Gospodarske stvari. Jabolčnica. Spisal Fr. Matjašič. (Dalje.) Fraucoaka je dežela kjer je poljedeljstvo najbolje razvito; kjer tedaj ljudje vže vejo, kaj in zakaj to in ono atorijo, iu kjer gospodarijo le s tem, kar njim prinaša najbolji dobiček. Naprava sadnega vina (jabolčnice in hrušeca) je na Francoskem tako važna, da so od 1. novembra 1S88 do 2. januvarija 1. 1889 v Parizu imeli izložbo jabolčaice (cidre) iu. hruševc (poire). K tej izložbi bilo je poslano pa fino vino raznih vrst in razne ataroati, — v aodih in v steklenicah. Izložitelji bili so pridelovalci (Cuttivateurs), in fabrikanti (Brasseurs). Prvi ao ktnetje, ki ao izložili saduo vino, katero ao pridelali sami; drugi ao laatuiki fabrik, kateri sadje od kmetov kupujejo, ter ga na vse mogoče različne načine uporabijo, — namreč prešajo za viao, sušijo itd. Ti fabrikanti vdelajo toliko sadja, in napravijo iz njega toliko sadnega vina, da imajo fabrike, kakor pri naa pivovarnarji ter se tudi v tiati meri obogatujejo. Leta 1887 napravilo se je po celem Franco^kem čez 13 miljonov veder sadnega vina. — V zadnjih desetih letih napravilo ae je v isti deželi vaako leto povprek do 18 miljonov veder sadnega vina, leta 1879 pa celo blizo 40 miljonov veder. Naše ceaaratvo ima bržkone ravno toliko sadjereji primerae zemlje, kakor Francoska, ali naprava sadnega vina je pri nas le še precej redka. Seveda na Francoskem, kjer pridelujejo toliko te pijače, imajo sadjerejo in vse, kar je ž njo v zvezi, drugače v časti in na akrbi, kakor naai kmetovalci. Vže pri sajenju sadnega drevja, večinoma sade jablane, — pazijo na to, da ae drevje ene vrste, in tako, katero en čaa dozoreva, skupaj sadi zato, da je mogoče pri trgatvi sadje skupno obirati. Sadje, katero je namenjeno za prešanje, zložijo potem v kupe, da se tam ogreje in pri tem popolnoma izzori. Poskušnja je namreč ueila, da popolnoma zrela jabelka imajo 12 odstotkov cukra, medtem, ko nezrela jabelka le samo do 6 odstotkov iate snovi zadržijo, in v gnjilih mnogokrat niti sledu po cukru ni več; gnjila jabelka ne morejo tedaj niti trpežnega, niti okuanega vina dati. Francozje tudi ne otepljejo drevja pri bratvi tako, kakor se to še večjidel pri nas godi, z letvami in drogi! — dobro vedoo, da se s tem odbija in potere ravno tiato tenko veje,vje, na katerem se uahajajo oni popki, ki bi imeli k letu cvesti in sad roditi. Če pa te odbijemo, bode prirod prihodnjega leta mnogo manji! — Na Francoskem imajo tedaj droge, katerim so na koncu pritrjene kljuke: s temi kljukami streaajo veje, da zrelo sadje popada na zemljo. . (Konec prih.) Sejmovi. Dne 6. februvarija v Gornjem Gradu. Dne 9. februvarija na Dobrni, v Konjicah, v Lipnici, naPilatanji in v Vidmu. Dne 10. februvarija v Št. Juriji na juž. žel. Dne 12. februvarija v Gomilicah in v Gradci. Dae 13. februvarija v Vuzenici.