih moramo paziti, da ne damo preveč soli, da ne dobe driske. Najbolje je, s slano vodo poškropiti živini jedi, s čimer pospešimo živini tek. * Nove odredbe. Izšla je 32. številka lista Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivil-verwaltung in der Untersteiermark ter objavlja sledečih 9 točk: 1. Drugo službeno navodilo, zadevajoč postopanje v kazenskih zadevah pri sodiščih. 2. Odredbo o taborenju delavcev. 3. Okrožnico pooblaščenca za šolstvo o učnih prispevkih za naučni film. 4. Okrožnico pooblaščenca za šolstvo glede izposojanja filmov, diapozitivov in gramofonskih plošč v naučne svrhe. 5. Okrožnico istega pooblaščenca kakor pod točko 4., zadevajoč nadaljnjo izobrazbo učiteljstva glavnih šoL 6. Okrožnico istega poblaščenca o uvedbi čitanke na pomožnih šolah. 7. Okrožnico pooblaščenca za šolstvo v zadevi domačega tovarniškega pouka. 8. Okrožnico pooblaščenca za šolstvo, zadevajoč nemško Jezikovno vadnico za ljudske šole. 9. Objavo o izgubi osebne izkaznice. Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezatii Deutsch Ilir Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina ia odrasle metodično in praktično.) 46. Stunde. I. Bilden Sie nach dem Muster Satze. (Beispiel: Dieses Zimmer gehört mir. Bs ist mein Zimmer. Es ist das meine.) t Beispiele: 1. Diese Uhr gehört dir. 2. Dieses Messer gehört Karl. • 3. Dieses Bild gehört Anna 4. Dieses Klavier gehört den Kindern. 5. Diese Häuser gehören ihm. 6. Dieser Garten gehört uns. 7. Diese Pferde gehören euch. II. Ersetzen Sie die Hauptwörter durch persönliche Fürwörter. (Beispiel: Die Bergsteiger zeigen uns den Weg. — Sie »eigen ihn uns.) 1. Der Briefträger bringt uns die Post. 2. Meine Schwester schreibt Ihnen einen Brief. 3. Ich habe Karl eine Geschichte erzählt. 4. Der Tischler hat die Möbel verkauft. 5. Der Fleischhauer hat mir (ein) 1' Kg. Fleisch verkauft. 6. Der Dienstmann bringt meinem Vater die Äpfel. 7. Der Diener hat seinem Herrn die Türe geöffnet. 8. Mein Bruder hat meiner Schwester ein Geschenk geschickt. 10. Meine Freunde zeigen einem Bekannten ihre Briefmarkensammlungen. 11. Der Chef sagt zu seinem Angestellten: »Hollen Sie für dein Buchhalter die Post«. 12. Paula begegnet einer Bekannten. 13. Der Bekannte gibt diesem Herrn Vordrucke. 14. Wollen die Herren diese Zettel ausfüllen? 15. Erich fragt den Beamten, wo der Auskunftsschalter ist. 16. Der Kellner hat die Speisekarte gebracht. 17. Die Kellnerin hat eine Flasche auf den Tisch gestellt. 18. Die Kinder haben das Obst gegessen. III. Ergänzen Sie richtig: (Beispiel: Hier ist mein Zimmer und das meines Bruders.) 1.Hier sind meine Handschuhe und... (meine Schwester). 2. Hier ist mein Hut und ... (mein Vater). 3. Dort ist meine Bluse und . .. (meine Freundin). 4. Hier sind meine Selbstbinder und . . . (Karl). ^ 5. Wo ist mein Buch und ... (mein Kollege?) IV. Setzen Sie folgende Sätze in die Zukunft: 1.Der Zug fährt ab. 2. WiT treffen viele Bekannte. 3. Ihr löst die Fahrkarten. 4. Sie lassen das Gepäck zum Zug bringen, . MALE VESTI * C likovan Marburger. Führer je odlikoval Krieg gerichtsrata Dr. Franz Brandstätter-j a z odlikovanjem Kriegsverdienstkreuz I. Klasse mit Schwertern. * Odlikovani SpodnještajercL Führer je odlikoval zaslužne spodnještajerske može in žene z odlikovanji Kriegsverdienstkreuz II. Klasse in Kriegsverdienstmedaille. Minulo sobotto je Bundesführer Franz Steindl te vidne znake priznanja osebno izročil v Marburgu v kazinski dvorani. Bundesführer se je odlikovancem v imenu Gauleiterja in tudi v svojem imenu zahvalil za delovanje in uveljavljanje v obmejnem boju. V svojih nadaljnjih izvajanjih je naglasil, da olikovanje ne predstavlja samo zahvalo, temveč hkrati obvezo za še večje storitve Počastitev Führerja je tvorila zaključek šlavnosti Nova odlikovanja spodnj eštaj erskih junakov. Odkar se spoctnještajerski fantje in možje nahajajo kot vojaki na raznih frontah, raste število tistih, ki se v bojih z našimi sovražniki posebno hrabro vedejo, iz dneva v dan. Bralcem »Štajerskega Gospodarja« je treba samo pogledati v 6tolpec »Male vesti« in že vidijo na dobro vidnem mestu poročilo, da so se v zadnjem času zopet postavili Spodnještajerci. Tedensko lahko poročamo o podelitvi odlikovanj našim rojakom, ki so vredni sinovi svojih, v svetovni vojni ravno tako izkazanih junaških očetov in prednikov. Ravnokar je prišla vest, da so dobili za hrabrost odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klasse sledeči Spodnještajerci: Iz Ortsgruppe Strahleck: Gefreiter Johann Kotzbeck iz Sauerberq-a 91 i nadalje Gefreiter Karl Repatetz in Gefreiter Ernst Lorber. Iz Ortsgruppe Thomasberg: Gefreiter Felix Ne-delko. Iz Ortsgruppe Friedau: Gefreiter Anton Trstenjak, doma iz Ruprechtsdorf-a. Ortsgruppa Lichtenegg je dobila priznanje junaštva v vojaku Andreas Horwath-u iz Strangendorf-a in v vojaku Friedrich Kosel-u iz Kosmünzen-a. Vse Ortsgruppe se nahajajo v Kreis-u Pottau. * Zadnja pot Ortsgruppenführer v Hohlen-stem-u, Pg. Gustav Pucki in njegova žena, Pg. Rika Pucki, Ortsfrau v Hohlenstein-u, sta postala žrtvi strahopetnih morilskih rok. Oba pokojnika so položili na mrtvaški oder pred Ortsgruppen-heim-om, nad katerim so visele zastave s kljukastim križem in mnogoštevilnimi vencL Ves prostor je bil obkrožen z zastavami formacij. Zbor moških pevcev tf Gonobitz-a se je z dvema ža-lostinkama poslovil od pokojnih, Kreisführer Do-boczky je v globoko segajočih besedah Izrazil zakonskemu'paru zahvalo za požrtvovalno delovanje, ki je bilo vedno Vzorno Na pokopališču je govoril Bundesführer Steindl v okviru ganljive žalne proslave. V globoko segajočih besedah je Bundesführer osirotelim otrokom obljubil svojo pomoč. Med bobnanjem in povešanJe» zastav v zadnji pozdrav, so izročili domači spodnješta-jerski zemlji obe mrtvaški rakvi. * Voda za gasitev požarov ne sine zmrzniti Če je le mogoče, se mora posodo z vodo, ki je pripravljena za gasitev požarov, v času ostre zime, postaviti v prostor, kjer ne more zmrzniti. O dodatkih, ki pomagajo preprečiti zmrznjenje vode, se dobijo pojasnila pri letalsko zaščitnih revirjih. * Zborovanja v Kreis-u Marburg-Land. V minulem tednu so se vršila politična zborovanja v Kreis-u Marburg-Land v Ortsgruppah H-agau, Hohlenstein, Gonobitz, Weitenstein, Mahrenberg, Jakobstal, Hohenmauten, Hartensrtein in Wach-senberg. Izvajanja govornikov so bila povsod prepričevalna v jx>gledu zmagovitega izida vojne ter so pri poslušalcih našla najboljši odmev. * Sprejem v NSDAP. V soboto so t Marburg u v dvorani Heimatbund-a priredili velik apel članov NSDAP, ki so se ga udeležili vsi člani, ki živijo v Kreisih Marburg-Stadt in Marburg-Land, in v katerega okviru so bili zaslužni Spodnještajerci sprejeti v stranko. Po vkorakanju zastav so se čule slavnostne melodije orkestra organizacije Steirischer Heimatbund in pevskega zbora Deutsche Jugend. Nato je Kreisfiihrer Knaus zaobljubil novo sprejete člane stranke s stiskom desnice in spregovoril o dolžnostih članstva. * Novi člani stranke. V CilH-ju so nedavno v okviru lepe proslave sprejeli 80 zaslužnih oseb iz Kreis-a Cilli v NSDAP * Sloves v Packenstein-u. Nedavno so zavratno umorili v Geutz-u, Ortsgruppe Pack en ste in (Kreis Cilli), bojevnika iz svetovne vojne 1914/18, Jo-hanna Hrametz-a.Njegov pogreb je bil slovesen. Pred dvorano Heimatbund-a se je zbral žalni sprevod z mladino na čelu, nadalje Wehrmann-schaft s frontnimi' bojevniki iz svetovne vojne, tovarniška godba iz SchSnstein-a, Ortsgruppen-stab in mnogo občinstva. Na grob eo položili vence Kreisfuhrer-Ja, Ortsgruppe, Wehrmann-schaft-a in frontnih bojevnikov iz svetovne vojne. Na grobu se je od pokojnika poslovil Ffih-rungsamtsleiter Albert. * Kazen radi nedovoljenega klanja. Sodišče v Marburg-u/Di. je obsodilo 471etneqa kmetovalca Franza Zeriak-a iz Wurza na eno leto ječe tn 500 RM denarne kazni, ker je zaklal govedo brez dovoljenja. Zeriak je razen tega na tihotapski način razprodal del mesa, ki ga j* pridobil lz tega klanja. Odjemalci mesa so MM tudi obsojeni na ječo in denarne kazni * Kako bomo dela« ob božičnih In novoletnih praznikih? Letos nam vpostava vseh delovnih sil ne dopušča, da bi se s praznovanjem božičnih tn novoletnih praznikov izgubljalo delovne ure Ker padeta prvi božični in novoletni dan na sobote, J« tO te bolj važno. V kolikor ae mirovanje obratov ob delovnih dneh iz obratno tehniških razlogov ne da preprečiti, se naj nadoknadi na ta načia izpadid ure v okviru zakonitosti s pred- in naknadnim delom. Nadalje sta Reichsarbeitsmini-ster in Geneialbevollmachtigter für den Arbeit»-einsatz določila, da se razen tega v izravnavo da-lovnili ur, ki se jih ob delovnih dneh ne more izravnati, lahko uvede v decembru in v januarja po eno nedeljsko delo. V kolikor je za nedeljska delo predviden večji kakor 10% nedeljski doda-tek k mezdam, se isti za tisti dve nedelji zniža n* 10% 2ene, ki oskrbujejo otroke izpod 14 let bt po pravilu morale biti osvobojene nedeljskega déla, v kolikor ta osvoboditev še ni urejena na podlagi nove odredbe o določanju prostega časa, od novembra tekočega leta. * Bolniški denar in nadure za nameščence. Kakor znano, imajo nameščenci v slučaju bolezni pravico do sprejemanja plače med boleznijo navadno do šestih tednov, ne da bi se- jim smela radi tega prikrajšati dohodke, katere so imeli, predno so zboleli. Sedaj je pa Reichsarbeitsge-richt, to je najvišje delavsko razsodišče, v n«kem konkretnem slučaju, kjer je neki inžener zahteval za časa bolezni ne samo plačo, temveč tucfl izplačilo nadur, ki jih je pred svojo obolelostjo redno opravljal, razsodilo, da morajo podjetja t takih primerih plačati tudi nadure med bole» ni Jo. * Karte za dopustnike In njihova veljavnost Kakor smo že poročali, so karte za dopustnika, takozvane Urlauberkarten, v zeleno-rumenih barvah z napisom »Gültig bis 14. 11. 1943« veljavn« do 30. aprila 1944, ker "je njihova veljavnost bil» podaljšana. Da ne bo nejasnosti, se opozarja, d» so krušne karte vojakov, ki so tiskane na svetlo-rdeč papir v barvi, karte za močnate jedi in glasijo vsaka za 10 g, dne 14. novembra 1941 izgubile svojo veljavnost. Te marke se razločujejo od starih po tem, da so tiskane na bel papir rdečkaste barve, ki je perforiran. Znamke nosijo qrh ter napis »10 Cramm« in »B"-ot« * Železniški vozni listki veljajo štiri dni. Železniške oblasti so razveljavile nrmogrede za 14 dni podaljšano veljavnost voznih kart, in sicer t 1. decembrom 1943. Vozne karte, ki se jih kupi po 1. decembru 1943, imajo zopet običajno veljavnost štirih dni. * Med delovnim časom se naj ne prireja apelov ln športnih prireditev. 2e pred nekal časa j« Reichsleiter dr. Ley Izdal navodilo, da se po možnosti ne prireja apelov v času. kt j« namenjea za delo po obratih. To velja seveda tudi za vs• druge prireditve. Sedaj so pa Izdana ponovna tozadevna navodila Gauobmünner-jem organizacij« Deutsche Arbeltsfront Pri tem t« dr. Ley naglasil: »Produkcija za vojno je v ospredju, vse drago se Ji mora podrediti«. 5. Er geht fort 6. Ich bleibe daheim. V. Setzen Sie die Wörtjr in Klammern in der richtigen Form ein: 1. Sprechen Sie nichti der Krank« (schlafen noch). 2. Alle (schlafen) als wir (ausgehen). 3. Wozu (dienen) diese Gläser? 4. Gestern (ausgehen, Mitverqangenheit) um 3 Uhr. 5. Um wieviel Uhr gewöhnlich (ausgehen, du)? 6. (Bereuen, du) deine Fehler? Ja, ich (bereuen) sie. 7. Es (sein) kalt, man (müssen) die Fenster schließen. 8. Der Tisch ist (bedecken) mit (ein weißes Tischtuch). 9 Wer hat (Sie dieser Platz anbieten). 10. Warum hast -du dich (dein neuer Hut aufsetzen). 11 Maria sich jetzt (anriehen). 12. Du (kommen) mich (ich).' & 13. Ei (dehman der Schlüssel) und (stecken) ihn in (der Sack). 14 pr hat uns auf (der Gehsteig) gegenüber Idie Poet sehen). 15 Wer hat- (Karl) Mütze (nehmen). 16 Als er die Nachricht (von der Tod, sein Vater hören, beginnen) er zu weinen. 17. Er hat eben (ein Brief schreiben). 18. (Glauben) du, daß er Wort (halten)? 19 Er hat (sein Freund) die 600 RM (leihen). 20. Woran ist er (sterben)? Von einem glühenden Eisenstück ffis Hand durchbohrt Schwerverletzt ins SpKaL Der in einem Betrieb Im Mießtal beschäftigte Walzer Deschmann wurde am 1. Juli das Opfer eines schweren Unfalles. Deschmann wurde bei der Arbeit von einem Stück glühenden Walz-eisens an der linken Hand getroffen. Des glühende Eisen durchbohrt« die Hand und rief eine schwere Verletzung hervor. Der Verunglückte fand Aufnahme im Krankenhaus. Lieber der Neffe als der OnkeL Der Neffe eines berühmten italienischen Komponisten hatte zum Andenken an den verstorbenen Onkel einen Trauermarsch komponiert und ein Exemplar der Partltui an Rossini Ubers*?"!!. Nach einiger Zelt fragte der junge Musiker den Meister: »Wie hat Ihnen mein Trauermarsch gefallen?« — Rossinrf erwiderte: »Meiner Meinung nach wäre es besser gewesen, Sie wären gestorben und Ihr Onkel hatte den Trauermarsch komponiert!« Ein 17" Jr r« altes Ehepaar In Mömbris (Mainfranken) konnte etat'Ehepaar die eiserne Hochzeit feiern. Der Man» Ist 94 und die Frau 85 Jahre alt Wörter. anbieten (etwas) — ponudlti Andenken (s) — spomlnlek) anziehen (sich) — obleä (se) ausfüllen (etwas) — i»-, napolwM Betrieb (Fabrik) (m) — obrat bilden (formen) — hroriti, izobrazi« Buchhalter (m) — knjigovodja Briefmarkensammlung (w) — zbirka pisemskih znamk daheim — doma durchbohren — prevrtati, prodreti ersetzen (etwas) — nadomestiti, zamenjati, povrniti Exemplar (s) — izvod, eksempkar feiern (etwas) — slaviti, praznovati glühen — žareti, razbeliti Hochzeit (w) — svatba komponieren — uglasbitl Komponist (m) — skladateJJ Neffe (m) — nečak Partitur (wj — partitura schwerverletzt — težko ranic« Selbstbinder (m) — samoveznlca übersenden, ich übersandte, k* habe Übersand — poslati Vordruck (m) — formular, vzorec # Walzeisen (s) — valjano železo, valjanec Redewendungen. Wort halten — pri besedi ostati, mož beseda bifl das Opfer eines Unfalles werden — žrtev nezgodi postati eine Verletzung hervorrufen — poškodbo pov zročiti zum Andenken —,z» spoimta medner Meinung nach — po mol««« mnenju Iösung der Aufgaben: L 1. Bs tet meine Uhr. Sie ist die meine. 2. Ei Wt mein Messer. Es ist das meine. 3. Es ist Qu Bild. Es ist das ihre. 4. Es Ist Ihr Klavier. Es ist das ihr«. * Zbirajte kosti! Marsikdo se i»e zaveda, da so kosti v industriji precejšnje važnosti Zato je priporočljivo, da se kosti ne meče v smeti, temveč, da se jih zbira ln oddaja. V nekaterih krajih starega dela Reicha nosijo otroci kosti v šole, kjer Jih potem v večjih količinah odpremljajo V tovarne, V tovarnah pridobivajo iz istih najprej mast, nakar jih dajo v velike retorte, v katerih, «e z veliko vročino spremenijo v takozvani kostni premog Kostni premog uporablja kemična industrija za filtriranje. * Prodaja nogavic tn naramnic pod zaporo. Reichsstelle für Kleidung und verwandte Gebiete je dne 8. novembra objavila, da se s takojšnjo veljavnostjo laitko dobavlja na krajevne Punkt-»checke ženske in moške nogavice in naramnice. Sedaj pa poroča glasilo »Textil-Zeitung«, da se s tem ukrepom, ki se je nanašal samo na promet blaga, ni ničesar spremenilo v pogledu prodajanja nogavic in naramnic potrošnikom. Imenovano blago je kakor doslej, tudi odslej pod zaporo ter se na punkte tretje ali četrte Reichs-kleiderkarte za moške in ženske za enkrat ne more prodajati. 1 * Dr. Goebbels o športu. V nekem govoru je dr. Goebbels o športu izjavil sledeče: »Kar narodu služi, kar njegovo bojevniško in delovno silo vzdržuje, jekleni ln veča, to je dobro in vojno važno. Vse kar je temu nasprotnega, se mor« odpraviti. Radi tega sem odredil, da se okrevališča ne sme znižati, temveč pomnožiti. V kolikor ta našim vojnim naporom ne nasprotujejo, temveč jih'pospešujejo, morajo biti od strani državnega in ljudskega vodstva primerno podpirane To velja tudi za športi * Smrt generala Krauss-a. Nedavno je umrl General der Infanterie a. D Rudolf Kraus, zadnji poveljnik 2. korpusa nekdanje avstro-ogrske armade. General Krauß, ki je bil rodom iz Eger-land-a v Sudetih, je bil v 80. letu svoje starosti. Služil je v mnogih garnizijah nekdanje prostrane monarhije, bil v generalnem štabu, svetovno vojno pa je prebil na vseh frontah. * Severni Jeleni v nemški vojaški službi. Oddelki naših Gebirgsjägerregimentov, ki ležijo visoko na severnem delu naše vzhodne fronte, so v svojih postojankah uvedli tam običajne severne jelene v službo kot vprežno živino namesto malih konj. Tako je v daljnjem Lappland-u ta tamkaj domača in divja žival, ki se v siH prehranjuje «amo z uživanjem mahu, postala to, kar je doslej bil deloma še konj in so se naši vojaki čisto v kratkem času navadili in spoprijaznili s to pohlevno in voljno živino, ki daje domačinom ne saino svojo delovno moč, temveč tudi meso ln mleko * Stoletnica Wiener Männergesangvereina. V državni operi v Wienu so nedavno slavnostno obhajali stoletnico obstoja pevskega društva Wie- 5. Es sind seine Häuser. Es sind die »einen. 6. Es sind unsere Gärten. Es sind die unseren. 7. Es sind eure Pferde Es sind die euren. H. 1. Er bringt 6ie uns. 2. Sie schreibt ihn ihnen. 3. Ich habe 6ie ihm erzählt. 4. Er hat sie verkauft 5. Er hat es mir verkauft. 6. Er bringt sie ihm.. 7. Er hat sie ihm geöffnet. 8. Er hat es ihm geschickt. 9. Er hat ihn ihm geliehen. 10 Sie zeigen sie ihm. 11. Et sagt zu ihnen: Holen Sie sie für ihn. 12. Sie begegnet ihr. 13. Er gibt es ihm 14. Wollen Sie sie ausfüllen? 15. Er frägt ihn, wo er ist. 16. Er hat 6ie gebracht 17. Sie hat sie auf ihn (darauf) gestellt. 18. Sie haben es gegessen. Dl. l.Hier sind meine Handschuhe und die, meiner Schwester 2. Hier ist mein Hut und der, meines Vaters. 3. Dort ist meine Bluse und die, meiner Freundin. 4. Hier sind meine Selbstbinder ond die, Karls. 5. Wo ist mean Buch und das meines Kollegen? rv. l.Der Zug wird abfahren 2. Wir werden viele Bekannte treffen. 3. Ihr werdet die Fahrkarten lösen. 4. Sie werden das Gepäck zum Zug bringen lassen. ner Männergesangverein. Proslave se je med drugimi udeležil tudi Redchsleiter Baidur von Schi-rach. Brzojavne čestitke je sporočil sam Führer, društvu je pa čestital tudi Reichsminister Goebbels. * 17 otrok Je rodila. Zena sprevodnika cestne železnice v Graz-u, Juiiusa Giuliani-ja, je rodila 17. otrok. Od 11 fantov, tega zakonskega para stojijo starejši že na fronti. Babica teh otrok, gospa Maria Giuliani-jeva, je dne 12. novembra obhajala svoj 80. rojstni dan. Tudi ona je rodila 18 otrok ter ima danes 32 vnukov in še več pravu uko v * Ječa za žensko, ki ne pozna svoje časti. 20-letna Margit Stojnschek iz Graz-a, ki je pred svojo omožitvijo bila zaposlena v srednjem delu Reioh-a, je lansko leto istotam imela stike z vojnimi ujetniki. Pri tem se je z enim spustila v ožje zveze, ki niso ostale brez posledic. Razen tega je v zvezi z drugimi osebami, ki so bile v posebnem postopanju že kaznovane, pripravljala begstvo trem vojnim ujetnikom. Begunce se je prijelo. Margit Stojnschek je stala pred izrednim sodiščem v Graz-u, ki jo je radi necastneqa vedenja in skupneqa zločinstva obsodilo na dve in pol leta ječe. * Zloba aH neumnost, all pa oboje. 601etna hišna oskrbnica Maria Blaschek iz Landtorberg-a pri Judenburg-u se je nekoč razgovarjala na kolodvoru v Judenburg-u z neko svojo znanko o izgledih sedanje vojne ter pri tem prorokovala marsikaj, kar je Nemčija doživela v jeseni leta 1918 in kar si seveda želijo naši nasprotniki tudi v tej vojni. Dokaz o izvoru te njene modrosti ni bilo težko najti, ker je znancem sama prigovarjala, da bi poslušali inozemske radio-oddaje. Za to svoje zločinsko dejanle se pokorava sedaj v ječi, kjer bo prebila dve leti Pri tem je sodišče upoštevalo njeni duhovno omejenost kot olajšilno okolnost. * Nemško časopisje Jugovzhoda. Nemške narodne skupine imajo v Budimpešti glasila »Südost-Deutsche Rundschau» tn »Donau-Europa«. V Bukarešti pa izhaja list »Volk im Osten«, medtem ko Imajo Nemci v Srbiji dnevnik »Donau-zeifrung«. * Vdanost ln zvestoba ptiča. V Schwarzwald-u so imeli v neki planinski koči že od lanskega leta krivokljuna v kletki. Nedavno je pa neki mimoidoči hribolazec ponudil za krotkega ptiča tako vabljivo visoko ceno, da ga je lastnik prodal, nakar ga je nov gospodar odnesel seboj. Po več tednih je pa pri belem dnevu nekdo potrkal na okno in to nikdo drug, kakor krivokljun, ki je stal ob oknu in očividno prosil, da bi se mu odprlo. Ko se je to zgodilo, je krotka ptica veselo zletela v hišo in se brez nadaljnjega podala v svojo nekdanjo kletko. 5. Er wird fortgeben. 6. Ich werde daheim bleiben. V. 1. Sprechen Sie nicht. Der Kranke schläft noch. 2. Alle schliefen, als war ausgingen. 3. Wozu dienen diese Gläser? 4. Gestern gingen wir um 3 Uhr aus. 5. Um wieviel Uhr gehst du gewöhnlich aus? 6. Bereuet du deine Fehler? Ja, ich bereue sie 7. Es ist kalt, man muß das Fenster schließen. 8. Der Tisch ist bedeckt mit einem weißen Tischtuch. 9. Wer hat Ihnen diesen Platz angeboten? 10 Warum hast du nicht deinen neuen Hut aufgesetzt? 11. Maria zieht sich jetzt an. 12. Du kommst mit mir. 13. Er nimmt den Schlüssel und steckt ihn in den Sack 14. Er hat uns auf dem Gehsteig gegenüber der Post gesehen. 15. Wer hat Karls Mütze genommen? 16. Als er die Nachricht von dem (vom) Tode seines Vaters hörte, begann er zu weinen. 17 Er hat eben einen Brief geschrieben. 18. Glaubet du, daß er Wort hält? 19. Er hat seinem Freund 600 RM geliehen. 20 Woran ist er .gestorben? Redewendungen. zu sich kommen — k sebi priti jemanden auf etwas aufmerksam machen — opo-zoriti koga na nekaj COSPftBHRSME V£ST8 X Iz madžarske industrije stekla. V Nagyka-niszi so ustanovili delniško družbo, ki bo izdelovala optične steklarske izdelke. Tovarna bo zaposlila 150 delavcev. X Namakalni načrti Bolgarije. Bolgarsko ministrstvo za kmetijstvo je izdelalo načrte za namakanje ravnine pri Sevlijevu. Voda bi se vz ia iz reke Vidima. Ko bo načrt izveden, bo bolgarsko kmetijstvo pridobilo kakih 10 tisoč hektarjev rodne zemlje. Zemljišče se bo lahko uporabljalo za njive, travnike in sadonosnike. X Industrija konoplje v Bolgariji. Bolgarska kmetijska in zadružna banka je po posredovan ju kmetijskega ministrstva dovolila izdelovalni zadrugi »Bulgarski Konop« sedem milijonov levov kredita v svrho nabave strojev in naprav za predelavo konoplje in za gradnjo v to svrho potrebnih tovarniških objektov. X Nov turški premogovnik Turška vlada je sklenila z dvema inozemskima tvrdkama poqod-bo, po kateri bosta ti dve finančni skupir v premogovniku črnega premoga pri Zonqu-edaKíi v revirju blizu Kocla uredili nov premogovnik, ki bo producirá! 20 tisoč ton premoga dnevno X Tekstilne stroje za bombaž. Pod vod- tvom bivšega ministra Tašarova je prispela v Anka o bolgarska delegacija, ki je turški vladi predlagala, da kupi od Bolgarije dve kompletni tkalnici bombaža in bolgarski premoq za bombaž. Pogajanja so v teku. X Nova nahajališča rjavega premoga v ŠvicL Švicarsko časopisje poroča, da so rudosledci izsledili v bližini mesta Beatenberq am Thuner See, doslej še neznana nahajališča rjavega premoga. O rentabilnosti morebitnega pridobivanja pa še manjkajo strokovnjaška mnenja. RAZIE VESTI * Plače na Hrvatskem deloma v naravi. Hrvatski prometni minister Vokič je imel te dni v Sarajevu govor ter je med drugim izjavil, da bo storila hrvatska vlada vse za gospodarsko izboljšanje položaja železničarjev. Stremel bo za tem, da bodo železničarji dobivali svoje plače deloma v naravi, t. j., v živežu. * Grof Haller v Budimpešti aretiran. Budimpcš-tanska policija je aretirala grofa Gabriela Hal-lerja, znanega eksponenta liberalcev, in sicer radi ponovnih 'poneverb. * Bombe-lia Sofijo. V nedel jo so sovražna letala preletela Bolgarijo. Pri tem so vrgla bombe na Sofijo, kjer je bilo nekaj meščanov ubitih in ranjenih. Med žrtvami so se nahajale tudi žene in deca V zunanjih predmestjih Sofije je bilo uničenih nekaj hiš. * Anglija bo rabila po vojni osem milijonov novih zgradb. Kakor poroča Nemški dopisni u ad preko Stockholma, je izjavil predsednik londonskega gradbenega odseka, da bo Anglija po vojni rabila osem milijonov novih zgradb. * Težka železniška nesreča v Indiji. V nedeljo zjutraj se je odigrala 6to kilometov od Madrasa (Indija) velika železniška nesreča. Takozvani indijski Ceylon-Express je z lokomotivo in peterimi vagoni iztiril. 30 oseb je bilo ubitih, nad sto pa ranjenih. * Nenadna smrt francoskega diplomata. Francoski veleposlanik v Tokju, Charles Aresene-Henry, starešina diplomatskega zbora, je v nedeljo zvečer nenadoma umrl v 63. letu svoje ■ starosti. Zadela ga je srčna kap. * Nov francoski list. V ponedeljek je izšla v Parizu prva številka novega lista »L' Echo de la France«. Kot svojo nalogo smatra novi list v uvodniku uresničenje francoskega narodnega edmstva * Zagoneten umor v Parizu. Dva neznana storilca sta v nedeljo umorila v mestu Toulouse ^4-letnega generala v rezervi Philippona. General je bil član Francoske milice ter je par ur preje prisostvoval neki manifestaciji tega nacionalnega združenja. « * Agitacija za molk v Angliji. Kakor poroča list »Svenska Dagbladet« iz Londona, so začeli v Angliji s pripravami za veliko akcijo molčania. Ta akcija naj bi preprečila da dobi sovražnik v roke informacije glede vojaških priprav * Mesto Sofija nabavlja židovske nepremičnine. Mestna občina v Sofiji je dovolila izreden kredit v iznosu 60 milijonov levov za nakup hiš, ki jih je država zaplenila židovskim posestnikom. BÖHG-lICiafSPlOl MABSyfiG (Draal. tfUKGPUTZ > Ein Lehar Lied wurde ein Welt -Erfolgt 1 Gern hab' ich die Frau geküsst (PAGANINI) mit IVAN PETROVICH THEO LINGEN VEIT HARLAN Für Jugendliche zugelassen! * Hrabri Marburgerji. ff Knegsberichter-An-wárter v šolanju, Franz Fuchs, doma iz Mar-burga, je dobil odlikovanje Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern, in sicer za osebno vpostavo pri reševanju ranjencev med nekim anglo-ameriškim zračnim napadom — Za hrabro zadržanje pred sovražnikom na severnem delu vzhodne fronte je bil odlikovan tudi Gefreiter Rupert Imenschegg iz Marburga tudi z odlikovanjem Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern. — Mesto Marburg je ponosno na ta dva junaka, ki sta pokazala, da sta vredna sina že od nekdaj junaške Spodnje Štajerske in svo jih prednikov. * Visoko odlikovanje hrabrega Spodnješta-Jerca. Fahnenjunker Unteroffizeir Hans Tatschek, sin znanega barvarskega mojstra v Cilli-ju, je bij odlikovan za hrabro vedenje pred sovražnikom na vzhodni fronti z odlikovanjem Bisernes Kreuz I. Klasse. Tatschek je pred vojaško službo bil v Cilliju član Deutsche Jugend ter športnik in se je kot tak tudi uveljavil. * Spodnještajerci postavite sel V soboto in v nedeljo bo tretja cestna zbirka za Kriegs-Winter-hilfswerk 1943/44. Da ima najbolj plemenit in socialen namen, smo na tem mestu že neštetokrat ugotovili. Predočimo si, da živimo in spimo na Snodn jem Staierskem še vsi v toplih posteljah, in če smo drugača zdravi, nam trdote, ki jih po v* zroča vojna, doslej še niso povzročile tako velikih nesreč, kal: r so jih n. pr. doživeli naši bratje v pokrajinah starega Reich-a, ki so izpostavljeni sovražnim letalskim napadom. Ce dodamo.k temu še žrtve, ki jih doprinašajo naši hrabri vojaki na frontah, si moramo šteti v čast in ponos, če z denarnimi prispevki lahko pomagamo dobojevati zmago, ki nam bo vsem v srečo-in korist. Zato bomo v soboto in v nedeljo tudi vsi po naših najboljših močeh prispevali v cestno zbirkb za K ri egs- W in te rhi 1 f swerk. * Podaljšana veljavnost krušnih mark za vojake. Objavilo se je, da so marke za kruh, ki jih dobivajo vojaki in so tiskane na rdeče-svetlem papirju, stopile iz veljave. Sedaj so pa merodajna mesta sporočila, da so dotične krušne marke iz tehniških razlogov podaljšane za devet tednov ter so veljavne do zaključno 9 januarja 1944. Na markah je veljavnost označena s 14. novembrom 1943. * Prlboijšek za Božič 1943. Tudi letos bodo podjetja imela možnost, da svojim delavcem in nameščencem lahko izplačajo božične in letno- . zaključne gratifikacije. V to svrho izdana določba Generalbevollmachtigter-ja odgovarjajo stvarno določilom, ki so veljala lansko leto. Pri tem je treba naglasiti, da je letos določena višina gratifikacije za celokupne posade in ne kakor lani, ko je bila določena za vsakega posameznega delavca ali nameščenca. Gratifikacij se pa seveda ne ome znižati, če so se posade v pogledu izvrševanja dolžnosti vedle kakor treba in so njeni člani že dobili pravico na isto višino kakor so jo dobili lani. Podrobna določila bo objavil Reichs arbeitsblatt. uFnfC Pulver iUr den jgfä&^Kw» NLUL3 wuchs und Dir JSt 4 H HIL Ir die raastnng der Schweine Wämm redin, ß V * 9 mit garantiertem Crloifi ZCNIRALDROGtttir EMIL fWQR N l«rtnr«> Drau. Berrm«?«sse Jl Unnötig Lieht verbrau« chen heißt kriegswichtiger Arbeit Strom entziehen. Deshalb Licht sofort ausschalten, wenn es nicht benötigt wird, und entbehrliche OSRAM-Lampen ausreichend locker schrauben. OSRAM j Wann sind die Zähne am meisten gefährdet? In der Kindheit beimMikhgebifl, zur Zeit der Oesriilechtsreife bis zum 20. Lebensjahr, während der Sdiwangersdiaft und in den Wechseljahre*. Die Zähne sind also immer denn besondere anfällig, wenn eidi in Körper große Umwandlungen vollziehen. Verlangen Sie kostenlos die Aufkläningsedirift „Gesundheit Ist kein ZalelT von der Chlorodoat-Fabrik. Dresden Chicrodont den Weg zar richtiges Zahnpflege scñützt eine Spareinlage bei den Untersteirischen Sparkassen >91 GliedarrelBaa Hexeascli«! Rheuma m JISSWÛI Beutel » (M 14t la Apothekea * Schwer traf uns die traurige Nflchricbt, daß unser Sohn und Bruder ERNST EXELENSKI Gefreiter in einem Geb. Jag. Reg. im 21. Jahre seines Lebens, am 29. Oktober 1943 an der Pinnischen Front den Heldentod fand. Jakobstal, den 12. November 1943. In tiefer Trauer: 117 Jakob und Antonia Exelenskl in Jaktbstal, Eltern) Jakob. Max und Alois Exelenskl, derzeit im Felde) Josef, Franz, Viktor, Martin, Mirko und Alexander Exelenskl, Brüder und Ludmilla Exelenskl, Schwester, Onkel und Schwager sowie alle übrigen Verwandten. Kleiner Anzeiger Jedes Wort kostet ffta Stellengesuche « Rpt. das .««gedruckte Wort * Rpt, für Geld-, Realitätenverkehr Briefwechsel und Heirat 13 Rpf, dss fettgedruckte Wort SO Rpf. für alle übrigen Wortanzeigeu 10 Rpf, da» fettgedruckte Wort 30 Rpf Der Wortpreis gl» bis zu 13 Buchstaben |e Wort. Kennwortgebühr bet Abholung der Angebote S5 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Bot» W Rpf AuskunftsgebQhr fftl Anzeigen mit de« Vermerkt ,, Auskunft EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstituts Marburg/Drau, Mellingerstr. 1 14 Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA Bandagist, Marburfl/Dra«, Herreonasse S. 237-14 Wlazertamilie lird aof. auf-ItDonimen. — Lotse ha tschnik kiumn — Roß-ktdi 125, bei Mutm*q. 119-6 Itchtlger Ichuhmacher-lokrjange Wt sofort auf-IMGsamoa. Mr. W d. Ver-fthang d. Bl. 120-6 Obstbäume: Hochstämmige: Besehen, Nüs-a, Johannisbeeren, — brentplir sache, farillen, Birnen ml Apfel auf fctar Unterlage k versch. Sor-m veredelt, be-fcDen Sie di-akt — indirekt ter unter Be-Wki«rirvq der Getsnbaubera-taxjsctelle Cil-L — Hohe und kdbetimmige tpMstficke bei Obst- and Reb-ictale Franz llok, Sagoretz, tost Jörgen dorf - Lrns Pettau 122-3 Nasria, Witwe, • Jahre alt, |M> Hausfrau, BtstwasGrund-Mts, wünscht ■st m gutem, ■tsren Mann teubeiraten, kr für 2—3 Übe Besitz u. toter hat. Zu-Khriften unter ■Guter Mann« ai dia Verw. tu »Stajerski Bospodar«. 116-12 Wtranngl Im Wuteraum der SUüoa Packen-Ssia ist eine Derierharmoni-*, Marke Meinl »Herold, Klin-HBtal, 120 Rua, 41 Ta-, graue Zel-hlose, entwen-fet worden. Vor Kauf wird |rv»mt. An-pbwi über den mbteft der Hsnaonika od. fe Spur des Titars wollen En hohe Besorg dem toten Poh-■i- oder Gen-liroerteposten tav der Gen-hnanie Pak-■total ^emfil-fct vnileii. 112-13 Wir geben die traurige Nachricht, daß uns unsere liebe Mutter, Frau • Agnes Irschitsch im Alter von 49 Jahren nach schwerer Krankheit für immer verlassen hat St. Martin bei Wöllan, den 6. November 1943. In tiefer Trauer: Maria und Berta, Töchter, sowie alle übrigen Verwandten. Amtliche ReLann^mactiungen An die Besitzer von Sparbüchern, Kontokorrenteiniagen und Geschäftsanteilen der Vorschußkasse Volksheim (früher Posojilnica Narodni dom) in Marburg/Drau, Nagystraße 9. Im Sinne unserer -dreimaligen Aufrufe in der Marburger Zeitung waren die Guthaben der Vorschußkasse Voklsheim bis 15. Juli 1943 an der Kasse zu beheben. Ober Weisung des Beauftragten des Reichskommissars für die Festigung deu^chen Volkstums, Dienststelle Marburg, wird die Rücklösungsmöglichkeit für die noch nicht behobenen Sparbücher und Kontokorrenteinlagen nochmals und zwar bis einschließlich 31. Dezember 1943 verlängert. Gleichzeitig werden die Besitzer von Genossenschaftsanteilen aufgefordert, innerhalb der gleichen Frist ihre Anteile einzulösen. Spar- und Kontokorrenteinlagen sowie Genossenschaftsanteile, die innerhalb dieser letzten Behebungsfrist nicht zur Abhebung kommen, verfallen nach 5 11 der dritten Verordnung über die Festigung deutschen Volkstums in der Unter-Steiermark endgültig. Marburg a. d. Drau, am 6. November 1943. Vorschußkasse Volksheira 90 Der Wirtschafter. 151 Im Auftrage: gez. Lungershausen. Der Chef der Zivilverwaltung In der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft Graz, den 13. November 1943. Bekanntmachung Bei der Vorbestellung zur Weihnachtssonderzuteilung wurde beobachtet, daß eine Reihe von Versorgungsberechtigten die Stammabschnitte und die nicht aufgerufenen Abschnitte der Nährmitte) karten schon vorzeitig vernichtet haben. Da im Laufe einer Zuteilungsperiode unter Umständen Aufrufe auf Nährxnittelkartenabschnitte erfolgen können, muß jeder Verbraucher seine Nährmittelkarten bis Ende der Zuteilungsperiode aufbewahren. An die Besitzer von Sparbüchern. Kontokorrenteiniagen und Genossenschaftsanteilen der: 1, Kreditgenossenschaft der Staatsbahnbediensteten (früher Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic z o. j.) und 2. Spar- und Vorschußkasse des katholischen Meistervereines (früher Hranilnica in posojilnica društva katoliških mojstrov) in Marburg, Nagystraße 7. Uber Weisung des Chefs der Zivilverwaltung in der Unter-Steiermark. des Beauftragten für Geld- und Kreditinstitute geht die Restabwicklung obiger gewerblicher Kreditgenossenschaften mit dem 15. Dezember 1943 an die Volksbank, Marburg/Drau, Burgplatz 5, über. Ab 1 Februar 1944 mögen 6ich daher Interessenten an diese Geldanstalt wenden, die die Einbringung von Außenständen und Auszahlung von Guthaben im Rahmen der bestehenden Vorschriften durchführen wird. 119 MarburgADr., am 12. November 1943. KREDITGENOSSENSCHAFT IN LIQUIDATION, Marburg/Dr., Nagystraße 7. An die Besitzer von Sparbüchern, Kontokorrenteiniagen und Genossenschaftsanteilen der: 1. Kreditgenossenschaft der Postangestellten, r G. m b. H. (früher Kreditna zadruga poštnih nameščencev z o. j.); 2. Volkssparergenossenschaft G. m b. H. (früher Ljudska šted-nja, »Ljudska samopomoč«, z z o j.) und 3. Kreditgenossenschaft der Staatsangestellten G. m. b. H. (früher kreditna zadruga državnih uslužbencev z o j.), sämtliche in Marburg. Nagystraße 7. Die Besitzer von Spareinlagen Kontokorrenteinlagen und Genossenschaftsanteilen der oben genannten gewerblichen Kreditgenossenschaften werden aufgerufen und aufgefordert, ihre Spar- and Kontokorrenteiniagen bis längstens 15 Dezember 1943 in der Geschäftsstelle Marburg, Nagystraße 7, zu beheben and ihre Genossenschaftsanteile einzulösen Spar- and Kontokorrenteinlagen sowie Genossenschaftsanteile die innerhalb dieser Behebungsfrist nicht zur Abh br g kommen, verfallen nach 5 11 der dritten Verordnung über die Festigung deutschen Volkstums in der Untersteiermark Ab 1. Februar 1944 mögen sich Interessenten an die Vo'ks bank, MartwrgflDr., Burgplatz 5, die die Restabwicklung d"r Genossenschaften übernimmt, wenden. 120 Marburgfl^r., am 12 November 1943. KREDITGENOSSENSCHAFTEN IN LIQUIDATION, Marburg/Dr.. Nagystraße 7. Der Chol der Zivilverwaltung in der Untersteierriark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft CdZ. LE K «B3—1943 Graz, den 11. November 1943. Speisekaitofieiversorgung. Bekanntmachung Mit Wirkung vom 15. November 1943 (Beginn der 56. Zuteilungsperiode) erfolgt an die Zivilverbraucher eine erhöhte Zuteilung tos 250 g Getreideerzeugnissein je Woche und zwar von 175 g Nährmittel oder Weizenmehl und 75 g Koggenmenl oder 100 f Koggenbrot. Zum Ausgleich hierfür wird die Kar-toffelratioa aaf 2,5 kg wöchentlich herabgesetzt. Zur Durchführung dieser Zuteilungen weiden im Laute der 56. Ziiieüuncjsperiode Sonderbezugsausweise von den Kartenstelian ausgegeben. Die Ausgabe des Sonderbezugsausweises erfolgt gegen Vorlage des Bszugsausweises ui Speisekartoffal bzw. des Zusatzbezugsausweises für Sp >e-kaiioffein ftr Untertagarbeiter des Bergbaues. Versorgungs-berechtigta, die auf ihren Kartoffelbezugsausweis bereits 150 kg Kartoffeln eingekellert, also die gesamte zustehende Kartoffehnange in der bisherigen Rationshöhe bezogen haben, erhalten dsn Sonderbezugsausweis nicht. An Wahimachturlauber und an Inhaber der Wochenkaiten für ausländische Zivilarbeiter wird der Sonderbezugsausweis nicht Bei dar Anagabe der Sonderbezugsausweise ist bei denjenigen Veraorgungsberechtiigten, die nicht eingekellert haben der aa dar Hnken Seite des Bezugsausweises für Spe.se-kartoffel befindliche Einkellerungsschein mit dem Aufdruck »Gültig bis IX 12. 1943« abzutrennen und zu entwerten. Bei Einketterongen bis zu 100 kg müssen je 50 kg Kartoffeln entsprechend dan auf 2,5 kg gekürzten Wocheosatz statt für 3 Zuteilungaperioden nunmehr für viereinhalb (4K) Zuteilungs-perioden «»reichen. Der Einkellerungsschein für die 62.—64. Zuteilungsperiode über 50 kg »Gültig bis zum 28?" 5. 1944« berechtigt daher nicht mehr zur Einkellerung und ist bei Ausgabe de° Sondeibezagsausweises zu entwerten. Die Aushändigung des Sonderbezugsausweises ist auf der Rückseite des Bezmgiurasweises für Speisekartoffeln zu vermerken Die Bergarbeiter unter Tage erhalten unter den gleichen Bedingung«» auch auf Grund des Zusatzbezugsausweises für Speisekartoffeln für Unitertagarbeiter des Bergbaues einen Sonderbezugsauswei s Der Sonderbezugsausweis ist für die 56., 57 und 58. Zu-teilungsperiode gültig und enthält je Zuteilungsperiode vier Wocheaehsciaütte über je 175 g Nährmittel und zwei Abschnitt« Sber 50 g R-Brot; die beiden Roggenbrotabschnitte zusammen berechtigen wahlweise auch zum Bezüge von 75 g RoggenmebL Die Kleinverteiler haben die Abschnitte des Sonderbezugs ausweises b*«i der Warenabgabe abzutrennen und bei der Ernähruegsiattem (Umtauschstellen zur Ausstellung von B