MARIBORSKI Cena 1 Din ■« /rprpmii/’ UradniStvo In uprava: Maribor, Alakaandrava cesta it. 13 / Talafon 2440 in 2466 Izhaja razan nedelja In praznikov vaak dan ob 16. url i Valja mesečno prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din i Oglati po eanlku / Oglasa aprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v L|ubl|anl t Poitnl čekovni račun it. 11.400 99 JUTRA 99 Izvedba nainuineiših letoviških načrtov Mariborski otok in Pohorje — dvoje osnovnih baz * rogram za preureditev Maribora in n|egove okolice, posebno Mariborskega °joka v letovišče za tujce, katerega smo obrazložili zadnjič, je obsežen in zaen-ra* iz finančnih razlogov v celoti neizvedljiv. Zaradi tega pa ne smemo vreči Puške v koruzo. Če se ne da napraviti vse naenkrat, se da postopoma. Glavno da sploh začnemo! Izkušenj in zgle-imamo dosti povsod. Pred približno leti je tedanja' Južna železnica na go-**h istrskih skalah sezidala hotel »Štefanija«, hi je postal temelj letovišču Opa-bji. Reklama in spretni aranžma sta ustvarila poslej iz te prej nezinane kvar-^ftfske obale svetovnoznano letovišče, “jjldama pa seveda ni mogoča, če niob-ki bi ga lahko priporočali. Samo w Romunija o lar-dieujevem načrtu se molčati. FRANCOSKE VOLITVE. PARIZ, 2. aprila. Dokončno je sklenjeno, da bodo nove državnozborske volitve dne L, odnosno dopolnilne 8. maja. Pri teh volitvah pa ženske še ne bodo imele volilne pravice, dasi je bil zadevni zakon v parlamentu že sprejet. Voliti bodo smele šele od 1, januarja 1933. Vreme. Današnja vremenska napoved dne): Spremenljivo. (o pol- Pohlep po zlatu je vedno zaduševal v ljudeh vsak cut človekoljubja ROLL1N Radi Marijinega praznika na ponedeljek izide prihodnja številka »Večernlka« v torek 5. t. m. NAŠIM NARIČNIKOM. Opozarjamo cenjene naročnike, da smo četrtkovi številki »Večernlka« priložili položidce in jih vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažejo. S tem si zasi-gurajo redno dostavo lista. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer Jim bomo pošiljanje lista ustavili. UPRAVA »VEČERNIKA«. Drevi v Unionu Jadranska noč4 velika prireditev v proslavo desetletnice »Jadranske straže«. Program je nekoliko spremenjen: Recitacija g. Skrbinška odpade, ker je nepričakovano službeno zadržan. Nastopi pa pevski zbor inž. podoficirske šole. Ipavčevo pevsko župo dirigira g. Albin Horvat. Haydnova proslava v Mariboru. Te dni je poteklo 200 let od smrti velikega mojstra Josepha Haydna, stvaritelja nesmrtnih glasbenih del, ob katerih so in se bodo vse čase naslajali ljubitelji lepe muzike. V proslavo te 200-letnice bo slov. pevsko društvo »Maribor« dne 4. maja v unionski dvorani izvajalo Hayd-nov veličastni oratorij »Stvarjenje«. »Cvetka« t zidu na vogalu Kolodvorske in Aleksandrove: Lepo opremljena sobo s' elektrina razsvetljavo in separinim vhodom se oda z I. Aprilom vpraša se in pogleda... Ribnik v mestnem parku. Naš ribnik v parku je oživel: močno solnce zadnjih dni je raztajalo še zadnje plošče ledu, plavajoče na vodi, in včeraj so spustili v ribnik že tudi oba labu-da, naša stara znanca, in več parov domačih in tudi eksotičnih račk. So to lepe ptice, črne z belimi lisami na perutnicah, samec pa ima okoli oči še živo-rdeč, žametast kolobar. Menda so to japonske race, lahko pa so tudi kitajske, kar bi nam bilo spričo sedanjega položaja na daljnem vzhodu še bolj simpatično. No, za Maribor vsekakor novost in ena atrak cija .več vi našem lepem parku. Ljudsko gibanje v marcu. V mesecu marcu se je narodi!© v Mariboru 112 otrok in sicer 50 dečkov in 62 deklic; umrlo je 47 oseb, 25 moških in 22 žensk: pred oltar pa je stopilo 16 parov. Tujski promet. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru prijavljenih skupno 1493 tujcev. Od teh je bilo 337 inozemcev. in sicer 150 oseb z Dunaja, 43 iz Gradca in 144 iz drugih inozemskih mest. Iz socialnega skrbstva Delo pomožne akcije v treh mesecih Ker je nastopilo toplejše vreme, je skrbstvo v sredo zvečer z zadnjim dnem marca ukinilo mestno ogrevalnico v Razlagovi ulici, dočim bodo hrano v mestni ljudski kuhinji in v javni kuhinji še nadalje dajali najpotrebnejšim. Od otvoritve 31. decembra 1931 do danes je mestna ogrevalnica razdelila siromašnim slojem brezplačno 94.070 porcij mleka, kave ali čaja s kruhom; v mestni ljudski kuhinji in v javni kuhinji pa se je v navedenem času izdalo istotako brezplačno 35.400 obedov. Skupno je bilo torej izdanih siromašnim slojem mesta Maribora iz sredstev pomožne akcije v 3 mesecih 129.470 porcij hrane. Razen hrane je prejelo 1.164 družin odgovarjajočo količino premoga in drv, moke, obleke, perila in obutve, ter nakaznic za razne potrebščine pri trgovcih, dočim so se denarne podpore dajale le v najnujnejših primerih (stanov, najemnine itd.) in sicer 315 osebam v skupnem znesku 27.407 Din. Za dobo 2 mesecev je bilo zaposlenih pri mestnih zasilnih delih 60 družinskih očetov z velikim številom družinskih članov. Nede,lapond,,,ek popo,d- KABARETNE PREDSTAVE Trupa O R L O W z novim sporedom ! VELIKA KAVARNA Lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sirakova lekarna pri »Angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Gasilno in reševalno društvo. Od nedelje 3. t. m. do prihodnje nedelje bo v pripravljenosti 1. četa. Četnik Rudolf Glabučnik. V primeru požara in nesreče kličite telef. št. 2224 in 2336. Iz carinske službe. Upokojena sta višja carinska kontrolorja v Mariboru gg. Andrej Peternel in Ljubo Dabinovič. Prepovedana kozmetična voda. Po odredbi glavnega sanitetnega sveta je izdelovanje in razpečavanje vode »Zora« prepovedano. Prodaja ribjega olja (Oleum jesor. Aselli depur.) pa je pridržana samo lekarnam in drogerijam. Mestni avtobusih promet bo pomnožil ob nedeljah in praznikih odnosno podaljšal na progi Maribor-Limibtuš Bistrica vožnje in sicer: Odhod iz Maribora ob 17.45, odhod iz Bistrice 18.15. Odhod iz Limbuša 18.30. Vožnje se vršijo le ob lepem vremenu. Našim narodnjakom! Pišejo nam iz meščanskih krogov: Vedno več je mlačnežev, ki jim je čistoča slovenskega jezika postranska stvar, vedno več je, videti po našem narodnem Mariboru slovnično naravnost obupnih in nemogočih napisov ter skrpucal, in to v trgovinah in podjetjih, kjer bi to najmanj pričakovali in bi tudi najmanj smelo biti! Nujno je že potrebno, da se tukaj zavzame kako narodno društvo, saj jih je v Mariboru nešteto. Narodna odbrana, Sokol, ZKD, dijaška in akademska društva itd. bi lahko na kakršenkoli način pomagala pometati in pomesti s temi spakami. Najbolje bi bilo, da bi Narodna odbrana, ki je pač v prvi vrsti za to poklicana, par ur na teden uradovala tudi za trgovce, obrtnike in druge zanimancee in jim dajala nasvete in navodila za pravilno besedilo na reklamah, napisih v izložbah itd. Le na ta način bo mogoče odpraviti te madeže z lica slovenskega Maribora! Upamo, da najde ta poziv med našimi zavednimi Slovenci krepkega odmeva! OGLAS NAZNANILO! Slavnemu občinstvu javljam, da mb prevzel MOTIL MARIBORSKI DVOR v palači pokojninskega zavoda in bom mogel s svojo dolgoletno prakso, zadovoljiti vsakršno zahtevo v moji stroki 1095 TOMO MAJUt Vse druge cene so znatno znižane. Od domače tovarne usnja smo prejeli radi splošne gospodarske krize za nekaj tisoč parov čevljev usnja po znižani ceni. Iz tega usnja izdelujemo dve vrsti polčevljev za poletno sezono. — Od 31. marca naprej prodajamo, dokler ne bo zaloga tega usnja izčrpana, proti gotovini: moške dvobarvne polčevlje po Din 142*— (preje 228'—) moške gladko rjave polčevlje po „ 122*— (preje 2l0’—) (damske in otroške, po velikosti, še nižje cene.) Po teh cenah so čevlji namenjeni samo za kozumente, zato se partije trgovcem ne morejo oddajati. K>A*R^O Koroška cesta 19 (ni daleč) Nesreče pri velikonočnem streljanju. Kljub strogi prepovedi so tudi za letošnjo Veliko noč fantje ponekod streljali z možnarji. Zato pa tudi nesreče niso izostale. Tako se je- težko ponesrečil na velikonočno soboto v Hrastovcu Ivan Žgajnar in v Šikolah neki delavec Josip Skalar. V Ivanjkovcih pa je razmesarilo roko nekemu dečku Ivanu Kotniku. Vsi ponesrečenci so morali iskati pomoči v splošni bolnišnici. Dar. Namesto venca na grob pokojnega u-radnika Roka Hrastnika je daroval g. Josip Dufek starejši Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Mariboru 100 Din, za kar se društvo iskreno zahvaljuje. Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matica v Narodnem domu ponovi jutri v nedeljo ob 16. uri in v ponedeljek na Marijin praznik ob 15. uri uspelo igro v 8 slikah »Martin Krpan«. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek 4. aprila ob 8.15 uri bo imel mariborski prof. g. Bogomil Stupan zelo aktualno in zanimivo predavanje o geopolitičnem in kulturnem položaju Mandžurije, ponazorjeno z mnogimi skioptičnimi slikami. Diapozitive je posodilo »Piučko sveučilište« v Zagrebu. V petek 8. aprila pa bo predaval gosp. univ. prof. docent dr. Andrassy iz Zagreba o političnem ozadju Japonsko-ki-tajskega spora. Zbor Olepševalnega društva v Mariboru. Olepševalno in tujsko-prometno društvo za mesto Maribor in okolico bo imelo svoj redni letni občni zbor 5. t. m. ob 20. uri v restavracijskih prostorih Grajske kleti v Mariboru s tem-Ie dnevnim redom: poročilo društvenega odbora, poročilo preglednikov računov in sklepanje o absolutoriju; volitev društvenega odbora in računskih preglednikov in slučajnosti. mariborsko glečališče REPERTOAR. Sobota, 2. aprila ob 20. uri: »Kaverna«. Ab. D. Nedelja, 3. marca ob 15. uri: »Viktorij3 in njen hnzar«. Znižane cene. — Oh 20. uri: »Traviata«. Gostovanje Se' Tinke Wesel-Polla, primadone gra$e opere. Por.-deljek, 4. marca ob 15. uri: »Trii6 vaški svetniki«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Zemlja smehljaja«. Znižane cene. Nedelja in Marijin praznik v gledališč0. Jutri v nedeljo, dve glasbeni predsta* vi: ob 15. uri Abrahamova opereta »Viktorija in njenhuzar« pri znižanih cenah. Zadnja popoldanska predstava te operete. — Zvečer prva ponovitev Verdijeve opere »Traviata«. Gostuje primadona graške opere ga. Tinka Wesel-P o 11 a. Orkester je pomnožen. Navadne operne cene. — V pondeljek na Marijin praznik popoldne velezabavna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki« prvič pri znižanih cenah. Tudi bo poslednja popoldanska predstava te igre. Ob 20. uri na splošno željo občinstva še enkrat Leharjeva opereta »Zemlja smehljal3, Znižane cene. Lutkovni odsek pri Sokolu Maribor I kadetnica priredi V ponedeljek 4. aprila ob 17. uri v telo-vadnici lutkovni igri »Bom že še« i° »Gašperček dobrotnik«, ki bo prvikrat uprizorjena. Zdravo! SPD klub »Meja«. Danes ob 20. uri je pri »Orlu« letošnji občni zbor. Nemški poslovni Jezik. Ugleden narodnjak iz okolice nam pl‘ še: Kako se mariborskim takozvanim Nemcem prav, nič ne mudi in jih pray nič ni volja, da bi se naučili državnega jezika, nam je dokaz pismo nekega manjšega mariborskega denarnega zavod3, Pismo je naslovljeno na okoličana-SJo* venca, ki zavzema v eni okoliških obči° ugledno upravno mesto, in je pisano v nemškem jeziku. Ničesar bi ne rekli, č® bi bil prejemnik pisma res Nemec in bi našega jezika ne razumel. Pripomnb110 še, da je prejemnik pisma funkcijonarjeu1 tega zavoda osebno znan in da tudi vedo, kak položaj zavzema v občini. S takim nastopanjem in omalovaževanje01 našega slovenskega državnega jezik3 hočejo gotovi nepoboljšljivi elementi demonstrirati, da jim je naš jezik še dafleS toliko vreden, kakor nekdaj v rajni Avstriji. če že ne marate Slovenca kot3' službenca, ki bi korespondiral s Stranami slovenski, pa si vzemite slovenščin zmožnega Nemca, ki bo gotovo tolik0 toleranten, da bo pisal slovenskim strokam v slovenskem jeziku. G. urednik-Ali ga ni nobenega paragrafa, ki bi pr®0' pisaval takim zavodom poslovanje v “r* žavnem jeziku? »Razen tega ste izkušali podku# uradnika!« »Kako to, gospod nadzornik?« »Ker ste ponujali policijskemu p klobaso!« ____ Zaietek ob 14. url Prvenstvo slovenske lige I V nedeljo, dne 3. aprile 1932 v Ljudskem vrtu MJCPrlmorlB \JJJJUteribor predtekma: S. K. Hura : I. S. S. K. Maribor (rezerva) Ob vsakem vi ren»®*2 V M i r i Ij o r u, "dne 2. IV. 1932. MaHbSBKi »VECERNTK« Juffa STfan 3. Desetletnica francoskega krožka v Mariboru Že deset let je minilo, kar je bil v Mariboru ustanovljen »Cercle frangais«. Kljub temu pa, da igra ta krožek v našem mestu le skromno vlogo, zasluži v Polni meri, da se tudi širša javnost spom-ni njegovega skromnega jubileja. »Cercle francais« v Mariboru je bil ustanovljen leta 1922 od nekaterih prijateljev francoskega jezika in iz simpatije do Francije, ki je tako odločilno vpliva na usodo naše domovine. Ustanovitelji so si bili svesti, da je najboljša pot, da se zanese v širše plasti prebivalstva zanimanje in simpatija za našo mogočno zaveznico, da se javnosti nudi prilika spoznavati francoski jezik in slovstvo. V stari Avstriji je ljudstvo vedelo o Franciji prav za prav samo to, kar mu je hotel in smel povedati tisk tedanje do-“e- Smoter ustanoviteljev je zato bil, to ytzel v Sloveniji kolikor toliko izpolniti * s sredstvi in delom krožka vzbuditi zanimanje za jezik, kulturo in zgodovino francoskega naroda. V ta namen so se pokrenili začetni in Nadaljevalni učni tečaji, v katerih se je Praktično poučeval francoski jezik uveden Pa je bil tudi pouk za deco, ki se je po-j^bno v zadnjih letih jako dobro razvil, tako da že marsikateri mariborski mal-£ek klepeče in poje po francosko- Nada-ne se je uvedel še konverzacijski pouk, da se omogoči onim, ki jezik že poznajo, Neprisiljen razgovor. . »Cercle francais« je priredil vsako leto tudi' zabavo za otroke in gledališki večer za odrasle. Prireditve so bile veči-Noma vse na malem odru gostoljubne ‘Vesne«. Nadalje si je oskrbel knjižnico Grajska ulica 1), bogato opremljeno z NEKAJ MISLI OB TEM JUBILEJU. vsemi modernimi časopisi za umetnost in modo ter beletristično slovstvo, ki je nudila in nudi stalnim čitateljem za zmerno ceno veliko zanimivosti. Doslej je zbral »Cercle francais« okoli sebe 140 članov, tako da morejo biti njegovi ustanovitelji zadovoljni z dosedanjim desetletnim delovanjem. Da še pa zagotovi tudi obstoj za bodočnost, bi sedanji voditelji želeli, da bi se mladina ne samo mimogrede, temveč stalno in aktivnejše udeleževala krožkovega družabnega življenja in ustvarila z dotokom nove krvi in temperamenta skupno z izkustvom starejših članov harmonično celoto. Težka je naloga pridobivati mladino, ki sicer priznava, da je francoščina koristna, pravi pa, da ji smučanje, kopanje, igranje nogometa itd. ne pušča niti enega samega prostega dneva v letu. Da pa se »Cercle francais« ne ukvarja samo s suhim poukom, bo najlepše dokazala prireditev v proslavo desetletnice. Krožek namerava prirediti ta slavnostni večer s posebnim sijajem ter pripravlja v ta namen gledališko predstavo, ki bo 15. aprila v Narodnem gledališču. Igrala se' ne bo kakšna veseloigra,'temveč revija, kjer bo imela mladina, kateri bo večer' namenjen, priliko peti, igrati in plesati v okolju domače dekoracije: Kalvarije in Pohorja. Razen tega se besedilo igre nanaša precej tudi na dogodke lokalnega življenja, kar bo novost za Maribor. Igrali bodo vsi oni, ki so leta 1929- na povabilo francoskega zavoda v Ljubljani gostovali v dramskem gledališču. Predstava bo brezplačna, o podrobnem sporedu pa bomo še spregovorili. Promenadni koncert bo jutri od 10.30—11.30 ure na Tugu Svobode povodom sokolske tombole. Godba ‘Drave«. Popoldne vsi na tombolo! Olepševalnemu društvu v opombo. Kadar pritisne mraz in se naredi na ribniku v parku led, postavi »Olepševalno društvo« tjakaj tisto leseno koli-bico, ki služi za blagajno drsališča inde-toma tudi za garderobo. Sicer tudi pozimi ta kolibica našemu parku ni baš v kras, da pa zdaj, ko ni več drsališča, okolico tam samo kazi, temu bo menda vsak pritrdil. Zato toplo apeliramo na »Olepševalno društvo«, naj ta neprikupni objekt cim prej odstrani, na jesen oziroma na j^Nsko sezono pa postavi tjakaj kak ličen paviljonček, ki bo delal čast »Olep-®eva!pemu društvu«, v ostalem pa bo lepo v skladu z okolico. Važno za državne upokojence. Olavna državna blagajna objavlja: Kadi izvajanja novih predpisov o dramskih dokladah se bo nakazilo pokojnin nekaterim državnim upokojencem za jtPril zavleklo za par dni. Nekateri upokojenci pa bodo prejeli svoje prejemke v dveh obrokih. Ko prejmejo prvi obrok, jtoj Počakajo še par dni na poštno nakaznico z drugim obrokom. Oni upokoji pa, ki so v svojih prijavah navedli, da imajo večji dohodek od 2500 Din po-leg pokojnine, ne bodo prejeli osebne in rodbinske doklade, ker jim ta doklada 1)0 zakonu ne pritiče. Ponovno pa se o-P°zarjajo upokojenci, ki so v svojih prijavah navedli kakšnekoli dohodke, kipa Istočasno niso predložil! potrebnih doka-2,l> da to store, ker se jim bo prihodnji **®sec Ustavilo plačilo osebnih ln rodbin-*Wh doklad. , Velesejem v Bruslju. od 6.—20. aprila 1.1. Uprava velesejma je izdala posebne legitimacije za inozemske obiskovalce (todustrijce in tr-kovce). Na podlagi te legitimacije, ki jo b« belgijski konzulat v Ljubljani, dobi vsak obiskovalec brezplačen belgijski vizum, ima brezplačen vstop v vse ve-tesejmske prostore in je deležen raznih popustov na železnicah in zračnih lini-L , . ^se natančnejše informacije daje °el>g»iski konzulat v Ljubljani. y/ nedeljo, 3. aprila ob 14h sokolska "tTfgu Svobod e Razno nesreče. Pri dviga vanju težkega voza se je včeraj popoldne hudo ponesrečil pošest-nik Josip Šorgo na Pobrežju. Zlomilo mu je desno nogo' v gležnju. — Pred magistratom pa je padla danes dopoldne že priletna zasebnica Hermina Hoffmanu tako nesrečno, da si je močno poškodovala desno roko. Tudi vdovo po sprevodniku Josipino Matilovo v Krčevini je doletela nezgoda. Padla je s stola in si zlomila desnico v zapestju. VsT trije ponesrečenci so morali iskati pomoči v splošni bolnišnici. Motoklub Maribor priredi jutri v nedeljo otvoritveno vožnjo. Start ob 13. uri na Glavnem trgu. Po kratki propagandni vožnji skozi.mesto odhod v Dravsko dolino — cilj Ma-renberg, kjer, bo oddih. Pod večer vrnitev v Maribor. K temu prvemu izletu, ki obeta biti zanimiv, so vabljeni vsi člani in prijatelji motosporta. Namen teh družabnih izletov je medsebojno zbližanje*in spoznavanje, zato naj nihče ne izostane. V primeru neugodnega vremena bo izlet prihodnjo nedeljo. Po zrušenem žitnem režimu. Z včerajšnjim dnem je postalo trgovanje s pšenico zopet prosto; padle so vse omejitve glede nakupa in prodaje pšenice, prenehala pa tudi dolžnost kupovanja pšenice od strani mlinov pri »Priviligi-rani izvozni družbi«. Odpravljene so vse dosedanje ovire v žitnem prometu, med drugim tudi kontrolne knjige in kontrolne plombe. Ukinjena je delitev mlinov v trgovske mline in mline na merico, ki je ogrožala doslej haše mlinarje. Odslej je zopet mogoča pri nas zamenjava žita za tipizirano moko, kmetu pa dana znova možnost, da daje mleti svojo pšenico po lastni volji. Odpravljene pa so z novim zakonom tudi vse druge dosedanje ne-prilike, in že prvi dan se je pokazal do brodejni učinek: da so padle cene pšenici In se je moka pocenila za Dinar pri kili S policije. V policijske zapore so romali preteklo noč Sebastijan, Alojzij in Avgust, ker so beračili po mestu. V zaporu je prespal svojega mačka tudi neki Tone, ki se ga je bil pošteno nalezel in razgrajal po ulicah. — Babičeva služkinja Amalija Su-botičeva je prijavila .na policiji, .da ji je nekdo pokradel nocojšnjo noč razno perilo, ki se je sušilo na dvorišču v Smetanovi ulici. — Prodajalki jajc Zofiji Repčevi na Glavnem trgu-pa je neki žepar izmaknil iz žepa denarnico z 80 Din. pene kajti pena razstopi nesnago in jo lahko in naglo odpravi... a le čisto nepotvorjeno naravno milo, kakor je Albus milo za umivanje daje to čudovito naglo čistečo peno. Današnji trg. Današnji trg je bil bogato založen, pa tudi kupčija je bila precej živahna. K vsemu pripomore lepo vreme in pa — prvi. Okoliški kmetje so pripeljali 4 voze in 78 vreč krompirja; kg po 1.50— 1.75; lukarji pa voz in 36 vreč čebule; kg po 5—5.50 Din. Precej je bilo tudi zeljnatih glav; glava po 3—5 Din. Bogata izbira je bila na perutninarskem trgu. Skupno so prinesli okoličani 703 kljune in sicer 270 kokoši po 25—35, 414 piščancev, par po 25—65, 6 rac po 20—30 in 13 puranov po 50—80 Din. Prinešenih je bilo na trg tudi 11 kozličev, cena 50— 85 Din. Tudi ribji trg ni bil slab; prodajali so morske ribe po 16—22, domače pa 10—25 za kg. Slaninarji so pripeljali 85 zaklanih prašičev in dobro so bile založene tudi mesarske stojnice na Glavnem trgu. Mesne cene: govedina 4—8, teletina 8—10, svinjina brez kosti 10—14, salo 10—12, slanina 10—11 Din. Dreves-ničarji so prinesli na trg okoli 1000 mladih drevesc, ki so šla dobro v denar. Dosti je bilo mleka in mlečnih izdelkov. Mleku je ostala še stara cena 2—3 Dih za liter, vendar se bo moralo zdaj tudi mleko poceniti. Na senenem trgu je bilo 16 voz sena, 8 voz otave in 3 vozje slame. Seno 75—90, otava 80—85 in ržena slama 75—80 Din za 100 kg. Svinjski sejem. Na svinjski sejem 1. t. m. je bilo pripeljanih l8l prašičev. Kupčija na sejmu je bila dobra in prodanih skupno 106 rilcev. Cene prašičem so od zadnjega sejma nekoliko padle. Prodajali so mlade prašiče, 5 do 6 tednov stare po (Ki—SO Din, 7—9 tednov po 100—130 Din, 3 do 4 mesece stare po 150—200 Din, 5 do 7 mesecev po 300—350 Din, 8 do 10 mesecev po 400—450 Din, eno leto stare po 700—900 Din. Za en kg žive teže je bila cena 5—6j mrtve teže pa po 7.50—8 Din. Naša emigracija. Zanimiva in poučljiva je statistika, kf jo je zbral Izseljeniški komisarijat v Zagrebu o naši emigraciji. Lani je odšlo za kruhom preko velike luže iz naše države 4Š08 izseljencev, predlanskim pa 13.560. Še nobeno leto, odkar obstoja naša država, se ni izselilo tako malo ljudi. Od osvobojenja pa do konca lanskega leta je odšlo v tujino 172.573 naših ljudi, vrnilo pa se je 92.905 izseljencev. Zadnja tri leta število izseljencev naglo pada, vedno več pa jih je, ki se vračajo v domovino. Lansko leto. se je vrnilo 8089 izseljencev, od teh pa je bilo le 4400 takih, ki so se vrnili na svoje stroške. Re-patriiranih je bilo 3091, deportiranih pa okoli 6002 oseb. Kontinentalne emigracije. odpade na dravsko banovino 38%, in so to povečini sezonski .poljski delavci iz Prekmurja. Bat’a in orient. Po vrnitvi Tomaža Bat’e iz Indije so pričeli v njegovem podjetju delati v velikem obsegu za jutro ve dežele, in sicer z obutvijo, ustrezajočo kar najbolje kulturnim in socijalnim potrebam tamošnje-ga prebivalstva. Pred tremi tedni šo bili v oddelku za izdelavo modelov izgotovljeni specijalni vzorci. Vse to delo je zahtevalo mnogo truda. Pri tem so bili zaposleni čevljarski tehniki in strojni konstrukterji pod Batinim osebnim nadzorstvom. Že danes posluje nekoliko oddelkov v tovarni, ki izdelujejo samo za Indijo 100.000 parov čevljev tedensko. Na ta način rešuje Bafa krizo. Žrtvoval se je dva meseca na potovanju po daljnem Vzhodu, iskaje načina,-kako plasirati svoje proizvode, istočasno pa nabavljati tam surovine. Tudi v tem primeru je ostal Bafa zvest sebi rekoč, da za onega, ki hoče delati, ni krize. Poročene zasebne uradnice In brezposelnost Glas iz vrst neporočenih In res potrebnih neporočenih deklet brez posla in kruha. Če bi merodajni faktorji; posebno pa Delavska zbornica, banska uprava itd., storili v tem oziru primerne ukrepe, bi se sedanja brezposelnost v -veliki meri omilila. Mlada dekleta M ne obupavala več nad življenjem. Bila bi preskrbljena in bi z veseljem opravljala svojo službo, dokler se ne poroče. Poročene žene, katerih možje sami d« ži|o, naj se posvetijo domačemu ognjišču, vzgoji svojih otrok, službe pa naj puste dekletom, ki se lažje z vsem zanimanjem oklenejo prevzetega dela. Medtem, ko je toliko neporočenih zasebnih uradnic brez službe, sede po pisarnah mnoge poročene žene samo zato, da si lahko privoščijo lepše toalete in razne druge luksuzne. stvari. Tudi to je socialno zlo, ki se mora odpraviti, ali vsaj temeljito omejiti. Zasebna uradnica. Dan za dnem čitamo v časnikih o brez poselnosti, krizi, samomorih itd. Obenem se iščejo tudi izhodi iz sedanjega položaja, stavijo se razni nasveti in predlogi. Zato dovolite, da se oglasimo k debati o tem problemu tudi me, zasebne uradnice. ker se nam zdi, da je sprememba položaja žene veliko doprinesla do sedanjega zla. Pred vojno je bila žena kot poklicna uradnica redek pojav, po vojni jo pa najdemo v vseh podjetjih, raznih obratih, bankah, odvetniških pisarnah itd. To je popolnoma pravilno Ko dekle dovTŠi šolo, naj postane samostojno in si služi kruh v pisarni, da se tako samo prehrani in si, za primer, da se poroči, tudi nekaj prihrani. Nikakor Pa ni pravilno, da silijo v službo poročene žene, katerih možje zaslužijo po več tisoč dinarjev na mesec, med Um ko je toliko sposobnih Currer BeS: 79 Lovvoodska sirota »Kaj delate tuikaj,« je nadaljevala, »to ni mesto za Vas. S setro sva radi v kuhinji, kjer sva bolj prosti, toda VI ste naš gost in morate z nami v sprejemnico.« »Tu mi je prav ugodno.« »Nikakor ne; Hana Vas bo z moko oprašila.« »Tudi je pri ognju pretoplo,« ji je pritegnila Marija. »Seveda!« je povzela Diana. »Pridite, ubogajte!« Prijela me je za roko in me peljala v sobo. »Sedite,« je rekla in me posadila na zofo, »dokler ne odloživa obleke in ne Skuhava čaja. Med naše baT-jamiske pravice štejeva tudi to, da si kuhava, kadar naju je volja ali kadar Hana peče, pere ali lika.« Pustila me je samo z Mr. St. Johnom, ki mi je sedel nasproti in čital. Soba je bila majhna in preprosto opravljena, toda udobna, ker je bila čista. Starinski stoli so se svetili in miza iz orehovine je bila podobna zrcalu. Nekaj starih podob nekdanjih Riversov je zaljšalo stene. Omara s steklenimi vrati je vsebovala nekaj knjig m nekaj porcelanaste posode. Nobenega nepotrebnega okrasa ni bilo videti. Pohištvo je bilo z zavesami in preprogami vred sicer precej obrabljeno, a dobro oču-vano. Mr. St. Johm je sedel mirno kot kip, strmel v; knjigo in molčal. Mlad je še bil, ni mu še bilo trideset let, visok je bil in slok. V lice je bil zelo lep, kakor kak grški bog je bil videti s svojim klasičnim nosom in skoro atenskimi ustnicami. Malokdaj je bilo angleško lice tako podobno antičnemu obrazu. Čisto prav je imel, ko je obsodil moje nepravilno lice, saj je bilo njegovo tako lepo somerno. Oči so mu bile velike in modre, čelo mu je bilo visoko in belo kot slonova kost. Lep obraz, toda kdor ga je pogledal, je videl na prvi pogled, da je nemiren, trd in nagel. Ni me pogledal, dokler se nista vrnili sestri. Diana mi je prinesla kos šartlja. »Pojejte to,« me je silila, »saj morate biti lačni. Hana pravi, da niste od zajutrka ničesar zaužili.« Nisem odklonila daru, ker sem bila lačna. Mr. Ri-vers je zaprl knjigo, prisedel k mizi in me pogledal. Nekako prodiren mu je bil pogled; spoznala sem, da me prej nalašč ni pogledal in da to ni bilo iz same ne-zaupnosti. »Zelo Vam gre v tek,« je omenil. »Da, sir.« Bila sem navajena na kratka vprašanja prav kratko odgovarjati. »Dobro je bilo, da Vam je vročica branala zadnje jesti, ker bi bilo nevarno, da bi si bili prenatrpali želodec. Zdaj že lahko jeste, dasi morate biti zmerni.« »Upam, da Vam ne bom dolgo v nadlego,« sem nerodno in nevljudno odgovorila. »Ne,« me je hladno zavrnil. »Ko mi poveste naslov svojih sorodnikov, jim pišem m se lahko vrnete domov.« »Odkrito povedano, se bo to le težko storilo, ker nimam ne doma ne svojcev.« Vsi trije so me pogledali, a ne neizaupno. Bilo je več zvedljivosti kot sumnje v njih pogledih. Govorim zlasti o mladih damah, ker sicer jasne oči St. Johna niso bile tako odkrite. Rabile so mu bolj za to, da je spoznaval tuje misli kot za odkrivanje lastne duše. To me je bolj motilo kot hrabrilo. »Ali hočete reči, da nimate prav nobenega sorodstva?« »Da, niti ena vez me ne spaja z drugimi ljudmi Do nobene strehe na Angleškem nimam najmanjše pra-vioe.« »To so za Vaša leta nenavadne razmere.« Opazila sem, da je gledal moje roke. Kaj je neki iskal na njih? »Ali še niste omoženi?« »Saj ji še ni osemnajst let,« se je zasmejala Dian* »Devetnajst jih bo kmalu, a omožena še nisem.' čutila sem, da mi je silila kri v lice pri spominu & možitev. Vsi so opazili mojo zadrego in moj nefflk* Diana in Marija sta odvrnili pogled, hladnejši in strožji brat pa me je motril, da so se solze pridružile moji rdečici. »Kje ste bili v zadnjem času,« me je spet vprašal. »Preveč izprašuješ,« mu je šepnila Marija, a nagn« se je čez mizo in zahteval, da mu odgovorim. »Ime kraja, kjer sem prebivala, je moja tajna,« sem ga odločno zavrnila. »Prav imate, da miu- vsega ne poveste, saj ni vas izpovednih,« mi je pritegnila Diana. »Če mi mč ne poveste o svoji preteklosi, Vam tudi pomagati ne morem,« je trdil. »Pomoči pa ste le potrebni, kajne?« »Potrebna mi je in iščem jo, vsaj za tako dolg°> dokler ne najdem dela, ki bi mu bila kos in ki bi me za silo živilo.« »Ne vem, če sem res ljudpmil, a pomagal Vatu bom, kolikor bom utegnil. Povejte mi torej, kaj ste doslej delali in kaj znate.« ' ' Bila sem medtem popila čaj, ki me je zelo okrep"> kakor krepi vino orjaka. Živci so se mi spet napeli ffl tako sem lahko povedala radovednemu sodniku svOJe mnenje. . _ Naša severna meja o veliki noči 1932 VTISI KOBAN5KEGA POPOTNIKA. — TRAGIKA OBMEJNE GRUDE. POMOČI NA Naše bližnje gore so v solncu tako lepe, da v današnjem neidiličnem življenju vsaj za hip olajšajo mrzlično napetost in ublažijo ozračje z rahlim dihom krasot in dobrot matere narave. Zlasti vabijo prvi solnčni žarki človeštvo v vstajajočo prirodo, čeparv se drveči tempo sodobnosti že malo zmeni za čuvstveno lepoto praznikov... In vendar se čuti človek za praznik vstajenja prerojenega, da tem bolj čuti težnjo po vsem onem, kar bi moralo biti v življenju najsvetejše: ljubezen, pravica, bratstvo, plemenitost... A na žalost ni tako! Narava se preraja, — a človek? *, Za spremembo sva jo s tovarišem na cvetno nedeljo udarila v naše obmejne planine. Sv. Urban tako prikupno kliče in miče, da res zvabi srce. »Pa mimogrede pogledava še k našim vrlim mejašem, kako kaj prenašajo težo današnjih časov!« Rečeno — storjeno. Fantje izpod kozjakovih vrhov so pravkar nosili presmece k jutranji maši v Kamnico. »Še nikdar nismo tako težko našli potrebnih 7 lesov za presmec kot letos pri tej dolgi in hudi zimi!« pravi zagrenjeno sin bornega kočarja. »Druga leta sem za veliko noč prislužil pri delu v vinogradih denar za obleko, letos pa ne bo niti za klobuk. Slabi časi — slabo vreme! Zelo smo zaostali z delom, še bolj pa z zaslužkom.« Krepka volja do dela navdaja mladeniče pod kozjaškimi vrhovi. Nikakih nedosegljivih želj, nikakega poželjenja po hrupnih mestnih zabavah ne oklepa njihova duša, čeprav se v dolini neprestano blešči veliko mesto, ponoči posuto s stoterimi lučkami, za marsikoga tako zapeljivo... * Skromen vinogradnik pri Sv. Urbanu sl je pravkar ogledal svoje imetje v jutranjem solncu. Zahodna sapa je od Sv. Križa sesm prinašala mraz, glodajoč do kosti. Neobičajni pozdravi velikonočnega tedna, sneg noče iz svojih skrivališč... — No, očka, kako je, kako? — Ej, slabo, slabo! Pred tremi leti smo imeli še bosega Jožefa, od takrat je pa vedno slabše. Solnce nas več ne mara! Ta beseda ni bila fraza! Preprost človek čuti, kako potreben je solnca, svetlega solnca, ki preraja in oživlja vse: klitje, rast in cvetje. Čuti pa tudi, da je svet zakrit z gosto krinko, ki je solnce ne more prodreti... * Zvonovi pri Sv. Križu so pravkar pri-trkavali. Tudi tja je hitela mladina s presmeci in oljkami. V prazničnem razpoloženju, v iluzoričnem blesku cvetne nedelje je hribovska vas videti srečna, kljub nevsakdanjosti življenja. Možje in žene se izogibajo razgovorov o bridki sedanjosti. Le mlajši posestnik potoži svoje gorje, da je moral prodati par volov samo za davek. Mnogo drugih je zarubljenih ... »Pridelki nimajo cene, živina je skoraj zastonj. Saj ne moremo več živeti!« »Živeti!« Ta vseobjemaioča sila Oči-: tuje klic zemlje. Pesem najsilnejšega hotenja: Živeti! — je ob prazniku vstajenja še mnogo prepričevalnejša. • Od daleč pozdravlja najbolj obmejni Sv. Duh. Kot trdnjava na ostri skali gleda daleč tja na sever preko Lučan, kjer žive še bratje naše krvi... Zanje ni vstajenja, žrtve so pangermanske eks-panzivnosti, žrtve brutalne sile in grabežljivosti ... Temne grape in zareze med Križem in Duhom so simbol strtega življenja. Človek umira. Pomladi gredo mimo... Zakaj? Tu je tragika obmejne grude: do-tikališče dveh kultur, dveh stremljenj... Ozemlje je podvrženo vplivom, nagonom, vtiskom, omami... Tik slovenske vasi je postojanka tuje kulture — nemška šola. To boli in duši... Ni čuda, če je obmejni človek strt in slab... # Tipični hribovci v gostilni modrujejo o — krizi. Nekdaj cvetoče gozdarstvo je naše obmejne kraje utrdilo. Lesna kriza ovira vsak procvit tega eksponira-nega območja. Pa neznaten možakar čudovito reši težavni problem: »Ko bo vsak človek priznal sočloveku pravico do življenja, bo boljše. Prej pa ne!« Z neverjetno bistrostjo vidi ljudstvo težišče vsakdanjih težkoč. Treba je samo olajšati ljudem breme križev in težav, če jih že ne moremo odpraviti. In baš obmejno ljudstvo potrebuje mno go opore v današnjih časih! Kako hvaležni so ljudje, če popotnik pride in spregovori nekaj besed, če sočuvstvuje, če po možnosti pomaga! Če so bili propagandni izleti na mejo potrebni pred leti, so mnogo bolj potrebni še dandanes. Planinski klub »Meja«, Sokol, Narodna Odbrana in draga kulturna društva lahko mnogo store za utrditev obmejnih postojank. Delo za narod namreč je in ostane še nadalje glavni del pravega dela za človeštvo! Mejaš. Mariborska. »Kaka razlika je med Zemljičem in Streharjem?« »?« »Strehar ima kavarno pri zemlji, Zemljič jo ima pa na strehi.« Spori Jutri v nedeljo: Na igrišču ISSK Maribora: ob 10. dopoldne prijateljska tekma ISSK Maribor ml.:SK Svoboda ml. Ob 14. prvenstvena tekma SK Mura (Murska Sobota) :ISSK Maribor. Ob 16. prvenstvena tekma ASK Primorje (Ljubljana):ISSK Maribor. V pondeljek na praznik. Na igrišču ISSK Maribora: Ob 15.30 mednarodna .tekma SK Sturm (Gradec) :ISSK Maribor. Na igrišču SK Rapida: ob 14. prijateijska tekma SK Železničar II:SK Rapid II. Ob 15.30 prijateljska tekma Atletik SK (Celje) :SK Rapid. Vse tekme se odigrajo ob vsakem vremenu. Lahkoatletska sekcija ISSK Maribora je na svojem zadnjem sestanku izvolila ta-le odbor: načelnike Vahtar, tajnik Ko-nič, blagajnik in gospodar Filijančič; športna učitelja bosta prof. Cestnik in Lavrenčič, vodja treningov pa Fr. Pivka. Vodja damskega oddelka gospa Zora Ravnikova. ISSK Maribor bo letos gojil lahko at-Jetiko, ki se je zadnja leta v Mariboru tako zanemarjala, prav smiselno in redno in polagal posebno pažnjo na vse nove športne panoge. Tako bodo člani vadili streljanje z lokom, metanje obročev, (pripominjamo, da se s tem uvaja v ju-goslov. šport dve novi panogi lahkoatle-tike, ki sta drugod že krasno razviti) treniranje z velikim kolesom (Rhonrad) in drugo. Gg. prof. Cestnik in Lavrenčič bosta res strokovno poučevala, g. Pivka pa vodil treninge tako, da bodo vedno zanimivi in da se bo vsak lahko posvetil panogi, za katero bo imel največ veselja in daru. Trening se prične dne 14. L m. v Ljudskem vrtu na igrišču. Za gospode trikrat na teden in sicer torek, četrtek in soboto z začetkom ob %6 uri zjutraj, enako za dame ob sredah in petkih. Starejši gospodje bodo vadili samo ob sredah od 7. ure zvečer naprej. Vse točnejše informacije daje Vahtar, Gosposka 37. ISSK Maribor hoče s tem nuditi slehernemu, da pravilno vadi svoje telo v čistem svežem zraku. Sekcija nima namena vzgajati rekorderje, pač pa hoče lahko atletiko v našem mestu popularizirati; hoče Imeti čim večje število dobrih lahkoatletikov in s tem vršiti nalogo, katero si je nadela, to je: dvigniti slovensko lahkoatletiko iz mrtvila, nanovo jo oživeti — in za nekaj let imeti kakor v smučarstvu in plavanju, tako tudi v lahki atletiki besedo na prvenstvenih IpkmovaTiuli Nedeljski šport.. Smučarska sezona se za manj petično športnike nagiba h kraju. Vse smučarsk® tekme so absolvirane, nedelje so zdaJ proste za druge izletel Sicer se morajo navdušeni smučarji že precej visoko P0* penjati, da pridejo še do dobre smuk®, ker jug žre sneg vse bolj in bolj... Peca je sedaj središče smučarskega življenja. Pa saj je tudi vredno, da hodiš nanjo. Tako lepega razgleda ne nudi no* bena druga gora. Ribniška koča . je tudi še vredna smučarskega obiska. Snega je še dovolj na vseh pohorskih grebenih, čeprav se planinski borovci dvigajo čedalje bolj, iz snega. Kdor se hoče nasrkati pomladan-skega solnca in. zraka, ta naj gre na pia' nine preko nedelje. Onim, ki ostanejo doma, pa bo prijet* no v Ljudskem vrtu. Tam bo ISSK Ma' ribor skušal iztrgati ASK Primorju dve važni točki. Ker je Maribor pokazal v zadnjih tekmah res dober nogomet h1 je Primorje prav nevaren pretendent za liginega prvaka, bo tekma prav zanimi* va, borbena in — upamo — tudi fair. Lahkoatletiki pa gredo v Ljubljano, kjer bo tekma za prvenstvo države mo* štev in posameznikov v cross - countrS teku. Grmovšek in Zodpečan bosta zastopala mariborske barve. Najve-čje upanje imamo v Grmovška, ki je Š® vedno najboljši tekač na teh progah. Iz nove države Mandžurije Bivši kitajski cesar Puyi, ki so ga Ja' ponči postavili za poglavarja mandžur-ske republike, s svojo ženo ob prihodu v novo mandžurska prestolnico Čangdun ŠIRITE ..VEČEPNIK"1 Spoštovana gospodinja i Tudi Vi zamorete posledice gospodarske krize potom cenega nakupa omejiti, zato kupujte najbolj znani svetli premog iz Stanovskega v kosih brez kamenja in prahu po ceni od Din 40.— za 100 kg postavljen v hišo. Če pridete sami ponj Din 38.—. Trda in mehka drva ter kolobarje po najnižji ceni! Zaloga in zastopstvo premogokopne družbe „STANOVSKQ“ Maribor, Kopališka ulica 20. 1072 Sanatorij v Mariboru Gosposka ulica 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja v kirurg dr. Mirko Cerniš Najmodernejše urejen za operacije, zdravilni aparati: višinsko solnce, dia'ermija, tonizator, žarnica .Hala" Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli) Cene zmerne 1 2-a KRAVATE iz »Bemberg-svile« po Din 12-., 14.-, 16.-; Zahvala PULOVERI Za iskreno nam i&kazano sočustvovanje povodom prebridke izgube naše ljubljene soproge ozir. matere i. t. d., gospe Blaženke Kosi izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pevskim društvom za žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem, ki so jo v .tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. 1104 Žalujoče rodbine Kosi-Segovič brez rokavov različnih barv po Din 65, »Record« Din 7.-, vse oblike na zalogi SRAJCE Papirnica Li udt ke tiskarne Maribor, Slomikov trg štev. 6. modne iz popelina od Din 62.- naprej. Ti Kupujte svoje potrebščine pri naših Inserentih 1 T. SOKLIČ te Maribor Kam pa kam ? V nedeljo vsi v gostilno „Pri veverici** na vojaškem vežbališeu. Tam dobite pristna vina in domač? klobase ter prekajeno meso iz čebra. Pivo iz sodčka. V. nedeljo; in pondeljek koncert, I. BABIC MARIBOR, Gosposka 24 najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 Snomntte se cnp Takoj oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom in z električno razsvetljavo. Koroščeva ulica 5 II, levo. 1103 Dvosobno solnčno stanovanje išče mirna družina odraslih oseb za junij na levem bregu. Dopisi pod »točen plačnik«. 1102 Hiša v Mariboru, pri državnem mostu, enonadstropna z drugim enonadstropnim dvoriščnim poslopjem, s stanovanji, .velikimi prostori za delavnico, manjši obrat ali za garaže, ugodno na prodaj. Dopisi pod »Ugodno in ceno« na upravo lista. 90 Lovci! . Divje peteline gači in posreduje njih odstrel Josip Pajtler, preparator, Maribor, Komenskega trg 3. Zadnja avtobusna postaja št. 1 (vsake ^ ure). Živali se lahko oddajo pri g. Strnadu, puškarju, Aleksandrova cesta. Odlikovan s srebrno, zlato in državno kolajno. 1096 Nagobčnike za pse v vseh velikostih priporoča I. ^ Kravos, Aleksandrova c. 13. 1048 Trajne kodre izdeluje po znižani ceni znan strokovnjak z dolgoletno prakso. Salon Maly, Aleksandrova c. 22, v hiši zobozdravnika dr. Kaca. 1100 Prodam novozidano hišo, sobo in kuhinjo, pol ure od Maribora, Dev. Marija v Brezju 13. 1090 Vinotoč Zorko, Košaki, odprt. Stanovanje 2 sobi s pritiklinami oddam tik' glavnega kolodvora. Vprašati Aleksandrova 48. 1105 Popravila damskih klobukov izvršuje hitro in ceneno Ana Hoba-cher, Maribor, Aleksandrova c. 11. __________________________1043 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«._______________________________3 Šivalne stroje kupim. Ponudbe s točnim opisom na upravo »Večernika« pod »Šivalni stroji«. 1091 UGODNO KUPITE Dva poštena fanta sprejmem na stanovanje in hrano. Lo-ška ulica 6 I, vrata 7._____________ 109i Šivilja se priporoča cenj. damam na dom. Ponudbe na upravo Večernika pod »Perfektna«. 109.4 Spalne sobe, politirane, najmodernejše, in iz mehkega lesa polne ter kompletne kuhinje po konkurenčnih cenah prodam takoj. Mizarstvo Aleksandrova 48. 1106 Stanovanje 3 parketiranih sob, kuhinje s plinom in z vsemi pritiklinami oddam po zmerni ceni v Dr. F. Rosinovi ul. 23, s 1. majem. 1107 raznovrstne ostanke po Din 6‘-, 7’-, 8‘-meter Družabnlka(co) z Din 25.000 išče že 10 let obstoječa trgovina v centru mesta. Pogoj sodelovati pri pisarniških delih. Ponudbe pod »Dobro plačilo« na upravo Večernika. 1074 za birmance« ženine in neveste Breskve, eno- in dvoletne okulamte, rame vrste dobite v Krčevini, Sernčeva ulica 7, Simčič. ___________________________1082 Skoraj nove citre na prodaj. Naslov v upravi Večernika. _______________________________________ 1070 Izdelujem nove madrace in predelujem stare po nizki ceni. Ta-Petnik Anton Arzenšek, Grajska ulica _ št. 2, priti. _______________________ 1097 Maribor, imaš srce? Za one brez strehe in kruha? Dobrodošel tudi star šotor, kruh in skladišče za spravo pisarne. Naslov: »Marstan«, Koroška csta 19.____________________ 2000 Nova prodajalna pohištva in tapetniških izdelkov. Naše cene so skrajno nizke, izdelki prvovrstni z jamstvom. F. Novak, Vetrinjska 7. Slovenska 24. 1092 Miren poročen par brez otrok išče sobo in kuhinjo. Meljska c. 93. 107; Vozne olajšave. Ljubljana, župna tekma pevskih društev 3. aprila, polovična vožnja za člane pevskih društev. Ljubljana, Cross country tekme, 3. aprila, polovična vožnja za člane športnih društev. Novi Sad, sejem, od 2. do 5. aprila, polovična vožnja, legitimacija Din 20.—, Beograd, zbor jug. šumarskega udru-ženja, 10. aprila, polovična vožnja začla-ne šumarje. Milano, sejem, od 12. do 27. aprila, polovična vožnja. Basel, sejem, od 2. do 12. aprila, 30% znižana vožnja, legitimacija gratis. Zagreb, zagrebački Zbor, od 23. aprila do 2. maja, polovična vožnja. Vsa pojasnila daje Putnik v Mariboru. dobro in poceni v Mirna stranka brez otrok išče sobo in kuhinjo. Naslov v upravi. 1065 Nasproti glavnega kolodvora oddam takoj lepo opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama. Vprašati pri gospe Ana Hobacher, Aleksandrova c. 11. Trgovina s klobuki. 1045 Maribor, Vetrinjska ulica 15 Solidnega sostanovalca sprejmem. Smetanova ulica 34/111, vra- ta 14.__________________ 1093 Dvostanovanjska novozidana hiša v Mariboru ugodno na prodaj. Naslov v upravi Večernika. 1068 Inserirajte! Kupim hišo v Mariboru do. zneska 150.000 Din. Ponudbe na naslov »Mirni dom« na unravo lista. 1089 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični bar jeva 4. dvor., I. n. V M a rib o r u, Sne 2. IV. 1932. Mariborski »V E ČER'NI K« Jutra M,llilillilil ■ UlIIIII— Strin 3. HKS&V 'M Najfinejši rum Brandy en gros! Pristna slivovka en detail! in vse vrste likerja itd. JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9 Telefon 25-80. Tovarna likerjev, desertnih vin, in sirupov. MSMtiorski »VEČERNIK«' frira Dobra kvaliteta, okusna oblika — nizke cene. Vrsta 1937—22 Vrsta 6637—21 Vrsta 7627—63 Vrsta 7637— Čevlji iz črnega ali rjavega telečjega boksa Elegantni moški čevlji za izprehod in za iz- Okusni moški čevlji iz rjavega telečjega bo- Elegantni moški čevlji iz črnega boksa z gumijastimi podplati. Prej cena Din 169.—, lete. Napravili smo jih iz rjavega telečjega ksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna okusno perioracijo. To vrsto imamo tuo sedaj samo Din 99.—. boksa z močnim usnjatim podplatom. oblika daje tem čevljem posebno eleganco, v mahagonovi ali rjavi barvi ia isto čeno. PRI NAS DOBITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE VOLNENE NOGAVICE DIN 5 —, FLOR IN BOMBAŽEVE DIN 10— Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje, Rentni davek plačuje ir svojega. Ustanovljena I. 1882. Stanje hraailnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7*/« milijonov Din jfljhjlUiHk črni kruh iz rži je zelo tečen, ostane 8 do 10 'dni v največji vročini popolnoma svež in zdrav, zato ga priporočamo vsem turistom, restavracijam, kavarnam, delikatesam itd. Dostava Jmjd i J 8h\fil V k'šo in po 1078 Glavna zaloga: MARIBOR, Betnavska c. 13 in Glavni trg trgovina Skaza prej Sirk EMENA Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvo-rila splošno znano gostilno, preje ligo v Studencih, Cankarjeva ul. 11. Vabim cenj. goste na ležečih kartotek na krogljioni ležaj. Zahtevajte prospekte! »SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510. M.Berdaif ■ Maribor,Trg Svobode priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega semena najboljše kakovosti. Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini svojo potrebo glede kave. sladkorja, moke itd., vse po najnižji dnevni ceni. 977 ki se bo vršila v nedeljo, dne 3. aprila. Točila bom prvovrstna ljutomerska in domača vina. — Vljudno se priporoča 1088 FANI SLUGA. Opravilna številka: E IX 963/31 Opravilna številka: E IX 36.3/32 Dražb eni oklic. Dražbeni oklic Dne 11. maja 1932 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga: a) y2 k. o. Koroška vrata, vi št. 12 b)»/, k.o. „ „ 253 c) V, k. o. „ „ 373 Cenilna vrednost: ,ad a) Din 30.387 18y2 b) Din 5.606*25 c) Din 64.983*62% Najmanjši ponudek: ad a) Din 25.193 59 ad b) Din 2 80314 ad c) Din 32 466.81 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Dne li. maja 1932 dopoldne ob io uri bo pri podpiranem sodišču v sobi št il dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: a) k. o. Radizel vi. št. 61 in b) k. o. Čreta vi. št. 103 Cenilna vrednost: ad a) Din 38.877 — ad b) Din 8,110*— Vrednest pritikline: ad a) Din 5 560 — ki je vpoštevana v cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: Din 27.991*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je habit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okralno sodliče v Mariboru odd. IX.. dna 14. marca 1932. Okralno lodlšie v Mariboru odd. IX. dne 13. III. 1932. Moško perilo v najboljši kakovosti dobite samo pri tvrdki I. Babič Lastna izdalovalnica! Loika ulica 5 Maribor Oosposka 24 Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA v Maribora.