Acrocephalus X6 (127): 171–179, 2005 Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 Breeding distribution and population size of Corncrake Crex crex in Slovenia in 2004 Luka Boži~ DOPPS – BirdLife Slovenia, Kamenškova ulica 18, SI–2000 Maribor, Slovenija, e–mail: luka.bozic@dopps–drustvo.si Kongres ornitologov Slovenije ob 25. obletnici DOPPS Slovene Ornithologists’ Congress at the 25th anniversary of DOPPS – BirdLife Slovenia Leta 2004 je bil v Sloveniji opravljen tretji popis kosca Crex crex, ki je zajel celotno ozemlje dr`ave. 96 prostovoljnih popisovalcev je po standardni metodi {tetja v 162 no~nih terenskih obhodih pre{telo 391 pojo~ih samcev. To je 15,7 % manj koscev kot v popisu v letih 1992 – 93 in 30,6% manj kot leta 1999. 341 koscev je bilo pre{tetih na osmih najpomembnej{ih obmo~jih, preostalih 50 pa na 21 manj{ih lokalitetah. Kosci so bili zabele`eni v vseh makroregijah Slovenije, skupaj v 33 kvadratih UTM (10 x 10 km). Najve~ koscev (240) je bilo pre{tetih v dinarskem in alpskem svetu (110). Avtor ~lanka domneva, da je manj{e {tevilo pre{tetih koscev posledica dejanskega upada populacije v letih 1999 – 2004. Najve~ji upad v primerjavi s popisom leta 1999 je bil zabele`en na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija), kjer se je {tevilo koscev zmanj{alo kar za 56,3%. Veliki upad populacije kosca v Sloveniji je v najve~ji meri posledica manj{ega {tevila koscev na Ljubljanskem barju. Edino pomembnej{e obmo~je, kjer lahko z veliko verjetnostjo govorimo o pove~evanju {tevil~nosti, je Breginjski Stol (Julijske Alpe, SZ Slovenija). Upad slovenske populacije kosca se ka`e tudi v manj{em {tevilu lokalitet s potencialno primernim habitatom z zabele`enimi kosci, ~eprav je bilo skupno {tevilo pregledanih lokalitet v primerjavi s prej{njima popisoma skoraj enkrat ve~je. Obeti za dolgoro~no ohranitev pomembne populacije kosca v Sloveniji niso dobri. Edina mo`nost za pove~anje populacije kosca v Sloveniji je uvedba ustreznih naravovarstvenih ukrepov na najpomembnej{ih obmo~jih, predvsem na Ljubljanskem barju. Klju~ne besede: kosec, Crex crex, popis, populacija, upad, Slovenija Key words: Corncrake, Crex crex, census, population, decline, Slovenia 1. Uvod Pred letom 1992 smo imeli o pojavljanju kosca Crex crex v Sloveniji le posamezne, naklju~no zbrane podatke (npr. Geister 1985). Prvi organizirani popis kosca na celotnem ozemlju Slovenije je bil opravljen v letih 1992 in 1993 (Trontelj 1995). Povod za popis je bila uvrstitev kosca med globalno ogro`ene vrste (Collar & Andrew 1989, Grimmet & Jones 1991) in posledi~no pove~ana pozornost vrsti s strani varstvenih ornitologov. Rezultati vseslovenskega popisa kosca v letih 1992 – 93 so dali prvo s kvantitativnimi podatki podkrepljeno oceno velikosti populacije, ki je zamenjala dotedanjih pav{alno ocenjenih 200 – 300 koscev (Tucker & Heath 1994, Geister 1995). Hkrati smo dobili natan~nej{i vpogled v raz{irjenost kosca. @e takrat se je pokazalo, kje so najpomembnej{a obmo~ja za kosca pri nas (Trontelj 1995). Leta 1996 je bil izdelan Evropski akcijski na~rt za kosca, ki je priporo~al, da se nacionalni popisi kosca opravijo po standardni metodi v vseh evropskih dr`avah (Crockford et al. 1996). Drugi vseslovenski popis kosca je bil opravljen leta 1999, populacija pa na podlagi primerjave rezultatov obeh popisov ocenjena kot srednjero~no stabilna, a z velikimi lokalnimi nihanji (Trontelj 2001). Podatki popisa iz leta 1999 so bili osnova za opredelitev osmih mednarodno pomembnih obmo~ij (IBA), kjer je bil kosec kvalifikacijska vrsta za 171 L. Bo`i~: Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 dolo~itev meja obmo~ij (Polak 2000, Bo`i~ 2003). Vseh osem najpomembnej{ih obmo~ij za kosca je kasneje dobilo status posebnih obmo~ij varstva (SPA), ki so del mre`e posebnih varstvenih obmo~ij Natura 2000 (Uradni List RS, {t. 49/04). Obdobje med obema popisoma v Sloveniji je prineslo popolnoma nove poglede na globalno populacijo kosca, ki jo po najnovej{ih podatkih ocenjujejo na 1,7 – 3 milijone pojo~ih samcev (BirdLife International 2004). Ve~ kot polovica globalne populacije kosca `ivi v evropskem delu Rusije (Mischenko & Sukhanova 1999). Na podlagi novih podatkov o {tevil~nosti in oceni trenda populacije v naslednjem desetletju kosec ne izpolnjuje ve~ kriterijev za uvrstitev med globalno ogro`ene vrste in je bil nedavno preme{~en v kategorijo »blizu ogro`enosti« (Near-Threatened) vrst (BirdLife International 2004). Kljub temu je kosec, sode~ po novem evropskem akcijskem na~rtu (Koffijberg & Schäffer, v pripravi), ostal med prioritetnimi vrstami ptic za varstvo v Evropi. Novi evropski akcijski na~rt priporo~a za skupino dr`av, v kateri je tudi Slovenija, izvedbo nacionalnega popisa kosca na vsakih pet let. Ker je leta 2004 od zadnjega vseslovenskega popisa kosca minilo natanko pet let, smo v tem letu popis ponovili. Namen prispevka je predstaviti rezultate nacionalnega popisa kosca v Sloveniji leta 2004 in jih primerjati z rezultati prej{njih vseslovenskih popisov. Predstavljeni so tudi rezultati {tetij kosca na nekaterih izmed najpomembnej{ih obmo~ij, opravljenih v letu 2002. 2. Metoda Pri popisu kosca leta 2004 smo uporabili standardno metodo {tetja (Schäffer & Mammen 1999), zelo podobno tisti iz prej{njih dveh vseslovenskih popisov (Trontelj 1995 & 2001). Popisna enota {tetja je bil spontano pojo~i samec. Popisovali smo med 15.5. in 30.6., izjemoma tudi kasneje, vselej v no~nem ~asu, na vnaprej dolo~enih obmo~jih oziroma lokalitetah. Popise na osmih najpomembnej{ih obmo~jih (obmo~ja Natura 2000, kjer je kosec kvalifikacijska vrsta) smo opravili med 15.5. in 15.6. S tem smo se posku{ali izogniti obdobju, ko je ve~ina travnikov `e poko{enih. Ljubljansko barje je bilo v popisu razdeljeno na 42 popisnih ploskev, Cerkni{ko jezero na 8, dolina Reke na 4, Nano{~ica na 3, obmo~je Breginjski Stol – Planja pa na 2 popisni ploskvi. Druga obmo~ja in lokalitete smo v celoti pregledali med enim terenskim obhodom. Kosce smo praviloma {teli med 23.00 in 3.00 h, pri ve~jih popisnih obmo~jih in te`e dostopnih lokalitetah pa ponekod med 22.00 172 in 4.00 h. Ob de`evnem vremenu ali premo~nem vetru nismo popisovali. Za`eleno je bilo, da se vsako obmo~je oziroma lokaliteta obi{~e dvakrat in s tem pove~a verjetnost registracije vseh koscev. Popisna navodila zaradi oddaljenosti in te`avnega terena niso predvidevala ponovitve {tetja na ve~ini lokalitet v Julijskih Alpah in na Visokem Krasu. No~ni popis smo opravili med po~asno hojo s pogostimi postanki po vnaprej na~rtovani poti. ^e koscev na nekem zanje potencialno primernem delu popisnega obmo~ja nismo sli{ali takoj, smo po~akali 5 – 10 min in {ele nato nadaljevali pot. Popisno obmo~je smo pred {tetjem po potrebi pregledali podnevi. Popisna pot je bila speljana tako, da se je vsakemu delu popisnega obmo~ja, kjer bi utegnili bivati kosci, pribli`ala najmanj na 300 metrov. Polo`aj vsakega registriranega pojo~ega samca kosca smo vrisali na karto. Pri {tetjih na najpomembnej{ih obmo~jih smo kosce vrisovali na karte merila 1:25.000 oziroma na ortofoto posnetke, tiskane v merilih 1:5.000 – 1:15.000. Na drugih lokalitetah z manj{im {tevilom koscev smo uporabljali karte iz Atlasa Slovenije merila 1:50.000. Pri regionalni razdelitvi Slovenije in poimenovanju regij v ~lanku sledim regionalizaciji po Perku & Oro`en Adami~u (1999). Obmo~ja Natura 2000, kjer je kosec kvalifikacijska vrsta, imenujem »najpomembnej{a obmo~ja za kosca«, druge manj{e v popisu obiskane lokalitete pa »lokalitete«. 3. Rezultati 3.1. Popisana obmo~ja in lokalitete V nacionalnem popisu kosca leta 2004 smo poleg osmih najpomembnej{ih obmo~ij za kosca v Sloveniji sistemati~no pregledali 51 lokalitet, kjer je bil v letih po prvem popisu kosec ugotovljen vsaj enkrat. Poleg teh smo v popisu na~rtno pregledali dodatnih 23 lokalitet s potencialno primernim ko{~evim habitatom in zbrali naklju~ne podatke s petih lokalitet. V popisu leta 2004 niso bile pregledane naslednje lokalitete, kjer je bil kosec ugotovljen vsaj enkrat v obdobju 1992 – 2003: Lisec, Ravnik, Razdrto, Dol pri Ljubljani, Log pri Sevnici, Obrh in Studena pri Kostanjevici ob Krki ter Kur{inci. [tetje na Cerkni{kem jezeru je potekalo v okviru akcije »Crex Night«, ki jo je tako kot vsako leto organizirala Notranjska sekcija DOPPS. [tiri izmed najpomembnej{ih obmo~ij za kosca so bila v popisu v celoti pregledana dvakrat (Ljubljansko barje, Cerkni{ko jezero, Pore~je Nano{~ice in Sne`nik-Pivka), preostala {tiri pa enkrat (Planinsko polje, Breginjski Stol – Planja, dolina Reke in Jovsi). Izmed skupno 79 pregledanih lokalitet jih je bilo 41 v ~asu Acrocephalus X6 (127): I7I—179, 200J popisa obiskanih dvakrat, druge so bila pregledane enkrat. Med lokalitetami z ugotovljenimi kosci so bile le {tiri obiskane samo enkrat. V popisu je bilo skupaj opravljenih 162 no~nih terenskih obhodov, dobra polovica vseh (82) na Ljubljanskem barju. V enem no~nem obhodu je bilo pregledanih 1 – 8 lokalitet. Na najpomembnej{ih obmo~jih za kosca je bila v enem no~nem obhodu vselej pregledana le ena popisna ploskev oziroma eno obmo~je v celoti. Podatke v okviru popisa je prispevalo 96 popisovalcev. Najve~ popisovalcev, kar 36, je {telo na Ljubljanskem barju. Na Cerkni{kem jezeru je pri {tetju sodelovalo 29 popisovalcev. [tetje na drugih najpomembnej{ih obmo~jih za kosca in vseh lokalitetah so opravili po 1 – 3 popisovalci na posamezno obmo~je oziroma lokaliteto. 3.2. [tevilo koscev V popisu leta 2004 smo v Sloveniji pre{teli 391 koscev. 341 ali 87,2% vseh koscev smo pre{teli na osmih najpomembnej{ih obmo~jih (tabela 1, slika 1), preostalih 50 koscev pa na 21 lokalitetah po vsej dr`avi (tabela 2, slika 1). Kosce smo popisali v 33 kvadratih UTM (slika 2) v vseh makroregijah Slovenije (slika 3). 5 Slika 1: Osem najpomembnej{ih obmo~ij za kosca Crex crex v Sloveniji in druge pregledane lokalitete v letu 2004 (najpomembnej{a obmo~ja so prikazana kot o{tevil~ene bele povr{ine; 1 – Ljubljansko barje, 2 – Cerkni{ko jezero, 3 – Dolina Reke, 4 – Planinsko polje, 5 – Breginjski Stol-Planja, 6 – Pore~je Nano{~ice, 7 – Sne`nik-Pivka, 8 – Kozjansko-Jovsi; ta obmo~ja imajo status Posebnih obmo~ij varstva – SPA), kosec pa je kvalifkacijska vrsta. Pregledane lokalitete so prikazane kot to~ke: ~rne to~ke ponazarjajo lokalitete brez koscev, bele to~ke pa lokalitete z odkritimi kosci. Velikost to~ke ustreza {tevilu pre{tetih koscev (1, 2, 3 – 5 in 6 – 8). Figure 1: Eight most important areas for Corncrake Crex crex in Slovenia and other surveyed areas in the year 2004 (the areas are shown in white and numbered; 1 – Ljubljansko barje, 2 – Cerkni{ko jezero, 3 – the Reka valley, 4 – Planinsko polje, 5 – Breginjski Stol-Planja, 6 – the Nano{~ica catchment, 7 – Sne`nik-Pivka, 8 – Kozjansko-Jovsi; these are SPA areas and Corncrake serves as qualifying species). The surveyed localities are shown as circles, with black circles denoting sites where Corncrakes were absent, and white circles denoting sites occupied by Corncrake. Circle sizes indicate the numbers of counted Corncrakes (1, 2, 3 – 5, 6 – 8). 173 L. Bo`i~: Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 Tabela 1: [tevilo pre{tetih pojo~ih samcev kosca Crex crex na osmih najpomembnej{ih obmo~jih in sprememba {tevil~nosti koscev na posameznem obmo~ju leta 2004 v primerjavi s popisoma v letih 1992 – 93 in 1999. Ta obmo~ja imajo status Posebnih obmo~ij varstva (SPA), kosec pa je kvalifkacijska vrsta. Vklju~eni so samo podatki iz let, ko so bila pregledana vsa ali ve~ina obmo~ij. Table 1: The number of singing Corncrakes Crex crex as counted in eight most important areas and change of numbers on these areas between 2004 and 1992 – 93 or 1999. These are Special Protected Areas and Corncrake is a qualifying species. Only data from those years are included when all or most of the areas were surveyed. Obmo~je / Area inno n^l i nnn2 1001 Sprememba/ Sprememba/ Sprememba/ 2004 Change Change Change 1992/93 – 2004(%) 1999 – 2004(%) 2002 – 2004(%) Ljubljansko barje 236 238 160 104 - 55,9 - 56,3 - 35,0 Cerkni{ko jezero IO I 54 74 él - 39,6 + 13,0 - 17,6 Dolina Reke 30 él no data 13 - 56,7 - 78,7 - Planinsko polje 29 31 26 23 - 20,7 - 25,8 - 11,5 Breginjski Stol - Planja 14 41 44 88 + 528,6 + 114,6 + 100,0 Porečje Nanoščice 12 30 17 22 + 83,3 - 22,7 + 29>4 Snežnik - Pivka no data 16 14 IO - - 37,5 - 28,6 Kozjansko-Jovsi 6 27 14 20 + 233,3 - 25,9 + 42>9 Skupaj / Total Delež / Proportion (%) Skupaj / Total - Slovenija Opombe: 1 Trontelj (1995) 2 Trontelj (2001) 3 DOPPS, neobjavljeno 428 498 92.2 88.5 464 563 349 341 20,3 no data 87.2 391 31,5 2,3 3.3. Primerjava s prej{njimi popisi V popisu leta 2004 smo v Sloveniji pre{teli 15,7% manj koscev kot v popisu v letih 1992 – 93 (464) in 30,6% manj kot v popisu leta 1999 (563). Na najpomembnej{ih obmo~jih je bilo leta 2004 20,3% manj koscev kot v letih 1992 – 93 (428) in 31,5% manj kot leta 1999 (498). Na najpomembnej{ih obmo~jih je bilo koscev leta 2004 manj tudi v primerjavi z letom 2002 (349), in sicer za 2,3%. V popisih v letih 1992 – 93 in 1999 je bilo prav tako kot leta 2004 najve~ koscev pre{tetih na osmih najpomembnej{ih obmo~jih (92,2 oziroma 88,5% vseh koscev). Med najpomembnej{imi obmo~ji za kosca je opazno predvsem manj{e {tevilo koscev na Ljubljanskem barju in porast {tevila na Breginjskem stolu (tabela 1). Kosci so bili le na {tirih lokalitetah ugotovljeni v vseh treh nacionalnih popisih (tabela 2). Devet lokalitet, na katerih so bili v obdobju 1992 – 2003 vsaj enkrat pre{teti najmanj trije kosci, je bilo leta 2004 brez koscev (tabela 3). V nasprotju z velikostjo populacije so razlike v raz{irjenosti kosca med posameznimi popisi majhne. V popisu v letih 1992 – 93 so bili kosci registrirani v 30 kvadratih UTM (10 x 10 km), leta 1999 v 36 in leta 2004 v 33 kvadratih. Skupaj je bilo v vseh treh popisih zasedenih 54 kvadratov. 15 kvadratov je bilo zasedenih v vseh treh popisih, 15 v dveh in 24 v le enem popisu (slika 2). Prav tako so med posameznimi popisi majhne tudi razlike v {tevilu lokalitet z ugotovljenimi kosci. Leta 2004 smo kosce odkrili na najmanj{em {tevilu lokalitet, ~eprav smo pregledali skoraj enkrat ve~ lokalitet (79) kot v prej{njih popisih (45) (slika 4). Leta 2004 je bilo v primerjavi z letom 1999 {tevilo koscev manj{e v vseh makroregijah z izjemo alpskega sveta, kjer smo pre{teli 46,4% ve~ koscev. V dinarskem svetu, makroregiji z najve~jim {tevilom koscev (61,4% vseh koscev), se je njihovo {tevilo zmanj{alo za 39,3% (slika 3). [tevilo koscev na lokalitetah se je najbolj zmanj{alo v panonskem svetu. Leta 1999 smo na 10 lokalitetah v panonskem svetu pre{teli skupno 24 koscev, leta 2004 pa na 6 lokalitetah le 8 koscev. 174 Acrocephalus X6 (127): 171–179, 2005 Tabela 2: [tevilo pre{tetih pojo~ih samcev kosca Crex crex v treh nacionalnih popisih v Sloveniji na lokalitetah. Navedene so samo tiste lokalitete, ki so imele kosce v letu 2004. Table 2: The number of singing Corncrakes Crex crex as counted in localities in three national censuses. Only those localities are shown where Corncrakes were present in 2004. Lokaliteta / Locality 1 r,r,n r,ri 1 iyy/ — y3 1 nnn2 iyyy 2004 Kobari{ko in Starijsko blato 3 8 8 Krn (planina Kuhinja - pl. Leskovica) 1 0 6 Kolpa (Pir~e – Vas) 1 0 6 Breginj ni podatka / no data ni podatka / no data 4 Rakitna (Krimsko hribovje) 0 1 3 Liv{ke Ravne 3 6 2 Sveto (Banj{ice) 0 ni podatka / no data 2 Slavinje (Nanoščica) ni podatka / no data 0 2 Mi{ja dolina (Velike La{~e) 1 2 2 Slavski Laz (Kolpa) 2 4 2 Malence (Krka) 0 2 2 Vonarsko jezero (Sotla) ni podatka / no data ni podatka / no data 2 Postojna - Zalog 0 2 1 Spodnji Brnik 1 0 1 Zakraj (Blo{ka planota) 0 0 1 Re~ica ob Savinji ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Gotenica ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Zaboršt (Radulja) 0 3 1 Ga~nik (Slovenske gorice) ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Žihlava (Slovenske gorice) ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Vu~ja gomila (Gori~ko) ni podatka / no data ni podatka / no data 1 Skupaj / Total 12 28 50 Skupaj / Total - Slovenija 464 563 391 Opombe: 1 Trontelj (1995) 2 Trontelj (1999) 4. Diskusija Rezultati popisa kosca leta 2004 so pokazali veliko manj{e {tevilo pojo~ih samcev v primerjavi s prej{njima dvema popisoma. Da gre vendarle za dejanski upad {tevil~nosti populacije, ka`e predvsem naslednje: (1) konstantno upadanje {tevil~nosti koscev na celotnem Ljubljanskem barju v letih 2002 – 2004 (Bo`i~ 2005) in petletni negativni trend {tevila koscev na izbranem transektu na zahodnem delu Barja v letih 1998 – 2002 (Tome 2002); (2) manj{e {tevilo pre{tetih koscev leta 2004, kljub najve~ji vlo`eni koli~ini terenskega dela izmed vseh dosedanjih popisov; (3) manj{e {tevilo lokalitet z odkritimi kosci in ob~utno manj{e {tevilo koscev na teh lokalitetah v primerjavi s popisom leta 1999, kljub skoraj enkrat ve~jemu {tevilu pregledanih lokalitet s potencialno primernim habitatom. Ocenjujem, da je bil popis leta 2004 temeljitej{i kot v letih 1992 – 93 in 1999. Najpomembnej{a razlika je ta, da smo {tetje koscev na Ljubljanskem barju v popisu leta 2004 opravili dvakrat v priporo~enem razmiku, medtem ko je bilo v letih 1992 – 93 in 1999 opravljeno le enkrat. Verjetnost, da samca kosca v obdobju najbolj intenzivnega petja presli{imo med enim terenskim obhodom, je na podlagi navedb razli~nih avtorjev 8 – 30%, pri dvakratnem {tetju pa upade na zanemarljivo vrednost (Hudson et al. 1988, Tyler & Green 1996, Peake & McGregor 2001). Dejanske 175 L. Bo`i~: Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 Slika 2: UTM kvadrati 10 x 10 km, v katerih so bili odkriti kosci Crex crex v treh nacionalnih popisih v Sloveniji v letih 1992 - 93, 1999 in 2004. ^rna barva ponazarja kvadrate, zasedene v vseh treh popisih, svetlo siva kvadrate zasedene v dveh popisih, bela pa kvadrate, ki so imeli kosce le v enem popisu. Figure 2: UTM squares (10 x 10 km) in which Corncrakes Crex crex were recorded during the three national censuses (1992 - 93, 1999 and 2004). Black denotes squares occupied during all three censuses, light grey during two, and white during a single census. razlike v {tevilu koscev v Sloveniji so bile v letih 1992 – 93, 1999 in 2004 torej kve~jemu ve~je, kot ka`ejo podatki. Ljubljansko barje, kjer je bilo v treh vseslovenskih popisih zabele`enih 30 – 50% vseh pre{tetih koscev, ima najpomembnej{i vpliv na upad populacije kosca v Sloveniji. [tevilo pre{tetih koscev se je tukaj v obdobju 1999 – 2004 zmanj{alo za 56,3%. Upad populacije v enakem obdobju v celotni Sloveniji je bil 30,6%. Tako naglo upadanje populacije je bilo doslej zabele`eno le v redkih dr`avah, vklju~no z zahodno Evropo, kjer je bil upad {tevil~nosti najve~ji (Green et al. 1997). Edino obmo~je, kjer lahko z veliko gotovostjo govorimo o porastu {tevil~nosti, je Breginjski Stol. Zastavlja se vpra{anje, ali gre tu za pove~evanje lokalne populacije na ra~un imigracije koscev z uni~enih bivali{~ v ni`inah, kot domneva Trontelj (1999), ali se populacija na Breginjskem Stolu pove~uje na ra~un lastnega uspe{nega razmno`evanja koscev na neko{enih travnikih. Mo`no je oboje, saj je za kosce primernega 176 habitata v ni`inah vse manj, trenutne razmere na Breginjskem Stolu pa so zanje zelo ugodne. Prav tako je za odrasle kosce zna~ilna zvestoba {ir{i okolici gnezdi{~ (Green 1999). O morebitnem pove~anju celotne gorske populacije kosca v Zgornjem Poso~ju za zdaj {e ne moremo govoriti (glej tudi Trontelj 1997). Rezultati 13-letnega {tetja koscev na Cerkni{kem jezeru ka`ejo, da je populacija stabilna, vendar so zanjo zna~ilna velika nihanja {tevil~nosti med posameznimi leti, ki presegajo 50% (Polak et al. 2004). Odgovor na vpra{anje o populacijskih trendih na drugih najpomembnej{ih obmo~jih za kosca bodo najbr` dali le ve~letni rezultati rednih popisov, ki smo jih za~eli opravljati leta 2004. Na upad populacije v Sloveniji ka`e tudi majhno {tevilo lokalitet z odkritimi kosci, glede na celotno {tevilo pregledanih lokalitet. Ob stabilni ko{~evi populaciji bi pri~akovali povezavo med {tevilom lokalitet s kosci in {tevilom pregledanih lokalitet s primernim habitatom v posameznih popisih, saj ve~ina lokalitet, pregledanih leta 2004, le`i znotraj znanega Acrocephalus X6 (127): I7I—179, 200J 100% 3- 90% m 80% s 70% 60% 50% 40% 30% 20% Q 10% 1992-93 1999 2004 Leto popisa / Year of census D Sredozemski svet/ Mediterranean region ¦ Panonski svet/Panonic region ¦ Alpski svet /Alpine region ¦ Dinarski svet/Dinaric region Slika 3: [tevilo pre{tetih pojo~ih samcev kosca Crex crex v treh nacionalnih popisih v Sloveniji po makroregijah (po Perko & Orožen Adamič 1999) Figure 3: The numbers of Corncrakes Crex crex counted during the three national censuses in Slovenia per its macroregions (after Perko & Orožen Adamič 1999) areala kosca v Sloveniji, na skoraj 70% pa je bil kosec že zabeležen vsaj enkrat pred letom 2004. Slika razširjenosti kosca po kvadratih UTM kaže, da je bila redno zasedena le slaba tretjina vseh kvadratov z ugotovljenimi kosci. Distribucija redno zasedenih kvadratov se skoraj v celoti pokriva z najpomembnejšimi območji za kosca v Sloveniji. Največ kvadratov, ki so bili zasedeni le enkrat, je v panonskem svetu. V tej makroregiji je bilo leta 2004 zabeleženo tudi največje zmanjšanje števila zasedenih lokalitet in števila koscev na teh lokalitetah v primerjavi z letom 1999. Rezultati odsevajo slabe razmere za kosca v slovenskem panonskem svetu. Primernega habitata je tukaj ostalo le malo, pa še ta se pojavlja na majhnih, izoliranih površinah, ki ne omogočajo naselitve večjemu številu koscev. Verjetnost razmnoževanja posameznih samcev je zelo majhna, saj večinoma ostanejo nesparjeni (Schäffer & Münch 1991). Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da efektivne populacije kosca v panonskem svetu Slovenije, z izjemo Jovsov, leta 2004 ni bilo ve~. Trenutni obeti za dolgoro~no ohranitev pomembne populacije kosca v Sloveniji niso dobri. [tevilne dr`ave srednje, zahodne in severne Evrope, ki so pred dobrim desetletjem imele manj{e populacije kosca kot Slovenija (Green et al. 1997), so v zadnjih letih zabele`ile porast {tevil~nosti (Koffijberg & Schäffer, v pripravi). V nekaterih dr`avah je porast {tevil~nosti kosca posledica na~rtnega uresni~evanja naravovarstvenih ukrepov (npr. Gregory et al. 2003, Koffijberg & van Dijk 2001), ki pri nas v praksi {e ni za`ivelo. Drugi razlog za pove~anje populacij v nekaterih dr`avah je pove~anje globalne populacije kosca zaradi za~asno ugodnih razmer za razmno`evanje v nekdanjih dr`avah Sovjetske zveze, ki se ka`e tudi drugod (Schäffer & Green 2001). Vpliva tega dejavnika, kot ka`e, pri nas ni ~utiti. Ocenjujem, da je edina mo`nost za pove~anje populacije kosca v Sloveniji uvedba ustreznih naravovarstvenih ukrepov na najpomembnej{ih obmo~jih, predvsem na Ljubljanskem barju. 90 80 70 h 50 j- ,3Š 30 20 10 79 45 45 25 26 21 1992-93 1999 2004 Leto popisa / Year of census Slika 4: [tevilo pregledanih lokalitet (~rni stolpci) in lokalitet z odkritimi kosci Crex crex (sivi stolpci) v treh nacionalnih popisih v Sloveniji v letih 1992 - 93, 1999 in 2004 Figure 4: The numbers of surveyed localities (black bars) and localities where Corncrakes Crex crex were recorded (grey bars) during the three national counts in Slovenia (1992 - 93, 1999 and 2004) 177 L. Bo`i~: Gnezditvena raz{irjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004 Tabela 3: Lokalitete brez koscev Crex crex leta 2004, na katerih so bili v obdobju 1992 - 2003 vsaj enkrat ugotovljeni najmanj trije kosci Table 3: Localities without Corncrakes Crex crex in 2004 on which in the period 1992 – 2003 at least three Corncrakes were found Lokaliteta / Locality 1992 1999 7 Drugi popis/ Second survey Dolenja vas (Ribni{ka dolina) i - Aj{evica (Lijak) ni podatka / no data 0 5 (2001) Horjulska dolina i 0 5 (1998) Krakovski gozd (soto~je Ra~ne in Martinka) ni podatka / no data 5 - Radensko polje i 4 - Ravnik (Nanos) 3 ni podatka / no data - Lo{ko polje 3 0 - Podsreda — Socko ni podatka / no data 5 0 (2003) Velika Polana – Hotiza (Dolinsko) 0 3 2 (2000) Opombe: 1 Trontelj (1995) 2 Trontelj (1999) 3 DOPPS, neobjavljeno / unpublished 4 Jan~ar & Trebu{ak (2000) 5 lastni podatki / own data Zahvala: V popisu kosca leta 2004 so sodelovali naslednji popisovalci (abc): Ale{ Toma`i~, Ana Drole, Andrej Figelj, Andrej Hudoklin, Andrej Stupica, Andreja Dremelj, Barbara Kaiser, Barbara Vidmar, Bojana Fajdiga, Borut Pittner, Borut Rubini~, Borut [tumberger, Borut @vikart, Bo{tjan Grom, Bo{tjan Surina, Bo`a Majstorovi~, Branko Koren, Cvetka Marhold, Damijan Denac, Dare Fekonja, Dare [ere, Dejan Bordjan, Dragica Prosen, Drago Teli~, Du{an Klenov{ek, Du{an Sova, Eva Vukeli~, Gregor Torkar, Helena Mele, Hrvoje Or{ani~, Igor Kov{e, Irena Zalar, Ivan Kogov{ek, Ivica Kogov{ek, Jakob Smole, Jana Kus Veenvliet, Janez Dragoli~, Jernej Figelj, Jo{t Stergar{ek, Jo`ef Osredkar, Jure Marolt, Jurij Han`el, Jurij Kraj~i~, Karin Gabrov{ek, Katarina Ale{, Leon Kebe, Maja Cipot, Maksimiljan Tur{i~, Marija Ogrinec, Manca ^ernigoj, Marjan Logar, Marjan Mele, Maru{a Sotler, Martina Lu`nik, Mateja Kogelnik, Mateja Nose, Matja` Premzl, Metka [tok, Miha Podlogar, Milan Kosi, Milena Vraneti~, Milka Ko{merlj, Monika Podgorelec, Nada Labus, Nata{a Gorjanc, Nata{a [alaja, Nevenka Pfajfar, Paul Veenvliet, Petra Mohar, Petra Zor, Rado Pfajfar, Rok Planov{ek, Rok Rozman, Samo Razdrih, Sava Osole, Simon [irca, Slavko Polak, Stane Ko{merlj, Tadej Kogov{ek, Tanja Benko, Tatjana [krabec, Tina Lesko{ek, Tine Schein, Toma` Jan~ar, Toma` Miheli~, Tone Karer, Ur{a Budja, Ur{a Koce, Valerija Zak{ek, Vladka Tucovi~, Vojko Havli~ek, Zdravko Podhra{ki, Zvone Ogrinec, @eljko [alamun, @iga Iztok Remec in @iva Pipan. Vsem se najlep{e zahvaljujem za po`rtvovalno opravljeno delo. 178 5. Summary In 2004, the third national Corncrake Crex crex census was carried out. Standard census method was used and 96 volunteers took part, who counted 391 singing males during 162 night field visits. The total number of singing males was by 15.7% smaller than recorded in the years 1992 – 93 and by 30.6% smaller than in 1999. Altogether, 341 Corncrakes were recorded at the eight most important areas, the rest (50) at other smaller localities. Corncrakes were recorded in all macroregions of Slovenia in 33 UTM squares (10 x 10 km). The highest number was recorded in Dinaric (240) and Alpine (110) regions. The author presumes that this indicates population decline in the 1999 – 2004 period. The highest decline in comparison with the year 1999 was recorded at Ljubljansko barje (central Slovenia), where the number decreased by 56.3%. This contributed to the largest share in the decline of the entire Slovene population. A single important site with increased population was Breginjski Stol (Julian Alps, NW Slovenia). There were also fewer localities with Corncrakes, even though the number of the surveyed localities was doubled. The prospect of conserving the important population level of this bird in Slovenia is bleak. The only chance to increase the population is the intriduction of appropriate conservation measures in the country’s most important areas, especially Ljubljansko barje. Acrocephalus X6 (127): I7I—179, 200J 6. Literatura BirdLife International (2004): Threatened Birds of the World 2004, CD–ROM. – BirdLife International, Cambridge. Bo`i~, L. (2003): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih za{~itenih obmo~ij (SPA) v Sloveniji. Monografja DOPPS {t. 2. – DOPPS, Ljubljana. Bo`i~, L. (2005): Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje in uni~evanja ekstenzivnih travnikov. – Acrocephalus 26 (124): 3–21. Collar, N.J. & Andrew, A. (1988): Birds to watch: the ICBP world check-list of threatened birds. – International Council for Bird Preservation (Techn. Publ. 8), Cambridge. Crockford, N., Green, R., Rocamora, G., Schäffer, N., Stowe, T. & Williams, G. (1996): Action plan for the Corncrake (Crex crex) in Europe. In: Heredia, B., L. Rose & M. Painter (eds.): Globally threatened birds in Europe – Action plans. – Council of Europe Publishing. Geister, I. (1985): Kosec Crex crex. – Acrocephalus 6 (25): 48. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana. Green, R.E. (1999): Survival and dispersal of male Corncrakes Crex crex in a threatened population. – Bird Study 46 (suppl.): 218–229. Green, R.E., Rocamora, G. & Schäffer, N. (1997): Populations, ecology and threats to the Corncrake Crex crex in Europe. – Vogelwelt 118: 117–134. Gregory, R.D., Eaton, M.A., Noble, D.G., Robinson, J.A., Parsons, M., Baker, H., Austin, G. & Hilton, G.M. (2003): The State of the UK’s birds in 2002. – The RSPB, BTO, WWT & JNCC, Sandy. Grimmet, R.F.A. & Jones, T.A. (1991): Important Bird Areas in Europe. – International Council for Bird Preservation (Techn. Publ. 9), Cambridge. Hudson, A.V., Stowe, T.J.& Aspinall, S.J. (1990): Status and distribution of Corncrakes in Britain in 1988. – British Birds 83 (5): 173–187. Jan~ar, T. & Trebu{ak, M. (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. – Acrocephalus 21 (100): 107–134. Koffijberg, K. & van Dijk, A.J. (2001): Infux van Kwartelkoningen Crex crex in Nederland in 1998. – Limosa 74: 147–159. Koffijberg, K. & Schäffer, N. (v pripravi): Species Action Plan Corncrake Crex crex. – BirdLife International. Mischenko, A.L. & Sukhanova, O.V. (1999): Corncrake Crex crex in European Russia: methods and results of a large-scale census. – Vogelwelt 120, (suppl.): 323–327. Peake, T.M. & McGregor, P.K. (2001): Corncrake Crex crex census estimates: a conservation application of vocal individuality. – Animal Biodiversity and Conservation 24 (1): 81–90. Perko, D. & Oro`en Adami~, M. (1999): Slovenija. Pokrajine in ljudje. – Mladinska knjiga, Ljubljana. Polak, S. (ed.) (2000): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografja DOPPS {t. 1. – DOPPS, Ljubljana. Polak, S., Kebe, L. & Koren, B. (2004): 13 let popisov kosca Crex crex na Cerkni{kem jezeru (Slovenija). – Acrocephalus 25 (121): 59–70. Schäffer, N. & Münch, S. (1993): Untersuchungen zur Habitatwahl und Brutbiologie des Wachtelkönigs Crex crex im Murnauer Moos / Oberbayern. – Vogelwelt 114 (2): 55–72. Schäffer, N. & Mammen, U. (1999): Proceedings of the International Corncrake Workshop, Hilpoltstein, Germany [www.Corncrake.net]. Schäffer, N. & Green, R.E. (2001): The Global Status of the Corncrake. – RSPB Conservation Review 13: 18– 24. Tome, D. (2002): Ali je populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju ({e) stabilna? – Acrocephalus 23 (113/114): 141–143. Trontelj, P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992–93. – Acrocephalus 16 (73): 174–180. Trontelj, P. (1997): Distribution and habitat of the Corn Crake (Crex crex) at the Upper So~a basin (Julian Alps, Slovenia). – Annales 11: 65–72. Trontelj, P. (2001): Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo. – Acrocephalus 22 (108): 139–147. Tucker, G.M. & M.F. Heath (1994): Birds in Europe: their conservation status. BirdLife Conservation Series no. 3. – BirdLife International, Cambridge. Tyler, G.A. & Green, R.E. (1996): The incidence of nocturnal song by male Corncrakes Crex crex is reduced during pairing. – Bird Study 43: 214–219. Uradni list RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000; {t. 49/04). Prispelo / Arrived: 26.10.2004 Sprejeto / Accepted: 9.3.2006 179