strici v gosteh gozdarje in ko se je drnščina predaj;ila piijetni razigranosti, je nenadoma zavrelo v Mokrici . Sidra.l;ki divj.l lovci so prav ta dan, ko so vedeli, da so varni, pri redili pogon na gamse v Velikih laštah. Pokalo je iz zarjavelih kru;abink in drugih pihalnikov, da se je razlegalo krog in krog po gorah nad Koncem. Prav tedaj sem se vn;čal po Gami;ovem skre t u v Konec. Sli~al sem raztrgane odmeve stre lov in ugibal, kaj bi mnglo biti. Saj za lov še ni bil čas in sem menil, dnjim jezikom phizu, kjer je po grapi žuborela voda in gledal v senčni Konec. DoH po bregu se je še videlo po mokrotnih lisah, kou je bil še nedavno od lezel sneg, in tako sem znenada lučaj pod sabo opazil med gruš<":em nekako čudno za krivljeno, ogoljeno ru.ševo vejo. Pogledal !lem bolje in že me je pognalo kvišku. V nekaj skokih sem bil pri njej in izmed kamen.in sem potegnil gamsovo lobanjo z enim samim rogljem. Crepinja je bila skoraj že povsem preperela in roge ! ves 11iv in krhek. Nič čudnega niso takšne n njdbe po plazovih, t oda ko sem obračal tisto lobanjo po rokah in otipaval prepereli rogelj, sem se znenada spet spomnil onega gamsa s Preklete škrbine. Šele zdaj sem se ;a;avedel, kako izredno dolg rogelj imam pred seboj in bolj ko sem ga ogledoval ter na.~tel na njem Šr:!S(najst letnic, sem bil prepričan, da imam prav. Seveda bi bilo mogoče, da je bil lo kak drug gams. Kdove, koliko let j e lobanja že ležala v gru šču in potovala z njim izpod sten semkaj v dno, da je odpadel drugi t"Ogelj, kakor se je ostalo okostje raztr eslo med kamenjem. Toda takšne izredne rogl je je mogel imeti le gams s Preklete šlu-bine. Saj tod pod tem ostenjem je bil živel in zginil ono hudo zimo, ki je nHphala plazov, da so obležali čez leto. Spel so se mi vračali že ?:davnaj zatoneli dne vi, ko sem bil gledal pasočega se gamsa v Slu·bini in počasi i;p je njegova plemenita postava jela oblikovati pred menoj, Vsak o črto na njem sem si bil zapomnil. Kako mu je vihrala dlaka v srhem gorskem vetru in se je zasvetilo nebo s plovečimi oblaki v nje govih temnih očeh. Zdaj so zevale vame praz ne očesne dupline in nekdaj tako svetleči se rogelj je bil siv, ves ogn~ben in okrhan. Kljub vsej skušcnosti, ki ga je tako dolgo v<1rovala, starec ni ušel svoji usodi. Ne bom tajil, da bi si bil L'Hd obesil njegove še črno svetleče se roglje n a steno in koliko krat sem pre t uhtal neštete zamiš ljene z-alaze. Kako bi se uila spogledala v kakšnem rns nem jutru, če hi mi bilo dano. Zdaj leži pred menoj sruno okrnjena, prepere la lobanja, a vendar se mi ob njej vselej VI"ačajo spomini in z n ji.mi stvc1ri in do,sodki, ki lli se sicer porazgubili v mnoiici vsega, kar so nanesla popotovanja po gorah. Rjavina ~tanko Klinax Tako lepo m1 Je bil o pri duši, ko sem se od ločil za grede v Rjavini! Ves sem zaživel za smer, ki je še nisem po7.na l. Tudi s lene Rja vine na sploh nisem še nikoli obiskal, in če ravno sem kdovekolikokrat šel skozi Kot in tudi že bil na Dimnikih in Luknji peči in na vrhu Rjavine , sva si bila s steno velika lujca. Pisal sem .Tanezu in odpotoval v soboto z.ve čer v Rauovno k Pi-e.l;ernu. Janez je pripeljal še Marjana , ki je skušen plezalec in prijeten tovariš. Ra;,,en tega je že poznal Rjavino, ker je plezal Avčinovo smer. Vsaj on je tako trdil, izkazalo pa se je, da pozna verjetno le Dro fenikovo. Seveda je bila to postranska stvar , veselo je bilo videti, du se na Rjiwino precej bolje spozna kot midva z .Janezom. Od pričakovanja sem le mal o spal. Bila je prekrasna mesečna noč, luna mi je ob oknu kukala na ležišče, da sem kar naprej pogle doval na m·o. Ob pol štirih sem vstal in pre budil tovariša. Kolesa smo potisnili v hosto in gore so ravno zardele pod prv imi žarki, ko smo vzeli pot pod noge in se zagrizli v slrmal. Pogledi so vprašujoče bližali Rjavino, v srcu pa nam je bil o, saj gremo odkrivat. lepo NEZNANKO. Potem pa je vreme vse pokvarilo. Zajela nas je megla, vsul se je dež in prispeli smo do mesta, ki ga ni v opisu smeri. To je kakih šest metrov spusta na spodnjo polico. Klin je že čakal, da nam pomaga, mi pa se nismo mogli odločiti. 7.e poldrugo urn nam megla 531 ni dala videti dlje kot dobrih deset metrov. Marjan je iskal naravnega na daljevanja po lice, a je odnehal. Spustiti po vrvi se ni ma ral, ker je menil, da bomo morali nazaj, a bi si i1a previsnem spustnem mestu verjetno odrezali povratek, brž ko bi spodaj potegnili vrv za sabo. Orie"tirnti se ni bilo mogoče in nazadnje smo zdvomili, če smo sploh v pravi smeti. PL·eostalo n am ni drugega kot poč:i k;iti, če bi se megla blagovolila vsaj za hip pretrgali. Pravzaprav mora biti zelo lepo na tislem metu, kjer smo občepeli. Pod široko, udnhno dolgo polico, hi pelje lahko poševno nav:,:goL·, se zgublja svet v kalnem, mehkem prepalemu tednu, da se je kopal v kristalno čistem vremenu. Janez pa je menil, da delam NARAVI krivico, češ vsa- 532 ka 1·eč ima svoj namen in vsaka na videz ponesrečena stvar ima svoje lepe in dobre slnmi. ln zdajle razmišljam o včerajšnjem Cl:;i vseeno boli, ker v smeti najbrž nismo prodrli niti do polovice. Tako se mi zdi, kot da smo se lotili obliko vanja kndjevi;ke figure, a se nam je krona izmuznila iz rok in potasi potopila v megle n0m valovju. Jože Vršnik, Robanov Kot, Planšarjevo slovo Ko odhajam d.ol s p!imine srce mi je faiostno; al za letos, al za vselej tukaj jemljem zdaj slovo? K aj pr"inese ča,:,; prihodnji to zruitrto je uč:em, da nam želj le malo spohii, to pa Le p-redobro vem. Dot v dolini ni prijetno, srce hrepeni nazaj n a. pL.anino, kjer v po!.etju zame je zemeljski- raj. Lastavice odletele, li!ad.en veter je zmJet, rožice so odcvetele jaz pa sem že osiveL. Vsaka zima enkrat mine prismeh.lja se zopet maj, rožice ~-pet zacvetijo, a mtad-0sti ·ni 11az.aj, Po dolini v nemi grozi m,ak hudir z ,notarjem vozi, da ropoče in grmi, tega več zdržati ni. Vabijo nas naše gore: Go· r 1w.j pride, kd,or le more, tu je sreča, mir srca, gor ne seže hrup sveta. Naj divjaju, 1,aj norijo, naprej v pruzno na.j drvijo vsi nemir ni zdaj ljucije, mi pa grerno na gore. Tole pesmico nam je ob zaključku svoje »pastin;ke sezone" v Kotu pod Ojstrico 1.ložil dolgoletni so trud. nik JHtšegu Jistu 1n11ugin1 pln11i11cen1 zna,li R.o banov Jože. 2:elimo mu milo zimo. da mu vsakdanja pot v '!'ravnik ne bo prelezlm, spomlad i 1965 pa spet uspešno planinsko sezono v njep,ovcm gostoljubnem 2: r1vetju v Kolu. Opomba uredništvu Jože Komac - t.dlvjl Joza- Foto dr. Oscar Kaltenegger (1902) In vendar prvenstvena F rance Avčin šestdesetega leta je bilo, ko smo Daro, Ton ček in podpisani plezali dolgi greben Goli čica - Kanceljni - Planja - Razot · med dolžino Mlinarice in Kriškimi podi, na..~o Arilte Peuterey. Za petdesetle tnico sem si privoščil to razkošno darilo življenja. Mislili smo , da bo prvenstvena. Takra t pač nismo vedeli, da hodimo po stopinjah Janeza Kru šica. Z družbo Jeseničanov, Šilarjem, Šuligo jevo, Stražišarjem je bil pred nami že leta 1949. Za njim je g1•cben preple:.ml še v gorah izginuli veliki i;amohodec Prevec. Kdo bi ve del, kod je hodil takrat '/ Nekaj je gotovo: strmega stolpa nad škrbino »Veliki V« med Gcrmlajtom (2l0U m) in K!lllceljni (2191 m) še ni nihče preple7.al, Če7. Kanceljne še ni nihče prišel. Navpičen je in previsen, pečina je trdn.i, štiri, pet raztežajev četrte, pe te, mo goče celo š~Le Ležavnostne stopnje, le malo izbire za p.imeten V7,pon, nič grušča pod ste no: svet kot v Aschenhrennerju, sta ugotovil;i_ Daro in Tonček. Ob tem smo takrat rekli in zapisali: »Kanr.e ljne s.ime i,mo si prihrnnili za dl'ugič, ko bi bili že z vsem na jasnem; saj še pridemo.« In res smo prišli in p1ihajali, a knj vse je pr išlo vmes! Naš dolgostebelni Jeglič je med tem diplomiral za žolnirja, Po tem sva prišla sama, zlezla v Germlajt:; ko sva se navezo vala 7.a Kanceljne, se je po Trenti od Konina ptipodilo nek.ij tako strašnega, udarilo skozi vse škrbine nekaj tako črnega, da svn na mestu pobegnila v dolino. Tik pred nevihto sva dosegla avto. Pravili so, da se je tisti popoldan utrgat oblak, vso noč je besnela nevihtn, da nikoli tega. Ko smo p1ihodnjič prišli, smo bili štirje. Spremljaln nas je še Jelka. Na Germlajtu bi l)oča.kal.a, da preple zamo in se vrnemo ponjo. To pot pa sem bil priča največje duševne krutosti v gorah, kar sem jih kdaj doživel. Tako-le je bilo. Vrh Germlajta je bi1o kot v nebesih, mirno, sončno, jasno. Ko smo pokukali z mlinarške st rani se je dvignila čredica gamsov, same koze z mladiči. Na še topla ležišča v travi s1no sedli mi. Trije možakarji smo se navc za Li, Tonček prvi, v sredi Daro, zadaj jnz. Težko opremljeni vsi trij e z železjem in vrv mi. V škrbini so se uprli takoj prvi metri, le s težavo jih je s klini zdelal naš Dolgoste belni. In takih metrov se. je više gori obetalo nič koliko. Pozni smo bili, daleč je od ceste v »Veliki V«. Med tem ko . ~e je boril s skalo 533