GLASILO OBČINE DOMŽALE
24. oktober 2008 - letnik XLVIII. št. 12
Položili smo temeljni kamen za Vrtec Češmin
Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh ...
stran f
2 I
stran
|3 I
HITOVA BUDILKA ZDAJ TUDI NA TV PIKA in na www.radiohit.si
Prireditev Veter v laseh tudi v Občini Domžale
Jeziček Tosama bo odprt
Za vse udeležence v prometu
stran
stran
|4 I
Intervju s Tejo Gregorin
Za naslov kratkega prispevka o slovesni položitvi temeljnega kamna za gradnjo Vrtca Češmin ob Rojski cesti v bližini Osnovne šole Domžale, sem si izbrala prvo pesem, ki so jo na slovesnosti, ki je bila 15. oktobra, številnim obiskovalcem zapeli pevci in pevke iz Vrtca Urša, ki so, skupaj s svojimi vzgojiteljicami, oblikovali prisrčen kulturni program.
V Ihanu jo je pričakal topel sprejem
stran
|5 I
Pogovor z Antonom Sedelšakom
Lastnik in direktor podjetja SAM DOM
^tran Vabljeni v Podjetniški center 6 Domžale
stran 181
60 let Srednjega šolstva v Domžalah
stran
Objavljen drugi javni razpis za obnovo in ohranjanje podeželske kulturne dediščine
Ob dnevu spomina na mrtve
Čestitamo!
Domžalska občina ima najboljšo ekipo tekačev in tekačic čez drn in strn
Velenjsko jezero z okolico je 11. oktobra gostilo občinske reprezentance, ki so se pomerile v krosu. Na progah od 1 do 5 kilometrov so se med seboj pomerili tekači in tekačice od 12. leta da-
Naslednja številka Slamnika izide
v petek, 14. novembra 2008, rok za oddajo prispevkov je torek, 4. november 2008.
lje. V vsaki kategoriji so organizatorji podelili tudi priznanja najboljšim ekipam - za ekipo sta šteli uvrstitvi najboljših dveh tekmovalcev. Ob koncu je prišla na vrsto še najpomembnejša podeli-
tev - razglasitev najboljše občinske reprezentance v krosu - in na najvišjo stopničko je stopila ekipa Domžal!
(nadaljevanje na strani 21)
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina
vabi
na spominsko slovesnost ob obnovljenem spomeniku
na grobišču 15 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja s Sv. Trojice in okolice ter še 9 neznanih borcev, ki so v boju padli na tem območju. Slovesnost bo v soboto, 25. oktobra 2008, ob 15. uri, na pokopališču na Sveti Trojici.
Vabljeni!
Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka Domžale
vas vabijo
na žalno komemoracijo, namenjeno počastitvi spomina na mrtve,
ki bo v petek, 31.oktobra 2008, ob 18. uri, na pokopališču v Domžalah.
Vabljeni!
Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale
vas vabi
na spominsko slovesnost ob 67. obletnici poslednje bitke Radomeljske čete,
ki bo v soboto, 25. oktobra 2008, ob 11. uri, ob spomeniku padlim borcem Radomeljske čete, na Golčaju nad Blagovico.
Vabljeni!
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje
vabi na
komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve,
ki bo v petek, 31. oktobra 2008, ob 16. uri, ob grobišču padlih v novem spominskem parku na pokopališču v Radomljah.
Vabljeni!
li!	ve	DOTERH Varčujmo z energijo! jiotne De Dietrich <C> °9reYalna >alke t h e r m i a u e tehnika
STIEBEL ELTRON Ef		
Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si		
Nova prometna ureditev ob pokopališču v Domžalah
Vse, ki se boste konec oktobra in v prvih dneh novembra zadrževali na območju pokopališča v Domžalah, obveščamo, da sta zgrajena novo parkirišče in nova dostopna cesta, zato bo 1. novembra veljal nov prometni režim.
Vse obiskovalce prosimo, da uporabljajo novo zgrajena parkirišča in novo dostopno pot.
■
IZ URADA ZUPANA
stran
2
Dragi bralci in drage bralke,
ko sem prevzela urednikovanje glasila Slamnik, sva skupaj s pomočnico oblikovali seznam sprememb, ki bi jih radi izvedli v najinem mandatu. Nekaj izmed teh manjših sprememb in prilagoditev novim tehnologijam je že bilo uspešno izvedenih. Sedaj so vsi predlogi neposredno in posredno vezani na krajše roke - od oddaje prispevkov do dostave na domove in pogostejše izide glasila. Tako bi lahko vam, bralkam in bralcem, ponudili aktualne, bolj uporabne informacije in deloma presegli funkcijo zapisovalca dogodkov. Izvedba obeh predlogov bo možna le s spremembami v organizaciji ekipe, ki skrbi za redno izhajanje Slamnika. Skupen predlog vseh sprememb sva v teh dneh posredovali posameznim predstavnikom izdajatelja, članom Občinskega sveta Občine Domžale. Njihove reakcije so bile različne, pa vendar vse usmerjene v zagotavljanje boljše informiranosti. Upam, da bomo lahko skupaj čimprej dosegli tudi dogovor glede najbolj spornih vprašanj in sprejete odločitve potem tudi realizirali.
Toliko o (upam) novi prihodnosti Slamnika. V številki, ki je pred vami, pa si lahko preberete informacije o Teji Gregorin, mladi zmagovalni ekipi krosa, prvi predstavi v novi sezoni v KD Franca Bernika, novih investicijah občine, delovanju in izletih društev ter seveda pogledate koledar prireditev.
Vljudno vabljeni.
urednica
Novost v občinski upravi Občine Domžale
Oddelek za investicije
V prvih dneh oktobra 2008 je v Domžalskem domu, na Ljubljanski cesti 58, odprl vrata novi Oddelek za investicije, ki je prevzel vodenje vseh investicij ter investicijskih vzdrževanj, ki so bila prej razpršena po različnih oddelkih. V oddelku bo zaposlenih sedem delavcev, ki so doslej investicije spremljali po posameznih oddelkih. Vodja oddelka je Iztok Obreza.
Naloge in delo novega oddelka so določeni v Odloku o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Domžale, ki ga je na pobudo Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, Občinski svet Občine Domžale sprejel na svoji 17. seji, 23. aprila 2008. Odlok določa, da Oddelek za investicije opravlja naslednje naloge:
-	izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja na področju delovanja občine;
-	izvedba postopkov priprave projektne dokumentacije, dovoljenj za gradnjo, javnih naročil, nadzora nad gradnjo in izročitev objektov;
-	spremljanje uradnih objav, razpisov in natečajev za pridobitev
-	sredstev za področja investicij in investicijskega vzdrževanja;
-	planiranje in nadzor nad porabo proračunskih sredstev s svojega delovnega področja.
Novi oddelek bo tako vodil inve-
sticije z vseh področij družbene in komunalne infrastrukture. Po mnenju župana Tonija Dragarja je ekipa novega oddelka preverjena, sestavljajo jo strokovno usposobljeni delavci, ki bodo zagotovili usklajeno in hitrejše poslovanje. Ob pričetku dela novega oddelka je bila že prevzeta glavnina investicij, ki še niso dokončane, oddelek pa je tudi že začel z vodenjem novih investicij. Vodstvo občine razmišlja tudi o možnostih, da bi oddelek v prihodnje razširil svojo dejavnost tudi z investicijami, ki jih sedaj vodijo javni zavodi. Pri nekaterih fazah posameznih investicij se načrtuje povezanost z drugimi deli uprave, zlasti pri načrtovanju investicijskih sredstev, od oddelka pa se pričakujejo tudi aktivnosti pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev.
Uradne ure so enake kot za celotno upravo.
Urad župana
Gradbeno dovoljenje za telovadnico ob Srednji šoli Domžale bo v prvi polovici leta 2009
Primož Škofic, direktor Srednje šole Domžale, je na novinarski konferenci Občine Domžale predstavil aktivnosti, povezane z gradnjo telovadnice ob Srednji šoli Domžale: »Ob normalnem poteku dogodkov lahko pričakujemo, da bo projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja pripravljena v prvi polovici
Nova sezona v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
V	sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci imajo osem otroških abonmajev s petimi, štirimi ali tremi predstavami. Zelo so obiskane tudi sobotne otroške matineje, ki s 17 predstavami razveseljujejo najmlajše vsakih 14 dni, od oktobra do konca aprila.
V	Galeriji Domžale bo organiziranih sedem samostojnih razstav akademskih slikarjev ter nova vsebina, ki so jo vpeljali v lanski, jubilejni sezoni - jazz v galeriji. V letošnji sezoni je predvidenih sedem samostojnih jazz koncertov, ki bodo v času odprtja razstav. Toni Dragar, župan Občine Domžale, je ob predstavitvi povedal: »Občina Domžale podpira programsko usmeritev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, saj je v dobi elektronskih medijev potrebno vsem zainteresiranim ponuditi tudi možnost za drugačno preživljanje prostega časa. Skupaj lahko ugotovimo, da je povpraševanje po kvalitetnih kulturnih vsebinah iz leto v leto večje.«
Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Urad župana
Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je poudaril, da se tudi v novi sezoni usmeritev domžalskega kulturnega hrama ne spreminja: »V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale bomo našim obiskovalcem še naprej ponujali kvalitetne kulturne vsebine.« V sezoni 2007/08 so organizirali 209 dogodkov, od tega kar 134 različnih.
Za Kulturni dom Franca Bernika Domžale s štirimi zaposlenimi je organizacija 209 dogodkov v eni sezoni, od tega 134 različnih, ki vsak zahteva svojo organizacijo, velik dosežek. Milan Marinič, direktor kulturnega doma, je na novinarski konferenci povedal: »V dvorani s 192 sedeži in majhnim odrom moramo biti zelo pozorni na izbiro dogodkov. V pretekli sezoni smo z nekaterimi razprodanimi prireditvami ter koncertoma mezzosopranistke Bernarde Fink in basbaritonista Marka Finka ter enega izmed najuveljavljenejših godalnih kvartetov, Hagen Quarteta, dokazali, da znamo izpolniti pričakovanja naših obiskovalcev. V pretekli sezoni jih je bilo preko 30.000, več dogodkov so si ogledali tudi posamezniki in skupine iz tujine, na kar
leta 2009, gradnja pa končana pred začetkom šolskega leta 2010/11.«
Na novinarski konferenci je Primož Škofic, direktor Srednje šole Domžale, izrazil zadovoljstvo: »Lahko rečem, da smo zelo zadovoljni s sodelovanjem z Ministrstvom za šolstvo in šport ter izbranim projektantom IBT inžiniring Ljubljana. Že večkrat so se oglasili pri nas in pri oblikovanju idejne rešitve upoštevali tudi naše predloge.« Idejna zasnova bo v kratkem izdelana, sledi izdelava idejnega projekta ter potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Direktor je poudaril, da ob normalnem poteku dogodkov pričakujejo začetek gradnje ob zaključku šolskega leta 2008/2009 in zaključek v šolskem letu 2009/2010. Telovadnica bo ustrezala vsem normativom. Poleg treh vadbenih prostorov (v pritličju bosta dva prostora v skupni izmeri 800 m2 in v nadstropju plesna dvorana v izmeri -220 m2), bodo sestavni del telovadnice še spremljevalni prostori - garderobe, sanitarije, kabineti za učitelje ... V telovadnici bodo tudi tribune za 350 dijakov (polovico vseh dijakov, ki obiskuje Srednjo šolo Domžale). Toni Dragar, župan Občine Domžale, je povedal: »V današnjih časih, ko se mladi vse manj gibajo in vse več časa presedijo, je še posebej pomembno, da vzpostavimo pogoje za gibanje. V občini se trudimo z izgradnjo športnih objektov in zanimivimi vsebinami v športnih parkih, predvsem v Športnem parku Domžale, zato podpiramo in po svojih močeh pomagamo Srednji šoli Domžale, da bi čimprej prišla do prostorov, potrebnih za izvajanje športne vzgoje.«
Srednja šola Domžale in Urad župana
Veter v laseh
Domžale - 8. oktobra 2008 je v Občini Domžale, v Športnem parku Domžale, potekala prva prireditev Veter v laseh, ki jo je v sodelovanju s Športno unijo Slovenije, Zavodom za šport in rekreacijo Domžale, Študentskim klubom Domžale ter osnovnimi in srednjo šolo z Lokalno akcijsko skupino v nastajanju organizirala Občina Domžale. Veter v laseh je športni dogodek, s katerim želimo vsem mladim pokazati, da je bolje kot drogo izbrati šport, saj nam zdrav način življenja, še posebej šport, nudi sproščanje energije ter spoznavanje sebe in drugih na pozitiven način. Lokalna akcijska skupina, ki je v Občini Domžale v tem trenutku v nastajanju, se bo skladno s svojim poslanstvom borila tudi proti drugim oblikam zasvojenosti, ki so med mladimi zelo razširjene: zasvojenosti z računalniki, televizijo ...
Dogodka so se poleg udeležencev in njihovih mentorjev udeležili tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupa-nja Občine Domžale, Miro Ukmar, predsednik Športne unije Slovenije, Lili Jazbec, direktorica Centra za mlade Domžale, in Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale.
Lokalna akcijska skupina v nastajanju je na skupnem srečanju z ravnatelji osnovnih in srednje šole ugotovila, da je potrebno vse bolj aktivno promovirati zdrav način življenja s poudarkom na vsakodnevnem gibanju. Prvi dogodek, povezan s promocijo zdravega načina življenja, namenjen osnovnošolcem, se je odvijal spomladi v Kulturnem domu Groblje. Posebna ekipa Nula-nula je pokazala vsem mladim, da se lahko zabavajo tudi brez alkohola. Dogodek Veter v laseh je športni dogodek, s katerim vse mlade opozarjamo, da je za zdrav način življenja potrebno vsakodnevno gibanje. Na začetku prireditve je vse pozdravil Miro Ukmar, predsednik Športne unije Slovenije: »V letošnjem letu je bila prireditev Veter v laseh izvedena v več kot 60 občinah, prvič tudi v Občini Domžale. Za športni dogodek, ki bo tudi v vaši občini postal tradicionalen, skupaj z Odborom za mlade pripravljamo nove, dodatne, za mlade aktraktivne vsebine.« Vse prisotne je kot organizator prireditve pozdravila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc: »Vesela sem, da ste se dogodka udeležili in izkoristili možnosti, ki nam jih da-
nes s prireditvijo Veter v laseh ponuja Športni park v Domžalah in seveda lepo vreme. Športni dogodek, ki je pred nami, bomo izkoristili za promocijo rekreativnega športa med mladimi in zdravega načina življenja v naši občini. S tem vabim vse, ki ste danes prisotni in tudi druge, da izkoristite možnosti, ki vam jih za vsakodnevno rekreacijo ponuja Športni park Domžale.«
V Športnem parku Domžale so se srečale ekipe osnovnih in srednje šole v Domžalah, in se pomerile v moški in ženski košarki, nogometu, in line hokeju ter rolanju. Poleg omenjenih aktivnosti so bile organizirane tudi spremljajoče dejavnosti, skupinski ples v organizaciji PŠ Miki iz Domžal in nordijska hoja, v organizaciji TVD Partizan Domžale. Slednji smo namenili posebno pozornost, saj omogoča vsakemu posamezniku individulano vadbo, ki ni časovno vezana. V Občini Domžale izvaja tečaje nordijske hoje Telovadno društvo Partizan (http:// www.tvdrustvo-partizandomzale.si/ glavna.php?id=2732), ki za letošnjo jesen zopet pripravlja novost. Združili bodo prednosti obeh trim stez, tako v Športnem parku kot Šumber-ku, ter nordijski hoji dodali nekaj vaj, ki so za nordijsko hojo značilne in dobili trim nordijski trening - TNT! TNT bo res pravi »TNT« v obliki športne vadbe v naravi! Obe trim stezi sta izredno aktivni, kar z nordijsko hojo lahko postane pravi športni trening za celo telo. Z izvajanjem vaj, ki bodo razporejene na istih postajah kot vaje za klasično trim stezo, pa boste poskrbeli še za moč, raztezanje in gibljivost vaših mišic in sklepov. Program je bil predstavljen vsem udeležencem
sem še posebej ponosen.« V gledališki sezoni 2008/09, ki je dvignila svoj zastor 2. oktobra 2008, bodo nadaljevali z zastavljenim delom in ponujali izbrane kulturne vsebine. Vsem, ki imajo radi kvalitetno in izbrano kulturo, ponujajo štiri gledališke ambonmaje s po šestimi predstavami, vpisanih je 550 abonentov, in enim koncertnim abonmajem s šestimi koncerti, vpisanih imajo 100 abonentov.
Poseben del programa, brez katerega si danes ne znajo predstavljati svoje ponudbe, so tudi otroški abonmaji, vanje je vpisanih skoraj 1000 otrok.
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
•	Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404
•	Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL
•	Člani uredništva
JANEZ STIBRIČ, KATARINA
KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN,
TINA ZAJC, MARIJA PUKL,
VERA VOJSKA in DOMINIK
JANEZ HERLE
Tehnični urednik
JANEZ DEMŠAR
Lektorica
NATAŠA VRHOVNIK JERIČ
•	Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
športne prireditve Veter v laseh v Športnem parku Domžale.
Na začetku je Primož Košak prikazal kratek uvod v nordijski korak, ki je bil hkrati namenjen tudi ogrevanju. Nato je na stezi predstavil devet vaj za moč, gibljivost in raztezanje z ustreznim prikazom in opisom izvedbe. Pri tem so skupaj z udeleženci uporabljali palice za nordijsko hojo kot pripomoček in rekvizit. Tako so s TNT vadbo združili vse, kar telo potrebuje za kvalitetno športno dejavnost - razgibano nordijsko hojo in nekaj gimna-stično razgibalnih vaj - oboje pa na trim stezi v športnem parku ali v prijetni naravi našega Šum-berka!
Znotraj Športnega parka Domžale se, poleg že postavljene 900 metrov dolge trim steze, z devetimi vajami oziroma vadbenimi orodji in preko 1000 m2 urejenih vadbenih površin z naravno travo, ki ponujajo možnost ureditve mestališča, dveh malih nogometnih igrišč, izvajajo še pripravljalna dela za ureditev skaterskega parka, velikega otroškega igrišča ob osi Kamniške Bistrice. Prireditev je bila zaključena ob 13. uri s slovesno podelitijo medalj in priznanj za vse udeležence.
Urad župana Občine Domžale
stran
3
IZ URADA ZUPANA
Komunalni odpadki in nove cene
Deponija Dob je imela določeno kapaciteto, ki je bila z leti deponiranja vse bolj popolnjena in že v letu 2007 se je napovedovalo, da bo 2008 zapolnjena.
V	začetku leta 2007 smo se občani občin, ki komunalne odpadke odlagamo na deponijo Dob, srečali s problemom prostora za deponiranje komunalnih odpadkov. Kot prva in hkrati cenovno najbolj ugodna je bila širitev deponije na Dobu, ki pa jo je vlada z znano obrazložitvijo zapiranja manjših deponij zavrnila. Župani občin smo bili skupaj z občinskimi sveti postavljeni pred odločitev o odvozu komunalnih odpadkov na drugo deponijo, z zve-stjo, da se bo povišala cena za odloženo tono smeti in s tem storitev za uporabnike/občane in občanke. Nov izračun cene za komunalno storitev je JKP Prodnik vložil za soglasje Vlade RS v oktobru 2007, ki jo je po predhodni obravnavi Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo in UMARJA na seji vlade RS sprejel.
Izjava
V	občinah Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica in Moravče bodo januarja 2009 cene komunalnih storitev prvič obračunane v skladu z odobritvijo povišanja. Obstoječe in nove cene po posameznih občinah za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov si oglejte v spodnji tabeli.
Do uveljavitve nove cene bodo v JKP
Prodnik občanom tudi zamenjali stare zabojnike za mešane komunalne odpadke z novimi plastičnimi zabojniki. O poteku zamenjav bodo v JKP Prodnik občane seznanjali preko lokalnih in elektronskih medijev. Vse ostale storitve (odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov) ostajajo nespremenjene. Ne glede na dvig cen storitev so storitve na področju ravnanja z odpadki v omenjenih občinah na nivoju Slovenije še vedno nižje od tistih občin, ki so prav tako primorane odvažati svoje odpadke na druga odlagališča.
Komentar
Na odločitev, ki jo je sprejela vlada že po volitvah (na koncu mandata), in je ni uspela sprejeti pred tem več kot eno leto, gledamo kot na sprejem nujno potrebne odločitve, ki je bila v preteklem letu politično nesprejemljiva. V današnji dobi, dobi recesije, pa bi bila prav gotovo veliko bolj racionalna odločitev o širitvi deponije Dob, saj bodo zaradi odvoza in deponiranja na drugih odlagališčih povišani stroški in s tem bodo višje cene pomenile še dodatno obremenitev prav za občane in občanke naših občin.
Toni Dragar, župan Občine Domžale Martin Rebolj, župan Občine Moravče Tone Peršak, župan Občine Trzin Matej Kotnik, župan Občine Lukovica Franc Jerič, župan Občine Mengeš
Zap. št.	Občina	Veljavna cena	Nova cena		Nova cena skupaj
			Mešani komunalni odpadki	Biološki odpadki	
1	Domžale	4,7859	16,3873	8,4209	24,8083
2	Mengeš	5,8050	15,9527	8,4209	24,3736
3	Trzin	2,9298	13,6822	8,4209	22,1031
4	Lukovica	5,5820	19,1185	0,0000	19,1185
5	Moravče	7,0606	22,5265	0,0000	22,5265
Opomba: V občinah Moravče in Lukovica se ne izvaja ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Cena v Občini Lukovica s sklepom Občinskega sveta ne pokriva vseh stroškov in bo morala Občina Lukovica razliko pokrivati iz občinskega proračuna.
JKP Prodnik obvešča prebivalce Občine Domžale,
da bodo v novembru pričeli
postopek zamenjave obstoječih zabojnikov za mešane komunalne odpadke z novimi črnimi plastičnimi zabojniki.
Uporabnike prosijo, da upoštevajo navodila, ki bodo priložena novim zabojnikom.
Ne prezrite
Vračanje sredstev, vloženih v javno telekomunikacijsko omrežje
V mesecu avgustu 2008 so bile s strani Občine Domžale in Državnega pravobranilstva podpisane poravnave o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Domžale. Občinski svet Občine Domžale je na svoji 20. seji, 24. septembra 2008, sprejel sklepe, ki omogočajo zaključne postopke vračanja sredstev, vloženih v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja v Občini Domžale.
Kot določa zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, bo občinska uprava takoj, najkasneje pa v 30 dneh po prejemu sredstev od Slovenske odškodninske družbe, začela z izdajanjem odločb. Odločbi, s katero bo določen znesek sorazmernega deleža, ki se vrne upravičencu, bo priložen obrazec za posredovanje podatkov o številki osebnega bančnega računa, na katerega bodo sredstva nakazana. Upravičenci bodo sredstva na osebne bančne račune prejeli v roku 30 dni po dokončnosti odločbe.
Vse upravičence prosimo, da skrbno pregledajo odločbe in sporočijo morebitne pomanjkljivosti oziroma vložijo pritožbe, če se z odločbami ne strinjajo. Hkrati naj skrbno pregledajo tudi priloženi obrazec, na katerega vpišejo številko svojega osebnega računa in davčno številko. Obrazec je potrebno čim prej po pošti ali osebno dostaviti na občino Domžale. V izogib napakam pri vpisovanju številke osebnega računa priporočamo, da obrazcu priložite kopijo bančne kartice. Če zoper odločbo ni vložena pritožba, postane dokončna v 15 dneh po njenem prejemu.
Občina Domžale je storila vse, kar je bilo potrebno, da se postopki lahko uspešno zaključijo. Takoj ko bo SOD sredstva nakazal na poslovni račun Občine Domžale, se bodo vsi postopki lahko tudi dejansko zaključili z izplačilom sredstev, vloženih v javno telekomunikacijsko omrežje.
Občina Domžale
V občini Domžale načrtujejo povezavo novega in starega domžalskega pokopališča
V Občini Domžale je bil v letu 2007 narejen projekt ureditve dostopne ceste in parkirišča na območju pokpališča Domžale, ki bo realiziran v letu 2008. V drugi fazi, ki se načrtuje za leto 2009, pa dozidava in obnova poslovilnega objekta ter ureditev
širšega območja poslovilnega objekta.
V letu 2007 je bila izdelana idejna zasnova za celostno ureditev pokopališča v Domžalah. Nato so bila v prvi polovici leta 2008 pridobljena izvedbena dokumentaci-
ja za ureditev dostopne poti na pokopališče Domžale in parkirišča ob pokopališču. Dela bodo predvidoma zaključena pred praznik ob dnevu spomina na mrtve, tako bo tudi ob povečanem prometu omogočena boljša pretočnost tekočega prometa in ustrezno šte-
vilo parkirnih mest. Za realizacijo investicije je v Proračunu Občine Domžale za leto 2008 rezerviranih 160.000 evrov, v letu 2009 pa za nadaljevanje projekta 200.000 evrov.
V naslednjem letu bomo pristopili k dozidavi in obnovi poslovilnega objekta. V začetku leta planiramo spremembo prostorskega akta, nato izdelavo PGD in PZI projektno dokumentacijo. V nadaljevanju sledi razpis in izbor izvajalca ter gradnjo za katero načrtujemo, da se bo zaključila do 1. novembra 2009.
Občina Domžale
. --K-v
. ■: =- v:J
WPSP -ič^rafcH _
Jeziček Tosama bo za udeležence v prometu odprt konec oktobra
Jeziček Tosama je bil predviden z gradnjo AC Šentjakob Blagovica kot obvozna cesta za razbremenitev lokalnih cest, predvsem tovornega prometa, ki je v tem predelu občine gostejši. Po uspešnem komisijskem pregledu, 17. oktobra 2008, bo cesto v upravljanje prevzela Občina Domžale, ki jo bo predvidoma do 24. oktobra tudi odprla. Vse udeležence v prometu že vnaprej prosimo, da spoštujejo nov prometni režim, prebivalce Koliške ulice med Šaranovičevo in He-liosom pa obveščamo, da bomo v dogovoru z soinvestitorji med katerimi je tudi Helios in Karton Količevo, v najkrajšem času začeli s sanacijo cestišča.
Gradnja obvozne ceste imenovane jeziček Tosama je večleten projekt, ki ga je kot nujnega za realizacijo ob začetku mandata označil tudi župan občine Toni Dragar. V letu
2006	je Občinski svet, zaradi težav s pridobivanjem zemljišč, sprejel odločitev o fazni gradnji. Investitor je takoj pričel s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja, vendar je bilo potrebno projekt, ki je bil izdelan leta 1996, zaradi spremembe zakonodaje spremeniti. Za dokončno pridobitev gradbenega dovoljenja sta konec leta
2007	dosegla dogovor z vpletenimi strankami predsednik KS Vir Lovro Lončar in župan Toni Dra-gar. Izvajalec je takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja pričel s
pripravljalnimi deli in gradnjo, ki jo je uspešno zaključil konec septembra 2008. Cestišče bo predano v upravljanje občini do 24. oktobra 2008, ki ga bo predala v uporabo vsem udeležencem v prometu do 24. oktobra 2008. Vse voznike in udeležence v prometu opozarjamo na novo prometno ureditev, ki naj jo zaradi varnosti vseh v prometu spoštujejo. Po novem bo prevozu tranzicijskega prometa, tako tovornega kot osebnega, namenjen jeziček Tosama. Obstoječa prevozna Koliška cesta pa le lokalnemu prometu. O dokončni prometni ureditvi se bomo na osnovi spoštovanja določil zagotavljanja varnega prometa dogovorili s prebivalci, vsekakor pa bo
možen izvoz iz Koliške na jeziček v predelu v smeri podjetja Helios.
V letu 2007 so svetniki Občinskega sveta Občine Domžale z rebalansom sredstva namenjena za gradnjo jezička namenili za sanacijo po poplavah, ki so v septembru prizadela Občino Domžale. V proračunu 2008 je bilo na postavki ponovno predvidenih 100.000 evrov, kar okvirno predstavlja 30% investicije, ki jo skladno z dogovorom financira občina - pločniki, javna razsvetljava, ...
Sanacija Koliške ulice
Čeprav je jeziček Tosama že zgrajen in bo v kratkem odprt za promet pa bo projekt izgradnje jezička Tosame za Občino Domžale zaključen s sanacijo Koliške ulice, ki je bila sedaj namenjena za prevoz tranzitnega prometa. Sredstva za sanacijo cestišča so že rezervirana in ob ugodnih vremenskih pogojih se bo sanacija pričela takoj ko bo to mogoče in zaključila v roku štirinajstih dni.
Župan Toni Dragar je povedal: »Kot investitorja za sanacijo omenjenega dela cestišča smo uspeli pridobiti, poleg vseh investitorjev, ki so v preteklih letih v ulico vgrajevali svoje vode, tudi podjetje Helios in Karton Količevo. Z zaključkom te obnove bo potrebno rekonstruirati oziroma obnoviti le še del cestišča od Papirniške ulice do Škijančevega. Investicijo bomo izvedli v prihodnjih letih. S tem bo zaključena sanacija oziroma rekonstrukcija cestišča od rondoja Radomlje do Šaranovičeve ceste. Z razširjenim cestiščem in pločnikom bomo omogočili varnejši promet vsem udeležencem v pro metu.«
Urad župana
V Občini Domžale podelitev uveljavljenih Evropskih spričeval poslovnih kompetenc (EBC*L)
Občina Domžale in Sklad dela Ljubljana sta se povezala in tako 15 brezposelnim osebam iz Občine Domžale omogočila dodatno izobraževanje in pridobitev mednarodno uveljavljenega Evropskega spričevala poslovnih kompetenc (EBC*L - European Business Competence Licence). V današnjem času, ko je razvoj in razmah terciarnih dejavnosti vedno večji, je potreba po strokovnih in splošnih znanjih zaposlenih vedno večja. Formalna izobraževanja na enem področju ne morejo zadostiti zahtevam kompleksnih delovnih mest.
Občina Domžale se je povezala s Skladom dela Ljubljana in tako 15 brezposelnim osebam Občine
Domžale, ki so osvojili mednarodno uveljavljeno Evropsko spričevalo poslovnih kompetenc (EBC*L - European Business Competence Licence), izboljšala možnosti za zaposlitev. Podelitev priznanj je potekala v konferenčni sobi občine Domžale. Devet udeležencev je pozdravil župan Toni Dragar: »Vesel sem, da smo vam lahko omogočili pridobitev spričevala in želim vam, da bi ga čim bolje izkoristili.« Priznanja je podelil predsednik Sklada dela Ljubljana Karl Destovnik: »Vsi, ki ste danes z nami, ste uspešno zaključili izobraževanje, pridobili EBC*L certifikat in tako pridobili temeljna in praktična znanja ter razumevanje načel poslovanja na področju financ, računovodstva in družbenega prava.« Podelitve sta se udeležili tudi pod-
županja Občine Domžale, Andreja Jarc Pogačnik, ki je vse udeležence lepo pozdravila in jih povabila, da pridobljena znanja čimprej uporabijo - tudi za izboljšanje bivanja v Občini Domžale in pri svojih zaposlitvah, ter vodja predstavništva EBC*L za Slovenijo, Tanja Šket, ki je prepičana, da bodo pridobljena znanja dobrodošla okrepitev v podjetjih, ki jih bodo zaposlila. Tanja Šket se je v svojem imenu zahvalila Občini Domžale za sodelovanje in v imenu udeležencev za sodobno
Evropsko
spričevalo
poslovnih
kompetenc
EBC*L
in učinkovito popotnico za njihovo nadaljnjo uspešno poklicno pot.
Od zasnove EBC*L certifikatov pred petimi leti so bila po vsej Evropi ustanovljena predstavništva s 360 izpitnimi centri, kjer so do sedaj izdali 16.000 certifikatov, kar pomeni, da je 16.000 kandidatov v zadovoljstvo svojih delodajalcev bolj učinkovitih in uspešnih na delovnem mestu.
Urad župana
INTERVJU
stran
4

Teja Gregorin
ženske biatlonske uspehe 28-le-tne Domžalčanke. In kaj o vsem tem pravi Teja Gregorin sama? Začeli sva kar na začetku - pri samih osnovah.
Osnovno vprašanje: zakaj in kako si prišla ravno v to športno panogo, zakaj biatlon?
Začela sem s tekom na smučeh, a so me potem poskusili zvabiti v biatlon in sem rekla, zakaj ne bi poskusila tudi s puško. Pokazalo se je, da imam talent, mirno roko in potem sem se kar čez noč odločila - postala bom biatlonka.
Za bralce, ki jim morda ni najbolj jasno, o čem govoriva, iz česa je sestavljen biatlon?
Biatlon je sestavljen iz smučarskega teka in stre-
sezona? Najbrž je večja konkurenca, vse skupaj poteka nekoliko drugače?
Ja, pozimi je več konkurence, kot je je bilo tukaj na tem prvenstvu, ampak jaz ciljam zelo visoko. Najbrž je že vsem jasno, da so moji cilji usmerjeni v stopničke svetovnega pokala in si močno želim, da bi mi to letos uspelo.
Se lahko nadejamo podobnih poletnih rezultatov tudi pozimi?
Svetovna prvakinja bo verjetno pozimi težko biti, ampak saj pravim, stopničke so zagotovo dosegljive in upam, da bom pozimi še malo bolje pripravljena, kot sem sedaj.
Zagotovo je biti na čelu voza ženske slovenske biatlonske reprezentance, kar zagotovo si v tem trenutku, odgovornost. Pričakovanja so velika, kaj pa tvoji občutki?
Te odgovornosti poskušam čim manj občutiti, ker bi bilo slabo, če bi se s tem obremenjevala. Je pa težko. Ob sebi želim imeti zelo
Moji cilji so usmerjeni v stopničke svetovnega pokala
O športnici Teji Gregorin sem vedela marsikaj že pred tem intervjujem, a mi tudi tokrat internetna mrzlica ni dala miru, da je ne bi »poguglala«. In ko sem brskala po internetu o tem, kaj lahko še dodatnega izvem o njej, preden se srečava, sem naletela na naslednjo predstavitev: »Leta 1980 rojena Teja Gregorin je slovenska biatlonka. Cla-nica slovenske biatlonske reprezentance je od leta 2002, pred tem pa se je ukvarjala s tekom na smučeh.« Kratko in jedrnato za vse tiste, ki za Tejo Gregorin slišijo prvič. Vsi tisti, ki biatlonske junake, ne le v Domžalah, pač pa tudi nacionalno in mednarodno, budno spremljate, veste, da je Teja Gregorin tista biatlonka, ki je letos v poletni sezoni nanizala vrhunske rezultate in je tista biatlonka, na katero slovenska smučarska zveza stavi letošnjo sezono. In zakaj je vse padlo nanjo? Po dveh lanskoletnih četrtih mestih v zimski sezoni je letos ostala brez obeh reprezentančnih kolegic - Tadeje Brankovič Likozar in Andreje Mali. Slednji sta trenutno na porodniškem dopustu, kar pomeni, da slovenska javnost in strokovni svet smučarske zveze računa predvsem na
ljanja. To pomeni, da najprej tečeš in se potem ustaviš za pol minute ter opraviš 5 strelov, spet tečeš in se ustaviš. Odvisno od discipline, kakršna je.
Ce se poglobiva v samo disciplino, kaj so tvoje šibke točke in na katerih delih si najbolj močna?
Moja šibka točka je trenutno streljanje stoje, tukaj so se pri meni pojavile težave. Upam, da jih bom do zime odpravila. Moja boljša točka pa je tek in streljanje leže.
Na letošnjem letnem svetovnem prvenstvu v Franciji si osvojila tri medalje, od tega dve zlati. Tvoji občutki ...
Občutki so dobri, to je odlična stimualcija za naprej, za zimsko sezono. A se zaradi tega pri meni ni nič spremenilo.
Kateri od uspehov, poleg tega, pa ti je najbolj ostal v spominu in do sedaj najraje pomisliš nanj?
Lanskoletno šesto mesto iz svetovnega prvenstva, to je bil zelo dober dosežek, in dve četrti mesti v moji karieri v svetovnem pokalu. To je vsekakor najboljše do sedaj v moji karieri.
Letošnji letni uspehi so vsekakor fantastični. Kaj pa zimska
dobre tekmovalke, da bi z njimi lahko trenirala, da bi me spodbujale na treningih, ko mi ne bi šlo. Ta trenutek pri nas ni dovolj tekmovalk. Dve sta na porodniškem dopustu, zato je zelo težko. Upam, da se čim prej vrnejo in bomo spet tista stara ekipa.
Najbrž je tudi motivacija, če si tista, ko trenutno največ nanjo računajo ...
Verjetno je to res, da največ stavijo name, a jaz se s tem ne bom obremenjevala. So tudi drugi tekmovalci, ki lahko posežejo zelo visoko, tako ženski kot moški. Jaz upam, da ne bom edina tako visoko.
Domžalski trojček Peter, Klemen in Teja visoko posegajo po biatlonski sceni. Dobro zastopate barve naše občine, pa tudi reprezentančne barve. Pa je prednost, da imaš okoli sebe domačine?
Zagotovo je prednost. Mi smo ena »luštna« ekipa, dober trojček in se zelo dobro razumemo. Tudi ko smo na tekmovanjih in treningih se družimo in mislim, da smo dobra ekipa.
Kaj pa te čaka v prihodnjih tednih?
Zdaj bo nekaj aerobnega trenin-
ga, treba je obnoviti to bazično pripravljenost. Nato pa se začnejo intervalni treningi, ki bodo stopnjevali formo vse tja do začetka sezone.
Kakšno pa je razumevanje s trenerjem Tomašem Kosem?
Mislim, da je to razumevanje na zelo visoko ravni. Zaupava drug drugemu in samo tako se da priti zelo visoko.
Še beseda o infrastrukturi. Na Pokljuki se gradi športno-re-kreacijski center, ki bo vsekakor pridobitev tudi za reprezentanco v biatlonu. Na voljo pa bodo tudi boljši pogoji dela.
To je res, čeprav bomo letos zaradi tega doma izgubili tekmo svetovnega pokala. A zagotovo je ta pridobitev velik plus, ker bomo lahko več trenirali doma, boljši pogoji bodo. Sedaj praktično treniramo na cesti, kjer so avtomobili, na Pokljuki pa bomo imeli poligon, ki bo zgrajen samo za nas in jaz vidim to kot en velik plus.
Ce rečeva še kaj o izgubljeni tekmi, ki jo je mogla slovenska zveza vrniti mednarodni. Od 18.-21. decembra bi morala biti na Pokljuki. Kako boš nadomestila manjkajoče tekmovanje?
Takrat je nadomestna tekma, ni še gotovo, ampak mislim, da bo v Hochfiltznu. Ta tekma bo sicer izgubljena za Pokljuko, ne pa za svetovni pokal.
Kaj pa za slovenski biatlon pomeni ta izgubljena pokljuška tekma?
Za slovenski biatlon je izguba, če je tekma doma, vseeno pa privabljamo sponzorje, gledalci nas zagotovo pridejo pogledat. V Avstriji bo to število zelo majhno, tako da nekaj izgube zagotovo je.
Prej si omenila, da trenirate na cesti. Kje konkretno?
To so vaške ceste, ki so mogoče malo manj prometne. Jaz v Ihanu veliko prerolkam okrog mojega doma. Ampak te ceste so zelo nevarne, saj po njih vozijo avtomobili in ni najbolj prijetno.
Kaj pa počne Tea Gregorin, ko ni na tekmovališču oziroma treningu, tekmah?
Poskušam se čim bolj sproščati. Veliko preživim s prijatelji, psič-ko, muckom, ribami. Sem ljubitelj živali in poskušam preživeti čim več časa v družbi najbližjih.
Morda še kaj za konec?
Zahvalila bi se Minki in Ivanu Škerjanec, ker mi omogočata varno vožnjo, saj je zagotovo bolje se varno voziti na treninge, lahko pa še omenim, da sta druga moja pokrovitelja Alex in Kelme.
Teji Gregorin in njenim so-tekmovalcem želimo uspešno tekmovalno sezono, čim manj poškodb in veliko dobrih rezultatov ter uresničenih ciljev.
Mateja A. Kegel
Sprejem v Ihanu
Bravo, Teja Gregorin, dvakratna svetovna prvakinja!
V Ihanu so ponosni na vse svoje športnike in športnice, še posebej pa na biatlonce, ki se v zadnjih letih z mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstev redno vračajo z odličnimi uvrstitvami.
Kar z dvema zlatima in eno srebrno medaljo pa je ne le prebivalce svojega rojstnega kraja, temveč tudi svetovno javnost, konec septembra presenetila naša v lanski sezoni najboljša biatlonka Teja Gregorin. V francoski dolini Haute Mauriene Vanoise je po odlični tekaški in strelski predstavi prvič v zgodovini slovenskega biatlona postala svetovna prvakinja v letnem biatlonu, nato prejela zlato medaljo še v zasledovalnem teku ter se na koncu skupaj s kolegicami iz slovenske ekipe veselila tudi srebrne medalje na ekipni tekmi. Smučarski klub Ihan, s predsednikom Matjažem Pavovcem na čelu, je Teji ter vodstvu slovenske biatlonske reprezentance v Športnem parku Ihan pripravil prisrčen sprejem, ki sta se ga udeležila tudi druga dva uspešna ihanska biatlonca: Klemen Bauer in Peter Dokl. Ker so organizatorji želeli, da se sprejema udeleži tudi vodstvo slovenskega biatlona, smo Tejo kar malce dlje nestrpno čakali, med številni prisotnimi pa jo je posebej nestrpno pričakoval njen oče in prvi trener Janez Gregorin.
Prvi so seveda Teji s šopkom čestitali in zaželeli vse najboljše domači člani kluba, ki so bili presrečni nad uspehom svoje so-krajanke, njihovemu veselju pa se je s šopkom, čestitko in obljubo, da bo občina pomagala v okviru možnosti, pridružil tudi župan Toni Dragar. Ob navdušenem ploskanju je dvojna svetovna prvakinja in svetovna podprvakinja žela občudovanje vseh, ki so si želeli ogledati vse tri medalje, še posebej glasno pa so zaploskali, ko je Teja povedala svoje želje za
naslednjo zimsko biatlonsko sezono. »Nestrpno pričakujem prve stopničke v svetovnem pokalu,« je tiho razmišljala, med drugim pa tudi povedala, da jo vse tri medalje, dosežene v suhem biatlonu, še bolj motivirajo in verjame, da se da s prizadevnim delom priti še više. »Še posebej, če bomo malce popravili streljanje v stoje,« je bil navdušen njen trener Tomaš Kos, ki je bil enako kot ostali predstavniki biatlonskega in smučarskega vodstva, Peter Zupan in Jaro Kalan, deležen glasnega aplavza, čestitk, predvsem pa iskrenih želja prisotnih, da je zlato-srebni uspeh v letnem biatlonu napoved podobnih časov tudi za zimski biatlon, na katerega se ekipe skrbno pripravljajo in so za njimi že prve priprave na snegu. Na kratko so predstavili tudi najpomembnejše postaje v sezoni, ki prihaja. Med drugim bodo spoznavali tudi bodoče olimpijsko prizorišče v Kanadi, posebno skrb pa bodo namenili svetovnemu prvenstvu v Koreji in vsem tekmovanjem za biatlonski svetovni pokal.
Med prijetnim kramljanjem je s harmoniko sprejem poživil glasbenik Boštjan, manjkalo pa ni niti zdravic ter hrane in pijače, za kar so poskrbeli domači smučarski in drugi športni delavci.
»Tale oder pustite kar za pozimi,« se je bolj za res kot za hec slišalo v množici obiskovalcev, ki so navdušeno spremljali prav vsako besedo, izrečeno na prijetnem odru. Verjamem, da bo priložnosti, kot je bila ob prihodu dvakratne svetovne prvakinje Teje Gregorin v suhem biatlonu konec septembra v Ihanu, pozimi še veliko.
Zato, srečno, Teja, Klemen, Peter ter vsi drugi biatlonci. Držimo pesti, da bi bili zdravi in da bi hitro tekli ter natančno streljali - vso prihajajočo sezono.
Vera
Položili smo temeljni kamen za Vrtec Češmin
Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh ...
(nadaljevanje s strani 1)
Zbranim je spregovoril Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je med drugim poudaril: »Razumemo starše, razumemo včasih njihovo nezadovoljstvo, ob tem pa poudarjamo, da je prav predšolsko varstvo področje, kateremu namenjamo posebno skrb.
Iščemo rešitve in ena izmed najboljših je današnji začetek gradnje 8-oddelčnega vrtca Domžale, kateremu bo če z dve leti sledil začetek gradnje 6-oddelčnega vrtca Preserje in, upam, tudi gradnja vrtca v Dobu, medtem pa skušamo najaktualnejše probleme reševati tudi z odpiranjem oddelkov v OŠ Ihan in OŠ Dragomelj. Pri tem moram poudariti, da
je Občina Domžale že v letu 2007 ustanovila Sklad za vrtce, ki se bo polnil z letno zagotovljenimi sredstvi v občinskem proračunu, izključno za namene zagotavljanja novih kapacitet vrtcev,« ter vsem zaželel, da se čez približno slabo leto spet srečamo in svečano odpremo vrata novega Vrtca Češmin. Prisluhnili smo tudi Slavku Cimermanu, direktorju družbe Hiše prihodnosti, inženiring in gradnja, ki je na kratko predstavil dejavnost podjetja ter podjetja Marles hiše Maribor, ter na koncu ponovil večkrat izrečene besede: »Pri opisanem načinu gradnje gre za inovativni pristop h gradnji javnih objektov in prav za to moram izpostaviti župana in vse strokovne
sodelavce na občini, ki se niso zadovoljili le z evidentiranjem potreb in jadikovanjem nad pomanjkanjem potrebnega denarja, pač pa so pod-
prli hitro in učinkovito reševanje pereče problematike gradnje objektov, namenjenih vzgoji in izobraževanju.« Sledilo je polaganje temeljnega kamna, pri katerem sta ob županu Toniju Dragarju sodelovala še Slavko Cimerman, direktor družbe Hiše prihodnosti, inženiring in gradnja, ter Antonija Doberšek, ravnateljica Vrtca Urša, v okviru katerega bo organiziran tudi vrtec Češmin. Vsi so izrazili prepričanje, da se čez slabo leto srečamo na podobni slovesnosti, ko bo vrtec Češmin odprl vrata blizu 150 predšolskim otrokom.
Vera
Dopoldne sta bili v prostorih Občine Domžale slovesno podpisani dve pogodbi: župan Občine Domžale, Toni Dragar, ter Bogdan Božec ter Gorazd Šmid, direktorja družbe Marles hiše Maribor, so podpisali
POGODBO O USTANOVITVI STAVBNE PRAVICE, KATERE NAMEN JE USTANOVITEV STAVBNE PRAVICE ZA GRADNJO VRTCA IN UREDITEV OKOLICE NA ZEMLJIŠČIH v lasti Občine Domžale ter ureditev medsebojnih razmerij med pogodbenima strankama. Slavko Cimerman, direktor družbe Hiše prihodnosti, inženiring in gradnja, ter Antonija Doberšek, ravnateljica Vrtca Urša, pa sta podpisala POHODBO O NAJEMU, s katerim je zagotovljeno izvajanje javne službe v objektu in urejeni okolici.
Vrtec
v
Češmin
m \ $ /
15. oktobra 2008 sta v prostorih Občine Domžale Toni Dragar, župan Občine Domžale in Bogdan Božac, direktor družbe Marles hiše Maribor, podpisala pogodbo o gradnji vrtca Češmin, ki bo lociran ob sedanji Osnovni šoli Domžale. Namenjen bo dvema skupinama otrok višje starostne skupine ter šestim skupinam otrok nižje starostne skupine, kar pomeni, da bo sprejel blizu 140 otrok.
Razmerje med Občino Domžale in podjetjem Marles hiše Maribor d.o.o., vezano na zemljišče, na katerem bo zgrajen objekt, je urejeno z uporabo instituta »stavbna pravica«. Občina je ustanovila stavbno pravico za natančno določen namen (gradnja 8-oddelčnega vrtca) in za dobo 16 let, po preteku stavbne pravice pa preide objekt z zunanjo ureditvijo v njeno last. V objektu bo locirana centralna kuhinja za potrebe vrtca in razvoz hrane za bližnjo šolo (približno 250 obrokov).
Glavni vhod bo umeščen na severu, ob Murnovi ulici. Vse igralnice bodo orientirane na jug. Dostop v sanitarne prostore bo zaradi lažjega pregleda iz igralnic.
Igralnice za otroke nižje starostne skupine bodo imele teraso, dostopno iz igralnic, s prehodom na igrišče.
Ista razporeditev prostorov bo tudi za višjo starostno skupino. Skupni prostor višje starostne skupine bo imel prehod na zunanje igrišče. Vsaka stopnja ima
predvidena še po dva kabineta, umeščena ob igralnicah, sanitarije za starše ob garderobah, dodatne prostore ter garderobe za vzgojno osebje. V pritličju je na severu umeščen vhod za centralno kuhinjo, s shrambami, garderobami, sanitarijami in pisarno za kuhinjsko osebje. Prostori za zunanja igrala in zunanje sanitarije bodo dostopni z ograjenega igrišča.
Na severovzhodu bo posebni vhod, namenjen vzgojnemu osebju, vodji vrtca ter dostopu v gospodarski del. V pritličju bodo poleg delilne kuhinje še pralnica, prostor za čistila ter garderoba in sanitarije osebja kuhinje. V nadstropju, dostopnem po stopnišču, bodo prostori, namenjeni vzgojnemu osebju in upravi ter strojnice za potrebe prezračevanja in ogrevanja. Avla ob stopnišču bo vizualno povezana s skupnim prostorom. Pritličje objekta bo v celoti dostopno brez ovir, saj so dostopi za otroke in starše projektirani brez stopnic in brez pragov. Širine vseh svetlih vratnih odprtin v prostore javne rabe so projektirane min. širine 90 cm. V pritličju objekta je v sklopu sanitarij enega oddelka višje starostne skupine predviden WC za potrebe invalidov.
Objekt bo tlorisne oblike v obliki črke U, fasada objekta bo obložena s fasadnimi ploščami in prezračevana.
Bruto tlorisna površina objekta bo 1.825 m2, od tega 102 m2 teras. Neto tlorisna površina skupaj bo znašala 1.642 m2, od tega bo 1.299,56 m2 neto površine pritličja, 240,07 m2 neto površine nadstropja ter nekaj več kot 100 m2 neto površine teras.
Elementi, vgrajeni v objekt, bodo izvedeni tako, da bodo nudili ustrezno, s požarnim elaboratom predvideno požarno zaščito, stene in stropi pa bodo nudili s predpisi zahtevano zvočno izolativnost.
Financiranje
Projektiranje, gradnjo, ureditev okolice ter opremo kuhinje v celoti financira družba Hiše prihodnosti inženiring in gradnja d.o.o. (cena na ključ). Po končani gradnji, ki jo ocenjujemo na približno 2.260.000 evrov, skupaj z davkom na dodano vrednost. V avgustu prihodnjega leta_ bo objekt z igriščem v najem prevzel Vrtec Urša, kar pomeni, da bo vrtec Češmin svoja vrta blizu 150 otrokom odprl 1. septembra 2009.
Za Občino Domžale pomeni novi vrtec Češmin pomembno pridobitev, saj 150 novih mest za organizirano varstvo pomeni zagotovitev več kot polovico mest za otroke, ki v letošnjem letu niso dobili mest v sedanjih vrtcih. Skupaj z ureditvijo novih oddelkov v Osnovni šoli Ihan in Osnovni šoli Dragomelj (v kratkem) ter predvideni gradnji vrtcev v Preserjah in Dobu občina upa, da bo zagotovila dovolj mest za vse, ki želijo svoje otroštvo preživeti v vrtcih.
Urad župana
Tradicionalno deseto Hitovo sejmarjenje
20. in 21. september sta Kolodvorsko ulico in središče Domžal spremenila v prijetno sejemsko središče, kjer ni manjkalo lepih trenutkov, prisrčnih dogodkov, obujanja spominov na mladost, pogledov na kulturno in naravno dediščino, starih običajev, iger, nakupov, predvsem pa prijaznega druženja. 10. Hitovo sejmarjenje je v dveh dneh privabilo na tisoče obiskovalcev in obiskovalk od blizu in daleč.
Vse se je začelo v soboto z otroškimi delavnicami, predstavitvijo plesnih šol, šol interesnih dejavnosti, na Kolodvorski pa smo lahko spremljali tudi sponzorske delavnice in nagradne igre. Popoldne so številne prisotne razveseljevale Katrinas, ansambel Viharnik, Kontrabant ter Sexplosion, za prijeten zaključek pa sta poskrbela Werner in Klara. Sobotno jutro je pomenilo tudi začetek predstavitve stojnic, na katerih so se s svojimi dejavnostmi predstavljala društva, organizacije in posamezniki v okviru Komisije za turizem, in sicer: Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski s pletenjem slame; Marjan Vodnik z rezbarjenjem; Turistično društvo Rača s pravo pečjo, svežim kruhom in že skoraj znamenitimi slamnički; Turistično društvo Radomlje z nekaterimi dobrotami s ptujske razstave kmečkih dobrot. Kmečke dobrote ste lahko našli tudi na stojnici Društva podeželskih žena Domžale, medene pa na »štantu« Čebelarskega društva Domžale. Kulturni dediščini je bila namenjena stojnica Društva narodnih noš, kjer je gostovala tudi najbolj znana šivalka slamnikov, Joži Košak. Nekdanje jedi je predstavilo Turistično društvo Ihan, glino Anita Indihar Dimic, svojo dejavnost, povezano s čaji in zelišči, je predstavljalo Turistično društvo Jarše-Rodica, zelo pestra pa je bila tudi stojnica Turističnega krožka OŠ Rodica. Nekdanje rokodelce smo spoznavali na stojnici Društva rokodelcev Moravške doline, ekološko pridelano hrano pa smo lahko kupovali na stojnici Cajhnovih iz Doba, Ajde, predstavila pa se je tudi kmetija Šinkovčevih iz Češnjic ter Društvo podeželskih žena Komenda. Na
posebni stojnici se je predstavljala tudi Občina Domžale s številnimi promocijskimi gradivi, 10. Hitovo sejmarjenje pa so obiskali tudi župan Toni Dragar ter podžupana Andreja Jarc Pogačnik in Vinko Juhart ter številnim obiskovalcem tradicionalno delili flancate in medico. Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, je ob letošnji predstavitvi povedal: »Vesel sem, da je bila ponudba zelo raznovrstna: od obrti, običajev, peke kruha, pletenja slame, rezbarjenja, predstavljanja dejavnosti posameznih društev in še kaj bi lahko naštel. Kar oblegana je bila stojnica turistične ponudbe občine, kjer smo razdelili precej več gradiv, kot smo načrtovali. Želim si, da bi prihodnje leto na Hitovem sej-marjenju nastopilo še več turističnih in drugih društev, saj je sejmarjenje lepa priložnost za brezplačno predstavitev dejavnosti, predvsem pa običajev, prehranjevalnih navad in nekdanjih poklicev, ki počasi tonejo v pozabo.«
Nedeljsko jutro je bilo namenjeno direndaju na terenu, tradicionalnemu nastopu Domžalske godbe, obiskovalci so z aplavzi nagrajevali številne glasbene skupine, med njimi Foxy teens, Nino, Bajtarje, Leteče muzikante, Nagelj ter Tonija Tuhinjskega s skupino. Popoldne so razglasili tudi najboljšo stojnico, nagrade pa podelili tudi kuharjem naj -boljšega ričeta, ki so vanj dodali tudi ljubezen, srčnost in dušo (Gostilna La Storia Kamnik), ter najboljšim v sejemskih igrah, katerih izkupiček je bil namenjen dobrodelnim projektom. V metanju podkve je zmagal Robert Pogačar, Janez Kunstelj je bil najboljši pri ploščkanju, v brana-nju je zmagal Drago Stražar - Strž, kralj v zabijanju žebljev pa je Vito-mir Ambrož.
Dvodnevno zabavno druženje z možnostjo nakupov in ogledov vrste zanimivosti in že skoraj znamenitosti Hitovega sejmarjenja so uspešno pripeljali do konca. Ne boste verjeli, ampak Janez Lavrič - Ičo in Hitovci že razmišljajo o 11. Hitovem sejmar-jenju, zato si že danes rezervirajte tretjo soboto in nedeljo v septembru leta 2009.
Vera
Sto let župnije Domžale
Leto 2008 je za župnijo Domžale zelo pomembno, saj praznujemo 100-letnico ustanovitve župnije, ki je bila slovesno razglašena 25. septembra 1908. Mineva tudi 80 let od postavitve orgel, 60 let od smrti prvega župnika Franca Bernika in 30 let od blagoslovitve daritvenega oltarja.
Na praznovanje 100-letnice smo se župljani začeli pripravljati že v lanskem letu, ko se je 16. januarja 2007 na svojem prvem srečanju zbral pripravljalni odbor in začrtal smernice priprav na praznovanje. Posebni duhovni pečat priprave je bil misijon od 1. do 9. marca 2008, ki sta ga vodila misijonarja iz reda Selezijancev.
V mesecu septembru so bili vsi sobotni večeri, vsakič drugače, namenjeni predstavitvi duhovne glasbe. Od petih litanij Srca Jezusovega po napevu Antona Foersterja, orgelskega večera mladih organistov, koncerta župnijskega trobilnega kvarte-
ta in Okteta bratov Pirnat z gosti. Glavna slovesnost je bila v nedeljo, 21. septembra, ob 10. uri, ko je slovesno somaševanje ob župniku in dekanu Janezu Šimencu, duhovnem pomočniku, ter drugih duhovnikih vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Spregovoril nam je o zgodovini cerkve, ki je tu stala že v 15. stoletju, pripravah na razglasitev župnije in o delu prvega župnika Franca Bernika. Z mislimi blažene-
ga Slomška, da je cerkev luč in srce župnije ter kraja, nas je povabil k veselju in graditvi živega občestva, ki bo odprto za vse ljudi. Slovesnost, pri kateri je z ubranim petjem sodeloval župnijski pevski zbor s trobil-nim kvartetom, smo zaključili z zahvalno pesmijo. Po maši nas je pred cerkvijo pozdravila Godba Domžale, praznovanje pa smo nadaljevali s prijateljskim srečanjem. Naslednji dan, v ponedeljek, 22. sep-
tembra, je bila v prostorih Knjižnice Domžale predstavitev zbornika 100 let župnije Domžale.
Zbornik sta predstavila njegov urednik, prof. Blaž Otrin, in župnik Janez Šimenc. Zbornik je vsebinsko zelo bogat. Prvi sklop predstavlja zgodovinski razvoj cerkve na Goričici, prizadevanja za samostojno župnijo, njeno ustanovitev in življenje župnije do demokratičnih sprememb ob koncu 20. stoletja. Drugi sklop je umetnostno-etnološki, tretji pa predstavlja življenje župnije v zadnjih dveh desetletjih.
Da praznovanje ni bilo omejeno samo za cerkvenimi zidovi, je bila v četrtek, 25. septembra, ob 19.30 tudi proslava v Hali komunalnega centra Domžale.
Na začetku nas je pozdravil in nagovoril župnik Janez Šimenc ter se zahvalil sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je celotno praznovanje lepo potekalo. Bili smo priče bogatemu kulturnemu in duhovnemu večeru, v katerem so se predstavile pevske skupine, ki delujejo v okviru župnije, skavti, ora-torijski animatoiji in otroci iz vrtca Dominik Savio, Godba Domžale in pevke ljudskih pesmi. Matjaž Brojan je v pogovoru predstavil ustanovitev
župnije in vlogo duhovnika Franca Bernika. Prisluhnili smo tudi kvartetu Glasbene šole Anastasia Strings ter sopranistki Nini Kompare Volasko ob spremljavi Tomaža Plahutnika. S svojo prisotnostjo in nagovorom sta nas počastila podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in predstavnik ljubljanskega nadškofa, arhidiakon dr. Franci Šuštar. Program je povezoval Jure Sešek z Radia Ognjišče. Zaključek praznovanj ob 100-letni-ci župnije Domžale je bil v nedeljo, 5. oktobra, s slavnostnim koncertom ob 150-letnici rojstva skladatelja Gi-acoma Puccinija.
M. Kolar
■
domžale
stran
6
Podjetništvo v Domžalah
Za razvoj so pomembne nenehne izboljšave in fleksibilnost v podjetju
Podjetje SAM DOM je v mesecu septembru odprlo novo moderno poslovalnico v Nazarjah. To je že peta trgovina oziroma poslovna enota, kot jo imenujejo v podjetju. O že realiziranih načrtih in o prihodnjih smo se pogovarjali z direktorjem in lastnikom podjetja Antonom Sedelšakom. Dotaknila sva se tudi njegove vpetosti v lokalno okolje - sponzorstvu številnih društev ter finančni pomoči, ki jo v obliki predstave za sponzorje kulture ponudi v Poletnem gledališču Studenec.
V	letošnjem letu ste v mesecu septembru odprli novo podružnico v Nazarjah. Kaj za vas, tako razvojno kot organizacijsko, pomeni odprtje dodatne enote in kako da ste se odločili prav za Nazarje? Boste tudi v Nazarjah ponudili celoten spekter izdelkov?
V	Nazarjah poslujemo od leta 2001, prvotna lokacija je bila v najetem prostoru, premajhna in brez možnosti preureditve v sodobno trgovino. Zaradi nujne širitve ponudbe v asor-timanu in v kvalitetnem servisu smo se odločili za novo lokacijo, ki smo jo kupili že leta 2005. Zaradi zapletov pri urejanju infrastrukture in posledično pridobivanju gradbenega dovoljenja se je izgradnja novega centra zavlekla iz predvidenega leta 2006 na leto 2008. Organizacijsko smo po 17 letih poslovanja sposobnejši za nemoten zagon novega centra kjerkoli, še posebno pa na lokaciji, kjer smo bili že prisotni. Slavnostno odprtje novega centra je bilo v lepem toplem vremenu, v soboto, 6. septembra. Udeležilo se je veliko število krajanov in poslovnih partnerjev. Za dobro vzdušje so skrbeli godba Zgornje Savinjske doline, pevke Glasbene šole Nazarje in do-
mači narodnozabavni ansambel. Vsi prisotni so si bili enotni, da je nov center pridobitev za celotno Zgornje Savinjsko dolino, kar dokazujejo dobri in številni obiski v dneh po otvoritvi.
Od leta 1990, ko je bilo podjetje ustanovljeno, je to že peta trgovina oziroma poslovna enota. Ali lahko za naše bralce na kratko opišete razvoj podjetja?
Podjetje SAM sem registriral 30. marca 1990. S poslovanjem v najetih prostorih na Krakovski ulici v Domžalah sem pričel 20. marca 1991, kot edini zaposleni. Poslovanje je steklo in že v juniju sem zaposlil prvo sodelavko - Vando Završnik, v septembru istega leta pa še enega sodelavca. Zaradi širitve poslovanja podjetja smo v letu 1992 začeli z računalniško obdelavo podatkov. Rast prometa je zahtevala tudi vse več zaposlenih, njihovo število se je iz leta v leto povečevalo. Aprila 1995 sva s poslovnim partnerjem iz Žabnice skupaj registrirala podjetje SAMDOM v Lakovi vasi, kjer smo odprli poslovno enoto in v avgustu začeli s poslovanjem. Maja 1995 je SAM skupaj s petimi podobnimi zasebnimi podjetji (DOM Žabnica, SBS Lavrica, KEROS Rogaška Slatina, MFM INTARZIJA Prestranek in PCK Novo mesto) ustanovil krovno podjetje MREŽA trading s sedežem v Domžalah. Namen ustanovitve je bil združitev nabav, kar je vsem prineslo boljše pogoje pri dobaviteljih. Po enem letu sem od partnerja odkupil delež v SAMDOM v Latkovi vasi in podjetje pripojil matičnemu podjetju.
Tretjo trgovino smo odprli leta 1998 v Stranjah pri Kamniku, v najetih prostorih. V naslednjih letih smo se večkrat predstavili na sejmih doma in v tujini. Aprila 2000 smo pridobili
Anton Sedelšak, direktor SAM DOMa
certifikat ISO9002, ki je rezultat dobrega dela vseh zaposlenih v podjetju in nas obvezuje, da bomo svoje delo opravljali korektno do kupcev in sodelavcev. Maja 2001 smo v najetih prostorih odprli trgovino v Nazarjah, februarja 2004 pa še trgovino v Trbovljah. Istega leta smo v mesecu maju v Zgornjih Jaršah odprli nov sodobni prodajni center, kamor smo se preselili z lokacije v Domžalah.
Katera odločitev je bila po vašem mnenju odlučujoča, da se je manjše podjetje v zasebni lasti razvilo v srednje veliko podjetje s skoraj 150 zaposlenimi?
Razvoj vsakega podjetja mora temeljiti na nenehnih izboljšavah in na dodatnem izobraževanju, kar je odvisno od dejavnosti, v kateri deluje. Razvoj trgovine in naše dejavnosti zahteva dopolnjevanje znanja o materialih in tehnike prodaje - svetovanja, ki ga narekuje razvoj novih materialov ter način gradnje in standardov. Naš trgovec ali komercialist se ne more primerjati z živilsko dejavnostjo ali z velikimi centri, kot so OBI ali BAUHAUS, kjer samo polnijo police.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
V naslednjih letih si želim zaključiti izgradnjo novih centrov v Latkovi vasi in Kamniku. Tako bomo v vseh naših enotah imeli enak način dela, enak izgled in enak osnovni prodajni program.
Naš osnovni cilj je kupcu ponuditi strokovni nasvet za pravilno odločitev o vrsti materiala, kvaliteti, količini nakupa v vseh naših centrih - skratka
V	VUHREDU ODPRTJE VODNE UČNE POTI IN DVEH OBNOVLJENIH VAŠKIH KORIT
Lokalna skupnost uspešna na razpisu Heliosovega ekološkega sklada
V	okviru prireditev ob 600. obletnici prve omembe kraja so v Vuhredu ob številni prisotnosti domačinov in povabljenih gostov v začetku oktobra slovesno predali namenu novo Vodno učno pot Vuhreščica s pešpotjo in dve obnovljeni vaški koriti.
Obnova korit je del projekta, ki je bil v okviru letošnjega razpisa Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda izbran za sofinanciranje v višini 2000 evrov. Najmanj toliko je k obnovi prispevala tudi Občina Radlje ob Dravi, ki se je na razpis Heliosovega sklada prijavila na pobudo Krajevne skupnosti Vuhred. Obnovljeni koriti predstavljata pomembno dediščino kmečkega življenja. V preteklosti, pred izgradnjo javnega vodovoda, so se ob koritih zbirali krajani, se odžejali, zajemali vodo za potrebe gospodinjstev, perice so prale perilo, voda je služila za napajanje živine, ki se je pasla na okoliških pašnikih. Zgornje korito je bilo zgrajeno v času Kraljevine Jugoslavije, spodnje Trunkovo pa v času II. svetovne vojne, tako da sta bili obe že potrebni obnove. Obnovljeni koriti in nova vodna učna pot bodo dodatno pripomogli k ohranitvi pestrosti vodnega sveta potoka Vuhreščica z okolico. Vodna učna pot Vuhreščica je bila postavljena po zgledu podobne vodne učne poti, ki so jo med leti 2005 in 2007 uredili v sosednjem kraju Dobrava, na levem bregu reke Drave. Tako se danes obe poti tematsko povezujeta in prehajata ena v drugo. Na poti je postavljenih deset informativnih tabel, ena med njimi nakazuje Pešpot Vuhreščica, ki se nadaljuje v okolici Vuhreda. V okviru Heliosovega sklada je doslej 47 občin iz vse Slovenije obnovilo že 53 krajevnih vodnjakov, korit, izvirov, mlak in drugih oblik vodnih zajetij. HELIOS omogoča delovanje sklada z vlaganjem sredstev, ki se zbirajo s prodajo okolju prijaznih premazov. Poleg tega v Heliosu ob strokovnem sodelovanju Ministrstva za okolje in prostor skrbijo tudi za zahtevno organizacijo delovanja projekta in obveščanja medijev.
V Divači zaživela vodna učna pot Divaški prag
Na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne v Divači so zadnji vikend v septembru sodelujoči akterji ob prisotnosti učencev petih osnovnih šol Mreže šol Parka Škocjanske jame s krajšo predstavitvijo odprli 6,5 km dolgo vodno učno pot Divaški prag. Projekt se je začel leta 2006 na pobudo OŠ Divača ter se končal letos ob mednarodnem letu planeta Zemlja v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame ter ob finančni pomoči občine Divača, podjetja Helios, Parka Škocjanske jame, Urada za UNESCO, Slovenskega odbora MAB in same OŠ Divača. V Heliosovem projektu obnove slovenskih krajevnih vodnjakov, so do sedaj nagradili že 16 osnovnih šol za njihove zasnove vodnih učnih poti. Vodne učne poti postajajo del turistične, rekreativne in izobraževalne ponudbe slovenskih občin in predstavljajo Slovenijo kot vodno učno pot Evrope. Osnovna šola Divača se je leta 2006 skupaj z Občino Divača prijavila na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Občina je na razpis prijavila obnovo Komunske štirne v Danah pri Divači, učenci raziskovalnega krožka iz podružnične šole Vreme pa so skupaj z mentorico Mirjam Trampuž pripravili zasnovo vodne učne poti Divaški prag. Občina Divača je leta 2006 s pomočjo Heliosa obnovila vodnjak, učenci pa so v preteklem letu za idejno zasnovo vodne učne poti prejeli denarno nagrado. Nagrade, ki jih že štiri leta zapored razpisuje Heliosov sklad za najboljše zasnove vodnih učnih poti, so pomemben prispevek k učinkoviti vseslovenski akciji obnove slovenskih krajevnih vodnjakov.
Okolju / prijazne < > barve **

kvaliteten celotni servis, od svetovanja, nakupa do dostave kupljenega blaga po primernih cenah.
Kako lahko podjetje, ki je povsem v zasebni, družinski lasti, konkurira večjim mednarodnim podjetjem, ki so v Sloveniji v vsakem večjem trgovskem središču? Majhno podjetje ima prednosti in slabosti, saj je fleksibilno, se lahko hitro prilagaja in spremlja, je pa težje zaradi globalizacije, kjer veliki s svojo premočjo narekujejo cene, nabavne pogoje in tudi politiko, kjer delujejo. Konkurenca je bila in bo tudi v prihodnje. Poštene konkurence se ne bojimo, vendar pa si želimo več reda pri pregonu prodaje in gradnje na črno brez plačila davkov, pri enaki obravnavi tržnih predpisov nas majhnih v primerjavi z velikimi, kar nas postavlja v neenak položaj.
V	Slamniku smo lahko že večkrat prebrali, da podpirate domžalsko kulturo, predvsem Poletno gledališče Studenec. V letošnji sezoni ste za vse sponzorje poletnega festivala organizirali predstavo Jamski človek in jih na koncu tudi pogostili?
Že vrsto let s finančnimi sredstvi po svojih močeh pomagamo v krajih, kjer poslujemo: šolam, vrtcem, gasilskim, športnim in kulturnim društvom. Ponosni smo, da smo lahko pomagali pri prenovi letnega gledališča Miran Jarc v Škocjanu, ki je edinstven v Sloveniji in tujini. Na prireditvah srečujem gledalce iz cele Slovenije in tudi iz zamejstva.
Močno ste vpeti v podjetje in tudi v okolje. Si želite, da bi se še kaj spremenilo?
V	našem okolju si želim več vlaganj v ureditev okolice, v bolj smotrno porabo davkoplačevalskega denarja pri izgradnji komunalne infrastrukture. Z vso odgovornostjo trdim, da ni niti malo racionalna in gospodarna: ceste neprestano izkopavajo zaradi slabega planiranja, rezultat pa so vedno večji stroški, ki jih plačujemo fizične osebe in podjetja, da o posledično zelo slabih cestah ne govorim.
Hvala za pogovor.
Tina Zeleznik
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon, - petek: 8- 12 in 16-18 sobota: 9 - 12

Vabljeni v Podjetniški center Domžale
Veseli nas, da smo uspešno izvedli septembrsko delavnico Racionalizacija poslovanja, kar so s pohvalami na anketnih listih izrekli tudi prisotni podjetniki/ce.
»Podjetje smo ljudje,« je uvodoma povedala podjetniška svetovalka Jelka Lekše in poudarila, da je, kadar skušamo racionalizirati poslovanje, pomembno, da nam delovna orodja služijo kot pripomoček in da nam dela ne otežijo, temveč ga poenostavijo. Le tako lahko optimiziramo posamezni delovni proces in le tako imata lahko od tega korist delavec in delodajalec. Udeleženci so se v prvem delu seznanili z organizacijo delovnih procesov, primernostjo organizacijskih struktur, vlogo informacijskega sistema, njegovo koristnostjo in informacijskimi rešitvami za poslovanje malega podjetja. V drugem delu je bilo več pozornosti namenjene elektronskemu poslovanju in njegovi podpori v podjetju. Prisotni so delavnico pozitivno ocenili in pohvalili veliko praktičnih primerov. Na koncu so imeli slušatelji možnost vprašanj, razvila pa se je tudi razprava. Na podjetniškem centru se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo pripravili še kakšno delavnico s področja predlaganih vsebin, kot so novosti v davčni zakonodaji, e-poslovanje, delovna razmerja ipd. Nekateri verjetno že veste, da je Program vavčerskega svetovanja zaradi porabe finančnih sredstev trenutno ustavljen. O tem, kdaj bomo program ponovno začeli izvajati, vas bomo obvestili preko elektronske pošte in vas takrat povabili h koriščenju svetovalnih storitev.
Vabimo vas, da še naprej spremljate elektronski bilten Moj spletni priročnik, katerega vam redno pošiljamo z namenom, da bi imeli možnost hitrega in kratkega pregleda nad poslovnim dogajanjem in aktualnimi informacijami. Tisti podjetniki oziroma zainteresirani, ki še niste vpisani v našo bazo, nas pokličite, nam posredujte podatke in brezplačno boste omenjene novosti prejemali tudi vi. V Podjetniški center Domažale ste v času uradnih ur (v ponedeljek, od 8. do 13. ure, v sredo, od 14. do 16. ure, in v petek, od 8. do 11. ure) vabljeni vsi bodoči in že obstoječi podjetniki iz Občine Domžale -po informacijo, nasvet, morda nam želite kaj predlagati, povedati kaj želite, kaj pogrešate in pripravljeni smo vam prisluhniti ter v sodelovanju z Občino Domžale in Obrtno zbornico Domžale najti skupno rešitev.
Elina Štruc, Podjetniški center Domžale
Nova brošura Turističnega društva Radomlje
Kaj so jedli naši dedje ...
Ajdunak, žganci, zaroštan sok, poštengana kaša, vražji bizgec, polenta, krompir v komašnah, šara, štruklji, prekmaž, aleluje, šmorn, vezivka, poprtnjak, krofi, potica - so jedi, ki starejše bralce Slamnika najbrž spominjajo na nekdanje tople kmečke kuhinje, v katerih so pridne gospodinje kuhale in pekle prav jedi, ki smo jih našteli.
Ker vse bolj tonejo v pozabo, so se v Turističnem društvu Radomlje odločili, da njihove recepte izdajo v prijetni knjižici, brošuri, ki vam bo pomagala pri kuhi in peki navedenih jedi. Na uvodnih straneh se seznanimo z nekaj mislimi, reki in pregovori o posameznih jedeh, pa tudi, da je »vznemirljiv vonj po kvasu, ki polni hišo ves dan, ko se peče kruh, nepozaben in prijeten spomin na otroštvo«. Nato se z avtorico Veroniko Pogačar sprehodimo od jedi do jedi ter se seznanimo z načini prehranjevanja naših dedkov in babic.
Dodatek brošure so namenili gospe Ivanki Brodar ter njenim odličnim receptom za krofe in potico, za katere je dobila že več zlatih in drugih
medalj na znani razsavi Dobrote slovenskih kmetij. Brošura se zaključuje z babičinimi recepti, med katerimi boste našli recepte za be-raški sok, ušenato zelje in druge. Brošuro Kaj so jedli naši dedje ... je izdalo Turistično društvo Radomlje, ki ga zastopa Igor Kuzmič. Gradivo je zbrala, uredila in napisala Veronika Pogačar, opremil in likovno-tehnično uredil Roman Kos, ornamente pa je narisal Anton Podjed.
Vera
dom POHIŠTVO
www.dom -pohlriEvo.n I
Mesec pohištva Alples
POHIŠTVO PfiiZNAHIH SLÜVt NSKlH PROIZVAJALCEV Lj ubij art Jkn 64. Domifllc, In I Q599 W 66.	B<U I
	lita		Mi	1M3KG
				
BE £ t--	iPi		L.	
Telovadba za vsakogar
T. 01 562 67 36
www. svetzd ravja .si
Ob 12. rojstnem dnevu Prodajnega centra Breza
Defibrilator - darilo Rotary kluba Domžale
Konec septembra je Prodajni center Breza praznoval prvih 12 let uspešnega dela. Ob tej priložnosti je bil center okrašen z jesenskimi barvami, jesenskih sadov v različnih oblikah so bili deležni vsi številni obiskovalci in obiskovalke. Posebne pozornosti pa je bilo deležno darilo Prodajnemu centru Breza, ki ga je podaril Rotary klub Domžale - defibrilator.
Prvi rotary klub je bil ustanovljen v letu 1905, danes pa je to pravo svetovno gibanje, ki ga najdemo v 165 državah sveta. Podobno kot vsi drugi klubi tudi Rotary klub Domžale, ki je v letu 2008 praznovalo 10. rojstni dan, gradi na razumevanju in spoštovanju med ljudmi, ena izmed najpomembnejših dejavnosti pa je dobrodelnost. Domžalski rota-rijci so v prvih desetih letih svojega aktivnega delovanja največ skrbi, predvsem pa finančnih sredstev, namenili dobrodelni dejavnosti. Že na omenjeni slovesnosti ob 10. obletnici uspešnega dela Rotray kluba Domžale smo slišali, da domžalski klub sodi med najaktivnejše slovenske klube. V desetih letih se je nabralo več kot 500 četrtkovih srečanj, petsto srečanj s prijatelji, na katerih so govorili o mnogočem. Nabralo se je več sto predavanj, za zbiranje sredstev za pomoči potrebne so bili namenjeni tradicionalni gala dobrodelni plesi, dobrodelni golf turnirji, avkcije umetniški stvaritev in še bi lahko naštevali. Prav v jubilejnem letu je bil klub še posebej dobrodelno naravnan, saj so bili oziroma bodo tudi letos njihove pozornosti deležni tradicionalni obdarovanci: Klinični center Ljubljana, Oddelek otroške kirurgije v Ljubljani, Društvo rejnikov in rejencev Domžale ter INCE Mengeš, najbrž pa še kdo, ki je potreben pomoči. Ob praznovanju desetega rojstnega dne, spomladi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, so sklenili, da občanom Domžal podarijo tri defibrilatorje. V Evropi in Sloveniji, so bolezni ožilja in srca najpogostejši vzrok smrti. V primeru akutnega zastoja srca zaradi srčnega infarkta
je možnost preživetja odvisna predvsem od hitre pomoči. Prav temu so namenjeni podarjeni defibrilator-ji, nameščeni na lokacijah, kjer se dnevno zadržuje večje število ljudi. Ob 12. rojstnem dnevu Prodajnega centra Breza je bila tako prva tretjina slovesnosti, na kateri so jim izročili prvi defibrilator, ki je našel svoje mesto ob vhodu v trgovino SPAR. Francu Prelovšku, upravniku centra Breza, sta ga v imenu Rotary kluba Domžale izročila Zoran Vitorovič in Miran Kavka, v imenu Občine Domžale pa je prisotne pozdravil Vinko Juhart, podžupan, ter se zahvalil Rotary klubu Domžale za njihovo dobrodelno dejavnost. Ob koncu prijetne slovesnosti se je Franc Prelovšek, direktor podjetja Mazur d.o.o., kot upravnik centra Breza, v imenu vseh lastnikov zahvalil za to dragoceno pridobitev. Ostala dva defibrilatorja bosta našla svoje mesto v Prodajnem centru Mercator in Športnem parku Domžale. Tedaj bomo več napisali o načinu pomoči ob nenadnem zastoju srca in pomenu defibrilatorja ter njegovi uporabi.
S slovesno izročitvijo prvega defibrilatorja Rotary klub Domžale uresničuje svoje poslanstvo, o katerem je predsednik kluba v jubilejnem letu Zoran Vitorovič, potem ko je predstavil najpomembnejše akcije svetovnega in domžalskega rotarij-stva, dejal: »Vsega naštetega nismo počeli zgolj zato, ker bi nas to veselilo, čeprav nas večinoma je. Ne pa vedno in tudi ne čisto vse. Tega tudi ne počnemo zato, da bi podpirali samo globalne akcije velike rotarij-ske organizacije, katere člani smo. Vse to in še več počnemo zato, ker vemo, da so tudi pri nas v našem okolju posamezniki in skupine, ki so pomoči potrebni. To smo počeli tudi ali predvsem zaradi njih. Na tak način smo zbirali sredstva, ki smo jih namenili pomoči potrebnim. Zbran denar smo preprosto pretopili v nasmehe sreče in veselja. Darovali smo! In v dajanju je največja sreča. In v tem je bistvo rotarijstva.«
Vera
v
Se na kratko o praznovanju v Brezi
Praznovanje 12. rojstnega dne v Trgovskem centru Breza je bilo zelo pestro in zabavno, predvsem pa množično, saj zvesti obiskovalci centra nikoli ne pozabijo njegovega rojstnega dne. Ob obilici dobrot, prijetni glasbi ansambla Duo magic, nastopu plesne skupine iz Akademije, dobrega domačega piva Ro-kovnjač in še kaj bi se našlo, je bila tudi velika rojstnodnevna torta, kolo
sreče z obilico nagrad, za veselje najmlajših so postavili trampolin, medtem ko je bila za starejše bolj zanimiva predstavitev najnovejših avtomobilov SEAT, AvtoCerar iz Kamnika. Svoje dejavnosti so predstavili tudi učenci OŠ Roje in bili ob obletnici prodajnega centra tudi deležni nagrade.
V.
Domžalski diabetiki na ogledu krške nuklearke
Mnogokrat se sprašujemo, od kod izvira ta nevidna energija, ki nam razsvetljuje notranje in zunanje prostore, poganja razne stroje, aparature in nam omogoča lažje življenje.
Prvo soboto v septembru je bilo jutro malo megleno, nato pa se je Kranjcem vreme zjasnilo. Na avtobusni postaji v Domžalah smo napolnili avtobus in se odpeljali po dolenjski avtocesti. Kot vodja sem jih pozdravil, jim dal nekaj napotkov o izletu in ob dogovorjeni uri smo prispeli pred Kulturni dom Krško, kjer nas je sprejel predstavnik NEK, Miran Pribožič. Povabil nas je v dvorano, kjer smo si ogledali 20-minutni film o nastanku in delovanju jedrske elektrarne. Sledila so vprašanja in odgovori. V enour-nem pogovoru smo izvedeli veliko zanimivega in se nato z avtobusom zapeljali med objekte, kjer nam je med počasno vožnjo predstavnik NEK razlagal, kaj se dogaja v teh zgradbah. V letošnjem letu smo bili že 161. skupina, ki si je ogledala elektrarno.
Po ogledu se nam je pridružila vo-dička Marinka Benič. Vodila nas je
po krško-sevniški občini. Med vožnjo smo opazili, da gradijo ceste in elektrarne na Savi. Peljali smo se tudi mimo nesrečne pregrade elektrarne Blanca.
Prišli smo na Štajersko, kjer smo se ustavili na kmetiji Roštohar v vasici Selce nad Blanco. Tam smo imeli degustacijo mesnih izdelov, zelenjave in kruha. Čas nas je priganjal, zato smo se napotili na ogled Sev-niškega gradu, ki je zgodovinsko bogat, z veliko notranje opreme. Grad je lepo obnovljen in urejen, zato imajo tam različne kulturne prireditve in poročne obrede. Po dveurnem sprehodu po gradu se je od nas poslovila naša vodička in nam zaželela srečno pot. Popoldne se je prevesilo v drugo polovico. Po polurni vožnji smo prišli na Okroglico, kjer nas je čakalo kosilo. Ob zvokih harmonike Janeza Juhanta smo nadaljevali druženje, a smo morali prehitro spet na pot. Skozi Laško, Celje in Trojane smo po celodnevnih lepih doživetjih v večernih urah prispeli v Domžale.
Maks Grošelj
Naš dom - Društvo upokojencev Dob
Na sprehodu skozi zgodovino
Letošnji jesenski izlet Društva upokojencev Dob - Naš dom je bil podoben zgodovinski učni uri, v kateri so spoznavali zgodovino Celja in njegove okolice, seznanili pa so se tudi z delčkom sedanjosti mesta, ki ga vsi najbolj poznamo po Celjskih grofih in vrsti sejmov.
Prva postaja prijetnega jesenskega dne, ki smo ga začeli v Dobu, od koder smo se v Celje odpeljali kar z dvema avtobusoma, je bilo mesto Celje, kjer se nam je pridružila prijazna vodička. Ob njeni zanimivi razlagi smo se sprehodili po Celju in posebej občudovali mestno hišo, osrednjo cerkev in druge znamenite in zanimive stavbe ter spomenike. Ob tem smo večkrat slišali tudi za vlogo Celjskih grofov v zgodovini tega knežnega mesta. O njej smo
več izvedeli ob obisku Celjskega gradu.
Vodička nam je nazorno opisala zgodovino Celjskih grofov, posebej pozorno smo prisluhnili njenim besedam o Frideriku in njegovi nesojeni nevesti Veroniki Deseniški ter si z zanimanjem ogledali vse prostore.
Nato nas je pot po malici vodila v Občino Rače-Fram, kjer smo si ogledali grad Rače. Tudi tu smo se ob pomoči vodičke seznanili z zgodovino tega območja. Zelo zanimiv in poučen je bil tudi ogled Oljarice, kjer smo občudovali izdelavo bučnega olja.
Prijeten dan smo končali na kmečkem turizmu Goričan.
Mojca
Društvo izgnancev Domžale
Obiskali smo Rezijo
Jesenski izlet, ki ga je Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale pripravlja od leta 1991 dalje in ni skoraj nikoli izostal, je bil letos namenjen obisku Rezije, alpske doline v severovzhodni Italiji, kjer živijo Rezijani.
Rezijani predstavljajo slovenske prebivalce doline, ki so zaradi geografske lege doline razvili značilni slovenski rezijanski dialekt in kulturo. V rezijanskem kulturnem domu so nam gostoljubni domačiji
pripravili učno uro o zgodovini in sedanjosti Rezije, nam predstavili običaje in delo posameznih društev, ob koncu pa so nas naučili tudi že skoraj znameniti rezijski ples. Več kot 70 udeležencev je bilo nad predstavitvijo navdušenih.
Ustavili smo se tudi v Pušji vasi, kjer smo si ogledali prijetno vasico, strnjeno za obzidjem ter občudovali obnovljeno naselje, ki je bilo prizadeto v potresu leta 1976 in obnovljeno tudi ob pomoči evropskih sredstev. Posebej so nam ugajale renesančne palače in katedrala Sv. Andreja, kjer smo tudi zapeli.
Bil je prijeten jesenski dan, ko smo tudi ob pomoči vodiča Franceta spoznali lepoto Rezije. Naslednjič se dobimo decembra - na tradicionalnem novoletnem srečanju, združenim z občnim zborom.
D. I.
Turistično-rekreativno društvo Turnše-Češenik
Ličkanje 2008
Obujanje ljudskih običajev v okviru Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češenik ima pomembno mesto v njihovem programu. Ena najbolj obiskanih prireditev je ličkanje, ki se mu je v zadnjih letih pridružilo tudi prešanje jabolk za novi mošt ter peka kostanjev. V začetku oktobra so ličkanje že drugič pripravili na svojem prireditvenem prostoru, prejšnja leta pa je delo potekalo po kmetijah.
Podobno kot v starih časih na kmetijah so tudi v Turnšah pripravili velike kupe neoličkane koruze, ki so jo tokrat odstopili Psagovi iz Če-
šenika ter Prenarjevi iz Krtine. Med obiskovalci so bili tako mladi kot starejši, vsi pripravljeni, da koruzo oličkajo, povežejo in naložijo na pripravljene vozove. Pa niso samo ličkali. Kar nekaj članov društva je medtem iz jabolk delalo mošt, pekel pa se je tudi kostanj. Obiskovalci so se med ličkanjem lahko ob pitju mošta in lupljenju kostanja lahko sladkali z dobrotami, ki so jih tudi tokrat napekle članice društva. Posebej je bilo poskrbljeno za presenečenja za najmlajše, ki so med neoličkano koruzo iskali čokolado. Za prijetnejše počutje je poskrbel glasbenik Niko - Guma, ki je z igranjem in petjem spodbujal vse prisotne, več kot 80 se jih je zbralo, da se je velik kup neo-ličkane koruze hitro zmanjševal. Ko je bila vsa koruza oličkana, je bilo, tako kot v starih časih, poskrbljeno tudi za malico, ki so jo zalili z moštom, manjkalo pa ni niti prijetnega kramljanja dolgo v noč.
Mojca
PGD Homec
Oktober - mesec požarne varnosti
Mesec požarne varnosti v PGD Homec prinese vrsto aktivnosti, ki jih člani društva opravljajo vsako leto. Poseben poudarek dajemo na vzgojo naših najmla-ših.
Prejšnja leta so nas obiskovali otroci iz OŠ Preserje pri Radomljah in vrtca v Radomljah, letos pa smo pripravili dan odprtih vrat za najmlajše, ki se ga je skupno udeležilo 24 otrok in mentorjev. Mladim smo pokazali, s kakšno opremo društvo razpolaga in kako se z njo dela, kar so otroci tudi sami z veseljem preizkusili ob pomoči naših mentorjev. Spoznali so izolirne dihalne aparate, brentače, orodje za gašenje gozdnih požarov, vozila, pripravili pa smo jim tudi demonstracijo gašenja požarov z ročnimi aparati na prah, kar je poželo veliko zanimanja, saj so se poleg splošne seznanitve z aparati prav vsi naučili uporabljati aparate.
Dotaknili smo se tudi rdeče niti meseca požarne varnosti, požarov v naravi, ter najmlajšim predstavili navečje vzroke za požare v naravi in jim razdelili zgibanko Vžigalice niso igrača!, ki jo je pripravila Gasilska zveza Slovenije. Otroci so si z zanimanjem ogledali vso opremo in poslušali naše mentorje. Naša želja pa je, da se naslednje leto srečamo v večjem številu - tako krajani Nožic, Homca in Preserij kot tudi otroci skupaj s starši.
V oktobru pripravljamo tudi sektorsko vajo, ki bo 17. oktobra v Preserjah, pregled in popis hidran-tnega omrežja na teritoriju PGD. 25. oktobra bomo izvedli vajo z lestvijo na cerkev na Homcu, udeležili pa se bomo tudi drugih vaj in aktivnosti, ki potekajo po sosednjih PGD in v GZ Domžale.
Janez Ravnikar Foto: Janez Ravnikar
Prikaz in učenje gašenja z aparati na prah
DRUŠTVA
stran
8
Kaj se je in se bo dogajalo v društvu jesenski cvet?
Starejši ljudje potrebujejo različne vrste pomoči. V Medgeneracijskem društvu jesenski cvet se trudimo našim članom nuditi nematerialno pomoč v obliki druženja in s tem pomoči pri pogosti težavi starejših - občutku osamljenosti. V društvu smo v ta namen, poleg redne dejavnosti - tedenskih srečanj skupin, organizirali v zadnjem obdobju še: poletni tabor, izlet in plesni nastop.
Tabor smo letos prvič organizirali na morju, v hotelu Laguna v Strunjanu. Udeležilo se ga je 41 članov društva (9 otrok, 22 starejših članov in 10 voditeljic, ki predstavljajo srednjo generacijo). Veseli smo bili, da je bil tabor zares medgeneracijski, kar je pomenilo posebno kvaliteto v sobivanju vsem generacijam.
Enkrat letno organiziramo izlet za vse člane društva. Letos smo se odločili, da se odpravimo proti Dolenjski. Tja nas je prijazno povabil in bil naš gostitelj in vodič preko celega dne gospod Jože Kukman, ki smo ga spoznali že, ko nas je obiskal v Domžalskem domu in nam pripravil zanimivo predavanje o uporabi zdravilnih rastlin. Gospod Kukman je v Občini Trebnje tudi predsednik društva, z enako dejavnostjo kot je naša.
9. septembra smo se v lepem sončnem vremenu odpeljali iz Domžal. Bilo nas je veliko, preko sto. Polna sta bila dva avtobusa in kombi. Obiskali smo tamkajšnji samostan in si ogledali muzej krščanstva, stalno razstavo, baziliko, križni hodnik in druge prostore sti-škega samostana. V čajnici samostanskega podjetja Sitik smo bili deležni kratke predstavitve zdravljenja z naravnimi sredstvi. Kdor je želel, je lahko iz njihove ponudbe tudi kaj kupil. Posebej so bili člani veseli, da so lahko vprašali za nasvet za blaženje zdravstvenih težav, ki jih pestijo.
Dobro kosilo smo imeli v vasi, od Stične oddaljeni 10 kilometrov, na Obolnem, na tamkajšnji znani turistični kmetiji. Obolno je manjša vasica, iz katere je lep razgled na okoljske griče.Tisti, ki smo zmogli, smo se povzpeli še na najbližji vrh, kjer lahko vidimo velik del slovenskih gora, od dela Alp do Julijcev in dolenjskega ter zasavskega hribovja. V Domžale smo se vrnili v poznih popoldanskih urah, vsi zadovoljni, polni novih vtisov. Skupaj smo ponovno preživeli nadvse prijeten dan.
30. septembra so nekateri člani našega društva nastopili na 8. festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, in sicer na odprtem odru s plesnim nastopom. To je plesna točka, ki smo se je naučili v spomladanskem času, ko smo, z namenom krepitve naših psihofizičnih sposobnosti, obiskovali plesno šolo Miki. Ples smo potem vadili še na taboru in seveda trenirali v zadnjih dveh tednih. V Ljubljano smo se odpeljali kar z avtobusom. Nastopajočim se je pridružilo še nekaj drugih članov društva ter naša »plesna učiteljica« Ana. Pred nastopom je bilo čutiti nekaj treme, potem pa je kar izpuhtela. Nastop je zelo uspel.
Trenutno smo že v pripravah na dan odprtih vrat našega društva, ki bo letos v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4, Domžale, kjer so nam pripravljeni ponuditi svojo dvorano in
nam predstaviti svojo dejavnost, s poudarkom na možnostih koriščenja njihovih uslug starejšim. Dan odprtih vrat bo 24. oktobra, med 10. in 18. uro. Uvodni kulturni program bodo pripravili člani društva sami. Posamezne skupine in njihovi člani se bodo predstavili na njim želen način, sledili pa bodo utrinki z Medgeneracijskega tabora 2008 v Strunjanu (ogled video posnetkov).
Med 14. in 15. uro bo organizirana predstavitev dela v skupini starih ljudi za samopomoč, za vse, ki želijo doživeti konkretno izkušnjo,
kako delo v skupini poteka (izvedba srečanja).
Ob 16. bo uri predstavitev diplomske naloge »Skupine starih za samopomoč - Medgene-racijsko druženje in prispevki h kakovostni starosti« gospe Mojce Selko, ki se je veliko pogovarjala tudi s člani našega društva.
Med 17. do 18. uro bo potekala zaključna evalvacija.
Vse, ki jih zanima, kaj in kako počnemo v našem društvu, vabimo, da se nam pridružijo na eni od naštetih dejavnosti. Posebej bomo veseli obiska tistih, ki čutijo, da bi se nam mogoče lahko pridružili - kot člani skupin ali kot prostovoljci - voditelji.
Vlasta Rozman
Dan upokojencev Domžale
Dan odprtih vrat v našem domu
Na konferenci na Brdu je bilo rečeno, da se družba lahko dolgoročno razvija le v pristnem medsebojnem stiku in sodelovanju vseh generacij. Preko celega leta Dom upokojencev sodeluje z vrtci, osnovno šolo, srednjo zdravstveno šolo, fakulteto za socialno delo in s skupino prostovoljk v okviru župnijske Karitas.
Za dan odprtih vrat smo v dopoldanskem času povabili otroke iz vrtca. Običajno nam pripravijo krajši program z igrico, pesmimi in plesnim nastopom, tokrat pa smo pripravili delavnico, v kateri smo prikazali kreativne tehnike, ročna dela in družabne igre, ki nam najpogosteje bogatijo vsebino vsakdanjega življenja. Srečanje je bilo zelo živahno. Otroci so najprej zapeli razigrane otroške pesmi, pri narodnih pa so se jim pridružili tudi stanovalci doma. Otroci so z velikim zanimanjem gledali, kako nastajajo nogavice, šali, prtič-ki, gobelini, makrameji in kvačkane torbice. Največ pozornosti so pritegnile gospe s slanim testom. Z veseljem so se jim pridružili ter gnetli in oblikovali testo v svoje najljubše oblike. Pred odhodom so si ogledali še razstavo ročnih del, kjer so jim bile najbolj všeč živali iz makrameja, zato smo jim eno tudi podarili.
Popoldan smo imeli slavnostni koncert domskega pevskega zbora Spominčice. V zboru nastopa 22 stanovalk, ki jih že od vsega začetka vodi fizioterapevtka Mojca Kerč. Pevke so nam zapele pesmi, ki so jih prepevale ob različnih priložnostih v vseh letih delovanja zbora. Program je potekal v sproščenem vzdušju, h kateremu so pripomogle same pevke in stanovalka, gospa Bergantova, s svojim šaljivim in izvirnim načinom interpretiranja pesmi. Skupaj s pevskim zborom Spominčice so se jim pridružile tudi delavke s svojim zborčkom, s prečno flavto pa nas je razveselila mlada Katarina Ocepek. Ob tej priložnosti smo povabili na naš koncert prostovoljke in se jim za ves trud in pomoč zahvalili. V poznih popoldanskih urah je bila organizirana terapevtska telovadba, ki je bila namenjena svojcem naših stanovalcev ter ostalim občanom.
Stanovalci
Medobčinsko društvo invalidov Občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče
Pet dni smo okrevali v Termah Topolšica
Slovesnost ob blagoslovu obnovljene cerkve na Sv. Trojici
Cerkev na Sv. Trojici je po večmesečnih obnovitvenih delih ponovno v okras in ponos soseski. Prav na žegnanjsko nedeljo, 21. septembra, smo se zbrali na slovesnem blagoslovu, ki ga je skupaj s slovesno mašo ob somaševanju domačega župnika Slavka Judeža opravil arhidiakon in ljubljanski stolni župnik msgr. dr. Franc Šuštar. Cerkev je bila resnično polna do zadnjega kotička, po slovesnosti pa smo se številni prisotni zbrali še na družabnem srečanju na bližnjem travniku in se ob veselem pogovoru zadržali še dolgo čez poldan.
Odri so pospravljeni, okolica počiščena, nova streha in fasada, vključno s prebarvano pločevinasto streho zvonika ter obnovljeno notranjostjo, pa so pripravljeni na slovesni blagoslov. Nov je tudi bronast korpus na pokopališkem križu namesto dosedanjega lesenega, ki je »odtrpel« svoje.
Čeprav lahko povsod opažamo upad prostovoljnega družbenega dela in pripravljenosti za udarništvo, so bile delovne akcije pri trojiški cerkvi svetla izjema. Številni in prizadevni krajani »izpod trojiškega zvona« (Laze, Brezovica, Žeje, Sv. Trojica, Zalog in Kokošnje) so ob usmeritvah gradbenega odbora, ki ga je vodil Franci Cerar, seveda s pomočjo mojstrov, opravili veliko delo. Treba pa je priznati, da je ob tako olepšanem biseru kulturne dediščine še bolj zazijala »škrbina« opuščenega in podirajočega se nekdanjega župnišča tik ob cerkvi, ki še čaka na rešitev.
Rok Ravnikar
Pri Sokliču spet prijetno
Od žegnanja, sejmule in prijateljske tekme
Društvo že od leta 1999 v okviru socialnega programa organizira okrevanje najtežjih invalidov v Termah Topolšica. Do meseca maja smo zbirali prošnje in tudi odgovore na naše prošnje o sofinanciranju okrevanja najtežjim invalidom. Največ invalidov je okrevalo iz občin Domžale in Mengeš, nekaj pa tudi iz Trzina in Lukovice. Socialna komisija in vodstvo društva so se odločili, da bo odšlo na okrevanje vseh 60 invalidov in njihovih spremljevalcev.
Poletna nedelja je bila oblačna in mrzla, ni pa le deževalo, zato smo se vsi suhi pripeljali v Topolšico. Pa so rekli v Topolšici: »Domžale so prinesle sonce!« Žal ga nismo. Vsa prejšnja leta smo imeli res vseh pet dni sončno vreme.
Veliko invalidov je bilo prvič od doma po nastali invalidnosti, zato so vzdihovali in spraševali že na avtobusu: »Kako pa sedaj? Kam sedaj? Ali imajo vse v sobi? ...«
Ko smo prispeli, smo se s pomočjo prijaznih uslužbencev namestili v sobe, se malo odpočili, začeli raziskovati okolico in spletati nove prijateljske vezi. Naši dnevi so bili prekratki. Morali bi biti dolgi vsaj 36 ur, pa bi se vse dogajalo počasi, kot smo navajeni doma. Tukaj nismo hoteli izpustiti niti ene priložnosti: vstajanje, jutranja telovadba, zajtrk, kopanje, kosilo, počitek, pa spet kopanje, k pošti na kavo, večerja, po večerji trening sivih celic in ogled televizije, kaj smo čez dan doživeli, brezskrben sprehod po gozdu in drevoredu, kjer ni prometa. Doma je sam beton, asfalt in gost promet.
V torek nas je s svojim obiskom razveselila predsednica Vida Perne, ki je ostala z nami na družabnem večeru. Petja ter pripovedovanje vicev kar ni bilo konca, imeli pa smo tudi srečolov, ki nam ga je pripravila naša Joži s sodelavci. Sreda pa je bila nekaj posebnega. Popoldne smo se od-
pravili v neznano - na Štajersko, v Savinjsko dolino, s kombijem in avtobusom. S kombijem smo se peljali po bližnjici in si v Na-zarjih ogledali ter posneli samostan Klaris. Nam v čast so zapele in nas postregle s sokom in pecivom. Poleg njihovega je tudi frančiškanski samostan in cerkev, polna umetnin, z grajskim vrtom ter vodnjakom na sredini. Pot nas je peljala do gostišča Prodnik, kjer nas je ob dobri hrani zabaval muzikant. Smeha ob igricah, plesa in petja je bilo veliko in čas nam je prehitro minil.
Z nami so bili invalidi, ki se po svoji invalidnosti niso nikoli izpostavili v javnosti. Tukaj niso bili utesnjeni. Nihče jih ni preganjal ali zapostavljal, celo zaplesali in zapeli so, se sprostili in navezali nova poznanstva.
Kljub skromnemu prispevku društva in zveze se invalidi celo leto odrekajo marsičemu, da lahko okrevajo v Termah Topolšica, ki so primerne za najtežje invalide. Upamo, da nam bodo izvedbo socialnega programa - okrevanja najtežjih invalidov - pomagale sofinancirati tudi naše občine oziroma ljudje, ki so zadolženi za dobrobit naših občanov, zlasti invalidov.
Helena W.
Le kdo ne pozna gostilne Soklič v Zalogu pod Sveto Trojico, kjer se gospodar Franci Cerar s svojo družino na vso moč trudi, da bi gostje odhajali kar najbolj zadovoljni.
Zadovoljitev vsakodnevnih gostinskih povpraševanj, zahtev in želja pa je le del njihovega pridnega dela, saj se zelo trudijo, da bi ohranili tudi stare ljudske običaje, katere zob časa izpodriva in se počasi pozabljajo. Tako so pred kratkim praznovali že-gnanjsko nedeljo, ko se že od nekdaj zbirajo sorodniki in prijatelji, se poveselijo in pokramljajo. Z željo, da bi bil ta praznik še bolj zanimiv, so Sokličevi na žegnanjsko nedeljo v gostilno povabili mlade Gamse, ki z veliko zagnanostjo že krojijo nasledstvo priznanega ansambla. Sklepni dal je potekal v ponedeljek, ko so sejmulo popestrili s tradicionalno nogometno tekmo domače
ekipe in nogometašev iz Zlatega polja. Zelo zanimivo in borbeno tekmo so si ogledali številni zbrani ob igrišču, aplavz pa je požel tudi vzorni sodnik Franci Lunder iz Moravč. Ponedeljkov večer so si gostje ob živi glasbi popestrili z dobro doma-
čo hrano, predvsem pa s prijetnim kramljanjem in spominjanjem na to, kako prijetni so lahko stari ljudski običaji pri Sokličevih in seveda tudi drugje.
Tone Habjanič
17. pohod po poteh vojne za Slovenijo
V meglenem jutru se nas je pred gradom Brdo pri Lukovici zbralo kar lepo število pohodnikov, veteranov vojne za Slovenijo in njihovih prijateljev.
Pozdravil nas je tudi gospod Kotnik, lukoviški župan, in nam zaželel srečno pot. V nekaj minutah smo bili že v Rafolčah pri Janezu Igliču, vnetemu zbiratelju starega kmečkega orodja, ki smo si ga ogledali ter poskusili nje-
gove napitke, v katerih je bilo skrito znanje mojstrske žganjekuhe. Ob spomeniku talcev nad Vrhovlja-mi, ki so bili pobiti ob zatonu druge svetovne vojne, nas je Jože Kosmač seznanil s takratnimi dogodki. Po dobri uri hoje, nekoliko višje od Straže, nas je končno obiskalo sonce, ki smo ga komaj čakali. Nad Veliko Lašno, že v Občini Kamnik, smo se na na travniku, ki ga je sonce obsijalo z vso svojo jesensko
toplino, odpočili in si privoščili pravo pojedino s podarjenimi trojanskimi krofi. Če smo hoteli do cilja, je bilo treba s pešačenjem nadaljevati, kar pa nam ni bilo težko, kajti bil je res enkraten, težko ponovljiv poznojesenki dan.
Ustavili smo se ob pomniku naše zadnje vojne - vojne za Slovenijo. V gozdu, skrito očem nezaželenih, streljaj od Male Lašne, je bil leta 1991 Zbirni učni center LOKVANJ, v sestavi 55. Območnega štaba TO Domžale. Kako je vsa stvar potekala, nam je razložil takratni udeleženec Branko Hafner, zadolžen za usposabljanje prebežnikov iz JLA, predvsem iz domžalsko-kamniškega področja. Na cilju, v Rokovnjaškem gozdičku, nas je pričakal rokovnjač. Z zanima-
njem smo poslušali njegovo pripoved, bali se ga nismo, saj nam je povedal, da so jemali le premožnejšim, takih pa med prisotnimi ni bilo na pretek. Da smo čisto na koncu stopili v vrsto in poskusili staro slovensko jed - matevža s pečenico in zeljem, je zaslužna Slovenska vojska, ki je nalogo odlično opravila. Zahvaljujemo se še Slaščičarstvu Razpotnik, uslužbencem lukoviške-ga sadovnjaka z jabolki, Turističnemu društvu Lukovica z rokovnja-čem in pridnim otrokom veteranov, ki so nenehno skrbeli za nas. Kogar ni bilo zraven, pa bi lahko bil, si je sam kriv. Naslednja priložnost bo spet prihodnjo jesen.
Janez Gregorič
Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale
Podelitev posebnih priznanj ob 60-letnici ustanovitve borčevske organizacije
Združenje borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale je pred kratkim pripravilo prisrčno slovesnost, na kateri je predsednica Marija Majhenič, skupaj s predsedniki krajevnih organizacij, podelila posebna priznanja ob 60-letnici ustanovitve borčevske organizacije. Ta je bila ustanovljena 4. julija 1948.
Posebno priznanje je prejela tudi Pepca Zebovec.
Borci in borke, ki so jih predlagali njihovi tovariši, so posebna priznanja prejeli za dolgoletno požrtvovalno delo na področju ohranjanja tradicije narodnoosvobodilnega boja, za prijateljski in to-variški odnos do članov organizacije, posebej starejših in socialno ogroženih, ter prispevek k uspešnemu delu organizacije ZB v posamezni krajevni sredini v vseh šestih desetletjih njenega dela. V uvodnem pozdravu je Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, poudarila pomen borčevske organizacije, ki je v vseh letih opravila veliko in pomembno delo, v katerem je vgrajenega veliko prostovoljnega dela, predvsem pa veliko pozitivnih vrednot, ki prav zaradi dela borčevske organizacije ostajajo v družbi tudi danes. Spomnila je tudi na pomembne družbene naloge, ki so bile in so pomemben del organizacije: ohranjanje vrednot NOB, domolju-blje, tovarištvo, enakopravnost, socialna pravičnost, pomoč in skrb za člane ter članice ter druge. Ko je čestitala vsem prejemnikom, se jim je hkrati zahvalila za požrtvovalnost, dolgoletno uspešno delo in tovarištvo.
Posebna priznanja ob 60-letnici ustanovitvi Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Slovenije so prejeli:
Anica Smolnik iz Krajevne organizacije Simona Jenka; Marica Klemen in Marta Gregorčič iz Krajevne organizacije Dob-Krtina; Tončka Colman, Marica Majhenič, Mihael Brinšek in Vinko Pecelj iz KO Venclja Perka; Frančiška Svetlin iz KO Ihan; Viktor Kokalj iz KO Slavka Šlandra; Pavla Matičič iz KO Jarše-Rodica; Jožefa Žebovec, Ivan Hiršman in Lojze Prebil iz KO Vir ter Ana Hafner, Majda Lipovšek, Albina Šarc, Nada Tomšič, Min-ka Zupančič ter Franc Klevičar iz KO Radomlje. Zlato plaketo je za dolgoletno delo v borčevski organizaciji, kjer si je prizadeval za ohranitev zgodovinske resnice o NOB, za spoštovanje njegovih vrednot ter uspešno sodelovanje pri uresničevanju programskih nalog, predvsem pa za več desetletno delo na Poti spominov prejel Jurij Vulkan. Plaketo so mu izročili na Občnem zboru Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Simona Jenka. Vsem dobitnikom čestitamo.
Vera Vojska
Krajevni odbor Slavko Šlander iz Domžal
Spominski obisk Frankolovega in Osankarice
Pot nas je vodila v Graben na Stranicah, kjer smo počastili spomin na sto frankolovskih žrtev, kjer je nemški okupator obesil 99 talcev in na begu enega ustrelil.
Slovenski narod naj bi bil izbrisan kot etnična enota, kar pomeni popolno ponemčenje preostalih Slovencev, predvideval je izgon velikega dela narodno zavednih Slovencev in antifašistov, predvsem izobražencev in drugih kulturno in gospodarsko močnejših slojev slovenske družbe. Ob približno 80.000 izgnancih so okupacijske oblasti več deset tisoč ljudi internirale v nemška koncentracijska taborišča, jih poslale na prisilno delo po vsej Evropi ali jih prisilno mobilizirale v nemško vojsko. Domovino jebilo na nemškem okupacijskem območju prisiljeno zapustiti skoraj 20 odstotkov Slovencev. Nacistična Nemčija je okupirano ozemlje nameravala
priključiti nemškemu rajhu, do česar pa formalno nikoli ni prišlo. V veliki meri tudi po zaslugi oboroženega upora slovenskega ljudstva. Mentorica Muzeja novejše zgodovine Celje, Zdenka Kejžar, nas je popeljala skozi muzej Frankolovskega zločina. Povedala je, da je okupator enega najhujših množičnih zločinov na slovenskih tleh z obešanjem talcev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem storil komaj tri mesece pred osvoboditvijo, 12. februarja 1945. Okupator ga je izvedel kot maščevanje za akcijo partizanske zasede v soteski Tesno, ko so 2. februarja 1945 ubili pomembnega nacističnega funkcionarja, celjskega okrožnega vodjo in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Nacisti so za povračilo za njegovo življenje v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev, med njimi so bili tudi ranjeni in bolni partizani.
Frankolova
Osankarica
Že dan pred eksekucijo so Nemci v Celjskem zaporu Starem piskru zbrali vse talce, predvidene za usmrtitev, ter jih naslednjega dne že pred osmo uro zjutraj s kamioni pripeljali na močno zastraženo prizorišče zločina. Za njegovo izvedbo je bil določen oddelek nemške pomožne policije pod nadzorom najvišjih ge-stapovskih častnikov. Dva pomožna policista sta se prostovoljno javila za rablja in na jablane ob cesti obešala talce. Krvavo početje je trajalo skoraj tri ure in bilo dokončano do poldneva. Talci so viseli do 14. ure, vse dokler jih niso za to določeni zaporniki sneli ter zagrebli v dva skupinska grobova. Tragični 12. februar 1945, ko je ne grozovit način izgubilo življenje sto slovenskih domoljubov, sodi med najmračnejše dneve slovenske zgodovine in odraža vso brutalnost nemškega okupacijskega režima v
Sloveniji med drugo svetovno vojno. Pot nas je vodila iz Grabna na Osan-karico do spominskega obeležja pri »treh žebljih«, kjer je padel celotni Pohorski bataljon. Osmega januarja 1943 je okoli 2000 mož nemške vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Okoli 12. ure so počili prvi streli. Bataljon ni imel podatkov o sovražnikovi moči. Ni vedel, da ga je napadel tridesetkrat močnejši sovražnik. S petjem je sprejel ta odločilni boj ter se boril dve uri in pol, dokler ni v junaškem boju padel. Le ranjenega partizana Franca Kunaverja - Sulca so Nemci ujeli živega, a tudi njemu niso prizanesli. 30. julija 1943 so ga ustrelili pri Ljubnem v Savinjski dolini. V poslednjem boju je padlo 69 borcev. Poznavanje zgodovine nam pove, da se te grozote ne bi smele nikoli več ponoviti.
Saša
Drugi kolesarski reli
Turistično društvo Jarše-Rodica je organiziralo kolesarski reli, na katerega je povabilo predvsem lastnike starih koles in oblačil iz iste dobe, iz katerih so bila njihova kolesa. Tekmovanje ni bilo hitrostna preizkušnja, pač pa prikaz koles in oblačil iz preteklosti. Nekateri udeleženci so imeli tudi zelo stara »vozila«, h katerim so oblekli prav tako stara oblačila. Najstarejše kolo in oblačila so bila narejena že leta 1942.
V soboto, 27. septembra, smo se kolesarji vseh starosti zbrali pod lipami pri Kulturnem domu v Grobljah. Tu je bil start dirke, ki je potekala kar po Mengeškem polju, vse do cilja pri železniški postaji na Rodici. Ker je potekala po ravnini, proga ni bila težka. Kolesarji je niso poznali, zato so na startu dobili navodila in načrt
proge. Kljub temu so se nekateri izgubili in prikolesarili do Trzina, nekateri pa so se odpeljali proti Domžalam. Večina od 37 udeležencev je na koncu vendarle prispela na cilj. Opravili so še obe nalogi: prešteli so lipe ob progi in poskušali ugotoviti, kaj predstavljajo slike na kužnem znamenju sredi Mengeškega polja. Po tekmi so bili najboljši udeleženci ter najstarejša kolesa in oblačila nagrajeni z medaljami. Komisija je pri podeljevanju nagrad najboljšemu starinskemu kolesu in oblačilu upoštevala, kako se je tekmovalcu uspelo približati času, iz katerega je izhajalo kolo.
Udeleženci smo bili zadovoljni, da nam je uspelo polepšati in popestriti sobotno popoldne. Razšli smo se z obljubo, da se prihodnje leto vidimo na 3. kolesarskem reliju.
Marijan Ručigaj
Perice spet prale v Mlinščici
V petek, 26. septembra, je Turistično društvo Jarše-Rodica organiziralo predstavitev starega načina pranja perila v Mlinščici.
Za Slaščičarno Razpotnik se je ob Mlinščici zbralo precej ljudi (med njimi tudi učenci Turističnega krožka OŠ Rodica), ki so čakali na perice. Ob 15. uri so se počasi s cizo (vozom) vendarle prikazale. Ana Hribar in Mihaela Uršič, ki sta bili preoblečeni v perici, sta si najprej pripravili škafe, ribežen, žajfo
(milo) in svoje roke za delo. Potem se je začelo. Stane Cotman, ki je vse povezoval, nam je sproti razlagal, kaj perici delata in kako se različnim stvarem, ki sta jih uporabljali, reče. Seveda ni pozabil na zgodbice, ki so včasih nastajale med pranjem. Ob tem je s svojim humorjem ves čas skrbel, da so se gostje zabavali. Ko je bilo perilo oprano, smo bili vsi zbrani povabljeni na majhno pogostitev. Postregli so nam s sokom, zavitkom in drobnim pecivom, v ognju pa smo si sami lahko spekli krompir in jabolka. To pa še ni bilo vse, preden smo se razšli, smo bili povabljeni še na kostanjev piknik v oktobru.Turističnemu društvu Jarše in Slaščičarni Razpotnik se zahvaljujemo za prijetno popoldne.
Špela Hribar, OŠ Rodica
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
10
Jesensko potepanje
Tradicionalno jesensko spoznavanje različnih slovenskih pokrajin smo člani Liberalne demokracije Slovenije Dob začeli v gradu Snežnik na jugozahodnem delu loškega polja blizu kraja Kozarišče v občini Loška Dolina.
« .» -g
sg
o E 2 o
= "D
LDS
Zgrajen je bil v bližini nekdanje rimske postojanke v Šmarati, od koder so prenesli nagrobnike in jih vzidali v grajsko fasado. Grad je v arhivskih virih prvič omenjen leta 1269, naš obisk pa smo s prijazno vodičko začeli v na novo urejenih prostorih, ki so bili odprti pred kratkim. Seznanili smo se z zgodovino gradu, ki je eden redkih, ki se lahko pohvali, da je opremljen s prvotnim grajskim pohištvom. V prijetnem pogovoru smo se seznanili z nekdanjim življenjem v gradu, zanimala pa nas je tudi sedanjost, katere pomemben del so tudi poroke. V drugem delu obiska gradu smo se prehodili po nekdanjem grajskem parku ter občudovali kostanjeve in lipove drevorede ob poteh do gradu, ustavili pa smo se tudi ob dveh umetnih jezercih, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno. Sledila je prijetna vožnja skozi notranjsko pokrajino, kratek postanek v še eni od številnih znamenitosti
tega dela - Rakovem Škocjanju in nato obisk Parka vojaške zgodovine v Pivki.
Najprej smo se seznanili s Pivško kotlino, ki je zaradi svoje ugodne zemljepisne lege v zgodovini odigrala pomembno vlogo, saj so se preko tega območja v stoletjih selila ljudstva. Park vse bolj postaja muzejsko in doživljajsko središče, ki nastaja na območju nekdanjih kasarn, njegov osnovni cilj pa je na podlagi bogate zgodovine tega območja osnovati razgibano turistično središče. Ogledali smo si razstavo o večtisočletni vojaški in utrdbeni dediščini Pivške kotline ter si ogledali film o zgodovini tega območja. Posebej so nas navdušile številne razstave, ki jih je pravzaprav vsak dan več. Tako smo ob pomoči vodiča spoznavali tankovsko-artilerij-ska zbirko, ki prikazuje razvoj tega orožja skozi zgodovino. Večina je tanke prvič videla čisto od blizu. Posebej skrbno pa smo si ogledali razstavo, ki prikazuje slovensko osamosvojitveno vojno v letu 1991 ter našli tudi fotografije ter opis bojev v Trzinu. Ko bomo imeli več časa pa se bomo napotili tudi po te-matsko-učni poti do utrdb Alpskega zidu.
Večerno druženje smo porabili tudi za pogovor o volitvah, predvsem pa za pogovor o našem nadaljnjem delu.
LDS Dob
Komunalni odpadki -kaj pa je vas treba bilo?
V Domžalah se bo, žal, močno povečala cena odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov. Vlada je tik pred koncem mandata dala soglasje k povečani ceni in čakajo nas višje položnice. Glede na to, da časi niso prav rožnati in da na vsakem koraku beremo o krizi, ki je na vidiku, se večina ljudi (ki komaj vežejo začetek s koncem) sprašuje, ali je bilo to neizogibno in ni drugih možnosti.
Vzrokov za podražitev je več in so večplastni. Po eni strani je res, da smo se odločili za novo storitev, zbiranje bioloških odpadkov. Žal to enostavno stane več, pa čeprav gre za višjo in kvalitetnejšo ter okolju bolj prijazno storitev. Seveda je veliko bolj zapletena zadeva v zvezi z neizbežno situacijo, povezano z našo deponijo v Dobu in nujo, da bomo morali poslej voziti svoje smeti v Logatec in Celje. In za to plačevati visoko ceno ter še prevozne stroške povrhu.
Že več let smo vedeli, da bo deponija v Dobu polna in bo treba najti drugačno rešitev. V preteklosti je vodstvo občine iskalo več različnih poti in možnosti. Žal smo pri tem ostajali osamljeni, država svoje funkcije ni odigrala. Upali in sodelovali smo pri iskanju rešitve v okviru CERA za Gorenjsko. Rezultatov v to smer ni! V osrednji Sloveniji v povezavi z Ljubljano se celovitejše rešitve od-mikajo v naslednje desetletje. Edina racionalna in ekonomsko upravičena, pa tudi za občanke in občane cenovno prijaznejša rešitev bi bila v razširitvi deponije v Dobu. V to smer je bilo narejenega veliko, saj smo s predkupnimi pravicami pridobili zemljišča, pripravili projekt in presojo vplivov na okolje, naredili vse za pridobitev gradbenega dovoljenja
in skušali tudi dobiti soglasje v krajevni skupnosti Dob. Sprva je kazalo, da bi s strpnostjo in argumenti, z obvezami o upoštevanju vseh najnovejših strokovnih in okoljevarstve-nih zahtev pri načrtovanju in gradnji ter z iskanjem nove dovozne poti do deponije in pogovori z najbližjimi in najbolj prizadetimi lastniki objektov, pa tudi s primernimi rentami za celotno krajevno skupnost, le lahko prišli do končne rešitve. A žal je treba jasno povedati, da so se v to vpletli nekateri pomembni politiki in stališče krajevne skupnosti se je spremenilo v izrazito odklanjanje in nasprotovanje. Politiki na najvišjih položajih so vplivali na to, da nismo dobili nujnega okoljevarstvenega dovoljenja - in to po več kot leto in pol dolgem čakanju z močno sporno in nenavadno argumentacijo, češ da na bodočo deponijo gravitira okoli tisoč ljudi premalo.
In kako naprej? V stranki Zares menimo, da žal v tem trenutku ni druge rešitve kot vožnja naših smeti na druge deponije. Politično neodgovorno ravnanje in trmarjenje nekaterih bomo pač plačali vsi in to zelo visoko.
Obenem pa menimo, da je potrebno takoj začeti z novimi aktivnostmi za ponovno pridobitev soglasja za razširitev deponije v Dobu. Zavedamo se, da je to težko in mukotrpno delo, a morda le lahko pričakujemo drugačno stališče in ponoven premislek Ministrstva za okolje. V Sloveniji nam pač ni uspelo urediti ustreznega števila regijskih deponij, zato bo prehodno obdobje za celovito ureditev potrebno podaljšati še za nekaj let. Prav tako smo prepričani, da bi lahko našli skupni jezik tudi s krajani Doba za delovanje razširjene deponije do takrat, ko bodo tudi v osrednji Sloveniji v funkciji nove rešitve. Potrebno je pač biti realen in razumen, kajti samo tako lahko najdemo rešitve, ki bodo v korist vsem skupaj. Zato upamo, da se bomo v prihodnjih mesecih skoncentrirali le na to in ne bomo več pregrevali starih zgodb o krivdi ter se zakopali na okope lastnih prepričanj, ki jih ne bi za nobeno ceno spremenili.
Cveta Zalokar-Oražem, občinska svetnica Zares
Socialni demokrati -zmagovalci zadnjih volitev
n C-
Am
Vsem , ki ste glasovali zame in za spremembe, ki smo jih napovedali v našem predvolilnem programu, se najtopleje zahvaljujem za zaupanje in za vaš oddan glas.
Sedaj že uradni podatki občinske volilne komisije kažejo, da sem zmagal v svojem volilnem okraju Domžale II in dobil skupno 4.740 glasov ali 32,96 % vseh oddanih glasov. Za menoj so ostali Tomaž Štebe - SDS, s 3.887 glasovi ali 27,03 % , Cvetka Zalokar-Oražem -Zares, z 2.157 glasovi ali 15,00 %, Ljube Arsov - DeSUS, s 789 glasovi ali 5,49 %, Sandra Pahic - SNS, s 701 glasovi ali 4,87 %, Zdenka Cerar - LDS, s 640 glasovi ali 4,45 %, Janez Vasle - Nsi, s 589 glasovi ali 4,10 % itd.
SD je glede na zadnje volitve iz leta 2004, ko je bil kandidat Luka Juri, povečala svoj odstotek glasov
s tedanjih 9,9 % na 32,96 % , kar je več kot razveseljivo ter govori o uspešnosti predvolilne kampanje in številnih soočenj.
Rezultati kažejo, da so si volilci zaželeli sprememb in nove politike, bolj socialno naravnanih programov ter nekoliko drugačnega razvoja naše družbe in parlamentarne demokracije. Kljub zmagi na volitvah v Občini Domžale, (delu občine), občinah Mengeš in Trzin, žal glede na specifičen volilni sistem in izračun nisem prišel v državni zbor ter sem še na „čakalni listi". Končni rezultat bo znan, ko bodo za nami imenovanje mandatarja in koalicijska pogajanja ter formiranje vlade in ministrov. Vsekakor se bom potrudil, da v čimvečji meri opravičimo vaše zaupanje in realiziramo naše predvolilne obljube. Vsem, ki ste volili za nas, nas podprli v času volitev in nam pomagali pri predvolilni kampanji, še enkrat prisrčna hvala!
Dr. Franc Habe in Socialni demokrati - Domžale
Volilna konferenca in dobrodelni projekt
Mladi forum SD Domžale vabi članice in člane na volilno konferenco, ki bo v petek, 31. oktobra 2008, ob 13.30, v Domžalskem domu (Ljubljanska 58, Domžale). Po volilni konferenci se bomo skupaj odpravili na volilno konferenco MF Maribor, saj zvečer v Mariboru skupaj s tamkajšnji kolegi soorganiziramo veliko srečanje (zabavo) članov in članic Mladega foruma iz vse Slovenije. Na tokratni volilni konferenci bomo volili novo vodstvo našega lokalnega kluba: predsednika/co, podpred-sednika/co, sekretarja/ko, koordinatorja/ko za informiranje ter člane in članice predsedstva. Obenem bomo pregledali naše delovanje v zadnjem
mandatu ter predstavili načrte delovanja za naprej.
Vse članice in člane, pa tudi druge zainteresirane, bi povabila, da se nam pridružijo pri dobrodelnem projektu, ki ga pripravljamo skupaj z ostalimi lokalnimi klubi Mladega foruma, v okviru katerega bomo izdelovali punčke iz cunj, ki bodo prodane na nacionalni dražbi, zbrana sredstva pa bomo podarili UNICEF-u. Več informacij: mf.domzale@gmail.com.
MLADI FORUM
Mateja A. Kegel Predsednica MF SD Domžale
SDS Domžale naprej z novim zagonom
Na zadnji seji vodstva SDS Domžale so člani in članice opravili temeljito analizo volitev v Državni zbor RS. Pri tem je prišlo do ugotovitve, da ima SDS zelo veliko podporo pri ljudeh (preko 30 odstotkov), kar pomeni, da SDS v naši občini podpira praktično vsak tretji volivec oziroma volivka.
5DS
To je dober temelj za naprej, zato se SDS Domžale že usmerja v nove volitve - najprej bodo to volitve v Evropski parlament (leta 2009), kjer nas sedaj zelo uspešno zastopata dr. Miha Brejc in dr. Romana Jordan Cizelj, ter lokalne volitve leta 2010, kjer je povsem realno dosegljiv cilj postati najmočnejša stranka v občini in skupaj z ostalimi sorodnimi strankami doseči relativno večino v občinskem svetu. Takšen cilj seveda ni dosegljiv sam po sebi, ampak je po-
trebno zanj delati, ljudem dokazati, da so naši predlogi in ideje tako dobri za dobrobit občine in občanov ter občank, da nas bodo večinsko podprli na volitvah.
Da delujemo dobro, dokazi prihajajo tudi v obliki številnih pristopnih izjav, ki praktično vsakodnevno prihajajo na naš naslov (veliko od teh pa jih je izpolnjenih tudi preko naše spletne strani). Tudi v bodoče se bomo trudili, da bomo delovali v smeri povečanja razvoja občine. Zato pričakujemo vaše predloge in pobude, ki nam jih lahko sporočite preko elektronske pošte na naslov info@domzale.sds.si ali pa na naslov sedeža naše pisarne v Domžalah, ki je: SDS Domžale, Ljubljanska 58, p.p. 95, 1230 Domžale. Oba kandidata za poslanca, Robert Hrovat in Tomaž Štebe, pa se zahvaljujeta volivcem in volivkam za izraženo podporo na volitvah.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale
Volitve 2008 v slovenski parlament
V imenu Slovenske demokratske stranke in v svojem imenu se zahvaljujeva za prejete glasove na septembrskih državnozborskih volitvah, na voliščih četrte volilne enote okraja 11, ki obsega občino Domžale (večino njenega desnega brega Kamniške Bistrice) ter občini Mengeš in Trzin.
Zahvaljujeva se družinama, sodelavkam in sodelavcem ter podpornikom za pomoč in sodelovanje pri organizaciji in izvedbi volilne kampanje. Županom občin Domžale, Mengeš in Trzin posebna zahvala za organizacijo soočenj. Morda le predlog za v prihodnje: glede na slab obisk (neopredeljenih) volivcev predlagam objavo soočenj na internetu oziroma neposredni interne-tni in tudi interaktivni prenos.
V našem okraju je bilo oddanih za 8,9% več veljavnih glasov. SDS je sicer dobila 77 glasov več, toda za 1,8% manj kot leta 2004. Isti kandidat je pred štirimi leti prejel 29,11% (3634 glasov), letos pa 27,30% (3711 glasov). Skupni procentualni rezultat je bil letos boljši v Občini Trzin (+ 0,76%) in v Občini Mengeš (+ 0,12%), v Občini Domžale pa slabši (- 3,47%). Procentualno je bila SDS, v primerjavi z letom 2004, boljša v Depali vasi, KS Vencelj Perko v Domžalah, Srednjih Jaršah in Pre-serjah ter starem Trzinu in na šestih od devetih volišči v Občini Mengeš. Glasovi nas zavezujejo, da obljubljeno izpolnimo kot posamezniki oziroma kot stranka SDS, ki delujemo v javnem interesu in za našo domovino Slovenijo. Pri tem delu vas vabim k sodelovanju. Skupaj bomo zagotovo zmogli več. Obiščite spletno stran kandidata in se javite s svojimi predlogi, mnenji in problemi.
mag. TOMAŽ ŠTEBE, kandidat SDS za poslanca Andreja Bolhar, vodja volilnega štaba
Franc Žnidaršič na tradicionalnem kostanjevem pikniku
Zdravje je eno in edino
Franc Žnidaršič, vodja poslanske skupine DeSUS, je odločen in iskriv govornik. Na srečanju članov stranke DeSUS in društva Lipa - univerze za tretje življenjsko obdobje je govoril o aktualnih dogodkih v Sloveniji, ki so dodatno oteženi s prihajajočo krizo na finančnem, posledice se pa občutijo tudi na drugih področjih življenja.
Povedal je nekaj krepkih na račun dosedanje vlade, ki je po njegovi oceni naredila kar nekaj velikih napak, zaradi katerih bomo imeli v bodoče še hude težave.
Poudaril je, da se je v parlamentu zavzemal za sprejemanje socialnih ukrepov in bolj dosledno ukrepanje v zvezi z inflacijo in podražitvami, a se je
zadeve prepustilo stihiji in ne regulativi tam, kjer je bila ta nujna, zato imamo sto tisoče ljudi, ki živijo v revščini ali na njenem robu. Poslanci DeSUS-a so bili pri odločitvah državnega zbora zaradi števila v večini primerov prešibki, da bi mogli uveljaviti od-ločilnejši vpliv na odločitve. Stranka DeSUS ne more mimo dejstva, da narašča število revnih državljanov in upokojencev, da je država nehala graditi domove za starejše, da zmanjkuje denarja za pomoč na domu. To se dogaja v času, ko čaka na namestitev v domu več tisoč pomoči potrebnih državljanov.
Zaradi predrage oskrbe bodo domovi za starejše na razpolago le še premožnim.
Glede pokojnin je Franc Žnidaršič povedal, da se
DeSUS ne zavzema za dvig pokojnin, ki bi bile le na plečih delavčeve plače, temveč na drugačni delitvi ustvarjenih rezultatov dela, da bo ta pravična in da bodo delavci prejemali plače, ki bodo dejansko plačilo za vloženo delo in znanje. Upokojencem se ni treba sramovati zahteve po višji pokojnini, saj so vse svoje delovno obdobje vlagali sredstva v pokojninski sistem, hkrati pa s samoprispevki od neto plače gradili šole, vrtce, zdravstvene domove in zgradili ogromno število tovarn, ki še danes dajejo kruh velikemu številu zaposlenih. Kaj zahtevajo upokojenci? Samo del od tistega, kar so že dali.
V zvezi z zdravstvenim varstvom je Franc Žnidaršič menil, da razmeroma dober sistem zdravstvenega varstva razpada. Ta trditev prihaja od kompetentne-ga človeka, saj je vrsto let opravljal delo zdravnika tudi na podeželju. Zato je pohvalil odločitev Občinskega odbora DeSUS za organizacijo javne razprave o zdravstvu.
Mija Pukl
SLS po zaupanje volivcev v opoziciji
Po letošnjih volitvah v državni zbor, ko je Slovenska ljudska stranka, sicer v nasprotju z napovedmi, uspela priti v parlament s petimi poslanci, se je ob najnižjem rezultatu stranke v svoji zgodovini med članstvom odprla resna razprava, kako si spet pridobiti podporo in zaupanje volivcev ter okrepiti stranko do prihodnjih volitev.
Ena ključnih odločitev je bila sprejeta na seji Glavnega odbora SLS, najbolj številčnega in najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, ki je 13. oktobra po nekajurni razpravi odločil, da »SLS ne vstopi v koalicijo in svoje delo nadaljuje v opoziciji, kar pomeni, da bo Slovenska ljudska stranka
SLS
slovenska
ljudska
stranka
naslednji mandat delovala v opoziciji in se ne bo pogajala o vstopu v koalicijo.« Taka odločitev je temeljila predvsem na oceni, da mora stranka po treh mandatih v vladi, kjer je vedno vodila zahtevne resorje (promet, kmetijstvo, okolje in prostor, regionalni razvoj, pravosodje ...) ponovno zbrati svoje moči in vrste. Ob aktivnem delu v opoziciji je potrebno na novo začrtati strategijo ter kot edina prava desnosredinska krščansko-demo-kratsko-ljudska stranka po evropskih merilih v sedanjem parlamentu pridobiti podporo za to opcijo. SLS se bo sicer še naprej aktivno zavzemala za skladen regionalni razvoj, obdelano in poseljeno podeželje, spoštovanje in delovanje pravne države, pravično mejo s Hrvaško ter ohranitev neomejenega dostopa Slovenije na odprto morje, ohranitev sedanjega državnega lastništva v uspešnih gospodarskih družbah, ki so za Slovenijo strateškega pomena, družinske vrednote in druge temeljne programske vrednote SLS.
Rok Ravnikar
Na seji občinskega sveta tudi in ponovno o urejenosti Športnega parka v Domžalah
Na prvi popočitniški seji Občinskega sveta Občine Domžale sem opozorila in izpostavila nekaj pomembnih vprašanj, ki konkretno vplivajo na kulturo in kvaliteto bivanja v naši občini. Zdi se mi pomembno, da se v občinski svet prenašajo konkretne pobude in predlogi »s terena«. Če imaš svoje mesto in občino rad, potem hodiš po mestu z »odprtimi očmi« in stremiš k temu, da bi lahko čim bolje pripomogel k prijetnemu počutju vseh občank in občanov v naši občini. Nekega sobotnega dopoldneva v prejšnjem mesecu sem bila skupaj z mojima otrokoma in še nekaj njunimi prijatelji na košarkarskem igrišču v Športnem parku v Domžalah, kjer smo opazili steklovino po celem igrišču, polno smeti vseh vrst, z eno besedo - zanemarjeno do konca. Pa vendar je to športno igrišče za igranje košarke, eno redkih v našem mestu. Žalostno je dejstvo, da sem na to isto problematiko kot občinska svetnica opozorila že na začetku svojega mandata pred dvema letoma. Takrat mi je župan zabrusil, da je to potrata našega časa na seji občinskega sveta, da se pogovarjamo o urejenosti mesta in da imajo svetnice in svetniki prav gotovo bolj pametne stvari, ki jih je potrebno reševati. Kljub temu vztrajam in vztrajno ponavljam, da je naše mesto zanemarjeno in neurejeno. Vse Domžalčanke in Domžalčani si želimo in zaslužimo prijaznejši izgled našega mesta.
Katarina Karlovšek, www.katarinakarlovsek.si
stran
11
NASI POSLANCI
Bo nova vlada
• v
uspesnejsa
Končal se je moj prvi mandat poslanca v Državnem zboru RS, začenja se drugi. Ob tem bi se rad zahvalil vsem, ki ste me obiskali v moji poslanski pisarni ter tudi vsem, ki ste mi pomagali v volilni kampanji ter tudi dali glas meni in SDS. Ob zaključku prvega mandata ter ob začetku novega pa bi vseeno rad osvežil spomin na to, kaj je naredila vlada v preteklem mandatu. Nekaj tega, o čemer bo pisala tudi zgodovina, spodaj naštevam v alinejski obliki:
-	kot prva je v zgodovini demokratične Slovenije izpeljala celoten mandat;
-	brezposelnost je najnižja v zgodovini demokratične Slovenije in znaša v drugem četrtletju 2008 leta 4,2% (v državah Evroobmočja pa znaša povprečna nezaposlenost 7,3%);
-	uspešno je vodila predsedovanje EU;
-	izpeljala je vstop v schengensko območje;
-	od 2004 do 2008 leta je zmanjšala zaostanek v gospodarski razvitosti do EU za 7%;
-	zmanjšala je stopnjo revščine;
-	zakonsko je zaščitila ženske pred izgubo službe zaradi zanositve;
-	je prvič v zgodovini demokratične Slovenije zagotovila v državni blagajni suficit in ne deficit;
-	je povprečno realno plačo (ki upošteva inflacijo) od 2004 do leta 2008 povečala za 7% , saj se je dohodnina zmanjšala za 28% v primerjavi z letom 2004;
-	družinam z več otroki je zvišala zneske olajšav za tretjega in naslednje otroke za 30-50%;
-	preprečila je skubljenje državljanov z znižanjem notarskih tarif za polovico,
s čimer so državljani prihranili 65 mio
evrov;
-	ukinila je avtomobilske nalepke in s tem znižala stroške registracije vozil;
-	uvedla je overjanje dokumentov na upravnih enotah, kar je bistveno ceneje kot pri notarjih;
-	uvedla je plačilo DDV-ja na podlagi
plačanih in ne izstavljenih računov;
-	socialno ogrožene je oprostila plačila RTV-prispevka;
-	v svojem mandatu je proračunska sredstva, namenjena za znanost in tehnologijo, povečala za 91% v primerjavi z letom 2004;
-	kljub katastrofalni sodni reformi sredi 90. let prejšnjega stoletja je uspela zmanjšati pomembnejše sodne zaostanke;
-	znižala je dohodnino za minimalne plače;
-	uvedla je subvencije za stanovanjske najemnine mladih družin;
-	povprečna pokojnina od leta 2004 do danes je višja za 14%, pokojnine z varstvenim dodatkom pa so se samo v letošnjem februarju povišale za skoraj 9%;
-	zmanjšala je porabo države;
-	zagotovila je 9000 otrokom brezplačni vrtec;
-	varstveni dodatek upokojencem je uskladila s pokojninami;
-	večino socialnih transfeijev je uskladila z inflacijo;
-	zniževala je davek na plače, z 31. 12. 2008 pa ga ne bo več;
-	poenostavila je davčno napoved;
-	zagotovila je nosečnicam, da lahko nastopijo porodniški dopust mesec dni pred porodom;
-	uvedla je udeležbo delavcev pri dobičku podjetij, v katerih so zaposleni;
-	uredila je dijakom brezplačni topli obrok;
-	osnovnošolcem je uredila brezplačno izposojo šolskih knjig oz. učbenikov;
-	zmanjšala je število podjetij, v katerih je lastnik država s 492 na 158;
-	Slovenija je po kazalcih učinkovitosti varstva okolja (EPI) na 15. mestu med 140 državami.
Upam, da bo nova vlada še boljša od te. Bo temu res tako?
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS
v
Se en uspeh
V času, ko so oči slovenske javnosti uprte v center Ljubljane, kjer se sestavlja nova vladna garnitura, mediji seveda niso zabeležili velikega uspeha Inštituta dr. Jožeta Pučnika, ki je bil sprejet v CES (Center for European Studies). Ta inštitucija, ki ima sedež v Bruslju, sodi med velike evropske združbe svobodomiselnih inštitutov, ki razvijajo svojo misel in dialog o najpomembnejših problemih tega časa in jim pri tem niso mar uradna stališča vlad ali evropskih institucij.
Inštitut Jožeta Pučnika smo ustanovili pred dvema letoma, ker smo menili, da v Sloveniji primanjkuje prave, odprte razprave o sodobnih problemih. Inštitut vsako leto organizira Pučnikove dneve, na katerih smo doslej razpravljali o nekoliko abstraktnih temah: o kulturi in politiki ali pa o družbi, kulturi in tehnologiji. Sodelovali so člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vrhunski strokovnjaki slovenskih univerz in tudi nekateri
slovenski znanstveniki iz tujine. Inštitut je organiziral tudi dvodnevni simpozij o razmerju med nacionalnimi in Evropskim parlamentom, na katerem so sodelovali predsedniki nemškega, portugalskega in slovenska parlamenta, podpredsednik francoskega parlamenta ter okrog sto politikov in strokovnjakov iz tujine. Seveda so tu še številne druge izobraževalne, raziskovalne in svetovalne dejavnosti ter založniška dejavnost, kar dokazuje, da tak inštitut v Sloveniji potrebujemo. Čeprav gre za majhno ekipo s skromnim proračunom, je glas o tem inštitutu očitno šel mnogo dlje od doline šentflorjanske.
Sredi oktobra je zasedala skupščina CES in kot predsednik sveta tega inštituta sem se je udeležil. Roko na srce, tudi zato, ker sem bil tako ali tako v Bruslju in ker je bila skupščina v četrtek popoldan, ko se moje delo v Bruslju konča, pa tudi zato, da je inštitut prihranil nekaj denarja. Prisotni niso skoparili s pohvalami in vsi so ugotavljali, da je inštitut v samo dveh letih svojega dela uspešno zaključil vrsto pomembnih projektov. Povabili so nas k sodelovanju pri drugih evropskih projektih, obstaja pa tudi realna možnost financiranja projektov inštituta s strani Evropske unije.
In kakšno vlogo ima pri tem politika? Vsi, ki smo doslej oblikovali in izvajali programske projekte inštituta, smo sodelovali na vsebinski ravni, kot strokovnjaki, kot ljudje, ki želimo po svojih močeh prispevati k boljšemu razumevanju sodobnih problemov in iskati prava vprašanja in odgovore ter nihče nikogar ne sprašuje po politični opredelitvi. Ključna je vsebina in teža problema ter sposobnost sodelujočih. In tako dober glas seže v deveto vas.
Dr. Mihael Brejc, evropski poslanec
Ohranimo Slovenijo -pomagajmo Indiji
1. oktobra 2008 se je pod pokroviteljstvom poslanke Evropskega parlamenta (EP) dr. Romane Jordan Cizelj pričela okoljsko-humanitarna akcija, v kateri slovenske osnovne in srednje šole ter vrtci do konca leta 2008 zbirajo odpadni papir, denar od njegove odprodaje pa prispevajo za najrevnejše otroke šole Piali Ashar Alo, ki jo je februarja 2008 v Indiji ustanovila Slovenka Mojca Gayen. Ob pokroviteljici dr. Jordan Cizljevi in ob vodji projekta Jelki Weldt, ravnateljici OŠ Rudolfa Maistra iz Šentilja, se akciji kot ambasadorka šole v Indiji pridružuje tudi slovenska športnica - biatlonka Tadeja Brankovič Likozar.
Mojca Gayen je v nagovoru vsem sodelujočim v akciji med drugim zapisala: »Šola je namenjena tistim otrokom, ki prihajajo iz revnih družin in jih starši zaradi številnih razlogov niso vpisali v državno šolo. Otroci, ki ne hodijo v šolo, tako gospodinjijo doma, skrbijo za
Javna razprava o sistemu javnega zdravstvenega varstva
Od zdravljenja k ohranjanju zdravja
Demokratična stranka upokojencev DeSUS Domžale ter Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale sta v Jamarskem domu na Gorjuši pripravila prijeten jesenski dan. Začel se je z javno obravnavo o sistemu javnega zdravstvenega varstva, kjer so številni gostje in ostali prisotni povedali marsikatero resnico o današnjem zdravstvenem sistemu, še posebej pa je bila delovna predsednica, Marija Pukl, predsednica DeSUS Domžale, pozorna na njihove predloge in pobude. Končali so s prijetnim druženjem ob pestrem kulturnem programu, z ogledom Železne jame in tradicionalnim piknikom, kjer ni manjkalo niti pesmi in recitacij, predvsem pa ne sladkega kostanja.
Javno razpravo je začela Metka Zupanek, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je po pozdravu predstavila osnovni namen tovrstnega združenja, ki je že osmo po vrsti, ter opozorila na pomen sodelovanja in skupnega dela vse starejše generacije.
Prav zdravstvena skrb za vse, še posebej za starejše generacije, je bila rdeča nit, ki jo je voditeljica Marija Pukl vlekla skozi vso strokovno, pestro in na trenutke tudi polemično razpravo. Na začetku je na kratko predstavila rezultate podobnega srečanja v lanskem letu, katerega rezultat je ustanovitev odbora za obravnavo položaja starejših v naši občini, ki deluje kot organ župana, in priprava analize o stanju starejše generacije nasploh. Vprašala se je, kakšno je danes naše zdravstvo, kaj se dogaja z načeli enakosti in solidarnosti, o povečanju pritiskov za znižanje prispevne stopnje, problemih, ki so povezani s podaljševanjem življenjske dobe, čakalnih dobah, nujnosti iskanja notranjih rezerv v organizaciji dela in domišljeni mreži zdravstvenih ustanov in pristojnostih ter odgovornostih zdravstva v primeru oblikovanja pokrajin.
Uvodničar Martin Toth, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, je menil, da imamo dokaj soliden zdravstveni sistem, čeprav z njim nismo povsem zadovoljni. Ta ni idealen, omogoča pa vključitev vseh in ima po mnenju nekaterih celo previsok standard. Opozoril je na čedalje večje potrebe in zmanjševanje finančnih sredstev, kar terja iskanje drugih (cenejših) rešitev, do katerih ne bomo prišli z zdravljenjem, temveč z dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Ustvariti moramo družbeno klimo, da bo vsak razmišljal o pozitivnih vplivih na zdravje, skrbel za preventivo in ustvarjal pogoje za boljše zdravje, posebej za starostnike. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, je predstavila položaj zdravstva v občini ter menila, da to funkcionira solidno, ponekod celo dobro ter opozorila na porast pritiskov za dodelitev koncesij, zaostajanje mreže zaradi povečevanja prebivalstva, skrb za preventivne programe, dobro delo odbora za zdravstvo, pomen dela društev, ki so z aktivnostmi za ohranjanje zdravstva lahko za zgled.
Enako je menil Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, ki je pozitivno ocenil organiziranost zdravstva v občini ter vlogo zdravstvenega doma. Na kratko je predstavil specialistične dejavnosti ter opozoril na povečevanje števila prebivalstva. Prav na tem področju pogreša načrt in tempo širjenja števila prebivalstva, kar bi bilo osnova za nadaljnje načrtovanje vsebine zdravstvenega varstva.
Milan Tomše, podpredsednik Občinskega odbora DeSUS, je menil, da je zdravje vrednota, postati pa mora tudi ekonomska kategorija. V podjetjih je močno padla skrb za zdravje delav-
cev, prav tako pa ni stimulativne obremenitve preko prispevne stopnje za tiste delodajalce, ki še vedno vlagajo v zdravje zaposlenih.
Kritično je področje zdravstvene politike ocenila svetnica Občinskega sveta Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, ter predstavila nekatere usmeritve stranke Zares, ki jih bodo poskušali uveljaviti v koalicijski pogodbi (nagrajevanje zdravnikov, povečanje bruto proizvoda, krepitev javnega zdravstva in v njegovem okviru zdravstvenih domov kot nosilcev koncesije le, kjer je javni interes, zakon o koncesijah, problematika dopolnilnega zavarovanja, negovalne bolnice). Župan Toni Dragar je govoril o srečanjih županov, ki skrbno spremljajo to področje, ter o posameznih programih, potrebnosti njihove prerazporeditve, zagotavljanju pomoči na domu kot primerne oblike za oskrbovanje starejših ter aktivnosti pri gradnji domov za starejše. Opozoril je, da imamo v občini na tem področju pomanjkljivo strategijo.
Predstavniki DeSUS Lukovica so opozorili na težave, ki jih imajo z zdravnikom koncesionarjem, ki ne zagotavlja stalne prisotnosti zdravnika. V razpravi je sodelovala večina prisotnih, ki so vsak zase, tudi iz lastnih izkušenj, opozarjali na potrebe po še več vlaganjih s strani občine v preventivne programe.
Ob koncu so bili na predlog Marije Pukl, predsednice Občinske organizacije DeSUS, sprejeti naslednji zaključki:
1.	Usmeritev k zdravju
Ustvariti moramo družbeno klimo skrbi za zdravje, ki bo prisotna v vsakem posamezniku, predvsem pa mora postati pomemben način delovanja politika varovanja okolja, kmetijstva in pridelave hrane, izobraževanja, športa in sociale.
2.	Izpostavljena je bila zahteva po uveljavljanju načela enakosti in solidarnosti
Načelo enakosti je temeljna vrednota, ki je podlaga za to, da so zdravstvene storitve enakomerno dostopne vsem prebivalcem, še posebej tistim, ki so revni in ogroženi. Načelo solidarnosti mora zagotavljati, da vsak prispeva za zdravstvo po svojih zmožnostih in da so mu omogočene storitve glede na potrebe.
3.	Racionalizacija delovanja zdravstvenega sistema in zmanjševanje stroškov
a)	podpiramo pobudo za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v sistem Zavoda za zdravstveno zavarovanje;
b)	povečati je potrebno učinkovitost zdravstvenega varstva z
domišljeno organizacijo dela celotne zdravstvene službe;
c)	natančno moramo pregledati, koliko sredstev iz zdravstvene blagajne se porabi samo za funkcioniranje sistema (racionalizacija služb);
d)	dobro vodeni zdravstveni domovi opravljajo pozitivno poslanstvo, zato naj bodo osnovni strokovni nosilci skrbi za zdravje človeka;
e)	določiti je treba status in mrežo splošnih bolnišnic, kjer je možna precejšnja racionalizacija, tako z vidika sredstev kot z vidika kadrovskih resursov, ki jih tako že primanjkuje.
4.	Položaj koncesionarjev in zdravstvenih domov
Nujno je opredeliti odnos do koncesij in pregledati koncesijske pogodbe, ker nastajajo resni problemi, ki hromijo sistem zdravstvenega varstva.
Opozarjamo na problem »divje privatizacije«, ko je bolnik na vrsti takoj, če plača, sicer se mora postaviti v čakalno vrsto pri istem izvajalcu storitve.
Podpiramo predlog ZZZS o diferencirani obremenitvi delodajalcev, ki naj bo v korelaciji z vplivi na zdravje delavcev in onesnaževanje okolja.
5.	Vloga občine
Izdelati je potrebno strategijo razvoja občine z vidika zagotavljanja funkcij zdravstvenih uslug za občane. Občinski svet mora obravnavati delovanje zdravstvenega sistema in posebno pozornost posvetiti področju preventive tudi s povečanjem sredstev za preventivo ter sprejemanjem ukrepov za jačanje pozicije zdravstvenega doma.
6.	Financiranje z zamikom zaradi migracij prebivalstva
Sistem financiranja občin glede na spremembe v številu prebivalcev mora zaradi preseljevanja postati bolj ažuren in ne z zamikom dveh let. Zaradi tega je naša občina v bistveno slabšem položaju glede denarja, kot tiste, iz katerih odhajajo.
7.	Za koalicijsko pogodbo pozicijskih parlamentarnih strank dajemo pobudo stranki DeSUS, da se zavzame za
a)	čimbolj aktivno delo na odpravljanju nakopičenih problemov, ki so postali akutni, še huje pa bo postalo zaradi prihajajoče recesije, zato predlagamo, da stranke nekatere zaveze zapišejo zelo določno v koalicijsko pogodbo.
b)	Zdravniki niso javni uslužbenci! Plače zdravnikov so postavljene uravnilovsko in nizko, kar je nesprejemljivo in je za tako dolg in zahteven študij in odgovorno delo sramotno. Zato mora biti uveden sistem stimulacije in to prioritetno, kajti v nasprotnem bodo še naprej pritiski za odhod v privatništvo in tujino.
c)	Sredstva za osnovno dejavnost in plače se bodo morala povečevati, zato pa je nujno takoj pristopiti k racionalizaciji in ukinjanju vsega kar ni v »službi« zdravstva.
d)	Podeljevanje koncesij naj bo možno le, če obstaja za to javni interes in ne, če je izražena želja posameznika.
e)	Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je potrebno prenesti v sistem Zavoda in tako prihraniti pomembna sredstva za izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva ljudi.
f)	Uvesti je treba diferencirano obremenitev delodajalcev za vplive na zdravje in okolje.
8.	Prisotni so pozdravili in podprli priporočila Športne unije Slovenije, ki poziva lokalne skupnosti, športna društva, zdravstveno stroko in gospodarske družbe, da namenijo posebno pozornost oblikovanju programov za športno rekreativne dejavnosti starejših občanov.
Popoldne se je številnim zbranim na prijateljskem srečanju pridružil tudi mag. Franc Žnidaršič, poslanec stranke DeSUS.
Vera Vojska in Marija Pukl
mlajše bratce in sestrice, opravljajo priložnostna dela ali pa se potikajo naokoli in beračijo. Z možem bi rada sprejela več otrok, vendar imava prostorsko stisko in zato zbirava sredstva za nakup zemljišča in izgradnjo lastne šole. Potrebujeva vaše srce, voljo, čas in delo, da zberete čimveč odpadnega papirja. Rada bi vam stisnila roko v zahvalo, ker ste se nam odločili pomagati.« Izpolnitev dveh pozitivnih in koristnih ciljev z eno potezo sta bili ideja in moto poslanke Evropskega parlamenta (EP) dr. Romane Jordan Cizelj, ko je že v preteklem šolskem
Slovenske osnovne in srednje šole ter vrtce
vabim,
da se pridružite okoljsko-humanitarni akciji
zbiranja odpadnega papirja Ohranimo Slovenijo -pomagajmo Indiji,
ki poteka od 1. oktobra do 31. decembra 2008 po vsej Sloveniji.
Izpolnite pristopno izjavo na www.rjordancizelj.si/indija in k zbiranju odpadnega papirja povabite vse ljudi v vašem kraju.
Odpadni papir odlagajte v zbiralnike papirja ob šolah v vašem kraju. Denar od odprodaje odpadnega papirja bodo sodelujoče šole namenile društvu Luč upanja za najrevnejše indijske otroke v šoli Piali Ashar Alo, ki jo je februarja 2008 v bližini Kolkate ustanovila Slovenka Mojca Gayen. Planet Zemlja je samo eden za vse. Skupaj se moramo potruditi za ohranjanje našega okolja ter za pomoč nemočnim - in pri tem lahko sodeluje prav vsakdo.
Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, pokroviteljica projekta
letu prevzela pokroviteljstvo nad humanitarno akcijo Ohranimo Slovenijo - pomagajmo Afriki. Pod vodenjem projekta Jelke Weldt so v pomladnih mesecih letošnjega leta slovenske osnovne in srednje šole pridno zbirale odpadni papir. Preko 20 šol je v aprilu in maju 2008 zbralo več kot 72 ton odpadnega papirja in z njegovo odprodajo prispevalo preko 4000 evrov Osnovni šoli Kabaganga v mestu Sengerema v Tanzaniji za povečanje najosnovnejših pogojev za njihovo normalno šolsko delo. Ob zaključku akcije je pokroviteljica dr. Romana Jordan Cizelj sprejela in nagradila učence najuspešnejših šol. Navdušena nad rezultatom in uspehom prve akcije, je poslanka izrazila prepričanje, » ... da s skupnimi močmi lahko doseženi rezultat podvojimo pri izvedbi novega projekta, saj je planet Zemlja samo eden za vse. Skupaj se moramo potruditi za ohranjanje našega okolja ter za pomoč nemočnim - in pri tem lahko sodeluje prav vsakdo.« Organizatorke vabijo vse ljudi, ki so pripravljeni pomagati, da tudi sami dovažajo odpadni papir v zbiralnike ob šolah, potek akcije pa lahko spremljate na spletnem naslovu: www. rjordancizelj.si/indij a.
Darko Rudl
STAREJSI
stran
12
Zlatoporočenca s hčerko Martino in njeno družino, pričama in županom
v
Čestitamo!
Rafaela in Slavko Hribovšek praznovala zlato poroko
S sklenitvijo zakonske zveze človek povezuje svoj cilj, da bi s svojim življenjskim sopotnikom skupno in v slogi preživel lepe in težke trenutke, ki jih prinaša življenje. Sreča, da kar pet desetletij preživita skupaj, je bila 12. oktobra 2008 dana Rafaeli in Slavku Hribovšek iz Preserij, ki sta v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci ter županom Tonijem Dragarjem praznovala zlato poroko. Še posebej so k slovesnemu vzdušju prispevale ljudske pevke s pevovodjo Maro Vilar.
Oče Slavko se je rodil 28. maja 1931 v Lipi nad Blagovico, kjer je živela njegova mama Angela, ki je kot dekla delala na Križkarjevi kmetiji v Preserjah. S sinom je delila usodo številnih dekel, ki so zanosile z gospodarji oziroma njihovimi sinovi, pa so bile zaradi svoje revščine nezaželene snahe na kmetijah. Lepo je skrbela za svojega sina, žal pa pri porodu hčerke umrla. Za štiriletnega Slavka je sprva skrbel stric v Trbovljah, kasneje pa sestrična v Lipi, dokler ga Križkarjeva »tamlada« ni pripeljala na očetovo kmetijo. Oče sprva ni vedel, da na kmetiji, kjer ni nikoli manjkalo dela, pomaga njegov nezakonski sin. Kasneje se je sprijaznil s pridnim fantom. Ker pa je na kmetiji že bil sin Alojz, kot je bilo uradno ime današnjemu mladoporočencu, je postal Slavko. Kmalu se je zaposlil v Induplati in tam ostal vse do upokojitve. Bil je priden in prizadeven delavec. Ob delu se je izučil za tkalskega mojstra.
Zlatoporočenka Rafaela se je rodila 20. oktobra 1931 in izhaja iz številne družine 13 otrok. V veliki družini Jamšek, po domače pri Ka-doleževih na Dolah pri Krašcah, ni nikoli manjkalo vrišča in otroškega veselja, pa tudi dela na kmetiji ne. Osnovno šolo je obiskovala v Moravčah, prekinila jo je vojna, po njej pa se je mlado dekle želelo šolati. Njena velika želja, postati učiteljica, je žal zaradi bolezni ostala neuresničena. Ne pa želja po boljšem življenju, ki jo je po 22. letu pripeljala v Induplati.
Tako sta vsak zase Slavko in Rafaela iskala kos boljšega kruha in delček sreče v Induplati, kjer sta se spoznala in se po prijateljevanju 12. oktobra 1958 vzela v Moravčah na občini, cerkvena poroka pa je bila v kapelici nad Tuštanjem. Pridna mlada zakonca sta se vselila v novo hišo, ki jo je medtem zgradil Slavko in začela življenje tedanjih mladih ljudi, ki so največkrat imeli le pridne roke in veliko željo, da ustvarijo sebi in svojih otrokom lepši jutri. Sprva sta svojo ljubezen in toplino nudila dvema Rafaelinima sestrama, ki sta živeli pri njiju, da ni bilo potrebno vsak dan iz Moravč v šolo v Domžale oziroma v Ljubljano.
Nato ju je obiskala največja sreča, na katero sta dolgo upala: 14. oktobra 1964 se jima je rodila hči Martina, ki je v prijazno hišo, kjer ni nikoli manjkalo sorodnikov, prijateljev in znancev prinesla novo srečo in novo sonce. Hči Martina, ki je skupaj z družino staršema slovesnosti ob zlati poroki pripravila kot veliko presenečenje, se rada spominja prijetnega otroštva, ki je bilo spremljano z ljubeznijo in razumevanjem obeh staršev, pomočjo
in razumevanjem njeni družini, ki si je ustvarila dom ob domači hiši: partnerju Alešu in sinu Maksu, ter za sorodnike in prijatelje vedno odprtih vrat prijaznega doma v Pre-serjah na Tovarniški 16. Hči Martina kar ne najde dovolj lepih besed za svoja starša, pri katerih posebej ceni pridnost, lepo vzgojo in razumevanje, ki sta ji jih nudila, pa tudi drobne pozornosti, ki jih nikoli ne zmanjka. Kot je tista, ko sta jima mlada uresničila dolgoletno željo, da obiščeta Benetke, pa še druge številne bi se našle.
Na vztrajnost in navezanost na družino kaže tudi skrb današnjega zlatoporočenca Slavka, da bi našel sestro, ki so jo ob mamini smrti, Slavko je bil tedaj star štiri leta, dali v posvojitev. Sestro je z veliko sreče našel v Argentini in jo tudi obiskal.
Lahko pa bi bilo veselje ob zlati poroki Slavka in Rafaele, večina jo bolj pozna kot Jelko, še večje, če ne bi Rafaelini sestri Jožefi, s katero so pred petimi desetletji praznovalo dvojno poroko, umrl mož. Sta pa bili na poroki obe priči - kot pred petdesetimi leti - Franc Jamšek in Alojz Šarc.
In ker je oktober, če bi malce pobrskali po datumih, ki so posebej pomembni za zlatoporočenca, v njunem življenju najsrečnejši mesec, ko se obirajo sadovi, je župan Toni Dragar zaželel zlatoporočen-cema, naj jima bo lepo tudi v prihodnje, tako lepo, kot pravita sama, da jima je in naj ju v jeseni življenja spremljajo sreča in zdravje ter ljubezen najbližjih. Naj si, skupaj z najbližjimi, velikokrat nazdravita z besedami, kot jih je zapisala ena od ljudskih pevk: »Martina, zdaj natoči vina, naj pije žlahta in vsa družina, da nazdravimo prav vsi, še na mnogo skupnih dni.«
Vera Vojska
Zupan na obisku
Iskrene čestitke ob 95. rojstnem dnevu, gospod Franc Košenina
Visok zeleni mlaj, z letnico 95 in okoli njega ovita trta z belim in rdečim grozdjem, na Gregorčičevi ulici 9 v Zgornjih Jaršah, je v prvih dneh oktobra pričal, da na prijetni domačiji praznujejo visok življenjski jubilej.
Slovesnosti in županov obisk so bili namenjeni 95. rojstnemu dnevu Franca Košenine, ki se je rodil 7. oktobra 1913. Zanj lahko zapišemo, da je eden od najbolj znanih kulturnih delavcev na tem območju, zaslužen za marsikaj, na kar so danes v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica ponosni. Ob najinem obisku je v prijetni kuhinji, kjer mu delajo družbo umetniška dela, reševal križanke, ki so še vedno njegovo priljubljeno delo, čeprav kakšnih nagrad ne pričakuje. »Za veselje,« je povedal gospod Anton, ki je po nekaj zdravstvenih težavah spet poln energije. To mu dajejo tudi prijetni spomini na prehojeno življenjsko pot, na kateri je bilo marsikaj - od lepega do hudega, pravi in se spomni svojega otroštva, konca prve svetovne vojne in očetovega prihoda domov, skrbne matere in želje staršev, da pride do boljšega kruha. »Po maturi na klasični gimnaziji, le trije iz tedanjega razreda smo že živi,« pove in se spominja dolgoletnega dela na železnici in zaključka delovne dobe - po delu na Zavodu za pokoj -ninsko in invalidsko zavarovanje, v Heliosu. Vmes je bila poroka z ženo Ano, trije sinovi in hči, ki jim sledi vrsta vnukov, pa tudi pravnuki
so že v veselje staremu atu. Sedaj živi na svojem domu, skupaj s sinom Tonetom in njegovo družino. Rad je z njimi in vesel njihove skrbi, še posebej skrbi in pozornosti snahe Ivanke.
Ko smo se pogovarjali o življenjski poti, so nam pogledi uhajali na sliko znanega Borčevega znamenja v Spodnjih Jaršah - v ozadju s Kamniškimi planinami, ki jih je velikokrat prehodil. Slika nekdanje domačije nas je spomnila na gradnjo hiše, ki sta jo z veliko ljubeznijo gradila z ženo Ano, umetniška slika - darilo občine in nekdanje županje - pa na slovesno praznovanje 90. rojstnega dne.
Življenjska pot gospoda Franca Košenine je tesno prepletena z veseljem do kulture, igranja, s katerim je začel že v rojstni Sori. Rad se spominja sodelovanja s homškimi igralci, predvsem pa je njegovo prizadevanje vidno v Kulturnem društvu Groblje, kjer je bil, če ne najstarejši, pa eden od najstarejših igralcev in režiserjev. Kulturniki so ga zato razglasili za častnega člana društva, za prizadevno delo pa je prejel kar nekaj priznanj. Nepozaben ostaja njegov prispevek k gradnji sedanjega kulturnega doma v Grobljah, vaščani pa se ga radi spominjajo tudi kot sodelujočega pri gradnji vodovodnega omrežja ter pri gradnji cest.
Posebej ima rad narodno nošo, ki jo je nosil vse življenje, ter v njej skupaj s prijatelji iz turističnega in drugih društev obiskoval različne prireditve. Še pri 90 letih je nosil tablo turističnega društva.
Največja njegova strast pa ostaja knjiga. Kljub visoki starosti še vedno rad prebere vse knjige, ki mu pridejo pod roko. Tudi v nemščini se jih loti in če slučajno kakšno besedo pozabi, ima pri roki slovar.
Njegovi otroci so mu hvaležni za vso skrb in ljubezen, ki sta jim ju dala z mamo Ano. Skupaj z njim se veselijo njegove visoke starosti in mu želijo predvsem veliko zdravja.
»Veliko zdravja in dobrih knjig na poti do stotega rojstnega dneva, gospod Franc Košenina,« je voščil jubilantu tudi župan Toni Dragar. Njegovemu voščilu se pridružujemo tudi vsi, ki cenimo jubilanta in njegovo delo.
Vera Vojska
Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu
Gospa
Mihaela Pirnat iz Doba
Tudi letos se je Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Dob-Krtina odločila, da obišče vse svoje jubilante, ki se iskreno razveselijo obiska in drobne pozornosti svojih prijateljev.
Tak obisk je bil namenjen tudi gospe Mihaeli Pirnat iz Doba, ki je pred kratkim praznovala 80. rojstni dan. Ob njem so ji domači in znanci pripravili pravo slavje in daril, »kot jih nisem dobila vseh osem desetletij,« nam je povedala mladostna gospa, ko smo jo z Vladom Cerarjem, predsednikom, in Marto Gregorčič, bla-gajničarko dobske borčevske organizacije, obiskali ter ji čestitali ob rojstnem dnevu in ji zaželeli vse dobro, predvsem pa veliko zdravja. V prijetnem pogovoru smo se pogovarjali o njenem življenju, ki se je začelo 28. septembra 1928, ko se je Jurkovčeva Mihaela rodila na Račnem Vrhu. »Ime so starši izbirali po godu svetnice, ki je godovala na rojstni
dan ali v njegovi bližini,« nam je povedala in obudila spomin na veliko družino, kjer je bilo na kmetiji treba vedno trdo delati, še posebej, ker je bilo »vse v kamenju, pa smo vse morali skopati na roke,« se spominja trdega dela, ki ga ni nikoli zmanjkalo. Ko je bila stara leto dni, ji je umrl oče, ki je bil v prvi svetovni vojni ranjen. Vse delo je ostalo na materinih ramenih in na otrocih, ki so že zgodaj začeli s trdim delom. »Zato sem tako zdrava, ker sem vse življenje trdo delala, lahko rečem kar garala,« nam je povedala jubilantka. Po šoli na Sveti Trojici je obiskovala šolo v Dobu. Peš so hodili, ne glede na letni čas, doma pa, največkrat že tudi pred odhodom v šolo, pomagali, kolikor so le mogli, mami, saj druge pomoči ni bilo. Še danes se rada spomni, kako je od Raškega studenca v škafu na glavi kar brez svitka nosila vodo. Ob tem pa kljub trdemu delu kamnita zemlja ni rodila prav veliko, zato revščine ni manjkalo.
Franc Gotar, jubilantka Mihaela Pirnat in Marta Gregorčič.
Po osnovni šoli je doma gospodinjila, dokler ni pri 23 letih srečala Stanka Pirnata, skoraj soseda iz Zgornje Brezovice in se poročila v Dob. Leta 1960 sta kupila staro hišo in na njenem mestu zgradila novo. Sama in z mnogo odrekanji, se spominja. Gospa Mihaela Pirnat je tudi zelo znana rejnica. Sprva je skrbela za dve dekleti, od katerih je danes ena v Ameriki. Pozabili je nista nikoli in še danes ji rečeta: »Teta, vi ste bili tako dobri, nobene mame ni, ki bi bila tako dobra.« Njima so sledili drugi rejenci, vsak ima prostor v srcu gospe Mihele in spomine: »Dobra
Župan na obisku
90. rojstni dan Frančiške Jereb iz Radomelj
Ko smo pred leti na pobudo Pavle Jašovec, poverjenice Medobčinskega društva invalidov Domžale, obiskali gospo Frančiško Jereb iz Radomelj, ji je sedanji župan Toni Dragar obljubil, da se ob 90. rojstnem dnevu spet vidita.
Obljubo je treba držati, zato sva se prav na 90. rojstni dan gospe Frančiške, rojena je bila 6. oktobra 1918, odpeljala v Radomlje ter na njenem domu obiskala jubilantko, ki so ji domači, štiri hčerke z družinami, ob visokem jubileju pripravili celo vrsto presenečenj, o katerih je govorila z veliko ljubeznijo, predvsem pa s srečo, da ji je dano med domačimi doživeti tako častitljiv jubilej. Ker smo njeno življenjsko pot, ki je bila prežeta z delom od otroštva, v Slamniku že predstavili, napišimo le, da je bila ob županovem obisku, ki se ga je iskreno razveselila, še bolj mladostna kot pred leti. Prijetno starost, v kateri si pomaga z invalidskim vozičkom, preživlja med svojimi domačimi, ki so se zbrali ob visokem jubileju. Posebno presenečenje je mami pripravila hči
Gospo Frančiško Jereb je ob 90. rojstnem dnevu v imenu Medobčinskega društva invalidov Domžale obiskala poverjenica Pavla Jašovec, ji čestitala in ji zaželela veliko zdravja.
Metka, ki je, ne da bi mama vedela, prišla iz Avstralije. Jubilej so praznovali v bližnji gostilni in ko so mamo odpeljali do nje, kar ni mogla verjeti, kako so se Radomlje spremenile. Namesto njiv in travnikov vsepovsod hiše in »sama se ne bi znašla med njimi, ko je vse drugače,« je pripovedovala nasmejana jubilantka, ki je za rojstni dan dobila torto s svojo fotografijo, vrsto šopkov ter drugih daril. Nekaj smo o njenem življenju izvedeli tudi v pogovoru z bratom Jernejem Stražarjem, ki je v Radomlje skupaj z ženo prišel s Primorske. V klepetu smo obudili spomine na prvi obisk mame Frančiške pri hčerki Metki v Avstraliji, ko je mama sama priletela v daljno deželo in zaradi zamude letala počaka hčerko sama na velikem letališču. Z mamo se redno slišita in ta ji o dogajanjih v Sloveniji pove prav vse. Marsikaj zanimivega iz življenja je povedala tudi hčerka Marinka. Najin obisk je bil kar manjša ponovitev prijetnega slavja, ki so ga pripravili domači. Obujali smo spomine, tudi na Jožeta, pokojnega moža gospe Frančiške, ki je delal v Mlinu na Homcu. Pogovarjali smo se o njenih ročnih dela in se spomnili prvega obisk morja v Umagu, ki je bil zelo zanimiv. Skupaj smo občudovali spomin, v katerem ima gospa shranjene vse pomembne dogodke iz svojega življenja, pa tudi iz sedanjosti, ki ji jo lepšajo štirje vnuki in šest pravnučkov, ki radi obiščejo mamo Frančiško. Gospa je pripovedovala tudi, kako še vedno rada bere časopis, pogleda
televizijo, a jo ugasne, če ji kaj ni všeč. »Le zakaj bi gledala nekaj, kar me jezi,« je bila dobre volje. Dopoldne ji pomagajo dekleta iz Commeta, sicer pa ji družbe ne manjka, saj jo obiščejo tudi zdravnik Janez Svoljšak, s katerim se lepo razumeta, župnik, gospa Pavla, predvsem pa vsi domači, ki se od mame lahko kar vsak dan »nalezejo« optimizma, ki ji ga ne manjka, zato je župana povabila, da se, ne čez deset, ampak čez pet let, spet vidimo. Velja, gospa Frančiška, in veliko zdravja vam želim.
Vera Vojska
in tudi huda sem bila, če je bilo potrebno. Vse otroke sem vzgajala, da so postali dobri ljudje in vesela sem, ker sem o vseh slišala samo hvalo. Pa naj bo, ko sem redno hodila na roditeljske sestanke ali od drugih ljudi. Otroci so me imeli radi, radi so se učili, sama pa sem se ob njih tudi naučila, da če je otrok sposoben in posluša v šoli, naredi naloge doma, potem se mu ni treba preveč učiti.« Včasih je imela tri, tudi mamico z otrokom. Skrbela je za Daneta in sestro Ireno, Dušanko in druge. Dane je ostal, si ob domačiji Pir-natovih zgradil hišo in ima danes svojo družino, na katero je gospa Mihaela zelo navezana, posebej po smrti moža pred sedmimi leti. »Vsak dan bolj ga pogrešam,« se spominja življenjskega sopotnika. »Lepo sva se imela. Jaz imam vse rada, drugi pa mene,« se smeji in pripoveduje, kako prijetno je peti v pevskem zboru Rožmarinke, s katerimi nastopa na različnih prireditvah. Rada poje in se ob tem spominja, kako je pela v cerkvenem pevskem zboru na Sveti Trojici in kako je kot mlado dekle delala butare in so njeno pesem slišali v Krtini in se pogovarjali: »Poslušaj, Jurkovčeva Mihaela poje«. Vse življenje je gospodinjila, skrbela pa tudi za vrt - rože in zelenjavo. »Čeprav je vrt majhen, je v njem dovolj vsega,« pravi in razkrije skrivnost lepega vrta: »Z rožami se tudi pogovarjam, pa lepše rastejo,« je zgovorna moja sogovornica, ki pove, da rada klepeta v družbi, pove tudi kakšen vic in se spominja mladih dni, ki so minili. Pa ji jih ni žal. »In čeprav sem vse življenje trdo delala, je bilo lepo,« pravi in pove, kako si sama skuha in kako se ji dvakrat na teden pri kosilu pridruži dobski gospod župnik.
Iskrene čestitke, spoštovana gospa Mihaela Pirnat, in veliko zdravja vam želim.
Vera Vojska
f Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
ZIMSKI AVTOPLASCI
Fulda
WJJP ULDA|
175/70 R13 82T TL KRIST MONTERO MS
Redna cena/€
165/70 R14 81T TL KRIST MONTERO 2 MS
175/65 R14 82T TL KRIST MONTERO 2 MS
185/65 R15 88T TL KRIST MONTERO 2 MS 195/65 R15 91T TL KRIST MONTERO 2 MS
^185/60 R15 84T TL KRIST MONTERO 2 MS
\
205/55 R16 91T TL KRIST MONTERO 2 MS
Sjoldcl
Sava 155/70 R13 75Q TL ESKIMO S3 MS	48,96	J 30,84	29,92
165/70 R13 79T TL ESKIMO S3 MS	53,64	33,79	32,78
175/70 R13 82T TL ESKIMO S3 MS	61,32	38,63	37,47
165/70 R14 81T TL ESKIMO S3 MS	^ 64,92	40,90	39,67
175/70 R14 84T TL ESKIMO S3 MS	71,16	44,83	43,49
185/70 R14 88T TL ESKIMO S3 MS	79,32	49,97	48,47
165/65 R13 76T TL ESKIMO S2 MS	59,04	37,20	36,08
165/65 R14 79T TL ESKIMO S3 MS	65,76	41,43	40,19
175/65 R14 82T TL ESKIMO S3 MS	68,88	43,39	42,09
185/65 R14 86T TL ESKIMO S3 MS	73,44	46,27	44,88
185/65 R15 88T TL ESKIMO S3 MS	76,68	48,31	46,86
195/65 R15 91T TL ESKIMO S3 MS	\ 79,08	49,82	48,33
185/60 R14 82T TL ESKIMO S3 MS	72,72	45,81	44,44
205/55 R16 91T TL ESKIMO S3 MS	129,96	81,87	79,42
BESSS, v ■■/ Goodyear 175/65 R14 82T TL UG 7+ MS	87,00	54,81	53,17
185/65 R14 86T TL UG 7+ MS	103,20	65,02	63,07
185/65 R15 88T TL UG 7+ MS	102,00	64,26	62,33
195/65 R15 91T TL UG 7+ MS	99,60	62,75	60,87
185/60 R15 84T TL UG 7+ MS	97,20	61,24	59,40
195/60 R15 88T TL UG 7+ MS	117,96	74,31	72,09
205/55 R16 91T TL UG 7+ MS	168,00	105,84	102,66
72,00
72,96
82,32
87,60
80,52
137,28
Akcijska cena/€ -37%
45,36
45,96
51,86
55,19
50,73
86,49
Pikina cena/€ -37% - 3%
40,19 44,00 44,59 50,31 53,53 49,21 83,89
Možen nakup po naročilu tudi ostalih dimenzij omenjenih blagovnih znamk, ter pnevmatik iz poltovornega programa Sava pod enakimi akcijskimi pogoji.
Akcijska ponudba zimskih pnevmatik, velja do 3.11. 2008.
Seznam poslovalnic z navedeno ponudbo:
•	Ajdovščina - MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, 05 364 4800 • Beltinci - GC Beltinci, Štefana Kovača 19, 02 541 3204 • Hrastnik - MCG Hrastnik, Nasellje Aleša Kaple 4, 03 564 2028
•	Idrija - MTG Idrija, Gregorčičeva 47, 05 373 4822 • Ilirska Bistrica - M Tehnika Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 24, 05 711 8940
•	Koper - MCTG Koper, Ljubljanska cesta 5, 05 662 6910 • Krško - Kmetijska oprema Krško, Cesta Krških Žrtev 143, 07 488 0620 • Lenart v Sl. Goricah - MCGV Lenart, Gradiška 2, 02 720 0946 • Lendava - Agrooprema Lendava, Kolodvorska 2a, 02 577 2692 • Ljubljana -Črnuče - MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, 01 560 6100 • Ljutomer - MTG Vesna Ljutomer, Babinska 1, 02 585 8010 • Metlika - GC Metlika, Cesta XV. Brigade 29, 07 369 1904 • Murska Sobota - Blagovnica - Tehnika, Slovenska 40, 02 521 46 06 • Ormož - MCGV Ormož, Opekarniška 30, 02 741 5624 • Poljčane - MCGV Poljčane, Tovarniška 38, 02 803 3525 • Prevalje - MCTG Prevalje, Pri postaji 4, 02 870 5035 • Ptuj -MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30, 02 749 5340 • Slovenska Bistrica - TC Bistrica, Kolodvorska 15, 02 805 5958 • Slovenske Konjice - MCTG Sl. Konjice, Delavska cesta 12, 03 757 4860 • Tržič - Blagovnica Tržič - tehnika, Cankarjeva 1, 04 532 0860 • Velenje - MCTG Velenje, Kidričeva cesta 53, 03 898 8710 • Žalec - MCTG Žalec, Celjska cesta 7, 03 713 6592 • Železniki - BC Železniki - železnina, Na Kresu 26, 04 518 3057
Redne cene smo znižali za
Pri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob nakupu pnevmatik priznavamo dodatni £30
5 plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 4
\0 EUR
^■■■Bpopust pri premontaži pnevmatik pri Avtoservisu GAS.
GOSTIČ AVTOSGRVIS
L	_ —■-
Priporočamo predhodno naročilo na telefonsko številko
041 585 815
Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo.

ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
41,43
■
KOLEDAR PRIREDITEV
stran
14
PETEK, 24. oktober 2008
KDAJ: 10.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na dan odprtih vrat medgeneracijskega društva Jesenski cvet.
PONEDELJEK, 27., 28., 29. oktober 2008
KDAJ: 9.00 do 10.30 KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na računalniški tečaj, ki bo potekal od ponedeljka 27. do srede 29. oktobra 2008 od 9.00 ure do 10.30 ure, namenjen pa je mladim od 11. do 15. leta starosti. Tečaj bo vodila: Lidija Smerkolj Turšič. Zaželena je predhodna prijava. Število prostih mest je omejeno.
TOREK, 28. oktober 2008
KDAJ: 9.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na Igralne urice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Na igralnih uricah želimo otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Starše/skrbnike, dedke in babice vabimo, da v naši družbi preživijo prijetno igralno urico s svojimi otroki/vnuki.
ČETRTEK, 30. oktober 2008
KJE: Center za mlade Domžale
Ne pozabite, da je danes zadnji dan za oddajo fotografij za mednarodna fotografska natečaja Čustva 2008 in Domžale-SI-za mlade 2008.
KJE: Domžalski dom
Vabimo vas na delavnico izdelovanja buč, ki jo organizira Mladi forum SD Domžale. Informacije: mf.domzale@gmail.com
TOREK, 4. november 2008
KDAJ: 19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na potopisno predavanje Litva, Latvija in Estonija svetovnega popotnika Matjaža Tureka. Vstop je prost! Vabljeni!
SREDA, 5. november 2008
KDAJ: 19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na otvoritev razstave ob 60-letnici Planinskega društva Domžale. Razstava bo na ogled od 4. - 16. novembra 2008.
PETEK, 7. november 2008
KDAJ: 17.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na ogled lutkovne predstave za otroke CIPITIO (legenda sal-vadorskih Indijancev) v vlogi Gledališča BIČIKLETA. Predstava je primerna za otroke starejše od 2 let.Cena vstopnic: 3 EUR. Pravočasno si zagotovite vstopnice.Cipitio je deček džungle, ki nikoli ne odraste. Kot pripoveduje nahutlska legenda, je že stoletja star pet let. Je kuštrav, veder in navihan fantič, nikoli siten ali žalosten. Živi v gozdu ob reki. Ob večerih rad zleze v katero od hiš in poje nekaj sadja, tortiljo, njegov posladek pa je pepel z ognjišča. Druži se z džungelskimi živalmi: s pasavci, legvani, tukani, jaguarji, kačami, mravljinčarji, opicami in drugimi, ki mu nikoli ne storijo nič žalega. Cipitio žvižga kot ptiček in če ga otroci zaslišijo, ga poiščejo, da bi se z njim igrali...
TOREK, 11. november 2008
KDAJ: 9.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na Igralne urice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Na igralnih uricah želimo otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Starše/skrbnike, dedke in babice vabimo, da v naši družbi preživijo prijetno igralno urico s svojimi otroki/vnuki. Animatorka: Lidija Smerkolj Turšič
KDAJ: 18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na pogovor o Planinskem vestniku, ki ga bo vodil Borut Per-šolja, v vlogi gosta pa bosta nstopila Vladimir Habjan in Irena Mušič.
ČETRTEK, 13. november 2008
KDAJ: 19.00
KJE: Knjižnica Domžale
GORE SO BILE MOJ DOM OD MALEGA. je naslov dogodka ob 40-letnici delovanja alpinistične poti Filipa Benceta, ki bo tokrat gost Društva za gorsko kulturo Domžale.
PETEK, 14. november 2008
KDAJ: 10.00
Vabljeni na brezplačno izobrževanje uporaba informacijske tehnologije v knjižnici pod vodstvom Gorazda Jesiharja, Janeza Dolinška. Zaželena je predhodna prijava!
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
ODRASLI
William in Martha Sears: POVEZOVALNO STARŠEVSTVO, Mladinska knjiga, 2008
Zakonca Sears, pediater in medicinska sestra, sta začetnika vzgojne metode, ki sta jo pred dvajsetimi leti poimenovala povezovalno starševstvo. Temeljno načelo metode je tesno povezovanje obeh staršev z otrokom od rojstva naprej z uporabo »sedmih zlatih načel povezovanja«: dojenje, ignoriranje 'dobronamernih' nasvetov, nošenje otroka, odziv na dojenčkov jok, povezovanje ob rojstvu, ravnovesje in meje, spanje v družinski postelji.
Avtorja v knjigi razlagata ta načela in tudi s primeri iz dolgoletne prakse ob vzgoji svojih osmih otrok in ob vseh starših, s katerimi sta prišla v stik med predavanji in službenih delom, ponazorita njihov pomen, da otrok zraste v zdravega, srečnega in samostojnega odraslega.
Herbert McCabe: DOBRO ŽIVLJENJE-ETIKA IN ISKANJE SREČE, Študentska založba, 2008
Pred nekaj leti umrli filozof in teolog je kot predavatelj na Oxfordu menda slovel po svoji jasnosti in izvirnosti. V pričujoči knjigi se to zagotovo potrdi, ko se na simpatično arhaični način loteva večne teme zasledovanja smisla in sreče. Avtor lovi ravnotežje med pojmovanjem sreče kot golega čustva, kot občutka biti srečen, in prepričanjem, da lahko
_ le prava religiozna izkušnja prinese pravo srečo. Prepričani
smo daje človek ustvarjen za srečo oz. da le to išče, obenem pa se prepričujemo da je za človekovo dušo dobro, da vsaj malo trpi. Cilj in smisel človekovega obstoja je tako v katoliški tradiciji uzreti/zreti v božje obličje, kajti le to je lahko razlog prave sreče. Ker je bila McCabejeva velika tema tudi opozarjanje pred redukcionalističnim pogledom na boga, ki vodi k malikovanju, ni čudno, da je zanj pravi cilj človekovega prizadevanja živeti dobro. To bi pomenilo naučiti se prepoznati velikodušno dejanje kot hvalevredno, podobno kot v športu prepoznamo lep gol, koš, potezo. Branje ki osveži duha, in pomaga pri zoperstavljanju etičnemu relativizmu našega
Stanley I. Greenspan: IZJEMNI OTROCI, Učila, 2008
Stanley I. Greenspan je klinični profesor psihiatrije in pedia-trije na medicinski šoli univerze George Washington in predsednik Interdisciplinarnega sveta za razvojne in učne motnje. Za svoje delo je prejel številne državne in mednarodne nagrade. Knjiga Izjemni otroci nam razkrije 10 najpomembnejših lastnosti, ki bi jih otroci morali osvojiti, da bi lahko postali zadovoljni, zdravi in uspešni otroci, mladostniki in končno, odrasli. Starši lahko z igro in povsem preprostimi metodami vzgajajo te lastnosti pri svojem otroku in mu pomagajo, da jih osvoji. Pomembno je predvsem, da si te lastnosti pridobimo z izkušnjami, z njimi se ne rodimo.
OTROCI IN MLADINA
Christina Kilbourne: DRAGI ZAZA, Miš, 2008
Ne spomnim se časov, ko splet ni bil del našega življenja. Kako smo dostopali do raznih informacij, ki jih danes dobiš le na spletu, v knjigah in drugod pa ne? Danes je vse to mogoče, lahko spoznavamo ljudi in komuniciramo z njimi, pa čeprav so na drugem koncu sveta, lahko le s pritiskom na miško naročimo artikle iz ZDA, lahko posegamo v življenja drugih z branjem njihovih blogov ... Kakor je splet koristen, je lahko tudi nevaren, zlasti za mlade ljudi, ki se teh nevarnosti še ne zavedajo in v spletu vidijo le možnost interakcije z novimi znanci, prijatelji, dostopanje do informacij ipd. Christina Kilbourne je s svojim pretanjenim načinom pisanja prelila na papir skrbi in strahove staršev po svetu - odvisnost od spleta, spletnih strani in spletnih prijateljev. Zakaj je knjiga tako posebna? Poleg srce parajoče zgodbe ponuja možnost vsem staršem sveta, da svojim otrokom pokažejo dobre IN slabe lastnosti spletnega komuniciranja, da jim postavijo meje in s tem dokažejo, da je »surfanje« sicer zabavno in poučno, vendar lahko v neki obliki pride tudi do tragedije, če se ta postavljena meja prestopi.
Craig Thompson: ODEJE: ROMAN V STRIPU, Mladinska knjiga, 2006
Ste že kdaj slišali rek, da slika lahko pove več kot tisoč besed? Roman Odeje je točno to. Nekaj posebnega v tem romanu je, da je v strip, ki, bolj kot v besedi, v sliki pripoveduje navdihujočo življenjsko zgodbo o fantu, ki skozi odraščanje in najstniška leta išče svojo življenjsko pot. Sooča se s strogimi starši, tradicionalnim družbenim okoljem, viharjem prve ljubezni. Rdeča nit romana je odkrivanje, spoznavanje vere in smisla življenja. Knjiga je drugačna, a neizmerno zanimiva in prav nobenega bralca (starejšega ali mlajšega) ne bo pustila ravnodušnega.
Naj ne mine dan brez knjige
Letos mineva stoletnica rojstva prekmurskega pisatelja Miška Kranjca. Ob tej priložnosti je Študentska založba iz Ljubljane v zbirki Beletrina izdala delo Povest o dobrih ljudeh, ki je od nastanka - od leta 1940 do danes, doživelo že mnogo ponatisov in filmsko upodobitev. To je idilična pripoved o ljudeh, ki živijo ob Muri. Avtor razgrinja najgloblja pisateljska občutja, ki se bralca dotikajo z izjemno toplino in ubranostjo. Boris Pahor praznuje letos zavidljivih 95 let. Ob njegovem izjemnem jubileju je v zbirki Beletrina izšlo delo Moje suhote, ki so pisateljevi avtobiografski zapisi in » ... predstavljajo izredno pomembno pričevanje, ki celovito osvetljuje tako njegovo kompleksno življenjsko izkušnjo kot literarni opus. Pahorjeva zgodba je v marsičem metafora 20. stoletja. Po eni strani jo zaznamuje življenje v multi-etničnem okolju, po drugi strani pa je trčila ob vse bistvene totalitarizme 20. stoletja: fašizem, nacizem in komunizem. Pahor se izkaže za vseskozi skeptičnega v odnosu do ideologij in njihovih poskusov podreditve posameznikove svobode,« beremo v spremnem besedilu h knjigi.
Andrej Morovič je dogajanje svojega najnovejšega romana Progres postavil v Slovenijo, stopil pa je tudi čez mejo naše dežele. Kot prvoosebni pripovedovalec govori delno avtobiografsko zgodbo, ki jo razširi z drugimi tudi realnimi osebami. Značilnost Morovičevega pisanja je pikri humor, mojstrski jezik in erotika.
Sebastijan Pregelj se v romanu Na terasi babilonskega stolpa spogleduje z modernisti, kot je Umberto Eco. »Spremljamo akcijo posebnih enot specialcev, ki v ljubljanskem nebotičniku nadzorujejo mednarodno skupino - varuhe preroka. Spe-cialec, ki je določen za eliminacijo preroka, se v zgodbi zaplete tudi intimno, saj se njegova ljubezen Maja pojavi med tarčami napada. Ob soočenju s prerokom je postavljen pred izbiro med življenjem in smrtjo. Tukaj se odpre široka zgodovinska freska verskih bojev med Zahodom in Vzhodom, v kateri igra pomembno vlogo Žička kartuzija,« beremo v spremnem besedilu. Češki pisatelj Bohumil Hrabal se tokrat predstavlja slovenskim bralcem z zbirko kratkih zgodb Oglas
za hišo, v kateri nočem več živeti,
ki zajema besedila iz različnih avtorjevih zbirk.
Zvonovi pozimi je izbor pesmi no-belovca Czeslawa Milosza, ki jo je prevajala večja skupina prevajalcev, zbrala in uredila sta jo Klemen Pisk in Jana Unuk, ki je tudi napisala spremno besedo. Slovenci smo zdaj prvič dobili tako obsežen vpogled v pesnikovo ustvarjalnost. Sonce, sonce, sonce je delo enega najvidnejših slovenskih prozaistov Marka Švabica, ki ga odlikuje živahen stil, duhovitost, parodija in groteska ter igriv odnos do jezika. Tokrat je v knjigi zbral svoje novele. Gašper Troha je v zborniku Literarni modernizem v »svinčenih« časih zbral članke, ki so nastali na podlagi simpozija lani v Ljubljani. Pisati antropologijo je delo ene najbolj uglednih britanskih in svetovnih antropologinj Marilyn Strathern. »Knjiga predstavlja analizo zahodnih mišljenjskih praks ter sodobnih antropoloških pristopov k pisanju, reprezentaciji in dokumentiranju medkulturnih primerjav.« Čas, ki ostaja; Komentar k pismu rimljanov je delo Giorgia Agambe-na, ki je rekonstrukcija besedila v luči nastanka, ko krščanstvo in ju-daizem še nista bila povsem ločena.
Zlati vek ruske kulture je prvi sistematični in poglobljen prikaz ruske literarne zgodovine od 17. stoletja do sredine 19. stoletja, ko se v kulturi pojavi realizem. Delo ni namenjeno le študentom, ampak vsakemu, ki ga zanima ruska literatura. Delo je napisal Miha Javornik. Zapisi in zapiki so eseji Ženje Le-iler, ki je pomembna slovenska žur-nalistka. Za časopis Delo piše zelo poglobljene komentarje, kolumne ter filmske in televizijske kritike in njeno delo predstavljajo izbor le-teh.
Zgodovina sveta v šestih kozarcih
je zelo berljiva in zanimiva knjiga, ki našo preteklost razdeli na šest obdobij: pivo, vino, osvežilne napitke, kavo, čaj in Coca-colo. Tom Stan-dage govori o tem, da je bila pijača nekoč plačilno sredstvo, politični simbol, vir filozofske in umetniške inspiracije, poudarjala je moč, s pijačo proslavimo rojstvo, se spominjamo umrlih, sklepamo posle, podpisujemo pogodbe, rešujemo življenje in ga tudi uničimo. Jean-Paul Sartre v delu Oris teorije čustev odpira novo obdobje tolmačenja čustev.
Tatjana Kokalj
Waltraud Egitz : MALI MEDVED IŠČE SREČO, Narava, 2007
Mali medved ima vse, kar potrebuje za dobro življenje: udobno votlino, polno shrambo in velik lonec medu. A kljub temu ni srečen. Po nasvetu modre sove se odloči, da gre iskat srečo. Na poti najde miren kraj ob potoku, kjer se odpočije, reši ptičjega mladiča, kije padel iz gnezda, z žabami zaigra koncert. Ves utrujen, a zadovoljen, najde votlino, v kateri živi veliki medved. Ob pripovedovanju svoje zgodbe ga ta pouči, da je ob vseh teh doživetjih že našel srečo, kajti srečo najdemo v malih stvareh, le oči je potrebno odpreti in jo videti. Največja sreča za malega medveda pa je bila ta, da je pri njenem iskanju našel prijatelja. Toplo zgodbico o iskanju sreče in pomenu pravega prijateljstva priporočam malim in velikim.
MEDIOTEKA
ODPRI SRCE (ELSKER DIG FOR EVIGT) - DVD, A.G. Market, 2003
Kje se začne in neha sočutje, kje se začne in konča ljubezen, kako na naše pojmovanje ljubezni in sočutja vpliva bližina smrti? Te teme so dansko režiserko Susanne Bier vznemirjale že v Wilbur se hoče ubiti in Po poroki. Ta film, formalno posnet v načinu Dogma, je variacija iste teme. Zgodba je melodramatična in na več mestih na meji verjetnosti, vendar Suzani Bier zlahka odpustimo. Mati in hči zjutraj povozita pravkar zaročenega podiplomskega študenta geografije, tako da ta utrpi poškodbe, spričo katerih bo vse življenje tetraplegik. Njegova zaročenka, pretresena nad posledicami nesreče, se zaplete z zdravnikom, možem voznice avtomobila. Je to veselje ob novi ljubezni, preizkušnja stare, žalost ob izgubi ali nekaj tretjega? V filmski zbirki imamo še en odličen evropski film.
Uredil in izbral Janez Dolinšek
Telefonska intima, telefonska štima
Sergi Belbel: Mobilec Režija: Boris Ostan MGL
Ocena predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika, v četrtek, 16. oktobra 2008
S predstavo Mobilec (Mobil), katalonskega avtorja Sergia Belbela, se pričenja abonmajski cikel predstav, ki po svoji tematski naravnanosti problematizirajo oziroma poizkušajo na novo definirati pojem medsebojne človeške komunikacije. Tendenca Belbelovega besedila je v kolažu intenzivnih, mestoma hitrih in zgoščenih prizorov izpostaviti zmožnosti mobitela kot katalizatorja, ki pripelje do prepleta in psihološkega razvoja likov. Belbel že v začetku razdeli dramo na dve glavni interakciji, ki potekata v razmerju subjekt-subjekt ter najpogosteje su-bjekt-mobilec-subjekt. V ta komunikacijski model sta vpeta dva para: Sara-Rosa ter Claudia-Jan. Zanimivo je, da obe dvojici prikazujeta
odnos med dominantno mamo ter podrejenim sinom oziroma hčerjo. V skladu s formalno obliko igre, kjer se navidezno nepovezane osebe prepletejo, dokler niso povezane, je celotno dogajanje umeščeno v en sam prostor, ki je, zaradi želje po mobilnosti, vpet v jeklen konstrukt, na katerega so nameščeni reflektorji, potrebni za občasne svetlobne efekte (oblikovalec svetlobe je Pascal Merat). Konstrukcija je izkoriščena tudi za iluzijo dežja, ki pronica skozi navidezen strop, vendar so vsi ti efekti prej nepotrebni kot bistveni. Prostor, z rjavo obarvano zadnjo steno in poslikavo (scenografijo je zasnovala Petra Veber, poslikava pa je delo Daneta Radulovica), deluje nevtralno in uspe konstituirati sceno šele z besedilno pomočjo, saj tok uprizoritve s številnimi, hitrimi prehodi onemogoča detajlno stiliziran prostor. Boris Ostan, tokrat v vlogi režiserja, ob dramaturški pomoči Clare M. Brennan, ne izpostavlja posameznih tem, idej ali zaključkov, prej je mogoče reči, da je igra (iz)
postavljena tako, da nakazuje svojo večplastnost mobilne generacije, ki so nakazane že v samem besedilu, žal pa premalo izkorišča njegovo kritičnost. Ena izmed posebnih intrig Mobilca predstavlja igra reakcij igralcev na mobitel, ki deluje kot nekakšen aparte, notranji monolog oziroma vpogled v psihološko stanje likov preko navideznega dialoga, kar igralci, kljub dobremu odmerjenem pogovornemu jeziku prevoda Alenke Klabus Vesel, premalo izkoriščajo. Najboljši prizori so tako ravno tisti, ko igralci prehajajo v osebni stik drug z drugim, še posebej prizori med Saro in Janom. Joži-
ca Avbelj v vlogi Sare doživeto ni-ansira nivoje svoje mentalne stiske, njeno prehajanje iz ravnodušne drže do prebuditve iz čustvene otopelosti pa dopolnjuje tudi dober interpreta-tivni razpon Gregorja Grudna, ki lik Jana uspe skozi igro dobro potencirati do samega zaključka, pri čemer mu sledita Bernarda Oman kot Claudia in Mojca Funkl, ki na trenutke svoj lik nekoliko predimenzionira v emocionalnih izbruhih. Skladen z začetkom drame je tudi konec: vljudno vas prosimo, da izklopite svoje mobilne telefone.
Matjaž Marinič
Galerija Domžale
Razstavljal Goran Mitrovič
V začetku septembra 2008 je v Galeriji Domžale svoja umetniška dela razstavljal priznani akademski slikar Goran Mitrovič.
Goran Mitrovic se je rodil leta 1969 v Sremski Mitrovici. Prve likovne izkušnje je pridobival v ateljeju akademskega slikarja Dragana Mar-tinovica, kasneje pa se je vpisal na akademijo, kjer je bil njegov mentor Radko Lalic. Študij je zaključil na Umetnostni akademiji v Novem Sadu, v razredu Dušana Todorovica. Imel je že vrsto samostojnih razstav,
med drugim v Beogradu, na Kreti, v Genevi, Madridu in drugje, sodeloval pa je tudi na pomembnej -ših skupinskih razstavah. Je tudi član združenja likovnih umetnikov Esnaf.
Slike akademskega slikarja Gorana Mitrovica so prepoznavne po osebni melanholični liniji, ki nosi popolnoma posebno simboliko. Del te smo lahko videli tudi na tokratni razstavi, ki je obiskovalce izjemno navdušila, saj je ljubiteljem likovne umetnosti ponudila nekaj čisto no-
vega. Predvsem so bili presunjeni nad temačnostjo slik, na katerih je moč opaziti bolečino in trpljenje naroda, pa tudi slog, ki ga predstavljajo slike je popolnoma samosvoj.
Na slovesnem odprtju, ki ga je pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, je k še večji podoživitvi umetniških del Gorana Mitrovica prispeval nastop Anastasia kvarteta Glasbene šole Domžale, ki ga vodi Anastazija Juvan, med ljubitelje umetnosti pa je razstavo s prijaznimi besedami o pomembnosti kulture v našem življenju pospremila Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale.
V.
um m mr-TTT-r i
Jujuhu, otroški živ-žav je spet tu!
Kulturno društvo Jožef Virk Dob je 21. septembra v Kulturnem domu Dob otrokom spet odprlo vrata. Začela se je sezona gleda-liško-lutkovnega živ-žava, ki bo staršem in otrokom nedeljske popoldneve popestirila s predstavami bolj ali manj znanih pravljic in zgodbic. Tisti, bolj nestrpni in neučakani, boste o njih razmišljali že ob nedeljskih dopoldnevih in se jih še večkrat spomnili!
»Mizica, pogrni se,« so bile največkrat izrečene besede na prvi predstavi, ki sta jo predstavila lutkovna igralca iz ljubljanskega gledališča Mini teater. Otroci so uživali v duhovitih pripetljajih na odru in živahnemu dogajanju, ki se je vrtelo okoli dečka, koze, zlate ovce, mizice in še česa. Zagotovo so imeli vsaj nekateri izmed mlajših gledalcev sanje o gorjači, ki kaznuje vse zlobne ali pa so tudi oni morda »srečali« lažnivo kozo ...
Domišljija je res lepa stvar!
Da ne boste vi in vaši otroci ostali brez sedeža, se o informacijah o predstavah, vpisu abonmaja in rezervaciji vstopnic lahko pozanimate na tel.: 041/420-610.
V nedeljo, 16. novembra 2008,
ob 16. uri si oglejte Zlatolasko!
Kjer se razlega petje, tam smo doma veseli in prijazni ljudje
Povsod lahko najdemo ljudi, v mestu in na deželi, ki jim postane toplo pri srcu, ko zaslišijo staro ljudsko pesem. Takrat privrejo spomini ... spomini na prijetna srečanja, izlete, praznovanja, ki nikoli ne minejo brez petja, saj smo Slovenci znani po tem, da radi pojemo o veselju, ljubezni, delu, dogodkih ...
Spominčice smo doma v Domžalah in rade prepevamo. S ponosom in veseljem vam povemo, da smo v teh dneh dopolnile 15 let. V vseh teh letih smo skupaj veliko pele, doživele, se radostile in žalostile ob izgubah naših pevk in pevcev. Danes smo prijetna, med seboj povezana in družabna skupina 22 pevk, ki se veselimo vsakotedenskih srečanj, ko obnavljamo in širimo svoj repertoar. Najraje pojemo slovenske narodne pesmi - takrat nam pesmi res privrejo iz srca. Na začetku je bila želja, da se naši glasovi združijo, da si krajšamo čas in se poveselimo ob prijetnih melodijah naše mladosti.
Sprva smo se stanovalci zbirali k petju priložnostno, nekaj časa tudi ob spremljavi citer gospoda Vidergarja. Potem nas je Mojca zbrala skupaj, določili smo dan za naša srečanja in nastal je zborček.
Minilo je leto, dve - mi pa smo s petjem ostali povezani. Prvič smo odšli na revijo pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije, ki je bila tisto leto v DU Šiška. Bili smo ponosni nase, da smo zastopali naš dom. Tej tradiciji sledimo že 13 let in prekrižarili smo že vso Slovenijo. Ker pa ima vsak resen pevski zbor ime, smo si ga tudi me izbrale. »Spominčice bomo,« je bila soglasna odločitev vseh pevk, »saj najraje pojemo pesmi, ki se jih spominjamo iz mladosti«. To so tudi pesmi, ki jih z veseljem zapojemo z naj -mlajšimi obiskovalci našega doma, ki pridejo iz vrtcev in šol.
V začetku smo pele brez spremljave, kasneje pa smo ugotovile, da se v nas skrivajo tudi ljudske glasbenice. Priskrbele smo si primerne inštru-
mente in popestrile naše nastope z novimi zvoki. Ob posebnih priložnostih nas na sintesajzerju spremlja Meta Zupančič, s harmoniko pa Miran Pezdirc. Naših nastopov pa niso bili deležni samo sostanovalci in obiskovalci, saj smo veliko nastopale tudi izven doma: v Bernikovem domu, domu Domžale, pri svetih mašah v župnijski cerkvi, v Dobu. Bile smo tudi na snemanju oddaje Iz domačih krajev in še bi lahko naštevali. Večkrat nastopamo skupaj z drugimi zbori, ki prihajajo v naš dom, otroci iz vrtcev in šol ter pevsko skupino zaposlenih v našem domu. Brez nas ne mine nobeno praznovanje - rojstni dnevi, prireditve, praznovanja ali zbrana malo večja družba in že se po domu razlega pesem, ki prinaša veselje in dobro voljo. Pri iskanju boljših ponazoritev naših pesmi smo v nastope vključile našo folklorno skupino, ki je zadnja leta z nami nastopala tudi na revijah pevskih zborov.
Z veseljem in optimizmom stopamo v nova leta prepevanja. Spet bomo brskale po svojem spominu in druga drugo učile novih pesmi in napevov iz svoje mladosti, pridale kakšno narodnozabav-no melodijo in se veselile vsakega srečanja. Naj tudi vas povsod spremlja pesem.
Spominčice
mesečni koledar
NOVEMBER 2008
sobota, 25. oktober ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor Po motivih bratov Grimm:
Sneguljčica
lutkovna predstava
Otroci vseh starosti poznamo pravljico bratov Grimm o lepi pastorki, hudobni mačehi, lovcu, palčkih in kraljeviču, ki reši prelepo Sneguljčico. Mariborska izvedba predstavlja tri igralce, ki tekmujejo za vlogo pripovedovalca naslovne zgodbe. Pravljico o hudobni mačehi in lepi pastorki skozi ironično distanco blažijo in vanjo vnašajo obilo smeha. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
sreda, 5. november ob 20:00 - ab RDEČI in IZVEN četrtek, 6. november ob 20:00 - ab ZELENI in IZVEN ponedeljek, 10. november ob 20:00 - ab ORANŽNI in IZVEN torek, 11. november ob 20:00 - ab RUMENI in IZVEN
SNG Drama Ljubljana Yasmina Reza:
Bog masakra
tragikomedija
r: Janusz Kica, i: Saša Pavček, Branko Šturbej, Silva Čušin, Igor Samo-bor
V parku se stepeta enajstletna sošolca in njuni starši se sestanejo, da bi se mirno pogovorili o pripetljaju in njegovih posledicah. Družabno popoldne kmalu dobi povsem drugačne razsežnosti, saj vedno odlična Yasmina Reza postopoma razkriva vse podrobnosti navidezno harmoničnih družin, kar pelje do vse bolj napetih in absurdnih situacij.
sobota, 8. november ob 10:00 Lutkovno gledališče Kranj Brata Grimm: Rdeča kapica
lutkovna predstava
Rdeča kapica se odpravi na obisk k bolni babici, ki živi na drugi strani velikega, temnega gozda. Na poti med drevesi jo ves čas zasleduje požrešen volk, ki ima zelo nerodne načrte. Rdečo kapico prehiti na poti do babičine hiše in se zvito preobleče v staro ženico in načrtuje, kako bo pojedel tudi malo deklico ... Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od tretjega leta dalje.
petek, 14. november ob 20:00
Klapa Mali grad
koncert
Glasbena zasedba, ki si je nadela ime Klapa Mali grad ne prihaja iz Dalmacije, kot bi pričakovali, ampak iz Kamnika. Njihov program zajema tradicionalno dalmatinsko pesem in novejše skladbe. V petih letih delovanja imajo za seboj vrsto koncertov in nastopov po celi Sloveniji, kot gostje večkrat nastopajo na Hrvaškem, prisluhnili pa so jim tudi na koncertu v Londonu.
nedelja, 16. november ob 20:00
Južnoameriške pesmi, tangi in spirituali
Juan Vasle (basbariton) in Vokalni kvartet Opus Cuatro
(Argentina)
Basbaritonist Juan Vasle se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Od leta 1990 je član ansambla ljubljanske Opere, kjer je odpel vrsto pomembnih basovskih vlog. Vokalni kvartet Opus Cuatro je nastal leta 1968, ko so se štirje člani univerzitetnega zbora iz mesta La Plata podali na poklicno pevsko pot. V 38 letih je kvartet nanizal več kot 6400 nastopov.
sreda, 19. november ob 20:00 ab MODRI in IZVEN Zoltan Peter (klavir)
Program: Mozart, Haydn, Rahmaninov, Bartok, Liszt
Zoltan Peter se je rodil v Vo-jvodni, študij klavirja pa je zaključil v Ljubljani. Kot solist in komorni glasbenik je nastopal po Sloveniji in v tujini, podpisan pa je tudi pod številnimi zgoščenkami. Poleg vodenja seminarjev in mojstrskih tečajev, je bil lani izvoljen v naziv docenta za klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Q
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
■
KULTURA
stran
16
Memorialni opus akademskega kiparja Toneta Demšarja
Najbrž se bralci Slamnika še dobro spominjajo znanega akademskega kiparja Toneta Demšarja, ki se je 1946. leta rodil v Ljubljani in po končani srednji šoli za oblikovanje dokončal tudi Akademijo za likovno umetnost - smer kiparstvo.
Po diplomi v letu 1971 je leta 1975 končal speci-alko za kiparstvo pri profesorjih Slavku Tihcu in Dragu Tršarju.
Akademski kipar je poučeval kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ustvarjal pa v svojem ateljeju na Sveti Trojici. Za svojo razstavo v galeriji
Labirint je v letu 1980 prejel nagrado Prešernovega sklada. Mnogo prezgodaj je umrl v letu 1997. Številni ljubitelji umetnosti so se lahko akademskemu kiparju pred kratkim poklonili ob njegovi razstavi, ki so jo v Mursko Soboto prenesli iz kranjske galerije Prešernovih nagrajencev, na njej pa so predstavljana dela iz vseh obdobij ustvarjanja kiparja Toneta Demšarja. Razstavo je skupaj z likovnim kritikom Levom Menašem v soboški galeriji postavila kiparjeva hči Polona Demšar, prav tako akademska kiparka, ki s svojimi specifičnimi umetniškimi deli postaja vse bolj znana in uveljavljena.
Vera
Razstava FKVK Mavrica v Radomljah
Naši kraji skozi zgodovino in čas
V ponedeljek, 29. septembra, je bilo v galeriji Dom v Radomljah odprtje razstave Naši kraji skozi zgodovino in čas. Levji delež pri pripravi razstave je nosil Janez Kosmač, predsednik kluba Mavrica. V kulturnem programu sta nastopila baritonist Janez Majce-novič in citrar Tomaž Plahutnik, razstavo pa je odprl Metod Mar-čun, predsednik Sveta KS Radomlje.
Radomeljska Mavrica ima več obrazov. Zanjo je novinar v osrednjem slovenskem časniku zapisal, da pomeni mavrico aktivnosti ter pestrosti in bogastva dejavnosti. Poleg fotografiranja in filmanja na celu-loidni trak in v elektronski zapis se Mavrica ukvarja tudi z arhiviranjem oprijemljivih stvari - predmetov, orodij, slik in časopisov. Večji kraji imajo zgodovinska društva ali muzeje. Radomlje nima niti prvega niti drugega, ima pa Mavrico in njenega predsednika Janeza Kosmača, ki je tudi ljubiteljski zgodovinar. Ker se zaveda, da vsi od nekod rastemo in imamo korenine v preteklosti. Zato kot vesten kronist filma,
fotografira in zbira. Zaradi pomanjkanja prostora zbira predvsem slike, fotografije in časopise. Nabralo se mu jih je že toliko, da bi, kot pravi sam, če bi želel razstaviti vse, moral najeti kar Halo Tivoli. Iz svojega arhiva in iz knjig kronista Staneta Stražarja je Janez Kosmač ob pomoči hčerke Alenke in žene Albince pripravil razstavo, ki je od njih zahtevala več mesecev trdega dela. Zbrali in izbrali so gradivo, poiskali podatke in napisali besedilo. V dveh razstavnih prostorih je zaživela razstava Naši kraji skozi zgodovino in čas, ki je obiskovalca v podobi in besedilu popeljala od mamuta prek rimske dobe, srednjega veka do predlanskih dogodkov. Še posebej bogato sta predstavljeni 2. svetovna vojna in čas po njej, ko so člani Mavrice že lovili dogodke v objektive svojih fotoaparatov. V kulturnem programu sta nastopila moža, ki skrbita, da se ohranja tudi druga vrsta kulturne dediščine - glasbena dediščina. Janez Majce-novič, s svojim žametnim glasom, in Tomaž Plahutnik, s svilenimi prsti na citrah, sta z velikim srcem za slovensko pesem razkrila lepoto ljudskega ustvarjanja.
Razstavo je odprl Metod Marčun, predsednik KS Radomlje. Mavrici se je zahvalil za dolgoletno delo in njen prispevek h kulturnemu utripu krajev ob Bistrici. Spomnil je tudi na praznovanje štiridesetletnice društva. Praznovanje, katerega vrh
bo 24. januarja 2009 v Radomljah, bo prepleteno z razstavami v Domžalah, Kamniku in Radomljah, fotografskimi razstavami in projekcijami filmov.
Dodatno svečanost je v slavnostno odprtje razstave prinesel Peter Po-korn, podpredsednik Fotografske zveze Slovenije, ki je Lili Jazbec, članici Mavrice, izročil srebrno pavje pero, ki ga je prejela za izvrstno fotografijo na mednarodni fotografski razstavi v vojvodinskem mestu Gospodinci.
Igor Lipovšek
Krajani si niso vzeli časa samo za temeljit ogled razstave, ampak so z veseljem prisluhnili tudi kulturnemu programu.
Max bend gre naprej
Po stoprvi ... vse naslednje oddaje
Fantje iz Max benda, ki so v polni Hali komunalnega centra Domžale praznovali stoto oddajo in se skupaj s številnimi gledalci in gledalkami neizmerno zabavali, nadaljujejo s svojimi vse bolj priljubljenimi koncerti, ki si jih lahko ogledate na TV Piki.
Stoprva oddaja je bila pravzaprav namenjena spominom na stoenko, ki se umika s cest in odhaja v zgodovino. Da je ne bi čisto pozabila, sta se Klavdija in Tinček z njo zapeljala v stoprvo oddajo in ob prihodu v dvorano doživela nepričakovano, a toliko bolj prijetno presenečenje.
Aleš, Boris in Damijan iz Max benda so namreč oddajo z Lujzkove domačije prestavili v čisto pravo grajsko okolje ter s tem poudarili tudi splošno znano dejstvo, da je Slovenija znana po številnih gradovih. Tinček je tako uresničil svojo dolgoletno željo postati graščak, nad novimi kulisami, glasbeniki in vsebino prve oddaje v četrti sezoni pa so bili navdušeni vsi - ekipa, gledalci in glasbeniki. Nove kulise pa niso edina novost v 4. sezoni. Če želite izvedeti, kaj je še novega, obiščite oddajo ali so jo oglejte na TV Piki. Pa dobrodošli med prvimi na vasi!
V.
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vidu:
t piegfed oči + pesira iibira okvirjev
•	r<: novejša gene rac j-a VARI LUX PHYSIO steke), ■ stekla AMI l AtlQUL osvežitev zü vj^ oči'
*	sončna očala
Delovni čas od pon. do pet- od do 18. ure.^-^
Bukovceva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
Optimistično v novo sezono
Čas dopustov je mimo, jesen in nova sezona kulturnih dogodkov pa že trkata na vrata Kulturnega društva na Viru. Dramska igra, umetniška beseda, režija, oder, scena, reflektor
-	se vam zdi zanimivo? Na Viru želimo razgibati kulturno življenje, zato ni naključje, da smo v našem društvu pričeli s praktičnim seminarjem dramske igre z osnovami režije.
Dramsko igro in prvine režije smo skušali približati vsem, ki jih ljubiteljsko gledališče veseli. 50-urni seminar je namenjen tistim, ki jih dramska igra zanima
-	tako začetnikom kot drugim, ki že imajo nekaj tovrstnih izkušenj z igranjem. Seminar je voden pod strokovnim vodstvom akad. igralca in režiserja Viktorja Ljubutina ter akad. igralke Vanje Slapar, ki sta diplomirala na znameniti Moskovski akdemiji za dramsko umetnost. Umetnika uporabljata sistem Stanislavskega in temelji na zavestnem in profesionalnem pristopu. Metoda je poznana tudi pod imenom »Method acting«, ki igralcu nudi dobre možnosti za
doseganje zelo ustvarjalnih nastopov na področju dramske igre. Seminar je vsekakor enkratna priložnost za ljubitelje kulturnega življenja, da osvojijo čimveč tehnik pristopa v gledališkemu ustvarjanju. S seminarjem smo pričeli v mesecu oktobru in presenetljivo se je prijavilo 20 slušateljev iz našega kulturnega društva, kulturnega društva Miran Jarc in drugih društev, ki so povezani v Zvezo kulturnih društev Občine Domžale. S pridobitvijo odrskega znanja se bomo skušali ob zaključku seminarja predstaviti s krajšim odlomkom v sklopu glasbene-ge prireditve Na Viru smo doma ali celo s samostojno predstavo na odrskih deskah v Kulturnem domu na Viru.
Kot je že v navadi, tudi letos v začetku decembra pripravljamo Miklavžev večer za krajane Vira in okolice v Kulturnem domu na Viru, potekajo pa že priprave za gostovanje novoletne predstave, ki bo v našem kulturnem domu 30. decembra, že tretje leto zapored in je vedno dobro obiskana. Tudi tokrat bo to zanimiva komedija priznanih slovenskih igralcev. Vljudno vabljeni na ogled predstav v Kulturni dom na Viru pri Domžalah.
Saša Lavrič, predsednica Kulturnega društva Vir pri Domžalah
Govorica preprostih stvari
Raj - kraj popolne sreče
Pred nami so prazniki, ki bodo naš pogled usmerili v to, kar krščanstvo označuje kot »poslednje reči« - v nebesa in v kraj očiščevanja (vice). Ustavimo se ob tem, kar Sveto pismo in bogoslužje opisujeta z besedami »raj«, »paradiž« ali »nebesa«. »Paradiž« je staroperzijska beseda in prvotno pomeni »ograjen prostor«, prevzeta v grščino pa »lep vrt«.
Starozavezno poročilo o stvarje-nju v Prvi Mojzesovi knjigi pripoveduje, da je Bog človeka postavil v raj ali vrt Eden, v kraj obilja in harmonije, kjer naj bi tudi živali živele v miru med seboj. »Gospod Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Ednu in tja postavil človeka, katerega je izoblikoval« (1 Mz 2,8). Zasadil je vsakovrstno drevje, tudi drevo življenja (simbol nesmrtnosti) v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega (simbol modrosti, ki je pridržana Bogu). V Ednu je izvirala reka in se delila v štiri glavne reke, ki so namakale vrt. Paradiž je torej opisan kot zelenica sredi puščave. Prvi človeški par, Adam in Eva, je z grehom zapravil božje prijateljstvo, kar je opisano kot izgon iz raja. Upodobitve raja v umetnosti se naslanjajo na te svetopisemske podatke. V zgodnjem krščanstvu so raj samo nakazovali s kakšno palmo ali drugim drevesom, morda so dodali še štiri rajske reke. V rajskem vrtu stoji Dobri pastir, pozneje pa Jezus Kristus sredi med apostoli in svetniki. Postavljeni so v pokrajino z bujnim rastlinjem in živalmi. Prvi kristjani so si raj predstavljali kot kraj osvežitve in miru. Na nagrobnike so radi slikali pava, ki je simbol nesmrtnosti in večnega življenja. Njegov razprostrti rep je veljal za podobo nebes. Pavi, jeleni in golobje pijejo iz velike posode, v kateri je »voda življenja«. Jelen velja za simbol človeške duše, ki hrepeni po Bogu. Rastline in živali (ovce) predstavljajo celotno stvarstvo, ki bo ob koncu sveta poveličano. V srednjem veku je za ponazoritev paradiža služilo »Abrahamovo naročje« z Lazarjem in mnogimi drugimi dušami. Tako Jezus označuje kraj sreče, kamor po smrti pride ubogi Lazar in dobri ljudje,
medtem ko sebični bogataš tja nima dostopa. Drugod iz Abrahama, ki je postal oče izvoljenega ljudstva in vseh verujočih, raste »drevo življenja« s človeškimi glavami.
Na krščanskem Vzhodu je domala v vsaki cerkvi naslikan prizor poslednje sodbe in s tem tudi raja (nebes): ob rajskih vratih stoji Božja mati Marija, odrešeni desni razbojnik s križem v roki ter očaki Abraham, Izak in Jakob, ki v naročju ali v velikem krilu ali plašču držijo skupino zveličanih. Prvi človek je z grehom zapravil zemeljski raj zase in za svoje potomce. Zaradi odrešenja v Jezusu Kristusu pa ga lahko ob koncu časov oziroma takoj po smrti spet dosežemo. V Janezovi knjigi Razodetja (21. in 22. poglavje) je obljubljeni paradiž opisan kot »nebeški Jeruzalem«, kot mesto z obzidjem, dvanajstimi vrati (pomenijo 12 Izraelovih rodov in 12 apostolov) in stolpi. Na upodobitvah poslednje sodbe gledamo raj kot sijajno cerkev ali bogato okrašen portal. Angeli vodijo zveličane (blažene) na cvetoč vrt. Tudi prizori stvaritve Eve, prvega greha (padca) in izgona iz raja se odigravajo na ozadju pokrajine z bujnim rastlinjem in mnogimi živalmi, ki živijo v popolnem miru med seboj.
»Nebesa so tista in takšna prihodnost človeka in človeštva, ki si jo človek ne more dati sam«. (J. Ratzinger)
Bogdan Dolenc
Ottoc/zio uii/ptvo
Šffmmesi
ililljt
ženskih oblafil po ni<
-	popravila
-	i/delava maturantskih, poročnih in večernih oblek
-	Šivanje plesnih
in gledaliških koslumov
Karmen B errant
Dvoržakova ulit
S. p.
Vir pri Domžalah
Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717
5bUdiD 535D
Slamnikarska 1, Domžale
T >01/ 721 01 63 M>031/ 55 77 19
Popust velja ob predložitvi oglasa in plačilu z gotovino!
4
pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki.
Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
Ob dnevu spomina na mrtve
Še nekaj dni nas loči od dneva spomina na mrtve ali vseh svetih. Navzven se pripravljamo z okraševa-njem grobov naših rajnih, z morda pogostejšimi obiski pokopališč, mar-ljivejšim prižiganjem sveč, prinašanjem izbranega cvetja, tu pa tam zaidemo tudi v cerkev in v tihi zbranosti obujamo spomine na naše rajne, ko so še živeli z nami. Vse lepo in prav. Toda če nam včasih že uspeva ubežati različnim spominom, nikoli in nikdar ne moremo ubežati smrti, ne smrti svojih domačih, prijateljev in znancev, ne lastni smrti. In prav ob tem se morda sprašujemo, kaj moramo storiti sami s seboj. Tu zaidemo ali zadenemo ob skalo »večnega iskanja«. Tu gre za »človeka samega«. Gre tudi za tistega človeka, ki mu je »vseeno«. Res, naj je človek tak ali tak, če se ga dotakne nekaj zares in še preveč človeškega - dih smrti, potem ne bo več igral svoje »vloge«, pa čeprav se je je bil v življenju dobro naučil. Pa bo morda kdo porekel, saj je vendar naravno, da človek prihaja na svet, dozoreva, se veseli, okuša trpljenje in - odhaja. Posameznik odhaja in pušča za seboj samo sledove svoje dejavnosti in svojega dela. Nekdo zapusti potomstvo, drugi umre mlad, ne zapusti za seboj tako rekoč ničesar. Seveda ostaja tu vsaj spomin. Toda, tudi ta ne živi dolgo. V drugi, morda še v tretji generaciji.
Potem pa tudi ta enostavno potone v nepovratnost. Ali sploh kaj vemo o življenju in delu svojih pradedov? Kaj pa tistih nekaj posameznikov, katerih imena žive v spominu iz roda v rod? Toda, kaj imaš od tega, če si zapisan v arhivih, na listih, pokritih s prahom in ravnodušnostjo prihodnjih generacij ? Živeti v zavesti ljudi prihodnosti? Toda, tudi ti bodo odšli in spomin bo počasi docela ugasnil. Drži, da imamo v življenju trenutke neizmerne sreče, opoj lepote in slave, ko vidimo svojo usodo kot neskončno dolgo prihodnost, kot mlad in plodovit čas, ki mu ne vidimo konca. To že, kaj pa tisti, ki jim vse to ni dano, ki so naravnost zaznamovani z neusmiljeno usodo? Kakor koli stvari obračamo ali pojasnjujemo, kot posamezniki ostanemo bosi in goli. In naposled se le sprašujemo, kaj oziroma kako pojmujemo svojo osebno prihodnost: ali kot prehod v kraljestvo niča, kakor so temu včasih rekli pesniki, ali kot preobrazbo ali spremembo našega zemeljskega življenja v drugačen način bivanja. Dejstvo, da so se na vseh koncih zemlje dokopali ljudje, neodvisno drug od drugega, do tako rekoč istega odgovora, je dokaz, da je vera že naravno utemeljena v človeški družbi. Če to nadgradimo z vsem tistim, kar nam je razodel naš Odrešenik Jezus Kristus, ki je sebe enačil z Bogom in Očetom, smo se vprašanju človekove osebne prihodnosti znatno približali. Poskusimo se poglobiti v te skrivnosti v teh predprazničnih dneh in molimo zase in za vse naše drage, žive in rajne. Če pa kdo vero doživlja kot nekaj odmaknjenega, naj se zazre v atrakcijo stvarstva, namenjenega predvsem človeku ...
Ivan Kepic
Spoštovani gospod Leon Senger
Zares mi je bilo prijetno pri duši, ko sem prebrala vaše tople in spodbudne
Nagrajuje Študentska založba Litera
Tokratni nagrajenci križanke iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade Honde Ambrož - CAR LINE d.o.o.: Gregor Ilijaš iz Radomelj
-	brezplačni vikend najem vozil - Honda Civic; Marta Jakšič iz Domžal
-	plastična ročka 4 l olja - castrol txt; Lojze Foršček iz Tržiča - plastična ročka 4 l olja - castrol grx in Helena Juvan iz Domžal - preventivni pregled vozila z meritvami.
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Študentska založba Litera.
Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
Pravilne rešitve pričakujemo do 4. novembra 2008.
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
12	1230 Domžale.
besede, še toliko bolj, ker se niti ne poznava. Te besede so mi v uteho, da je nekaj mojega tridesetletnega dela le ostalo kot »zlata pšenica« med tistimi, s katerimi sem neposredno in posredno delala.
Še posebej pa mi je v srce segel vaš napotek »srečno in ustvarjalno«. Če si bom srečo lahko vsaj malo skovala sama, v kar pa zaupam, bom na svoji »novi poti« lahko z veliko ustvarjalnostjo prispevala k zadovoljstvu svoje generacije predvsem z odkrivanjem še neodkritih lepot v naši majhni domovini in tudi izven nje. Vesela bom, gospod Leon Senger, če se bova kdaj osebno spoznala, za »dušo božajoče« besede pa še enkrat prisrčna hvala.
Jožica Polanc
Pravice in dolžnosti
Vsa naša ravnanja so vpeta med pravice in dolžnosti. To velja tako za posameznika kot za celotno skupnost. Razmerja določajo zakoni in druge norme, pa tudi ozaveščenost in morala ljudi. Zgodi pa se, da zaradi malomarnosti, pohlepa po dobičku ali zaradi brezbrižnosti do skupnih dobrin na to kaj lahko pozabimo.
Ob zadnjem pomoru rib v Kamniški Bistrici se upravičeno sprašujemo, ali so tisti, ki jim je država podelila koncesijsko oziroma vodno pravico izkoriščati vodni potencial Bistrice za tehnološke namene ali za male vodne elektrarne v Mlinščicah, ravnali v skladu z obveznostmi, zapisanimi v Zakonu o vodah in povzetimi v koncesijskih pogodbah in vodnih dovoljenjih. Gre predvsem za zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka v strugi Bistrice, ki še omogoča obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Tisti, ki je preusmeril vso vodo iz Bistrice v Mlinščico, je očitno kršil koncesijsko pogodbo oziroma vodno dovoljenje in je s svojim neodgovornim dejanjem oviranja normalnega pretoka vode porušil naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov. Za tako ravnanje pa je v Zakonu o vodah zagrožena visoka kazen. Dolžnost uporabnikov vode v mlinščicah je spoštovati določbe Zakona o vodah ter iz njega izhajajočih koncesijskih pogodb. Dolžnost inšpekcisjkih nadzornih služb je nadzorovati izvajanje tega zakona ter ukrepati v primeru kršitev, dolžnost lokalne skupnosti pa je v smislu dobrega gospodarja skrbeti za zaščito interesov in pravic občanov do čistega in nepoškodovanega naravnega okolja. Še posebej, ko gre za območje Kamniške Bistrice, ki ga je občina s prostorskim aktom razglasila za pomembno zeleno rekreacijsko os.
Skoraj mesec dni je minilo od dogodka, ki ga lahko označimo za eno hujših ekoloških katastrof, katere
povzročitelj je človek, pa nismo v javnih občilih zasledili nobenih odzivov odgovornih državnih in občinskih organov. V občinskem glasilu Slamnik nisem opazil prav nobene zabeležke, ki bi občanom vsaj malo zagotovila, da bodo občinske službe »pristisnile« na pristojne inšpekcije, ki so dolžne po uradni dolžnosti ukrepati. Ribe poginjajo, župan Toni D. pa nič!
Jože Nemec, DVO Domžale Kamnik
Otroci slovenskih staršev iz tujine so se učili novih slovenskih besed
Tokrat v OŠ Dragomelj. Prišli so iz republik nekdanje Jugoslavije, Nizozemske, Velike Britanije, Belgije, Francije, skupaj 67 otrok. Te poletne šole se izvajajo že 19 let in tri so bile izvedene v Domžalah, pod okriljem Zavoda RS za šolstvo. Vse tri šole je imela na skrbi in jih je organizirala ter vodila mag. Jožica Polanc. V predzadnji številki Slamnika zelo nazorno opisuje potek dela z otroki, omenja tudi njihovo športno dejavnost v prostem času in izrecno poudarja, da je OŠ Dra-gomelj otroke zelo lepo sprejela. Mag. Jožica Polanc med drugim pravi, da je nekaterim otrokom slovenska beseda že gladko tekla, drugi pa so šele spoznavali prve besede v jeziku svojih staršev in starih staršev.
Otroci so šli ganjeni narazen, ko so se poslovili od Dragomlja. »Slovenski jezik združuje otroke tudi še potem, ko to ni več jezik njihove domovine,« izredno lepo in za slovenščino obetavno zaključuje svoj prispevek mag. Jožica Polanc. Za njen trud in zvestobo slovenskemu jeziku ji na tem mestu lahko čestitamo. Do sem vse lepo in prav. Ob njenem natančnem prikazu poletne šole v Dragomlju, skupaj z vzporednimi športnimi in izletniškimi dejavnostmi, pa težko razumem, da v njenem zapisu pri opisani poletni šoli nisem zasledil vsaj omembe sodelovanja samostana sester Sv. Križa na Mali Loki, sodelovanja, ki je bilo po mnenju poznavalcev poletne šole v Dragomlju vse prej kot zanemarljivo, torej posebej pomembno. In kako sedaj zapolniti to nezaslišano vrzel? Če bi samostan izrecno zahteval oziroma želel, naj se njegovega takšnega ali drugačnega sodelovanja ne omenja ... V to močno dvomim. Vsaj v samostojni Sloveniji se ne pojdimo drugorazrednosti vsega tistega, kar je v povezavi ali zvezi s Cerkvijo. Ali ni beg od realnosti nekaj nemoralnega?
Ivan Kepic
Ločevanje odpadkov
Javno podjetje Prodnik je letos izdalo knjižico z navodili o ločevanju odpadkov, ki jo lahko dobite tudi v vseh knjižnicah. To je zelo lepa gesta podjetja, ki je v lasti občin Domžale, Moravče, Mengeš, Lukovica in Trzin, da svoje uporabnike in občane širše seznani z načini ločevanja odpadkov. Ko prebiramo to knjižico so v točki 1. zapisali, zakaj bi ločevali. Čisto in urejeno okolje je vrednota, za katero si moramo prizadevati vsi. Odpadki, ki bi sicer končali na odlagališču in bremenili naše okolje, postanejo v drugačni obliki spet uporabni. Zavedati se moramo, da je mogoče dve tretjini vseh odloženih odpadkov predelati ali znova predelati.
Kaj lahko storim jaz?
Odpadki so naša skrb, saj smo mi njihovi povzročitelji. Ponujena nam je možnost, da svoje odpadke ločimo in s tem zmanjšamo količino odloženih odpadkov. Izkoristimo jo! Živimo v družbi, ki živi hitreje, potrebuje in kupuje več. Vsak izdelek in njegova embalaža pa končata kot odpadek. Ločeno zbiranje odpadkov, ki vam ga predstavljamo, pomeni skrbno, strokovno in premišljeno odbiranje odpadkov, ki jih zbiramo na posebnih mestih - ekoloških otokih. Napačno odložen odpadek lahko onesnaži ostale, pravilno ločene surovine, ki tako postanejo neuporabne za nadaljnjo predelavo in jih je potrebno odložiti na odlagališču. Podrobno tudi navajajo in opisujejo način reciklaže. Zakaj vam vse to pišem spoštovani občani in uporabniki? Da si bo še kdo ogledal in prebral ta dober pri-
ročnik, ki mu bo prišel prav ob sedaj sprejetih enormnih podražitvah storitev PRODNIK d.o.o. in zato, ker do sobote, 4. oktobra, do 11.15 nisem verjel občanom, sedaj pa sem to videl na lastne oči, da javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. ločene odpadke z ekoloških otokov ne odvaža ločeno, temveč da jih vse skupaj pomeša z ostalimi odpadki - kraj dogodka pri Osnovni šoli Preserje - ekološki otok. Glede na to, da imamo tudi za te storitve tudi zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, sem slišal in sedaj tudi verjamem, da tudi z njimi ravnajo enako. Ne pomaga izgovor, da to ni možno, saj ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov stojijo že več let. Kaj to pomeni, preberite v priročniku PRODNIK d.o.o. Pr branju priročnika sem se videl kot JAZ in KAJ LAHKO STORIM ter opozoril na to nedopustno dejanje podjetja Prodnik d.o.o., ki opravlja to storitev za vse zgoraj navedene občine. Menim, da bi podjetje moralo pojasniti uporabnikom teh storitev, zakaj postopajo v nasprotju s svojimi navodili uporabnikom. Ne verjamem, da bi delavci tako delali na lastno odgovornost, saj so jim verjetno nadrejeni tako naročili. Dobiček je dobiček! Fran Milčinski je v zgodbi o Butalcih napisal tako »Če sam ne znam, bom pa druge učil«. Upam, da smo se tudi uporabniki teh storitev kaj naučili zato jim plačajmo le tisto, kar res delajo, ne pa knjižnih navodil! Kako bomo učili otroke in odrasle, kako je prav, če pa prav javni izvajalci lahko delajo, kar se jim zljubi in se požvižgajo na vse predpise, kaj šele na svoja navodila in etiko.
Danilo Kastelic
PRODNIK d.o.o. iz ekološkega otoka stresa vse na en tovornjak, ki pobira smeti!?
STUDENTSKAZALOZBA
LITERA
NESKtHfMI}, NEIZMERNO STEY1LB PSI iT ASIH LEh IH
UÜmu S"11™4	*
•L Htm,
MESTB OB BTUC-U "LK] UM llJUOTU
ITAtlJIAlvSKI
REh E 5AHC HI PfMM Ul KBMLBEGCAtf
ftUWWCB,
i E SHECICHLi
OTOK V ALIUTIM
EP &EENECI ÜRLAkDO)
WH* BSZAVAY SEvE(0. ViHBBNI INSUL
«HhQ-VITEU
IZPUŠČAJ EOfi AHUV
AUESliKA KHALk* UMHI
HOHJt PHEOIYD,
H1UE
Pater ftunun: SKOK IZ KOŽE (MM)
Skok in kCiiajeAvka itdniih fcratx'i iguüb, lu pajili*uii plipivSdivalec ^jodtn* n ski-sipa lerrjbhii - nidaaivöGufanfl •knapifslvo« Peler Fiezman se v zgodban £ki*a .z M» zaveda dejstva. da pise o svelu. hi veöw Ifutf nedoslopen. pn iümiy inj dne dixlnlryi legitimne^], da □ peri piicfccC nukdjmji i..d;ir, se pravi k<:iL nsajdcr, n ne kol li.'iHL'cp;iv(iv;sk!L V tem ie dosleden, saj se rudntK pojavila v veCir« <i|egm«i qoA, pa lud Ce se ne, m dogajanje lesno povezano z rudarstvom n;rtjin£rx> irpn^ar* opisi r.:i.. h:':r h pronfcwru (mv Anlit. gjinfernfii) in pakliorv IfUfefpj . drf.-wni n;i ^rlui. p.ilndi proabamv, Vi r :;n dt ludnika. a Mi iwpdmu.eiü od zunaj (um me avlo&us), aoeoiWen rudarski juJk, mata odnosov med iudr kun [kot Orgin ivdaiji. In r* nn/jidr-|<i prluivi rudmUi rilualpv (tkpk toi kflio). p.n i» kepi« emKmtfnih na«*d in Bjjr Zgodbe j>a niso le zgodbe ö ludaijti pri »Iskalu ostajajo bezimni posamezniki, k |ul icn'u pa so iyuv« osfrsuosn naiaiAo urisane) «i rudniku, market sohkrafj zsodte o prostonj. mesfu. ki z ntdnikom tfhe -i Jjw. m seveda o ä*jve*u na spioti v neKem ptMienj vnekem iiau. Ztjudui; :>dl tm opm m «6en, prtvnii äsiunski sni. ki alep&evtB tli «budni in wednoMi. peč pa fell ptikazeli nesminost leXo. kol io vnJ «n Culj prpovedcvalec.
Rudni cent: i J.SC *
MESTU v OSHEtkJI ITALUL
AYT0P-SAMA HIHTAH
JAAOHSHI PISH! (LAUC EZLESA
ÖJWIIMftkL
aSF
KuhinjSKA KRPA, SRISALKJL
PAEVIA
$UUED;K] DLUDCI
■K NEBA NACJH
ÜBUrfEkM
PH ] USTNI OBJEKT ZA IE Z
BCHA.
ATEk
ViHTETUt MATERIAL
PRIVP-FiHKA
TUJK*
LHikA MU«. I JU tEZEHSKE "OEIIJC
NACTB HAIKU
JTJUUAN. SKI EKO XBMIST :fm, l/AHU:
(AJUBHO BEBIVCC KEZHALHKA VU1BE. WATIKI
CLBML-mtijsKi PtjCid
ClilD	«10H$H1
HA3E	BtUUM KUVStJE PEVEC
MESTU	(DEORDLJJ
KUBA JEZA. BES
LETOMi KRUHIKA
m
GLIC EHBi. SJUiNA STsru: flJACA OLJHEm KESLEHAJME
1ZV1RHEK,
HMim
Olivi k TWIST
Študentska založba Litera
Miklošičeva ulica 4, 2000 Maribor
Tel.: 02/234-21-39
Fax: 02/234-21-39
www.zalozba-litera.org
e-po sta: i nfo@ knj i g a rn a -I i tera, o rg
ppoinesPBHD 1KLVB, HE tBkSI-.'A SHUtPf
VIEMl ZAMET V CQHLH IVAN TtvCAS
JI)4HS ZABJVlStE
BAVNI HeuAOI V J PL SIJI
UESTG V ■■•-I OHJI ETAiUI
(JiTAV
MAKSI LARJIEM
SlhlJSU
tllliHK MHElA
KAKO-
vosme
FHANCf. SKeVIKB
IGRALKA m HA
Jtvrtt.
PISATELT
(CLAUDE]
RIMSKA LHKÜvSkl tpBIkJA »BBOtlT. ■HM
gen desni '
f HETMC VlSLE NA FtLJSKEM
HUHVfiHI RAZISKO-VAtEC (FHieTJDFh
UUETHt
VLAKU« ■
TKANINA
HLl EEAHOVE
KltllNI
FOD V
sobi:
SHAH0N f.10ni
POMOČ: fiKTW0Ktl.A*«StJ * imkl il Jril cm iiniifir, EFTIf RET.itiu^lentiii Ji k Ohol, tClrlt, jAKUTSK-iitirikt rtlfSlO «B rCki Lthi, MlRIADft.nClkOritn», ntiliriCrnb Itt^lt pri »Uriti CtHih. METjUKE-Jipuntki ptfHi t]livit If kB, TR|0l-£IH-9ll«rtl S Irtffli «IjnilHi hlsUHjim
■
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL
stran
18
Listki
srajčke barvajo
V mesecu oktobru v Vrtcu Urša poteka projekt Listki srajčke barvajo. Omenjenemu projektu smo veliko pozornosti posvetili tudi v enoti Bistra. Vsaka skupina je izdelala svoje izdelke na temo jeseni. Zajčki, najmlajša skupina, smo izdelali ježke iz das mase in drevesnih vejic. Otroci iz skupine Slončki so prav tako izdelovali ježke, vendar so za bodice uporabili žir. Izdelali so tudi zajčke in veverice, ki so jih najprej izrezali, nato pa prilepili na risalni list. Otroci iz najstarejše skupine, Metulji, so v vrtec prinesli različne buče. Ko so si jih dobro ogledali, so jih narisali in pobarvali. Njihove spretne roke so zgubale tudi različne ježke. Vse narejene izdelke smo razstavili v garderobi in tako v našem vrtcu pozdravili botro jesen.
Marjeta Fujan, vzgojiteljica
Trgatev na Krasu
1. in 2. oktobra smo otroci iz Zasebnega vrtca Mali princ odšli na dvodnevni izlet na Kras.
Ogledali smo si vinograde gospoda Milana, trgali in jedli sladko grozdje, si ogledali znamenitosti vasi Pliskovica: spomenike, cerkev, šolo ... ter izvedeli veliko zanimivosti o majhni vasici - o ovčki Pliski, ptički Pliski, kamnitih kraških hišah ... Gospod Milan nam je pokazal in povedal veliko stvari o grozdju in njegovi predelavi. Ogledali smo si vinsko klet, cisterne polne
vina in fazana, v katerem je imel gospod Milan shranjeno »zdravilo«. Spoznali smo, da morajo vinogradniki veliko delati, da naredijo dobro in kvalitetno vino. Poučili so nas tudi, kaj je to kamnoseštvo. Da smo še bolj začutili kmečki utrip, smo se »povaljali« in naskakali v kopicah sena, ki so bile v vinogradih gospoda Milana. Zvečer smo se kot »bubice« zavili v svoje spalne vreče in se potopili v prijeten spanec. Naš dvodnevni izlet smo zaključili z lovom na skriti zaklad v okolici Mladinskega ho-stla, kjer smo spali. Škratek, ki je bil ves čas z nami, nam je skril vse sladkarije, ampak mi smo jih našli in pojedli! Veselimo pa se že naslednjega izleta!
Zaključek projekta
Z igro do prvih turističnih korakov
Otroci in zaposleni iz Vrtca Urša smo že tretjič uspešno zaključili celoletni projekt Z igro do prvih turističnih korakov, ki poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije.
Letos je v projektu sodelovalo 82 vrtcev iz cele Slovenije, štirideset pa jih je svoje projekte predstavilo na razstavi, ki je od 8. do 27. septembra potekala v Mercator centru v Šiški. 27. septembra, na svetovni dan tu-
rizma, je v Mercator centru Šiška potekala zaključna prireditev s predstavniki TZS in Mercatorja, pozdravni govor pa je imel tudi Zoran Jankovič. Krajši program so pripravili otroci in zaposleni iz vrtca Pedenjped. Dogajanje se je preselilo v gostišče Šestica, kjer so potekali kviz, podelitev priznanj vsem sodelujočim vrtcem in kosilo, prisotni predstavniki vrtcev pa smo imeli v popoldanskem času tudi možnost ogleda Ljubljane z vodičem.
Suzana Zalogar in Tatjana Gambiroža
Enota Cicidom
Srebrna za Vrtec Domžale
Pa jo zopet imamo! Hitri Tini Kuhar je uspelo priteči na cilj in doseči 2. mesto za Vrtec Domžale, enoto Cicidom. Nedaleč za Tino je pritekla na cilj tudi Eva Korošec. Fantje so svoje hitre spretnosti maksimalno izkoristili in ob padcu prispeli na zavidljiva mesta: Nik V, Aljoša S., Svit V., Tilen B., Aleš P., Jaka M., Žan F., Urban C. in Nik R. Vsem drznim in hitrim, ki so se udeležili jesenskega krosa 2008, čestitamo in želimo še veliko športnih trenutkov.
Mojca Grojzdek, pomočnica vzgojiteljice
Ob tednu otroka
Dnevi in tedni nam v vrtcu zelo hitro minevajo, prejšnji teden - prvi v oktobru - pa je minil še hitreje, saj je bil teden otroka. Za otroke smo pripravile še več zanimivih dejavnosti in vsak dan v tednu je bil nekaj posebnega. En dan smo imeli našo obliko druženja v enoti -otroci v bistri se radi družimo, obiskal nas je
zmajček, zelo lepo dopoldne pa smo preživeli skupaj z Božo Bauer, ki nas je z otroško folkloro popeljala v ljudski ples in pesem. Zaplesali smo vsi skupaj, starejši otroci pa so se učili plesati celo »špegl tanc«. Teden smo zaključili z jesenskim izletom na Šumberk, kjer nam je toplo jesensko sonce mežikalo skozi škrlatne barve jesenskega listja.
vzgojiteljica Jelka Kokalj, Vrtec Urša,enota Bistra
Otroci in starši Vrtca Domžale - enota Krtek odpravili na prvi izlet okrog Gradiškega jezera
Na sprehodu smo opazovali obarvane jesenske liste, labode ter se med seboj bolje spoznavali. Izlet je bil nekaj posebnega, saj so nas spremljali lovec Vladimir Kveder, ki nam je pot popestril z zanimivimi informacijami o medvedu, divjem prašiču ... ter vodnika iz Planinskega društva Domžale. Na koncu sprehoda smo se vsi posladkali s pečenim kostanjem.
Tanja in Jana, Vrtec Domžale, enota Krtek
60 let srednjega šolstva v Domžalah
Sola nekoč
Srednja šola Domžale, edina srednja šola v občini, je zavod z dvema organizacijskima enotama - Gimnazijo ter Poklicno in strokovno šolo. Gimnazija je bila ustanovljena leta 2002, druge oblike štiriletnega izobraževanja pa obstajajo že šest desetletij, od leta 1948, ko je bil ustanovljen Usnjarski tehnikum Domžale. Obrtne dejavnosti, povezane z usnjarsko stroko, imajo na tem območju že več kot stoletno tradicijo, med obema vojnama se je uveljavila še kovinarska dejavnost, zato je bila leta 1921 ustanovljena Obrtno-nadaljevalna šola Domžale. Delovala je tudi med drugo svetovno vojno in po njej vse do leta 1961, ko je bil ustanovljen Strokovni izobraževalni center Domžale. V njem so se izobraževali vajenci kovinarske stroke, torbarji, sedlarji in jer-menarji, ob tem je potekalo še izobraževanje odraslih.
V	tem času je v mestu že deloval Usnjarski tehnikum Domžale, saj se je takoj po drugi svetovni vojni pokazala potreba po srednje kvalificiranih usnjarjih. Ker je bila več kot polovica vse državne usnjarske industrije v Sloveniji oziroma v Domžalah in ker je bila tu tudi podržavljena Pollakova tovarna usnja z dvema usnjarskima obratoma, je bilo smiselno bodočo srednjo usnjarsko šolo ustanoviti prav v Domžalah. V prvi letnik se je vpisalo nekaj deset dijakov iz vseh delov tedanje države. Zaradi prostorskih težav je pouk na začetku potekal kar v Prvi osnovni šoli Domžale, eno učilnico in spalnice za dijake so uredili nad staro Pollakovo usnjarno. Praktični pouk se je začel leta 1949, ko je bila dograjena nova usnjarna, dijaški dom pa je bil šoli priključen sredi petdesetih let.
Usnjarski tehnikum Domžale se je leta 1956 preimenoval, postal je Tehniška srednja usnjarska šola Domžale (TSUŠD). To je bil pravzaprav zavod, ki je poleg šole obsegal Inštitut za usnjarstvo, industrijske obrate, dijaški dom ter strokovno komisijo za pomočniške in mojstrske izpite usnjarske stroke. Hkrati z razvojem in izobraževanjem v usnjarski stroki (predelava surovih kož v usnje ali krzno) so se pojavljale vse večje potrebe po izobraževanju v galanterijski stroki (izdelava izdelkov iz usnja: torbic, denarnic, listnic, kovčkov). Na TSUŠD so bili oddelek in delavnice ustanovljeni leta 1960.
Zaradi izobraževanja galanteristov je naslednje leto šola dobila novo ime - Tehniška srednja usnjarska galanterijska šola Domžale (TSUGŠD). Oddelek je nastal na pobudo tovarne Toko, ki je prevzela tudi status enega od ustanoviteljev ter tako zagotovila financiranje, strokovne sodelavce, opremo šolskih delavnic ter priročnike za poučevanje strokovnih predmetov.
V	šestdesetih letih so TSUGŠD pestile finančne težave, vendar med mladimi zanimanje za izobraževanje v usnjarski ali galanterijski stroki ni upadlo. Poleg rednih oddelkov je potekala še večerna šola ter dvoletno intenzivno šolanje za tujce. V Domžalah se je izobrazilo okoli 20 indonezijskih, alžirskih in egiptovskih usnjarjev in inženirjev, na seminarje pa so prihajali strokovnjaki iz Indije, Bolgarije in Egipta.
Vzporedno s TSUGŠ, ki je bila štiriletna tehniška šola, je od leta 1961 obstajal Strokovni izobraževalni center Domžale, ki je nadomestil nekdanjo Obrtno-nadaljevalno oziroma vajeniško šolo. V naslednjih enajstih letih se je zavod še dvakrat preimenoval, najprej v Poklicno šolo Domžale, leta 1972 pa v Poklicno kovinarsko in usnjarsko galanterijsko šolo Domžale. V triletnih programih so se učenci izobraževali za poklice orodjar, rezkalec, stru-gar, strojni ključavničar, avtoklepar, puškar, ključavničar, stavbni ključavničar, sedlar in izdelovalec usnjene galanterije. Konec šestdesetih so se v domžalskem šolstvu pripravljale nove spremembe. Interes za Poklicno kovinarsko in usnjarsko galanterijsko šolo je bil vedno večji, kazale so se vse večje potrebe po izobraževanju ekonomskih tehnikov. Zato so leta 1974 odprli še dva dislocirana oddelka kamniške ekonomske šole in ju priključili Tehniški srednji usnjarski galanterijski šoli, ki se je preimenovala v Center srednjih šol Domžale.
Skupni imenovalec srednješolskega izobraževanja v Domžalah je bilo nenehno prilagajanje zahtevam v industriji, še bolj pa mnogim šolskim reformam. Posledicaje bila pisana paleta poklicev, številne spremembe programov, različno dolgo šolanje in zlasti konstantna preimenovanja. Predhodnice današnje Srednje
šole Domžale so se v minulih šestdesetih letih vsakih nekaj let širile, združevale, spreminjale izobraževalne programe in se preimenovale kar osemkrat. Možnost izobraževanja za različne poklice usnjarske in kovinarske stroke so imeli dijaki šestdeset let in več, programi ekonomske usmeritve so obstajali le deset let. Večje spremembe je prineslo usmerjeno izobraževanje konec sedemdesetih let. V praksi je pomenilo združevanje šol in vse domžalsko srednješolsko izobraževanje se je združilo v novi Center srednjih šol Domžale. Združitvi so nasprotovali učitelji in vodstvi obeh šol, saj so bile težave številne. Najbolj pereč problem nove šole je bil gotovo ta, da je pouk potekal na štirih lokacijah - na Ljubljanski 58 (do jeseni 2005 domžalska knjižnica) so bili oddelki ekonomske usmeritve, na Ljubljanski 110 (tega poslopja ni več) je potekal pouk nekdanje Poklicne kovinarske in usnjarsko galanterijske šole, na Ljubljanski 105 (nekdanje galanterijske in konfekcijske delavnice) praktični pouk kovinarjev - tam je bilo tudi nekaj učilnic in uprava šole, na takratni Cesti talcev 19/A (danes Cesta talcev 12) pa je potekala večina pouka nekdanje TSUGŠ. Poleg tega so bili šolski prostori in delavnice premajhni in dotrajani, zato so osemdeseta leta minila v duhu dograjevanja in prizidkov. Spremembe so se zgodile tudi med izobraževalnimi programi, saj so ukinili ekonomsko usmeritev in uvedli konfekcijsko smer. Konec sedemdesetih let se je namreč močno razmahnila proizvodnja usnjene konfekcije - izdelava oblačil iz usnja - in potrebe industrije so narekovale izobraževanje. Praktični pouk je do leta 1989 potekal v tovarnah, veliko strokovnih predmetov je bilo potrebno vpeljati na novo in zanje seveda ni bilo ustrezne literature. Ko se je vpis na konfekcijsko smer povečal, je postalo hud problem pomanjkanje učiteljev. Vendar je delo teklo in na koncu vsakega šolskega leta so tudi konfekcionarji - tako kot galanteristi -pripravili razstavo zaključnih izdelkov. Sprva so bile te razstave skupne, kasneje so začeli usnjeno konfekcijo predstavljati posebej. Od leta 1985 so te predstavitve potekale v obliki modnih revij in oblačila, ki so jih učenci seši-li, so tudi sami predstavljali. Zaradi ukinitve ekonomskih oddelkov je leta 1985 šola dobila naziv Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale.
V začetku devetdesetih je bilo usmerjenega izobraževanja konec in šola se je ponovno preimenovala v ime, ki ga ima še danes -Srednja šola Domžale (SŠD). Začeli so se obrtni programi šolanja, v pouk se je znova uvajal praktični del. Zaradi interesa mladih in potreb gospodarstva se je na šoli začelo izobraževanje v triletnem programu trgovec. Po pridobitvi poklica prodajalec so lahko dijaki nadaljevali izobraževanje v dvoletnem diferencialnem programu in si pridobili naziv eko-nomsko-komercialni tehnik. Takšno možnost so imeli tudi dijaki strojništva in si pridobili naziv strojni tehnik. Precejšnjo novost v strojništvu je pomenil tudi dualni sistem, uveden v šolskem letu 1997/98, po katerem so se dijaki - zdaj po dolgih desetletjih spet vajenci - teoretično izobraževali v šoli, praktično pa v šoli in pri delodajalcu.
Slab položaj usnjarske industrije v devetdesetih letih je povzročil propadanja paradne veje domžalske industrije in obrti v drugi polovici 20. stoletja, vzporedno s tem pa je seveda upadel interes za usnjarske poklice in vpis v te programe je bil vedno manjši. Pomagala ni niti priključitev šole v program Phare, v okviru katerega so učitelji tri leta posodabljali programe, pripravili mojstrske izpite in dualni način izobraževanja. Kljub klavrnim razmeram je šolsko leto 1998/99 minilo v znamenju petdesetletnice tehniškega izobraževanja usnjarjev v Domžalah. Šola je v ta namen izdala publikacijo in pripravila proslavo z modno revijo, ki je prikazala prerez dosežkov dijakov in učiteljev v usnjarstvu. Žal je bila hkrati tudi njegov labodji spev. Petdeset let po ustanovitvi Usnjarskega tehnikuma ni bilo več vpisa v program Usnjarskopredelovalni tehnik.
Šola danes
Novo tisočletje je pospešilo prizadevanja za pridobitev novih, zahtevnejših programov in v Domžalah je bila leta 2002 ustanovljena gimnazija. Šola je bila na novo organizirana kot zavod z dvema organizacijskima enotama (Gimnazijo ter Poklicno in strokovno šolo), ohranila pa je ime z drugačno kratico - Srednja šola Domžale (SŠ Domžale). Zavod že nekaj let obiskuje dobrih 800 dijakov, ki so v približno enakem razmerju vključeni v tri različne programe (gimnazijski, trgovski in
ekonomski ter program strojništva). Zaposleni na šoli se zavedamo, da današnja družba potrebuje aktivnega, sposobnega in odgovornega človeka, ki se prilagaja hitrim spremembam, zato vlagamo veliko energije v posodabljanje pouka in izvajanje dodatnih aktivnosti, pri katerih dijaki lahko čim bolj sproščeno razvijajo spretnosti in veščine ter ustvarjajo in krepijo pozitivno samopodobo. V duhu sodobnejših pristopov k učenju in poučevanju je bila šola povabljena k projektu didaktične prenove, ki uvaja v pouk modernejše metode in tehniko. Pod mentorstvom nekaterih profesorjev na šoli potekajo številne interesne dejavnosti, in sicer računalniški, astronomski, šahovski, zgodovinski, likovni, bralni in gledališki krožek, dijaki lahko sodelujejo pri urejanju šolskega glasila in se fakultativno učijo ruščino. Poseben izziv za mlade je prav gotovo sodelovanje v programu MEPI (Mednarodno priznanje za mlade, ki poteka ob močni podpori Britanskega sveta in veleposlaništva Združenega kraljestva), kjer se morajo dijaki izkazati na štirih področjih: šport, veščine, prostovoljno delo in odprava. V okviru tega programa nas je septembra 2007 obiskal angleški princ Andrew in podelil zlata priznanja, oktobra 2008 pa bo v Slovenijo pripotoval angleški kraljevi par.
SŠ Domžale je vključena v popularno Šolsko košarkarsko ligo, v okviru šole se lahko dijaki udeležujejo šolskih, regijskih in državnih tekmovanj iz matematike, zgodovine, materinščine in tujih jezikov, tehnike prodaje; pripravljajo proslave, predstave, projekte in se poleg tega izobražujejo na taborih, delavnicah, ekskurzijah doma in po svetu. Med vzgojno-izobra-ževalnimi projekti se je uveljavila »Šola obrti in podjetništva«. Posebna oblika predstavitve poklicev so tako imenovani »Tehniški dnevi«, ki jih na naši šoli organiziramo za osnovnošolce okoliških osnovnih šol. Takrat na različnih mestih strojniških delavnic učenci spoznajo vrste poklicev v strojništvu. Med zanimivimi dogodki na šoli so vsekakor Lan - Party, kemijski popoldnevi, v okviru krožkov izdelovanje mozaikov, arheološkega nakita, obiski slovenskih besednih umetnikov, večeri ruske glasbe, literature in kulture ... Tako številne dejavnosti na sicer relativno majhni šoli dokazujejo plodno sodelovanje med profesorji, dijaki in starši, saj dobro vemo, da je pogoj za uspeh sproščeno počutje vseh. Pozornost namenjamo tudi medpredmetni povezavi. Z dijaki na ta način celostno, strokovno poglobljeno in privlačno obravnavamo določeno temo, omogočimo jim aktivno sodelovanje pri pouku in samostojno raziskovanje na izbranem terenu. Takšna oblika učenja je seveda dosti zabavnejša in učinkovitejša kot klasični pouk v šolskih učilnicah. Sadovi dobrega med-predmetnega sodelovanja so projekti »Zdravje mladostnikov«, »Lov za znanjem«, »Rim v malem« in »Srednjeveški večer«. Ob omenjenih aktivnih oblikah izobraževanja osebnostno bogatimo tako dijaki kot učitelji, zato jih bomo razvijali tudi v prihodnosti.
V šolskem letu 2008/09 mineva 60 let od vpisa prve generacije v Usnjarski teh-nikum. Na Srednji šoli Domžale bomo 60-letnico praznovali celo šolsko leto, največ dejavnosti pa bo v šestih mesecih, od oktobra do marca:
Oktober: mesec bo minil v znamenju Mednarodnega priznanja za mlade (MEPI), v zvezi s tem bo našo državo obiskal angleški kraljevi par. November: pripravili bomo filmski maraton in Lan - party.
December: v prazničnem mesecu bo novoletni sejem, na katerem se bomo predstavili tudi z najrazličnejšimi dejavnostmi, ki potekajo na šoli, z dosežki dijakov na tekmovanjih in s programi, ki smo jih izvajali ali jih še izvajamo na šoli (usnjarstvo, strojništvo, trgovina, gimnazija). Pred počitnicami bomo pripravili tudi »rusko« novo leto s člani ruskega krožka. Januar: potekal bo v znamenju usnja, saj bomo pripravili delavnice, na katerih se bodo udeleženci seznanili s tem materialom - najprej teoretično, nato pa tudi v praksi ob izdelovanju predmetov iz usnja. Februar: v mesecu kulture bomo pripravili proslavo, ki bo 4. 2. 2009, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. To bo retrospektiva minulih 60 let skozi poezijo, glasbo, ples, film.
Marec: zaključna slavnostna prireditev bo 11. 3. 2009 v Kulturnem domu Franca Bernika, pripravil jo bo gledališki krožek Srednje šole Domžale.
Tanja Stergar
Pikin festival
Naj sonce sije ali dež lije,
na Pikin festival vsako leto veliko otrok pride.
Upam, da mi boš verjel, da veliko lepega sem doživel.
Videl sem vilo Čira čara, konja, Fickota
in Piko Nogavičko, ki čara.
V lepotilnici smo si frizure uredili in
še naši učiteljici so kitke naredili.
Domov odnesli smo likovne izdelke naše in
razveselili drage starše.
Res veseli smo vsi, ker na Pikinem festivalu smo bili. Jure in Tatjana,
hvala, ker sta nas na tako čudovit izlet peljala.
Učenci 3. a OŠ Rodica in učitelja Tatjana Flerin in Jure Jeromen
Mednarodna povezava šol v srednji Evropi
Srečanje v Salzburgu
V	dneh od 29. septembra do 3. oktobra je v Salzburgu potekalo srečanje osnovnih in srednjih šol iz srednje Evrope, ki so povezane v projektu ACES (Academy of Central European Schools). Srečanja sva se udeležili tudi predstavnici debatnega kluba Osnovne šole Rodica, saj smo se povezali s klubom iz Osnovne šole Jureta Kaštelana iz Zagreba.
Med več kot 180 udeleženci iz dvanajstih držav sva tako bili tudi učenka Neža Režun in mentorica Irena Lapanje. Že na uvodnem spoznavnem srečanju smo ugotovili, da bo teden nepozaben. V torek smo imeli zelo naporen, a zanimiv urnik. Spremljali smo različna predavanja o medkulturnem dialogu, ki so jih ani-matorji skupine ACES popestrili tako, da smo sodelovali vsi.
V	skupinah smo na prav poseben način spoznavali tudi Avstrijo. Veliko pomembnih podatkov in zanimivosti smo odkrili v eni uri in pol in to samo s tekanjem po hotelu. Pomer-jali smo tradicionalne narodne noše, igrali v filmu Jamesa Bonda, se učili dunaj ski valček, smučali ... Kasneje smo si izmenjali še svoje zgodbe o medkulturnem prijateljstvu in komunikaciji.
V	dneh, ki so sledili, smo spoznali ljudi, ki v Salzburgu živijo in delajo, in imeli kratek ogled mestnih znamenitosti. Četrtek je minil v delavnicah z različnimi temami - kako pogostiti goste iz drugih držav, ki pridejo k nam, in podobno. Petek je bil dan odhoda za vse. Sama mislim, da je namen organizatorjev zelo dobro uspel. Prav vsi smo se zelo zabavali in domov odnesli veliko novega. Spoznali smo prijatelje iz drugih držav in, kar je najpomembneje, dobili krasno izkušnjo, ki je nikoli ne bomo pozabili.
Neža Režun
Naša ekipa pri skupinskem delu
Novo otroško igrišče na Osnovni šoli Dob
Otroci preživijo v šoli velik del dneva, vsak prosti trenutek pa so radi zunaj, v naravi in na igrišču.
Učitelji na Osnovni šoli Dob se zelo zavedamo, da otroci v prostem času potrebujejo primeren prostor, kjer se lahko varno igrajo in se družijo s prijatelji. Že lani je šolsko igrišče dobilo novo preobleko. Postavili smo lesena igrala, ki se estetsko zelo vklapljajo v okolje bujnih starih dreves. Raznolika igrala omogočajo otrokom varno gibanje in sproščeno igro. Letos smo igrala dopolnili z prikupno zunanjo opremo lesenih klopi in mizic, ki objemajo drevesa. Nekaj igral, ki tukaj stojijo že dolgo let in jih je načel zob časa, pa smo prenovili in prebarvali. Obisk šolskega igrišča je sproščujoč. Ure podaljšanega bivanja so prijetne. Tudi med poukom preživijo otroci marsikatero uro telesne vzgoje na prostem, saj jih zaradi prostorske stiske ne moremo vedno organizirati v telovadnici. Na igrišču so otroci tudi v času rekreativnega odmora. Popoldan, ko utihne vrišč šolskih otrok, pa na igrišče pridejo v spremstvu staršev, dedkov in babic tudi najmlajši vaščani Doba. Želimo, da bi vsak izmed nas prispeval k ohranjanju šolskega igrišča, srbel za čistočo in da bi naše igrišče bilo še dolgo tako lepo, kot je prav v teh dneh, ko drobno jesensko listje pada na lesene ostružke in varuje razposajen tek otrok.
Tatjana Kokalj
Pikin festival
Na Pikinem festivalu smo se zabavali in veliko ustvarjali.
Tam smo lahko menjali knjige, kupili cedeje, opice in revije.
Na likovnih delavnicah lahko izdelaš marsikaj in to nekomu podariš v dar.
Pika tudi v vili Čira čara dragocen zaklad ima in nikomur ga ne da.
Sonce sije zelo močno, na Pikinem festivalu nam je bilo zelo lepo.
Katja Stražiščar, 3.a, OŠ Rodica
t-
.M-mt'-
Primož Trubar na OS Roje
Konec šolskega leta 2007/2008 smo dobili povabilo, da sodelujemo pri projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki so v tem letu posvečeni pomembnemu možu naše zgodovine, Primožu Trubarju. Primož Trubar, njegov pomen za Slovence in protestantstvo je zahtevna tema, ki jo večina otrok težko razume. Zato smo se na OŠ Roje projekta lotili zelo široko in prilagojeno različnim stopnjam razumevanja.
Učenci od 5. do 9. razreda in učenci iz OVI IV so si sredi septembra ogledali Trubarjevo domačijo in izdelali vsak svojo miniaturno knjižico. Učenci od 1. do 4. razreda in učenci OVI I in II so se teden dni kasneje z vlakom odpeljali v Kamnik, kjer so spoznali prelepo srednjeveško mesto skozi igrico Iskanje Veronikinega zaklada. V tednu od 22. do 26. septembra so učiteljice in učitelji v pouk poskusili vplesti spoznavanje življenja v daljnem srednjem veku in pomen Primoža Trubarja za naš narod. Pri tem so nastali
čudoviti izdelki, ki so jih razstavi v šolski avli. Naznanjeno je bilo, da se v petek, 26. septembra, na OŠ Roje godi posebno slavje v čast Primožu Trubarju. Srednjeveško vzdušje so pričarali slama po tleh, otroci v kmečkih oblekah in glasbeniki glasbenega ateljeja Carl Orff v gosposkih srednjeveških oblačilih. Sam Primož Trubar je predstavil svoje življenje in poudaril pomen svojega dela. Otroci so prikazali srednjeveško igro, zapeli ljudsko pesem, glasbeniki glasbenega ateljeja Carla Orffa pa zaigrali stare pesmi. Veseli smo bili, ker so se naznanilu odzvali tudi učenci OŠ Rodica in OŠ Jarše. Medsebojno sodelovanje je potekalo neprisiljeno skozi celotno proslavo, ogledom razstave, predvsem pa pri sladkanju s srednjeveškimi dobrotami. Primoža Trubarja in srednjeveški čas je težko razumeti, a mislim da je vsak učenec naše šole na svoj način osvojil pomen njegovega življenja, dela in tedanjega časa.
Vanda Trobevšek, vodja projekta
Seminar o debati v OŠ Rodica
Od 3. do 5. oktobra se je v Osnovni šoli Rodica odvijal seminar Debata v debatnem klubu in pri pouku, ki so se ga udeležili učitelji in svetovalni delavci osnovnih in srednjih šol z različnih koncev Slovenije.
Udeleženci seminarja so spoznali osnovne elemente debate, osnove argumentacije, vrste de-batnih trditev ter se preizkusili v vrsti debatnih »formatov« kot predstavniki zagovorniške ali ne-gacijske skupine. Predavatelji so bili strokovnjaki nevladne organizacije Za in proti (ZIP) Zavoda za kulturo dialoga, pod vodstvom direktorice Bojane Skrt. Debatne trditve so bile povzete iz problematike medkulturnega dialoga v Sloveniji. V
soboto, 4. oktobra, so se udeležencem seminarja predstavili tudi mladi debaterji Debatnega kluba OŠ Rodica, ki že drugo leto zelo uspešno deluje pod vodstvom prof. Irene Lapanje. ZIP o debati izobražuje učitelje in mentorje debatnih klubov že deseto leto zapored, pripravlja slovenske debatne turnirje za dijake in osnovnošolce ter slovenske srednješolce pripravlja na svetovni debatni turnir, ki bo letos v Grčiji. Kako koristno je širiti kulturo dialoga, vedo povedati vsi udeleženci seminarja, pa tudi mladi debaterji v osnovnih in srednjih šolah. Resnica (in prihodnost) nikoli ni samo bela ali črna, ampak ima vedno vrsto barvnih nians, bolj ali manj trdnih argumentov ZA in PROTI.
V. V. Merčun
Debatni tabor
Od 26. do 28.septembra je v centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu, v domu Rak, potekal debatni tabor. Udeležilo se ga je 24 učencev in 9 učiteljev iz OŠ Venclja Perka, OŠ Domžale, OŠ Dob, OŠ Rodica, OŠ Rodica, OŠ Trzin in OŠ Mengeš.
Na taboru so se učenci bližnjih šol medsebojno spoznavali, razvijali socialne veščine sodelovanja, razbijali tabuje, odkrivali in odpravljali stereotipe in predsodke ter razvijali moralne vrednote. Največji poudarek in eden pomembnejših ciljev je bil razvijati veščine nastopanja, poslušanja, argumentiranja in debatiranja. Nekateri učenci so na tem področju že dobro podkovani, saj že debatirajo v klubih in se udeležujejo tekmovanj. Na taboru so svoje znanje le nadgradili in utrdili. Večina učencev in mentorjev pa se je prvič srečalo s teorijo in se praktično preizkusilo s pripravo na debato, sestavljanjem argumentov in protiargumentov. Z nami je svoje znanje delila skupina pravih debaterjev iz Zavoda za kulturo dialoga ZIP - za in proti. Rdeča nit, ki je bila prisotna skozi celoten tabor, je bila ljubezen in spolnost, kar je tudi letošnja tema nacionalnega otroškega parlamenta. Učenci so bili ves čas zelo ustvarjalni. Že na začetku so se morali predstaviti na izviren način, saj se med sabo niso poznali. Najbolj je njihova kreativnost prišla do izraza na sobotni večer, saj so sami pripravili kulturni večer. Po intenzivni pripravi na debatni turnir, ko so učenci prebrskali vso razpoložljivo literaturo in sestavili argumente za in proti tezam, je sledil kulturni program. Nejc je zapisal scenarij po knjigi Čarovnik iz Oza. V dramatizaciji
smo nastopali učenci in učitelji. Za oblikovanje kostumov smo izkoristili našo ustvarjalnost in tisto, kar je bilo na dosegu roke.
Na taboru smo se vsi dobro počutili, bilo je delovno, včasih naporno, vendar smo se tudi zabavali. Učenci so bili najbolj navdušeni nad debatiranjem, novimi znanstvi ter zabavnim večerom. Naučili so se debatirati, zagovarjati svoja stališča, poslušati druge govornike, poiskati protiargumente ter spodbijati nasprotnikove. Nadvse pomemben je poudarek na kulturnem dialogu med skupinami, ki zagovarjajo nasprotna stališča. Učenci so povedali, da so se naučili tudi zaupati in spoštovati. Hitro so ugotovili koristnost znanja in veščin, ki so jih pridobili. S pridom jih bodo uporabili v šoli, na javnem nastopanju, med prijatelji in tudi pri starših. V nekaterih šolah bodo na novo zaživeli debatni klubi. Tudi mentorji smo na nekatere stvari začeli gledati drugače in tudi mi smo pridobili nova znanja, ki jih bomo lahko koristno uporabili pri svojem delu in v vsakdanjem življenju. Vsi udeleženci so predlagali podoben tabor tudi v naslednjem šolskem letu, morda le za pol dneva daljšega.
Karlina Strehar, OŠ Venclja Perka
Domžalska Mlinščica
Predstavitev vodne učne poti na Ministrstvu za okolje in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za okolje in šport sta 29. septembra pripravila celodnevni seminar Vloga šole pri načrtovanju in upravljanju s porečji. Udeležili so se ga učitelji geografije, biologije, fizike, kemije, zgodovine, slovenskega jezika in matematike iz vse Slovenije. V uvodu sta dr. Mitja Bricelj, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, in Mojca Škrinjar, generalna direktorica Direktorata za osnovne šole in vrtce, spregovorila o pomenu vključevanja šol v upravljanje z enim najpomembnejših naravnih virov - vodo.
Nato je pet referentov v enournih predstavitvah govorilo o partnerstvu med šolo in lokalnim okoljem, vlogi ekošol pri pripravi načrtov, načelih interpretacije narave na primeru vodnih in drugih učnih poti, vodni učni poti Selo v Prekmurju in domžalski Mlinščici kot primeru vzpostavitve učne poti. Slednjo je predstavila Vilma Vrtačnik Merčun, profesorica geografije, ki poučuje na OŠ Rodica.
V predstavitvi je navedla cilje in organizacijski pristop za ureditev učne poti ter opisala pot , ki je krožno speljana ob Kamniški Bistrici, severno od Domžal in ob njeni desnoobrežni homški Mlinščici. Na učni poti spoznamo značilnosti Kamniške Bistrice v njenem srednjem toku in nekdanji ter današnji pomen Mlinščice na območju naselij Rodica, Spodnje,
Srednje in Zgornje Jarše. V strugi Mlinščice opazujemo sledove perišč in vodnih naprav (mlinov, žag in kovačij), ki so v preteklosti stale ob njej na vsakih 200 metrov. Pot pelje mimo lesene Kofutnikove domačije, ene najstarejših domačij na domžalskem območju. Pot je dolga 3 km in ima devet vsebinskih točk. Začetek poti je pred informativno tablo na parkirišču OŠ Rodica Domžale. Učna pot ni označena, temveč ji sledimo po opisu v knjižnem vodniku ali si ga ogledamo na spletnih straneh. Pot je predstavljena tudi na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor http:// www.za-ljubitelje-narave.mop.gov. si/ucne_poti/ljubljanska.htm. Glede na zanimanje udeležencev bo vodna učna pot po Sloveniji dobila veliko posnemovalcev, saj so se udeleženci v delavnici in razpravi, ki je sledila po referatih, zelo zanimali zanjo.
Igor Lipovšek
Opisu Vilme Vrtačnik Merčun o uspehih, načrtih in težavah z vodno učno potjo Mlinščica je z zanimanjem prisluhnil tudi Mitja Bricelj, državni sekretar na MOP.
Sodelovanje s TC Breza in Sparom
Konec septembra nas je zopet razveselil gospod Franc Prelovšek, upravnik Prodajnega centra Breza. Sporočil nam je, da nas bo Spar tudi letos obdaril in nas povabil na praznovanje obletnice ustanovitve prodajnega centra.
Naše učence so predstavniki Spara, gospa Lužar in gospod Mackušek, obiskali že v torek, 23. septembra, in nam podarili igrače (flomastre, po-barvanke, žoge, dva kompleta miz s klopmi za malčke ...). V telovadnici so se učenci najbolj razveselili zajčka Sparkya, s katerim so zapeli nekaj pesmic in zaplesali. V soboto, 27. septembra, smo se udeležili praznovanja obletnice ustanovitve prodajnega centra. Gospa Renata Štempihar, vodja izmene trgovine Spar, nam je podarila še radijski sprejemnik in nas povabila na sadno torto, naš učenec Janez pa nas
je razveselil z igranjem harmonike. Igrače in radijski sprejemnik niso bili edino Sparovo darilo. Na učence naše šole se spomnijo prav vsako leto in tako že nekaj let pridno uporabljamo podarjeno tekaško stezo, igramo na klaviature, se igramo v pravljični hišici in vozimo po toboganu. Prisrčna hvala, ker ste našim učencem z donacijskimi sredstvi in z obiskom prijaznega zajčka Sparkya popestrili in zopet polepšali ure učenja ter prostočasne aktivnosti v šoli.
U. G.
MLADI
stran
20
55 let
taborništva v Domžalah
Domžalski taborniki letos, 6. decembra, praznujemo 55 let. Že kar precej generacij je prepevalo ob tabornem ognju, se podilo po travi in gozdu, ponosno nosilo kroj in rutko ter se ob tem znova in znova zaljubljalo v taborniško življenje. Rod letošnje leto šteje okoli 300 članov, od katerih je okoli šestdeset vodnikov in vodij, katerih želja je še naprej uspešno voditi rod, z istim žarom v očeh kot do sedaj. Uspeva nam!
Nina
Tudi najmlajši taborniki smo se imeli poleti fino
Čeprav je od vročega poletja ostal le še lep spomin, mi zagotovo ne bomo pozabili najboljšega ter zabave in taborniških znanj polnega tedna v Stavči vasi.
Tudi letos smo se tja odpravili v sredini meseca julija, s polnimi nahrbtniki ter z obilo dobre volje. Bilo nas je nekaj več kot osemdeset in skupaj smo se odlično razumeli ter prežive-
li teden dni v osrčju narave. Družbo so nam delale prijazne gozdne živali, zjutraj nas je budilo prijetno sonce, ob večerih pa nas je v miren spanec ponesel zvok kitare in petja. Naučili smo se postaviti ogenj in si na njem celo naredili odlično kosilo. Brez postavljanja šotora iz šotorskih kril in nabiranja užitnih rastlin seveda ni šlo. V najbolj vročem dnevu smo čofotali v bljižni reki Krki, ki
pa nas je kar pošteno ohladila. Na taboru ni manjkalo dobre hrane ter zanimivih delavnic, ki so nam jih pripravili naši vodniki. Odšli smo tudi na izlet do Žužemberka, kj er smo si mesto ogledali s pomočjo fotoori-entacije. Da pa domov nismo odšli praznih rok, smo si izdelali različne manjše pionirske objekte, si nabrali šopke travnatih rožic in se za povrh vsega še poročili s simpatijami, ki smo jih spoznali med taborom. Ker smo se imeli tako lepo, smo se odločili, da se naslednje leto ponovno vidimo.
Maja Omahna, taborovodja
Novo skavtsko leto
Pa je spet tukaj - novo skavtsko leto! Novi izzivi, nove pustolovščine, nova prijateljstva in veliko skavtskega duha. Novo skavtsko leto je za nas skavte velika prelomnica, saj se, kot tudi na pravo novo leto, odločimo za spremembe in si zadamo veliko novih ciljev. Razlika je le v tem, da se mi teh odločitev držimo in da se naše novo leto začne oktobra.
V petek, 3. oktobra, je celotni steg Žmohtne žabe Domžale 1, skupaj s starši in novimi člani, zakorakal na
pot skavtstva. Najprej smo se vsi skupaj udeležili večerne svete maše v domžalski cerkvi, potem pa smo skupaj nadaljevali pot, na kateri so nas čakale ovire.
Najprej smo morali kar se da varno priti do bližnjega kozolca, kjer smo morali uporabiti naše gibalne sposobnosti, po končanem podvigu pa so nas še namazali s pristnim domžalskim blatom. Pot nas je vodila mimo pokopališča. Tam smo približno trikrat (kdo bi štel) prečkali trnovo grmovje. Kdo ve, kaj je bil globlji pomen te ovire? Potem smo
pot nadaljevali ob polju in jo zaključili v majhnem gozdičku, kjer se je začel glavni del našega srečanja. Najprej sta imeli novi stegovodji, Lenart in Boštjan, slavnostni govor, v katerem sta nam predstavila program in namen našega dela. Nato so potekali prehodi po vejah in sprejem novih skavtov. Po vseh premaganih ovirah smo si na koncu postregli z domačim pecivom, ki so ga spekle naše mame.
Skozi cel večer pa nas je spremljala še ena ovira, ki ni bila ravno dobrodošla. Dež. Sicer pa, kaj je to - malo dežja za nas, saj smo žmohtne žabe.
Petra Stražar
Bobrov jez
Če ste se 11. in 12. oktobra potikali po gozdovih okoli Želodnika in srečali kakšne Indijance, vam bo že bolj jasno, o čem govorim. Omenjeni vikend je namreč potekal domžalski skavtski dogodek Bobrov jez.
Že v petek so se začele priprave s strani organizatorjev, kajti v soboto zjutraj sta že prišli najstarejši skupini skavtov: noviciat (15 let) in klan (16-19 let). Udeleženci so se razdelili v dve skupini. Vsaka je dobila zemljevid in se odpravila na svoj konec gozda. Dobili so izziv, da postavijo dober bivak na določenem območju in ga skušajo tudi čim bolj skriti. Seveda je moral bivak čim bolj ustrezati vsem standardom, ki so se točkovali: sama lokacija, kjer stoji bivak, kako je zavarovan pred dežjem in vetrom, inovativnost ter kako so pospravili za sabo, da se ne opazi, da je tam kdo spal. Vmes so si morali skuhati tudi kosilo na odprtem ognju. Za to so imeli na voljo samo 5 vžigalic in za vsako porabljeno so se odbijale točke.
Pacug med Strunjanom in Fieso naša poletna šola v naravi
Že po enem tednu šole smo se peto-šolci z OŠ Dob in podružnične šole Krtina odpravili v poletno šolo v naravi v Pacug. Pacug se nahaja v Slovenskem primorju, natančneje med Strunjanom in Fieso. Namen poletne šole je bilo spoznavanje primorskega sveta, športne aktivnosti in druženje.
Takoj ob prihodu smo se razdelili v skupine in zaplavali v toplem morju. Prvi večer smo se sprehodili do Pirana in si tam ogledali njegove znamenitosti: palačo Benečanko, cerkev Svetega Jurija, piranski obzidje, Tar-tinijev spomenik in Tartinijev trg. Kljub vsemu učitelji niso pozabili na pouk, zato smo naslednji dan ustvarjali balon in padalo. Bilo je kar težko.
Zvečer smo nadaljevali in spoznavali prometne znake in osnove, ki jih bomo potrebovali pri opravljanju kolesarskega izpita. Ker nas je bilo zelo veliko, smo se razdelili v dve skupini. Druga skupina je spoznavala astronomijo in gledala zvezde. Nato smo se zamenjali. V sredo je bil dan, ki smo ga preživeli na morju - dobesedno. Peljali smo se z ladjico do solin v Sečovljah. Kapitan nas je lepo sprejel in povedal nekaj besed o morju. Po malici smo se odpravili v Portorož na sladoled ter si na stojnicah kupili spominke. Zvečer je sledilo presenečenje, ki so nam ga pripravili učitelji. Imeli smo tombolo, kjer je bil vsak zmagovalec. Sledil je četrtek, poln tekmovalnega vzdušja, kajti plavali smo za bronaste in srebrne delfine,
oziroma ocene plavanja. Pred večerjo smo imeli štafetne igre, polne zabave in smeha, za katere je bil glavni krivec učitelj Boštjan. Po večerji je sledil dogodek tedna - pižama party, ki ni minil brez slavne skupine RBD. Ne boste verjeli, tudi naši učitelji jih poznajo. Petek, smrk, pa že domov. Še zadnjič smo se nakopali, potapljali, metali v vodo in se nad vse zabavali. Ob prihodu domov smo seveda bili veseli sprejema naših staršev. Seveda ni manjkalo lumparij. Mislim, da smo se vsi najbolj zabavali, ko je učitelj porinil oblečeno učiteljico v vodo. Nato smo se porivali še ostali. Vsekakor je vsakemu izmed nas, učencu in učitelju, ostalo v spominu nekaj lepega.
Katja Zavrl, 5.b
Zvečer je sledilo tekmovanje med ekipama, katera bo v trdi temi z majhnimi baterijskimi svetilkami prej našla bivak druge skupine. Igra se je ob 22.30 zaključila in eni skupini je uspelo, drugi pa ne. Nato smo skupaj preživeli še lep večer ob njokih z gobami, ki smo jih organizatorji nabrali popoldne. Skupaj smo zapeli še nekaj pesmi, spet je nastopil trubadurski zborček in naklepetali ter nasmejali smo se pripetljajem, ki so se zgodili čez dan.
Naslednji dan so na kraj prizorišča prišli še volčiči (8-10 let) in četa (11-14 let). Pričakali so jih Indijanci. Vrač se je šel posvetovati z bobrom in ko je prišel nazaj iz gozda, je razložil, kaj se je zgodilo. Volčiči so se odpravili na težko pot skozi gozd, kjer so spoznavali džungelske živali in opravljali razne naloge. Na koncu so bobru še zgradili brlog, ki mu ga je porušilo neurje. Izvidniki in vodnice (četa) so morali prehoditi indijansko lovišče in poiskati bivake dveh plemen. S tem niso imeli pretiranih težav, zato so odšli na prostor, kjer je bila sveta maša. Postavili so oltar in tam je bil celoten steg Domžale 1 - Žmohtne žabe - na kupu. Po sveti maši smo razglasili zmagovalno ekipo, ki so jo sestavljali Jerneja, Katarina, Jure in Urban in si razdelili glasilo domžalskih skavtov Kvaksi. Mislim, da je bilo zelo lepo ter da je vsak odnesel domov novo izkušnjo več. Zahvala gre tudi glavnemu organizatorju - Jerneju Girandonu.
Gašper Tomažin
Studentski klub Domžale
v
Študentski klub Domžale skrbi, da dolgčas ti ni!
Ogromno je že dogajalo, še vedno dogaja in še več vsega si lahko obetamo! Skoraj vse, kar se je že zgodilo, lahko počekiraš na spletni strani www.studentski-klub.si, pri vseh ostalih stvareh pa se nam le pogumno pridruži!
Študentski klub Domžale torej poskrbi, da je prosti čas še kako kakovostno izkoriščen. Z novim šolskim letom pripravljamo tako izlete z najrazličnejšimi športnimi in adrenalinskimi aktivnostmi, kot prijetne, zabavne in sproščene večere, kjer se srečamo stari prijatelji in se družimo ob tematsko določenih večerih. Eden teh bo zagotovo KostanjVino-Glasba zabava 24. oktobra, kjer nas bo v disko leta popeljala ekipa Golden Shower Band in DJ Kobayashi, kjer bo blagega kuhanega
vina v potokih in še več debelega kostanja. Vse zastonj, zunaj klubskih prostorov, v samem mestnem jedru, še vedno z brezplačnim prevozom do 15 km. Dva tedna kasneje pa bomo spet popeljali novo generacijo občinskih študentov v obdobje študentskega življenja. Uf, Brucovanje bo spet zabavno. Stare klape se bodo spet dobile in nadoknadile zamujen skupaj preživeti čas, mlada srca bodo utripala pod taktirko naših t.i. rabljev, ki so ponavadi to le sami sebi! :) Na Brucovanju je vedno žur, prijetna atmosfera in letos tudi zanimiva skupina. Kingstoni nam bodo krajšali ure, pa PartyTime DJ-ji z MC-ji, pa kot sem že omenila krst bruck in brucev, zastonj slemerji, sreče-lov, ki vedno zadane in žrebanje kart, kjer glavna nagrada prinese srečnemu lastni-
ku brezplačno silvestrovanje z agencijo Collegium za dve osebi in še nekaj drugih priteklin. A o vsem boste še pravočasno obveščeni! Spletna stran www. studentski-klub.si pa deluje tudi 24ur na dan. Tako da, kar postrezite si!
Z novim šolskim letom naj vas le še spomnim na vse popuste in ugodnosti, ki jih imate kot član Študentskega kluba Domžale. To so cenejše cene skupinskih vadb in fitnesov po domžalskih rekreativnih centrih, možnost brezplačne oz. res minimalnega prispevka za odbojko ali košarko v šolski telovadnici na Rodici, pa študentski badminton, obiski bazenov... Potem so tu še ugodnejše karte za kulturne prireditve, pa za kinopredstave v Koloseju, cenejši jezikovni tečaji in še in še! Seveda ne smem pozabiti na tečaje, ki jih organiziramo tekom leta, pa prireditve in ostale zabavne, aktivne in sploh super zadeve! Vse piše na spletni strani kluba www.studentski-klub. si! Ko dobiš potrdilo o šolanju, nas le pridi pogledat in podaljšaj svoje članstvo oziroma si ga uredi!
Se vidimo!
Ana Strnad
Najhitrejši na jesenskem krosu
Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Atletski klub Domžale sta ob pomoči Športnega društva Vir v Športnem parku Vir pripravila tradicionalni jesenski kros. Tekači in tekačice iz vrtcev ter osnovnih šol so se pomerili na najrazličnejših progah in vsi po vrsti skušali dokazati, da imajo tek v naravi radi. Najboljši so prejeli medalje ter čestitke, pa tudi aplavze staršev, ki so bili vsi po vrsti veseli uspehov svojih otrok. Na krosu smo srečali tudi župana Tonija Dragarja, ki je bil vesel prijetnega športnega popoldneva, predvsem pa velikega števila tekačev in tekačic ter se je rad pridružil podeljevalcem medalj.
Čestitke zaslužijo vsi, mi pa poglejmo, kateri so bili najboljši.
Med najmlajšimi sta bila zmagovalca Jerca Kovačič Ivanj-ko iz Vrtca Karitas ter Nejc Kotnik, Vrtec Urša, med rojenimi v letu 2002 pa Tristan Ciglar, OŠ Dob, ter Nina Levičnik iz OŠ Trzin. Med leto starejšimi sta se zmage veselila Miha Kralj, OŠ Rodica, in Katja Reven, OŠ Mengeš, od koder je tudi zmagovalec med dečki, rojenimi leta 2000, Luka Kodela, med dekleti pa je bila najboljša njegova vrstnica Zala Pia Pirc, OŠ Jurij Vega Moravče. Med letniki 1999 sta zmagala Jernej Golija, OŠ Domžale, ter Nina Pavlič Hren, OŠ Rodica, med leto starejšimi pa sta zlati medalji prejela Aljaž Bratec, OŠ Domžale, ter Tea Podbevšek, OŠ Rodica, od koder je tudi zmagovalec v kategoriji letnik 1997, Jan Repas, OŠ Rodica. Med deklet^ je bila najboljša Tina Vaupot, OŠ Trzin. Miha Hrovat, OŠ Jurij Vega Moravče, je zmagal med dečki, rojenimi leta 1996, med dekleti pa Gabi Kumek, OŠ Rodica, ki je imela zmagovalca tudi med dečki, roj. 1995. leta, in sicer Žiga Ručigaja. Med dekleti je med temi letniki zmagala Eva Aljančič, OŠ Domžale, njen brat Jure Aljančič, prav tako OŠ Domžale, pa je bil zmagovalec med učenci, rojenimi v letu 1994, kjer je med dekleti zmagala Nika Babič, OŠ Dragomelj. Iskrene čestitke!
V., foto: Marjan Tancig
NK Domžale
Padec domžalskega nogometa?
Domžalski nogometaši so v zadnjih krogih vse prej kot podoba aktualnega državnega prvaka. Slasti zmage niso okusili že od 14. septembra, ko so nazadnje zmagali proti velenjskemu Rudarju z 2:1, nato pa je sledil strm rezultatski padec.
Prvi veliki poraz v tej sezoni so doživeli v 9. krogu, prav v zaključku prve četrtine državnega prvenstva, in sicer na gostovanju pri Dravi Labod. Domžalčani so vse tri zadetke prejeli v drugem polčasu, strelsko razpoloženi pri Dravi Labod pa so bili Ogu v 51. minuti, štiri minute kasneje Zilič in v 77. minuti še Halilovič. 3:0 je bil zagotovo boleč poraz, glede na to, da jih do sedaj Dom-žalčani niso bili vajeni. A očitno je to prelomnica. V Ajdovščini so Domžalčani gostovali v 10. krogu državnega prvenstva in tokrat domov odnesli točko. Bolje so začeli Ajdovci, ki so povedli že v 3. minuti z golom Ostojiča, sledil je še zadetek Selimija v 14. minuti, osem minut kasneje pa so mrežo gostiteljev prvič zatresli tudi Domžalčani. Med strelce se je prvič ta dan vpisal Ben-ko, ki je zgodbo ponovil še enkrat - v 43. minuti. Pred tem je razliko Primorja povečal Krstič (34). Izid prvega polčasa 3:2 je bil neugoden iz vidika Domžalčanov, a na srečo je v 58. minuti padel še en gol - Mitja Zatkovič se je takole »priklonil« svojemu nekdanjemu klubu in postavil končni izid 3:3.
Še tretje zaporedno gostovanje je postreglo z novim hladnim tušem za NK Domžale. Na mestnem stadionu v Lendavi so bili pred dobrimi 1200 gledalci boljši nogometaši Nafte, ki je z zadetkom Cabana v 63. minuti premagala Domžale z 1:0.
Okus poraza so domžalski nogometaši doživeli tudi v Športnem parku ob Kamniški Bistrici. V goste je prišel trener Slaviša Stojanovič, ki je vrsto let uspešno vodil domžalsko barko, v tej sezoni pa prevzel krmilo celj -skega kluba. Celjani so prvič zatresli mrežo Domžal v 3. minuti, po strelu Sacripantija so vodili 1:0. V 52. minuti je Kirm izenačil izid na 1:1. Vse je kazalo, da bo ostalo pri izenačenem izidu, a po prekršku Daliborja Stojano-viča v 86. minuti v kazenskem prostoru nad Močičem, ko je sodnik določil najstrožjo kazen v prid MIK CM Celja, je bil uspešen Korun, zmaga 2:1 pa je tako odšla v knežje mesto.
Ne glede na rezultate pa lahko upamo, da to pomeni le trenutno krizo in ne nadaljevanje sezone v tem tempu.
Mateja A. Kegel
Foto: Peter Koprivnikar
Čestitamo!
Domžalska občina ima najboljšo ekipo tekačev in tekačic čez drn in strn
(nadaljevanje s strani 1)
Med najmlajšimi deklicami (letnik 1996 in mlajše) sta tekli Anja in Maja Plaznik, ki sta bili četrta in peta ter ekipno drugi, med fanti je bil Rok Kveder sedmi, Miha Čebela pa 26. (ekipno deveta). Med leto starejšimi je kot prva Domžalčanka na 43. krosu občinskih reprezentanc zmagala Eva Aljančič, ki je bila s sedmouvrščeno Manco Slabanja ekipno druga, ekipno še boljši so bili fantje, ki so zmagali, sicer pa je bil Luka Pančur osmi in Andrej Rak deveti. Ekipno drugo in tretje mesto sta zabeležili ekipa deklet in fantov letnik 1994, ki so se posamično uvrstili takole: srebrn je bil Anže Zupan, četrta Klara Kro-šelj, sedma Katja Hren in 11. Jure Aljančič. Med letniki 1993 sta bili ekipno najboljši Tina Kozjek in Eva Ivanšek (posamično tretja in četrta), odlični ekipno drugi so bili tudi fantje: četrti Žiga Kašper in 10. Matic Plaznik. Drugo posamično zmago je občinska reprezentanca Domžal zabeležila med mlajšimi mladinkami
z Ajdo Sitar, ki je z osmouvrščeno Katjo Kozjek na ekipni podelitvi stopila še na tretjo stopničko. Med
mlajšimi mladinci je bil Domen Zupan deveti, Blaž Andrejka 21., ekipno sta bila sedma. Med starejšimi mladinkami je bila Cita Cvirn tako posamično kot tudi ekipno srebrna, za ekipo je štelo še sedmo mesto Maje Hudoklin. Gašper Bregar je cilj pretekel kot četrti, Tilen Štirn kot 23., ekipno sta bila šesta. Med članicami sta bili ekipno tretji Maja Tanko in Nataša Aljančič (sedma in deseta), lepo pa je bilo pogledati še tek članov, kjer so imele Domžale prva dva: Sebastjana Zarnika in Petra Kastelica, ki sta zmagala tudi ekipno.
Čestitke članom najboljše občinske reprezentance v krosu v Slo-
veniji
Atletski klub Domžale
Odlični tudi v zadnjih izdi-hljajih atletske sezone
Po dolgi sezoni je končno tudi za člane Atletskega kluba Domžale napočil čas, ko si bodo lahko za nekaj časa oddahnili od tekmovanj. Pred tem so za lep zaključek poskrbeli še z nekaj odličnimi nastopi.
Pula - Reprezentantki v kladivu - Tamara in Tjaša
Kladivaški krst sta imeli 27. septembra v hrvaški Puli Tamara Cerar in Tjaša Rajh, ki sta na troboju Hrvaške, Madžarske in Slovenije nastopili v izbrani vrsti slovenskih pionirk. Tamara je bila z osebnim rekordom 25,06 m peta, Tjaša z metom 21,52 m šesta, ekipno pa so se Slovenke uvrstile na drugo mesto za Ma-džarkami.
Smlednik - Osnovnošolski in srednješolski gorski tekači
V Domžalah imamo v gorskem teku najhitrejšo med starejšimi dijakinjami in najhitrejšega med starejšimi dečki: Ajdo Sitar in Anžeta Zupana. Na Prvenstvu Slovenije v gorskem teku za osnovne in srednje šole je Ajda 2,4-kilometrsko progo z 90 metri spustov in ravno toliko vzponov premagala več kot 30 sekund hitreje kot tekmice, s prednostjo
dveh sekund pa je kot prvi v cilj 1,8-kilometrske proge s 65 metri vzpona in spusta pritekel še Anže. Na krajši razdalji so za svoje osnovne šole nastopili še: Eva Aljančič, ki je bila srebrna, bronast je bil Rok Kveder, 11. Manca Slabanja in 14. Tina Va-upot. Na daljši razdalji je bil Domen Zupan drugi, kot sedma pa je na Smlednik pritekla Monika Adler.
Žalec - Družinska zmaga bratov Zupan
Ni ravno pogosto, da gresta dva naslova državnega prvaka v isto družino, a Zupanovima - An-žetu in Domnu - je to uspelo. 20. septembra sta iz Žalca, kjer je bilo Prvenstvo Slovenije v ulič-
nem teku za osnovne in srednje šole odnesla dve zlati medalji. Tudi glede na ostale uvrstitve ulice Žalca Domžalčanom zelo ustrezajo: Eva Aljančič in Rok Kveder sta z minimalnim zaostankom pritekla na drugo mesto, z bronasto medaljo okoli vratu sta bili lahko zadovoljni še Tina Vaupot in Maja Hudoklin. Tik za medaljami je ostala Monika Adler, Gregor Lazar je bil peti, Jure Aljančič šesti in Primož Benko osmi.
Ljubljana - Tri najboljše srednješolke iz ljubljanske regije so Domžalčanke
Petra Pavlič ter Alja in Ajda Sitar so najboljše ljubljanske dijakinje - v suvanju krogle, teku na 100 oziroma 1000 metrov. V šprintu, kjer je z 12,14 slavila Alja, je bila v finalu šesta še Klara Hribar, na desetkrat daljši preizkušnji, kjer
je s 3:03,90 slavila Ajda, sta bili četrta Monika Adler in sedma Maja Hudoklin. V konkurenci suvanja krogle je bila deveta Tja-ša Rajh, na 400 metrov pa je Eva Ivanšek čez cilj pritekla kot peta.
Šmarna gora - Med zmagovalci tudi atlet iz AK Domžale
Eno izmed pomembnejših tekaških tekmovanj z izvrstno mednarodno priznano udeležbo je zagotovo tudi Tek na Šmarno goro. Letos je bil že 29., štel pa je še kot finale Pokala Slovenije v gorskih tekih in finale Svetovne zveze za gorske teke (WMRA Grand Prix).
Slovenci smo bili lahko ponosni na zmagovalca v absolutni konkurenci med moškimi in absolutno tretje mesto v ženski konkurenci, kar sta dosegla Mitja in Mateja Kosovelj, brez odličij (sicer v mlajših kategorijah) pa nismo ostali niti Domžalčani. Med dečki (letnik 1996) je na vrh najbolj obiskane gore v Sloveniji pritekel Rok Kveder, med deklicami (1995) je bila tretja Eva Aljančič, peta Manca Slaba-nja, deseta Gabrijela Kumek in šestnajsta Ana Šumah. Na progi, dolgi 9 kilometrov, s 710 metri vzpona in 350 metri spusta, so nastopili le najpogumnejši: 35 žensk in 122 moških. Rezultat Nataše Aljančič 1:09,35 je zadoščal za 26. mesto, Peter Kastelic se je s časom 47:45 uvrstil na 32. mesto, Domen Zupan pa s časom 48:22 na 34. mesto.
Bojana
Foto: Peter Koprivnikar
KK Helios
Nesrečne poškodbe in nepričakovani porazi
Košarkarji Heliosa so sezono začeli vse prej kot obetavno. Kljub želji po čimprejšnjem začetku nove sezone in uspešnem pripravljalnem delu so bile prve tekme, ki so jih odigrali, predvsem na mednarodnem področju neuspešne.
Pa poglejmo, kaj se je dogajalo v prvih nekaj krogih državnega prvenstva in mednarodne jadranske lige NLB, kjer Helios letos bije bitke skupaj s še dvema slovenskima predstavnikoma: z Unionom Olimpijo in novomeško Krko.
Začetek obetaven, nadaljevanje pač ne
Začetek je bil obetaven zato, ker so pričeli z zmago proti Postojni. Izid obračuna je bil pričakovan, Helios je bil nesporni favorit, moštvo Epic Misel Postojna pa praktično ni imelo možnosti - zmaga Domžalčanov 100:63. Domžalčani so odlično začeli že v uvodnih minutah, ko so že v prvi četrtini vodili z 11 točkami prednosti, svojo razliko pa vse do konca tekme stopnjevali.
Sledil je hladen tuš proti Bosni. Čeprav je bila tekma zanimiva za gledalce, polna preobratov in menjave vodstva, bi si na koncu Domžalčani vseeno lahko zaslužili zmago. Bosna ASA BHT je bila tista, ki je odlično izkoristila vsak spodrsljaj Heliosa v zadnjih dveh minutah, povrhu vsega pa so Domžalčani ob koncu zaradi
petih osebnih napak ostali še brez Žeraka in Laškeviča in končni izid 74:79 je bil vse prej kot razlog za veselje.
Nova priložnost se je obetala na srečanju proti Krki. Helios je bil ponovno v vlogi favorita, s prednostjo domačega igrišča ... A Krka je že v prvi četrtini pokazala, da jo v Domžalah zanima le zmaga. Kar 9:24 je Helios izgubljal po desetih minutah tekme, ob koncu pa izgubil s kar 56:75.
Poškodbe ne počivajo
Na tekmi proti Bosni ASA BHT so poleg poraza Domžalčani dobili še en udarec. Že v prvem polčasu si je poškodoval ramo Matej Krušič in nadaljnje preiskave so pokazale, da bo moral za nekaj časa na bolniško. Več bo znano v prihodnjih dneh, so se pa ob teh v domžalskem prvoliga-šu že pripravili na njegovo odsotnost, saj je trenutno na preizkušnji njegova 214 cm visoka zamenjava - črnogorski košarkar Ivan Todorovič. 24-letni Črnogorec bo te dni treniral s Helio-som in če bodo z njim zadovoljni, bo lahko stopil na igrišča kaj kmalu. In če je imela tekma proti Sarajevčanom dvojni negativni prizvok, lahko isto rečemo za tekmo proti Krki. Poleg poraza so tudi tokrat košarkarji He-liosa ostali brez kolesa. Poškodoval se je Željko Zagorac, ki zaenkrat ne trenira, več pa bo, prav tako, znano v naslednjih dneh.
Mateja A. Kegel
■
SPORT
stran
22
Popestrimo si dan s športom
V današnjem času srečamo veliko ljubiteljev športa in rekreacije. Nekateri se z njim ukvarjajo zavestno in redno, nekateri pa le občasno. Z malo volje iz občasnega rekreativca lahko razvijemo motoriko rednega. Le tako smo sposobni poučiti o koristi le-tega tudi druge ljudi. Vedeti moramo, da nismo nikakršni športniki in prav nič ne naredimo zase, če opazujemo potek športne tekme na TV-ekranu.
Vsak šport nima tekmovalnih namenov. Dodeljena nam je pravica do svobodne osebne odločitve, do katere stopnje želimo popeljati svojo športno zavest. Nekateri izmed nas ne bomo nikoli dosegli vrhunskih rezultatov, a to sploh ni pomembno in tudi nikakršna ovira. Nemalokrat se nam zdi smešno, ko opazujemo soseda, znanca ..., ki se pripravlja na tek, kolesarjenje ali kaj drugega. Pozabljamo pa, da on dosega osebno zmago že samo s tem, da se je odločil biti »športen«. Vsak izmed nas bi si moral najti neko motivacijo za športno aktivnost in se zavedati, kako bomo s tem izboljšali kvaliteto življenja in počutja. Če začnemo in ostanemo pri samo 30-60 minutni vadbi vsak dan, bomo s tem zagotovili telesu prožnost in dobro počutje. Marsikdo zmotno pravi, da se že v službi dovolj giblje in da mu to popolnoma zadostuje. Gibi, ki jih opravljamo na delovnem mestu, so zgolj rutinski in ne zagotavljajo kakšne boljše razgibanosti. Pri vadbi morajo delovati vse mišice telesa, predvsem pa se moramo obenem tudi sprostiti.
Idealen rekreativni prostor je in ostaja še vedno narava in gozd, ki nas zapelje in odene v svoje lepote. Takšne vadbe se lahko udeleži cela družina. Ni pa nujno, da se odločimo vedno le za šport, ki nam je izmed vseh najbolj blizu. Morda nas preseneti, ko si kdaj za spremembo ogledamo še kaj drugega, morda poskusimo vaditi z že vadečo skupino. Iz osebnega stališča poudarjam, da je vredno poskusiti. Stvar nas mimogrede tako navduši, da spremenimo mnenje. Če pa niti poskusimo ne in se trdno oklepamo vzorca o hotenem in želenem načinu rekreacije, tega žal nikoli ne bomo vedeli. Preizkusiti velja torej vse, kar se nam pozitivnega ponuja in morda bo to v nas naredilo prav pozitivno spremembo, ko bomo že danes in ne šele jutri začeli razmišljati v dobrobit sebe in svojega telesa.
Nives Grad
Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica
Prijateljsko tekmovanje invalidov v balinanju
Oktober je mesec dobrot, mavričnih barv, sonca in zadovoljstva. To je naš mesec. Že leta organiziramo prijateljsko srečanje invalidov gorenjsko-primorske regije v balinanju. Tekmovanja se je udeležilo devet moških in pet ženskih ekip iz Izole,Vrhnike,Žirov, Kopra, Jesenic, Rudnika, Radovljice in Domžal.
Tudi letos smo se začeli zbirati v meglenem mrzlem jutru, ki pa nam ni pokvarilo razpoloženja in tekmovalnega duha. Tekmovali smo po pravilih balinarske zveze in brez njihovega sodnika ni tekmovanja. Predsednica MDI Domžale Vida Perne je vsem zaželela dobro počutje in veliko sreče pri tekmovanju. Sodnik je razložil pravila in razdelil tekmovalne ekipe.Tekma se je začela v vzdušju,ki ga le malo kje vidiš in doživiš: spodbujanja dobrih tekmovalcev in še bolj tistih, ki so imeli »slab dan«. Pred tekmo so si morali tekmovalci kar dobro pogreti roke z vročim čajem, da so postale. Čeprav se megla nikakor ni hotela dvigniti, vztrajala je celo dopoldne, je temperatura na balinišču vedno bolj naraščala. Postajali smo vedno bolj glasni, kajti šlo je za zmagovalce. V Domžalah je letos ostal samo pokalček za bližanje, ki si ga je prislužil Nande Žmavc,ostale medalaje in pokale pa so si priborili:
ženske: 1. mesto Izola, 2. mesto Vrhnika, 3. mestoŽiri; moški: 1. mesto Žiri, 2. mesto Koper in 3. mesto Vrhnika.
V ženski konkurenci si je pokal za bližanje prislužila Marija Lakoselc iz Izole.Včasih imajo gostje več sreče kot domači tekmovalci,najbrž,ker ti imajo tremo pred domačim obči-onstvom. Pa nič zato. Mi se veselimo druženja med seboj. Ob dobri hrani in pojači smo poklepetali o osebnih problemih, problemih društev in vsakdanjem življenju. Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali sredstva in pomagali pri izvedbi tekmovanj, posebno pa Vidi, Majdi, Katarini in Ivanu za prijaznost in ustrežljivost, da nismo bili lačni in žejni ter da je tekmovanje potekalo v prijateljskem vzdušju.
Helena Weith
Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica vabi člane, da se nam pridružijo pri aktivnostih, ki krepijo in ohranjajo naše telesno in duševno zdravje.
TELOVADBA v društvenih prostorih: od novembra 2008 do junija 2009
TOREK:
18.00 - 19.00 ure: najtežji invalidi
19.15 - 20.15 ure: lažji invalidi
SREDA : 18.00 - 19.00 ure: aktivni invalidi
19.00 - 20.00 ure: zelo aktivni invalidi
ČETRTEK: 9.00 - 10.00 ure: aktivni invalidi
10.15 - 11.15 ure: lažji invalidi
V vsaki skupini je lahko 10 invalidov.
PIKADO - vsako sredo od 9.00 - 11.00 ure
KEGLJANJE - vsak ponedeljek od 14.00 do 16.00 ure in četrtek od 14.00 do 16.00 ure, na kegljišču pri REPOVŽU v Domžalah, v zimskem času.
BALINANJE - vsako sredo od 16.00 do 18.00 ure in petek od 16.00 do 18.00 ure, na balinišču v Športnem parku Domžale, v poletnem času.
USTVARJALNA DELAVNICA - vsak četrtek od 17.00 do 19.00 ure.
Pridružite se nam. Prijave sprejemamo na društvu v času uradnih ur: sreda, od 15. do 17. in petek, od 9. do 11.ure.
Bojevnici Manca Čuček in Ana Černivec
Dva evropska naslova za domžalske plesalce
Uspešni plesalci PK Urška Domžale so se od 2. do 4. oktobra mudili v madžarskem Du-naujvarosu, kjer je v različnih kategorijah potekala borba za
naslove evropskih prvakov v show plesih. Predstavili so se v številnih domiselnih koreografijah Blaža Godca in zopet posegali po najvišjih mestih. Zlati
odličji sta si priplesali velika mladinska formacija z bojevniškim plesom Katu in mala članska skupina s predstavo Sedem smrtnih grehov. Srebrne kolajne so se veselila dekleta mladinske male skupine, ki so blestela v prikupni koreografiji One Short Day. Ta izjemen uspeh so dopolnili plesalci ljubljanske Urške, ki so med članskimi formacijami osvojili tretje klubsko zlato.
Zbirka zmagovalnih odličij v Urškini vitrini je tako bogatejša za tri pokale z zlatim evropskim leskom. V hudi konkurenci, kjer se je za naslove potegovalo kar 1.800 plesalcev iz 16 evropskih držav, pa so člani kluba dosegali tudi druge odlične rezultate. Aktualna članska svetovna prvakinja v show plesu in jazzu je za las zgrešila stopničko, priplesala je na 4. mesto, med solistkami pa je blestela tudi pionirka Patricija Crnkovič, ki se je sodnikom predstavila kot simpatična nota in si z dovršenim nastopom zagotovila
6. mesto. Med pari so se odlično odrezale mladinke Tadeja Horvat in Katja Kotnik s 5. mestom ter Kaja Ljubi in Maša Velepec z 22. Pri članicah sta Ana Černivec in Manca Čuček po napetem boju zasedli 7. mesto.
Pod budno taktirko Mednarodne plesne organizacije (IDO) so letošnje evropsko prvenstvo odlično organizirali sosedje Madžari, ki so pripravili zanimiv in brezhiben spektakel in dobro pripravljen show, plesalci pa so poskrbeli za nadvse razburljivo tekmo. Ni manjkalo inovativnih koreografij, ki so zabavale in navduševale polno dvorano gledalcev. Slovenija je s prireditve odšla kot absolutna zmagovalka, saj je osvojila kar pet zlatih, pet srebrnih in dve bronasti kolajni. Na drugem mestu ji je sledila gostiteljica Madžarska z dvema zlatima, štirimi srebrnimi in sedmimi bronastimi odličji, tretja pa je bila Češka s trikrat zlato, enkrat srebrno in dvakrat bronasto medaljo.
Alenka Ivančič
Miki osvajamo: Katarina in Jaka postala državna podprvaka v kombinaciji desetih plesov
Plesalci Plesnega kluba Miki so že na začetku plesne sezone začeli preverjati svoj napredek na tekmovanjih doma in po svetu. Plesalca latinskoameriških in standardnih plesov, Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, sta postala državna podprvaka, show mala skupina se je na Evropskem prvenstvu v show plesih uvrstila na 7. mesto, electric boogie par Andraž Mrak in Dejan Djurovič pa sta se na Evropskem prvenstvu v street plesih uvrstila na 3. mesto.
Najmlajša plesalca latinskoameriških in standardnih plesov Plesnega kluba Miki sta si 4. oktobra v Slovenj Gradcu, na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov, priplesala naslov državnih podprva-kov. Katarina in Jaka, ki v Plesnem klubu Miki že tretje leto trenirata pod vodstvom plesnih pedagogov Nine Medja in Matevža Ogorevca, se v kategoriji mlajših mladincev, v kateri sta osvojila tudi naslov državnih podprvakov, lahko pohvalita z odličnimi rezultati kvalifikacijskih turnirjev, kjer sta osvojila že tri prva, dve drugi in pet tretjih mest. Njun najboljši uspeh do sedaj je bil 4. mesto na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih, ko sta za las zgrešila stopničke, ki jima tokrat niso ušle. »To so moje prve stopničke na državnem prvenstvu. Zelo sem vesela drugega mesta, v prihodnje pa si želim tudi zmagovati na takih tekmovanjih. Rada bi postala državna prvakinja v stan-
dardnih plesih,« je s tisto posebno iskrico v očeh povedala Katarina, ki z Jako trenira štirikrat tedensko po dve uri. »Treniram tudi zato, ker mi je to všeč, v zabavo in užitek,« je še dodala, njena plesna pedagoga Nina in Matevž pa nista mogla skrivati zadovoljstva nad uspehom mladega plesnega para: »Zelo sva ponosna na Katarino in Jaka, saj sta pridna in zelo perspektivna plesalca. Ves trud, ki ga vložita v treninge in pripravo na tekmo, se odraža v vedno boljših rezultatih na različnih tekmovanjih, zato verjameva, da bo teh rezultatov še zelo veliko!« V športni dvorani v Slovenj Gradcu so se na plesnem parketu pomerili tudi plesni pari Andraž in Tjaša, ki sta se v močni konkurenci med starejšimi mladinci uvrstila v polfinale, ter Tine in Špela, Miha in Tina, Žiga in Kaja. »Pohvaliti želiva tudi ostale plesne pare Plesnega kluba Miki, ki so zelo vztrajni, polni energije, željni novega znanja in uspehov. Prepričana sva, da bo tudi njihov trud poplačan z dobrimi oziroma želenimi rezultati. Sicer pa sam rezultat še zdaleč ni najpomembnejši. Vesela sva, da plesalci z nama uživajo, se dobro počutijo na treningih, ustvarjajo prijateljstva in nama zaupajo,« sta še povedala, nato pa so se skupaj s plesalci in starši, najglasnejšimi navijači tisti dan, odpravili na pico, saj si tako uspešen dan zasluži posebno proslavo.
Najmlajši so osvajali tudi na tujem, tokrat od 2. do 4. oktobra na Ma-
Plesni par Matej in Špela Kralj
Dobri rezultati in nadaljevanje uspešnih nastopov
Plesni par Matej in Špela Kralj tudi v zadnjih dveh tednih navdušuje, saj je med svoje letošnje uspehe nanizal kar nekaj odmevnih rezultatov.
V začetku oktobra je v prestolnici Koroške, Slovenj Gradcu, na državnem prvenstvu zaplesalo kar 66 parov iz vseh slovenskih plesnih klubov . Špela in Matej sta bila zadovoljna z doseženim tretjim mestom v kombinaciji vseh deset plesov. Brat in sestra sta tako stopila na najnižjo stopničko zmagovalnega odra. Za preučevanje in delo pri odpravi napak pa ni bilo časa, saj sta že naslednji dan potovala na znameniti Internacional v London. V najmoč-
nejši konkurenci, ki si jo lahko zaželi tekmovalec v standardnih plesih, sta zablestela. V kategoriji do 21 let sta zasedla deseto mesto v polfinalni skupini in se izkazala z odlično predstavo, ki pa ju žal, predvsem zaradi kratkega staža njune tekmovalne poti, še ni popeljala med najboljših šest. V latinsko ameriških plesih pa sta pristala v sredini udeleženih tekmovalnih parov, kjer pa njun nastop še ni bil izpeljan, kot je predviden. »Lep plesni pozdrav in prijetno jesen,« želita vsem bralcem Slamnika.
Mikjj
džarskem. Plesalke male pionirske show skupine Misija: Zemlja so v močni konkurenci 31 malih skupin iz celotne Evrope, ob spodbujanju in navijanju plesne pedagoginje Maje Lavrinc in spremljevalcev, opravile odličen plesni nastop. Sodniki so se tokrat odločili, da jih uvrstijo na 7. mesto in tako so za las zgrešile finale. »Kljub temu, da je bil urnik na evropskem prvenstvu za vse udeležence kar malo neprijazen, saj so se tekmovanja pričela že ob 8. uri zjutraj, smo našli čas za zabavo, igro in nakupe,« je povedala enajstletna plesalka male skupine Laura Maučec, ki v Plesnem klubu Miki trenira zato, ker jo s plesnimi
prijatelji druži ljubezen do plesa in rada aktivno preživlja prosti čas, kot nam je sama povedala. Uspehom najmlajših sta se s 3. mestom na Evropskem prvenstvu v street plesih, ki je od 10. do 12. oktobra potekalo na Danskem, pridružila Andraž Mrak in Dejan Djuro-vič, ki sta tekmovala med electric boogie pari. Vzdušje s tekme vam bodo barvito pričarale fotografije v fotokotičku na spletni strani Plesnega kluba Miki. Plesne nastope, sicer v drugačni izvedbi, kot ste jih vajeni na raznih tekmovanjih in zaključnih nastopih Plesnega kluba Miki, si lahko ogledate tudi na televiziji. Vsak mesec bodo plesalci Plesnega kluba in Plesne šole Miki za vas nastopili v oddaji Prvi na vasi, ki si jo lahko vsako nedeljo ogledate na TV Pika.
Romana Pahor - www.mikiples.com
KK Pirueta
Tekmovalke Piruete odlične na Pokalu Evrope
Od 1. do 4. oktobra 2008 je bilo v Trstu tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Evrope. V reprezentanci Slovenije so bile tudi tri članice kotalkar-skega kluba Pirueta: Patricija Žnidaršič, Špela Berlot in Tina Ozebek.
Prav vse so dokazale, da sodijo med najboljše tekmovalke, ki jih ta trenutek ima Slovenija. Največji uspeh je dosegla prav najmlajša izmed njih: na zmagovalne stopničke se je povzpela Patricija Žnidaršič, ki je osvojila tretje mesto in s tem dokazala, da so se napovedi uresničile, ko smo v prejšnji številki Slamnika napovedali dober nastop te obetavne umetnostne kotalkarice. Tudi obe
ostali - Špela Berlot v kategoriji kadetinj in Tina Ozebek v kategoriji mlajših mladink - sta dosegli odlični mesti. Špela je bila četrta in z malo več sreče bi se prav tako približala zmagovalnim stopničkam in tudi Tini, ki je bila peta, je le malo zmanjkalo do dosegljivega cilja.
Klub je bil z omenjenimi nastopi izredno zadovoljen in s tem je dokazal, da se dela dobro ter da je v pričakovanju še boljših rezultatov upravičeno optimističen. Kotal-karska sezona se bo počasi zaključila. Na sporedu sta še dve tekmovanji v tujini, ki se jih bo udeležil tudi domžalski klub Pirueta.
KK Pirueta
V.
Svetovno prvenstvo v savatu Pariz 2008 zaznamovali Slovenci
Z minulega Svetovnega prvenstva v savatu verziji assaut se je članska reprezentanca Slovenije vrnila kot 2. najuspešnjejša nacija, saj so osvojili kar 6 odličij in zbrali kar 5 finalnih nastopov, kar je največji uspeh reprezentance doslej. V samo šestih letih delovanja smo se Slovenci prebili v sam svetovni vrh in s trdim kvalitetnim delom prehiteli številne bolje finančno stoječe nacije, ki v svoje savate ekipe za naše slovenske razmere vlagajo prava bogastva.
Odličja so osvojili: 1. mesto in naslov svetovne prvakinje je osvojila Nina Vehar. 2. mesta so osvojili: Boris Vukovič, Marina Dobnik, Tamara Strnad in Tina Turk, 3. mesto pa Mojca Mežek. Kot član slovenske
savate reprezentance je v Parizu nastopil tudi član Savate kluba Domžale Luka Mljač. V hudi konkurenci mu je žreb v predtekmovanju v prvem boju namenil dvakratnega svetovnega prvaka Popova (Srbija), kateremu je moral priznati premoč, v drugem odločilnem dvoboju pa je po izenačenem dvoboju žal klonil še proti Italijanu. Nastop je tako končal mnogo prej, kot je pričakoval (cilj je bila medalja), nabral pa si je pomembne izkušnje, saj se s svetovnim prvakom ne boriš vsak dan. Razočaranje je hitro popravil ekipni uspeh. Slovenijo so zastopali še Marko Kojadinovic, Mišel Ože-govic in Vladimir Robič. Zahvaliljujemo se podjetjema Bol-ton-Adriatic d.o.o. in Mercator d.d.
SKD
0
Sankukai karate klub Domžale
5. pokalna tekma
V	nedeljo, 12. oktobra, je v Ljubljani potekala 5. pokalna tekma Sankukai karateja. Udeležilo se je je preko 100 tekmovalcev iz vseh Sankukai karate klubov iz cele Slovenije.
V	letošnjem letu je v Ljubljani potekala že 5. pokalna tekma - v celem letu se zvrsti sedem takih tekmovanj, ki se je udeležujejo člani, članice in starejši dečki. Pokalna tekmovanja so del v sistema celoletnega tekmovalnega obdobja in služijo kot preverjanje, treniranje in preizkušanje tekmovalčevih sposobnosti in pripravljenosti. Poskrbijo, da tekmovalec ohranja kondicijo in kakovost borbenih tehnik, tekme pa so tudi dobrodošle za preizku-
šanje na novo naučenih tehnik in kombinacij. Znanje, ki ga pridobimo na treningih, postane del nas šele takrat, ko ga znamo uporabiti in prenesti v vsakdanje življenje oziroma ga znamo uporabiti v pravem trenutku in na pravem mestu. To ne pomeni, da bi morali tehnike karateja preizkušati v »pravih« življenjskih situacijah, ampak pomeni to filozofijo, da nekaj znamo, ko to razumemo in lahko uporabimo. Vsi dobro poznamo pregovor: »En gram prakse je več kot tona teorije« in to prenesti v vsakdanje življenje je uspeh. Karate je veščina, katere znanje in spoznanja se prenašajo v naš vsakdanjik. Disciplina na treningu je enaka disciplini v šoli, službi ... v vsakdanjem življenju.
Člani KK Domžale so dosegli tudi lepe uspehe.
Kate ženske ABS	1. mesto	Urška Savič
	2. mesto	Saša Voler
Ju Randori Kumite ABS	3.-4. mesto	Teja Grad
Članice 3. kyu dalje do58 kg	3.-4. mesto	Saša Voler
Članice 3. kyu dalje nad 58 kg	2. mesto	Teja Grad
St. dečki 13-16 let ABS	1. mesto	Surya Kotar
Člani 5.-4. kyu ABS	2. mesto	Bojan Vogrinec
Člani 3. kyu do 70 kg	1. mesto	Čendrim Kajtazaj
	2. mesto	Jure Gubanc
Vsem članom čestitamo in jim želimo še mnogo uspeha!
G. J.
Karate praznik v Domžalah
Člani in članice Karate društva Atom Shotokan Do Domžale so zagotovo kar nekaj mesecev nestrpno pričakovali zadnjo septembrsko soboto, ko je bil na koledarju tekmovanj na vrsti 2. Open S.K.I.F. Karate-do turnir »Domžale 2008«. Delo organizatorjev, še zlasti Lovrenca Kokalja, ter pričakovanja športnikov so obrodili sadove, saj so Domžalčani blesteli prav v vseh pogledih ...
Na turnirju, ki je bil hkrati tudi 2. pokalni turnir S.K.I. zveze Slovenije, se je iz celotne Slovenije ter
Atomovci so najboljši tudi v dogovorjenem kumiteju
Eno izmed 12 društev, ki je s svojimi karateisti tekmovalo na prvem kvalifikacijskem turnirju v dogovorjenem kumiteju, je bilo tudi Karate društvo Atom iz Domžal, katerega tekmovalci so 11. oktobra v Mariboru osvojili kar 11 prvih mest (3 ekipna in 8 posamičnih).
Za Državno S.K.I. prvenstvo Slovenije v Kihon-Ippon kumi-teju za mlajše dečke in deklice, starejše dečke in deklice, mladince in mladinke ter moške in ženske posamezno in ekipno ter v Dyu-Ippon kumiteju za starejše deklice in dečke, mladince in mladinke ter moške in ženske po prvem turnirju najbolje kaže naslednjim Atomovcem: Klemenu Kastelicu, Ivi Perger, Hani Kerič, Davidu Kardumu, Katarini Čer-melj, Roku Kurentu in Patriciji Vehovec.
Italije pripeljalo več kot 200 kara-teistov in karateistk, ki so zastopali barve 18 različnih klubov. Izbrano množico je v Hali komunalnega centra pozdravila karateistka Breda Hrovatin, turnir je odprl podžupan Občine Domžale Vinko Juhart, za še bolj svečano vzdušje pa je poskrbel Sensei Ivan Čerič s podelitvijo DAN diplom za opravljene izpite DAN za črni pas. Aplavza so bili deležni: za 1. DAN Sebastian Kantužer, za 2. DAN Damijan Bisako, Matej Letič in Igor Bahor, za 4. DAN pa Ato-movec Zdenko Miklavc. Tik pred pravimi predstavami spretnosti in borbami so si gledalci ter tekmovalci ogledali še odlično pripravljeno in izvedeno karate demonstracijo v postavi: Iva Perger, Josip Varga, Simon Planko in Timotej Kokalj. Po več urah prikazovanja veščin in predstav, ki so večinoma rezultat večletnega dela, ter za karate značilnega reda in discipline tako v katah kot borbah, smo bili Domžalčani lahko veseli proglasitev. Največ prvih mest so v katah zabeležili domačini: Žan Podboršek, Iva Perger, Klemen Kastelic, Hana Kerič, Timotej Kokalj in Lovrenc Kokalj. Enako so se izkazali v kumite borbah, kjer so zmagovalci finalnega boja postali: Črt Hrovatin, Grega Teršek, Tjaša Lupše Hanzlowsky, Rok Kurent, Timotej Kokalj, Miha Gavez in Jernej Homar. Zmaga slednjih dveh je bila še dodatno deležna izdatnega aplavza, saj sta bila člana istega kluba najboljša tako v borbah do 75 kg
kot tudi nad 75 kg! Atomovci so se odrezali tudi kot ekipa, saj so zbrali več točk kot drugouvrščena S.K.I. Italija, tretjeuvrščeno ŠD Ruše in Kanazawa iz Maribora skupaj! Številna druga in tretja mesta ter uvrstitve, ki so prinesle točke za ekipno zmago, so dosegli še: Mitja Hofer, Žan Guček, Tjaša Zupančič, Mark Horvat, Špela Novak, Patrici-ja Vehovec, Polona Orehek, Tilen Špenko, Simon Planko, Barbara
Šavorn, Eva Rupnik, Gašper Pirc, Tomaž Babič, Roman Kepec, Janko Gobec in David Kardum.
Čestitke društvu kot organizatorju in kot tekmovalcu, kmalu pa zagotovo sledijo še čestitke za osvojeni Pokal S.K.I.F. Slovenije, kjer Atomovci kot ekipa trenutno vodijo pred Rušami in Celjem!
Bojana
Mednarodni karate turnir Domžale 2008
V soboto, 27. septembra, smo bili v Hali komunalnega centra Domžale deležni 2. mednarodnega SKIF karate - do turnirja za pokal Domžale 2008.
Na turnirju so se v znanju karateja pomerili klubi iz Slovenije in reprezentanca iz Italije. Turnir je odprl podžupan Občine Domžale. Udeležili smo se ga tudi člani Karate kluba Wankan Ihan. Naš najmlajši tekmovalec, Primož Peterlin, je osvojil 5. mesto v skupini starejših dečkov 5. - 1. KYU. Z odličnim mestom se ponaša Špela Grad v skupini mladinke 4. KYU - 1.DAN. Marija Peterlin je zasedla 3. mesto v skupini
veteranke 3. KYU - DAN. Boris Grad se je v skupini veterani - vsi pasovi uvrstil na 3. mesto. Težka naloga je biti tekmovalec in istočasno tudi sodnik na tekmi. Zato Borisu čestitamo za osvojeno mesto, s strani vodstva kluba in ostalih članov kluba, ki se tekme žal niso uspeli udeležiti, pa naj čestitke prejmejo tudi ostali tekmovalci. Posebna pohvala gre Špeli Grad, ki je klub obogatila še z enim pokalom. V svoji skupini je imela v konkurenci kar 12 sotekmovalk.
Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan
Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob
Gremo na evropsko prvenstvo
Iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob tudi letošnjo jesen prihajajo same vesele novice. V slovensko državno reprezentanco KBZS, ki bo nastopala na Evropskem prvenstvu v kickboxing v bolgarskem mestu Varna in portugalskem Portu 2008, so se s svojimi uspešnimi borbami uvrstili:Tamara Radkovič v kategoriji članic do 60 kg, David Nagode med člani 81 in 84 kg ter Marjan Bolhar med člani do 79 kg.
Ker bi se slovenska reprezentanca omenjenih tekmovanj rada udeležila dobro pripravljena, so najprej v septembru v Mariboru in v Zagorju pripravili organizirane priprave, v katerih so sodelovali tudi vsi trije državni reprezentanti iz kluba Mladi boksar Dob. Kickboxing zveza Slovenije, s selektorjem Vladimirjem Sitarjem s Ptuja ter pomočnikom Bojanom Korošcem iz Izole in Tomažem Barado iz Maribora, je tako poskrbela, da bodo vsi slovenski re-prezentantje na pomembna tekmovanja odpotovali dobro pripravljeni. V začetku oktobra so se Tamara, David in Marjan udeležili reprezentančnih priprav v Mariboru.
Že 20. oktobra je na evropskem tekmovanju WAKO organizacije športne discipline full kontakta v Bulgariji v Varni David Nagode nastopil v kategoriji do 81 kg. Upamo, da uspešno. 24. novembra 2008 gredo vsi trije na evropsko prvenstvo WAKO organizacije kickboxing discipline na Portugalsko: Tamara v kategoriji do 65 kg, Marjan do 79 kg in David do 84 kg.
O dobrih novicah lahko pišemo tudi s 17. Državnega prvenstva v boksu, ki sta ga med 10. in 12. oktobrom pripravila Slovenska vojska in Boksarski klub Ljubljana. Član kluba David Erbežnik je ponovil uspeh iz lanskega leta in postal članski državni prvak v boksu do 64 kg. Če vemo, da je star šele 18 let, potem zagotovo lahko zapišemo, da so pred njim še zelo uspešna tekmovalna leta.
Mladim kickboksarjem želimo veliko uspeha, še posebej pa čestitke Marjanu Bolharju in njegovi deklici Marjani, ki sta stopila na skupno življenjsko pot.

V.
Klub borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob, vabi na
KICBOXING tekmovanje za POKAL DOMŽAL,
v soboto, 15. novembra 2008, v Hali komunalnega centra v Domžalah.
V nedeljo, 21. septembra, so se mladi boksarji predstavili na tradicionalnem Hitovem sejmarjenju v Domžalah v športnem kickboxingu in boksu.
■
SPORT
stran
24
Motokrosist Klemen Gerčar
Prvič med
svetovno
elito
Za mladim, 17-letnim motokrosi-stom Klemnom Gerčarjem, ki se je letos posvetil predvsem dirkam v tujini, je zelo uspešna sezona. Na zadnji, finalni dirki za svetovno prvenstvo v razredu MX2, je v Faenzi v Italiji doživel debi med svetovno elito, najboljšimi na svetu.
V kvalifikacijah je tekmovalec s Prevoj v svoji skupini dosegel deseti čas. Na nedeljski dirki je v prvi vožnji zasedel 15. mesto in s tem osvojil prve točke na SP MX2. V 2. vožnji je odstopil.
Pred tem je v drugi polovici sezone nastopal na dirkah za evropsko člansko prvenstvo v razredu MX2. Po lanskem naslovu evropskega mladinskega prvaka, v razredu MX2, je dokazal, da je lahko na vrhu tudi v članski konkurenci. Na dirki za EP MX2 v Jastrebarskem na Hrvaškem, kjer je v prvi vožnji zmagal, druga je odpadla, so ga opazili predstavniki najmočnejšega moštva za Ya-maho na EP MX2 - italijanski team Gariboldi Yamaha. Za to moštvo je nastopil že na naslednji dirki v Orehovi vasi, kjer je v 2. vožnji osvojil
drugo mesto ter s tem dokazal, da zmaga v Jastrebarskem ni bila naključje in da je v odlični formi. Na naslednjih dirkah se je prav tako izkazal v eni vožnji. V Sveperecu na Slovaškem je bil v 2. vožnji drugi.V Randersu na Danskem je prvič nastopil pod nadzorstvom novega trenerja, Francoza Yvesa Demaria, nekdanjega svetovnega prvaka. V 2. vožnji je bil vse do padca na drugem mestu, potem pa je dirko končal na 7. mestu. V Roggenburgu v Švici pa je v 1. vožnji zasedel 4. mesto.
Na angleškem prvenstvu je bil najboljši na 12. mestu, redno pa se je
uvrščal med prvih dvajset. Na slovenskem državnem prvenstvu je kot edini nastopil v obeh razredih, v MX2 in OPEN in po šestih dirkah postal dvakratni vice prvak.
Klemnu Gerčarju je tako uspel velik preskok iz čistega zasebnika med dirkače, kateremu so odprte tudi velike ekipe. Na angleškem prvenstvu je nastopal in zbiral izkušnje za ekipo Bike it Dixon team, na EP in SP za team Gariboldi Yamaha, na prvenstvu Slovenije pa za ekipo Fe-roda Celje.
Miran Kokalj
Dogodki ob 60-letnici Planinskega društva Domžale
4.-16. 11.	Razstava ob 60-letnici Planinskega društva Domžale	Knjižnica Domžale
5. 11.	Otvoritev razstave	Knjižnica Domžale, ob 19. uri
16. 11.	Spominska slovesnost ob 60-letnici ustanovitve Planinskega društva Domžale	Kulturni dom Franca Bernika, ob 16.30
PD Domžale 6 • let
Priložnostna osebna znamka
Planinsko društvo Domžale je v sklopu prireditev ob 60-letnici ustanovitve izdalo osebno znamko. Motiv smo izbirali dalj časa, vodilo pri izbiri pa je bilo, naj bo v ospredju človek in ne lepota gora sama po sebi. Prav ljudje oblikujemo društvo, članstvo pa je vir znanja in društvene moči. Na interni natečaj je prišlo več predlogov, dokončni izbor pa smo opravili na 52. občnem zboru. Znamka je v 1020 izvodih izšla 26. marca 2008, avtor fotografije je Luka Skočir, znamko pa je oblikoval Matjaž Učakar. Tako kot vse osebne poštne znamke tudi ta ni v javni prodaji.
Borut Peršolja
Trkamo na vrata dediščine: Grad Krumperk
Grad Krumperk je eden izmed tistih slovenskih gradov, ki so s svojo renesančno arhitekturo in štirimi stolpi na vogalih ter notranjim, arkadnim dvoriščem pomenili prepoznavno gradnjo takih objektov v 15. stoletju.
Te njegove arhitekturne značilnosti, predvsem pa zgodovinski spomin, ki se navezuje na njegove lastnike in dogodke iz 15. stoletja, so grad Krumperk postavile med slovenske gradove, ki imajo svoje mesto tudi v slovenski zakladnici ljudskih pesmi. Zanimivo je, da je najznamenitejši slovenski zbiratelj ljudskega blaga - predvsem slovenskih narodnih pesmi - Karel Štrekelj v snopičih, ki jih je izdajal ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, na naslovnico izhajajoče revije ob Kamen postavil tudi grad Krumperk.
22. junija 1593 je tedanji lastnik gradu Adam Ravbar skupaj z vojsko Andreja Turjaškega v bitki pri Sisku premagal mnogo številčnejšo turško vojsko, ki jo je vodil Hasan paša. Po tej bitki, ko so bili Turki zaradi taktične uspešnosti in visokih voda reke Kolpe pri Sisku potisnjeni vanjo, je
Nova priložnost za naložbe v dediščino
Objavljen je drugi javni razpis,
ki podpira obnovo in ohranjanje podeželske kulturne dediščine. Nanj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti, ki so lastniki objekta oziroma zemljišča. Razpis omogoča naložbe v obnovo kulturnih spomenikov in objektov etno-
bila njihova vojska usodno premagana, saj se otomansko cesarstvo nikoli več ni uspelo postaviti na noge do nekdanje vojaške moči.
Zaradi omenjene zgodovinske docela utemeljene podlage je Jamarsko društvo Simon Robič - Ivan Sešek v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih - vse do osamosvojitve
-	vsako leto ob koncu junija pripravljalo velike, množične scenske prireditve, ki so na Krumperk in v njegovo bližino privabljale množice obiskovalcev in gledalcev. Zmagoslavna vrnitev Adama Ravbarja na Krumperk je potekala v naravnem ambientu Gorjuše, kjer so v zadnjih predstavitvah uspeli namesto kostumiranih množic igralcev, konjenikov in številnih statistov postaviti multimedijsko scensko prireditev luči in zvokov - brez nastopajočih.
Na gradu Krumperk so 14. septembra 1941 ustanovili občinski odbor OF za Domžale, enega prvih na nemškem okupiranem ozemlju. Po vojni je bila v gradu vojaška bolnišnica za pljučne bolezni, kasneje pa so grad za dalj časa zaprli za obiskovalce. V šestdesetih letih so v gradu uredili slamnikarski muzej, ki je bil v lasti Turističnega društva Domžale, v jugovzhodnem delu gradu - v grajskem stolpu
-	pa so pripravili prikaz partizanske tiskarske dejavnosti in tehnike s tiskarskim strojem vred.
Občina Domžale, posebej pa Kulturna skupnost občine, sta si ves čas, v povezavi s krajevnimi, turističnimi in drugimi dejavniki, prizadevali, da bi grad odprli obiskovalcem. Da bi ga zanje usposobili, so bila v obnovo ostrešja, izdelavo stopnišč ter za drugo zaščito grajskega objekta vložena nemajhna sredstva. Žal pa je obnova zastala na pol poti. Z denacionalizacijo je bil grad Krumperk vrnjen lastnikom -Pogačnikovim iz Ruš. Lastnikov je več, zato je tudi težav, kako z gradom naprej, mnogo. Dokler se ne razrešijo številni nakopičeni problemi, je grad do nadaljnjega za ogled zaprt. Krumperk z lepo, gozdnato naravo je dve desetletji pomenil močno središče slovenske konjereje, ki je v Konjeniškem klubu Biotehnične fakultete združevala kar 150 članov.
Matjaž Brojan, Center za razvoj Litija
loške (podeželske) dediščine, vpisane v Register nepremične kulturne dediščine pri MK, v muzeje na prostem ter ekomuzeje, v prostore za ureditev etnoloških zbirk ter v ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo točke dediščine. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Država sofinancira projekt s 50 odstotnim deležem.
Za dodatne informacije se obrnite na Center za razvoj Litija, 01/89 62 710, info@razvoj.si. Mija Bokal, Center za razvoj Litija
»V letu 1981 sem bil svetovni prvak v tekmovanju radijsko vodenih modelov«
Tone Videnšek - še vedno med najboljšimi v tekmovanju radijsko vodenih modelov
Moj sogovornik Tone Videnšek se lahko pohvali s številnimi uspehi, ki jih je dosegel v več kot štirih desetletjih ukvarjanja z radijsko vodenimi modeli. Med najbolj bleščečimi je osvojitev naslova svetovnega prvaka v letu 1981 v Španiji, ob njem pa še vrsta drugih uspehov, katerim se je v letošnjem letu pridružilo četrto mesto na državnem prvenstvu radijsko vodenih modelov F5J v Preboldu, odlična uvrstitev na Pokalu Slovenije, vidne rezultate pa je dosegel tudi v EVROCUPU, v katerem sodelujejo tekmovalci iz Madžarske, Slovaške in Slovenije, ki se jim bodo v naslednji sezoni pridružili še tekmovalci iz Hrvaške. Uspešno nastopanje je bil vzrok, da sem Tonetu Videnšku postavila nekaj vprašanj.
Morda za začetek nekaj o modelih, s katerimi tekmujete.
To so radijsko vodeni letalski modeli F5J, ki sem jih včasih delal sam - od priprave materiala do ročne izdelave modela; danes, v času sodobnejše tehnike, pa se material kupi in model izdela ročno. Letalski model, s katerim tekmujem, ima razpon kril pri-
bližno 3,3 metra, tehta blizu 2 kilograma, v višino pa poleti do 700 metrov. Po pravilih v zraku ostane od deset do dvajset minut. Največja hitrost, ki jo doseže, je do 200 metrov na uro.
So razlike med modeli iz vaše mladosti in današnjimi?
Velike, saj danes lahko kar sodoben model, izdelan na Kitajskem, kupiš poceni, medtem ko smo modele včasih delali sami in skušali najti kar najboljše materiale in oblike, da smo bili uspešni. V Modelarskem klubu tehnikov Dragomelj, katerega član sem, skušamo čim več modelov narediti sami, še posebej, ker podobno kot sam, tudi drugi lastniki in tekmovalci z radijsko vodenimi modeli, vse plačamo sami. Uspeh z ročno izdelanim modelom, ki si ga naredil sam, je bil zato toliko večji in smo bili toliko bolj ponosni nanj. Danes pa je žal kvaliteta modelov vse preveč odvisna od tega, koliko denarja nameniš zanj. Seveda pa je naloga vsakega modelarja, da pri tej rekreativni in športni dejavnost vzdržuje dobro telesno in duševno kondicijo.
Kako je s financiranjem?
Vse daš iz svojega žepa, pa naj
bo denar za modele, ali denar za stroške udeležbe posameznih tekmovanj. Je pa res, da če daš vse iz svojega žepa, se boriš kot lev in je dober rezultat res samo tvoj.
Ste z letošnjimi rezultati zadovoljni?
Zelo. Na državnem prvenstvu sem med 18 sodelujočimi dosegel četrto mesto, enako mesto pa tudi v skupni uvrstitvi slovenskega pokala, kjer je bilo šest tekem. Zelo zadovoljen sem tudi z 9. mestom na EVROCUPU, tradicionalnem tekmovanju, kjer se nas navadno zbere blizu štirideset. Letos sem imel tudi malce sreče, sicer pa je dober rezultat predvsem odvisen od ročnih spretnosti, umskega razmišljanja oziroma priprave ter opreme modela, včasih pa malce vplivajo tudi vremenski pogoji.
Na kratko o največjem uspehu?
To je bila osvojitev naslova svetovnega prvaka med modelarji v letu 1981 v Španiji, za kar so me v Sloveniji nagradili z zlato Bloudkovo medaljo. Teh dni se iskreno rad spominjam, z njimi pa je povezana tudi želja, da se vse svetovne prvake primerno nagradi in njihove uspehe primerno stimulira.
Kje vadite?
Pogoji so eden izmed velikih problemov našega in tudi drugih tovrstnih društev. Naš klub ima svoje vzletišče v bližini Ljubljanske čistilne naprave - v Sneberjah. Va-dišče zaradi nekoč bližnje velike kokošje farme imenujemo »pri kurah«. Velikokrat se nam pridružijo tudi modelarji iz Domžal. Žal pa moram povedati, da so pogoji povsem neustrezni, saj nimamo niti najmanjšega pokritega prostora, niti osnovnih higienskih pogojev, ki bi omogočali normalno vadbo in morda včasih tudi kakšno tekmovanje.
Od tod najbrž izvira tudi vaše razmišljanje o modelarskem športnem centru?
O tem razmišljam praktično vse življenje in je moj življenjski cilj, saj je v Sloveniji, kjer je edini primeren center v Krškem, nekaj tisoč
modelarjev, ki bi potrebovali boljše pogoje. Dejavnost je skoncentrira-na v ljubljansko-domžalski regiji, kjer so številni tekmovalci, ki težko pričakujejo uresničitev projekta modelarski športni center. Ob tem je treba še povedati, da pobude za ustanovitev tovrstnega športnega centra v zgodovini Slovenije ni bilo. Najbrž se vsi premalo zavedamo pomena te dejavnosti v prostem času mladih in starejših. V tujini razpolagajo z vrsto centrov.
So med modelarji tudi mladi?
Mladih je dosti, največkrat jih za to dejavnost navdušijo njihovi očetje - modelarji. Sam sem pred leti vodil modelarske krožke na osnovnih šolah Venclja Perka in Rodica. Kljub velikemu interesu mladih ni bilo primernih pogojev za izdelavo modelov, še manj pa sponzorj ev, ki bi bili pripravljeni sofinancirati to lepo in koristno dejavnost.
Pred kratkim ste se upokojili?
Tako je, po delu v Sintalu sem se upokojil in bom imel tako več časa za modelarstvo, s katerim nameravam nadaljevati.
Vaše želje?
Da bi se v to dejavnost vključilo čim več mladih, saj je to lahko zelo prijetna pa tudi koristna oblika preživljanja prostega časa, da bi končno dobili primerno vadbišče in organizirali modelarski center. Zase pa želim, da bi imel tudi v prihodnje veliko volje in dobrih rezultatov, pa tudi podpore najbližjih. Dovolite, da izkoristim priložnost in se ženi iskreno zahvalim za vso pomoč, brez katere ne bi šlo.
Hvala in veliko uspehov tudi v prihodnje želim.
Vera Vojska
Člani Modelarskega kluba tehnikov Dragomelj - Tone Videnšek prvi z desne.
Na črno-belih poljih
Mladinci Domžal tretji v državi
V državni mladinski ligi v Murski Soboti, v kateri je nastopalo osem najboljših moštev v Sloveniji, je zmagal Maribor Lancom pred Novo Gorico, medtem ko so bile Domžale tretje. Vrsti red je bil kar pravičen, saj so Mariborčani zmagali z dvema točkama in pol pred Novo Gorico, Domžale so imele dve točki manj kot drugouvrščeni ter dve točki in pol več kot četrta Komenda.
Domžalski mladinci bi si zaslužili drugo mesto, saj so izgubili le en dvoboj in enega remizirali, preostalih pet pa so dobili. Na drugo mesto se je prebila prodornejša Nova Gorica, čeprav je izgubila dva dvoboja, med drugim v petem kolu tudi z Domžalami s tesnim izidom 1,5 : 2,5. Za mlade Domžalčane je bil verjetno usoden poraz z Mariborčani v drugem kolu, kjer se uspeli iztržiti le pol točke, na prvi deski pa je Peter Kokol premagal Jureta Plaskana. Med posamezniki se je Jure na prvi deski kar dobro držal, saj je zbral tri točke in pol in bil tretji na deski. Še boljši je bil z drugim mestom Matej Filip na drugi deski, ki je iz sedmih partij zbral pet točk, le pol točke manj pa Lan Turek Timotej, ki je bil s štirimi točkami in pol na tretji deski drugi. Špela Ore-hek se je morala kosati povečini s fanti na četrti deski, kar ji je dobro uspevalo, saj je zbrala štiri točke in pol ter pristala na tretjem mestu na tej deski. Igralec turnirja je bil vsekakor Kokol, ki je za
Maribor Lancom na prvi deski zbral kar šest točk in oddal le dva remija. Kot zanimivost naj omenimo, da je za zasedbo Nove Gorice nastopal Gari Grosar, sin nekdaj zelo uspešnega slovenskega olimpijca Aljoše Grosarja. Vrstni red: Maribor Lancom 22, Nova Gorica 19.5, Domžale 17.5, Komenda 15, Krka Novo mesto 13, Radenska Pomgrad 11.5, Hidria Tolmin 8 in Triglav Krško 5.5.
4. Memorial Vojina Peroviča
Šahisti imajo še vedno v živem spominu pred leti preminulega šahovskega organizatorje in mednarodnega sodnika Vojina Peroviča. V spomin nanj so Radovljičani pripravili četrti spominski turnir. Nanj se je odzvalo 88 ljubiteljev šaha iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Tokrat so vrh skrojili trije Hrvati. Presenetljivo je zmagal Idris Mislija pred mednarodnim mojstrom Lončarjem in mojstrom Lovričem. Šele zatem so sledili Kranjčana Zorko in Mazi ter Ljubljančan Barle. Med Domžalčani se je najbolj odrezal Jeran na desetem mestu. Janjič je s petimi točkami in pol zasedel 21. mesto
J. Skok in Košir pa s petimi točkami 32. in 35. mesto. Zelo dober je bil Virjan Boris Skok, sicer član Komende, na dvanajstem mestu s šestimi točkami. Vrstni red: Mislija 7.5, Lončar, Lovrič, Zorko in Mazi po 7, Barle, O. Orel, Črepan, A. Tomazini in Jeran po 6.5, Urbanc, B. Skok, Jakša, Jeraj, Matko in Cvetkov po 6, Kovačič P. Petek, Bu-latovič, Kastelic in Janjič po 5.5. itd.
Občni zbor Šahovskega društva Domžale
Člani ŠD Domžale so na občnem zboru 20. septembra letos izvolili nove organe društva. Novi predsednik društva je
OBČINA DOMŽALE
Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev v letu 2008
i.
Občina Domžale poziva vse fizične in pravne osebe, da predložijo programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa Občine Domžale, ki jih bomo sofinancirali iz občinskega proračuna.
Prijavitelj naj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa;
-	kraj in čas izvedbe programa;
-	predračunsko vrednost izvedbe programa;
-	vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
3.
Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalne prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-5/08« lahko vložite osebno v glavni pisarni Občine Domžale (soba 4) ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 5. 11. 2008 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na tel. 7220-100, interna 152 ali 151.
Župan Toni Dragar
Boštjan Grošelj, ki je nasledil dolgoletnega predsednik Bojana Osolina. Organizacijske niti društva, pa tudi vodenje tekmovalnih zasedb, bodo že naprej v domeni Vida Vavpetiča. Na občnem zboru so sprejeli tudi nov statut, ki je usklajen z zakonom o društvih. To jesen je društvo uvedlo tri šahovske krožke na osnovnih šolah Rodica, Dob in Preser-je. V društvo znova oživljajo društvene večere v mali sobi društva na Kopališki 4, v Športnem parku v Domžalah, vsak petek med 17.30 in 21.45. Še pred leti je društvo gostovalo v prostorih Balinarskega kluba Domžale. Pomemben
je tudi program društva, ki obsega tekmovalni in rekreativni šah ter šahovsko izobraževanje. Novo vodstvo se bo zavzemalo za zanesljive finančne vire kot tudi prepoznavnost društva, iz katerega izvirajo številni znani slovenski šahisti in šahistke. Naj omenimo sedanjega državnega članskega prvaka velemojstra Luko Leniča, mojstra Vlada Ivačiča, Marjana Karnarja in Vida Vavpetiča, mojstrici Pavlo Košir in Petro Grošelj, pa najmlajši val, med kateri je zdaj med fanti najuspešnejši Jure Plaskan, med dekleti pa Špela Orehek.
Jože Skok
Pes, ki laja, ne grize. Ali pa?
r
Živimo tako, da so nam trenutki tesno odmerjeni, prav tako kot prostori. Marsikdo pogreša družbo prijatelja, partnerja ali otroka in se mu pes zdi primerno nadomestilo zanje. Štirinožni prijatelji so postali nekaj več - so del imidža sodobnega človeka. Imajo ga stari in mladi, včasih po enega, nekateri dva in več. Poštarsko življenje je postalo prav moreče: včasih so nanje bevskali samo v naseljih privatnih hiš, danes to počnejo še v blokih. Čeprav je po zakonu (Uradni list RS 75/2005) določeno, kakšni so pogoji za vzdrževanje psa, se na to marsikdo požvižga.
Nihče ne preverja v kakšnih pogojih živijo te živali, ali imajo dovolj prostora, ali se dovolj gibljejo, so lačne ali žejne, se z njimi lepo ravna ali pa se jih zanemarja in pretepa. Psi ne znajo govoriti in tožiti, od vsega hudega včasih pobegnejo, včasih pa podivjajo. Pes, ki laja, ne grize. Ali je temu res tako? Bi si upali preveriti, kaj se dogaja v možganih psa, ki vam kaže čekane in je močnejši od gospodarja? Tako kot se, za potrditev ega, ljudje razkazujejo z mnogo prevelikimi avtomobili, to počnejo tudi s svojimi psi: večji kot so in bolj napadalni, bolj je gospodar »in«. Resnica je drugačna: laja tisti pes, ki se boji. Strah, ki ga ima gospodar do drugih, se prenaša na žival. Nekaterim se zdi nadvse imenitno, da lahko pokažejo, kako znajo obvladovati svojega psa in kar rinejo v težave, prepričani, da se jim kaj nepredvidenega ne more zgoditi. Namesto, da bi jih privezali na povodec, pse puščajo svobodno tekati naokoli in če tak spuščen pes slučajno steče pod kolesa, se gospodar huduje in psa celo udari. Ne vem, če imajo v šolah za pse tudi kakšna predavanja o psihologiji (lastnikov in psov), a vsakdanje življenje kaže, da bi bila nujna. Ko človek ali otrok enkrat doživi slabo izkušnjo s podivjanim psom (ali drugo živaljo), mu ta izkušnja pusti posledice za celo
življenje. Enako velja tudi za psa, ki doživi slabo izkušnjo s človekom. Kljub opozorilnim tablam in košem za pasje iztrebke, je odnos med lastniki psov do okolja in drugih ljudi še vedno nezadovoljiv. Nekateri nočejo razumeti, da parki in druge površine, namenjene otrokom, niso primerne za pasje stranišče. Pes je ogledalo kulture lastnika, zato ne rečejo, kar tako »Kakršen pes, takšen gospodar«! Glede na številčnost štirinožcev v naseljenih krajih nam ne more biti vseeno, kako lastniki skrbijo za varnost drugih. Nič ni bolj neodgovorno kot prostodušno zatrjevanje gospodarja, ko se v strahu umikate od njihovega besno lajajočega psa: »Ne bojte se, saj vam ne bo nič naredil!« Ko pa navsezadnje hoče dopovedati psu, da vas pusti pri miru, vpije (na vas ali na psa?): »Pusti, to je fuj!« Ni potrebna razlaga, da bi začutili, kako se človek ob tem počuti. Vsekakor je bolj primeren ukaz: »Pusti!« Kinologi in lastniki psov se morajo bolj zavedati tega, da je človek človek, pes pa pes. In da je spoštovanje do sočloveka še vedno pred ljubeznijo do psa. Navsezadnje moramo vzgajati tudi otroke v strpnosti do drugih, čeprav nam je naš otrok najljubši. Ker smo te stvari narobe zastavili, se psi napadajo pogosteje, kot je potrebno, saj ni vsak nič hudega sluteči sprehajalec potencialni napadalec ali tat. Če to dojame gospodar, bo tudi pes.
»Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA) je bilo po podatkih Veterinarske uprave Republike Slovenije 15. julija 2006 v Sloveniji registriranih okoli 160.000 psov (po navedbah nekaterih veterinarjev naj bi bilo vseh psov okoli 300.000), medtem ko je po podatkih VURS-a le okoli 10 odstotkov vseh registriranih psov čistih pa-semskih. Območni uradi VURS so leta 2005 zabeležili 1257 ugrizov psov, veterinarsko je bilo obravnavanih 463 primerov, izvršenih pa je bilo 127 sankcij. Največ napadov so zabeležili območni uradi Novo mesto, Maribor in Murska Sobota. V prvi polovici leta 2006 so po podatkih VURS-a območni uradi VURS-a zabeležili 531 prijavljenih ugrizov psov, za prejšnja leta pa VURS nima določnih podatkov, saj po njihovih navedbah sistema nimajo računalniško urejenega. Kot je za STA dejala direktorica VURS-a, Vida Čadonič Špelič, analize podatkov kažejo največ ugrizov psov pasme zlati prinaša-
lec, najverjetneje zato, ker so zelo priljubljeni in jih je razmeroma veliko v Sloveniji.«
Iz Pravilnika o zaščiti hišnih živali
3. člen
(naloge skrbnika hišne živali)
(1)	Skrbnik hišnih živali (v nadaljnjem besedilu: žival) mora storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali.
(2)	Skrbnik živali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za živali z upoštevanjem etoloških potreb glede na vrsto živali in še posebej zagotoviti:
1.	kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo;
2.	ustrezno gibanje živali glede na vrsto;
3.	ukrepe, ki preprečijo pobeg živali.
5. člen
(izguba in najdba živali)
(1)	Skrbnik živali mora morebitno izgubo živali v roku dvainse-demdeset ur prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube živali ne prijavi niti v roku treh dni, se smatra, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
(2)	Kdor najde zapuščeno žival, mora najkasneje v roku štiriindvajsetih ur:
1.	najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali;
2.	v primeru živali zavarovanih prosto živečih vrst upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali;
3.	v primeru živali, zavarovanih s predpisi, ki urejajo trgovino z živalmi prosto živečih vrst, najdbo prijaviti zavetišču, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo zavetišča za živali prosto živečih vrst;
4.	obvestiti skrbnika, če mu je znan.
17. člen (trgovina)
(1) Prodajalec mora kupca pisno seznaniti z:
1.	oskrbo, prehrano, nego in ustrezno namestitvijo, ki jo potrebuje žival;
2.	starostjo in običajno življenjsko dobo živali, ter velikostjo odrasle živali;
3.	morebitnimi nevarnostmi za človeka ali druge živali (ugrizi, kužne bolezni);
4.	določbami tega pravilnika, ki se nanašajo na določeno vrsto živali, ter določbami predpisov, ki urejajo varstvo živali prosto živečih vrst;
5.	obveznimi in priporočljivimi cepljenji živali.
(2)	Prodajalec mora kupcu ob prodaji izročiti predpisane veterinarske dokumente ter potrdilo o opravljenih ob v e -znih cepljenjih.
(3)	Če gre za pasemsko žival, mora prodajalec kupcu ob prodaji izročiti original potrdila o poreklu (rodovnik, certifikat), ki potrjuje, da je žival pasme, za katero jo deklarira.
(4)	Prodajalec mora kupcu posredovati informacije o veterinarskih organizacijah, usposobljenih za zdravljenje tovrstnih živali.
28. člen (nevarni psi)
Zakon kot nevarne pse natančno opredeljuje naslednje tipe psov: • pit bull terrier (ameriški staf-fordshirski terier, ameriški pitbulterier, staffordshirski te-rier),
ca de bou (mastif), kanarska doga, argentinska doga, brazilska fila, neapeljski mastif, bulmastif, bordojska doga, rotvajler, cane corso, akita inu, tosa inu.
Prav tako sodijo po tem zakonu v kategorijo nevarnih psov vsi psi, ne glede na pripadnost vrsti ali tipi, velikost, težo ali moč ugriza (čeljusti), ki so kadarkoli napadli človeka, pri čemer so mu prizadejali hude ali posebno hude telesne posledice, ali je bila posledica napada psa celo smrt človeka. Prav tako velja, da med nevarne pse sodijo tisti psi, ki so telesno hudo poškodovali drugo hišno ali rejno žival oziroma je bila posledica napada smrt živali. Nevarni psi morajo na javnih površinah obvezno biti na povodcu in nositi nagobčnik.
Pes je, tako kot človek, lahko najboljši prijatelj, če ga ne zlorabljamo in se trudimo, da bi bili naši odnosi do drugih lastnikov psov in drugih mimoidočih spoštljivi in prijazni. Šele tedaj lahko rečemo, da je bivanje v naši hiši, ulici ali parku varno in človeku (ali psu) prijazno.
Miomira Šegina
■
OBJAVE
stran
26
V spomin
Albertu Mizeritu
Že kar nekaj let smo vedeli, da ima naš Berto težave z zdravjem, toda s svojim življenjskim elanom, dobro voljo in pripravljenostjo pomagati prijateljem ni vzbujal občutka, da se srečuje s težavami.
Albert Mizerit je bil eden prvih članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Že od vsega začetka je prevzel odgovorne funkcije v organih vodenja Lipe in jih je tudi ves čas odgovorno opravljal. Z velikim znanjem informatike je ure-
dil enkraten sistem pregleda članstva Lipe. Z računalniško obdelavo je za tisk pripravil vse doslej izdane literarne zbornike univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije. Za svoje strokovno delo ni nikoli zahteval plačila in nikoli se z uspehi ni hva-lisal ali silil v ospredje. Naš Berto je bil skromen in vedno pripravljen pomagati. Dragi Berto, hvala ti za vse, kar si naredil v naši Lipi. Veseli smo, da smo toliko lepega doživeli skupaj. Spoštovali smo te, te cenili in imeli radi.
Tvoji prijatelji iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
13. oktobra je minilo leto dni, odkar te več ni ...
Jernej Orehek
iz Preserij pri Radomljah
Hvala vsem, ki se ga spominjate, kdaj postojite ob njegovem grobu in prižgete lučko v njegov spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mami in babice
Ane Orehek
rojene Novak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, nam izrekli sožalja ter darovali cvetje in sveče.
Pogrešamo te. Žalujoči: sin Janez in hčerka Martina z družinama
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. (Prešeren)
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
Angela Kepic
iz Dragomlja 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove maše.
Posebna zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega ljubega moža, očeta, dedka in brata
Alberta Mizerita
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Hvala osebju na Onkološkem inštitutu in dr. Ladislavu Hacetu, ki so mu stali ob strani v času njegove bolezni. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred.
Našega Noniča bomo pogrešali: žena Silva, sin Janko in hčerka Metka z družinama, brat Stojan in ostalo sorodstvo.
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V	SPOMIN
5. novembra mineva leto,
odkar se je od nas poslovil naš dragi
Vinko Dovč
iz Domžal
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
Pogrešamo te!
Vsi njegovi
V SPOMIN
Te dni mineva peto leto, odkar nas je za vedno zapustil
naš dragi
Stanislav Zajc
avtomehanik iz Vira
Hvala vsem, ki se ga s prižgano svečko ali kako drugače spominjate in mu pokažete, da ste ga imeli radi in da ga niste pozabili.
Vsi njegovi
V	naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav pokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V	SPOMIN
26. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga mami, hči, sestra, teta in babica
Ljubica Prelovšek
iz Štude
Hvala vsem, ki se je v mislih spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj nas vseh je mir.
V SPOMIN
23. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Evgen Merič
iz Krtine
Vsi njegovi
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, ata, tasta, brata, svaka in strica
Jožeta Vilarja st.
iz Doba
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekali sožalje, podarili cvetje, sveče, maše in drugo pomoč ter ga s spoštovanjem pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčno se zahvaljujemo dr. Urošu Mlakarju in dr. Zupanovi ter sestram dnevne hematološke ambulante ljubljanske poliklinike za njihovo skrb in pomoč.
Iskrena hvala dr. Tomažu Mušiču za osebno pomoč, medicinski sestri Ireni, patronažni službi, posebno sestri Mari, reševalni službi, pogrebni službi Vrbančič, praporščakom, GD Dob za številno spremstvo in častno stražo, g. Pavlu Orehku za poslovilne besede, Čebelarskemu društvo Lukovica ter Heliosu Domžale.
Hvala g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred,
kvartetu Krt za občuteno zapete pesmi in trobentaču za poslovilno skladbo. Za nesebično pomoč ob njegovi bolezni iskrena hvala g. Jožetu in ge. Olgi Grošelj.
Hvala vsem in vsakemu posebej!
Vsi njegovi
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil naš oče, dedek in brat
Feliks Hribernik
iz Depale vasi 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, vaščanom in gasilcem Stob - Depala vas za podarjeno cvetje, sveče, darove in svete maše.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, pevcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala!
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustil moj ljubljeni mož, oče, deda in tast
Jože Zalokar - Jež
Fajfarjeva 7, Rodica
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, podarili vence, sveče ter ga pospremili na zadnji poti.
Hvala tabornikom, Čebelarskemu društvu Moravče, Strelskemu društvu, Zvezi borcev, pevcem, Onkološkemu inštitutu za dolgo zdravljenje, pogrebni službi Vrbančič in dr. Lobodi.
Andreji hvala za lepe besede! Vsi njegovi
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
Zapustil nas je naš dragi
Jože Brumec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izrazili spoštovanje in ga pospremili na zadnji poti.
Prav tako iskrena hvala za poslana pisna sožalja in prejete telegrame.
Hvala pevcem, trobentačema Roku in Franciju, gospodu Krtu in patru Damjanu za lepo opravljen obred.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mamica, babica, prababica, sestrična in teta
Marija -Minka Narobe
roj. Velkavrh, iz Srednjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svete maše ter sveče. Hvala pevcem za lepo zapete pesmi.
Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Vsi njeni
%
mali oglasi
OTELO
DRUŽINA IŠČE VSAKODNEVNO POMOC
v gospodinjstvu. Tel: 041-737-396
ZAPOSLIMO PRODAJALKO/-CA
za prodajo delovne konfekcije na Ljubljanski tržnici. Žagar Marjeta s.p., Tel.: 041/646-338
TAKSI KAMNIK - NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE 24 UR DNEVNO.
Domžale-Ljubljana 12 €, Domžale-letališče Brnik 15 €. Baltazars, Elvis Stankovič s.p., Kamnik, Tel.: 031/713- 421
INŠTRUIRAM matematiko in FIZIKO za OŠ, SŠ in gimnazije. Veliko izkušenj s poučevanjem, pridem na dom. Tel.: 040/168-454.
GRADBENIŠTVO BALTAZARS
opravljamo zidarska, fasaderska, zaključna, sobopleskarska dela, knauf ter adaptacije. Naročila izvedemo pred rokom, kvalitetno in za pravo ceno! Baltazars, E. Stankovič s.p., Kamnik, Tel.: 070/812-470 ali baltazars@email.si
NOVO!
Vse vrste industrijskih cevi, priključkov, ki vam jih po želji sestavimo!
Izposoja vrtičkarskih strojev in prepisi motornih vozil. PRO MOTO d.o.o. Tel.: 041/789-711
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in
osnove elektrotehnike.
Tel.: 01/7238 157, 041/322-571
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s. p. Preserje, Kajuhova 15, (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722 78 97, 041/689-840
RACUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE
vam nudimo ažurno, kvalitetno in po
konkurenčnih cenah.
Vezenšek Marija s.p., Krožna pot 62,
Domžale
Tel.: 040/268-090
ZAPOSLIMO DELAVCA v
delavnici za predelavo terenskih vozil. MAMUT 4X4 d.o.o. Mengeš. Tel.: 031/720-676
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. Martin Tel.: 040/550-040
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 040/743-399
NUDIM VARSTVO OTROK
na svojem domu v okolici Radomelj. Priskrbeli smo notranjo igralnico ter zunanja igrala.
Za vse informacije pokličite na tel: 041/443-254, Polona.
STANOVANJE PRODAMO
v Domžalah.
Dvoinpolsobno stanovanje 68 m2, delno obnovljeno, vpisano v ZK, 129.000 EUR. Tel.: 041/410-920, Janez
ODDAM enoinpolsobno polkletno stanovanje v Domžalah. Tel.: 031/333-557, Mateja
ZAPOSLIMO MIZARJA za
redno delo in mlajšega upokojenega mizarja za občasno pomoč. Mizarstvo Hrovat Marko s. p. Domžale. Tel.: 041/674-612
RACUNOVODSKE STORITVE in DAVCNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS Nahtigal, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267
DRUŽINA išče vsakodnevno pomoč v gospodinjstvu. Tel: 041-737-396
				
	F	ERi	M	I
TRGOVINA * AVTODELI				
palrosni material
-	zavore
-	sklopk«
- filtri - amortizerji • metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94
DiC
KITKI J Iv-.-. DOMŽALE
- deri nato loško intern istični center
Vodnikom JA, 123t) Domlato TeL 059091 772, p-m a II: peter.keceJ| ;:i*lol.net
SPECIALISTIČNE AMBULANTE NOVO! OTROŠKA PULMOLOGU A IN ALERGOLOGA DERM ATOVENE ROLOŠ K A, FLESJOLOŠKA. ZDRAVLJENJE KRONIČNIH RAN, JNTERNI STIČNA, PULMOLOŠKA. ALEFGOLOSKA, KARDIOLOŠKA, NEVROLOŠKA ULTRAZVOČNE PREISKAVE_
SRCA VRATNIH ARTERIJ, VEN NOG, TREBUHA, SCll NICE, MEHKIH 1 Kl V IN PROSTATE RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI
NAROČANJE
od ponedeljka od petka od I Oh do 14h in od 16h do 19h

V
<i>
HH
O.
0 / N A c
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. - 18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. - 18. ure
Petek od 9.-12. ure
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 14. novembra 2008,
rok za oddajo prispevkov je torek, 4. november 2008.
SIMOBIL DOMŽALE v KRIZANTU
nasproti Mercator-ja
Sklepanje naročniških razmerij, prodaja in servis GSM aparatov, dodatna oprema....
+ darilo ob nakupu telefonskega aparata
ßDDßöE (M®
Cene telefonskih aparatov veljajo ob sklenitvi ali podaljšanju enega Izmed Slmobllovih naročniških paketov za 24 mesecev.
Vaš Opel trgovec:
Avtotehna Vis in Kosec d.o.o.
Kamniška cesta 19, 1230 Domžale tel.: 01/ 72 16 092 www.opel-kosec.si
*Vir: Ardi. Podatki o prodaji veljajo za obdobje januar-julij 2008. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4.8 do 9.3 l/100 km. Emisije CO, za vse modele: od 130 do 223 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Bucfaörs, Szabadsag u. 117, Madžarska.
Mercator Center Domžale
HURGADA
1.,8.,15.,22.11.08 Ivory Suites A", 7 pol, let od 429 $ + dopl.
01 2006 111 •www.kompas.si
V KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
S* Swktw ^TpIHflT
PIRAT SNACK BAR VAS Ž£ ENO URO PAED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, ČE PA STE LAČNI ■ TOAST PIRAT SPECIAL
KKJ1CARM IS PATIRMCA
-	Najboljše blagovne zna m k v
-	L go lin us I i in presenečenja na prodajnih mestih
-	Posebne ugo d našli za Mereator Pika fcarTičarje
Pustite se presenetiti!
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona
CVETLIČARNA ARBORETUM
.MtHC ATOM tlPOIR DTOlŽALb
TfLlPAA/1! gojite svoj*
www, strlio ml 11 m- vp. ri

skrivam I H
srečo.*. I
Ob nakupu Mirih srečk I vam srečko Ekjpres podarimo!

Cena paketka srečkje 5 EUR.
	
Inn a	ffl *
Zlatarna Celje <	\\ 1__
« w w.zhtarm-cfijtsu	1 * *
mEsmn dpsihr
www.mestna-optika.si
SimPLE
FRIZERSKI SALON
P^utiQVE
PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
DELOVNI CAS:

od ponedeljka do petka
od 9. do 21. ure
re
od 8. do 21. ure
/ nedelje in praznike
od 9. do 13. ure
Kjer se šport začne
urarstvo
HETfi
1892
Poleg ur ESPRIT, CERRUT11881, PIERRE CARDIN pa Vam lahko ponudimo tudi pestro izbiro nakita znamk CERRUT11881, PIERRE CARDIN, ESPRIT.