Prerazdelitev denarja za izobraževanje odraslli Ob predlogu za izdajo zakona o centrih za izobraževanje delavcev, delavskih univerz in o drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih Malokateri od predlogov za vprašanja verifikacije in javnih 47,772.000 din. Prevladuje pa Ureditev tega ali onega vzgoj- listin ter določal pooblastila tem mnenje, da ta denar ni bil. vedno boizobraževalnega področja je organizacijam. porabljen samo za izobraževanje, bil doslej sprejet s tolikšnim To domnevo potrjujejo dosedanji odobravanjem in soglasjem kot . ^avlian^ v delavskih uni- rezultati’ doseženi pri izobraževan Predlog za izdajo zakona o cent- ^ ^ ^ . .. . nju odraslih.Obdobroorganizira- rih za izobraževanje delavcev, o ^erzah, vprašanje vseb ne in na- ^ strokovni službi in tolikšnem delavskih univerzah in drugih crtovanja njihovega dela, načrto- denarju h organizacijah, ki se' ukvarjajo z yanjeKna P^ročju kadrov itn. Ob bi m izostati_ izobraževanjem odraslih. Pri- ^ bo 5evada potrebno pregle-Pravil ga je republiški sekreta- datl rnrezo delavskih univerz m Nagrade in priznanja denarju pa uspehi prav gotovo ne fiat za prosveto in kulturo s razrešiti njihove prostorske probleme. Nova, zakonska ureditev torej . ni preračunana zgolj ‘ na denar, temveč predvsem na njegovo prerazporeditev. To pomeni, da bo pripomogla k bolj urejenemu sodelovanjem zveze delavskih Univerz; andragoškega društva Že ob predlogu pa se ponu-in gospodarske zbornice Predlog jajo vprašanja na katera bo tre- “nVvametS so obravnavah na zadnji seji ba določneje odgovoriti. Gre npr. tud k bol smotrni bi de. zveze delavskih univerz, 26. de- za to katere pogoje morajo izpol- narj namenjenega za izobra-cenibra v Ljubljani. nj.evati razni izobraževalni centri d O potrebnosti takega zakona, in delavske univerze, da lahko J k.i bi uredil status in organiza- postanejo samostojne institucije. Financiranje)' sraževanja'od-c'do delavskih univerz ter drugih Tudi ob preverjanju teh pogojev raslih sicer oms ita že 40. in °rganizacij, ki se predvsem ukvar- bodo nastali predlogi za integra- 44.člen zakona o izobraževalnih Jajo z izobraževanjem odraslih, cijo delavskih univerz, ki jo da- skupnostih in financiranju vzgp-uanes ni treba več nikogar pre- nes mnogokrat opravijo v neka- je in izobraževanja. Zakon o izo-jbdčevati. Znano je, da je bila ta terih občinah kar preveč na svojo braževanju odraslih bo torej za-uejavnost urejena doslej le in ter- roko. Prav tako. tudi ni odveč gotovil le pogoje, pod katerimi IJ0 s splošnimi akti, medtem ko vprašanje, ali ima družbena skup- bodo lahko delovne organizacije ^užbeno priznanje teh dejav- nost v sedanji praksi zadosten upsti še vedno ni pravno urejeno, vpliv na programsko usmeritev *se to je »cokla« za izobraževa- delavskih univerz in po drugi f “b® odraslih v organizacijah, ki strani: ali jim nudi tudi ustrezno 'bniaja značaja šol. V tovrstno podporo pri njihovem delu? izobraževanje pa se vključuje da- poseben problem delavskih es vse več delavcev, ki želijo uniVerz je kadrovsko vprašanje. dopolniti svojo Analiza dejavnosti delavskih uni-P osno in strokovno izobrazbo. ver2 je na primer pokazala, da * jub pestrim izobraževalnim ob- jb na 53 delavskih univerzah, ko- Izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije je na seji dne 19. decembra 1968 obravnaval predlog za nagraditev vzgojno-izobraževalnih zavodov, katerih dejavnost neposredno financira republiška izobraževalna skupnost, in posameznih delavcev v teh zavodih, ki so pri svojem delu tako v tem kot tudi v preteklih letih dosegli uspehe, ki pomenijo pomemben prispevek za nadaljnji razvoj dejavnosti na posameznih področjih vzgojno izobraževalnega dela. Izvršni odbor je sklenil, da se nagradijo štirje vzgojno-izo-braževalni zavodi s področja posebnega šolstva ter devet posameznih delavcev iz teh zavodov, in sicer: 9 ZAVOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU Zavod v Kamniku se je v svojem organizacijskem in vsebinskem razvoju povzpel na prvo mesto med zavodi za usposabljanje, ki so republiškega značaja. Kot tak uživa ugled v Jugoslaviji in inozemstvu, saj je stalno deležen številnih obiskov ^karn, ki jih goje, pa ne. more- jikor jih imamo v Sloveniji, stal-• ob zaključku izobraževanja iz- no zaposlenih le 217 uslužbencev, „ aah udeležencem dokumentov, ki od tega pa ]ih je samo 109 stro- j 1 bili družbeno priznani. kovnjakov (ali približno dva na , Spomnimo naj tudi na današ- ustanovo). Zakon bo sčasoma ure- f 30 vlogo delavskih univerz, ki dij tudj to, $aj je v predi0gU za. le posebno v zadnjih letih pre- pjsan0j naj bj se področje izobra-1 spremenila. Le-te so razvile jevanja odraslih razlikovalo od oj° (v začetku bolj prosi/eti- izobraževanja v šolah poleg dru« jsko). dejavnost do take zvrsti gega +udi glede zahtev o strokov-^obraževanja odraslih, ki zahte- nj pedagoški izobrazbi učite-že temeljitejše proučevanje, ljev> glede raZpis0V delovnih . --j*—j-- ■ ijev, gieue razpisov uciuviuii -kanje novih, ustreznejših oblik |n gjede ujne obveznosti metod dela. itn. Skratka: iz do- ugiteljev. Hkrati s kadrovsko za-• J preprostih oblik delovanja sedbo pa ne bonlo smeh pozabiti preraslo izobraževanje odras- na obvezno permanentno izobra-n v delavskih univerzah v 2evanje učiteljev v delavskih uni-sebno vejo znanosti vzgojnoizo- verzaj1 (danes jih ima okrog 52 % “razevalnega področja. Hkrati s višjo in visoko izobrazbo, 42 ^ m so se spremenili tudi nosilci pa srednj0) Dokajšnja pozornost ^gojnoizobraževalnega dela: med- pri urejanju tega področja v de- J m k° so bila to prej društva in javskib univerzah bo morala ve- '■J1' ^obode, opravljajo te naloge da- ,-ati Vprašanju strokovnih služb, € i j..6?. P°sebne institucije. Prav za- posebno pa vprašanju svetovalno-vse večje vloge, ki jo te in- nadzorske službe in njene pri- jhtucije imajo, pa jim je treba stojnostL Nekdaj so te nai0ge 'a3ti tudi ustrezno mesto kar po- prevzemali svetovalci zavodov za moramo to z za* prosvetno pedagoško službo. Spe- n^'m-, .. ... cifičnost tega področja pa kaže, onv j '?log Pravl> na:1 za , . da bodo za to najbrž potrebni po-“Predelil v prvi \msti status, vlo- sebni strokovnjaki s področja iznK11 1}aloge centrov za strokovno andrag0gike> saj gre v tem pri-zobrazevanje delavcev in delav- dejansko za nadzor nad “Km univerz, medtem ko naj bi J rp,, vPrašanja drugih organizacij, ki kvaliteto andragoškega dela. Tu- Se ukvarjajo z izobraževanjem od- di na to bo torej treba misliti raslih izven šol, urejal le načel- pri ustanavljanju izpostav PPS. Določal naj bi ustanavlja- Tako kot ob. vsakem zakonu, cj ^suP.rav^.an3e teov°!žf Stro- se tudi ob zakonu’ ki b0 urejal kovno izobraževanje rdelavcev in področje izobraževanja odraslih, Na osnovni šoli v Kočevju uspešno deluje društvo za varstvo živali, delavskih univerz naloge organi- pojavlja vprašanje denarja. Gle- Člani tega društva tudi v letošnji zimi niso pozabili na ptice. Po ^cij "način določanja učne vsebi- de na to je predsednica Zveze mestu so postavili številne krmilnice, v katerih najdejo ptice v zim-de in ugotavljanje doseženega delavskih univerz Tilka Blaha skem času vedno dovolj hrane (Foto: France Brus) ^nania, način pedagoškega sveto- opozorila, da predlagani zakon . i„ pedagoškega n.daooa, „P lzobraževan]e «,r,sUh po fS' ' T^Sdo Tj- Zanimiva predavanja za vse učitelje Oddelek za pedagogiko na tUozofshi fakulteti v Ljubljani 'Askerčeva 12, IV. nadstr.) bo zimskih šolskih počitnicah Priredil seminar, namenjen Predvsem izrednim slušateljem ?®dag°gike. Seminar se bo pri-ob v torek, 21. januarja 1969 2° 9- uri, končal pa v soboto, januarja, ob 12. uri. Pre-davanja (dopoldne in popol-jne) bodo posebej za slušate-Je k in II. letnika ter posebej tl slušatelje III. in IV. letni-a: Predavali bodo fakultetni ij,Uelji izbrana poglavja svo-obs znanstvenih disciplin — p® pedBgogike in zgodovine . aagbgike; pedagoške sociolo-vz ’. Predšolske in družinske -v§?ie, problematike šolskih ^ovalnih služb, didaktike, H-.^SPške statistike in peda-in 1 ruelodologije ter otroške mladinske psihologije. učiAd-®lek za pedagogiko vabi iitcu • Vseb vrst ,šol in vzgo- So -l6 — ne glede na to, ali ne legovi izredni slušatelji ali škn Stt Pa zanimajo za pedago-o teonjo. k udeležbi na tem ^mmarju. goimne ni.. ^ za izooiazevctnjc uuiaoiiii jjke izobraževanja, če se bodo za- nalagal delovnim organizacijam nje odi0čjie. in družbenopolitičnim skupnostim Letos bo minilo deset let, od-novih finančnih obveznosti, kot kar je bila ustanovljena večina doslej, pač pa bo zgolj zagotav- delavskih univerz, prav toliko Ijal racionalno uporabo denarja, let pa deluje tudi Zveza delavki je že sedaj namenjen za izo- skih univerz. Vse kaže, da bo reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev in sklada za pomoč gojencev, ki stopajo v samostojno življenje. ® POSEBNA OSNOVNA SOLA PRI ZAVODU ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALESCENTE ZA MLADINO V ŠENTVIDU PRI STIČNI Posebna šola v Šentvidu se je postopno razvila iz skromnih začetkov vzgojno izobraževalnega dela do take stopnje, da kvalitetno opravlja svoje naloge. Kolektiv je enoten, marljiv in strokovno uspešen, predvsem pa izredno čuteč ob individualnem pristopu do učencev. Člani kolektiva ves čas razvoja posebne osnovne šole niso imeli lahkega dela, saj so morali premagovati razne materialne težave, skrbeti za svojo strokovno rast in pa kvaliteto pouka. Posebna osnovna šola je že dosegla stopnjo, da je priznana v slovenski javnosti. • ZAVOD ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA V PORTOROŽU V kategoriji zavodov za usposabljanje slušno prizadetih otrok je dosegel zavod v Portorožu najintenzivnejši razvoj. Kolektiv zavoda je bil kljub objektivnim težavam izredno sprejemljiv za uvajanje novejših oblik in metod usposabljanja slušno prizadetih otrok. Za zavod je v bližnji preteklosti značilno to, da je ob uvajanju verbotonalne metode izredno skrbel tudi za ustvarjanje pogojev neprestanega govornega komuniciranja svojih učencev z okolico. V ta namen je zavod uspešno organiziral rejniško mrežo, s čimer je povzročil postopno odmiranje ho-spitalizacije teh otrok. Zavod je uspešno pristopil tudi k obravnavanju predšolskih otrok in pa skrbi za nadaljnje šolanje oz. vključevanje v delo tistih učencev, ki so uspešno dovršili posebno osnovno šolo. Delovni kolektiv je discipliniran, marljiv, strokovno uspešen in z izrednim študijem skrbi za svojo strokovno izpopolnitev. 9 VZGOJNI ZAVOD V PLANINI PRI RAKEKU Vzgojni zavod v Planini je v bližnji preteklosti, predvsem pa v zadnjem letu opazneje izstopal v pogledu uspešnosti rezultatov dela. Omeniti je treba, da je zavod postopno uvajal nekatere organizacijske spremembe, predvsem pa uvajal novejše oblike in metode v Vsebino dela. Kolektiv je s prizadevanjem psihologa tov. Pelan Matije in vodstva zavoda pristopil k temeljnemu strokovnemu študiju in eksperimentiranju ob uvajanju ustreznejših metod dela. Rezultati tega se odražajo na šoli zavoda, predvsem pa v vzgojnem delu v vzgojnih skupinah. Delo je sistematično, načrtno in strokovno uspešno. Rezultati so vidni tudi tako, da je m.anj pobegov gojencev, boljši, učni uspehi in ugodnejše počutje gojencev v zavodu. Rezultate svojega dela na zavodu proučujejo in dokumentira jo., kar bo lahko koristilo tudi za širše namene. 1. SKUPINA DELAVCEV V PREHODNEM MLADINSKEM DOMU V LJUBLJANI V Prehodnem mladinskem domu v Ljubljani usppšno dela- braževanje odraslih. Lepo je nam- . krona teh desetletnih prizadeva- nj prav zakon o izobraževanju odraslih in da bodo lahko institu- sprejemal nasvete za delo ter se zavestno odpovedoval višjim osebnim dohodkom, da si je ustvaril različne sklade v korist izboljševanja pogojev za delo, reč slišati, da so prispevale gospodarske organizacije za izobra- cjje> kj se ukvarjaj^ s tovrstnim ževanje v. 1964. letu 24,582.000 din, izobraževanjem, usfppile v drugo v 1965. letu 36,891.000 din, v 1966. desetletje dela z upanjem na bo-letu 45,485.000 din in v 1967. letu Ije. - M. K. Strokovno šolstvo naj bi se povezalo v posebnih izobraževalnih skupnostih Sekcija za razvoj družbenih S tem bi namreč1 hitreje odpravili Sredstva, ki bi jih prispevale de-odnosov na področju izobraževa- obstoječa neskladja med izobra- lovne organizacije dodatno in po nja in vzgoje pri republiški kon- ževanjem in potrebami. Predlo- lastnem dogovoru v posebnih izo-ferenci SZDL Slovenije je obrav- ženo je bilo, naj bi se posebne braževalnih skupnostih, pa bi bila navala nekatera aktualna vpra- izobraževalne skupnosti izobliko- namenjena zviševanju kvalitete šanja glede ustanavljanja, obli- vale v okviru posameznih gospo- vzgbjnoizobraževalnega dela, ,mo-kovanja in financiranja posebnih darskih dejavnosti, oziroma vej demizaciji pouka, izboljševanju izobraževalnih skupnosti. Ugoto- družbenih dejavnosti, ali pa zdru- delovnih razmer ipd. vili so, da je bilo doslej strokovno ženj delovnih organizacij. Zaje- Sekcija je sprejela zaključke, šolstvo v ■ okviru šol druge stop- male bi lahko celotno strokovno naj se predlaga ureditev finan-nje najmanj urejeno, zlasti kar šolstvo. Sredstva za finariciranje ciranja strokovnih šol in zato zadeva financiranje. Po temeljiti strokovnih šol naj bi zajemali iz poziva vse delovne organizacije razpravi o financiranju, progra- stalnih in obveznih virov prispev- in združenja v gospodarstvu, miranju kadrov in mreže šol,, mo- kov za izobraževanje. Zbirala bi družbenih službah ter šolstvu, naj dernizaciji učnovzgojnega proce- se pri republiški izobraževalni se lotijo konkretnih priprav za sa itd., so udeleženci, načelno pod- skupnosti, -ki bi jih - dodeljevala oblikovanje posebnih izobraže-prli zamisel o ustanavljanju, po- posebnim izobraževalnim' skup- valnih skupnosti ža strokovno sebnih izobraževalnih, skupnosti, nostim na podlagi enotnih meril, šolstvo. BRANKO’ BLENKUS in strokovnih ogledov, ob čemer dobiva potrebna priznanja za svoje delo. Na zavodu so uspešno razvite vse strokovne službe, ob čemer ne smemo prezreti, da je stalno prisotna skrb fizično prizadetega otroka usposobiti za življenje in delo. Kolektiv zavo- . - d nj ustanovit- da je enotno reševal številne - dnUo nnsleJ^Ai doln„ri. na videz nerešljive — težave. ve dalje naslednji delavci: MARIJA BREZOVEC Tovarišica Brezovec vrši sedaj posle pedagoškega vodje na zavodu, pred tem pa je bila vzgojiteljica in učiteljica na zavodu. Na zavodu uživa velik strokovni ugled, katerega si je pridobila s svojim neumornim delom, strokovnim znanjem in pripravljenostjo, da pomaga svojim sodelavcem. Strokovno se uspešno uveljavlja tudi izven zavoda. MILAN LOBE Tovariš Lobe opravlja vsa leta svojega službovanja v zavodu delo vzgojitelja. V času, ko zavod ni imel ravnatelja, je opravljal tudi posle v. d. ravnatelja. Tovariš Lobe je zelo uspešen in priljubljen vzgojitelj. V času svojega službovanja si je z izrednim študijem pridobil ustrezno strokovno izobrazbo. DAVORIN GOLE Tovariš Gole dela na zavodu kot vzgojitelj. V svojem delu je zelo uspešen in marljiv, med gojenci in sodelavci je priljubljen. ’ Tudi on si je v času svojega službovanja z izrednim, študijem pridobil ustrezno strokovno izobrazbo. SLAVKA PRAŠNIKAR Tovarišica Prašnikar opravlja v zavodu posle gospodinje zavoda. V zavodu dela od njegove ustanovitve dalje, vmes je bila za krajši čas zaposlena drugje. Vrnila se je nazaj v zavod, ker jo to delo veseli in ga vestno opravlja. 2. CVETKA ROŽANEC, učiteljica v zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Tovarišica Rožanec se je taj koj po zaključeni vzgojiteljski šoli zaposlila kot vzgojiteljica v zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Nekaj let je delala kot vzgojiteljica, nato kot učiteljica na posebni osnovni šoli. Kljub naporni službi si je z izrednim študijem pridobila ustrezno izobrazbo. Tovarišica Rožanec se je uspešno uveljavila kot vzgojiteljica in kot učiteljica. Z izredno skrbjo usposablja svoje učence, skrbi za izpopolnjevanje učnih pripomočkov ter uvaja novejše oblike in metode dela. Zelo velik je bil tudi njen delež pri izdelavi osnutka učnega načrta za posebno osnovno šolo za slepe otroke. 3. dr. IRENA ARKO, ravnateljica zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja v Dornavi.' Tovarišica dr. Arko je s prevzemom dolžnosti ravnatelja v Dornavi začela s sistematičnim usposabljanjem teže duševno prizadetih otrok. Njene organizacijske in strokovne sposobnosti so prešle okvir zavoda v Dornavi ter se njeno delo čuti tudi v drugih ustreznih zavodih. Pod njenim strokovnim vodstvom se v Sloveniji postopno razvija usposabljanje teže duševno prizadetih otrok. Tovarišica Arko je s svojimi sodelavci začela tudi z izvajanjem delovnega programa usposabljanja teže duševno prizadetih otrok. 4. JOŽE HORVAT, vzgojitelj v Vzgojnem zavodu v Slivnici. tovariš Horvat se je v zavodu v Slivnici kmalu uveljavil Kot oalicen organizator in stro-Kovni aelavec. Vodstvo zavoda mu je zaradi tega poverilo dolžnosti pedagoškega vodje zavoda. Na zavodu je uvedel sistematično načrtovanje vzgojnega dela, individualne vzgojne programe in ustrezno dokumentacijo. Vzgojiteljem je nudil strokovno pomoč in hkrati tudi sam izredno študiral na pedagoški akademiji v Ljubljani. Vodil je disciplinski center pri zavodu. Tovariš Horvat se strokovno uveljavlja tudi izven zavoda, predvsem z referati na seminarjih za vzgojitelje. 5. IVAN ŠKOFLEK, ravnatelj vzgojnega zavoda v Gorenjem Logatcu. tovariš itkojlek se je kot uspesen siroKovni delavec uveljavil že v vzgojnem zavodu v zmiedniku. Bo končanem izrednem študiju na visoki defektološki šoli v Zagrebu je prevzel aoižnost ravnatelja aekliškega vzgajališča v Višnji gori. Zavod v Višnji gori je pod njegovim vodstvom začel s temeljitimi spremembami v organizaciji in vsebini dela. Postopoma je rast-la kvaliteta pouka na šoli s praktičnim poukom, predvsem pa je kvalitativno napredoval pristop k prevzgoji gojenk. Uvedene so bile novejše metode dela. Ze ob vstopu v zavod se začuti, da obstajata sprejemljivejši režim in sistematično obravnavanje gojenk. Tovariš Škoflek ima za te uspehe velike zasluge in škoda za zavod je, da ga je zapustil. 6. JANEZ SREŠ, socialni delavec v vzgojnem zavodu v Veržeju. Tovariš Sreš je ob nastopu službe v Veržeju delal kot pedagoški delavec. To delo mu je nudilo bogato prakso za delovno mesto socialnega delavca. Delo tovariša Sreša je ocenjeno kot prizadevno, strokovno uspešno in načrtno. Pri sodelavcih uživa ugled in priznanje za svoje delo. Izvršni odbor ie sklenil, da se zgoraj navedenim zavodom oziroma posameznim delavcem izplača enkratna denarna nagrada, in sicer zavodom v višini 20.009,00 dinarjev s tem, da se ta sredstva porabijo za nabavo potrebne opreme in učnih pripomočkov, posameznikom pa v višini 2500 dinarjev. DOKUMENTI VI. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE RESOLUCIJA O IZOBRAŽEVANJU Prvi korak v izvedbi investicijskega programa gradnje šolskih prostorov v občini Radovljica (Nadaljevanje) Ena izmed najpomembnejših in najbolj neposrednih nalog sindikata v prihodnjem obdobju je bitka za povečanje sploš-« ne izobrazbe in strokovnosti-delovnega človeka, zlasti proizvajalca, saj je to potrebno zaradi uresničevanja nalog, ki jih terjata gospodarski in družbeni razvoj, potrebno pa je to tudi zaradi popolnejše uveljavitve proizvajalca in njegove družbene vloge. 1. Se vedno je potrebno, da vse sindikalne organizacije skupaj z drugimi družbenimi dejavniki ponovno proučijo problem nepismenosti in osnovnega izobraževanja ter ugotovijo, kako hitro se uresničujejo s tem v zvezi naloge starejšega datuma in da uveljavijo ukrepe, s katerimi bi množičneje zajeli nepismene in polpismene delavce y oblike elementarnega izobraževanja oziroma popolne osemletke. Obenem pa si moramo prizadevati, da bi zajeli v osnovne šole vso mladino in povečali število tistih, ki bodo to šolo uspešno opravili, s čimer edino lahko preprečimo nove izvore nepismenih in polpismenih. 2. V delovnih organizacijah morajo nujno zaostriti zahteve po strokovni izobrazbi tistih delavcev, ki nimajo izobrazbe, kakršno terja delovno mesto, potrebno pa je ukrepati tudi še drugače; zaostriti pogoje za ohranitev delovnega mesta, preverjati strokovnost, postaviti časovne roke, do kdaj se morajo delavci dokvalificirati oziroma strokovno izpopolniti, uveljav- sko okrepijo obstoječe, ustanavljajo pa tudi nove strokovne službe za izobraževanje in raziskovalno- razvojne službe, ki bi bile sposobne same ali v sodelovanju z drugimi znanstvenimi in strokovnimi institucijami temeljito in vsestransko proučevati aktualne probleme proizvodnje, tehnologije in organizacije dela in ki bi mogle v skladu s proizvodno-tehnienlm razvojem in z razvojem samoupravljanja zasnovati izobraževalno in kadrovsko politiko. Krepiti pa bi morali obenem tudi vpliv delavcev na značaj in usmeritev kadrovske Jn izobraževalne politike. 7, Kongres še posebej poudarja, da moramo ustvariti kar najugodnejše pogoje za razvoj novatorstva na področju materialne proizvodnje — iznajditelj-sjva, novatorstva in racionaliza-torstva. Z interno zakonodajo je potrebno določiti položaj, materialno stimuliranje in povračila za tiste, ki se ukvarjajo s tehničnimi izpopolnitvami. Poleg tega pa je potrebno v vseh oblikah izobraževanja, zlasti pa v šolah, razvijati samostojnost mišljenja in dejavnosti učencev, spodbujati njihovo ustvarjalnost in razvijati njihov ustvarjalni odnos do dela. V preteklem letu Je bil v občini Radovljica referendum /a uvedbo krajevnega samoprispevka za sanacijo težkega položaja v šolstvu. Ob^-tinska skupščina se je obvezala, da zagotovi vsako leto v proračunu naj. manj 800.000 din za investicije v šolstvu. Samoupravni organi delovnih kolektivov so sklenili, da iz ustvarjenih sredstev od bruto osebnega dohodka namenijo investicijam v šolstvo 1 odstotek sredstev. Prav tako so se obvezali vsi občani za samoprispevek v višini 1 odstotka od neto osebnega dohodka. Ti ukrepi so bili nujni, saj je bila v povojnem času zgrajena le nova šola v Gorjah, kjer so v Janškem šolskem letu uvedli kabinetni pouk, in v Lipnici, ki pa je ostala brez telovadnice. Do leta 1974 bo opravljena prva etapa adaptacij in novogradenj šolskih poslopji v vrednosti 20,169.600 din, Za ta denar bo zerralen* kvadratnih metrov prostorov za pouk 3075 kv. metrov za komunikacije in 5329 kv. metrov prostorov za ostale namene. Od skupnega zneska celotne investicije bo porabljenih za opremo 5,047.400 din. Tako bo na vseh šestih matičnih šolah omogočen sodoben moderen pouk V kabinetnih učilnicah. Že v lanskem letu je bila izvedena v rekordnem času adaptacija šolskega Poslopja v Linnici. Adaptacijska dela je izvedlo domače gradbeno podjetje »Gorenje« po načrtih projektivnega biroja na Bledu. Adaptirano šolsko poslopje V Lipnici je kot novo. Šolska zgradba je pila prizidana, njena notranja razdelitev prostorov pa popolnoma predelana. Šola je dobila sodobno opremljeno telovadnico, ki jp je brezplačno opremila tovarna športne opreme Elan. Nova pridobitev za šolo je 5 kabinetnih učilnic z ustreznimi kabineti in ena matična učilnica. Šolski prostori so bili na novo opremljeni s sodobnim pobi--štvom. Kljub slabemu vremenu se je na slovesni otvoritvi 22. 9. 19G8 zbralo veliko domačinov ter prosvetnih delavcev iz vse občine, V tem letu bo prišla na vrsto podružnič- na Sola v Begunjah, ki je bila zgrajena 1848 in nima telovadnice. Šolsko poslopje je že tako dotrajano, da se je morala šola preseliti v zgradbo bivše kmetijske šole v Poljčanah. Manjša adaptacija bo potrebna na osnovni šoli Lesce, da bo tudi tu mogoče uvesti kabinetni pouk. Po opravljenih adaptacijah se bo istočasno pričela novogradnja matičnih šol v Radovljici, Bledu in Bohinjski Bistrici. Navedene šolo nimajo lastnih telovadnic. Šolsko poslopje v Radovljici je bilo zgrajeno 1835. leta; ker je postala stavba pretesna, je pouk še v stavbi, ki ni bila grajena za šolske namene. Šoli primanjkuje kabinetov in kabinetnih učilnic. Upravni prostori so tesni, kar je velika ovira za normalno delo in terja od učiteljev še dodatne napore. Obe šolski poslopji sta ob glavni cesti, da hrup, ki ga povzroča vedno večji promet, onemogoča zračenje prostorov in ovira delo šole. Tudi Bledu je podoben položaj. Šolsko poslopje je postalo premajhno. Tri učilnice so zasilno adaptirane v gospodarskem poslopju župnišča. Učilnice so vlažne, pod njimi je trgovsko skladišče. Šoli primanjkuje kabinetov, sai imajo le enega, ki jim služi za skladišče učil. Najteže je na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Pouk imajo v štirih stavbah. Stara šola le bila grajena 1851, ostala tri poslopja pa leta 1859. V glavnem poslopju so bile nekoč pisarne gradbenega podjetja, ki je cradilo bohinjski predor, v stran^k -dveh stavbah na sta bila konjski hlev in skladišče. To je le groba slika stania šoJsvm poslopij v občini, delo v takih pogojih le zelo oležkočeno. Kljub takemu stanju je v lanskem šolskem letu r>d generacije 469 učencev izdelal 301 učenec ali 64,2 odstotka in je v primerjavi z poprečjem usneha generacije na področju ZPPS Kranj, kjer je izdelalo 57.38 odstotka, že kar len uspeh, čeprav še daleč ne zadovoljiv. A. K. JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE 1969-70 pomemben prispevek k domovinski vzgoji Ne dogaja se vsak dan, da bi akcija, Id smo se je lotili — čeprav načrtno in z dobrim name- ne uspe zato, ker se lotevamo preveč takih podvigov v eni sa- kovnjaki in prosvetni delavci iz liati načelo, da je delovno mesto nom — tudi uspela. Včasih morda stolno »-odprto za natečaj« itd. V vseh delovnih organizacijah gospodarskih in drugih dejavnosti moramo zahtevati izvajanje tistih določil zakona o delovnih razmerjih in interne zakonodaje delovne organizacije, ki govore o preverjanju strokovnosti, pravicah in dolžnostih delavcev, da se izobražujejo, zlasti pa tistih določil, ki govore o možnostih zamenjave delovnega mesta, če strokovnost posameznika ni zadostna za delovno mesto, ki ga zaseda. To terja, da ugotovimo zahteve posameznih delovnih mest in se sporazume- bor teh iger. Člani republiškega vanje pionirjev z naslovom »Ali odbora, kakor tudi občinskih od- poznaš lepoto in bogastvo svoje borov, ki so že ustanovljeni, so domovine«. Prireditve bodo še v neposredni organizatorji JPI, mentorji, naši najvidnejši stro- pi ali pa ker so naše zahteve prevelike in praktično neizvedljive. Spontano, iz dejavnosti, ki v resnici vzbujajo zanimanje otrok, pa so vzniknile Jugoslovanske pionirske igre, ki povezujejo pionirje vseh krajev naše domovine. Z njimi želimo doseči množičnost, razgibano sodelovanje otrok vseh starosti in posluh za tiste vrednote, ki jih želita vzbuditi v otroku tako dom kot šola. Otroci so prikazali doslej svoje delovne dosežke na mnogih razstavah; spoznali so svojo ožjo in občin, predstavniki republiških družbenopolitičnih organizacij, specializiranih organizacij, društev in strokovnih institucij. Ptuju ob 1900-ietnici tega mesta, Vržiču. Hrastniku, Piranu in v Novi Gorici. V Konjicah bodo razstavljali pionirji filatelisti iz vse Jugoslavije, v Celju se bodo srečali predstavniki tistih jugoslovanskih pio- Program Jugoslovanskih pio- nirskih odredov, ki so prejeli nirskih iger je izredno bogat in zvezno nagrado kip kurirja Jo-konkreten ter zajema vse dejgv- vice. Nova Gorica bo pozdravila n osti, Poudarimo naj tudi to, da pionirje najmlajših jugoslovan-program ni zamisel skupine ljudi skih mest, Škofja Loka pa pri-ali organizacij, temveč je rezultat pravila mi.lo pionirsko Grohar- dogovorov vseh, ki so v resnici tudi nosilci programa. Novost letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger je tudi sama organizacija. Prireditve namreč ne bodo le v jevo slikarsko kolonijo. V 1. 1970 bodo prireditve v Ormožu (revija lutkovnih odrov), v Idriji (revija pionirskih dramskih skupin), v Celju (prva atlet- mo. kakšna kvalifikacijska /3omovino ?n„ nier\° F*' struktura bi bila potrebna. teklost- se seznanjali med sebe.,, 3. Sindikalne organizacije morajo spremljati, kako delovne organizacije skrbijo za materialne in druge pogoje izobraževa- ob vsem tem pa postajali za številna spoznanja bogatejši. Zamisel letošnjih JPI je še posebej dragocena: zasnovana je na ljubezni do domovine in vseh nje- nja in izpopolnjevanja zaposle- nih narodov. To pa pomeni, da mh delavcev, pn čemer bi mo-rale tistim, ki se izobražujejo, nuditi več ugodnosti (plačilo stroškov izobraževanja, skrajšan utiuviu Lel--., Piduau uupusi za opravljanje izpitov, delo v naj- 'Ta ’ bodo letošnje JPI tudi dobrodošel prispevek k domovinski vzgoji, k razvijanju vrednot, na katere smo doslej morda premalo glasno opo- enem ali dveh središčih, temveč ska pionirska olimpiada), v Kr-kar v 2B krajih naše republike. škem (plavalno prvenstvo) in dru-Večina prireditev bo v republl- Sod. (Program za 1, 1970 še ni škem merilu, šest pa v zveznem, povsem izdelan.) Posebna novost Predvidevajo, da se bodo začele v tem letu bo 1. zvezna pionirska JPI v naši republiki aprila, ko olimpiada v Kranjski gori, ki jo bo v Velen|u zaključek pionir- bosta priredili republiška zveza skega pohoda po poteh 14, divi- prijateljev mladine in smučarska zije, v Ljubljani pa pohod po poteh spomina ih tovarištva ter kurirčkova pošta. Nadaljevale se bodo v Kranju s srečfinjem Pio- primernejših izmenah, brezplačna učila in knjige itd.). Jugoslovanske pionirske igre dobivajo nove razsežnosti, Zdru- zveza Slovenije ob sodelovanju drugih. Tudi od novejših Jugoslovanskih pionirskih iger lahko pri-nlrjev prometnikov, v Laškem z čakujemo precej, saj so izredna revijo pionirskih filmov, srečanjem priložnost, da izoblikujemo mno- in „ .................................................................................... ganizacii akcijo v tem smislu ukvarjajo z dejavnostjo pionir- bralnih značk s slovenskimi knji- predvsem tako organizacijo, da ...... J . > cl-zorfn Erni iiir*r-»o<7n EzaVtrn Anocfn « ti • t. ^ i. _ u ~ j _ 1 _ i _«. • _ tt»t _______1 n 1 j pionirjev gasilcev in v Postojni z republiškim tekmovanjem pionirjev. šahistov. Na Muljavi se bodo srečali pionirji — nosllei ge dejavnosti otrok v dolgoročnejše gibanje. Naloga novega republiškega odbora je zagotoviti primerno raven teh prireditev in aa bi začeli hitreje reševati status, zlasti materialni status učencev šol za kvalificirane delavce in da bi okrepili materi-alno-kadrovsko osnovo izobraže-valno-vzgojnih ustanov, v katerih se izobražujejo strokovni delavci. Z nagrajevanjem pa je treba vplivati na to, da se bodo za delo v teh ustanovah opredeljevali najsposobnejši učni kadri. Sindikat pa se bo tudi z odločno akcijo zoperstavil vsem oblikam korupcije in podkupovanja, ki so se zelo razrastle pri sprejemanju vajencev V uk. o. Sindikalne organizacije morajo sodelovati pri oblikovanju meril za sprejem pripravnikov v delovne organizacije, prizadevati pa si tudi morajo, da postane pripravništvo kar najhitreje sestavni del izobraževalnega procesa in procesa, vključevanja delavcev vseh vrst in strokovnih ravni v delo. Spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah nudijo za akcijo sindikalnih organizacij večje možnosti, saj lahko odločneje zahtevajo, da se izpopolnijo in spoštujejo postavljeni kriteriji in roki za izpopolnitev delovnih mest, preej-videnih za pripravnike. 6. Močnejši razvoj znanosti skega kulturnega, tehničnega, športnega in zabavnega življenja. Predlog republiškega programa letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger, katerih naslov je »Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode«, so nam predstavili na prvi seji republiškega odbora JPI (8. januarja) in obenem imenovali tudi republiški od- ževniki, v Murski Soboti bo revija slovenskih in hrvaških folklornih skupin, v Ljubljani srečanje pionirjev tehnikov, v Krškem in Kostanjevici pa razstava bodo letošnje JPI zrcalo najboljšega, kar imamo na Slovenskem. Ob akcijah in proučevanju njihovih rezultatov se bo izoblikovala metodologija dela svobodnih grafičnih listov. V Dravogradu se dejavnosti in morda ne bo dolgo, bodo pozdravili pionirji novinar- ko bodo metodološki napotki ji., mladi literati in uredništva zbrani in urejeni v posebnem pri-siovensklh mladinskih glasil; v ročniku za te dejavnosti. Mariboru bo televizijsko tekmo- l!l|!!ll|||||l!|||l!l|!ll!|l!!|||||l!l!ll||||||||||||||||||||||ll!IIIH M. K. PISMA. BRALCEV Pomagajmo V boju sebojno zbliževanje vseh, W , učijo in vzgajajo nas nadebua- proti alkoholizmu! m naraščaj. Prav o razširjenosti alkaho~ Nekaj pa me moti: zakaj >e lizma pri nas sem razmišljala, naš David Rimaš že tako dolgo ko sem v eni izmed sobotnih nič ne oglasi? Mar je odložil številk Dela (28. decembra 1968) svoje ustvarjalno pero? Njego-opazila članek z naslovom »Pri- va »lajanja v luno« so bil& pravljeni na odločen spopad z namreč zelo prijetna poživitev alkoholizmom-'-’ (s posveta o za ves list, da o pozitivni vlogi aktualnih socialnih problemih), njegovih duhovitih bodic niti ne Vsi bolj ali manj poznamo govorim, sovražnika, ki je skrit v toli- Vsakokrat, ko je izšla nova kanj opevani vinski kapljici, številka lista, me je vedno naj-Vemo za položaj, v kakršnem bolj zanimalo, kaj je novega so družinski člani, če je eden napisal naš prosvetni satirik Da-od staršev (ali celo oba) predan vid Rimaš; šele potem, ko sera alkoholu. Vemo tudi, kakšni so prebral njegove vrstice, je pri" otroci takih staršev: v šolo in Slo na vrsto vse drugo. Izvedel vzgojnovarstvene zavode priha- sem, da moje ravnanje ni bila jajo bledi, neprespani, zastraše- osamljeno; tudi mnogi drugi so ni, z občutkom manjvrednosti, se odločili za podoben brala* Slabo oblečeni so in morda ce- vozni red, ker smo pač ljudje lo lačni. Da je mera polna in po naravi taki, da se prej od-krivica večja, jih mnogi zapo- ločimo za kaj veselega kot Pa stavljajo in obsojajo še posebej za suho problematiko, zato, ker izhajajo iz družin Pričakujemo, da se bo besed-alkoholikov. no igrivi David Rimaš kmalu Res je, da vedo o vsem tem spet oglasil v našem stanov-mnogo povedati socialni delav- skem glasilu »Prosvetnem deti, ki pozivajo vse družbene si- laven«, kajti njepouih hudomuš-le k sistematični in konkretni nih pisem smo se že tako na-akciji. Poudarjajo pomen pre- vadili, da bi jih težko pogrešal* ventivnih, pa tudi kurativnih in in zato komaj čakamo, da h0 represivnih ukrepov. Prav zato avtor prekinil svoj molk tet bi morali socialno in zdravstva- nam spet kaj prijetnega nap*'' no službo z razumevanjem pod- sal. preti vsi družbeno-politični de- Vaš vdani sodelavec javniki, predvsem pa gospodar- V1ATOR stveniki. Dolžnost občanov pa je, da obsodijo vsako propa- Tucji tehnični uslužbenci gando m komercializem na ra- .. čun človeške bede. SITIO IjUCIje Že zdavnaj je bilo ugotovlje- Tovariš urednik! no, da bi lahko alkohol prav ko- Pri izplačevanju mesečne ristno uporabili v razne indu- plače 28. 12. 1968 se je v taj-strijske namene, namesto tega ništvu šole zgodilo tole: pa se dogaja, da z bogatimi re- Predavatelj in predavateljice klamami še pospešujemo njego- iz protesta nista hotela vzet* vo razširjenost med prebival- rednih mesečnih dohodkov. Pf' stvom. Stara navada pri nas je, vi zato, ker mu niso bile izplc-da so alkoholne pijače celo la- čane honorarne ure, ki še niso že dostopne, pa tudi cenejše od bile odobrene (pregled delavn*' brezalkoholnih. Po njih sega ških dnevnikov), predavateljic* mladina v raznih zabaviščih in pa honorarne ure, ki jih je zah-na prirediti>ah, redko pa se naj- tevala za čas, ko dobiva nado-de kdo, ki bi ji to tudi prepre- mestilo osebnega dohodka »o čil. zavoda za socialno zavarovanje Tistim, ki so že zapadli alko- za\adi hranjenja otroka. (Prosto- em/n Jnlžni rtnmnnnii VOljnO UCl dve UTI tedensko VCC- Ko sta prišla v tajništvo V? plačo, je predavatelj vpričo holizmu, smo dolžni pomagati. V boju proti alkoholizmu ima- st Ss merno toedo doooli .iol“ - Predavateljica je prvi dan P° praznikih mirno prišla po denar in ga brez besed vzela. Predavatelj mesečnih prejeu*' kov še do 7. 1. 1969 ni priše* iskat, čeprav je vsak dan na š°‘ ti. j Prepričana sem, da jih je mea prosvetnimi delavci dosti, ki a* bili zadovoljni s takimi mladini, hkrati pa prispevali tudi k vznoii niihovih staršev. DRAGICA JURV.ClC-SOJER Kaj je z »lajanji v luno«? Spoštovani tovariš urednik, zelo me je razveselilo, ko je »Prosvetni delavec odprl novo ~efniwi Drelemfci kot ,0 pr* rubriko z naslovom »Pisma nas ^pr preaawtelj je ta V*r bralcev, Le-ta naj bi postala najširša tribuna za konstruktivno izmenjavo mnenj in za med- i Izšel je i PREDMETNIK IN UČN! NAČRT ZA OSNOVNO ŠOLO : Naročila sprejema uprava š Prosvetnega delavca, Ljub-j Ijana, Nazorjeva 1. fCena: za naročnike lista 8, [ za druge 10 din. llllillli|ll||il|ll[lll|IIIII|||l|l|lini||l!l|||ll|!ll!ill!||§|llf sco prejel s 40 odstotkov novo letnega dodatka 1911,00 N-din za dopolnilno delo po 3 ure *e densko pa 106,93 N-din. Je *** ženir I. stopnje, brez strokovne gg izpita in s 4 leti delovnih *& kušenj). ■ Ravnatelj n tem primeru rtl ničesar ukrenil. S tem vas seznanjam ZC*°' ker me boli, da so med prosvek nimi delavci ljudje s tako $r*' no kulturo. Ni čuda, da je nek<*' terim učenec le predmet, nS pa živo bitje. ,, Spozabljajo se, da smo tehnično osebje ljudje, ki srt® za ooravljeno delo odgovorn družbi, da je izvršeno v red** in po veljavnih nredpisih. kaj not e m predpisi in zakoni? Ni važno, če pismo rov*a koš, samo da sle s tem se.znC' njeni. Računovodkinja šole |||||!I||||!!||||!IIHIP Strokovne službe in šola tem tudi za napredovanje posa- To pa pomeni, da bi morali b* možnega učenca. Vendar se mi vsi in vsak otrok posebej tret'1’® zdi, da vsa diskusija o členu 39. ni. V tem se jasno kaže avtorjm j kaže na drug problem, namreč na zahteva, da mora šola ustreglo, da napredovanje učencev ne otroku in ne otrok šoli, čepi’an Knjiga Franca Pedička »Sveto- $o pokazali nujno zahtevo po po- vplivalo na to, da so z določenim zadovoljuje v skladu z družbeni- to ne sme biti osnovna naloga * ^,0-irl šo,aJ }cz’ Lhdd.jana gjobljenem študiju otroka z naj- načinom dela uspeli ali ne. To pa mi zahtevami. Vzrok za to pa lah- končni smoter šole, pač pa le **) studioznega^skama o»jrazTt”nljt različnejših vidikov (zdravstveni, pomeni, da bi bilo potrebno, da ko predvsem iščemo v učnih pro- no izhodišče in sredstvo. Prav _ ših virih in lastnih izkušnjah. Je socialni, psihološki ipd.) in pa tu- vsi učitelji dosežejo kakovostno gramih, načinih ocenjevanja in avtorjevo stališče, ta njegova * ,„h.iati» t,k„ nrj t™-,.tiku, w tl- ... --------------1- -*■--- =- ----4----4----4 metodah debi, Selo z urejenostjo meljna, tako praktična kot teom vseh teh vprašanj bi lahko govo- tična usmerjenost, je sprozm rili o členu kot vzroku za zaosta- njegovo težnjo za intenzivno 0* 7 Janje učencev, čeprav ga danes učevanje posameznih šolskj^ vzbudila tako pri teoretikih kot tistih, ki danes že nekje izvirno in sami išiejo mesto posameznih stro- 1 — ■ l— . . I . . .'t 1» — T — Z, a — . rV .A t t «— 1. 1 - . . l di otroku primerno ravnanje in novo stopnjo in da ne tavajo pri vodenje. Razloge za to moramo svojem dolu med poizkusi in na- vseh teh vprašanj bi lahko govo-k ovn i h s iuž h vnaši^vžgojnT praksi, predvsem iskati v širši funkciji pakami, In prav take izkušnje so precejšnje zanimanje. To ne samo same šole, kajti danes mora mi- osnova za temeljito učno-vzgojno makn j igru ’ nova m za?o’hote »n ne- šiiti učitelj »o situacijah učenja delo in individualni pristop k marsikdo tako tretira. Za mene služb, ki imajo drugje v svetu hote potrebuje strokovne obdelave z kot situacijah, v katera je vklju- učencem, istočasno pa nudijo pri- dom knjige podana trdna osnova, „ — j. ox katere lahko posamezne znanosti — nrogramov' Sa vremena. sr«««; s.s s 64»i •». .4»» tudi družbeno priznanie, ki.iuh te- In prav ta individualni pristop mu da se z nJimt v naši neposredni Se v naših šolah prepočasi ures- letni—PrpmpiričnoU uTotavba,|o rsvo]e ničuje. Na to navaja pedagoške ■ • ........ ~ delavce sam učni program, pre- izkušene metode dela, ki temelji- son — Psihološke osnove učnih škola, mesto in vsebino dela pri oblikovanju in vodenju otrok. ga in razvojnega dela je možno uk s svojim programom in kon- pjraj0 in uresničujejo ta važni krepiti z neposrednimi in dolgo- vencionalnimi metodami nivelira moment, naletele v sami učni ročnimi dogovori med znanstve- otroke in s proklamiranimi smot- praksi na odpor ali rezerviranost, no-raziskovalnimi ustanovami, ri učno-vzgojnega dela ne upošte - -■ fakultetami in delovnimi orga- va njihovih individualnih poseb nizacijami, njihovimi združenji nosti pri doseganju določenih učencem, v zvezi s tem pa se ou-rn. frfttnn^fm?^^0]1!1^' _S‘S‘?!F >?. v?6?1’ P!™ nov probletn; namreč ta, da smeri in nove zahteve, ki jih danes nekateri že a priori odklanjajo. Da je situacija v nekem smislu res taka, navajam konkreten primer Člen 39. Zakona o osnovni šoli, ki mu dajejo najrazličnejša imena, je že ob sprejetju pred petimi leti doživel pri naših uči- niti ni bistveno, ali obstaja člen desetletno tradicijo, pri nas pa s ali no, bistveno je to, da so učen- pojavljajo šele v zadnjih letih. * ci, Iti ieže dojemajo učno snov, Prav v tem je tudi dragoceno^ deležni v šoli posebne skrbi in po- Pedičkovega dela, saj je s zornosti. naša težnja za razvoj vžgal'L _ . , , svetovalnega dela dobila svaL Ta primer sem navedel zato, potrditev. Seveda pa avtor žel* 1 C r' P4ed!cck Pr°blem tudi njegovo delo v tej smer* kat' individualnega strokovnega ob- že, da moramo iskati lastne PO41 ravna vanj a otrok v šoli in tudi v okviru celotne problematike, izven nje široko. Jasno je, da je Franc Perliček 1» v nrvem d6' penmi leti doživel pri naših uči- ta širina v tesni povezanosti s iu Jvoie obsežn^deskri ntivn^ 5tu' ^ v p*n°vni so3* odklonilno problemom samim, tj. s svetoval- diie onisal tiste službe v šoli *fl stalisce, ki je bilo v končnem nim delom. Da bi laže razumeli bven nje v nosameznih drža''«11' efektu usmerjeno proti našim avtorjevo stališče, moram pojas- za ka ere seP iz*'8i‘ vanipm1—in reformn.im Prizade- niti nekaj njegovih izhodišč Upo- .,School gnidance se^vTee« ki & CeS’ °f.novno sol° bomo s stevajoe in razumevajoč našo se- avtor enači z izrazom »svetoval*1? tem osiromašili, kmalu bomo pri- danjo družbeno stvarnost, hiter delo« oz svetovalne službe prl nei, t.tega’^a?eueencemneb0 razv°j na vseh nivojih našega nasse Te ževdokiunif meri potrebno učiti; čeprav vemo, da s družbenega življenia. ki se v do- mozn i1®!! 0 ija navedeni člen učitelja v odgovornejši položaj, v katerem ne mi skupnostmi. Sindikalne orga- na proučevanja v različnih drža- bi si morali učitelj pri svojem sme učenceve^ažna^ja sa^oce" n^vz rat^iTrfzahte^ HaUL0v ^ ki 56 Pi°naŠajo z .boSato,tra- Praktičnem delu nabirati izS njevati pa7pa tudi vredn„U° v zzsnsass-i&z srsiirr Ai & vanju teh problemov prav v in- temu ostaja še vedno vprašani®’ dividualnem pristopanju k otro- v kakšnem odnosu je delo v u.Posteva,nju njegovih indi- strokovnih služb — šolskega P? vidualnih posebnost-, kajti prav s dagoga. šolskega psihologa in F, tem lahko omogočimo v okviru skega socialnega delavca — 3 -ti možnosti otroku najboljši razvoj posrednim vzgojnim delom, ^ 0 strokovnem izpitu iz predmeta »družbeno -ekonomska in politična ureditev SFRJ« V Objavaih št. 2 od maja 1963 leta je v Pravilniku o strokovnem izpitu za učno in vzgojno osebje v šolah in drugih Vzgojnih ustanovah in izobraževalnih zavodih (čl. 10) rečeno, potrebno še nekaj pripomniti in moremo biti zadovoljni z njiho- predmeta bolj malo, vendarle pa pojasniti v zvezi s pripravami vim razumevanjem, pravilnim so, kar kaže, da imajo nekateri na ta izpit, glede obvladanja pojmovanjem, samostojnim in lo- pravilen odnos in pristop do iz-znanja in razumevanja te sr.o- gičnim razsojanjem tako našega pite iz tega področja in preko vi. družbenega razvoja kot osnov njega tudi do tega področja uči- Kot enemu od izpraševalcev našega družbeno-ekonomsikega in teljevega vzgojno-izcbražavalnega da naj kandidat iz predmeta tega predmeta na mariborskem političnega sistema, K temu je “Družbenp-ekonamska in poli- območju se mi iz dosedanjih iz- potrebno dodati, da precejšen del lična ureditev SFRJ« pozna po- §a samoupravljanja, organe dr- 1 Z§vne oblasti in organe družbe- nega upravljanja na področju šolstva. V Objavah št. 4 iz leta 1963 pa se navaja še predpisana snov, oziroma literatura. Nedavno pa je republiški sekretariat za prosveto in kulituro SRS še dopolnil oziroma razčlenil predpisano snov, kar bo vsekakor prispevalo k boljšemu razumevanju zahtevanega obsega Jn vsebine snovi iz tega področja. Kljub temu pa je, menim, Ribe na plitvini Dramski prvenec s tem na-slovorn je predstavil Tone Partljič v Mestnem gledališču. Z njim 1® Precej globoko osvetlil in raz-šahl problematiko učiteljskega Poklica. Zgubljeni, odvečni in neupoštevani se niti pe zanimajo 2a drug® kot 'za svojo osebno Problematiko. Le osebnostno bo-®ati zdrže vsakdanjost. Tistih Prečnih, s preprostim ciljem ne Prore pogoltniti. Tudi to je po-vedal. vOb današnjem upoštevanju Učiteljskega poklica zadeva ni Preprosta. Tudi to je povedal. Čeprav je v tem poklicu veliko in Preveč »rib na plitvini«, nimamo Pravice obsodbe, Nimamo, tipajmo, da bo s sanacijo šol-8lVa, ki se je začela letos, vse lhan.i vzrokov za brezup v tem P°kUcu. Novoletna zabava L® na slabo clasbo ne da plesati. ustrezno razumevanje in prav Ino Tudi z vsakim ni mogote ple- razsojanje nase družbene proble- &ati. Niti sanja se mu ne o naših kušenj poraja nekaj kritičnih kandidatov ne obvlada, oziroma matike. Tako bi tudi strokovni iz- simpatijah misli, ki dobivajo vedno bolj in pomanjkljivo obvlada, pozna in Pit iz predmeta_ »Družbeno-eko- Zadnjič je prišel v šolo ves bolj obeležje dokaj čvrstih vgo- razume temeljne, splošne družbe- riomska politika in politična ure- v modricah in obližih Prebunkal tovitev glede odnosa večjega šte- no-ekonomske in politične pojme bitev SFRJ« dosegel svoj namen, j8 .jpog kolegice’, s katero vila kandidatov do tega pedročja. in kategorije (da ne omenjamo sta se spogledovala. ' Jaz bi ga Izkušnje namreč kažejo, da večji filozofskih in socioloških pojmov), hbjl. saj jg sam poročen, Kako del kandidatov še dokaj zadovo- brez katerih pa ne morejo obvla- si upa za tako pocenil veselje Ijjvo pozna poglavitna obdobja dati in razumeti predpisane sno- °hesrečiti dve družini. našega družbenega razvoja, ne- vi v ožjem smislu. Takšni temelj- Potem pa misli in pričakuje, katere organe državne oblasti in ni pojmi so npr. etatizem, držav- se bomo veselili na novoletni družbenega upravljanja (kar naj h! kapitalizem, birokratizem, ne- 2abavi, ki nam jo je vsilil. Z bi danes več ali manj poznal že posredna demokracija, meščanska dela. Da se odnos večjega dela kandidatov do izpita iz tega predmeta izčrpava v glavnem samo v časovno omejenem pripravljanju na izpit, dokazuje še dejstvo, da so bolj redki tisti kandidati, ki »se spoznajo« tudi na tekočo problematiko, na snov, ki ni predpisana »uradno«, kot npr. ustavne spremembe, spremembe volilnega sistema in razna druga tekoča družbena, ekonomska in politična dogajanja. Ob takih spoznanjih se človeku porajajo misli, vprašanja ne samo o naši »neslavni« polpreteklosti glede idejmo-političnega in družbeno-ekonomskega izobraževanja naših učiteljev (objektivnih in subjektivnih strani tega vprašanja), temveč tudi nekaterih naših sedanjih (ne)prizadevanjih. (Naj omenim odnos in vrednotenje idejino-poilitičnih, pedagoških, kulturnih prvin našega vzgojno-izobraževalnega procesa, dopolnilno izobraževanje učiteljev, ustrezna funkcionalnost kadrovskih šol za učitelje, kadrovsko politiko na prosvetno-pedagoškem področju itd.) Niso redki primeri, da kandidati z nezadostno pripravo, neznanjem in nerazumevanjem snovi to področje tudi neustrezno vrednotijo v okviru učnovzgojne-ga procesa. Večkrat se namreč dogaja, da je znanje, razumevanje tega predmeta slabše in odnos do njega manj resen in odgovoren kot do drugih predmetov, ki jih kandidat polaga, kar kaže na neenakopravnost in določeno podcenjevanje tega premeta oziroma področja za učiteljevo delo. Razumljivo je, da potem prihaja do »kvarjenja« uspeha pri izpitu, kar bi lahko izostalo, če bi vsi kandidati jemali to področje za pomembnejše, kot pa ga jemljejo. Dr. Iva Šegulova odhaja Na sprejemu, ki ga js ob nje- ga. šolstva, sestavljanju učnih nem odhodu, pripravila delovna načrtov, organizaciji in vodenju skupnost Pedagoškega inštituta, eksperimentalnih šol in oddel-nam je dr. Iva Šegula sama pla- kov širom, po Sloveniji, organi-stično podala svoj življenjepis: zaciji in vodenju raziskovalnih — S sedmimi leti sem izgu- nalog in kot rezultat — obširne bila očeta in moja mati — ne- in pomembne študije, ki so bile kvalificirana delavka — je mo- v tem obdobju edinstven pri-rala sama skrbeti za nas. Bila spevek k razvoju in napredku sem dobesedno gol, bos in la- našega šolstva in pedagogike, čen otrok Maturirala sem v klo- Tako so bila ta leta — pedago-tasti halji, diplomirala v sposo- ško gledano — najbrž najboga-jeni obleki. Prvo službo sem do- tejša in najplodnejša leta v nje-bila na šoli v Tržiču. Tam sem nem pedagoškem delu. pripravljala doktorat. V tistih Skupina, ki jo je dr. Iva Se-časih je bila to draga stvar! Ko- gulova vodila na zavodu za na-likokrat sem bežala od izložbe- predek šolstva, je bila tudi v nega okna, iz katerega so vabi- celoti zametek na novo ustanoviš razne dobrote! Jaz pa sem Ijenega slovenskega pedagoškega morala štediti, niti večerje si inštituta, kateremu je postala l. nisem kupila, za kosilo pa je 1966 direktor. Pedagoški inštitut bilo vedno le nekaj skromnega, je zaživel in rastel v prvih le-In ko sem promovirala, sem do- tih v skromnih razmerah in brez bila prvo darilo v življenju: na- večje pomoči in zgledov doma livno pero. — Kakšna razlika in v tujini. Četudi mu je bilo od takrat in danes, ko imajo raziskovalno delo, ki , ga je opravljala pedagoško-raziskoval-na skupina na zavodu za napredek šolstva do neke mere dober uvod v njegovo obširno dejavnost, ki jo je pričakovala slovenska pedagoška in druga javnost, so bila vendarle prva leta ■— oranje ledine. Koliko težav je moral premagovati, s kakšnimi problemi se je moral spopadati, ve najbolje dr. Šegulova sama. Postati in biti je morala kot direktor organizator, usmerjevalec, inieiator in znanstveni delavec vse v eni osebi. Obenem pa — učitelj in mentor mladim strokovnjakom, ki so v teh kratkih letih od ustano- mladi odprta vsa pota in možno- vitve pedagoškega inštituta ob sti življenja, kakšen napredek, rasth, delali in se obhkova-če pomislim na svoje mlade so- \\v samostojne znanstveno-raz-delavce, s katerimi sem delala iskovalne delavce na pedago-zadnja leta v inštitutu. škem področju, ki je — žal Pa vendar moramo danes, ko Prl nas dolga leta bilo vse pre-odhaja Iva Šegulova, ena izmed ve^ zanemarjeno in prav zaradi redkih slovenskih doktoric pe- tega tudi premalo ^wo m žtv-dagogike, v pokoj, še dopolniti Ijenjsko. Rezultatov teh njenih njen življenjepis: bila je odličen prizadevanj pravzaprav še slo-šolnik — učitelj mladih učite- venska javnost nima razgrnje-Ijsv, ki so prihajali v letih PO Pred seboj. Ko jih bo dobi-osvoboditvi z ljubljanskega uči- \a’ bo lahko presodila vrednost teljišča, nekaj let je bila repub- m uspešnost njenega pedaooške-Uški pedagoški svetovalec. Naj- Sa dela v teh zadnjih letih-daljši čas svojega pedagoškega V vokoj odhaja dr, Iva Sejiu-udejstvovanja pa je po osvobo- lova še volna pedagoške moči in ditvi prebila na republiškem za- poleta. Četudi ne bo več aktiv-vodu za proučevanje šolstva — sodelavec v pedagoških usta-poznejšem zavodu za napredek novah in zavodih, smo prepri-šolstva. Sprva je bila njegov ča.ni, da se bomo vsi, ki nam je strokovni sodelavec, pozneje vri srcu napredek slovenske šo-vodja majhne, toda izredno di- I« in pedagogike, z njo še sre-namične vedagoško-rgziskovalne čevali. Saj ne bo mogla boga-skupine. To je bilo deset let nje- sina. ki si ga m nakopičila v. negg intenzivnega pedagoškega živlieniu. niti skrit niti zataji-delavnnja in snovanja, ki jih bo tl v-ed nami. Trh srečanj pa se pravilno ocenil nekoč šele zno- že danes veselimo, dovinar: delo pri reformi naše- V. CVETKO Zvone Cajnko Iz ene anomalije v drugo ni>m že ne. Lahko bi ostali dolgo, vsak poprečen državljan, dijak, demokracija, osvoboditev dela Zeu -s-.— r,- sm0 pobegnili študent), razne dogodke, posamez- mezdni odnosi in mezdna mšsel-saj se tako ne letnice in podobno, da pa pri bost, proizvodni odnosi, sopdali- zel0 Nar he lil dolgo. Pa naj razmišlja, „ ... ........ ..............., bo domislil. Joža Zagore večjem številu kandidatov ne ll|lilllul!!linilllllllll!!UI!lllllll|liPIUIIiiilW«l|l|!llli!lll|lilllllllliy " ' 1 :n''!!l!i!l!!i»llllll! Razpisna komisija OSNOVNE SOLE KNEŽAK Ponovno razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA SLOVENSKI IN ANGLEŠKI JEZIK Pogoji: P ali PRU z diplomo. stični humanizem, nacionalna suverenost, demokratični centralizem, bistvo samoupravljanja itd. Vsekakor se predpostavlja, da kandidat te temeljne pojme že obvlada (kar bi bilo logično) in da zato ne sodijo v preizkus zpanja v okviru strokovnega izpita. Ta predpostavka pa na žalost pri Ce se hočemo spomniti ka- ranjem vrat strokovnim kadrom, dravskih možnosti na višji stop- če jte ima na voljo, nji naše osnovne šole pred enajstimi leti, ko smo se vključili v šolsko reformo in začeli izva- Kot rečeno, tehtnica strokovne ustreznosti kadrov na višji stopnji še ni uravnovešena, saj je po zadnjih podatkih Zavoda za pro- jati učni načrt enotne osnovne svetno pedagoško službo Ljublja-šole, moramo priznati, da so bile prav skromne, da ne rečem siromašne. Saj še danes, po dveh decenijih rednega na, objavljenih v DELU, na območju petih ljubljanskih občin pouk nekaterih učnih področij še in izrednega dokaj nestrokovno zaseden: fizika 70-cdstotno, matematika 40- .................. “ttllllllllillllll Nastop službe 1. februarja za nedoločen čas. Stanovanje zagotovljeno. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin |l!llflillli!l!!l!lllll|l!l!!llll|lllllilllllllllllWlllin!lllllllll!ll!!l|l|IV pouka zavod kajpada pripisuje tudi slab učni uspeh. Ker ti podatki veljajo le izobraževanja kadrov, tožimo, da precejšnjem številu kandidatov ne nam vsaj deloma še vedno pri- odstotno in tehnični pouk 50-od- drži. Tako se postavlja vprašanje, roanjkuje strokovno usposoblje- stotno. Temu visokemu odstotku ali se lahko zadovoljimo z zna- nih moči za pouk na višji stop- nekvalificiranega '1 njem kandidata, ki sicer pozna nji. določene člene ustave, zna pove- v +i odvisnost vzeninpei organizaciie ne mislim samo na temveč, da sj s stalnim sprem- premišljenih pogovorih: ^ela z^S^S nifhovo povezovanje oz. teamsko lian jem in poglabljanjem v druž-fevo med seb o j rjo^ odvis n os t^iri delo, pač pa tudi na njihovo vq, ^^eSiel?tr0£rakavtenVaišiPr° ^ P0*’6*”^ Vf >rn.stro’ življenju ustvarjamo tisto’S sern zs°lčnosti otrok v najsir- kovnim organom — pedagoškemu ^ aebno na Primorskem) močno iskan in dragocen, saj je ponekod celo »navadnih« učiteljev občutno primanjkovalo, Tiste čase, ko so iz pedagoških tečajev prihajali v razrede na hitro priprav- „ , • xitelii kot „iaikj« Ijeni učitelji, se je med starši, ki tečajnikom v začetku niso dovolj zaupali, razširila značilna razrednega pouka. Istočasno, ko ugotavljamo to pomanjkljivost, pa opažamo, da že nekaj let po malem vdirajo strokovni kadri predmetnega pouka na nižjo stopnjo, češ da zadevnih področij ne dosegajo zadovoljivega uspeha. Tu mislim krilatica t aicbnlh, dostikralnc- ^« s'« ™ »SUrtSi institutu;"psihološkemu r„š,itu,u. MiTSilmlf Š.“S vnefm brez katere T?k TolskrlačTjv1 1 SO vzgojne narave, čeprav se P° znanstvenem obravnavanju nem smislu) priprave tu ni ustre- Naš bi tudi, če bi imel »pravo« učiteljico... Ko so začeli na šole izdatneje temeljnega predmetnika nižje stopnje. Ti predmeti se na marsikateri šoli poučujejo predmetno celo v 3. razredu, se pravi, da je pouk določenega predmeta v celoti (v vseh oddelkih) izročen jmsti sedaj jasno kaže’ zahteva po vzgojnih problemov, kar ima od- zea in razumljivo ne more dati v6Sibz*vnejšem vzgojnem delu v raz v ijvajanju šolskih strokovnih zaželenih uspehov. •l “Pedagogizaoiji« naše šole. služb, smo pričeli s tem delom do- Seveda na stvs skeSplošno mnenje je, da so šol- kaj nepripravljeni. Nismo imeli ej^žbe pri m^na- m« razpolaga z" raznimi podatki, ilu- s‘ajalter°k0Vn bje Seveda pa stvari sifcojijo dru-kandidat vsebinsko in obvlada snov, tj. da stihijno, toda moje mne- ti s tem se nehote širi predmet stracijami, konkretnimi primeri jnetni učitelji in profesorji), je inšpekcijsko-svetovalna služba ugotavljala, da so strokovno dobro podkovani, manj pa se odlikujejo v znanju pedagoške teorije in metodike, kolikor jih pot njihovega šolanja ni predhodno vodila skozi učiteljišče, medtem ko so se učitelji razrednega pouka, ki so ob njih učili na predmetni stopnji, večinoma izkazovali kot dobri metodiki, čeprav so se morali na pouk vsebinsko skrbneje pripravljati. Nemara se tudi v tej resnici skriva del vzroka, da so se ponekod nekaj družbenega razvoja in kovala tudi konkretna situacija, v dogodkih, razmerjih, stanjih (npr. časa celo branili strokovnih moči • •- ~ ^ u- j—jIi— —u-»_ — —>«x ustavniih, '-»ravnih; ekonomskih, na višjo stopnjo, čeprav so tu pa političnih in drugih) zna medse- tam igraft svojo umazano vlogo ,u<“ “,erlalnl ln,e- »LtA’ toi'k,iv”v' M|1“Aa*""8 pritekati strokovni kadri (pred- predmetnemu učitelju. (Izjemno opravičljivi so kajpada posamezni slabše ~ v*.**,, jnu*, i,Vv*a a tem pc oni v0rimodi® ,ahko o stihijnosti go- posameznih znanosti, zlasti bi to ipd., s čimer izpopolnjuje, dopol-8lužb v nn,! 'mi iU veljalo za službo šolskega pedago- njuje, argumentira, dokazuje svo- J^Vodih oz' oTnovmhUšolah da pa g9, še n,an3 pa sm° imeli Prak' -1e vsebinsko, teoretično in prak-J.®. sam uastanpk-tPh lltižh 7akn- ti&Rh izkušenj OZ. izsledkov. Po tično znanje, oziroma kadar svo-SP°Z- da ie na današnji stopnji tfrugi strani 3« vrsto služb na^- j.6 ™anf ° N^kretnib odnosih, zak*ba družbenega razvoja in kovala tudi konkretna situacija, v dogodkih, razmerjih, stanjih (npr. Ij, bpV’ ki jih postavlja družba šo- kakršni se šola nahaja oz. razlie- .'ra^n* .. . ekenomskih, na višjo ^stopnjo, čeprav so tu pa baši v,nastanek teb služb nujen. V na izhodišča za reševanje prpble- ne^osrpHni Tr-vrfmini rar-nIrci ct* _ j._i _____ j£~i 1_„4- ..X„:L. —■'-j**'-' f '-' v yx cv-- i/^ *xv. ga pravilno razumevati, razsojati, resi... Toda ta anomalični pojav sklepati. Takih primerov je pri je mimo in danes menda ni šole, Ne bom se spuščal v razglabljanje, katera učna področja od teh so bo'; občutljiva in katera manj, toda takšna praksa bi nas lahko dovedla tako daleč (oprostite mi drastični primeri), da bi nekega dne utegnil priti biolog k razrednemu učitelju 4. razreda z zahtevo: Umakni se mi, ker tvoje znanje iz spoznavanja narave ni več ustrezno ... Če so tovrstni pojavi na šolah za zdaj bolj izraz manj urejenih kadrovskih struktur, ker so strokovnjaki določanih področij že drug drugemu napoti in se bore za svoj obstoj na šolah večjih mest, s tem ni rečeno, da se ne bodo prej ali slej začeli sistemsko uveljavljati. Prva leta izvajanja šolske reforme smo v 5. razredu sistemizirali polpredmetni pouk, ki naj učencem kolikor mogoče neobčut-no in brez negativnih posledic pomaga prehajati od razrednega pouka k predmetnemu. To je bila tedaj ena izmed karakterističnih potez reformirane osemletne šole. Danes pa, kot kaže praksa, te tolikanj poudarjene izboljšave učnega sistema ne jemljemo več dovolj resno, saj posamezne šole v tem pogledu skorajda prosto odločajo. Znane so mi šole, ki imajo v 5, razredih le več let organiziran predmetni pouk v celoti. Ali te šole ne priznavajo več problema prehodnosti v tem razredu, ali pa ga ne doživljajo, ker ga pomikajo na nižjo stopnjo? Tu pa se nam že ponuja vprašanje, kaka se do tega pojava opredeljujeta pedagoška teorija in šolska psihologija, — Sodim, da bosta druga drugo podpirali v priznavanju nujnosti, da mora biti razredni učitelj kot nadaljevalec materine šole centralna osebnost in kolikor mogoče edinv posrednik zaznavnega sveta v spe- primeri zamenjav zaradi obdarjenosti učitelja za določen predmet, na primer glasbeni pouk.) Razredni učitelji takih šoj bodo po taki praksi okrneli za vsa tista učna področja, kli bi jih morali kvalifikacijsko obvladati tako kot njihovi poklicni tovariši pa vaških šolah, kjer ni nobene možnosti za »strokovno« diferenciacijo pouka na nižji stopnji. In cifičncm spoznavnem procesu to je tudi anomalija, pot v drugo učenca na nižji stopnji, Iz enako skrajnost! Načelu predmetne stro- naravnih razlogov naj bi tudi 5. kovnosti se pričenja priznavati razred ostal nepremakljiva loč- 1 °g in šolski socialni dela- (Dalje prihodnjič) očitna in napačno pojmovana prednost pred celovitostjo in notranjo strnjenostjo, ki je bistvena odlika razrednega pouka in ie zato nikakor ne bi smeli razblinjati oziroma jo spravljati v ne- strokovnih izpitih iz omenjenega ki bi dušila svoj razvoj z zapi- varnost slabšega učinka. niča težavnostnega prehoda med razrednim in predmetnim poukom. Menim, da je to eden izmed pomembnih momentov, ki nam lahko ohranja ali pa polagOc mn ruši enotnost naše osnovni šole. JANEZ LAMPIČ TRI LETA STARI OTROCI LAHKO BEREJO Kakor trdi profesor Wemer Correll, direktor instituta za programirano učenje na Giessen univerzi (Anglija), ni razloga, da se ne bi otroci učili branja že v predšolski starosti. Profesor Correll je objavil program učenja, ki obsega 52 lekcij s približno 500 kratkimi progresivnimi bralnimi teksti. S pomočjo odraslega lahko otrok obvlada 60 stopenj v približno 20 minutah na dan. Correl priporoča to bralno metodo za otroke od treh let dalje. Slepi otroci so pogosto nadpovprečno bistri Med učenci, ki imajo oslabljen vid zaradi različnih bolezni, so ugotovili, da je njihov IQ 115 ali več v 35 odstotkih, medtem ko najdemo med redno populacijo učencev le 15 odstotkov s tako visoko inteligenco. Iz tega sklepajo, da so slepi otroci pogosteje nadpoprečno nadarjeni kakor ostali. Taka statistika je bila objavljena v •novi publikaciji z naslovom »Slepota in slabovidnost pri otrocih«, ki jo je napisal dr. Shirley v Angliji. Knjiga opisuje način uporabe vizualnih sredstev, ki jih koristno uporabljajo slabovidni otroci, in druge vrste učnih pripomočkov. V Angliji so imenovali posebno komisijo, ki naj pregleda učne metode za slepo mladino in poda priporočila, ki naj bi prinesla radikalne modeme spremembe v tej dejavnosti. Omenjena študija pa bo imenovani komisiji v veliko pomoč. ■ Osnovna šola »Jože Letonje- ! j Kmet« Šmartno ob Paki j ; razpisuje prosto delovno mesto ■ I UČITELJA ZA j BIOLOGI JO-KEMI JO j za določen čas od . 4. 2. do : j 20. 6. 1969 ; Na voljo je samska soba. 5 S j j ■ Razpisna komisija : j OSNOVNE SOLE SOLKAN } ■ razpisuje prosto delovno mesto ■ 5 UČITELJA ZA RAZREDNI j POUK ! za določen čas (od 4. 2. : do 21. 4. 1969) Trdi, da je mogoče doseči hkrati odličen intelektivni razvoj otroka s pomočjo programiranega branja v predšolskem času še posebno pri otrocih neprivi-legiranih družin.. Čeprav ni dokazano, da postanejo otroci bolj inteligentni, če se učijo branja v zgodnji mladosti, pa je v knjigi dovolj utemeljeno pojasnjeno, da talentirani otroci lahko razumejo napisane pojme že nekaj let pred vstopom v šolo. Pojavili pa so se že nasprotniki tega priporočila. Tisti,. ki nasprotujejo, utemeljujejo svoje stališče s tem, da lahko zmedemo mladega otroka in ga zavremo v emocionalnem in socialnem razvoju s temi nepraktičnimi nameni. Trdijo, da je običajna šolska starost (v Angliji je pravzaprav 5 let) dovolj zgodnja za začetek učenja branja in pisanja. (The Teacher z dne 13. 12. 1968) Književnost NOB v mladinskem periodičnem tisku 18. in 19. decembra 1968 je delal plenum festivala. Sodelovali so mladinski pesniki in pisatelji, pedagogi, uredniki in založniki iz . vse države. Referate o . slovenski mladinski periodiki so pripravili:. Alenka Glazer, Leopold Suhodolčan in Darja Kramberger, drugi referati so ocenjevali liste in revije iz bratskih republik. Tudi letošnji program festivala je bil bogat in mnogostran-ski. Na slovesni otvoritvi je nastopil s celovečernim koncertom mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom prof. Branka Rajšterja. v Mariboru in severovzhodni Sloveniji so bili po šolah NOB v periodičnem tisku. Pretehtali in ocenili so, kakšen je delež mladinske književnosti s to tematiko v jugoslovanskih revijah in časnikih za otroke in mladino ter kakšen je njen vpliv. Iz poročil lahko povzamemo le kako posamezno misel, saj so bili referati obsežni in bogati, ugotovitve nekaterih pa zelo tehtne in konkretne ter so poglobljeno osvetlile marsikateri problem v otroški periodiki. To velja nastopi književnikov in oficirjev za številne prispevke v. JT.A \r calnrm »PrHrvuv-« cr» nHrvuli ___.• i • _ ____i: -j JLA, v salonu »Rotovž« so odprli razstavo »NOB v otroški likovni predstavi«, festival pa se je končal s prireditvijo »Sest republik pionirjem« in z razglasitvijo rezultatov nagradnega natečaja. Težišče dela je bilo na delovnem plenumu, kjer so obravnavali osrednjo temo — književnost diplomo. ■ ; Pogoj: učiteljišče „ —^---------- . j Rok za vložitev prošnje je do ! ] 18. januarja 1969 na naslov : ! Osnovna šola Solkan, Nova : Gorica, Šolska 25. razpravi, ki so z različnih vidikov dopolnili, razširili in s primeri podkrepili obravnavano snov. Do mladinske literature v periodičnem tisku imamo različen odnos. Nanjo gledamo s kriterija umetniške cene, pa tudi glede na njeno trenutno uporabno vrednost. V drugem primeru pišemo priložnostne tekste, pesmi prigod-nice, prilagojene šolskemu koledarju, besedila za vsakdanjo rabo. Ta imajo slabšalni prizvok že zato, ker je kos tej nalogi le resnični umetnik. Tako se vprašujemo, če je mogoče uskladiti literarne kriterije z dobronamernimi željami šole. Ko ugotavljamo prisotnost idej NOB v mladinskih listih in revijah, spoznavamo, da so v šir- V Mariboru je bil VI. festival »Kurirček šem smislu obče človeške in se čaka dosti dela tudi nas, stapljajo s splošnim ljudskem pri- ke, ki lahko dosti storimo, da mladina znala ločiti literaturo oa plaže. Poudarjena je bila tudi P°' treba po kakovostnem humorj^ Za revijo »Pionir« so ugotovih da je predvsem poljudnoznanstvena. zato so v dogovoru, da bo to vrzel izpolnil »Kurirčekb ki bo objavljal tudi literarna tekste za višjo stopnjo. Plenum je sprejel več sklepov za bodoče delo, za učitelje je tehten predlog, naj bi revidirali berila na vseh stopnjah in jih P°' sodobili z besedili sodobnih avtorjev. Srečanja otrok s književnik' bodo izpopolnili. Uresničiti bodo skušali predlog, naj bi bili učenci že prej posredno seznanjeni 5 pisateljem, ki jih bo obiskal, 'n si z njim dopisovali. Tako bode učitelji tudi več možno5’1 seznaniti otroke z njegovim der lom. Častnima predsednikoma festivala »Kurirček« Desanki Maksimovič in Francetu Bevku so dah za življenjsko delo v mladinski literaturi plaketo in kipec part1' zenskega kurirja. Kot vsako 1^° so tudi letos nagradili najboljši zadevanjem. Ugotavljamo, da vnašajo pesniki in pisatelji nove razsežnosti v literarno ustvarjalnost s tematiko NOB, jo širijo, da povezujejo trenutek sedanjosti s slavno preteklostjo in da preveja duh NOB tudi mnoga dela, ki izvirajo iz tako imenovanih večnih tem in življenjskih tokov. Težimo k humanizaciji tekstov s to tematiko. Akcijske zgodbe, ki so sprva prevladovale, se umikajo psihološko poglobljeni črtici. To delo je enako zanimivo tudi za odraslega bralca. Humanizacijo so poudarili tudi tisti, ki so navedli primer za nasilje: Švaba leži v senci pod drevesom, moti ga čivkanje mladičev v gnezdu, zato vstane in jim gnezdo razdere. Ta dogodek predstavi otroku nasilje na bolj primeren način, kot če bi bral krvavo zgodbo, kjer množično padajo človeška življenja. Stališče mladinskih listov je težje zaradi poplave kičastih listov, ki so na oko privlačni za nekritičnega bralca. Zato je še toliko bolj važna kvaliteta prispevkov, ki naj bodo resnični odraz življenja. Na tem področju literarna dela, ki so prispela 1 tradicionalni literarni razpis. VELIMIR BATIČ SKUPINA OTROK IN MLADOSTNIKOV VZGAJA SAMA SEBE Društvo defektologov Jugosla- — Izogibati se kaznovanju, vije — sekcija za osebnostno mo- očitkom in zaničevanju ter vzpod-tene, je organiziralo doslej že 4 bujati mladostnika, da svoje po-izpopolnjevalne seminarje. Po zitivne črte ojača in jih zasle-srečanju v Strugi pri Ohridu leta duje. 1961 in pozneje v Kotarju in na _ izogibati se moramo situ-Bledu smo se poznavalci oseb- acij; bi se jih otrok bal ali nostno motene mladine lani se- bi se jim upiral, ter ga prikrito stali v Krapinskih toplicah. Osnovna tema posvetovanja: socializacija gojencev v vzgojnih zavodih. Posebej je bila poudar- privesti do samostojne odločitve, kaj bo delal, kdaj in kako. — Upornost moramo sprejeti kot otrokovo naravno potrebo oz, jena grupna dinamika in pomen ... ka+prirn niaixa za rire. svobodnih dejavnosti za dozore- tekle’napetostl) in ne smemo biti sami užaljeni. Avtoriteta strahu vzgaja le k začasni poslušnosti, dober vzgled pa utrjuje samostojnega — bodočega človeka v otroku, ki so nam ga zaupali. Postopno usmerjajo otroko- V prirodoslovnem muzeju vanje osebnosti. Vzgojitelji v naših vzgojnih zavodih pri svojem humanem delu upoštevajo najnovejša spoznanja psihologije, sociologije, pedagogike — saj sicer sploh ne bi ; % mogli delati z mladino, nad katero so obupali njihovi lastni starši in učitelji v šoli. Načela sodobne resocializacije dopolnjujejo in poglabljajo. — Graditi moramo na pozitivnih lastnostih, ki jih ima vsak otrok, tudi tisti, ki je prišel zaradi negativnih lastnosti v vzgojni zavod. — Ravnati z vsakim človekom tako, kot da je zdrav, svoboden in samostojen, tudi z otrokom, vendar primerno njegovi stopnji razvoja. ve egoistične in individualistične nastopi v dokončni podobi, potrebe v potrebe neke skupine. Če bo znal odstopiti prijatelju, se bo naučil dajati vsem ljudem — človeštvu. — Otroka in mladostnika veliko bolj vzgaja življenje v skupi- ni kot pa besede vzgojitelja. Ve- naklonjenosti, tolerantnosti... liko več pomeni, če njegov predlog realiziramo, kot pa če vzgojitelji samo določamo program dela. Če bi vse navedene metode bolj poznali starši doma in uči- telji v šolah, bi manj otrok za' šlo na stranski tir in v vzgojni zavode. Stara resnica pravi, da se učimo na lastnih napakah najbolj učinkovito. Vendar je tudi i*e5-' da je bolj pametno, če se kaj naučimo iz napak drugih, ki so d®' lali pred nami. Pravilne vzgoJ® se bomo torej naučili tudi ob P°' sledicah vzgojnih napak — to Je ob motenih otrocih v vzgojnih zavodih. Če vemo, kateri vzroki so P1*1' peljali otroke in mladostnike na »kriva pota«, v pobege, kraj® kazniva dejanja... jih morartic zavzeto odstranjevati pri vse*1 otrocih, ki so še zdravi — Pre' prečevati težavnost otrok, preden Zaključek nujno narekuje dopolnilno izobraževanje staršev m učiteljev v spoznavanju osebnosti, poznavanju otrokovih živ' Ijenjskih potreb in izbiri prave mere v dobrohotnosti, strogost1’ Na vseh večjih šolah in v veži jih krajih bi morali imeti starsj in učitelji posebne pomočnike Prl vzgoji: psihologe in socialne delavce, pa še pediatre in psihi' atre. Tilka Kren Konferenca v Milanu (Nadaljevanje) Zelo toplo mi je bilo pri srcu ob izjavi nekega predavatelja, da je vsaka metoda dobra, ki dijake tudi resnično nekaj nauči. Učiteljeva osebnost je nenadomestljiva, naj izumimo še take metode. Njegov topli odnos, njegova zavzetost za obravnavano snov in za dijakove (privatne) težave, njegov način, kako »sprovocirati« dijake, da »zagrizejo«, njegov vedri nasmeh in vesela šala — nobena aparatura tega ne nadomesti, pa če je stokrat bolj učena od učitelja. Humor, ki ga nobena aparatura ne zmore, je bistvena komponenta dobrega učiteljevega dela. Dolgčas v razredu je sovražnik pouka številka ena. Ob vsebini nekega didaktičnega filma so se mi zbudili prav posebni pomisleki. Junak filma sem seveda »jaz« (I), zraven pa še Mary pa Peter in Spot, kot je ime kužu. Naslov filma je Hot Buns, in teh dobi vsak po enega, potem ko pove, da je lačen itd., toda ko sem »jaz« na vrsti, jih hočem imeti kar šest »three for me and three for Spot«, in še vidimo, kako se cucek oblizuje z njimi pod mizo. Mislim, da če je metodična plat tega filma tudi na samem vrhu metodičnih dosežkov, etična gotovo ni.. Podpisani tega filma ne bi hotel uporabljati. Vedeti je treba, da niso vsi otroci, ki pri nas hodijo v osnovno šolo (film je, mimogrede povedano, kazala jugoslovanska skupina), iz bogatih meščanskih družin, kjer lahko dobroto s svojega krožnika delijo fifty-fifty s svojim cuckom. Če pomislim na malega, sestradanega Cankarja, kako se mu je zagabilo seštevati »pomaranče« (zanj takrat verjetno še precej abstrakten pojem) in se je raje spustil v konflikt z učiteljico, potem si upam pomisliti, da se bo marsikateremu otroku iz neurejene ali številne proletarske družine ob takem filmu zagabila angleščina z učiteljem vred. Lahko bi se celo zgodilo, da bi s takim filmom dosegel pravo vzgojno polomijo pri občutljivih in kritičnih učencih, če je slučajno prejšnjo uro razrednik pri njih pobiral prispevke za sestradane otroke v Indiji... Včasih tudi učbeniki v tem etičnem pogledu niso najbolj vzorni. Človek ima občutek, kot da scrkljane otroke hočejo še bolj črki j ati, tiste pa, »ki jim je sreče dar bila klofuta«, peljejo v tuj svet. S podobnega etičnega vidika je treba pretresti tudi učenčevo delavnost ob raznih AV metodah. Otroci nikakor ne bi smeli hoditi domov s takimi izjavami: »AT je fajn pri angleščini. Tovariš se žoga z nami, kakšen film pokaže pa po aktovkah brska za jabolki, mi imamo pa svoj hec.« Tudi tu, že na samem začetku pouka angleščine, bi bilo treba izumiti kakršnokoli obliko domače naloge, ki za otroka pomeni delo, torej etično vrednoto; in ne dovoliti, da ima predmet »za hec«. Prav te dni (prvi 'teden novembra 1968) sem imel privaten intervju s fantičem, ki hodi v peti razred osnovne šole. Je dovolj nister, saj je bil doslej zmeraj odličen, čeprav ni noben gulež. Vse predmete sva po malem »obdelala«, najbolj ponosen je bil na matematiko, ki »še kar gre«, nazadnje sva se zarila v angleščino. Zvezek za šolske vaje je bil ves porisan in poslikan z redkimi pripisi, angleških besed,, v zvezku za domače vaje pa sta, bili napisani' točno dve nalogi in drugega nič. Ena naloga je obsegala črke, ki jih domača abeceda ne pozna. druga pa je bil kratek tekst preprostih stavkov, ki jih seveda ni znal brati (le zakaj so jih potem pisali!), je pa nekaj malega razumel, ko sem mu prebral posamezne besede. »Kaj pa delate pri angleščini v šoli?« sem ga vprašal. »Vse sorte,« mi pravi. »Že, že, ampak mene zanima, kaj vam tovarišica pove. Ali prinese s sabo kakšno jabolko ali hišico iz lepenke, pove, kako se pravi po angleško, vi pa za njo panavljate?« — »Ne, hišice ne, ampak druge stvari, pa rišemo pa kakšno pesem se naučimo.« — »Ali tovarišica prinese kakšne slike pa gramofon ali magnetofon ali celo kakšen film?« — »Magnetofon? Ja, saj vem, kaj je to, ampak v razredu ga nimamo nikoli, pa gramofona tudi ne.« — »Kaj pa slike ali film?« — »Kakšno sliko že, filma pa ne.« -- »Ali tovarišica vse sama pove?« — Vse.« — »Ali pesmi zapojete?« — »Ne, samo povemo.« — »No, pa povej katero.« In tu je približni fonetični zapis, kar sem slišal: (za točnost jamčim s svojo vestjo): »Ru-zis an red, vajolits an blu, šuga is sili an so arju« Začela sva s čistko, poskusila sva se približati resnici, kar pa se je po kakšnih treh poskusih končalo tako, da je fant, močan in spreten športnik, planil v jok in je bilo pouka in intervjuja konec. Zaključna misel: učiteljica se očitno trudi, da bi ustregla inšpektorjevim navodilom ali zahtevanemu programu. Pri tem pa ni niti posebno spretna niti podjetna, pa tudi šola in inšpektor ji dovolj ne pomagata. Za njeno osebno formalno kvalifikacijo ne vem. Od AV pomagal pozna delno samo V, A pa ne. Pri svojem delu ostaja na pol pota, kar je mučno zanjo in za učence. Le-ti si. bodo pridobili zelo malo znanja in. žal. še tega bo precej neuporabnega. V Monzi pri Milanu ima ox-fordski inštitut svoj jezikovni laboratorij. Ta sprejme hkrati 24 ljudi, naprave pa so tako izpopolnjene, da operater za komandno ploščo brž ugotovi, kdo narobe dela ali kdo sploh ne dela. Podrobno tega ne bi opisoval, ker je zelo komplicirano, tudi metodični prijemi so zelo raznoliki, in bi moral iti skozi poseben tečaj, kdor bi se hotel količkaj bolje izobraziti v teh rečeh. Povem naj le osnovne značilnosti. Vsak slušatelj sedi v svoji kabini, da ga drugi ne motijo (in obratno), na ušesa si natakne slušalke in dela po navodilih operaterja. Z leve slušalke pa sega ukrivljena ročica slušatelju pred usta in na koncu te ročice je montiran majčken mikrofon. Ko slušatelj zasliši po slušalkah angleški stavek, ga ponovi z isto intonacijo v mikrofonček. Na traku, ki se seveda medtem nemoteno vrti naprej, je namreč takoj za stavkom, ki ga je slušatelj slišal, prazen prostor, in na ta prazen prostor se zabeleži slušateljev izgovor. (To na navadni aparaturi, ki jo imamo po naših šolah — ali pa je celo nimamo — ali pa jo imamo in jo nočemo uporabljati, ni mogoče.) Vsak stavek se ponovi, tako da tudi slušatelj vsak stavek pove dvakrat. Ko je lekcija končana, se trak zavrti nazaj in slušatelj posluša isto stvar od začetka, a s to razliko, da poleg učiteljevega stavka s traku sliši tudi svojega in lahko natanko ugotavlja, kje se je zmotil. Učitelj na traku je seveda zmeraj »native speaker«. Ker so sposobnosti slušateljev različne, ni mogoče vsem hkrati dovoliti prehod na novo lekcijo, vendar je aparatura tako »spretna«, da omogoča operaterju individualno delo s posameznimi slušatelji. Vendar smo to zadnje zvedeli spet samo načelno, ker ni bilo časa, da bi se seznanili s podrobnejšim metodičnim poriopkom. Zdi pa se mi že to vsaj do tolikšne mere dovolj, da bi rad opozoril tiste kolege, ki se jim zdijo jezikovne plošče preveč mrtev kapital, na tole važno dejstvo: dijak mora ob stavku, ki ga sliši, tudi sam spregovoriti. Kako to doseči? Ox-fordski inštitut očitno nima namena montirati po naših šolah jezikovne laboratorije, sami pa za to še nismo dovolj bogati; zato bi bil takle zasilen izhod: naj vam plošče, ki jih imate, nčkdb presname na magnetofonski trak. (Sami najbrž nimate potrebne aparature za to.) Magnetofon — v nasprotju z gramofonom — lahko poljubno ustavimo in damo dijaku čas, da ponovi. To ni veliko, vem. Vendar je bolje nekaj kot nič. O tem, kako važen je zvočni vtis in takojšen drill besed in intonacije stavkov, danes nihče več ne dvomi. Dijak mora v tujem jeziku spregovoriti, in sicer pravilno, ne po svoje ali (samo) po učiteljevo. Da se mu ne zgodi, da se bo nemara še pred maturo lotil Shakespeara v originalu, a še na univerzi ne bo znal vprašati in povedati .najbolj preprostih stvari, kot se je zgodilo... kov, ni pa treba pošiljati učitelJa po kostanj v žerjavico. Ta učite’) bo s svojimi predlogi sprožil p’32, zahtev, s katerimi bodo zasU’ ravnatelja še drugi profesorji ^ zbornice. Razen tega se ta učitelj nemara kar precej izmik3 rednemu delu, ko hodi po serI1A; narjih in kongresih in troši š°’s5 denar pa kupuje razne knjige, k1 jih morda nikoli ne bo rabil; mu1’' da je vrsto let sitnaril za stanc-vanje, najbrž je godrnjal nad d°' hodki, in ko so mu ustregli, k®' likor so največ mogli, še zmer®) ne da miru ... Mislim, da bi bil® treba zahtevo po borbi zasuka’1 takole: šole so dolžne imeti prem pisane pripomočke in učitelji s° jih dolžni uporabljati. Kdor ne zna z njimi ravnati, mu je treh3 določiti rok, če pa še dotlej ni t1!' česar ukrenil za svojo izpopo’111' tev, se je treba odločiti za ločene sankcije. Sliši se mori13 trdo, resnica je pa ta, da se vsak rad poslužuje AV pomagal, kdo jih le ima in zna z njimi raV' naii. Gre predvsem za to, da P0" magamo učitelju sleči želez110 srajco, ali pa mu omogočiti i0’ kar si v srcu sam želi. Tudi na tej konferenci sem slišal, da se mora učitelj boriti za uvedbo novih učnih pripomočkov. Način, kako to povedo, me zmeraj nekoliko zbode. Brez dvoma se učitelj mora boriti; predvsem zoper zaostale metode in za lastno znanje ravnanja z modernimi pomagali. Tudi naj mu ne bo žal korakov pri zbiranju in kupovanju materiala. Toda ta izjava, da naj se učitelj bori, je zmeraj formulirana tako, da naj se bori z ravnateljem, da bo dal denar. Tu sem pa zelo proti. Ce pri Italijanih v tem pogledu ni nič drugače kot pri nas, še ne pomeni, da moramo tudi tu vztrajati pri istem načinu »borbe«. Pri nas imamo prosvetno pedagoško službo in republiški sekretariat za prosveto in kulturo, ki naj. vendar že uzakonita moderne metode pouka in ukažeta nabavo pripomoč- Kot je običaj na konferenc3*1 in kongresih, je bila tudi tu razstava jezikovnih publikacij, p’0^ in slik. Marsikaj koristnega ^ najde tam, npr. kako se učiti tujega jezika po televiziji, le da ^ za učitelja iz prakse to bolj zanimivost-kot potreba, ker se običajno ne utegne poglabljati _ stvari, ki ga vodijo stran od figovega osrednjega dela. Mimo vseh lepih in vesellg strani konference pa je ena 3 prav posebej spodobna. Ko žj® učitelj od časa do časa v svet, d vidi, kaj tam mislijo m počr, ~ ——- ■ ~ uživati otroci pn pesmi, ki jin nru0 ssa&ssii^ssi fssstssssjtigsžsz s,™ * °^LT; zumljiv. Pri tej obliki dela se mora vzgojiteljica dobro pripraviti in s kratkim uvodom poma- , — brez razrednice v rokah, nikov, glasbenikov idr. Tudi spre *>. je čas za to. V Vietnamu je membe ritma se vesele: kokoši- ......... J......^... ^°jna, pa imajo vseeno čisto res- P-Sčarici, velikani-paleki, medved- traj pokliče ura (Ljudska: Otroška 110 šolo. zajčki, lovec-lisica in podobno. In budnica), in pa kako pozorno pri kako zelo je prijetno vsem otrokom, ko se znajdejo v čarobnem to-niaJL“ "VS* svetu lepih melodij! Vzpodbujaj- znamo" se" umiti). Pa tudi njihov ^..ptacam- To le cist° Prav. Kaz- mo pri tem otroke s primernim otroški ponos pride vselej do iz- pripovedovanjem, da jih bomo raza, ko tako vneto pojejo (Maks osvojila pri predšolskem otroku _ _ svoje mesto, seveda jo je,treba 7^^ uporabiti s pravilnim posluhom za to dobo. MUZICIRANJE Tolkalo v otroški roki je vedno vir neskončnega veselja. Tega moramo -s,i tudi «kd.i »mudiš. K jKrJSSrTSSSK SfSfJSTS&SPSiS P“ otr?tor:' «.¥*•-SLSVSom v vvz“ot.“ - Pa sem tudi karom. Jas svetu leoih melodii! Vzuodbuiat- .1 i. mS .tk™ laž' vseb,nsko_ dojeli. Tako im f™Joc« oMom v JJVd ko « ^ovati pa bi morali tudi odrasle. Pa bi se morale vsaj opravi- navdušili, da bodo vsebino laže Jurca: Cicibani korakajo). Se Nazadnje bi jim Manjkalo izgovorov. _PS. To je bil pogovor z učen-5. razreda osnovne šole. ne bo težko odgovoriti na vprašanja: Kakšen naslov bi dali pesmi, ki ste jo poslušali? Ali je tivno muziciranje z. Orffovimi instrumenti. Pri muziciranju naj vzgojite- 'em Tigrica menda izrazili. Glasba naj pride vanje kot nekaj »živega« in tolmačili jo bodo s svojim telesom in domišljijo. Dobra vzgojiteljica mora vedno pomagati otrokom, da bodo vse izrazili, kar so slišali in si zapomnili, kar jih privlači. Spoznati mora vse njihove drobne želje in jih uresničiti. Le tako n bodo otroci v VVZ deležni nepo- uekle. Ne več rosno, čeprav zabnih glasbenih doživljajev, ki do, odraslo, čeprav še ni sa- so že dobra osnova za poznejšo k) h ojn°, torej nezaposleno, s fa- glasbeno vzgojo, uttetino diplomo druge stopnje P ie dovolilo. Skozi Ljubljano je eslo mladega mačka — na rami! , bi bil poleg, bi imel kaj vi-e';!- Ljudje so stali tam in so se trenutku porazdelili. Eni so poza izgubljeni in se jim je aradi prizora ustavil svet in ra- ---- —------- - in presoja. Drugi so očitno današnjem modernem in hrup-j^ivali v nevsakdanjem domisle- " ~ *“ žo' Tretji 50 Ee pričeli glasno ,=ražati. Potem so bili tam še ta-}’ ki so se držali, kot da niso “teesar videli. šp Frvih in zadnjih sem se ustra-‘3. Prvih zato, ker niso sposob-. sarni misliti, zadnjih zato, ker se odločili, da se jih ne tiče ^-av nič pod soncem. Sih^0^6 nam zaradi enih iru.dru- ri tigrica, hvala za ljubezen •ttlade mucke. Joža Zagorc , , v vesela ali žalostna, resna ali ša- Ijica nujno razdeli otroke v sku- zvecer, ko leze otrok v posteljico, ijjva? je počasna ali hitra, pine. Skupina pevcev stoji v pol-si zazeli lepe uspavanke (Pavle giasna aij tiha? O čem ali o kom krogu. Pevci naj bodo brez in- OTROSKA PESMICA ZA POPESTRITEV ŽIVLJENJA V IGRALNICI Pesem, zapeta iz odprtega otroškega srca, razlije po igralnici vedno veselje in zadovoljstvo. Mislim, da tudi človeka v Kalan: Zazibalka). V glasbenem dnevniku vsake vzgojiteljice naj bo jasno razviden repertoar pesmi, ki jih bo posredovala otrokom: pesmi, ki jih otroci poslušajo in pojo, pesmi, ki jih otroci poslušajo, a ne pojo, pesmi, ki jih otroci poslušajo no. za poznejšo analizo, pesmi, ki so spremljane s tolkali, pesmi, ki jih pojo otroci ob instrumentalni spremljavi, pesmi, ki jih otroci pojo pri raznih igrah, pesmi, ki so stalne spremljevalke pri predstavi gledališča govori ? Pesmi, ki ilustrirajo zgodbe ali strumentov, ker sicer otroci neenakomerno pojo, če obenem igrajo. Skupina instrumentalistov pravljice, so vedno neločljive od naj udobno sedi pred pevci. Ce teksta. Otrok jih mora na koncu pridružimo k tej skupini še rit- opisati, kakšne so bile. Razen vokalne glasbe posluša- mični ples, potrebujemo še tretjo skupino, ki samo pleše ob spremljavi petja in godbe. Ta kombi- jo otroci radi tudi insfcrumental- nirana igra zahteva v petju, igra-Doživljanje te glasbe je v nju in plesu svojo ljubko gracioz-veliki meri odvisno od dobre , iz- nost. Skupine potem izmenjamo, bire in njene izvedbe. Če hoče S tem dosežemo, da bodo v glas- vzgojiteljica skladbo približati otrokom, je v začetku zelo dobro beni aktivnosti postopoma izenačeni vsi otroci. , . „ .... S tako glasbeno osnovo, ki je kratko opozorilo pred igranjem. jn j30 vzbucii2a pr; otrocih v VVZ Npr.: »Otroci, poslušajte prav po- zanimanje za glasbo (ker jo ve-zorno in slišali boste, kako kora- liko slišijo), veselje (ker so prišli kajo vojaki, kako žubori poto- do zaposlitve z izrazi in sredstvi, nem času prijetno vabi, da se rad ustavi pri njej in prisluhne melodiji. S pesmicami, ki izžarevajo srečo, sonce, radost in mladost, izražajo otroci svojo osebnost. Pesem je zanje važno sredstvo, s katerim izražajo sebe in svet okrog sebe. Zato mora biti glasbeni spored pesmi izredno pester in bogat, da more zadovoljiti prav vse otroke, da bodo znali svobodno in naravno uživati lepoto. Pesem ima vodilno vlogo v VZZ. Brez nje bi skoraj ohro« melo življenje v igralnici. Zato Problemi slušno prizadetih otrok • za^n3em času so bile v naši n. Ustanove, ki so potrebne za ki « razne znanstvene raziskave, razvoj čimbolj zgodnjega odkrivanja Proučevale probleme slušno in zgodnje vzgoje slušno-prizadetih znan etih otrok-. Skušale so na 1. Svetovalnice dc«:pHtveni Ponovi dognati uspehe Na osnovi medicinskih in psiho-ho ni-n;,esa šolan;,’a in vzšoie sluš- loških preiskav naj pouče strokov-2aDra,adetlh otrok in Prav- niaki starše o potrebnih vzgojnih hjih in stor?rno, da bo čimboTje za ukrepih in to na sestankih v rednih 7w2a družbo’ ,v. kateri živijo. časovnih obdobjih, razli * n v sloveniii s° se pojavila 2. Domača jezikovna vsgoia blemaT?! .mPenja o zadevah in pro- Učitelj-strokovnjak naj obišče ki sai3lkl siušno prizadete mladine, slušno prizadetega otroka vsaj en-čas “ se Odrazi16 tudi v dnevnem krat mesečno. Takrat naj pouči 3ih v /IT,111 Dri merodajnih faktor- starše, kako naj vzgajajo svojega .v Obliki vin? in r»rnrilr>,e*nnr V**,' V,. ^ ^ _ 'L J. bi ta spstavljena komisija, ki naj govo govorno vzgojo, dar 7, zadeve zadovoljivo rešila, ven- 3. Občasno skupinsko delo hičPci"sedai vsa-i v javnosti ni bno c-ar Slišati o n ion n m Ho.ln w Slišati o njenem delu. ______ _______________ ____ , <3.1 v tl" iste stvari’pojavljajo tu- izobraževalnih skupin. Naloga uči-vezni republiki Nemeiii in ker teliev-strokovniaknv le ria vh Vsaka dva do tri mesece naj prebije malček do 10 dni v eni od sp n~-Yezm republiki Nemčiji in ker teljev-strokovnjakov je, da jih pri-nasim ,0ve težave Precej podobne previjajo na pouk glasovnega go-ševarn ter so Predl°gi za njihovo re- vora in da preuče delo doma. Hezlv o,0 zanimi\-i, sem prevedel i- Otroški vrtci proK- upšžine nCiteljev za gluhe V otroških vrtcih načrtno nada- lvaIsty° ZahpdPe NemSje iz irujejo in izboljšujejo domačo lezi-reviie: Neue Blatler fiir kovno vzgojo kakor tudi dosežke ustummenbtldung_ skupinskega dela. Uspešnost . teh, j VZlV ZVEZE Nfm^k-tft ttCtvv trenutno še ne povsod delujočih! Za GLUHE IN lzobfaže,valnih ustanov je odvisna ZvE2E PEDAGOGOV °d brezhibnega in dovolj zgodnega ZADETIH OTOOK ^a:|etia vseh ;'lu5nP Prizadetih otrok. „ Prosim t1 OTROK To ie mogo2e samo, če starši takoj žati t-i™0, tia nam pomagate o-laj. Po ugotovitvi slabih slušnih sposob-tili li,,;,"1'5"« bedo slušno prizade- nosti svojega otroka le-tega takoj pri-Prete Tl'-pr°slvo Vas’ da nas Pod- peljejo v posebno izobraževalno Ustan,pri izgradnji izobraževalnih ustanovo. Prosim nVšno Prizadete! III. Sedanje stanje zgodnjega za- Pri obv1?!0 Vas’ da nanl Pomagate jetja teh otrok Sev teh Sevaniu in svetovanju star- Največ slušno prizadetih otrok eiiriboli ctrok' Sodelujte z nami pri zajamejo v starosti od štirih do še-?Vetc.va„- z2odniem odkrivanju in stik let, medtem ko mnogo manj teh kovt dnlu slušno prizadetih malč- otrok zajamejo že v starosti do Ce-, Nad=Ha trt?Sa leta. To se pravi, da je v 1,1 nrJl?1!6, obravnava poziv zajetje največih primerih to najvažnejše skih slušno prizadetih predšol- obdobje za razvoj otroka v izobra-eiji n„°k v Zvezni republiki Nem- ževalnem in vzgojnem smislu zelo -j ^ IJll G. P m O ,4«« m. CloVt.Gfc o 11 v, -i X _ _ i eemer poudarja, da je zna- slabo ali nič izkoriščeno. “kc-dhah i javnosti o slušnih po- To navedbo potrjuje še dejstvo PililieLn. (k njihovih posledicah v da je bilo v letu 1967 v Zvezni re-«evn Jnle njihovo jezikovno 93 odstotkov teh šol in ustanov, ZOzano zaradi gluhosti omejeno in medtem ko manjka v njih samo 25 . Jezik,., odstotkov vrtcev. Pa iThk e sposobnosti naglušnih 2. Pomanjkljivo obveščanje star-"^Ine Glko razvijejo skoraj do nor- šev. ,, Seaan,pnl.e slušnosti. 3. Vprašanje ustanovitelja in fi- uUano pr-1' lz°Praževalne možnosti nanciranja teh šol in ustanov. Pre-v r ravzstSadetib so nezadovoljive, cejšen vpliv na mani uspešno izo-■..PParn 6 -a POnk v jezikovno-po- braževalno delo šol in ustanov ^;rega ggteražanju riajvečji del slušno prizadete je povzročeno za-UsPehfe] ,tuJz°braževaTne in a Ta rrLln ostaja zato premalo radi neenotnosti gledišč ustanovlte-Boli«P ?dmetni pouk. . Ijev in financiranja, ki niso različ- ---m vzgojne na samo med zveznimi deželami, h, z rpko dosežemo: temveč tudi znotraj njih samih. Ker azevainj1®taditvi]o dosedanjih izo- pa je izobraževalni proces za slušno nv, z i" ustanov;- . prizadete enoten po vsej državi, naj DV*2nostin.man^ desetletno šolsko bi. bilo tudi ustanavljanje in finan-- • ciranje bolj enotno. To razbijanje že v pr- enotnosti, in odgovornosti zavira na-z zgodnjo predek teh šol posebno zato, ker denia,'.- vis°K> že v pn'em letu imajo maloštevilno populacijo. Zdravko Omerz* Člani folokrožka na osnovni šoli v Kočevju si zadovoljni manejo roke, ker so prodali več kot tisoč petsto novoletnih voščilnic, ki so jih sami izdelali. Njihova želja po ustanovitvi kino sekcije se bo tako v tem letu prav gotovo uresničila (Foto: F. Brus) lutk in gledanje diafilmov, ček, kako žvrgolijo ptičice in po- pesmi, ki ilustrirajo zgodbo ali dobno.« Pozneje to opustimo. Pri pravljico. ki so blizu njihovemu svetu in potrebam), in zaupanju vase (ker poslušanju začne kmalu delovati pester spored omogoči vsakemu, z vso izvir- da ni samo gledalec in poslušalec, ampak da aktivno sodeluje), bo tudi vse nadaljnje delo v otroška domišljija KAJ OTROCI nostjo. NAJRAJE POSLUŠAJO Tudi plošče, ki jih mora imeti Otrok se že v predšolski dobi vzgojiteljica na voljo v VVZ, slu- osnovni šoli laže in bolj hvalež-zelo rad preda razpoloženju žijo oblikovanju glasbenega oku- no. Ta program dela dijakinje naše vzgojiteljske šole dobro poznajo. Lahko rečem, da v splošnem ljubijo glasbo in uživajo v lepoti zvoka. Z velikim veseljem sodelujejo, prepevajo in muzicirajo, glasbeni vtisi jih prevza- Spominjajo se upokojencev Tovariška srečanja z upokojen- upokojencev iz Plavega vrha, ci so postala malodane tradicio- strumno pojoč »Pesem o valoriza- mejo med prakso na terenu v nalna. Skoro ne mine v posled- ciji« ter metamorfozno suito »Var-njem času teden, da se ne bi ta stveni dodatki«. To točko je so-ali oni kolektiv spomnil svojih lidno in neprisiljeno spremljal Času šolanja. Ko. pa gredo v poklic, ugasne pri nekaterih glasbena iskra. Dostikrat je prav nekdanjih sodelavcev, sedaj upo- nasmejani kitarist tov. Abeced- žalostna glasbena vzgoja brez kojenih. Povabijo jih medse in nik.. Po frenetičnem aplavzu ro ustvari se prijeten občutek. Po bile razdeljene pedagoškim vete-daljših- ali krajših medsebojnih ranom mične in smiselne nagra- nekarerrvzgojn“eljrceK1prevečUne-pozdravih in razgovorih sledi ge, obstoječe iz predmetov. ki naj gotove; obenem pa plahe in se glasbe. Zdi se mi, da so pri tem delu krajši ali daljši program, v na- bi jih kar najbolj spominjali na daljevanju pa še boljša ali slab- prestano službeno obdobje. Preje-ša pogostitev, pač po temperaturi li so jih zapovrstjo, glede na sta-podjetja; verjetno bi bila še naj- rostno dobo in na značaj prvega premalo poglobijo v svoje delo. Zato se glasbena vzgoja v VVZ marsikje ne dvigne na višjo raven. Naš čas pa zahteva in nare- kuje temeljito^ pripravi jene vzgol ščiplje na levi, onega na desni, šolsko tablo, škatla barvnih kred ^ tistega .zgoraj ali spodaj itd.). In 2 popolnoma novi cunji za brisa- vem^nodmčiiT že so se znašli pri zadnji točki nje table (terital), steklenica An-dnevnega reda: razdelitev plaket tračen črnila (namesto merlota), in drugih primernih nagrad in stenski toplomer, veliko šestilo (s daril, ki so različno usmerjena — kredo), strešni šolski zvonec, raz- . . morda celo po bivših, delovnih meroma še kar dobro ohranjen nspo. Izmenjava izkušenj rodi učinkih posameznikov; ročna ura (očitno muzejski komad). Upoko- vedno bogato setev in plodne (redkokdaj stenska), gojzerice, ne- jenec z najboljšo oceno zadnjih zeimje, ki si jih vsakdo od nas vezane, včasih tudi vezane knji- treh službenih let je pa prejel kar resnično zeli. ge, morda celo z zlato obrezo, pri originalno šolsko tablo s stoja- ŠAP podeljevanje stalnih brez- lom. Od presenečenja nad nepri-plačnih vozovnic in podobno. čakovanim darilom je obdarovan-Nedavno pa se je — v imenu ca hipoma močno streslo in sledi-■ifolskega okraja PUŠČAVA — la ie kaP v. počasnem tempu. Šo_l-spomnil svojih nekdanjih pro- ska tabla je na^ predlog komisije svetnih delavcev tudi prosvetni nasla svoje zatočišče v krajevnem svetovalec (nekoč šol. nadzornik) (tovariš je bil brez žalu- Peronospora Miha. Vsi povabljen- loo'*1 ostalih), ci, primerno oblečeni, so se zbra- Niti megleno — čeprav sem se li že na predvečer in se nasta- trudil z vso intenzivnostjo — si nili v turističnem hotelu »OSAT«, pa ne morem predstavljati, kakš-Naslednjega dne jim je bila pri- na darila bi šele podelil svojim rejena intimna budnica,, gasilska prosvetnim veteranom npr. kak-godba jim je ex offo zaigrala naj- šen zavod za prosvetno in peda-novejš.o koračnico »Učiteljska sa- gosko službo, če bi ga seveda po-mopomoč«. Neposredno po sveča- padla ideja za obdaritev? Pri nem zajtrku (bezgov čaj, didaktič- vsem tem nastane kajnada vpra-ne hrenovke, suhe hruške itd.) je sanje — morda neumestno — ka-bilo uradno ugotovljeno zavidanja ko bi potem na vse to gledal Za-vredno spontano občutje. vod za socialno zavarovanje, kajti Po uvodnih besedah predsedu- imenitnejša darila bi prizadetim jočega je prišlo do daljšega in veteranom gotovo podaljšala živ-dokaj prisrčnega kulturnega in ijenjsko dobo. fizkulturnega nro^n^ Pc-ebno je tu presenetil ni^v-ni septef ERNEST ŠVARA' jiteljice ravno na tem občutij i- Mislim, da bi stalno sodelovanje VVZ z glasbenimi šolami bilo zelo priporočljivo in ko- Pia Gostič Novo na knjižnem trgu Izidor Cankar: »Leposlovje — eseji, kritika«. — Izbrano delo Izidorja Cankarja, kot'ga je za Slovensko matico pripravil v I. knjigi France Koblar, ' ponuja bralcem manj znana dela, saj pokojnega kulturnega delavca poznamo predvsem kot umetnostnega zgodovinarja, la je s svojimi publikacijami, organizatorskim delom in akademskimi predavanji dal pomemben delež v razvoju umetnostne misli na Slovenskem. Pričujoči I. zvezek izbranega dela pa že razodeva namero: prikazati delo Izidorja Cankarja v splošno 'razvidni celovitosti pomembnejših esejev, kritik in lastnih leposlovnih del. V knjigi najdemo kratko prozo, dokaj znane »Obiske-« ter izbor esejev in kritik. Če o »Obiskih« spričo veljavnosti in dejstva, da so dovolj poznani, ni treba posebej govoriti, pa kaže omeniti ob prozi, da je Iz. Cankar dandanes malo poznan in da je s svojo razumsko lepoto hotel vplivati; zanimiv utegne biti njegov slog. Če je leposlovje zaobjeto od 1906 do 1910, pa izbor slovstvenih kritik in člankov zajema dobo od 1906 do 1917. Le-ti gotovo izvirajo iz kritične potrebe po vrednotenju in odkrivanju problemov, pisatelju se pozna, da se je miselno vzoroval pri Janezu Ev. Kreku, kakor se v njegovem umetnostnozgodovinskem naziranju ne-utajljivo odraža dunajska šola M. Dvoržaka. Založba oziroma urednik si je zamislil izbrano delo Izidorja Cankarja v dveh • knjigah, nesporno pa bi bilo vključiti tudi umetnostnozgodovinski delež kot jedro Cankarjevega delovanja, pa čeprav z dopolnili in korekturami. Lepo knjižno opremo je izdelal Zdravko Vatovec. Mimi Malenšek: »Poslušaj, zemlja!« — Naj novejši roman Mimi Ma-lenškove »Poslušaj, zemlja!« — 683 strani — je življenjepisno romansi-rano delo o Jakobu Petelinu — Gallusu. Kakor se je pisateljica zadnja leta usmerila v biografski roman markantnih osebnosti slovenskega zgodovinskega in kulturnega prostora — je treba navesti nelahko delo vsakogar, ki posega v življenje-pisno zgradbo neke osebe, saj je nujno treba vključiti širši zgodovinski prostor. Romansirana oblika sprošča pisateljici fabulativne možnosti, vendar v zadnjem primeru ne kaže navajanj poenostavljati: življenje, poreklo Janeza Petelina Gallusa ostaja tudi dandanes še dokaj nepojasnjeno. Njegova glasbena zapuščina je bogat prispevek k evropski glasbeni kulturi, veljavnost in razširjenost Gallusove glasbe pa mamljivo drasti želje po nadrobnejšem spoznanju tega umetnika. Ma-lenškova je z obširnim podajanjem skušala oživiti lik umetnika, pri Čemer ji ni šlo le za fabuliranje. mar. več tudi za meditativno vživljanje. Kakor je biografski roman pri nas priljubljen, pa bo res. da romansi-rane biografije (s fabulativno dominacijo) tujega ali domačega porekla izgubljajo veljavo, namesto teh pa pridobivajo biografske Študije, kot bi jih lahko našli pri Mauroisu ali Zweigu. Malenškova se je pri pisanju romana morala opreti na Študijo Dragotina Cvetka, na Gallusove tekste in lastne raziskave. Pisateljico prežema iskreno hotenje, pri obvladovanju tvarine pa zapada preobilju, .gostobesednosti, kompozicija ne premore razgibanosti. Enakomerna pripoved je tudi za ta roman značilna. Knjigo je natisnila založba Lipa. za primerno opremo pa je poskrbel Mitja Race. Charlles Knickenbrocker: »Zdravniki«. — Ce bi zvedavo hoteli kaj več vedeti o pisatelju »Zdravnikov« — v originalu »The Dynasty«! — bi o Charlesu Knickenbrocker ju kaj malo izvedeli ali nič, pa čeprav bi listali po zajetnem književnem leksikonu: Ch. Knickenbrocker bržčas ni imel pretenzij, da bi posegel v »čisto leposlovje«, marveč si je sposodil leposlovno obliko romana, da je popularno spregovoril o zdravniškem poklicu in življenju. Nedvomen vpliv, ki ga ima Paul de Kruif s poljudnoznanstveno in biografska osvetlitvijo mnogih pionirjev medicine, se je odrazil tudi v Evropi, saj so prav leposlovno pisana dela s področja medicine postala priljubljena tudi na Slovenskem prav v tem desetletju. »Zdravniki« Charlesa Knickenbrockerja pa tokrat ne govore o odnosu zdravnik pacient — z običajnega piedestalnega gledišča— marveč osvetljuje zaman razmere med zdravniki samimi. Čeravno govori Knickenbrocker o ameriških razmerah, o rivalstvu med zdravniki, . nezdravih ambicijah, pa ti pojavi niso prav nič tuji staremu kontinentu, zato utegne biti branje zanimivo. Seveda so posredi prizadevanja za zdrava zdravniška načela in etiko, na katero so zdravniki prisegli, a mladi zdravnik, ki stoji v središču dogajanja, plača moralno zmago za ceno družinske sreče. Knjigo je prevedla M. Cvetka o prem ji pa Jože Centa. (Izdala založba Lipa.) I. G. |lllllilllllllll!llllllllll!lllllllllllllllllIlllllllliUIIII|[|llllllllllllllllllllil|||||llllH ...Hlinil.. § Razpisna komisija pri dvojezični j OSNOVNI SOLI GENTEROVCI g razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: 1. višja ali srednja izobrazba 2. opravljen strokovni izpit :r 3. najmanj 10 let vzgojno izobraževalne prakse M 4. ne sme biti obsojen zaradi kaznivih dejanj 1 1 Posebni pogoji: 1 3 1. obvladanje slovenskega in madžarskega jezika 1 2. organizacijska sposobnost 3. stanovanja ni t g Kandidati morajo predložiti vsa dokazila o strokovni izo- B | brazbi, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Raz- 1 1 pis velja 15 dni .po objavi. Prijave pošljite na naslov: osnovna J g šola Genterovci, p.. Dobrovnik. i | lllllllllllllllllBIllllllllIMlIlllimiBIlllllilllllllillliliipiiiiliilllliiiliiiiiiM st. 1 Dobre strani načrtne filmske vzgoje (na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani) Cannes za mlade ljubitelje filma Način, s kakršnim je Filmsko gledališče iz Ljubljane pomagalo v preteklem šolskem letu organizirati predstave, je edini, ki daje upanje, da bomo s filmsko vzgojo v šolah vendarle napredovali. Naša gimnazija je imela ob določenih popoldnevih zaključene predstave. Kljub ugodni ceni (1 novi dinar) pa je bilo največ skrbi prav v privabljanju dijakov posameznih razredov k predstavam. Predstave smo imeli za prve, druge, tretje in četrte razrede, tako da se je zbralo v Križankah vsakokrat od 150 do 180 dijakov. Dijaki so se morali predstav obvezno udeleževati, saj je to pogoj, če želimo obravnavati film v razredu. Glede na to, da je filmska vzgoja potrebna vsem, smo posebej nadzorovali obisk . predstav. Zmotili bi se, če bi menili, da gredo dijaki v šolski kino radi. Morda niso marali teh predstav prav zato, ker so šolske, ali pa zato, ker so izven rednega šolskega časa. Kakorkoli: vedno seje našlo dovolj takih, ki so se izmaknili, premalo strog nadzor ■pa je »špricarje« še opogumili. Nadzorovati resno bi pomenilo dajati neopravičene ure kot pri rednem pouku in preverjati ogled filma pri urah slovenščine. Prav pri teh urah smo razpravaljali p vsakem filmu eno uro, dijaki so pisali krajše sestavke o filmu, ki so si ga ogledali, in si tako ostrili analitični in kritični čut. Program smo morali usklajevati s programom filmskega gledališča. Ker pa je le-to predvajalo samo kvalitetne filme, smo ga lahko ustrezno oblikovali. Sestavljal sem ga po več vidikih, in sicer: glede na primernost za posamezne razrede, glede na filmsko zvrst in glede na nacionalnost proizvodnje. V drugem polletju (lani) so si dijaki prvih razredov ogledati februarja grški film Elektra, marca slovenski film Vesna, aprila ameriški film Čudoviti svet bratov Grimmov in maja angleški ameriški film Junaki velikih dirk. Drugi razredi so videli februarja japonski film Krvavi prestol, marca angleški film Tom Jones, aprila italijanski film Nevarni ovinek, maja pa ameriški film Agonija in ekstaza. Za tretje razrede smo organizirali ogled naslednjih filmov: ameriškega filma Ana Karenina (v februarju), italijanskega Zakon po italijansko (aprila) in češkega Ljubezen in kitare (v maju). Tudi četrti razredi so si ogledali v vsakem mesecu po en film. Tako so videli Sedmi pečat (švedski film), Grk Zorba (ameriški film), Pesem sveta (francoski film) in Ta nori, nori, nori svet (ameriški film). DOVOLJ GRADIVA ZA PESTRO RAZPRAVO Večina filmov je nudila dovolj gradiva za pestro razpravo. Ob njih smo razpravljali predvsem o posebnih filmskih izraznih prvinah: režiji, igri, sceni, sliki, glasbi, trikih itd. Večkrat smo podrobneje obravnavali tudi odnos literatura—film, saj so bili mnogi od omenjenih filmov posneti po znanih literarnih delih. Poleg vsebinskih in oblik ‘rnih značilnosti so se zvrstila tudi idejna, individualna, socialna, estetska in moralna vprašanja, ki so dajala dovolj snovi za razmišljanje in pomenek. Oglejmo si še nekaj konkretnih tem ob programih posameznih razredov. Najprej o filmih, ki so jih videli dijaki prvih razredov. Pri Elektri. ki je ekrani-•zirana podoba Evripidove tragedije (snov obravnavajo dijaki v tem razredu gimnazije!), smo se poleg vsebinske problematike posebej ustavili ob režiserju, vzdušju- filma, pokrajini in igri (zlasti L Papas!). Po mnenju dijakov je film precej težak, kljub temu pa so ga sprejeli z zanimanjem. Ob slovenskem filmu Vesna se je ponudila priložnost, da smo razpravljali o slovenskem filmu na splošno, o njegovem razvoju, vsebinskih in obtikovnih značilnostih, o amaterski in poklicni igri, o filmskih zvrsteh ipd. Mladi gledalci so bili z Vesno mnogo bolj zadovoljni kot z mračno Elektro in so to tudi ustno in pismeno potrdili. Ob teh filmih se je odprlo zanimivo vprašanje: ali dijaki ločijo ali pa združujejo dejstvi »film je dober« in »film mi ugaja«. V Čudovitem svetu bratov Grimmov smo se srečali z zvrstjo pravljičnega filma, pomešanega z biografskimi dejstvi. Posebej smo se ukvarjali z režijo, sceno, triki itn. Film se je sicer zdel nekaterim za gimnazijo pre-otročji, večini pa je ugajal. Pogled v zgodovino nam je odprla angleška antologija iz pogovor o filmu s šolsko snovjo v literaturi. Iz 18. stoletja nas je prestavil v sedanjost italijanski film D. Risija Nevami ovinek. Značilni italijanski temperament in nenad-kriljiva igra V. Gassmana dajejo temu filmu poseben poudarek. Snovi za pogovor je bilo dovolj. Govorili smo o dveh tipih ljudi — pustolovcu — praktiku in »knjižnem« človeku — neprakti-ku, o nekaterih vidikih modernega življenja, pokrajini, posebnosti snemanja (avto!), notranjem monologu in dragem. Dijaki so film dobro sprejeli. Drugi razred je sklenil oglede filmov z ameriškim filmom Agonija in ekstaza. Film je posnet po romanu I. Stona, obravnava pa del življenja velikega renesanč-nika Michelangela. Obravnave vredni problemi so zgodovina in politika renesančne cerkve, umet- ameriških nemih filmov Junaki velikih dirk. Spoznali smo mnoge značilnosti nemih (predvsem komičnih) filmov, nekatere znane režiserje in igralce, razne snovi, obdelave itn. Film pa dijakov ni povsem pridobil, morda prav zaradi slabe sestave odlomkov. Tudi dijaki drugih razredov so začeli svoje filmske oglede s tragedijo, in sicer s Kurosavovim filmom Krvavi prestol, ki je pravzaprav japonska različica Shakespearovega Macbetha. Tema je zopet navezana na šolsko snov. Poleg odnosa Shakespeare —Kurosava smo obravnavali še japonski film na splošno, posebnosti japonskega igralskega stila (odnos gledališče—film) ter sceno in igro ob glavnem igralcu. Dijaki so sicer potrdili, da je film kvaliteten, obenem pa so povedali, da se jim zdi tuj in ne preveč vabljiv. »ODLIČNO« ZA TOMA JONESA Bolj jim je ugajal angleški film Tom Jones, ki je nadvse posrečena ekranizacija Fieldingove-ga romana. Odličen Osbornov scenarij, režija, igra, hitrost, vedrina in zabavnost zgodbe pričarajo veselo staro Anglijo 18. stoletja; zato sob tudi dijaki film zelo ugodno sprejeli in ocenili. Izrabiti smo priložnost in povezali Novi filmi na televiziji PLAVOLASKINE LJUBEZNI — češki film. četrtek, 24.1. Ce^ki film .ie vse boli dobrodošel gost na naših ekranih, saj nas vedno znova preseneča s svežimi idejami. Nezaupanje do večine vzhodnih filmov so prav Cehcslovaki prvi »odtajali« s svojimi res dobrimi filmi — komedije, kot je Plavolaskine ljubezni, pa z gotovostjo naletijo na navdušen sprejem. Film je zanimiv ne le po svoji sproščeni zabavni vsebini, ampak še bolj zaradi oroble-ma, ki ga načenja in ga vendarle tako lahkotno in privlačno predstavi. Problem prve ljubezni, telesnega stika in vsega tega — sicer delikatnega, včasih prepovedanega problema _ Se je režiser lotil izredno drzno __ cdkri* o-'čno — predvsem pa pošten- »- ' •■■:?*> Oriro- v in problema, ki ga načenja, film posebno o.. .1 raslim in odraščajoči mladini. POLKOVNIK IN JAZ — angleški film, petek, 26. L Režiser Peter Gleriville ie ustvaril ,es zabavno komedijo na račun na--.cistov in njihovega arijstva — da je rvK ta volna komedija res zabavna. nam zagotavlja Dany Kay v dvojni vlogi, primerno za vse gledalce. CLEO OD 5 DO 7 — francoski film. petek, 17.1. Režija: Agnes Varda Francoski film Cleo od 5 do 7 je pretresljiva drama ženske, ki podoživlja svojo preteklost in z njo obračunava v zdravniški čakalnici od 5. do 7. Film znane režiserke sodi v vrh moderne filmske ustvarjalnosti zaradi zanimiveg? poglabljanja v_ psiho ženske. Primeren za zrele gledalce. — češki film, nedelja, 19.1. TANJA IN DVA REVOLVERASA Češki mladinski film Tanja in dva revolveraša ie značilno mladinski film s številnimi pustolovščinami mladih junakrv. GENEVIEVE — angleški film. torek, 21.1. »Genevieve« angleškega režiserja Cornelinsa je prava komedija, kot jih znajo ustvarjati le na otoku. Pri tem velja za ta zadnji Cornelinsov film poudariti, da ie v svojem filmskem izrazu in vsebini dokaj originalen, nenavaden, pa vendarle privlačen. nost in sila, spopad dveh močnih osebnosti — Julija II. in Michelangela. Ustvarjalne dileme umetnika (ob stikanju sikstinske kapele), scena, zvezdniška igra. Film lahko povežemo kar s tremi predmeti: literaturo, zgodovino in umetnostno vzgojo. Dijake je film zanimal, nezadovoljni pa so bili tisti, ki so brali roman. Tretji razred je začel svoj ciklus z ameriškim filmom Ana Karenina, z Greto Garbo v naslovni vlogi. Ob tem smo postavili naslednja vprašanja: odnos roman—film, problemi zakona, ljubezni, ločitve, posebej pa smo obravnavali režijo in zvezdniško igro. Dijaki so ocenili film »srednje«. Ob naslednjem, poljskem filmu Prah in pepel (po romanu Že-romskega) so se teme ponujale kar same. Naj jih omenimo samo nekaj: odnos roman—film,' zgodovina in posameznik, politika in narod, smisel in nesmisel vojne, poljski človek in pokrajina, zorenje človeka, njegova osnovna vprašanja, vprašanja, življenja in smrti ob usodi junakov, aristokracija in ljudstvo, mistika in realnost, ob tem pa seveda režija, igra itd. Film je dobil ugodno oceno. Italijanski film Zakon po italijansko (po drami E. de Filippa) nam je odkril s svojo tragikomično vsebino vpogled v tipično italijansko-južnjaiško okolje in vzdušje. Predstavil nam je italijanske značaje in tipe ljudi ter vrsto socialnih problemov. Dalj časa se je bilo vredno pomuditi ob režiji V. de Sice, igri Sophdje Loren in Marcela Mastroiannija. Kot zadnji film v lanskem šolskem letu so si ogledali tretji razredi Ljubezen in kitare, češki musical, zanimivo zgodbo iz življenja mladine, svojsko po zvrsti in obdelavi. Dijaki so v pogovoru razmišljali o čustvenih odnosih med mladimi, vprašanju morale in »morale«, nravnosti in poštenosti nasproti laži in nerazumevanju. Mnenja o filmu so bila deljena: čeprav je bila dijakom tema blizu, jim je bila sama zvrst nekoliko tuja. NAJZAHTEVNEJŠE, PA TUDI NAJBOLJŠE Najzahtevnejši in hkrati najboljši spored so imeli četrtošolci. Uvedel ga je švedski film I-Bergmana Sedmi pečat. Film je vsebinsko in oblikovno bogat in poln idejnih problemov. Govorili smo o režiserju in njegovem idejnem svetu, o srednjem veku in apokalipsi, o veri in ateizmu, o vprašanjih življenja in smrti kot jih razgrinja Bergman v podobah svojega filma. Izredni in zelo sugestivni film so sprejeli dijaki kar najbolje, čeprav je nedvomno zelo »težak«. Dijake je navdušil tudi naslednji, ameriški film Grk Zorba. Film je prirejen po Kazantzaki-sovem romanu, režiral pa ga je M. Kakojanis. V pogovoru smo se pomuditi ob sijajni igri glavnega junaka (A. Quinna) in igralke Kedrove. Opozoriti velja tudi na naslednje teme: vzdušje, značilnosti življenja v patriarhalni dobi, kakršna je kretska v tem filmu, Zorba — nosilec življenjske sile, stik dveh polov, kot sta naravni — dejavni Zorba — in civilizacijski, pasivni (avtor), funkcija glasbe v filmu. V nadaljnjem sporedu so si ogledali dijaki še francoski film Pesem sveta (po romanu Gionoja) ter ga zelo različno ocenili. Nekatere dijake je pritegnilo poetično vzdušje, mešanica krutosti in lirizma, lepote, pokrajine in barv, svojevrstna stilizacija življenja, drugim pa se je zdel nepristen ali celo osladen (romantičnost junaka, happy end). Ob tem filmu se nam je ponudila priložnost razpravljati o zvrsteh, raznih vidikih resničnosti, sprejemanju umetniških svetov posameznih avtorjev itn. Zadnji film, namenjen četrtim razredom je bila ameriška komedija S. Kramerja Ta nori, nori, nori svet. Spoznali smo tipično ameriško komiko z refleksijami neme komedije na temo »denar, sveta vladar«. Poleg zabave so v filmu tudi opozorila na resnične in manj smešne vidike modernega življenja, na blazno naglico »pločevimske« civilizacije. V filmu nastopa odlična skupina igralcev s S. Tracyjem; tudi dijaki so ga dobro ocenili. O katerih elementih smo predvsem razpravljali ob filmih? Seznanjati smo se s filmskimi sredstvi, opozarjali na kvaliteto in na osnovna merila za ocenjevanje filmov, za ostrenje in oblikovanje okusa in ne nazadnje poznavanje znamenitih režiserjev in igralcev filmskih zvrsti in nacionalnih proizvodenj. Organizirana, načrtna in postopna filmska vzgoja v minulem šolskem letu je bila sicer začeten, a dovolj izrazit in učinkovit korak na poti naših filmskovzgojnih prizadevanj. Če bomo imeli prav take ali vsaj podobne pogoje, bomo lahko s filmsko vzgojo uspešno nadaljevali. Andrijan Lah Filmski pedagogi čutijo potrebo za izpopolnjevanje svojega znanja. Potreben jim je tudi vpogled v proizvodnjo filmov, ki kakorkoli pritegujejo pozornost mladega gledalca in vplivajo posredno ati neposredno na oblikovanje njegovega odnosa do sveta, v katerega vstopa. V Prosvetnem delavcu smo že poročali o posvetu filmskih pedagogov v Mannheimu, ki ima predvsem delovni pomen. V širši delokrog pa se vključujeta še festival filmov za otroke v Gottwaldovem na Češkem in srečanja mladih ljubiteljev filma v Cannesu. To poslednje je organizirano najbolj širokopotezno. Poleg pregleda filmov so tu še srečanja mladih kinoamaterjev, kolokvij pedagogov, psihologov in sociologov, debate ob predvajanih filmih, ki se razvijajo v veliki filmski dvorani takoj po projekciji. Letošnje srečanje pod mottom »integracija posameznika v družbo« je obetala mnogo zanimivega. Živimo pač v času, ko na eni strani mladi povsod po svetu iščejo neko resnico in zahtevajo svoje pravice in ko na drugi strani najdemo tudi vse več in več osamljenih ljudi, ki so izgubiti stik z drugimi. V Cannesu je češkoslovaški film ponovno zablestel v najlepši luči. Načrtno snemanje filmov za otroke in mladino na Češkoslovaškem je dalo izredno lepe rezultate. Poleg retrospektive Hermine Tyrlove in še nekaterih drugih kratkih filmov smo gledali nam že znane tilme: Zlatolaskine ljubezni Miloša Formana, Radi-ma Cvrčka Tanja in dva revolveraša ter Jiržija Hanibala Dedek, Kuti,jan in jaz. Najnovejši film Jiržija Hanibala Ljubezen poleti pa je bil posebno odkritje. Deklica, ki se prebuja, praznuje svoj 15. rojstni dan. Tu je tudi njena prva ljubezen, njen prvi poljub. Počitniško vzdušje, otroške nagajivosti in čisto, nepokvarejno čustvo, dano z izrednim občutkom za dogajanja v dekliški duši, so oznake tega filma, čigar namen ni bilo niti poučevanje niti vzgajanje niti besedičenje o ljubezni z velikimi in težkimi besedami. Avtor je le hotel, da bi pokazal poezijo tistega, kar petnajstletnik doživlja vsak dan, čim bolj' lepo in vsakdanje. Manj uspel je fior-mov film Pet na vratu. Paralela med opero in življenjem petih deklic, različne vzgoje, je precej nasilna. Konflikti, ki nastajajo zaradi različnega dojemanja življenja, so nanizani že z nekoliko zastarelo dramaturgijo in kljub solidni realizaciji ne delujejo vedno prepričljivo. Med umetniško najbolj dogn3' ne filme lahko štejemo film Gia^' nija da Čampa Zaprte stra^ (Pagine chiuse). Film obravnav^ problem odtujitve otroka v okvi' ru koncepta katoliške vzgol ■ Vendar je moč avtorjeve izpovej tolikšna, da presega te ozke okvj' re in odpira na široko proble ^ otroka, ki išče svoje mesto v drU" bi, ki pozna le norme in PraV1, ’ ni pa sposobna prisluhniti tist mu, kar se dogaja v človeku. Podoben problem je obdel8 mladi francoski režiser Gerar. Vergez. Le da je upodobil sVf starca. To je svet predmetov ‘ spominov, ki ga obkrožaj o. Fil^’ v katerem se skoraj ne sliši p seda, ki nam z glasbo in ustvarja občutje stiske tega čl veka, je bil eden najlepših 11 mov, ki so jih prikazali. Zelo zanimiva je bila tudi portaža o manjšini švedskih dih ljudi, ki žele ustvariti dr gačno življenje, kot ga žive ni hovi starši. Le-ti so se borih njihovo blagostanje in se v t® boju zaprli vase in med svoj štiri stene. Mladi žele, da bi h* bolj komunikativni, žele si sebojnega razumevanja in skratka — komunistično družb • Reportaža je zanimivo grajeh ' Izjave mladih pa niso zaleta ' temveč gledalec dobi občutek, ti mladi dobro vedo, kaj hoc®! in kakšen je njihov položaj v te boju. In prav ta občutek realno5 daje reportaži ceno. Pravo nasprotje temu je ameriški film Divje na uU Barryja Shearsa, ki ironizira v hotenja mladih na način, ki ® Evropa težko sprejema. Obliko no je film nenavaden. Kaj tak nega pri ameriškem filmu m51?,, navajeni. Razgibana kamera, m0 taža in ritem pa so podredili se tudi nekoliko zastarelo dramata gijd? To je tipičen film, ki ^ uporabil vse tisto, kar pn^a, mlade ljudi, da bi jim poka2?' kaj so in kaj pomenijo za stare! državne modrece njihova hoteni Menim, da se takšnim stvar® tako ne streže. Jugoslovansko kinematografi5 je zastopalo nekaj kratkih mov. Posebno dobro je bil sprfL film Dejana Karakljajiča S«2 j Pa tudi romunski režiser An“L Baier je s svojim filmom J**1 nekega fanta pritegnil izreč11 pozornost. Srečanja se je udeležilo okej: 1000 mladih ljudi, ki so P050,, okoli 16 filmov v samem Cannes Zadnji dan so jih pokazali šir° publiki. Nekateri so bili zelo 23 nimivi. Saj to sem bil jaz! Avtobusna postaja. Čakamo. Nad nami jasno februarsko nebo, sonce je v zenitu in vendar je hladno. Znancev med nami ni. Eni se bodo odpeljali proti zahodu, drugi proti vzhodu. Vsem se mudi. Nestrpni smo. Pristopi moški petindvajsetih let. Odloži kovček in si prižge cigareto. Tudi meni ponudi. Vzamem. Oba kadiva. Pogovarjava sc. Zaupa mi: Prirejam majhno razstavo. Jaz se čudim. Vprašam: Slikar? On pritrdi: Samouk! Nato mi razloži, da je po poklicu pleskar, vendar v prostem času riše in kipari. To mu je konjiček. Če bi imel denar, bi šel na akademijo. Ker tega ne zmore, hodi na posvete k pravemu akademiku. Pove, da je ta akademik zlat človek. Tudi on da se strašno jezi na današnjo šolo. Na osnovno šolo, ki ne zna in še dolgo ne bo znala odkrivati talentov. Pa bi jih morala. Tako je mnenje priznanega akademika. Zato vprašam: — In vaše tudi? Ponudi še eno cigareto in reče: — Poglejte, poslušajte, presodite. V tem kovčku je moje petletno delo. Tu notri je zaklenjena moja ljubezen. Goreča, nepotešena ljubezen. Mnogi mi pravijo: norec, čudak. Kar naj. Požvižgam se na to. Malo ljudi me razume. Nočejo vedeti, da sem se z neznan-sko muko in voljo dokopal do tega. Ne pijem. Po službi hodim na sprehode, berem, rišem, kiparim. Razstavnega prostora mi ne dajo. Nočejo mi ga dati. Mogoče, ker nisem beatles, ker nisem nasilen, ker je v meni eno samo potrpljenje. Sedaj bom razstavljal v naši sindikalni sobi. Direktor mi je dovolil. Tudi sam je nekoč slikal. Rad bi enkrat uspel. Velikan nikoli ne bom. Tega se zavedam. Ne morem in nočem biti. Sem pa malo zagrenjen, zakrknjen. Že iz osnovne šole. Ze takrat sem rad risal. Ker pa sem bil srboritež, me učitelji niso ma- rali. Posebno eden. Dobro sem si ga zapomnil. Učil me je v petem razredu. Mrha, drugega mu ne morem reči. Poslušajte, kaj se je zgodilo. Sli smo na izlet. Na čudovit hribček. In na vrhu je cerkev. Lep dan je bil. Sončni žarki so oblivali hrib, ga spreminjali v pravljico. Menda sem jo samo jaz razumel. Takrat me je prijelo, da bi pogledal v cerkev. Bila je zaklenjena. Dolgo sem se tiščal k zidu. Gledal sem učitelja, ki se je nacejal z vinom. Prinesel ga je kmet. Ta je bil mežnar. Imel je ključ. Lahko bi vsaj za trenutek odprl cerkvena vrata. V meni se zgane nepotešena sla Stopim pred učitelja. Tiho zajecljam: Prosim, odprite vrata, rad bi videl notranjost cerkve. Učitelj poskoči: Ne, v cerkev ne boš hodil! Videl sem njegove sršeče oči. Zbal sem se strašnega pogleda. Previdno sem se umaknil. Potem pa po najkrajši poti h kmetu. Tam sem našel lestev in vrv. Součenci so se razkropili po bregu. Nikogar ni bilo v bližini cerkve. Samo jaz, lestev in dolga senena vrv. Prislonim lestev, na silo odprem okno, privežem vrv in se spustim v notranjost. Nisem pomislil na boga. Nisem bil tako vzgojen. Prevzele pa so me slike, spregovorili so kipi. Zdelo se mi je, da vidim slikarja s paleto. Slišal sem dleto kiparja. Jaz sem bil njun strežač. Pomagal sem slikarju, pomagal kiparju. Tudi sam sem vzel dleto in čopič. Sredi dela me vznemiri vrišč. Součenci so zagnali strašanski hrup: Podlesnik je zlezel v cerkev! Ze slišim učiteljev glas: Podlesnik, takoj ven! Okleval sem. Nisem se mogel ločiti od čudovitih fresk, od kipov, ki so v domišljiji oživeli in se z menoj pogovarjali. In s kora so pele orgle. V to nepopisno srečo, v to srčno harmonijo pa je udarjal učiteljev glas: Podlesnik, takoj ven. Vedenje dobro! Počasi sem prilezel na svetlo, počasi sem lezel po lestvi. vrn®5 Součenci so se krohotali, je robantil učitelj: Ti že Prioli. ?dPrl žem! Mežnar je bil drugih mi5*l. Dejal je: Gospod učitelj. bom vrata, to pa že ni taka reč Ne! je pade! ukaz. In ko sem i pil pred učitelja, mi ie prin13 štiri strašne zaušnice. eC — Ti že pokažem, smrka' neubogljivi! ,,, Planil sem v jok. Obrnil 5 jj se in se zagnal po bregu. s^eS sem se v hosto in jokal na , glas. Tega je zdaj že kar Prepn let. Spomin pa noče zbledeti- { šolskih risb sem dobil strah® s0 odpor. Gabile so se mi. Bil® jj neživljenjske, puste in prazne-toplega, živega ni bilo v nu. Leto za letom sem dobival Prl a sanju najslabšo oceno. Dom? sem risal in rezljal. In tistih zaušnicali. in o teh še danes. Rad bi srečal teg? je za dolgo zagrenil 2iv‘J.''tpo Morda ga kdaj srečam. Verj® j mu zaušnic ne bom vrnil- ~ufji veka, ki me ni znal odkriti, efe ■ ___________________ . [. Zd3j je že v letih in mogoče j® njemu žal. Rad pa bi mu P°veseiti da takrat ni imel prav, da ^e, se sam, čisto sam dokopal do ^ ca. kar oočeniam danes. In o ga, kar počenjam danes, žal. In mi nikoli ne bo. Ta svet lep, tako čudovit, ®na0ij-vrica notranjega zado je tako ma mavrica stva ‘ • »nož Bliža se avtobus. Mladi 115 mi stisne roko. — Pozdravljeni. Hvala, j, ste me tako zavzeto poslu Adi.io- „vto' S kovčkom se požene na “ ^ bus in moje sivkaste ustne s® me premaknejo: — Adijo in dosti sreče • • ‘. v Ko pa sem tudi jaz drugem avtobusu, ki je odp®^ proti zahodu, sem se zleknil^ sklerozni starec in skoraj v s° šepetal: {jil — Prekleto, saj to sem Drago KUnl®r St. 1 Henry Moore »Ležeča mati z detetom« — bron — 1961. — Minne^nolis, Walkerjev wmetn'š!si center ^Ollll!!lllll!!l[|illl||||||||||!l||||||||||||!i!l||:i|{lllilii||||||||||||||||||||!ll!l||||||||| Pomembne zanimivosti in novosti v programu Cankarjeve založbe v 1.1969 Vsak vidnejši založniški pro- H naše mladine. Knjižice bodo s taKim se predstav- gotovo v pomoč staršem in vsa- Sl°Vfni!ie ZaloŽve komu razredniku. Zanimivo je, kaze določeno kulturno poli- _, , . , , ‘lko in pomeni, če ga gledamo da P°nekod t0 2blrko «lo ceni-celoti, izrazito kulturno deja- J0’ c'lu§le Pa le ne poznajo do-nle- Za Cankarjevo založbo je voli> čeprav so knjižice poceni jkačilna tradicija, ki je živa tudi in Po vsebini dragocene. Malo etos — namreč da obsega njen drugače je z zbirko za mlade. Program v sklopu celotne slo- Pred izidom je knjižica M. in V. enske založniške dejavnosti Skalar Protestiram z zelo aktu-p0f°^tO dSf1 iZ družbo?lovja- alno tematiko o različnih obli- gCSSSKT^JSfgS: s"* eimosti. Marsikaj pa je novTega iZ1dejo \ 3. 19o9 dela. B. Marenki je program za leto 1969 še tif-Požarnik Kako se naj učim?, enkrat večji kakor v letu 1968. P- Demšar — J. Valentinčič Tvo-število del nemara ni tako je prve skrivnosti, T. Kren Iz-nii'hetyibno’ kak01-.!6 pomembna hira življenjskega tovariša, JR. ha a kvaliteta in ugodna ce- Jun Svetovni nazor. Ta zbirka izhaja v mnogo manjši nakladi, začnimo pri družboslovju. Nedvomno bi priporočila učite-doh a’ ki zaiemav klasično in so- Ijev — mladini in staršem — se nJL^^I^T0,. kteraturo, spodbudila večje zanimanje in kih ~ izbranih dllih^MarS fko Podprla prizadevanja založ-Ungelsa in Plehanova; v pripra- be pn izvaianju nlenega pro-V Pa so Gramsci, Kardelj in grarna- Skoda bi bilo, če te knji-“rUgi moderni marksistični teo- žice ne bi opravljale svojega po-te”lki’. katerih dela sodijo med slahstva. Šoitf^ne družboslovne tekste. Se več je del, ki so namenjene ^ A ^!CiSVet v’kadrCin ®jUbent_ na šolam, tako mladini kakor ^Drur^S učiteljem in staršem. V pripravi fbirka je »Misel in čas«, v njej ie nov pnrocmfc ° družbeni ure-j,.1 de letos šest del. Naj opozo- dltvi SFRJ z novim> spremem-“ho najprej na ponatis Social- barni, namenjen učiteljem tega rat Z90d°vine umetnosti in lite- predmeta, vsem prosvetnim de-5e dveh knjigah) A. Hau- lavcem, še prav posebno pa ti- i 5tir“- sijajno napisano delo od- stim, ki se pripravljajo na stro- ; hegat: l'a cu.nolva obzor.ia in mu kovne izpite. Popolnoma nov bo \ Poglobi nloit’ vi •la^ko bistveao tudi priročnik za prosvetne de- l , » taS^ISeSSrVolg ' MARIJA KOMAN: DUŠEVNO NERAZVIT OTROK DOMA IN V ŠOLI Da postaja problematika vzga- olajšana, kar bo v najlepšo uteho učiteljice — ortopedagoginje za janja in izobraževanja, skratka tudi svojcem mladega prizadetega zaupane nam otroke, zato tembolj usposabljanja psihično prizadetih človeka. razumevamo besede v sklepnem otrok m mladostnikov z vsakim Za še intenzivnejše sodelova- v katerem nravi- dnem aktualnejša zadeva družbe nje s starši je društvo za pomoč P J P L in njenih organov, nam priča tu- duševno nezadostno razvitim ose- socialistično človečne tjo di živahna dejavnost društev za bam SR Slovenije za konec leta prežeti delavci usposabljajo, zdra-pomoč duševno nezadostno razvi- 1963 izdalo drobno, 60 strani obse- vijo in skrbijo za duševno neraz-tim osebam, ki delujejo po posa- gajočo, vendar aktualno knjižico vite otroke. Vedno so pripravljeni meznih večjih kulturnih središčih Marije Komanove »Duševno ne- vse storiti, da ustvarijo pogoje za If ter zveza društev za pomoč du- razvit otrok doma in v šoli«, ki osebno srečo svojih varovancev v f ševno nezadostno razvitim osebam je druga, nekoliko spremenjena delovni sknnnnsti Potrebno ie da SRS v Ljubljani. Družinam, v ka- izdaja prve iz leta 1959. Avtorica iim starši zaupajo in sledijo nji-terih imajo še učljive psihično Marija Komanova, naša priznana hovim nasvetom in predlogom, prizadete otroke, je v veliko opo- defektologinja in javna delavka, podjetja, množične organizacije in ro predvsem posebna osnovna so- ki je po osvoboditvi leta 1945 uči- oblastveni organi naj prisluhnejo la, ki s svojimi specialnimi meio- la na posebni osnovni soli v Ce— njihovim upravičenim težnjam, dami in intenzivnejšim individu- lju, sedaj pa deluje v Ljubljani, Cim več razumevanja in pomoči alnim delom s posamezniki glede je na 60 straneh teksta prepro- bodo deležni delavci, ki obravna-na njih prizadetost ter preostale sto, nazorno, z globoko zavzetost- Vajo duševno nerazvitega otroka, zmožnosti pripravlja mlace ljudi jo ter znanstveno neoporečno na- tem več duševno nerazvitih otrok za ustrezno vključitev v družbeno nizala glavna načela, vsebino, or-življenje. Eno od pomembnejših ganizacijo ter metode in sredstva načel usposabljanja v posebni usposabljanja nerazvitih doma in osnovni šoli je čim ožje sodelo- v šoli. Na primeru dveh otrok vanje učiteljev s starši in drugi- (bratov), od katerih je eden dumi svojci, ki lahko postanejo pri ševno prizadet, razlaga delo z 1968 ZA POUK težkem šolskem delu najboljši njim, za kar se poslužuje kon-iičiteljevi vzgojni pomočniki; za kretne dejavnosti družine in šo-ofroka pa je zelo važno, ali je le, to je staršev in učiteljev v užival doma potrebno pozornost redni osnovni in v posebni osnov- 6 't ni , ... . , prikupne ilustracije akad. slikar- dobi m si pridobil potrebne bigi- Uvodoma razlezi pojem dusev- -L Francpta Kunaveria ovitek ie de ki Snein nelvT- naVa~ n0 nerazv‘teSa.in okusno pripravila šoia’za oblikL de, ki pričajo, da ni vzgojno za- nerazvitosti (psihične prizadetosti) varip v T iiibliani nemarjen in duševno zaostal. Po- in pojasnjuje vzroke za ta pojav. ' j . • tem je delo s takim otrokom mno- Starši bodo z zanimanjem ►RELACIJE GOSPODINJSTVA Velenjska tovarna Gorenje je izdala lani štiri številke lista »Relacije«, s katerim obvešča potrošnike o proizvodih, opozarja na novosti svojega programa in jih seznanja s tehničnim napredkom na tem področju. Opise posameznih modelov aparatov, njihovih delov in pribora ponazarjajo ustrezne fotografije in ilustracije. Poleg tegg je v časopisu tudi več navodil za delo s stroji in o tem, kako moramo z njimi ravnati. »Relacije«, ki izhajajo v veliki nakladi tudi v srbohrvaščini, pa bodo uspešno pomagale tudi pri pouku gospodinjstva v naših šolah. Učitelji, učenci in starši bodo v njih našli mnogo koristnih nasvetov za vsakdanje življenje in praktično uporabo.. List lahko naročite na naslov tovarne za opremo gospodinjstva »Gorenje« Velenje. A. P, bo mogoče pripraviti za življenje in tem izrazitejši bo vpliv socialističnega humanizma na oblikovanje odnosov med našimi ljudmi.« Knjižica je napisana v lepem, sočnem, živem jeziku, da jo je težko odložiti, dokler je ne preberemo. Potrebno pa jo je večkrat prebirati in o prebranem razmišljati. Tekst poživljajo lepe in go lažje tudi v posebni osnovni brali c« uoiiuvin uic*, poglavje, ki govori o tem, . šoli, čeprav je duševno nerazvit kako spoznavamo duševno neraz- vzeojiteijice^6^ vrtc^3 učiteljice S ™W„T hU,e SkfnI SSlSSpt mSmS Zelo priporočam, da bero knji-žico mlajši starši, ki imajo morda Zdaj teče osmo leto, odkar smo duševno nerazvitemu otroku, začeli s strokovno kategorizacijo nadaljnjih petnajstih otrok in mladostnikov z motnja- pa prikazuje konkretne postopke mi v telesnem in duševnem raz- z malim Andrejem od vstopa v voju. Dejavnost kategorizacijskih šolo do odraslosti, to je do zapo- Uv ~ ucl“J-'5,<' v uof,1'J7 komisij in razni predpisi v zvezi slitve, in sicer, kako ie treba rav- Xlb za Psjbicn° prizadete, a tudi s šolanjem psihično prizadetih so nati s tem otrokom doma in v šo- VS1 c^.1 >, kl. 1'na,j? kakorkoli v_ marsičem spremenili podobo li. V teh poglavjih je lepo prika- opravitl. s J6™1 otr°kl ab Jim Je učencev posebne osnovne šole, saj zana topla povezanost doma s šo- J"eSevanJe težke in humane prob- šole, nadalje tisti starši, ki imajo , otroka v posebni osnovni šoli, in kajpak učitelji, ki poučujejo v posebni osnovni šoli, ter vzgojitelji, ki delujejo v vzgojnih domo- obiskujejo le-to otroci vseh dru- lo, na kar bi želel še posebej opo- lematike pri srcu. Cena kvalitetne žin, v katerih imajo prizadetega zoriti. Za vse pa je zainteresirana j® .b°Sate knjižice^ je le 3,50 din. Dobimo jolahko pri društvih za pomoč duševno nezadost- otroka. To je za otroka ali mla- družba, ki moralno in z izdatnimi dostnika velikega pomena, saj finančnimi sredstvi omogoča pri- ... , , ima s tem šolanjem lepše per- zadevanja doma in šole k .učinko- .T TTDiT?- TTaT1® spektive in bo v bodočnosti tudi vitejši realizaciji. Iz izvajani Ma-vključitev v ustrezno zaposlitev rije Komanove govori skrb dobre osnovnih šolah in v knjigarnah. ALBIN PODJAVORSEK Svet moderne umetnosti (27) Marc Chagall ni bil edini, ki jejo žarko poetično občutje, seve- spomnili Chagallovega platna iz va platna, ko svojsko odraža be-je prišel Pariz kratkotrajno, da so Chagallove barve povsem let med 1911 in 1914 ter ga hoteli stiarij nečlovečnosti, a zmore učenja- Ostal je, kot odraz samostojne funkcije barve, vključiti v svoi krog Chagall ni- ohraniti vero v človeka. Šele v /ezan s' RT in nrtiirfi.iite t«rwrš#sw"tTa.c;rw*nffnn , . J • •••• - • -• • --------- koli m pristal na to. Tuja mu je za dobo mnogi, vse življenje povezan s Sl jo pojmuje povsem nasprotno Parizom; če je živel drugje, je od preslikavanja barv, kakršne so bil to več ali manj kratkotrajni v predmetih. Asociativno je tre-intermezzo, saj se ni hotel od- ba povezovati posameznosti v ce-reči mestu umetniške sproščeno- loto, ki razodeva meditativno sti in mednarodnemu žarišču no- poetičnost. Ekspresivna poetična vih estetskih idej, pobud. Pariz fantastika je tako zadobila zgodaj je prelomno vplival na Chagalla, veljavno moč in iskrenega glas-čeprav je že poprej nosil v sebi nika. prvine tistega sveta, ki ga je poetično ožaril na platnih. Prvo veli povojnih letih se mu povrne po-uldenjenost ko« do*- ^ ^ matika. Potlej so surrealisti sum Ijivo gledali na Chagallova platna, bržčas zaradi religioznih motivov. Teda Chagall je tedaj bil Ena Chagallovih povojnih slik je olje »Na obali Seine« (1. 1953), Na celotni sliki prevladuje svežina močnih barv; le te prevla- tudi Rimanja, bo Pedagogom. Če bo dovolj uu izš'a tretja Hau-UmlZa knjiga — Filozofija sorlnK st"e zgodovine. Češkega Aforfp ga avtorja R. Kalivode duhovna stvarnost in ie smel poskus asiških <+l‘,e i"reb sodobnih filozof-Zof«. tekstov v marksistično filo-tajt]?. človeka. R. Garaudvja Ki- /O-. ^ 7-) Volil p m c firtrvi om 1-\v\ podatki Treka’ z najnovejšimi darjem, z izredno zanimivim praktičnim delom, redovalnico in beležnico. Vse šolnike bo zanimala tudi novica, da je Cankarjeva založba pripravila tri odlične priročne slovarje. Njihove posebnosti: so: priročni žepni format, dva slovarja v eni knjigi (slovenski in tuji jezik ter obratno), do 40 tisoč gesel v vsakem besediščb. že obče priznan slikar, pariški dajo risbo in jo presegajo. To je . . . Rus je nosil v sebi neizmerne pla- izrazito imaginarna podoba sli« Zanimivo je, da se je Chaghall njave svoj domovine, njegovo sr- karja, kjer je obala Seine povsem ko doživetie so mu bile vnn Pne sprazmem° pozno začel ukvarjati ce Je bilo med ponižanimi in postranskega pomena, mostova bi hove slike Privlačilo pa i° tako u? daftracBe G°~ malimi ljudmi. Tudi olje »Revo- komajda dala pomisliti na reko s njegovo nekonvlncionafno oodato >>Mrtvjb duž<< naznanile lutija«, ki je nastala v času, ko čolni, v ospredju pa je materinski ” n ? r„ u!?f ?Ta T.5°daja: Chagailovo osvojitev novega pod- je odmevala Španija po svetu, akt z, otrokom, kjer je oris slikar- y.an r°6'lai., umetnosti, pa ilustracije govori o Chagallovi predstavi re- ja s platnom neznaten, v ozadju, zn ” Biblij e« zato je Chagall obl- volucije, ki mu je pomenila upa- Podoba žene z otrokom prevlada trulienia Že od svniih jT PaleS!tino — gOVOTe novo- nje. »Belo razpelo« (1933) pa go- celotno kompozicijo, fantastična trpljenja, /.e od svojin začetkov, dobno, neposredno brez teatral- vori nje barv in linij kot tudi Goghova goreča ljubezen do Ijenja, četudi za ceno obupnega skal mučeništvu Židov pod na- žival -*SW,*2S“SJ!S£ TU „ Chagall čutil v sebi prežarjeno ljubezen do življenja, preveva ga Chagall" usTaliil' v‘Parizu! Surre- biti brez zavzetosti in teto gren- neS^v^zS^leSvf zTvSti a^ki S° nastopili 1924- so se ko gorje se razliva čez Chkgallo-niso le spomini na starodavne it! žitnosti, iz Rusije, v sebi nosi ži-. je znova simboličnega po-Orkestracija živih barv §š ipssžps zofije, ekonomike, geografije m Petino'' v dežeb- ki ima sama '!iVfc'toi'nega prebivalstva. je FlScher Pa v knjižici Kaj ljudpn fesnično rekel na po-j® način prikazuje ne le na-tovoiV nazore tega učenjaka in in poj;l0nar-ia’ temveč tudi širi HiaH, . blia sodobni pogled na l°gikn?Th TudI kujle3 Kaj je ka čeških avtorjev K. Ber- infQr^ W;. FReživa je temeljita (matJTlc9a 0 moderni simbolni hi tnJh^lčni) logiki, brez katere Pr0 g0ce razumeti kibernetike. tlitni,,a.m tedaj, ki je nadvse za-Uv m sodoben. W fi!Mr'ieva naložba je prav-tio aala prevod Samuelseno-na’nt,ce- V tiskarni je dr. menj* Ekonomska mednarodna pUrtier0 rv intervencionalizmu, ih SinrU industrijska psihologija hitn0 o • genetike. Ome- le dr. Britovška Re-- _,ci°narni ■ - ■ ■ političnih ved, česar v slovarjih g dovstko. vitalnost in verovanja, S vsega tega se poloteva spočetka || tudi v Parizu. Kakor je bil Chag-I hali že poprej nenaklonjen zu-| nanji faktografiji in ga je mika-= lo vse tisto, kar se skriva pod lu- ift ■«<; >, Pino zunanjosti, tako se v pariš- l§tl§l vrste po navadi ne najdemo, g kih letih nanaglo sprosti obliko- ' Jkea idejni preobrat Prvo leto (poleti 1969) izidejo Slovarji treh jezikov — italijanskega, angleškega in srbsko-hr-vatskega. Avtorji so znani pisci učbenikov profesorji dr. A. Grad, D. Komac, R. Škerlj in J. Jurančič; slovarji bodo imeli praktične podatke. Ob 50. obletnici ustanovitve KPJ začne izhajati tudi nova zbirka Dokumenti štirih generacij. Njena zanimivost so reprodukcije važnih dokumentov in naklada po številu naročnikov, zato bodo izvodi založniško oštevilčeni in torej bibliofilska dragocenost. Še nekaj o drugih novostih založbe. Naj omenimo samo knjigo Naravne in kulturne znamenitosti Slovenije, nov zemlje- Vt niPrv° svetovno vojno, delo, Td sl°venije, prve knjige uelt-haril ^membno le za zgodovi- ke etnografske .zbirke Slovenije, j' , družboslovce, temveč turistični ^vodnik, j)o Italiji, zbir-ho 7r?a storitev, ki je nastala ^anih0- °^eblem preučevanju m novih virov. -C2 « no Poglavje v programu Nh Tzf°ina literatura v zbir- *hjiž.Tn3iŽnica za starše in za ct Ta za mlade. Knjižnica „„ ^tarsr • PJkov ko^^i^ico dr. A. Kosove Ka- ki ima veliko naroč-letos iAb, kuPcev, napoveduje za FreQellV^a otr°k bolezen, dr. nožni L!e napisala brošuro Ner- °četa oir°k- Z. Jelenc Pomen Jr-. v družinski vzgoji. T. ki Mozaik, Bios, zbirke domače in tuje književnosti in glavno serijo Cankarjeve založbe — zbirko znanih 100 romanov. O tem pa drugič. Še to: zahtevajte prospekte. Pri Cankarjevi založbe lahko naročite knjige na obroke — brez obresti. Za vrsto del so razpisana prednaročila: tem naročnikom daje založba prednost in zato 20-odstotni popust. Pišite tudi, s čim bi si želeli izpopolniti program na naslov: Cankarjeva založba, Kopitarjeva M. Divjak Vzori in ido- 2, Ljubljana. vatoa sla, ki zavrže še tiste pre-; grade, ki so Chagalla prej ovirale. Kakor se potlej pojavljajo novi motivi, npr. s pariškim ozadjem, pa še vedno ostaja zvest gj| svojemu pojmovanju sveta, ki je prej skrivnostno nedopovedljiv, kot povsem razložljivo razpoznaven. Tako pojmovanje mu nudi meditativno oblikovanje, ki ni **“* nikoli brez poetične in tudi naravno naivne primesi. Ko je še v petrog,rajskih letih oblikoval olje »Rojstvo«, Chagall ni slikal le nekaj, kar je bilo v umetnosti malone tabu. marveč ga je mamila magija rojstva, ustvaritve novega bitja, eksis ten atonalni proces. Najsi spočetka pariškega obdobja zaznamujemo pri Chagallu ^ vplive fauvizma in deloma ku- l| bizma, so zanj formalni pojavi drugotnega pomena in ostaja samosvoj v svojem poetičnem 1 ' podajanju. Živali, ki so ta- Brrr.tr. ko pogoste in nepogrešljive v Chagallovih slikah, so del prirode, od katere se slikar noče oddvojiti, simboli. Slike kakor da nimajo težnosti predmetov. V nelogični razporeditvi posamezni predmeti lebdijo v zraku, nepro-porcionalnost služi Chagallu, da poudari elemente, ki se mu zde važni; morda se je tega srednjeveškega slikarskega odražam j a .w; gledanju bizantinsko- nični spev življenju, najsi je lahko motiv spričo- akta tudi erotično dojemljiv, je pri Chagallu taka motivika nujno pove- K * . J® zana z ustvarjenjem, z življenj-skim procesom žive prirode. Ima- svojih slikah: »Ne imenujte me fantasta. Nasprotno, jaz sem realist. Rad imam zemljo« Angleški kipar Henry Moore *■■■■** FSS%2£S movanje vitalizma v umetnosti: Henry Moore (rojen 1998) meni, da mora imeti vsako delo svojo svojstveno vitalnost, ki ni odvisna cd gibanja, fizične akcije, nemira ipd., marveč lahko umet-t nina sama po sebi vsebuje ener-gijo in svoj intenzivni izraz, ne glede na to, kaj predmet pred-Ce ima de-vitalnost, ga ne s pojmom Lepote. ------------- poznogrškem smislu ni ? T cilj mojega kipa.« Pojav, da neka umetnina ni nujno povezana z Lepim — ali vsaj z običajnim pojmovanjem le-Pe3a ~ naletimo med modernimi ’ "" oblikovalci že pri Rcdinu, temu malikovalcu lepega. Njegova »Stara orožarka« z velim star-č cvs k im. telesom in brezupjem je P' ' pn izjemen, a tehten U&TV ' jav. Seveda pa Moon a temen popa Moore še vse drugače pojmuje funkcijo svojih dozorelih kiparskih stvaritev. Zaveda se, da lepota učinkuje predvsem na čutno dojemanje človeka, zato zagovarja racionalno vrednost lepega, ki je izven po-„ _ snemanja prirode. Ker Moore no- če preslikavati prirode, išče vita-. " t , ližem duhovne moči v delih, ki ^aza^, kak0 energijo. Seveda , mm ' rn" mu je bil potreben daljši ustvarjalni proces, da je prišel do navzel pri žrsi.aa.žsia.t: "e"y M”"c ^i gt. i Pionir doma in na tujem Urednica Pionirja tov. Draga Tarzanova je v NaSih razgledih (NR 7. 12. 1968.) odgovonila na razna vprašanja. med drugim tudi na to, kako so revijo sprejeli hrvaški otroci. Citat: »Spoštovana tovarišica urednica, berem Pionirja, ki smo ga to jesen preje';! na naši šoli. Všeč mi je! Sprašujem se. zakaj nismo tega časopisa, ki izhaja že 24 let, prejemali že prej. Tovarišica učiteljica nam je pojasnila zakaj: zdaj pa sem vesel, da lahko berem iste sestavke kot otroci v Sloveniji. Posebno me zanimajo sestavki iz matematike in kemije, prav tako pa iz fizike, ker sem imel v teh predmetih vedno odlično. Samo nadaljujte tako! Tudii članki iz tehnike in avtomobilizma naj bodo v našem skupnem Pionirju čimbolj pogostni. Res dobro, da imamo skupen list. Tako spoznavamo dogodke iz sedanjosti in preteklosti iz Slovenije, veliko pa nam povedo tudi sestavki iz drugih krajev naše Jugoslavije in drugih krajev sveta. — Lepo vas pozdravljam! Damir Sir^dč, 8.b razred. Split.« »Prosvetni delavci iz Hrvaške so se že ob prvem stiku z revijo zavedli njene koristnosti pri pouku in uporabnosti v zunajšolskem delovanju otrok. Lahko rečemo, da so jo sprejeli z zadovoljstvom. Svoje mnenje so nam sporočili tudi pismeno, in sicer zelo živo in kar laskavo. Prosvetni delavci osnovne šole v Popovači so takele zapisala: »Molimo vas, da »stradate na nastoja-nju, da naši učenici pored stripova, dobiju i jedan vrijedan časopis, Roji če ih u ovom vremenu tehničkog napredka pedagoški voditi, ne de-gradirajuči im ukus i moral ine interpretirajuči s pedagoškim na-stajanjima škole.« (Podčrtala B. G.) Odgovore se mi zdi potrebno na. vesti zato, ker trkajo na našo vest. Kako je s Pionirjem doma? Ne bi rada ponavljala misli, ki sem jih v zvezi s Pionirjem že kdaj zapisala. Navajam samo rezultat ankete, ki naj bi v skromni obliki ilustrirala položaj Pionirja na naših šolah. Hkrati se zahvaljujem tistim vodstvom šol in predavateljem posameznih predmetov, ki so na anketo odgovorili. Štiri šole ankete niso vrnile (Ljubljana, Tolmin, Križe, Kranj). Odgovori 26 prosvetnih delavcev iz različnih krajev Slovenije (Rakek, Celje. Apače, Beltinci, Šentjernej, Murska Sobota) kažejo, da je Pionir tudi med učitelji nepogrešljiva revija. Anketa (dovolil jo je zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj) je. vsebovala tale vprašanja: 1. Ali veste, da izdaja Mladinska knjiga za šolarje pcljudnoznastveno revijo Pionir? . . . . da . . . ne 2. Uporabljate Pionirja pri pouku? redno . . . priložnostno ... nikoli 3. Ali ga uporabljate zaradi slikovnega materiala ali zaradi prispevkov iz vaše stroke? 4. Napišite kratko oceno Pionirja in povejte, kaj v njem pogrešate. 5. Ali se vam zdi, da bi revial-ni tisk (kakršnega predstavljajo revije Ciciban, Kurirček. Pionir) zajezil učenčevo hlastanje po manjvredni literaturi (ceneni stripi, literarna plaža), če bi celotni učiteljski kolektiv učence bolj zavestno knjižno vzgajal? da . . . ne . . . delno 6. Menite, da je to edino slavistova dolžnost? da ... ne 7. Dodatne pripombe. Med anketiranimi ni nikogar, ki ne bi poznal koncepta revije in ki je pri pouku ne bi uporabljal. Redno jo rabita le dva (en slavist in en zgodovinar), vsi drugi pa priložnostno. Vsi uporabljajo Pionirja tako zaradi slikovnega materiala kot zaradi prispevkov iz njihove stroke. Ocene Pionirja niso napisali vsrt anketirani. Tisti pa. ki so jo. poudarjajo. da je Pionir zelo kvaliteten: — Zelo dobra revija. V nekaterih področjih, se mi zdi. da bi bila lahko boli poljudna (biolog). — Odlična revija. Pravi leksikon, (slavist). — V zadnjih letih se je Pionir precej izboljšal. Všeč so mi sestavki iz raznih področij. Priporočala pa več sestavkov s področja literature. kot je bilo v prejšnjih letih (razredni pouk, 5. r.). bi; da bi tudi v bodoče prinašal — Zdi se mi, da je snov skrbno izbrana. Otroci zelo radi posegajo po revijah in jih obdelujejo skupno s predmetom. Tudi sama vedno pre-čdtam snov, ki se tiče predmeta, učenci pa pravijo, da bi radi imeli več povesti, ki so napete in so v nadaljevanjih (geograf). — Po mojem mnenju je Pionir zelo dobra revija. Vsako leto kva-Litetnejša (geograf). — Menim, da je revija iz leta v leto kvalitetnejša, primerna in zanimiva za učence. Morda bi lahko uporabljali tudi likovne tehnike ob reprodukciji učenčevega dela (likovnik). -r- Več aktualnih zgodovinskih in geografskih tem. Dijaki se zanimajo tudi za aktualne politične dogodke. V Pionirju naj bi bili podani prav na kratko. Ena stran naj bi bi-ia namenjena zabavni vsebini v kakršnikoli obliki (zgodovinar). — Moram reči, da je Pionir revija, ki je kvalitetna in vsebinsko zelo bogata. Za vsakega ie nekaj. Kdor jo ima naročeno, jo nerad da iz rok. Le iz zelo starih Pionirjev učenci izrezujejo slike za albume, novih pa ne dajo iz rok (glasbenik). — Masi im. da ste zajeli prav vse, saj ničesar ne pogrešam ne jaz ne učenci. Obdržite revijo na tej visoki kvaliteti in poskrbite, da jo bo bralo več šolskih otrok (biolog). Na vprašanj-, če bi kvalitetni mladinski revialni tisk zajezil zanimanje za manjvredno literaturo, ie pet prosvetnih delavcev odgovorilo z »da«, večina pa z »delno-'. So^pa tudi taki. ki so prepričana, da to ne bi bilo mogoče. Navajam dva tehtna odgovora: — Za učence, ki radi bero je tega (kvalitetnega tiska) premalo (razredni pouk. 5. r.). — Kljub temu bodo učenci še vedno hlastali po manjvredni literaturi. dokler je ne bodo (pristojni organi) onemogočili (geograf). V zvezi s 6. vprašanjem so vsi anketirani odgovorili, da knjižna vzgoja ni samo slavistova dolžnost, le eden pripominja, da je »v glavnem« njegova dolžnost (glasbenik). Nekaj dodatnih pripomb iz ankete: — Pionir ima razmeroma mai-hen obseg, a je za otroke na kmetih razmeroma drag, tako da si ga ne morejo privoščiti (odg. iz Šentjerneja). — Na revialni tisk MK so naši učenci naročeni masovno in za ta tisk je med njimi vedno veliko zanimanje. Potrebno bi bilo. da bi vse šole v večji meri propagirale take vrste tisk (odg. iz Beltinec). — Za likovno področje bile kvalitetne številke revije iz šol. 1. 1960/61, kjer je bila obravnavana snov umetnostne zgodovine. S tem je bila seveda seznanjena le ena generacija. Ali bi se snov ne mogla vsake štiri leta ponoviti? (Vprašanje iz Murske Sobote). — Potrebno bi bilo. da bi učite-lii storili vse. da bi revijo dobivalo čim več učencev (odg. iz Murske Sobote). — Zal mi ie. da ni več propagande za to revijo. Učenci jo premalo naročajo. Je kriva cena? Sicer pa je ob takem bogastvu gradiva še vedno prepoceni (odg. iz Apač). — Revijo priporočajte vsem šolskim vodstvom za arhiv, ker ie velika škoda, če kdaj ob snovi ni moč najti osebnih izvodov (Apače). Dobro se zavedam, cla iz tako maihnega števila anketiranih ni mogoče izvajati zaključne sodbe. Ne zdi se mi potrebno odgovore spreminjati v odstotke, ker menim, da bi v tem primeru številka povedala mnogo manj, kot more povedati beseda . V letu, ko ie Pionir prestopil mejo ožje domovine in ko ,ie med sosedi naletel na tako topel sprejem. ne bi bilo narobe, če bi se tudi doma dobro zavedli, kaj imamo. Skromna anketa sicer kaže. kot da ie vse v najleošem redu. Z njo bi v imenu tistih prosvetnih delavcev in učencev, ki iim reviia veliko pomeni. rada opozorila one. ki gredo še b**ez posebnega zanimanja mimo nje. Berta Golob CICIBAN Cicibana spremljam na njegovi poti med slovensko mladino od njegovega rojstva pred štiriindvajsetimi leti do danes. Vsi letniki od šol. leta 1945/46 leže vezani na moji polici poleg nekaterih letnikov predvojnega NAŠEGA RODA, ki mi ga je uspelo ohraniti v vihri vojnih let. Ljuba in draga sta mi oba in morebiti mi je bil Ciciban zato vedno tako pri srcu, ker mi je kot otroku nekoč NAŠ ROD toliko pomenil. Še danes rada preberem ali povem iz njega svojim šolarčkom marsikatero poučno zgodbico, ki je ohranila trajnost prav do današnjih dni. Tako torej spremljam Cicibana že dolgih 24 let. Mnogo zanimivih otroških pripomb in vtisov sem v teh letih nabrala, mnogo lepih uric z otroki ob njem preživela. Moji nekdanji šolarčki so danes odrasli ljudje: inženirji, tehniki, delavci, učitelji. Odšli so v svet in ne bi jih več prepoznala, dobro se pa še spominjam, s kakšnim veseljem in zavzetostjo so Franček, Marjan, Va-nek, Micika, Lojzika in še kdo izmed njih sestavljali in pošiljali pisma in risbice temu našemu dragemu Cicibanu. Danes, ko je postal Ciciban zares list najmlajših, ga imamo radi od 1. do 3. razreda. Moji prvošolčki se navdušujejo nad njim, in dan, ko ga prejmemo, je za nas praznik. Seveda mora počakati na mizi toliko časa, da so vse važne šolske zadeve opravljene. Potem se začne odkrivanje neznanega sveta. Kritično ocenimo naslovno stran, nato ga na hitro vsak zase pregledamo, se ustavimo ob zanimivih ilustracijah (učenci jih vedno glasno komentirajo), potem skupno preberemo naslove, nazadnje pa izberemo kakšno zgodbico, da jim jo prečitam. Odločim se, kaj bi lahko tudi sami prebarvali, kajti to je zanje priljubljeno opravilo. Prepričana , sem, da vsaj nekateri starši še doma z otrokom pregledajo in jim preberejo še kakšno zgodbo. Tega smo navajeni še iz MALE ŠOLE, ko sem za poskušnjo nekajkrat razdelila stare Cicibane, ki so jih z navdušenjem nesli domov. Drugič so mi ob slikah prepovedovali vsebino teh zgodb, in čeprav niso vsega razumeli, vem, da sem v njih prižgala iskrico, ki se bo ob razumevaniu in pravilnem vodstvu kolegic v višjih razredih razgorela v svetel plamen . . . Pred seboj imam štiri letošnje številke Cicibana. Zares lahko rečem o njem, da je postal list za najmlajše. Prikupna naslovna stran žanje vselej polno priznanja, zadnja stran je verjetno bolj zanimiva za učence drugih razredov, saj jim jedrnat komentar na predzadnji strani pojasni vse značilnosti zanimivih domačih izdelkov. Pesmice o ABECEDI mojim otrokom niso toliko pomenile kot morebiti tistim učencem, ki se še uče branja po stari, sintetični metodi, kjer jim bodo prišle te pesmice zelo prav. Zgodba Staro in novo leto bo primerna za 2. in 3. razrede, ker jim v privlačni obliki približa odhod starega in prihod novega leta. Ljudska zgodba Kako je orel učil volka letati je zanimiva tudi za mlajše bralce, primerna je pa vsem stopnjam, saj se v njej skri- . va stara ljudska modrost. Takih zgodb si moji učenci še želijo, ker jim nudijo neizčrpne možnosti obnavljanja. Sestavki pod naslovom Zima, zima bela bodo zanimivi za 2. in 3. razrede. Pesmice naših priznanih mladinskih pesnikov (v tej številki I. Gruden: Jožek ima hiško) vselej pritegnejo male poslušalce. Njihova pripomba: »Kako je žalostna!« ali »To je pa vesela pesem!« so mi v potrdilo, da so otroci vsebino pravilno in s srcem doumeli. Česa bi si še želela? Zgodba C. Zagorskega Piščalka razumljivo in hkrati občuteno pričara vzdušje v teh zgodnjih zimskih dneh. Sestavek Prvi partizani bodo lahko sami prebirali tudi že moji prvošolčki, prav tako tudi sestavek Snežinka, v katerem se besedilo prepleta z ilustracijami. Želim le, da bi bile velike začetnice vsaj še nekaj časa tiskane, ne pisane, ker jih v tem času še ne moremo obdelati. Sestavki pod naslovom Postoj in pomisli pritegujejo moje šolarčke že od 1. številke dalje. Besedilo je dovolj izčrpno in primerno kratko*, ilustracija Pa nazorna in ne more zgrešiti vzgojnega učinka. Zgodbe brez besed, tokrat Miha in žepar v avtobusu, dajejo hvaležno snov za ustno obnavljanje in govorne vaje v vsakem razredu. Odlična ilustracija B. Kosa sili otroke k natančnemu opazovanju in k logičnemu razmišljanju. Koledar novic v decembru bo zanimivo branje za vse bralce. Starejši bodo brali sami, mlajšim bomo to približali v uri SND. Ilustracije besedilo lepo dopolnjujejo. Vedno se tudi zanimamo, kaj prinaša Cicibanova pošta in ker smo zasledili pisma učencev naše šole, ie ta kotiček tudi za nas, čeprav še ne znamo brati in pisati, zanimiv. Največ veselja pa bodo moji učenci imeli z igrico Novoletno po-tovanle. To je že druga namizna igra. ki jo lahko igramo zaradi preprostih pravil, naši prošnji za sodelovanje se ne moreta upreti ne očka ne mamica, kajti to je zares »naša igra« za dolge zimske večere. ANGELA LOGAR 5 OSNOVNA SOLA [ GROSUPLJE ! razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA 5, RAZRED (spoznavanje narave in i družbe), za določen čas — j od februarja do konca ju- j nija Pogoj: PRU ali U. i Stanovanja ni. Ugodne pro- ; S metne zveze z Ljubljano. Štirim uglednim mariborskim prosvetnim in kulturnim delavcem v slovo i j S OSNOVNA SOLA DOL S PRI LJUBLJANI ; razpisuje delovni mesti za [ UČITELJA 2. RAZREDA i od 1. 3. do 30. 6. in | UČITELJA za slovenski in j i srbohrvatski jezik od 1. 2. do 31. maja 1969 ■ Kar zapored nam jih je iztrgala smrt iz naših vrst: štiri ugledne mariborske prosvetne delavce, še polne ustvarjalnosti: najprej 8. novembra 1968 ravnatelja osnovne šole na Hajdini pri Ptuju v. p. Rajka IGLARJA, 10. decembra akademske, ga slikarja profesorja Branka ZI-NAUERJA, 13. decembra šolskega svetovalca Ivana KRAŠNJO in 16. decembra ; slovenskega književnika učitelja v. p. Oskarja HUDALESA. Vsi štirje so bili »težaki domovine«, kot pravi pesnik Janko Glazer, in so dajali še posebno po osvobodiitvi vse svoje moči za uresničenje tistih idealov, za katere so se vnemali že zmlada. RAJKO IGLAR je bil rojen 31. julija 1903 kot učiteljev sin v Ribnici na Pohorju. Po končanem mariborskem učiteljišču je služboval v obmejnem Šentjerneju nad Muto, v Vuhredu, v Slovenj Gradcu, v De-sterniku in nazadnje v Hajdini pri Ptuju. Po vojnem ujetništvu v Osna- : ■ Delovna skupnost S osnovne šole 11. maj. Grahovo : : pri Cerknici ■ Od 1. 2. do 31. mata lUBtt ■ Ptuju. Po voinem ujetništvu v usna- ■ brli eku je šel med pohorske partiza- .....ne. ki er so ga ujeli in odpeljali v mariborsko kaznilnico, od koder ga ......................................i je rešila osvoboditev. Ves se je z ženo posvetil poklicnemu delu in mladini, redno je skrbel tudi za prevzgojo in pedagoško razsvetljevanje staršev. Nič ni mislil na svoje zdravje, ampak se je kot pedantno vesten, natančen in izvrsten šolnik trudil samo za napredek šole. BRANKO ZINAUER bi bil 31. decembra 1933 izpolnil 50 let. Dovršil je mariborsko realno gimnazijo leta 1937 in je že takrat pokazal izreden risarski talent m satirično in socialno kritično žilico, kar je bilo razvidno iz njegovih prispevkov v Maturi in v Totem listu. Študiral je na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu ter postal član naprednega akademskega društva Triglav. Njegovo stanovanje ie bilo shajališče in zatočišče mladih ilegalcev, nato je bil zaprt in odgnan v ustaško taborišče, kjer so nastale njegove zelo pričevalne risbe. Ob okupaciji je zbežal v Ljubljano. Nekaj časa je bil v Zemunu in v Kostanjevici na Dolenjskem, kjer je bil aktivist OF — do osvoboditve. Vrnil se je v Mari- : razpisuje [ prosto delovno mesto I 9 RAZREDNEGA ■ UČITELJA za določen čas od 10. 2. 20. 6. 1969. i ■ I Rok prijav do zasedbe delov- | ■ nega mesta. ■ ■ B B š Svet s ; osnovne šole heroja Bračiča — jj : Tržič bor, postal član propagandne sekcije in se vključil pozneje kot likovni pedagog na gimnaziji, nazadnje na Gradbeni srednji šoli. Kot član naprednega društva likovnih umetnikov Gruda (1938) in podružnice društva likovnih umetnikov v Mariboru je večkrat razstavljal portrete, pokrajine — akvarele in olja — posvečal se je tudi ilustracijam in risankam, objavljenih v revijah in dnevnikih. V slutnji zgodnje, prezgodnje smrti so imela njegova umetniška dela rahel nadih lirične melanholije. S svojo tiho naravo, ki je odklanjala vsako stremuštvo m kričaštvo. je izžareval tisto pedagoško toplino in globoko humanost, ki ga je približala posebno mladini. JANEZ KRAŠNJA-IVAN je omahnil sredi dela kot pedagoški svetovalec na ZPPS v Mariboru. Kot nadvse vesten in točen šolnik je nameraval še isti dan popoldne imeti na eni njemu podreieoih šol neda^os:--konferenco, za katero se je vestno pripravljal. Umri je v rokah svojih tovarišev, ki so poskušali vse. da bi ga ohranili. Bil je komunist v pravem uomenu besede: usmerjen samo v deio za druge, ne misleč na lastno zdravje, korist in udobje ne v poklicnem in v zasebnem življenju. Rojen je bil kot sin ljubljanskega delavca 3. decembra 1910. Po dovršenem učiteljišču v Ljubljani, kjer je bil član kluba naprednega učiteljskega naraščaja, ki mu je bil takrat tajnik Edvard Kardelj, je služboval v Rovtah nad Logatcem, pri Sv. Petru na Medvedjem selu, po osvoboditvi kot upravnik vzgajališ.ča v Smledniku in od leta 1917 v Maribo-ru-Pobrežju, kjer je bil nekaj časa upravitelj šole. nato za tov. Cirilom Hočevarjem prosvetni načelnik za osnovne šole. šolski inšpektor in svetovalec. Med NOB je bil pregnan na otok Rab. od koder se je priključil partizanom. Izven svojega poklica se je udejstvoval na vodilnih mestih pri ZKJ, SZDL, ZB, v DPM. pri RK odbrež-je ter skupno s svojo ženo mnogo prispeval k idejno politični in kulturni rasti svojega delovnega ob- Sna°S^avg4^ d^ je neugnan® t in delavnost nasproti svojim ooklicnim tovan šem, ki jim je bil svetovalec, P velika uvidevnost, blagost in oW tivnost. Iz svojih bogatih PolcllPLč. in življenjskih izkušeni je nesen no dajal praktične nasvete Ptedvse mlajšim in naj mlaj Šim kol6.^ prav tako tudi za njihovo liudsa prosvetno delo. OSKAR HUDALES je bil kantna mariborska osebnost £ književnik in mladinski pisatelj, * predavatelj in kulturni delavec, je globoko čustven, duševno ra^s ban, visoko inteligenten in v dom ter tuji literaturi razgledan clove Tak je bil že na učiteljišču v "ia_ riboru,. kjer je bil predsednik zor ženja mladega učiteljskega naras ja in v UJU oz. JUU. Policija. je nadzorovala na vseh šolah, »j je nadzoroval: od Kaple na Kozja do Šmartnega ob Paki, kjer so s pa povsod imeli nadvse radi. I2”1? t je bil v Srbijo, kjer je ilegalno t" član KP deloval in pomagal ha"i. izseljencem. Po osvoboditvi 3e stal republiški prosvetni inšpek' in pomagal graditi naše šolstvo, n Rar je zaradi bolezni stopil v P0"LJ, ki pa je zanj pomenil spet samo n utrudno delo za naše sodobne » ske knjige, mladinsko književnost , literaturo za odrasle, saj je sb°i2. in pisal do zadnjega. Njegovo P°®je to pisateljsko delo se začenja , zelo zgodaj: v Našem rodu t1" . Vulkani in atoli, Triglavov PfPi Zla), v predvojnih publikacijah dinske matice v Kresnicah in f, mostojnih delih (Postelja gospoo Fibriha, Zgodbe o bombažu), je Gmajne leta 1932 do zadnjega deiL -Vrnitev v Ptuj«, ki ga je doka* poslednjem živilen,JM razpisuje delovno mesto UČITELJA GLASBENEGA POUKA ^ L JI. BITELJI NARAVE, določen čas od 4. februarja : : 1969 do konca šolskega leta ■ ! 1968/69. B : Pogoj: ustrezna kvalifikacija. ■BaaBBfllBBBBBBBaaaCBIBaiBBBBaiBBBBBBflBflBBIBBBI Govorilne ure Poznam šolo, kjer so z najboljšo voljo uredili govorilne ure na en dan v mesecu. Takrat se trume zaskrbljenih staršev zgrnejo v svetle hodnike. V vsaki sobi je po en pedagog. Zato postavijo starši vrsto. Pet minut pred vrati angležarja, nato stečejo pred vrata, kjer uraduje matematičarka, potem skočijo k slavistki, potem pa spet nazaj v vrsto k angležarju, da osveže spomin tistim, ki stoje pred temi vrati. In sem tja in smuk in hop. In sploh. Zelo zabavno — gledati! Opraviti čimveč pogovorov in zbrati čimveč informacij zahteva sposobnost kombiniranja, laži, spodrivanja, važnačenja itd. Končno se takole v približno dveh urah uspo pogovoriti z dvema pedagogoma, saj marsikje izpadejo iz vrste kljub vsemu prizadevanju, zvijačam in dokazovanju. Saj ne, da bi pedagogi hiteli domov, ampak postopek je tako utrujajoč, da starši pač prelože, kar ni najvažnejšega. Vse skupaj se čez toliko časa spet ponovi. Na šoli so prepričani, da so dobro uredili, saj govore o vsakem učencu posebej, brez navzočnosti drugih staršev, vsak učitelj pojasnjuje za svoj predmet itd. Za starše pa je vse skupaj malce prenaporno. Joža Zagorc čal v svojem puslcuhjf-m ^ skem poletju in ga bo izdala murska založba za tisočdevetstot nico Ptuja. Med obema pa je ce* vrsta večjih in manjših leposlovna del, med njimi npr. Med dvema s . tovorna, roman, posvečen IlOO-leti ci prvih slovenskih prosvetitelJ Cirilu in Metodu, dalje Križar nart. povest gornjegrajske ne. Mladost med knjigami. od(rijj vzgojna povest o lastni mladosti razvoju, in druga dela, ki so gatila našo mladinsko književno 2 ne le fabulativno, ampak posebno domišljijo in socialna čustva vzo jajočo vsebino. Njegov življenjsB- jj. terarni opus zasluži temeljito štu , jo ob njegovih zbranih delih, to n bi kmalu našla častno mesta v Lj, ših mladinskih, javnih in zasebn*^ knjižnicah. Kot da hi podzaves . slutil svoj tako nenadni konec, je zaželel, da bi ga njegov najs rejši sin Oskar namesto v biozr j stvo popeljal po dolgih letih v "tu, njegove zibeli, v Žaga pri Bov _ kjer se je rodil 18. avgusta 1903. le' Srečen je bil. ko je v Celju v1 i ,gel Srečen je bil. ko je . —„- življal del počitnic in se je sestajati s prijateljema Stane* Terčakom in Franjem Rošem. Te nenadne smeti naših naj^o^ Ših tovarišev naj bi zbudile v sr * prosvetnih in kulturnih ^lavc . Mwqi iič&fo- d- mmUm, ki jih otdofa, 'MzmcUlto- m počitek po delu. I/uu)- tako- pa, jim, mjiko-oo- Ijultite/fotiM), hkuUi pAmaZa, Uidi koAioti. Mo, ttput/tanja, do- kateiem lo-do- „pAijatelji \aMia, žLoali im novim" vmaU, ti/tio,, kat, p