v
r
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— poluletna . . „ 2’— četrtletna . .	„	1'—
Posamezna št. „ O-10
Št. 24.
V Ljubljani, dne 12. maja 1911.	Leto	VI.
krščanskosocialna stranka na slabšem, kot 1 i ? Saj dobro znajo, da bodo povsod pogo-ob zadnji državnozborski volitvi. Manjka roli. Zato pa tudi žalostno tožijo po svojih ji njen ustanovitelj in voditelj, rajni Lue- listih, da volitve zdaj ne bodo interesantne, ger, napravila je tudi več napak kot stran- Za naše socialne demokrate gotovo ne, za ka, ki podpira vlado. Glavna napaka je bila nas pa morebiti tu in tam, ko bomo videli, pač, da se je preveč bratila z nemškimi svo- kako da se socialni demokrati pehajo za bodomiselnimi strankami. Vse te napake staro pokveko — liberalno stranko, so provzročile, da so začeli najboljši stran-	Upa,	da med Slovenci socialni demo-
kini možje	skomigati in da prav resno mi-	krati	pribore kak mandat, sami nimajo,
sli jo na to,	da se zopet oživi nekdanja nem-	Kljub	temu pa po svojih listih ne zabav-
ška konservativna stranka, ki se ji ne more ljajo proti liberalni nedelavnosti prav po-odrekati, da ne bi bila imela v svoji sredi vsod, marveč S. L. S. je kriva vsega slabega mož, ki so	dobro umevali socialne naloge	na svetu. Gotovo je Š. L. S. že tudi kriva,
naše dobe,	dasi seveda v vsem niso imeli	da n.	pr. dr. Tuma ne more delati izletov
prav. \ narodnem oziru so bili pač konser- na mescove planine. Jeze se sploh po svojih vativci pravičnejši Slovanom, kakor je se- listih, zakaj da je bil pravzaprav državni danja krščanskosocialna stranka, ki se jo zbor razpuščen in trde, kar je nekoliko res, preveč nasrkala v objemu z nemškimi svo- da je S. L. S. precej vzrok razpusta. Pra-bodomiselci nam sovražnega nestrpnega vijo, da je tudi S. L. S. vzrok, da toliko let ponemčevalnega duha.	ni bilo rešeno socialno zavarovanje. Ker ta-
Češke in poljske stranke so že tudi ve-	ko ne govore samo rdeči agitatorji, marveč
činoma postavile svoje kandidate, kakor je	tako pišejo rdeči doktorji, ki jih je zdaj tu-
to tudi storila socialna demokracija. Volil- di nekaj, naj ta rdeča gospoda zna, da so no igibanje je rodilo več zanimivosti. Tako najbolj zavlekli razpravo o socialnem za-poročajo listi, da je znani poljski socialni	varovanju socialnodemokratični poslanci,
demokrat Daszinski izjavil, da bi bil pri-	Zakaj, ne znamo, a tu in tam se je že javno
pravi j en pristopiti »Poljskemu kolu«, kjer' pisalo, da na ljubo kapitalistom. Zavlekli sede poslanci poljski knezi in grofi, ki jih so pa to razpravo, kar bodi ponovljeno, soje Daszinski neštetokrat neusmiljeno šibal. cialni demokrati s tem, da jih je deset in In končno, ni tudi izključeno, da dovede/	po večkrat povedalo to,	kar bi bil lahko vse
spor med nemškimi in češkimi socialnimi	en sam kratko povedal,	in to tem lažje, ker
demokrati češke socialne demokrate v dr-	pri delu v pododsekih	tako ne pridejo go-
žavnozborsko skupino čeških meščanskih	vori v časopise. S tem	je stvar pojasnjena,
strank.'Zanimivo bo, kako se bodo stranke kdo da je zavlekel vso zadevo v odsekih, osredočevale v bodočem državnem zboru. Sicer je pa to, kar je naprav.il pododsek^ Vseslovenska Ljudska Stranka je po 'lak vse natisnjeno in nova zbornica lah-svojih deželnih vodstvih že tudi postavila	ko v nekaj sejah svojih odsekov in v svojih
svoje kandidate na Goriškem, Kranjskem,	plenarnih posvetovanjih dovrši, česar ni
Koroškem in na Štajerskem razven v Ljub-	rešila prva ljudska zbornica,
ijani, kjer sc kandidatura iše določi. Dozdaj	Druga	stvar je pa armada. Socialni de-
se bije pravzaprav volilni boj proti kandi- mokrati res mislijo, da še kdo veruje njih (latom Vseslovenske Ljudske Stranke po li- zavijanja glede na stališče, ki jo zavzema beralcih na Goriškem in Štajerskem, med- S. L. S. v zadevi armade. Vojska je grda reč, tem ko se koroški Slovenci krepko bore z a dokler obstaja in dokler štrli Evropa v nemškutarji in — s socialnimi demokrati, bajonetih in topovih in dreadnoughtih in Na Štajerskem rogovilijo proti Vsesloven- strojnih puškah in repetirkah, toliko časa ski Ljudski Stranki tudi nemškutrji, tako- se mora oborožavati tudi naša država, ka-zvani Štajercijanci, ki jih vodi bivši social- kor se n. pr. oborožuje tista Francoska, kjer ni demokrat Korlček Linhart, ki se ga še nimajo celo socialno-demokratični ministri vsi v Ljubljani dobro spominjajo.	nič proti temu, da »ubogo ljudstvo« izda
Jugoslovanska socialna demokracija največ med narodi v Evropi za armado, gre brez upa na zmago v državnozborske Socialno-demokraška zavijanja glede na volitve. Pravi, da hoče šteti glasove. Čemu armado ne drže.
L j u b 1 j a n a , 10. majnika 1911.
Avstrija živi danes v volilnem boju. Politične stranke se pripravljajo že z vso silo na nov boj, ki bo za nekaj časa sestavil novo ljudsko zastopstvo v državnem zboru na Dunaju. Navadno je, da se pojavi ob vsakih volitvah razburjenje. Zato se čisto nič ne čudimo, da že postaja vse avstrijsko časopisje razburljivo in da beleži kot velike politične dogodke stvari, ki prav za prav niso nič drugega, kakor spletke. To razburjenje se kaže osobito v tem, ker dasi nas loči komaj še pet tednov od državnozobrskih volitev. le še vse stranke niso postavile svojih kandidatov.
Velika razdrapanost se kaže osobito med nemškimi svobodomiselci. Nemški na-cionalci, ti zakleti sovražniki Slovanov in delavcev, kar ne morejo postaviti kandidatov, ker jih imajo preveč in če kdo ni všeč strankinemu vodstvu in zato priporoča njegovega nasprotnika, pa kar kandidira na svojo pest. Nemški svobodomiselci nimajo danes tudi nobene osebnosti, ki bi jih družila, ne na severu in tudi ne v alpskih deželah. Proti nemškim svobodomiselcem nastopajo tudi Schonererjevi pristaši, tisti Nemci, ki škilijo odkrilo v Prusijo in ki bi danes rajši ko jutri videli, da postanejo protestanti vsi nemški katoličani. V tej zmedi med nemškimi svobodomiselnimi strankami cvete pšenica nemški socialni demokraciji.
V	eni točki so kljub medsebojnemu klanju edini Nemci. Strmoglavili ali vsaj oslabili bi radi nemško krščanskosocialno stranko. Socialno demokracijo sicer tako-zvanc nemške svobodomiselne meščanske stranke črte, a še bolj črte krščanske social-ce. Ne morejo preboleti in pozabiti, da je iztrgal rajni prezgodaj umrli dr. Lueger judom m drugim svobodomiselnim brezvercem Dunaj. Nemško svobodomiselno časopisje vodi zdaj zato hud časnikarski boj proti nemški krščanskosocialni stranki in upa, da se nemškemu meščanskemu svobodomiselstvu posreči iztrgati nekaj mandatov krščanskim socialcem na Dunaju. Sicer smo bili ob vsakem volilnem boju navajeni na svobodomiselna strašila, da se čez noč izpremeni zdaj krščanski v svobodomiselni Dunaj, a dejansko stoji danes nemška
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Dobro došla, moja hči! Dobro došel, moj sin!« reče prijazno, »ako sta pripravljena z nami prenašati in trpeti — da, sta pripravljena, berem vama v očeh. Kar misliš, da je spomin na nekdanje čase, Flavt, (o je čut blage duše; dobro seme se je v njej vkoreninila po Avlovem prizadevanju, duši se pa dozdeva, kakor da bi bila že davno v sebi nosila kal. Glej, Flavt, imel sem nekdaj sina, upal sem, da mi bo v starosti podpora — ni mi ga vzela smrt, hudobni ljudje so mi ga spulili in pač nikdar več ga ne bo videlo moje oko: ponudim ti njegovo mesto, Flavt, ponudim ti očetovo ljubezen.«
»Da, dovolite, da vas imenujem očeta,« reče Flavt, »kajti nikoli iga nisem poznal, ki mi je dal življenje. Ubog modrijan me je našel, ko sem bil dete, na trgu in se me usmilil. Nič me ne spominja na moja prva
otročja leta, nego košček zlata, ki ima napis Laert «
»Laert!« Visoka postava Aleksandrosa omahuje. »O, dobrotljivi Bog, košček zlata! Tudi ti Aricija si mi bila vnovič dana z znamenjem križa! Ako bi se križec zložiti dal, ako bi se dolgo ločena brat in sestra sešla tukaj na tem mestu «
Bleda in trepetajo išče Aricija dragocenost; s tresočo roko potegne svoje sveto znamenje od prs. Aleksandros zloži oba kosa vkup — in glej, oba dasta podobo križa.
»Lela! Laert!« šepetajo njegove ustnice, glas njegov pojema, ko izgovori:	»Moja
otroka!«
Premaga ga nenadna sreča in počasi se zgrudi se počasi na stopnjice pred oltarjem; poleg njega klečita brat in sestra. V tihi molitvi sklene pobožna množica roke; vsa-katerega duša se dvigne tja gori k dobrotljivemu Vladarju osod; tja gori zre vsako oko in-božja sapica veje po svetem prostoru in prešine naj globok e j še kotičke v srcu ter je navda z novo močjo v veri, z novim pogumom za trpljenje za vero.
XIV.
Preteklo je že skoro leto. Čudovito nagla nastal je iz razvalin starega Bima nov, bliščeč se krasote, lesketajoč se zlata in mramorja, iz starega Bima nastal je Bim Neronov, ki se je dal zvati utemeljitelja; prej, ko ga je razdejal, si je sam ploskal.
Najlepše novo vzbujenega mesta pa je Cezarjeva palača, ki jo imenujejo »zlato hišo.1) Velikansko poslopje obsega jezera, ribnjake, hiše in obširni vrtovi. Najdaljši okraji morali so žrtvovati svoje najdražje, da so zal j šale mogočno delo; njegova lepota je bila tolika in tako čudovita, da se ne da opisati. Vestibul (veža) je obsegal 120 črev-Ijev visokega velikana, čegar obraz je kazal Neronovo obličje; njegovi trije mostovži so daljši nego tisoč črevljev.
V	eni teh krasnih soban je Neron. Kamor se ozre njegovo oko, je veličastna lepota in vendar je vse prenasičeno lepotij
1) Zlata hiša je bilo obširno in lepo poslopje, katero je dal napraviti cesar Neron.
Koritarstvo tudi očitajo rdeči. Kdo se drenja pri nas h koritom. Ne smešite se. Saj ima ravno socialno demokraška stranka največ koritarjev, raznih tajnikov, ki jim jih mi ne očitamo, dasi bi bilo tako očitanje zelo zanimivo in bi s takimi stvarmi lahko zmešali štreno med najzvestejšimi rdečimi ljudmi.
A kljub vsemu morajo slovenski socialni demokrati le priznati, da S. L. S. krepko zastopa ljudske koristi. In tisti socialist, ki je v svojem članku nergal, zabavljal kar se da čez S. L. S., je končno le bil prisiljen, da je milo vzdihnil in zapisal: »Vendar se mora priznati, da je slovenska narodna politika zadnja leta napredovala.« Če to prizna, kaj pa potem sitnari in nerga.
Naši liberalci so zdaj pred volitvami našli tudi svoje srce za kmeta. Tisti »Narod« ki čezenj, kakor čez delavca vedno zabavlja in ga grdi, naznanja svetu, da hočejo liberalci ustanoviti kmečko zvezo »na strogo katoliški podlagi«. Večje hinavščine si pač niti misliti ne moremo, kakor hinavščino teh peklenskih zaničevalcev in sramotilcev vsega, kar nosi ime katoliško.
'Slovensko krščansko socialno delavstvo zna, kakšno stališče da naj zavzame v tem volilnem boju. Tudi v drugo ljudsko zbornico bo volilo poslance tiste Vseslovenske Ljudske Stranke, ki ji mora tudi socialni demokrat pripoznati, da je po njeni zaslugi slovenska narodna politika zadnja leta napredovala.
Iz naših predilnic.
Veselo znamenje je, da je prišlo v naše predilnice novo gibanje in novo živlenje. Po naših predilnicah je vladala razven v Ljubljani neka zaspanost, iz katere pa se je začelo predilno delavstvo zadnje čase polagoma vzbujati. Delavstvo v predilnicah je bilo do malega slabo organizirano. Nekaj časa sem pa gre organizacija v predilnicah zelo kvišku. Dne 9. aprila se je ustanovila v ajdovski predilnici nova skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ni bilo lahko to skupino ustanoviti, ker je tista znana »Narodna delavska organizacija« napela vse sile, da kaj takega prepreči. No, led je prebit in danes šteje ta skupina blizu sto članov. Vipavski delavci in delavke so pametni ljudje in dobro vedo, da je ajdovska »Narodna delavska organizacija« sama komedija. Zato pa tudi ta organizacija zmerom bolj peša in gine kakor kafra. Vse nekaj druzega je Jugoslovanska Strokovna Zveza. To je solidna, zdrava, močna organizacija, ki šteje zdaj blizu 6000 članov in ima že lepo vsoto denarja na strani. Udobnosti in koristi pa toliko nudi, kakor malo-katera. druga delavska organizacija. Ajdovski delavci in delavke, pristopajte pridno k edini, za vas primerni organizaciji.
XXX
V	litijski predilnici tudi ni vse tako, kakor bi moralo biti. Delavci tovarno tu pa tam zapuščajo. Plača seveda ni Bog ve kako sijajna, toda še hujše je to, da smo z de-delom preobloženi. Delamo od šestih zjutraj pa do išestih zvečer, celih dvanajst ur. Dosti je takih delavk, ki opoldne nič ne jedo in kar naprej delajo. Mojstrom je sicer silno lahko roči, toliko in toliko morate narediti, ampak narediti, to je pa druga reč.
sveta ter prezira vso krasoto; in vendar bereš nekako otožnost v Cezarjevem obličju in postava njegova zatrepeče vsikdar, kedar začuje njegovo uho kak šum.
Z zlatom pretkano pregrinjalo se malo dvigne in gibčni Tigelin smukne v sobo.
»Žena, o gospod, je prišla, katero si poklical. Po skrivnih potih dovedel sem jo v prvo sobo, kjer pričakuje tvojega povelja.«
Nenavadno živahno se dvigne Neron.
»Precej naj pride k meni,« mu zapove. »Čakaj, še nekaj, Tigelin: skrbi, da Spor ne pride v sobo, dokler bo ženska pri meni; ni mu treba vedeti, da je Neron povabil Lo-kusto v •Cezarjevo palačo.«
Zaničljiv posmeh spreleti črni obraz za-morčev. »Mogočni Neron se boji dečkove graje,« mrmra in odpre stranska vratiča, ki so zakrila s podobo cezarja Avgusta. »Tigelin bo slep in gluh — prenevarno mu prihaja deček, ki je v milosti Cezarjevi.
Nekaj trenotij pozneje stopi v Rimu znamenita otrovnica čez prag carove sobe. Črna ddtga obleka ogrinja njeno visoko po-
Da ima prenapenjanje delavnih sil slabe posledice za naše zdravje, je umljivo. Med našimi delavkami vlada bolehnost, katero ima pa naš doktor za lenobo. Nadalje bi bilo zelo potrebno, da bi se tovarniški prostori nekoliko bolj zračili in da bi dobilo delavstvo vsaj par kopalnic v tovarni.
X ‘X X
Ljubljansko delavstvo, ki je bilo prej združeno v lastnem strokovnem društvu, je pristopilo vse v Jugoslovansko Strokovno Zvezo, tako da šteje predilna skupina okoli 200 članov. Na soglasen sklep članov strokovnega društva se je društvo razšlo in se razdelil denar med društvene člane, oziroma plačala se je vsem članom Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki so bili člani strokovnega društva, članarina za šest mesecev, tako da so v slučaju bolezni takoj podpore deležni.
Ljubljanska krščansko socialna organizacija.
Somišljeniki Slov. Ljudske Stranke!
Nečuvena nasilstva je zadnje čase razvila liberalna stranka, sirovosti, ki so v sramoto Ljubljani in celi deželi. Ni se sramovala liberalna klika na najgrši način v svojem umazanem časopisju blatiti poštene ženo. Na cesti so liberalci kot razbojniki napadli in opljuvali uboge nune-redovnice. Krščanske žene ljubljanske so na mogočnem shodu že protestirale proti takim portugalskim razmeram, proti brezvestnežem, ki hočejo do skrajnosti posiroveti javne razmere med nami. Dvignimo pa se sedaj v obrambo ženske časti in politične dostojnosti proti liberalni pocestni politiki in psovkam liberalnega časopisja tudi vsi pošteni možje! Vsi na mogočno manifestacijo za ozdravljenje od liberalne klike okuženih razmer! Vsi na velik s h o d somišljenikov Slov. Ljudske Stranke, ki se vrši v nedeljo, dne 14. maja 1911, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Na shodu govorita poslanca S. L. S. dr. Krek in dr. Šušteršič. Vsi na shod, da pokažemo, da se sramotiti več ne damo in da Slov. Ljudska Stranka visoko dviga zastavo slovenske časti in poštenosti !
Deželnozborske volitve bodo v torek v Ljubljani. Volili bodo davkoplačevalci. Vsi naročniki »Naše Moči«, ki volite ha torek kandidata S. L. S., zapišite na glasovnico, ki Vam je bila dostavljena: dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani. Opozarjamo, da so veljavne pri tej volitvi le uradno dostavljene glasovnice, ki imajo uradni pečat. Naj volilci na to pazijo. Dr. Gregorič je naše gore list, zato vsi na krov! Tisti, ki ne volite zdaj v deželni zbor, pa agitirajte med svojimi znanci in pri tistih, ki jim daste kaj zaslužiti, da bodo volili kandidata, ki ga priporoča S. L. S.
Tobačno delavstvo.
Socialno-demokraška farbarija. Od leta do leta se manjša v naši tvornici rdeča čreda. To ni nič čudnega, ker socialna demokracija nima nobenega srca za ljubljansko tobačno delavstvo, kar je posebno pokazala s tisto svojo spomenico, v kateri je povzročila, da sc je Ljubljana pomaknila v
stavo; črn, z zlatimi zvezdami pretkan zavoj zakriva jej glavo.
»Zapovedal si me k sebi poklicati, Neron,« prične žena s svojim globokim, blago-donečim glasom. »Vidiš, prišla sem, dasi-ravno ne zahajam v tuje hiše, Pa,« pristavi nekako zaničljivo, »mogočnemu Neronu, kateremu je podložen svet; Neronu, ki pokonča svet, da se radujejo njegovi topi po-čutki, se Lokusta ne more ustavljati.«
»Vsaj bi ti tudi ne svetoval,* žena,« odgovori Neron mračno. »Varuj se predrznega ponosa pred Neronom; znal bi nekega dne pozabiti, da te potrebuje in bi ne videl v tebi druzega, nego trmasto, uporno žensko,.«
Lokusta se porogljivo posmeje. »Naj me le pridruži Neron svojim žrtvam. Na dostojne tovariše bom naletela v I-Iadu: Brita-nika, Agripino in ono revo, ono nesrečnico, ki je morala umreti zavoljo svoje kreposti in ker jo je zadela srečka, da se je imenovala Neronovo soprogo — mislim namreč Oktavijo.«
Car, ves razkačen, vrže dragoceno kri-
nižji plačilni razred in je po socialno-demo-kraški krivdi tako trpelo, trpi in bo še dolgo trpelo gmotno škodo ljubljansko tobačno delavstvo, tudi socialno demokratično. To pastirji rdeče črede dobro znajo in da po-mirc svojo izdano čredo, so iztuhtali govorico, da bodo oni zdaj spravili Ljubljano v višji razred. Prav bi bilo, da bi to storili, a tistim, ki so enkrat izdali koristi ljubljanskega tobačnega delavstva, ne more nihče več verovati. Naša organizacija in naši poslanci bodo napeli, kakor so jih že, še naprej vse sile in moči, da se popravi socialno demokraško izdajalstvo ljubljanskega tobačnega delavstva, kar se jim bo tudi posrečilo, dasi bo njih delo oviralo sklicavanje finančne uprave na soc. demokraško neču-veno izdajalstvo delavskih koristi ljubljanske tobačne tvornice.
Delovske plače tobačnega delavstva so proračun ane v letošnjem proračunu z 29,800.000 kronami. Višje so za 1,800.000 K, približno 1,400.000 kron se je porabilo za izboljšanje plač. V poročilu o proračunu izvaja glavno ravnateljstvo: Ker je kazal dosedanji način plač tobačnega delavstva več pomanjkljivosti, je glavno ravnateljstvo preosnovalo delavske plače.
Koliko plača tobačna režija delavskih pokojnin. Penzij vpokojenim tobačnim delavcem in delavkam je plačalo glavno ravnateljstvo leta 1907. 1,780.608 K, leta 1908. 2,146.051 K in leta 1909. 2,240.515 K.
Bolniški očetie so dobili 1. 1907. 54.483 kron, leta 1908. 53.906 K in leta 1909. 60.962 kron plače.
Za tvorniške kuhinje je izdala finančna uprava leta 1909. 114.692 Iv, za kopelji pa 114.692 K.
Plače delavcem na dopustu so znašale leta 1909. 344.304 K.
Med brati in sestrami.
Idrija. Naši liberalci so postali popolnoma vrtoglavi. Prinesli so to bolezen od ljubljanskih liberalcev. Ko so imeli socialni demokrati praznik 1. maja, so soglasno šli tudi naši liberalci okrog, dasi drugače trdijo, da so napredni, kulturni itd. Kristan jim je tudi povedal, da bo kmalu rdeča zastava visela na občinski hiši. Gangl mu je potrdil to, čeprav nerad. Po izprevodu so se pa podali na shod, kjer da Štraus Kristanu besedo. Ta pravi, kako delajo klerikalci draginjo, ker glasujejo za kanone, bojno ladje, potem pravi, da gre le so.cialisto.rn zasluga, da se je drulštveni zakon preosnoval. Nazadnje pa se predstavi kot kandidat za državni zbor in zatrdi, da mora zmagati, ker ga bodo volili baje vsi delavci. Ko je Štraus še svojo jezo nad klerikalci otresal, se je shod zaključil. Večni kandidat se je kmalu potem odpeljal iz Idrije nazaj, odkoder je prišel. Socialisti so še cel popoldan in ponoči vozili barko po idrijskih cestah.
Idrija. Našim bralcem naznanjajo, da bo shod šele drugo soboto in ne kakor je bilo prvotno objavljeno. Shod bo torej 13. maja ob pol deveti uri zvečer v prostorih gosp. Didiča.
Prometna zveza katoliško mislečih železničarjev sklicuje za dan 14. t. m. shod po § 2., in sicer v Bači pri Sv. Luciji v gostilni Ivana Pipa ob 4. uri popoldne. Govorila bodeta bivši državni poslanec Gostinčar
stalno kupo z vso močjo v Lokusto; a ona stopi le za korak nazaj.
»Ali si mar zblaznela, ženska, da kličeš zamrle? Varuj se; ravno sedaj sem take volje, da bo pot od tukaj do germanskih stopnic jako kratka! Toda, čemu se srdim?« si popravi besedo, napol blaznost govori iz tebe in brezuspešne so tvoje besede, kakor je tvoja umetnost.
»Moja umetnost?« — Lokusti zarude lica, kakor bi bila razžaljena njena čast, — »brez moči da je moja umetnost?«
»Tako je: ti se staraš in onemaguješ. Ali ti nisem zaukazal, da mi moraš pripraviti strup za puntarja Vindeksa, ki me hoče pahniti s prestola, da bi dal starcu Galbu cesarsko rimsko krono? Ali ti nisem veleval, da imaš napraviti enako pijačico samemu Galbi, katero naj bi mu podala prijateljeva roka?«
»Tako si zahteval, car, in Lokusta je bila pokorna.«
(Dalje prihodnjič.)
in deželni poslanec in župnik Ivan Pibcr. — Sklicatelj.
Iz Preske. Delavsko in izobraževalno društvo napravi najbrže v prvi polovici meseca junija romarski vlak na Trsat. Šol hi vlak tako v soboto popoldan iz Medvod. Obiskali bi, ako bi čas dopuščal. Opatijo; Postojnsko jamo pa na vsak način. Približno bi stala vožnja in obisk jame okoli 7 kron. Prihodnja »Moč« bo bolj natanko opisala potovanje.
Iz Tržiča. Naše demokratarje hodi vedno obiskovat Anton Kristan, ki si je dal ime ravnatelj. Ne vemo, kakšen ravnatelj je ta Kristan, katerega imajo naši rdeči zaslepljenci za svojega preroka in boga. Drugega tako ne poznajo. Za cerkev se ne zmenijo, za sv. zakramente in za pridigo še manj; to je posledica obiskov Kristanovih, za katere zbirajo rdečkarji svoje denarne prispevke. Pomilujemo tiste uboge žene, katerih možje in sinovi so zapisani v rdečo stranko. Za državnozborske volitve se že pripravljajo naši nasprotniki: Pravijo, da so delavska stranka, za kandidata pa so postavili nekega doktorja Dermota po imenu, ki še na Kranjskem ne živi, temuč tam nekje v Gorici. Za takega »delavca« pojdejo rdečkarji v boj, ki bodo kakor pri vseh volitvah, tako tudi pri teh, po grbi dobili. Naš poslanec bd g. Jožef Pogačnik, poštar na Podnartu, ki je pristaš S. L. S., kateri pripadamo tudi tržiški krščansko socialni delavci. Za tega moža pojdemo v boj.
Jesenice. Slovenska Ljudska Stranka je stopila sama v volivni boj, brez vsake zveze. iZadnji shod pri gosp. Klinarju je pokazal, da se armada S. L. S. na Jesenicah množi. Vsi prostori so bili polni, volivci so odobravali govornikom, posebno župniku Skubicu. Mi gremo v boj za stranko, ki dela in ki ima moč v deželi. Možje, ki so pred časom še nekaj zaupali lenuški liberalni stranki, se ogibljejo njenih pristašev. Kakor po vsej deželi, je na kantu liberalna stranka tudi na Jesenicah. Le naši socialni demokratje so se usmilili te kapitalistovske stranke, podali so največjemu svobodomi-selcu roko. To bode garda, ki jo bo treba na dan volitve fotografirat. S. L. S. nima strahu, ker ima čist in jasen program. Radovedni smo, kak program bode izdala naj-novejša zveza rdeče - zelene - rmene - črne stranke, to jim naprej povemo, da mi tako pisanih ljudi ne maramo v občinski odbor. Zavedni jeseniški volivci moramo to mize-rijo pognati na dan volitev tja, kamor spada. Možje volivci, v boj zoper škodljivce ljudstva in sramotilce naših narodnih in verskih svetinj, od moža do moža agitirajte za stranko, ki dela zoper škodljive lenuhe, a vse za ljudsko korist.
Sava. Peharjevo obletnico smo 1. maja letos zastonj pričakovali. Ogris je zmetal ' tista znamenja v staro šaro. Nek rdečkar je pa počastil 1. maj s tem, da je letel od tovarne domu, da se je celo konj splašil. Ljudje so rekli, namesto socialistov obhaja 1. maj. Konec aprila so pa tako častili bo-.CJ, lnab cla 3e nekaj omamljenih svatov prišlo na delo, pa so morali domov, ker niso bili zmožni delati. Socialni demokratje so popolnoma opešali na Jesenicah, še tiste rdeče zastave niso obesili v grmovje.
Jesenice. Reklamacijska doba za občinske in državnozborske volitve je pri kraju. Liberalci in socialisti zabavljajo čez volivna imenika, da je mnogo njih pristašev izpuščenih. Socijev in liberalcev pa mora biti le presneto malo na Jesenicah, ker oni zatrjujejo, da je gerent vse mrtve in žive klerikalce vpisal v imenika, pa so "nn^ i * S. L g na Jesenicah vložili čez t m čI i rn^ci'' ’ vsi skupni nasprotniki jih Tinm.m I?lso, četudi so šli vsi skupaj skozi umiovo kovačnico. Torej, vsi liberalci in sociji so izpuščeni, a za reklamirati jih tudi niso dobili, ker jih ni. Tako je na Jesenicah. Socije m liberalce skrbe tudi naši shodi. Ko bi še kaj pameti imeli, bi sedaj ob vso prišli, zato tudi ne dobe liberalci, ki so zvezani s sociji na Jesenicah, prostora za shod.
Tudi ga liberalci še sklicati ne znajo, kakor tudi ne vedo, koliko stane in kdo plača stroške. Mi imamo politično društvo, ki sklicuje shode in jih plača. Liberalci pa društva nimajo, iz svojega pa tudi nobeden ne žrtvuje, najmanj pa kak Humer. Dopisnik »Jutra« laže, da bode občina plačala plakate za shode. Mi nismo liberalce prosili, najmanj pa znanega dopisnika. Imamo društven denar za take stvari. Svobodomiselni dopisnik bi bil tudi že shod sklical, ko bi občina dala denar, a ga ne bode, če ga je pred časom, sedaj ga ne bo. Ker to ne bode držalo, boste morali kaj drugega pogruntati, da bodo vam verjeli. Zavedno delavstvo na dan volitve ne bode dalo glasu zeleno - rdeči svobodomiselni laži - stranki, ampak kandidatom, ki jih bode postavila S. L. S. Pametni možje so za gospodarstvo, brezverci pa le v škodo. Če imate packaj prihranjenega denarja, porabite ga za Vaše plakate.
Slovenski železničar.
Volitve v državni zbor so blizo. Dne 13. junija nam bode stopiti z glasovnico na volišče, da si izberemo prave može, svoje poslance, svoje zastopnike in posredovalce pri vladi. Preden pa oddamo svoje glasovnice, nam je dobro premisliti, koga bodemo izbrali za naše poslance. Nam slovenskim krščansko socialnim železničarjem to ni teš-ko, kajti mi dobro vemo, kdo je zvest in zanesljiv naš prijatelj, vemo, kdo je zmožen pošteno reformirati železniško upravo, službo in celi položaj železničarjev v smislu vsestranske koristi, posebno v korist. nižjih uslužbencev, to je: poduradnikov, slug in delavcev. Vam je znano, da to zamore izvršiti samo S. L. S., zato bodemo tudi vsi z veseljem oddali naše glasove za kandidate S. L. S. Zato tudi te bore vrstice ne veljajo toliko slovenskim krščanskim železničarjem, marveč tistim našim tovarišem, kateri morajo z nami eno in isto službo opravljati, se na enak način za bori kruhek sebi in svojim družinam boriti, toda so žalibog sebi in nam v sramoto in škodo pri S. L. S. nasprotni organizaciji.
Dragi naš tovariš! Pomisli dobro, kaj si! Od rane mladosti delaš z duhom in telesom železniški upravi. Tvoje težko delo ti je upognilo hrbet, izpostavljen si vsem vremenskim nezgodam, si se nalezel revmatizma, da je tvoje telo trdo in okorno, vid' in sluh te zapuščata in tvoja glava je osivela. Od tvoje težko prislužene plače plačuješ znabiti že desetletja v socialno-demokraŠki fond, ki ga pa še danes nič ni. Koliko si se pehal za to društvo, hodil na shode, agitiral pri različnih volitvah; zraven tega še lepo število teško prisluženih, od svojih in svoje družine ust pri trgan ih krone za različne soc. dem. stvari plačal. Delal si to z nado, da se ti bode tvoj položaj zboljšal, vsaj se ti je zadosti obetalo na vseh koncih in krajih. In kaj si dobil od visega tega? Dobival s: časopis lažnjive in nesramne vsebine, katerega si moral pred svojimi otroci, znaibiti tudi pred svoj ženo skrivati, časopis, kateri ni znal druzega kot zabavljati in lagati čez krščansko misleče tovariše, duhovnike, vero, sveto Cerkev in papeža, čez svete zakramente in sploh čez vse, kar je nekdaj tebe tvoja mati učila s prepričanjem, da ti bode koristilo za ta in oni svet! Pomisli nazaj na čase, ko še nisi bil pri železnici, dokler še nisi bil pri soc. demokratih, dokler še nisi zahajal na take brezverske shode. Kako veselo je bilo tvoje srce, kako lahka tvoja vest! In danes? Roko na srce in pomisli temeljito!
Torej kaj imaš od socialne demokracije? Pa drugače? Znabiti je ta stranka res tako mogočna kakor piše njen časopis! Koliko pa je bilo slovenskih soc. dem. poslancev v zadnjem državnem zboru? O, pač so bili drugih narodnosti, in sicer 87. Lepo število! Toda, kaj so pa naredili ti v zbornici? O, še manj kot nič! Druge delavne in
za dobro stvar vnete poslance -so motili, jih pri pametnih sklepih ovirali in pa — lepo dijete vlekli. To je vse! Bodeš res še tako nespameten, da bodeš tudi letos volil sebi v škodo? Upam, da ne!
In ti narodni železničar! Pehaš se za propalo liberalno stranko, kakor da bi bila tu tvoja rešitev. Kaj ti vse na misel pride! Liberalcem je bilo vedno za delavca toliko, kot je psu za česen, samo o volitvah jim je bil tudi železničar dober. Če liberalizem ni hotel ali ni mogel trpinu delavcu, slugam in poauradnikom takrat pomagati, ko je imel na Kranjskem še moč, ali vsaj vse dele svojega telesa, kako naj ti pomaga sedaj, ko je že zgubil vse glavne in stranske dele ter je danes le še s težavo dobiti košček njegovega smrdljivega repa! Koliko pa je bilo v zadnjem drž. zboru liberalnih poslancev s Kranjskega? En sam! In še ta, dika in luč narodne stranke je bil po pogodbi zvezan z Nemci. To je tista narodnost! Sicer so ti pa morale zadnje občinske volitve v Ljubljani zadosti odpreti oči, da nimaš v liberalni stranki prav nič iskati. Upam, da se sedaj razumemo.
Le še nekaj. Na Kranjskem bode S. L. S. zmagala na vsi črti, to je: na Kranjskem in tudi po drugih slovenskih pokrajinah bodo izvoljeni samo poslanci S. L. S., tudi brez glasov njih nasprotnih železničarjev. To je gotovo. Torej vsak tvoj glas, katerega bodeš oddal slovenski železničar liberalni ali socialno demokraški stranki, bode proč vržen! Te li ne bode sram, ko bodeš s svojo socialno demokracijo ali s svojim liberalizmom tako nesramno pogorel? Nasprotno se pa prav lahko tudi ti udeležiš naše zmage, kajti ako glasuješ z nami za kandidate S. L. S, si lahko ponosen na zmago, se smeš z zaupanjem nadjati boljši časov, in tudi brez skrbi lahko stopiš pred svojega poslanca, kadar ti bode šlo trdo v službi, ali kadar si bodeš želel priporočila in posredovanja na višjem mestu po svojem zastopniku. Če pa že ravno hočeš, pa voli še za naprej brezverske socijalne demokrate, ali pa liberalce kar ti je drago, toda kadar bodeš kaj rabil, le pojdi k svojemu poslancu, naše pa pusti v miru, kajti: izdala se je in se bode tudi od sedaj naprej izvajala parola: Vsak poslanec podpiraj samo svoje volilee! Slovenski železničar premisli, to dobro, in zapomni si to!
Jako redka prilika!
Tovarna mi je poverila v direktno prodajo po neki elementarni nezgodi rešeno blago, mnogo tiso-čev krasnih, težkih
flanelastih odej
v lepih, najnovejših vzorcih in modnih barvah, ima-joč povsem neznatne vodne madeže, ki se komaj poznajo. Te odeje so pripravne za vsako boljše gospodinjstvo za pregrinjanje postelj in odevanje oseb, so zelo fine, gorke in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke.
Pošilja se proti povzetju: 3 krasne, zelo fine flanelaste odeje v vseh modnih barvah in vzorcih, za 9 kron, 4 odeje ga gospodarstvo 10 kron.
Vsak Častiti bralec tega oglasa naj le naroči z zaupanjem. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo s pošiljatvijo vsakdo zadovoljen.
OTON BEKERA, c. kr. finančni straž, nadpaznik v p.
Nachod (Češko) Tovarniška zaloga 2—8.
'[iiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil]
g A. ŽIBERT g
11	--	LJUBLJANA --	11
PREŠERNOVA ULICA H	PRIPOROČA SVOJO VELIKO	[g
I	ZALOGO ČEVLJEV	I
|	DOMAČEGA IZDELKA.	|
mfflfflHHfflHHHSHSlMIlBlSl
Zagrebška tovarna tvrdke Kenrik Francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vas prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
sl zaga V. Y 1182,12:9 II. V.
Tovarniška znamka.
r> «* o ««
ISSi
najboljše, nnisigurnejžn priliKo zn Mn je!
irninr
iti
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudska
posojilnica
resistr. zadrega z neomejeno zavezo
MiklošKeva cesta 8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union'za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih ^51/ O/ brez obrestuje	/#%	/g> kakega
po	m	/w	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki;
Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil.Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
&cxlnijei v	i c*r'iJrc>
yfateri telijo -dobro, po ceni in joasnesljivo-polcnjali naj se obm^o
,^SijnonJlui/f77ietelXa
v Jfjub/jani mblodvorshe ulice20. XaaAz -vr-rfnoi/cjasnila Ayb se brapilačnv.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“!
I
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
n-TTTrnriTirrmniriirtrirtviitni^iTTrn
Gričar slllejač
Ljubljana
Prešernova ulica št. 9
priporočala suojo najuečjo zalogo izgotoulfenih oblek za gospode, dečke in otroke.
novosti
u konfekciji za dame.
fmtun im rnnmicnim nmm
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
<«
"UNION
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Biclu in Genovi.
1
700 Uhani, prstani, briljanti.
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO CESNIK
** LJUBLJANA -
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. ------- Cene	najnižje.---
v.o*V‘
Ljubljana
Pred škofijo 19
Leharna „PR1 Mir Ml Pl. BOHINCA
v liiilllani. m vogalu Bieinism in im eism
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč. steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,.Sladiti41 za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 3o vin.
PosipalnI prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 7o vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., fi steklenic 1 krono. Tinktura za lase,steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin .
Zeleznate krogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika I krono 60 vin.
a
a
□
□
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Dežnike in g solnčnike 1
domačega izdelka §
najboljše kakovosti, pri- 13 poroča po najnižji ceni 9 slavnemu občinstvu H
Pred škoi šf. 19. Stari trs št. i Prešernova ulica št 4.
□ Popravila se izvršujejo točno in ceno.
ftzannnnnaannaannnanannaaaaaaaaanaaac
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesfi št. 1
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem StefO.Il
Edina in najkrajša črta u Ameriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HAVHE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz ilmerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
-----------  ED.	ŠMARDA	----------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši .KMETSKE POSOJILNICE” nasproti gostilne pri .FIGOVCU".
IUHN JHX IH SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
priporofafa suojo bogato zalogo raznourstnih
nožnih koles in šiualnih strojen
i- IS za rodbino in obrt. IB
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.