Tu smo, da omejujemo korupcijo, krepimo pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja LETNO POROCILO 2022 – Komisija za preprecevanje korupcije – Izdala, založila in financirala Komisija za preprecevanje korupcije LETNO POROCILO 2022 1. 1. 2022 - 31. 12. 2022 Letno porocilo je bilo sprejeto na 16. seji senata Komisije za preprecevanje korupcije, 5. 5. 2023, v sestavi dr. Robert ŠUMI, predsednik, David LAPORNIK, namestnik predsednika, in Simon SAVSKI, namestnik predsednika. Kazalo 1 Uvod ............................................................................................................................................................... 1 1.1 Nagovor predsednika: Od besed k dejanjem ......................................................................................... 1 1.2 Povzetek porocila v sliki in besedi .......................................................................................................... 4 2 Predstavitev Komisije................................................................................................................................... 5 2.1 Pristojnosti ............................................................................................................................................. 5 2.2 Senat ...................................................................................................................................................... 6 3 Vsebina dela in pregled obravnavanih zadev ............................................................................................ 8 3.1 Prekrški in zahteve za sodno varstvo ................................................................................................... 10 3.2 Vsebina dela po posameznih institutih ................................................................................................. 11 3.3 Odstopi obravnavanih zadev drugim organom .................................................................................... 34 3.4 Izdana priporocila subjektom javnega sektorja in pobude .................................................................... 35 3.5 Nadzor nabav medicinske zašcitne opreme ........................................................................................ 41 3.6 Resolucija o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji .................................................................. 43 3.7 Zakonodajni pregledi ............................................................................................................................ 46 3.8 Usposabljanja ...................................................................................................................................... 47 3.9 Drugi projekti Komisije ......................................................................................................................... 48 4 Sodelovanje z drugimi organi, nevladnimi organizacijami (NVO) in odnosi z javnostmi ..................... 50 4.1 Sodelovanje z državnimi organi v povezavi s podrocji dela Komisije ................................................... 50 4.2 Sodelovanje z drugimi nadzornimi institucijami .................................................................................... 50 4.3 Sodelovanje z institucijami s podrocja vzgoje in izobraževanja ........................................................... 51 4.4 Sodelovanje s FURS ............................................................................................................................ 51 4.5 Sodelovanje s Policijo, Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) in drugimi državnimi organi .............. 51 4.6 Sodelovanje z drugimi javnimi in zasebnimi organizacijami ................................................................. 51 4.7 Sodelovanje z NVO .............................................................................................................................. 52 4.8 Odnosi z javnostmi ............................................................................................................................... 52 5 Mednarodna dejavnost ............................................................................................................................... 56 5.1 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ............................................................... 56 5.2 Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) ...................................................................... 57 5.3 Svet Evrope: Skupina držav proti korupciji (GRECO) .......................................................................... 57 5.4 Sodelovanje v okviru EU in evropskih mrež ......................................................................................... 58 5.5 Druge mednarodne aktivnosti komisije ................................................................................................ 59 6 Delovanje Komisije ..................................................................................................................................... 61 6.1 Zaposleni / kadri ................................................................................................................................... 61 6.2 Financni viri .......................................................................................................................................... 63 6.3 Izobraževanja zaposlenih ..................................................................................................................... 66 6.4 Analitika in informacijska tehnologija / varnost ..................................................................................... 67 6.5 Projekt ureditve arhiva ......................................................................................................................... 68 6.6 Informacije javnega znacaja ................................................................................................................. 68 Legenda kratic (po abecednem vrstnem redu) AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve DKOM – Državna revizijska komisija DM – delovno mesto DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank EACN - Evropska mreža kontaktnih tock za boj proti korupciji EK – Evropska komisija ENPE - Evropska mreža za etiko javnega sektorja EPAC - European Partners Against Corruption EU – Evropska unija FURS – Financna uprava Republike Slovenije GRECO – Skupina držav proti korupciji IP – Informacijski pooblašcenec KMVVI - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Kodeks - Kodeks upravljanja za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti Komisija – Komisija za preprecevanje korupcije MF - Ministrstvo za finance MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MJU – Ministrstvo za javno upravo MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve MOP – Ministrstvo za okolje in prostor MP – Ministrstvo za pravosodje NVO – nevladne organizacije OECD - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj Poslovnik Komisije za preprecevanje korupcije – Poslovnik Komisije Pravilnik - Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril PRS – Poslovni register Slovenije PZI - projektna dokumentacija za izvedbo gradnje Resolucija – Resolucija o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji RS – Republika Slovenija RTV – Radio-televizija Slovenija SID – Slovenska investicijska družba SDH – Slovenski državni holding SOS – Skupnost obcin Slovenije SPIO – Mreža za integriteto javnega sektorja pri OECD UNCAC – Konvencija Združenih narodov proti korupciji UNODC – Urad Združenih narodov za droge in kriminal UNP – Urad za nadzor proracuna UPPD – Urad za preprecevanje pranja denarja Varuh – Varuh clovekovih pravic Republike Slovenije VDT – Vrhovno državno tožilstvo WGB - Working Group on Bribery in International Business Transactions ZDeb - Zakon o debirokratizaciji ZDIJZ – Zakon o dostopu do informacij javnega znacaja ZGD-1 - Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1K - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah ZIntPK – Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije novela ZIntPK-C – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije ZJN-3 – Zakon o javnem narocanju ZJU – Zakon o javnih uslužbencih ZMOS – Združenje mestnih obcin Slovenije ZNOrg – Zakon o nevladnih organizacijah ZNS – Združenje nadzornikov Slovenije ZOS – Združenje obcin Slovenije ZRacS-1 – Zakon o racunskem sodišcu ZRSBR - Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve ZRSŠ – Zavod Republike Slovenije za šolstvo ZSDH-1 – Zakon o Slovenskem državnem holdingu ZSDH-1A - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu ZUP – Zakon o upravnem postopku ZVKD - Javni zavod RS za varstvo kulturne dedišcine ZZPri – Zakon o zašciti prijaviteljev Kazalo slik Slika 1 Povzetek porocila v sliki in besedi ............................................................................................................... 4 Kazalo grafov Graf 1 Prijave glede na vrsto suma kršitev ZIntPK .................................................................................................. 8 Graf 2 Število prejetih in rešenih prijav .................................................................................................................. 10 Graf 3 Število uvedenih prekrškov ......................................................................................................................... 10 Graf 4 Odstopi drugim organom ............................................................................................................................ 34 Graf 5 Usposabljanja glede na izvedbo ................................................................................................................. 47 Graf 6 Vsebine usposabljanj .................................................................................................................................. 48 Graf 7 Odlocitve o zahtevah po ZDIJZ .................................................................................................................. 70 Kazalo tabel Tabela 1 Prekrškovni postopki in ukrepi ................................................................................................................ 11 Tabela 2 Prekrškovne odlocitve ............................................................................................................................ 11 Tabela 3 Število pravnomocnih ugotovitev po institutih ......................................................................................... 11 Tabela 4 Izobrazbena struktura zaposlenih ........................................................................................................... 62 Tabela 5 Povprecna starost zaposlenih glede na NOE ......................................................................................... 62 Tabela 6 Starostna struktura zaposlenih ............................................................................................................... 63 Tabela 7 Proracunska sredstva Komisije 2022 ..................................................................................................... 64 Tabela 8 Razporeditev zaposlenih v placne razrede ............................................................................................. 65 1 Uvod 1.1 Nagovor predsednika: Od besed k dejanjem Spoštovani, pred vami je Letno porocilo Komisije za preprecevanje korupcije (Komisija) za leto 2022, ki skupaj z Oceno stanja predstavlja presek našega dela v minulem letu ter oceno stanja na podrocju preprecevanja korupcije in krepitve integritete ter s tem krepitve zaupanja v pravno državo. To je že tretje letno porocilo v casu mojega mandata, ravno na njegovi polovici – pa smo tudi pri preprecevanju korupcije in krepitvi integritete že na pol poti k uresnicevanju ciljev? Vsi kazalci kažejo, da Komisijo ponovno postavljamo na noge. V zadnjih treh letih smo sprejeli številna nova ali prenovljena sistemska pojasnila, ugotovili 17 od skupno 22 pravnomocnih kršitev integritete (prve v letu 2018), izvedli dva tematska nadzora nabav zašcitne opreme, podali vec kot 130 priporocil subjektom javnega sektorja, v vec kot 250 primerih odstopili zadeve tožilstvu in policiji (v vec kot 630 primerih pa ostalim nadzornim organom), dosegli vnos sankcij za kršitve integritete v dolocbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1A). Zaceli smo s prenovo Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji, skupaj z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo vodimo in širimo projekt Integriteta: skupni cilj generacij, posodobili smo strojno, programsko in komunikacijsko opremo, nacrtujemo celovito prenovo informacijskih sistemov Komisije, tudi aplikacij Erar in Corruptio, in od lani na spletni strani objavljamo pravnomocne kršitve funkcionarjev, spremembe premoženjskega stanja in katalog obveznosti funkcionarjev. Komisijo profesionaliziramo tako navznoter kot navzven. Ohranjamo objektivnost pri obravnavi vseh uradnih oseb, ne glede na njihovo politicno pripadnost ali položaj, pri cemer z ucinkovito preventivo in nadzorom prispevamo h krepitvi pravne države, odgovornosti in preprecevanju korupcije. To je popotnica za dobre stvari v slovenski družbi. A napredek, kot si ga želimo, lahko storimo le z medsebojnim sodelovanjem politike, javnega sektorja, vkljucno z drugimi (neodvisnimi) državnimi organi, gospodarstva, nevladnih organizacij, civilne družbe in medijev – in zato temu, sodelovanju, dajemo velik poudarek. Pri izvajanju nadzora smo ucinkoviti toliko, kolikor so upoštevani naše ugotovitve in priporocila, pri preventivnem delu pa, kolikor uspemo doseci razlicne populacije v družbi. Tudi v letu 2022 smo pozornost namenjali osvešcanju, da mora integriteta postati standard tudi v praksi. Do tja pa vodi zlasti spoštovanje in izvajanje dolocil Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije1 (ZIntPK), za bdenje nad katerimi smo primarno pristojni na Komisiji. ZIntPK je že leta 2010 dolocil standarde, ki predstavljajo t. i. imunski sistem preprecevanja korupcije, in ti so bili lani v »supervolilnem letu« pogosto omenjani. Prevetritev oblasti – lani na državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitvah – in številne spremembe, ki jih to prinese, je za Komisijo med drugim pomenila tudi še vecjo intenzivnost obvešcanja o dolžnostih in obveznostih novoizvoljenih funkcionarjev. In teh ni malo. Od vseh zaposlenih v javnem sektorju, zlasti pa od najvišjih funkcionarjev, tako kot vedno pricakujemo, da bodo dolžnosti in obveznosti proaktivno in dosledno spoštovali. Samo tako lahko vsi tisti, ki so pri delu zavezani zasledovati javni interes, pripomorejo k odpravljanju korupcijskih tveganj in s tem krepijo integriteto tako svoje funkcije / službe kot organizacije, v kateri so zaposleni. 1 Uradni list RS, št. 69/11 – uradno precišceno besedilo in 158/20 Najvecjo pozornost smo torej namenjali integriteti, saj je ta predpogoj za zaupanje. Njen pomen smo izpostavili s šestimi objavljenimi pravnomocnimi kršitvami integritete, jesenskim posvetom Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti ter nenazadnje – kar pa najbrž še ni koncno dejanje – z uveljavitvijo prvih sankcij za kršitev integritete v ZSDH-1A, s katerim smo pridobili pomembno priznanje glede svojih pristojnosti pri obravnavi kršitev integritete in nasprotja interesov. A na splošno kršitve integritete še vedno niso sankcionirane, z izjemo, kot receno, v ZSDH-1A, kar je sicer spodbudno, mora pa ta ureditev zaživeti še v praksi. Sankcije za kršitev integritete je tako treba urediti tudi v ZIntPK. Podobno velja tudi za ugotovljeno dejansko nasprotje interesov, ki je najveckrat le še korak do korupcije – pravih sankcij ni. Vse našteto ocitno kaže tudi na to, da sta integriteta ter zakonito delovanje posameznika in institucije še vedno mocno pogojena z grožnjo sankcij, ki lahko sledijo v primeru nedovoljenega ravnanja, kar nenazadnje odraža tudi (ne)zrelost naše družbe. Ugotavljamo tudi nezadostno urejenost še dolocenih drugih institutov, ki jih ureja ZIntPK, kot na primer nezdružljivost funkcij. Vse leto smo opozarjali na razpršenost zakonskih dolocb v povezavi s tem podrocjem za razlicne funkcionarje in obcasno zmedo med zavezanci, ki jo takšna ureditev ustvarja, saj se ZIntPK v teh primerih uporablja subsidiarno in torej velja le, ce drug podrocni zakon tega ne ureja ali pa napotuje na uporabo ZIntPK. «Sedenje na dveh stolih« praviloma ne more biti v javnem interesu, zato se aktivno zavzemamo za enotno ureditev podrocja nezdružljivosti opravljanja funkcij ter prepovedi clanstva in dejavnosti za vse funkcionarje, kar bi zagotovilo enakopravno obravnavo funkcionarjev ter celovit in ucinkovitejši nadzor. Nadalje, nejasne so tudi dolocbe glede instituta nadzora premoženjskega stanja, ki nam zagotovo ne omogocajo ucinkovitega izvajanja nadzorstvenih pristojnosti. Zavzemamo se tudi za zakonsko dolocen jasen odziv državnih organov na naša priporocila, s cimer bi se preprecila vse prevec prisotna ignoranca preteklih vlad. Tudi institut omejitev poslovanja potrebuje vec boljših varovalk, saj opažamo, da v praksi pogosto potekajo obvodi poslovanja med subjekti v lasti obcin in podjetji, za katera z obcino veljajo omejitve poslovanja, ker takšna poslovanja niso formalno prepovedana, so pa zagotovo nelegitimna. Pri subjektih javnega sektorja, kot so javni zavodi v lasti obcin, podjetja v lasti obcin ipd., je poslovanje s takšnimi podjetji dopustno, vsekakor pa ne sme predstavljati obvoda omejitev poslovanja z obcino. Takšni posli tudi ne smejo biti posledica nedopustnega in nezakonitega vplivanja obcine ali njenega funkcionarja na pristojne organe subjekta v lasti obcine, saj se na ta nacin krepita klientelizem in nepotizem ter krni zaupanje v opravljanje nalog v izkljucno javnem interesu. Vse našteto kaže na to, da ZIntPK zopet potrebuje prenovo. Kajti, ce za dolocen del javnosti nekatere zakonske ureditve niso ustrezne (so torej nelegitimne), je treba sprejeti drugacno sistemsko (legalno) rešitev. Na Komisiji tudi ne moremo biti pavšalni moralni razsodnik, do morale se lahko opredeljujemo le v okviru svojih zakonskih pristojnosti, to pa je ZIntPK. Glede na naše dosedanje dobro sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje (MP) se lahko nadejamo, da bo posodobitev ZIntPK na dnevnem redu, ce ne že v letošnjem, pa v prihodnjem letu. Novelacija ZIntPK v luci zasledovanja transparentnosti, odgovornosti ter seveda krepitve pravne države in integritete bo koristila vsem. Pomembno vlogo pri slednjem bo imela še ena novelacija – prepotrebna prenova Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki je svoje zadnje popravke doživela davnega leta 2009. Tudi temu je pristojno ministrstvo naklonjeno, zato smo upraviceno optimisticni in pricakujemo, da bo prav prenovljena Resolucija pokazala, ali smo kot družba že dovolj zreli za odlocnejši napredek v smeri proti najboljšim, za kar pa seveda potrebujemo širši družbeno-politicni konsenz. V »družbi najboljših« smo se sicer nekajkrat že znašli, tudi lani, ko smo na povabilo Francije postali ena od clanic novoustanovljene Evropske mreže za etiko javnega sektorja. Zavzeli smo se tudi za organizacijo naslednjega plenarnega zasedanja mreže, ki bo oktobra letos v Ljubljani, skupaj s tematsko evropsko konferenco o kršitvah integritete in sankcijah ter nedovoljenih vplivih. Tudi s tem se še mocneje utrjuje vloga Komisije kot preventivnega organa. Tako kot ostale zahodnoevropske države se od boja proti korupciji želimo pomakniti k utrjevanju dobrega, h krepitvi integritete in transparentnosti, kar hkrati pomeni tudi preprecevanje slabega. A v »družbi najboljših« bomo šele, ko bomo na Indeksu zaznave korupcije, ki ga vsako leto objavi nevladna organizacija Transparency International, dosegli vsaj 75 tock. Lani smo namrec z zgolj 56 tockami dosegli zgodovinsko dno, s cimer – pa ceprav gre za percepcijo in ne dejansko stanje – ne moremo biti zadovoljni. Ko bomo storili korak naprej, obrnili trend navzgor in se zaceli približevati državam, ki so pri naslavljanju problema korupcije napredovale, dosegle družbeno-politicni konsenz in s tem postale bolj ucinkovite, šele takrat bomo lahko zadovoljni. Tak napredek si namrec zaslužimo. In lahko ga dosežemo. Vendar le, ce se za to, kot receno, odlocimo vsi skupaj. In ko bomo dosegli omenjenih 75 tock, bomo zreli za razmislek, ali v taki družbi organe, kot je Komisija, sploh še potrebujemo. Vse do takrat pa so vsa namigovanja o nepotrebnosti takega organa odvec, saj smo si svoje mesto v družbi utrdili kot osrednji organ za krepitev integritete in transparentnosti, naše delo pa glede na stanje v slovenski družbi še zdalec ni koncano. Na polovici mandata tako lahko zakljucim, da Komisija deluje dobro, smo uspešni – a še nismo ucinkoviti. To bomo, ko bodo naslovniki naših priporocil in ugotovitev ta v celoti upoštevali ter zaceli prevzemati odgovornost za svoja dejanja, ko bomo vse pristojne institucije opravile svoje delo in pri tem medsebojno sodelovale ter ko bodo generacije, ki danes sodelujejo v projektu Integriteta: skupni cilj generacij, odrasle, ponotranjile in živele vsebine in sporocila, ki jim jih predajamo. Za to pa potrebujemo cas, medsebojno sodelovanje, splošni družbeni konsenz in aktivno udeležbo vsakogar v okviru svojih zmožnosti. In nic polovicarstva. 1.2 Povzetek porocila v sliki in besedi Slika 1 Povzetek porocila v sliki in besedi 2 Predstavitev Komisije Komisija je samostojen in neodvisen državni organ, podobno kot Varuh clovekovih pravic Republike Slovenije (Varuh), Informacijski pooblašcenec (IP) in Racunsko sodišce. Ceprav je del javnega sektorja, Komisija ni podrejena nobeni izmed treh vej oblasti in od njih ne dobiva navodil ali usmeritev za delo, ampak je pri izvrševanju svojih pristojnosti z njimi v razmerju »zavor in ravnovesij«. Samostojnost in neodvisnost Komisije kot državnega organa se kaže v tem, da je pri svojem delu in odlocanju vezana zgolj na ustavo in zakone. Komisija ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, je prednostno preventivni organ, ki ima tudi dolocena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila. Samostojnost Komisije dodatno zagotavlja nacin izbire njenega vodstva, ki ga imenuje predsednica države po predhodnem mnenju posebne petclanske kandidacijske komisije. Vanjo v skladu z novembra 2020 uveljavljenim Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije2 (novela ZIntPK-C) clane imenujejo ministrstvo, pristojno za javno upravo, izmed uradnikov z delovnega podrocja krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj v javnem sektorju; neprofitne organizacije zasebnega sektorja, ki delujejo na podrocjih varstva clovekovih pravic, integritete, etike, lobiranja in preprecevanja korupcije; Državni zbor Republike Slovenije ter Sodni svet in Državnotožilski svet izmed clanov, ki sestavljajo Komisijo za etiko in integriteto. 2 Uradni list RS, št. 158/20 Komisijo vodi in zastopa predsednik, ki organizira delo, sicer pa Komisija odloca kot kolegijski organ s tremi clani (predsednikom in dvema namestnikoma predsednika), ki obravnavajo zadeve in o njih odlocajo na sejah senata. 2.1 Pristojnosti Zakonodajalec je z ZIntPK v letu 2010 nadgradil že z Zakonom o preprecevanju korupcije (ZPKor) uveljavljeni model preprecevanja korupcije, krepitve delovanja pravne države in odpravljanja nasprotja interesov ter posvetil vecjo pozornost krepitvi integritete in transparentnosti. ZIntPK, ki je bil prvic noveliran leta 2011, je natancneje opredelil preventivne in nadzorstvene naloge Komisije ter razširil njene pristojnosti – med drugim je Komisija postala prekrškovni organ. Ker se je zakon na dolocenih podrocjih izkazal za pomanjkljivega, se je leta 2014 zacel postopek priprave njegovih sprememb, ki se je zakljucil leta 2020 s sprejemom novele ZIntPK-C. Ta je zacela veljati 17. novembra 2020 in je prinesla spremembe na številnih podrocjih, od lobiranja, nasprotja interesov, daril, premoženjskega stanja in omejitev poslovanja do ureditve javnih objav, postopka imenovanja funkcionarjev Komisije, postopka pred Komisijo, pravno podlago za delovanje Erarja in drugih podrocij. Komisiji je dal tudi nove pristojnosti in naloge. Komisija ima širok nabor pristojnosti, vendar – v nasprotju s prepricanjem mnogih – nima policijskih pooblastil, kar pa ne pomeni, da ni pristojna za obravnavo sumov korupcije. Takšna ravnanja preiskuje, pri cemer v primeru zaznanega suma storitve kaznivega dejanja vloži ovadbo in po potrebi v preiskavi sodeluje s pristojnimi organi, sama pa lahko v takšnih primerih izda nacelno mnenje, v katerem se na nacelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij, ki omogocajo takšno ravnanje, in predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Nacelno mnenje Komisije ne pomeni odlocanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski ali disciplinski odgovornosti pravne ali fizicne osebe in nima oblike upravne odlocbe. Hkrati pa Komisija samostojno obravnava sume kršitev integritete, nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij, lobiranja, prepovedi oziroma omejitev poslovanja, dolžnosti prijave premoženjskega stanja, obveznosti vkljucitve protikorupcijske klavzule in drugih institutov, za katere je pristojna v skladu z zakonom. Komisija uresnicuje svoje pristojnosti na naslednje nacine: . Z omejevanjem in preprecevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi skuša zagotoviti neodvisno in nepristransko izpolnjevanje ustavno in zakonsko dolocenih funkcij. . Z uresnicevanjem resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije, z oblikovanjem strokovnih mnenj in standardov dobre prakse ter z nudenjem pomoci pri izobraževanju, zagotavljanju ozavešcenosti ter nacrtovanju in ocenjevanju integritete na vseh ravneh spodbuja in krepi sposobnost posameznikov in institucij, da prevzamejo odgovornost za krepitev integritete ter s tem za preprecevanje in odkrivanje korupcije. . Z nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjev, preprecevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov in koruptivnih ravnanj ter z nadzorom nad lobiranjem spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij in upravljanju javnih zadev. . Z dolocitvijo pogojev za opravljanje dejavnosti lobiranja pri delovanju javnega sektorja zagotavlja transparentnost te dejavnosti na nacin, ki podpira dobre prakse ter omejuje in kaznuje neeticne prakse lobiranja. . Z zašcito prijaviteljev koruptivnih ravnanj spodbuja in krepi odkrivanje, preprecevanje ter odpravljanje koruptivnih ravnanj. . Z uresnicevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije spodbuja, podpira in krepi sodelovanje ter strokovno pomoc pri preprecevanju in zatiranju korupcije na mednarodni ravni. . Spodbuja sodelovanje deležnikov (državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, organizacij javnega sektorja, oseb z javnimi pooblastili, institucij civilne družbe, medijev ter pravnih in fizicnih oseb) pri krepitvi integritete in preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji ter ucinkovitem odzivu države na vse oblike koruptivnih ravnanj. 2.2 Senat Senat komisije sestavljajo predsednik in dva namestnika. V letu 2022 so senat sestavljali: predsednik dr. Robert Šumi ter namestnika predsednika Simon Savski in David Lapornik. V letu 2022 je senat izvedel 49 sej, od tega 11 dopisnih, na dveh pa so potekali razgovori z vabljenimi osebami. Senat je na sejah obravnaval predvsem: predloge za uvedbo preiskav, predloge za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega nasprotja interesov, zakljucne ugotovitve, osnutke in zakljucne ugotovitve o konkretnih primerih, opozorila o nezdružljivosti funkcij, priporocila in pobude subjektom javnega sektorja, porocila o opravljenih rednih nadzorih premoženjskega stanja, Poziv ZNS in Komisije k uveljavitvi družbenega konsenza na podrocju upravljanja državnih družb, Porocilo o nabavah izbranih obcin in javnih zdravstvenih zavodov ob prvem valu epidemije COVID-19, Porocilo ocene integritete v povezavi z nezdružljivostjo funkcij in porocanjem premoženjskega stanja, Analizo ocene korupcijskih tveganj v postopkih zaposlovanj v casu menjav Vlad Republike Slovenije, Porocilo z ugotovitvami iz nadzorov Nacrtov integritete v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 5. 2022, Smernice senata, Predlog matrike za mesecno in letno porocanje, Kodeks upravljanja za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnost (Kodeks), Letno porocilo Komisije in Oceno stanja za leto 2021, prejeta obvestila funkcionarjev o opravljanju dodatne dejavnosti in izdajo dovoljenj funkcionarjem glede opravljanja poklicne in druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, obvestila poklicnih funkcionarjev o odpravi nezdružljivosti funkcij oziroma o odstopu z dolocene funkcije, sklepe o podaljšanju roka za odpravo nezdružljivosti funkcij, odlocbe o (ne)obstoju nasprotja interesov, vec sistemskih pojasnil (o omejitvah oziroma prepovedi poslovanja, lobiranju, nasprotju interesov, nadzoru nad premoženjskim stanjem, dolžnosti razkritja lastništva ponudnika, ki sklepa posel z organi ali organizacijami javnega sektorja, protikorupcijski klavzuli ter prepovedih in omejitvah v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju), zavrnitev javne objave odgovora obravnavane osebe, Nacrt dela Komisije za preprecevanje korupcije za leto 2022 in obdobje 2021–2025, kadrovski nacrt Komisije za leti 2022 in 2023, Akt o spremembah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Komisiji za preprecevanje korupcije ter Nacrta izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za zaposlene na Komisiji za preprecevanje korupcije za leti 2022 in 2023. Nadalje je sprejemal odlocitve, vezane na vpis oziroma izbris iz registra lobistov, opravljal razgovore z vabljenimi osebami, odlocal v primerih predlogov izlocitev posameznih clanov senata, odlocal o obnovah in ustavitvah postopkov, o zavrnitvah obravnav prijav, o pooblastilih za uslužbence Komisije v skladu z Zakonom o upravnem postopku (ZUP) in zahtevah za vpogled v dokumente iz posamezne zadeve ter obravnaval odlocbe za sklenitev pogodb brez protikorupcijske klavzule. 3 Vsebina dela in pregled obravnavanih zadev Na Komisiji smo preiskovali primere sumov kršitev integritete uradnih oseb, nasprotja interesov, omejitev poslovanja, prepovedi in omejitev sprejemanja daril, lobiranja, izvajali pristojnosti na podrocju nezdružljivosti funkcij in sumov korupcije, izvajali nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev, izvajali naloge v povezavi z zašcito prijaviteljev, preverjanjem vkljucitve protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi, spremljali smo uresnicevanje Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji in porocanje o dejavnostih za uresnicitev ukrepov iz akcijskega nacrta ter nadzirali spoštovanje dolocb o izdelavi in uresnicevanju nacrtov integritete javnega sektorja. V letu 2022 smo prejeli 695 prijav koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, od tega smo 105 prijav zavrgli3 v skladu s Poslovnikom Komisije za preprecevanje korupcije4 (Poslovnik Komisije), 590 pa smo jih uvrstili v fazo predhodnega preizkusa. Predhodni preizkus prejetih prijav obsega strokovni pregled zadeve in priloženega gradiva, preveritev verodostojnosti, dobrovernosti in resnosti navedb v zadevi, sprejem odlocitve o tem, ali je v skladu z našimi pristojnostmi treba zaceti postopek ugotavljanja suma kršitve ZIntPK, preverjanje, ali obstajajo okolišcine, da se zadeva odstopi v reševanje drugemu pristojnemu organu, organizaciji ali ustanovi, oceno, ali je potrebna prednostna obravnava zadeve, ter oceno in nacrtovanje potrebnih ukrepov za rešitev zadeve ter sprejem odlocitve o nacinu zakljucka zadeve. V okviru predhodnega preizkusa lahko pridobivamo podatke in dokumente od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil, pravnih oseb javnega in zasebnega prava, samostojnih podjetnikov posameznikov. Pri subjektu javnega sektorja lahko tudi vpogledamo v podatke in dokumente, s katerimi razpolaga ta subjekt, in zahtevamo njihov izpis ali kopijo. 3 Niso izpolnjevale pogojev in kriterijev za uvrstitev v fazo izvedbe predhodnega preizkusa. 4 Uradni list RS, št. 156/21. Slika, ki vsebuje besede diagram, tortni grafikon Opis je samodejno ustvarjen Graf 1 Prijave glede na vrsto suma kršitev ZIntPK Skupno število prejetih prijav v letu 2022 (695) predstavlja 10,5-odstotno povecanje števila prejetih prijav v primerjavi z letom 2021 (629). Na Komisiji postopek predhodnega preizkusa zadeve opravimo po prejemu prijave ali po uvedbi postopka na lastno pobudo. Vsako novo prejeto prijavo ali predlog za uvedbo postopka evidentiramo v evidenco dokumentarnega gradiva kot novo zadevo, ce pa smo prijavo na doloceno temo že prejeli ali ce smo postopek v doloceni zadevi že uvedli na lastno pobudo, pa vsako naslednjo prejeto prijavo na isto ali podobno tematiko poknjižimo k navedeni zadevi, pri cemer kot število prejetih prijav štejemo eno prijavo na eno zadevo, ceprav lahko ena zadeva vsebuje vec prijav. Poleg navedenega se soocamo z dolocenim številom prijaviteljev, ki nam pošiljajo vecje število prijav s podobno vsebino, ki ne izkazuje podlage za uvedbo oziroma za zacetek predhodnega preizkusa. V navedenih primerih prijave istega prijavitelja knjižimo pod eno zadevo in štejemo kot eno prijavo ne glede na to, da je posameznih prijav enega prijavitelja v celotnem obdobju bistveno vec. Ce bi v vseh teh primerih vsako prijavo šteli kot samostojno prijavo, bi beležili vec kot 1000 dodatnih prejetih prijav. Menimo, da je pravi pokazatelj ucinkovitosti in uspešnosti našega dela naša prisotnost v družbi, s cimer prispevamo h krepitvi integritete uradnih oseb, zmanjšanju korupcijskih tveganj in nasprotja interesov ter povecanju transparentnosti delovanja javnega sektorja, zato podatka o številu prejetih prijav ne obravnavamo kot kazalnika ucinkovitosti ali uspešnosti našega dela. Glede na vsebino prejetih prijav, zlasti s širšega podrocja preprecevanja nasprotja interesov, ki vkljucuje tudi omejitve poslovanja in nezdružljivost funkcij, ocenjujemo, da smo prejeli kakovostnejše prijave, ki so se veckrat izkazale kot utemeljene. To pomeni, da se pobudniki postopkov bolj zavedajo naših pristojnosti, kot tudi prepovedi in omejitev, ki izhajajo iz ZIntPK in drugih predpisov. K temu je pripomogla tudi izvedba okrogle mize o izogibanju nasprotja interesov pri omejitvah poslovanja na lokalni ravni, ki smo jo organizirali v Tednu preprecevanja korupcije 2022. V letu 2022 smo se odlocili svoj tradicionalni dogodek Teden boja proti korupciji preimenovati v Teden preprecevanja korupcije, s cimer smo želeli izpostaviti pomen preventivne vloge pri izpolnjevanju svojega poslanstva. Na podlagi vseh preventivnih aktivnosti, ažurnega podajanja stališc in prisotnosti v medijih ocenjujemo, da smo pri posameznikih, ki razpolagajo z informacijami o sumih kršitev iz naše pristojnosti, spoznani za kompetenten organ, hkrati pa dovolj neodvisni, da lahko zagotovimo zašcito prijaviteljev, ter tudi ustrezno strokovno usposobljeni, da lahko profesionalno (zakonito, strokovno, eticno) in neodvisno izvedemo preiskavo, ugotovimo nepravilnosti in podamo pojasnila o pricakovanem ravnanju, priporocila za upravljanje korupcijskih tveganj oziroma predlagamo druge ustrezne ukrepe. V letu 2022 smo zakljucili z obravnavo 661 zadev prijav koruptivnih ravnanj in drugih kršitev ZIntPK (z zakljucnim dokumentom, zavrženjem, naknadnim odgovorom ali odstopom drugim pristojnim organom, odgovorom prijavitelju …). Skupno število 661 zakljucenih zadev vkljucuje 548 prvic zakljucenih zadev prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, osem reaktivacij in 105 zavrženj. V primerjavi z letom 2021 smo zabeležili skoraj osemodstotni dvig deleža prvic zakljucenih prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK. V letu 2022 smo zakljucili tudi Analizo ocene korupcijskih tveganj v postopkih zaposlovanj v casu menjav Vlad Republike Slovenije, izvoljenih po novembru 2013. Ugotovili smo potencialna sistemska korupcijska tveganja pri nadaljnjih zaposlitvah funkcionarjev in oseb zaposlenih na zaupanje po koncu mandata, kot so: ogroženo je lahko nepristransko vodenje javnih natecajev, funkcionar svoje funkcije ne opravlja profesionalno, strokovno, zakonito in v javno korist, dolocene gospodarske družbe so lahko privilegirane, pojavi se lahko klientelizem, poveca se lahko verjetnost za nastanek nasprotja interesov ipd. Z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja v zvezi z zaposlovanjem funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje med trajanjem in po koncu mandata smo zato Vladi RS in ministrstvom podali priporocila. Graf 2 Število prejetih in rešenih prijav 3.1 Prekrški in zahteve za sodno varstvo Aktivni smo bili tudi na prekrškovnem podrocju. Uvedli smo 83 prekrškovnih postopkov, izdali 36 odlocb o prekršku ter izrekli devet glob, 27 opominov in 84 opozoril. Slika, ki vsebuje besede diagram Opis je samodejno ustvarjen Graf 3 Število uvedenih prekrškov Tabela 1 Prekrškovni postopki in ukrepi Prekrškovne odlocitve 2020 2021 2022 Globa 7 1 9 Opomin 20 13 27 Opozorilo 24 21 84 Prekrškovni ukrepi skupaj 51 35 120 Tabela 2 Prekrškovne odlocitve Tabela 3 Število pravnomocnih ugotovitev po institutih Zoper ugotovljene kršitve so obravnavane uradne osebe v letu 2022 vložile šest tožb, pri cemer je sodišce o treh zadevah že odlocilo. V letu 2022 je Upravno sodišce odlocilo o štirinajstih vloženih upravnih sporih (11 odlocitev se je nanašalo na upravne spore, vložene zoper naše odlocitve v predhodnih letih). V dveh primerih je sodišce pritrdilo našim ugotovitvam, v 11 primerih je ugotovitve odpravilo in nam zadevo vrnilo v ponovni postopek, v enem primeru pa je sodišce tožbi ugodilo in naše ugotovitve odpravilo. Na prekrškovnem podrocju je bila v letu 2022 zoper prekrškovno odlocbo Komisije vložena ena zahteva za sodno varstvo. Sodišce o njej še ni odlocilo. Prejeli pa smo tudi eno odlocitev Okrajnega sodišca v Ljubljani o zahtevi za sodno varstvo, ki je bila vložena v predhodnih letih. Sodišce je zahtevi za sodno varstvo ugodilo in postopek ustavilo. Zoper odlocitev sodišca smo vložili pritožbo, vendar Višje sodišce o pritožbi še ni odlocilo. 3.2 Vsebina dela po posameznih institutih Na podlagi 13. clena ZIntPK lahko na svojo pobudo ali na podlagi prijave vodimo 13 razlicnih postopkov. Zakonodajalec je dolocil numerus clausus postopkov, in sicer lahko vodimo: 1. postopek zaradi suma korupcije; 2. postopek zaradi suma kršitve integritete uradne osebe; 3. postopek zaradi suma kršitve obveznosti vkljucitve protikorupcijske klavzule v pogodbo; 4. postopek zaradi suma kršitve dolžnosti pridobitve izjave oziroma podatkov o udeležbi fizicnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na dolocbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom; 5. postopek zaradi suma kršitve dolocb o zašciti prijaviteljev; 6. postopek zaradi suma opravljanja nezdružljive funkcije, dejavnosti ali clanstva; 7. postopek zaradi suma kršitve pri sprejemanju daril; 8. postopek zaradi suma kršitev dolocb o prepovedi oziroma omejitvah poslovanja; 9. postopek zaradi suma kršitve dolocb o nasprotju interesov; 10. postopek zaradi suma kršitve dolžnosti prijave premoženjskega stanja; 11. postopek zaradi suma nesorazmernega povecanja premoženja; 12. postopek zaradi suma kršitve dolocb o lobiranju; 13. postopek zaradi suma kršitve dolžnosti, povezanih z izdelavo nacrta integritete. Novela ZIntPK-C je uvedla dolocene spremembe, ki prispevajo k ekonomicnosti vodenja postopka. V primeru suma kršitev iz 3. do 13. tocke 13. clena ZIntPK, ki so v ZIntPK dolocene kot prekršek, namrec ne uvedemo in ne vodimo drugih javnopravnih postopkov, ampak pooblašcena uradna oseba Komisije kot prekrškovnega organa uvede prekrškovni postopek in odloci o prekršku. Navedeno pomeni, da pri tistih kršitvah, zoper katere je možna prekrškovna sankcija, lahko celotno zadevo vsebinsko obravnavamo v okviru prekrškovnega postopka. Navedena procesna posebnost je najbolj izrazita pri obravnavi zadev s podrocja lobiranja, saj v navedenih primerih ne vodimo postopka zaradi suma kršitve dolocb o lobiranju, ampak o sumih kršitev pooblašcena uradna oseba Komisije kot prekrškovnega organa uvede prekrškovni postopek in odloci o prekršku. Pomembno novost je novela ZIntPK-C vpeljala z dolocbo šestega odstavka 11. clena ZIntPK, ki ureja predstavitev naših odlocitev, sprejetih v postopkih, kot izhajajo iz 13. clena ZIntPK-C. Dolocba šestega odstavka 11. clena ZIntPK ureja pogoje in nacin javne objave odlocitev Komisije, ki jih sprejme kot kolegijski organ. Javno se objavijo le odlocitve Komisije, ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in clana organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja ali na pravno osebo. Te odlocitve predstavimo javnosti z objavo na naši spletni strani in na drug primeren nacin. Ugotovitve ali druge odlocitve objavimo po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ce ta ni vložena, oziroma po odlocitvi sodišca v upravnem sporu. Ureditev javne predstavitve odlocitev Komisije na nacin, kot je urejen z dolocbo šestega odstavka 11. clena ZIntPK ima svoj izvor v strokovnih podlagah, ki segajo v leto 2014, ko je Inštitut za ustavno pravo Ljubljana na prošnjo Predsednika republike pripravil Ustavnopravno analizo predlogov spremembe zakonodaje s podrocja preprecevanja korupcije. V analizi je omenjeni inštitut izpostavil, da mora zakon jasno dolociti, da so podatki o ravnanju funkcionarjev, uradnikov na položaju in poslovodnih oseb v subjektih javnega sektorja v postopkih pred Komisijo javnosti dostopni po pravnomocno koncanem postopku. Glede na njihovo mnenje je to nujno, ne samo zaradi varstva interesov teh postopkov, temvec tudi zaradi zagotavljanja varstva pravic prizadetih oseb. V nadaljevanju predstavljamo institute, za katere smo pristojni, pri cemer pri dolocenih institutih v 3.2.1 Integriteta uradne osebe V letu 2022 smo prejeli 38 prijav zaradi suma kršitev integritete uradne osebe in izdali zakljucni dokument v 34 zadevah. Sedemnajst zadev smo obravnavali na seji senata Komisije, v enem primeru smo nadaljnjo obravnavo prijave zavrgli, v 15 primerih smo nadaljnjo obravnavo prijave zavrnili, v enem primeru pa smo nadaljnjo obravnavo prijave zavrnili in jo odstopili v pristojno obravnavo drugemu organu. V letu 2022 smo rešili tudi šest zadev iz preteklih let. V dveh primerih smo obravnavo prijave zavrnili, štiri zadeve smo obravnavali na seji senata Komisije. V okviru zadev, ki smo jih obravnavali na seji senata, smo skupaj podali tri pobude5 drugemu organu in devet priporocil. 5 Na Komisiji lahko na podlagi nepravilnosti ali kršitev, ugotovljenih pri izvajanju postopka iz prejšnjega clena, damo obrazloženo pobudo: - generalnemu državnemu tožilcu za izvedbo nadzorstvenega pregleda nad delovanjem dolocene organizacijske enote vrhovnega državnega tožilstva oziroma okrožnega državnega tožilstva, ali za izvedbo delnega nadzorstvenega pregleda nad delom posameznega državnega tožilca, ali nad delom na posamezni zadevi; - sodnemu svetu ali ministru za pravosodje za izvedbo službenega nadzora nad delom dolocenega sodišca ali nad delom dolocenega sodnika; - predsedniku višjega sodišca za pregled poslovanja sodišca skladno z zakonom, ki ureja sodišca; - pristojnemu inšpekcijskemu organu ali drugemu državnemu organu za izvedbo upravnega ali strokovnega nadzora nad delom dolocenega organa, organizacijske enote ali nad delom v posamezni zadevi; - predsednikom oziroma organom poklicnih organizacij z javnimi pooblastili za izvedbo strokovnega nadzora v okviru svojih pristojnosti; - drugim organom oziroma njihovim predstavnikom za izvedbo nadzora nad delovanjem posameznika, organa ali dela na posameznem primeru; - predstojniku ali pristojnemu organu za uvedbo disciplinskega postopka zoper posameznega javnega uslužbenca ali funkcionarja. Najvec prijav, ki smo jih obravnavali v okviru omenjenega instituta, se je nanašalo na delovno-pravno podrocje, postopke imenovanj in podrocje javnega narocanja. Integriteta je pricakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprecevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odlocanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in eticnimi kodeksi (3. tocka 4. clena ZIntPK). Eden izmed elementov, ko govorimo o kršitvi integritete, je zagotovo ravnanje uradne osebe, ki je v nasprotju s pricakovanim ravnanjem, opredeljenim z zakonom, podzakonskim aktom ali vrednotami, opredeljenimi v eticnih kodeksih, ni pa to edini element. Ker je pojem integritete, kot je opredeljen v ZIntPK, pravno nedolocen, je vsebinska opredelitev prepušcena Komisiji. Sodišce poseže v razlago le, ce presodi, da glede na ustaljene metode razlage prava temu pojmu take vsebine ni mogoce dati. V nadaljevanju podajamo pregled pravnomocno zakljucenih primerov ugotovljenih kršitev integritete v letu 2022: . ravnanje župana s tem, ko je posredoval dopis svetu zavoda, v katerem je izrazil svojo podporo konkretnemu kandidatu za ravnatelja (takratnemu vršilcu dolžnosti), po tem, ko je obcinski svet, skladno s 53.a clenom ZOFVI, podal negativno mnenje vsem prijavljenim kandidatom, . ravnanje župana, ko je zakoniti zastopnici gospodarske družbe poslal multimedijsko sporocilo, v katerem je izrazil pricakovanje, da umakne vse svoje prijave na razpise v obcini, in navedel, da bo v nasprotnem primeru izdal negativno referenco, ter ko je na sestanku izpostavil pricakovanje, da se umakne iz razpisov obcine dokler bo obcina placevala skrbništvo za njeno sorodnico, . ravnanje poslovodne osebe javnega gospodarskega zavoda, ko je najprej sklenila pogodbo, ki je glede dolocil zavarovanja odstopala od drugih sklenjenih pogodb javnega gospodarskega zavoda, nato pa je po prejemu izjave z notarsko overjenim podpisom, ki je predstavljalo neustrezno zavarovanje, odredila izplacilo avansa, kljub opozorilu uslužbenca javnega gospodarskega zavoda o neustreznosti zavarovanja, . ravnanje poslovodne osebe javnega gospodarskega zavoda, ko je sklenila pogodbo za nabavo zašcitnih sredstev in odredila izplacilo 100 % avansa ob dogovorjeni predložitvi bancne garancije zgolj v višini 50 % vrednosti avansa, kljub opozorilu uslužbenca javnega gospodarskega zavoda o tveganem poslu, . ravnanje obcinskega svetnika, ko je v telefonskem pogovoru nezakonito pritiskal na clanico nadzornega odbora obcine, da naj umakne porocilo nadzornega odbora obcine glede poslovanja zavoda, ter pri tem nanjo krical in jo žalil. Glede na obravnavane primere so kršitev integritete uradne osebe predstavljala sledeca ravnanja: . vplivanje na izid glasovanja oziroma izvajanje pritiskov na potek postopkov ali sprejem odlocitve sveta javnega zavoda oziroma nedovoljeno poseganje v avtonomnost sveta zavoda, . izvajanje nedovoljenega poskusa vplivanja na pravico sodelovanja v postopkih javnega narocanja, . privilegiranje tocno dolocenega ponudnika in s tem onemogocanje enakopravne obravnave ostalih ponudnikov, . neupraviceno poseganje v samostojnost in neodvisnost clanov nadzornega odbora obcine kot najvišjega nadzornega organa lokalne samoupravne skupnosti. V letu 2022 smo ugotovili kršitev integritete tudi v ravnanju župana, ko je pooblastil odvetniško pisarno, ki je v istem casu opravljala storitve za obcino za zastopanje v postopku, ki smo ga vodili zoper njega. Ugotovitve o konkretnem primeru so postale pravnomocne v letu 2023. Kršitev integritete uradne osebe predstavlja pooblastilo odvetniške družbe, ki v zadevi že zastopa organ, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo, še posebej kadar gre za zastopanje uradne osebe v postopku, ki se tice opravljanja njene funkcije. V letu 2022 smo po državnozborskih volitvah uvedli tudi postopek ocene integritete, v katerem smo pri izbranih funkcionarjih preverjali spoštovanje dolocb ZIntPK s podrocja dveh institutov, pri katerih se pogosto pojavljajo nejasnosti in kršitve glede izpolnjevanja obveznosti zavezancev (nezdružljivost funkcij in porocanje premoženjskega stanja). Ugotovili smo nekatere nepravilnosti pri funkcionarjih Državnega zbora, vlade in ministrstev. Ugotovitve kažejo še vedno prisotno nerazumevanje in potencialno nespoštovanje dolocb ZIntPK, ki je v veljavi že vec kot desetletje ter o dolocbah katerega redno in proaktivno ozavešcamo vse zavezance. V primerih zaznanih sumov kršitev smo izvedli ustrezne postopke. Ravnanja, ki pomenijo kršitev integritete, se opredeljujejo na podlagi posameznih konkretnih primerov, Visoka stopnja integritete posameznikov in organizacij je gradnik integritetne 3.2.1.1 Problematika vodenja postopkov zaradi suma kršitve integritete uradnih oseb Z novelo ZIntPK-C je postopek suma kršitve integritete uradne osebe postal del zakonske materije. V 13. clenu ZIntPK je doloceno, da lahko omenjeni postopek uvedemo na lastno pobudo ali na podlagi prijave pravne ali fizicne osebe. Postopek lahko vodimo zgolj zoper uradne osebe po definiciji ZIntPK, ce od dogodka, na katerega se zadeva nanaša, ni preteklo vec kot pet let. Ob tem opozarjamo na zmanjšan preventivni ucinek naših ugotovitev, saj lahko po noveli ZIntPK-C javnosti predstavimo zgolj ugotovitve, ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in clana organa upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja, in sicer po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ce ta ni vložena, oziroma po odlocitvi sodišca v upravnem sporu. Po noveli ZIntPK-C ne moremo vec objavljati ugotovitev, ki se nanašajo na druge javne uslužbence. Om ZIntPK za prav 3.2.2 Sumi korupcije V letu 2022 smo prejeli 353 prijav suma korupcije6. Skupaj s prijavami, prejetimi v preteklih letih, smo obravnavali in zakljucili z obravnavo 363 prijav suma korupcije (gre za število prijav suma korupcije, ki smo jih zakljucili v tem letu, ne glede na leto njihovega prejema). Petindvajset zadev smo obravnavali na seji senata Komisije, v 13 primerih smo obravnavo prijave zavrgli, v 157 primerih smo obravnavo prijave zavrnili, v 168 primerih smo prijavo zavrnili in jo odstopili v pristojno obravnavo drugemu organu. V okviru zadev, ki smo jih obravnavali na seji senata, smo skupaj podali tri pobude drugemu organu. Poleg navedenega smo v 10 zadevah izdali 17 priporocil organom javnega sektorja. 6 Gre za prijave splošnih sumov korupcije (v najširšem pomenu) in ne za prijave, ki se nanašajo na sume kršitev posameznih institutov, ki jih ZIntPK ureja posebej (na primer nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, sum kršitve integritete in podobno). 7 Korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pricakovane koristi zase ali za drugega. Najvec prijav suma korupcije se je nanašalo na poslovanje javnih zavodov in obcin. Glede na merjenje pojava korupcije po posameznih podrocjih delovanja javnih institucij smo obravnavali najvec prijav suma korupcije s podrocja javnega narocanja, javnih razpisov, okolja in prostora in delovnopravnega podrocja. Število zakljucnih dokumentov, sprejetih v letu 2022 (363), je za 7,1 % višje od leta poprej (339). Prijave suma korupcije, ki niso bile zavržene in na podlagi katerih smo opravili predhodni preizkus, so v letu 2022 v vecini primerov podali znani prijavitelji. Vecina prijaviteljev je bila za potrebe naših nadaljnjih postopkov pripravljena podati dodatna pojasnila ali posredovati dodatno dokumentacijo, ki se je nanašala na vsebino prijave. 3.2.2.1 Zakonske ovire za obravnavo prijav sumov koruptivnih ravnanj Novela ZIntPK-C je na podrocju obravnave sumov korupcije vnesla postopkovne spremembe, saj predvideva, da v primeru zaznave znakov kaznivega dejanja nemudoma vložimo ovadbo. Z vložitvijo ovadbe lahko z obravnavo zadeve zakljucimo, lahko pa v zadevi izdamo nacelno mnenje, v katerem se na nacelni ravni opredelimo do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti in neskladij, ki omogocajo takšno ravnanje, ter predlagamo ukrepe za izboljšanje stanja. Navedeno pomeni, da v primerih sumov korupcije ne izdamo ugotovitev o konkretnem primeru in ne obravnavamo konkretnih oseb s konkretnim dejanskim stanjem, ampak lahko izdamo nacelno mnenje, ki pa v dolocenih primerih sicer lahko vsebuje psevdonimizirane osebne podatke na nacin, da fizicne ali pravne osebe pri ugotovljenem ravnanju ni mogoce prepoznati. Pri tem je pomembno navesti, da je pojmovanje korupcije7 po dolocbah ZIntPK širše, kot so definirana posamezna korupcijska kazniva dejanja (Kazenski zakonik opredeljuje osem takšnih kaznivih dejanj), zaradi cesar lahko pride do razlik v opredeljevanju znakov korupcije v konkretnih zadevah. Kot navedeno, v primerih zaznanih sumov kaznivega dejanja le-te naznanimo pristojnim organom, kar v praksi pomeni, da je zakonodajalec postopkovno korupcijo po ZIntPK izenacil s kaznivimi dejanji, kot jih opredeljuje zakon. Novela ZIntPK 3.2.3 Nasprotje interesov V letu 2022 smo prejeli 101 prijavo v povezavi z institutom dolžnega izogibanja nasprotju interesov in izdali zakljucni dokument v 97 zadevah. Glede na nacin zakljucka zadeve smo sprejeli 66 uradnih zaznamkov o zavrnitvi obravnave zadeve in 25 uradnih zaznamkov o zavrnitvi in odstopu zadeve. V šestih zadevah, ki so se nanašale na ravnanja sedmih uradnih oseb, pa smo prijave zakljucili z ugotovitvami o konkretnem primeru, ki smo jih obravnavali na seji senata. Loceno, v okviru lastne preventivne dejavnosti, smo v 118 primerih podali pojasnila v zvezi z institutom nasprotja interesov. Problematika nasprotja interesov je zanimiva širši javnosti, hkrati pa kaže tudi na (še vedno) pomanjkljivo znanje o ustreznih nacinih obvladovanja teh tveganj in pricakovanem ravnanju uradnih oseb, ki se pri opravljanju javnih funkcij in nalog srecujejo z okolišcinami nasprotja interesov. V povezavi z obravnavo sumov kršitev nasprotja interesov smo konec leta 2022 pridobili tudi nove pristojnosti. Dolocbe ZSDH-1A so nam vrnile pristojnost obravnave sumov kršitev nasprotja interesov clanov organov upravljanja, vodenja in nadzora v Slovenskem državnem holdingu (SDH) ter družbah v njihovem upravljanju. Zaradi subsidiarne uporabe dolocb ZIntPK namrec skoraj desetletje nismo bili pristojni za obravnavo sumov teh kršitev. Kršitve, ki smo jih v letu 2022 v obravnavanih primerih najpogosteje zaznali, so primerljive s kršitvami iz preteklih let. Izstopata podrocji lokalne samouprave in šolstva, in sicer v smislu sodelovanja oziroma glasovanja uradnih oseb na obcinskem svetu (za doloceno funkcijo v svetih javnih zavodov in v organe javnih podjetij, kjer je kandidat obcinski svetnik sam) in sodelovanja oziroma glasovanja uradnih oseb pri tajnem izrekanju mnenja uciteljskega ali vzgojiteljskega zbora v postopku izbire ravnatelja (ko kandidat za ravnatelja kot clan uciteljskega/vzgojiteljskega zbora sodeluje pri tajnem izrekanju mnenja o kandidatih). Še vedno beležimo najvec primerov, ko uradna oseba kot clan sveta zavoda oziroma uciteljskega/vzgojiteljskega zbora sodeluje pri obravnavi ali odlocanju/glasovanju o izbiri kandidata ali o soglasju h kandidaturi v tistem delu obravnave ali odlocanja/glasovanja, kjer je kandidat tudi sama uradna oseba. V okviru obravnav prijav s podrocja lokalne samouprave gre predvsem za to, da lastnice javnih zavodov in javnih podjetij – obcine vodijo postopke izbire in imenovanj predstavnikov organov upravljanja in nadzora. Ne glede na veliko število takšnih primerov, ki jih obravnavamo, opažamo, da obcinski svetniki glasovanja zase – v primerih, ko so sami kandidati za clana sveta javnega zavoda – še vedno ne zaznavajo kot problematicnega oziroma kot okolišcine nasprotja interesov, kar predstavlja tudi najpogostejši razlog kršitve. Obcinski svetniki okolišcin nasprotja interesov tudi ne zaznajo v primerih postopkov imenovanj, kadar so kandidati za zasedbo teh mest njihovi družinski clani. Ker obcinski svetniki poleg obravnave in glasovanja o teh kandidatih na seji celotnega obcinskega sveta javne naloge opravljajo tudi kot clani komisij obcinskega sveta, se v povezavi z glasovanjem o posameznih kandidatih ali sebi samih obicajno zaradi neizlocitve iz celotnega postopka v kršitvi nasprotja interesov v okviru postopka znajdejo kar dvakrat. Pri tem poudarjamo, da se je nadvse pomembno zavedati, da je dokazano nasprotje interesov najveckrat le še korak do korupcije. V okviru obravnave prijav s podrocja šolstva smo zaznali, da je tveganje za nastanek nasprotja interesov v postopku imenovanja ravnateljev slabo obvladovano tudi zaradi tega, ker uradne osebe sledijo navodilu, zapisanem v okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport8. Gre za okrožnico, ki se nanaša na pridobivanje mnenja vzgojiteljskega, uciteljskega oziroma predavateljskega zbora, obrazloženega mnenja lokalne skupnosti, obrazloženega mnenja sveta staršev ter obrazloženega mnenja dijakov in študentov. Njeno vsebino bi bilo namrec v delu, ki se nanaša na pravilno in zakonito ravnanje zaposlenih v šolstvu, ki so hkrati kandidati v postopku izbire ravnatelja ter zaposleni na šoli in sodelujejo na navedenih zborih, treba posodobiti in uskladiti s prakso in našimi mnenji na podrocju nasprotja interesov. Poudarjamo, da je pri naslavljanju ustreznega razumevanja instituta nasprotja interesov na podrocju šolstva posebej dobrodošlo tvorno sodelovanje z Inšpektoratom RS za šolstvo in 8 Št. 603-15/2016 s 30. 3. 2016. šport ter Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Posodobitev okrožnice je v pristojnosti omenjenega ministrstva, vendar do njene realizacije zaenkrat še ni prišlo, vzpostavljeno pa je sodelovanje institucij. Ne glede na to pa opažamo, da kljub temu, da okrožnica še ni popolnoma usklajena s pobudo in našimi usmeritvami, obstajajo posamezni primeri dobre prakse. Javni zavodi s podrocja šolstva se namrec pred izvedbo postopka imenovanja ravnatelja vedno pogosteje z vprašanji obracajo na nas in tudi ravnajo v skladu z našimi pojasnili, kar je spodbudno, saj nakazuje tudi vecjo pozornost zaposlenih na nastanek okolišcin nasprotja interesov. Kljub vsemu še vedno beležimo prijave, vezane na glasovanje kandidatov za ravnatelje na uciteljskem zboru, in torej ne zaznavamo bistvenega izboljšanja na tem podrocju. Dodatna možnost ozavešcanja je predvidena z izobraževanji in usposabljanji zaposlenih v okviru predavanj in delavnic ter posodobitve nacrtov integritete javnih zavodov s podrocja šolstva, predvsem tistih, kjer so bila zaznana tveganja oziroma ugotovljene kršitve. Trinajstega maja 2022 smo sprejeli Sistemsko pojasnilo o nasprotju interesov, ki je zacelo veljati s prvim junijem 2022 in celovito pojasnjuje ureditev podrocja nasprotja interesov, med drugim tudi, kdaj za to podrocje veljajo dolocbe ZIntPK in kdaj drugi zakoni, ki prav tako urejajo nasprotje interesov za posamezna podrocja, poklicne skupine, vrste postopkov ipd. Hkrati je vsebina posodobljena v skladu s spremembami, ki jih je uvedla novela ZIntPK-C, sprejeta konec leta 2020, in drugimi spremembami zakonodaje, ki so bile sprejete naknadno. V drugem delu novega sistemskega pojasnila so za lažje razumevanje dolžnega ravnanja uradnih oseb v posameznih primerih, ki so lahko najrazlicnejši, predstavljeni primeri nastalih okolišcin nasprotja interesov. Primeri so predstavljeni v smiselnih sklopih po subjektih javnega sektorja in znotraj sklopov razdeljeni glede na razlicne položaje uradnih oseb. Najvec jih je s podrocja lokalne samouprave, kjer v okviru svojega dela zaznavamo najvecji manko poznavanja zakonskih dolocb. 3.2.3.1 Primer s podrocja lokalne samouprave, pri katerem je bila ugotovljena kršitev Obcinski svetnik (uradna oseba) je na seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) ter na seji obcinskega sveta pri tocki dnevnega reda, na kateri se je obravnaval predlog za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda, glasoval o svoji kandidaturi, zaradi cesar se je znašel v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in ni storil vsega, da se jim izogne, s cimer je ravnal v nasprotju z dolocbami 37. clena ZIntPK. Obcinski svetnik bi se moral okolišcinam nasprotja interesov, ki so se ustvarile z njegovim glasovanjem na seji KMVVI in na seji obcinskega sveta, izogniti z izlocitvijo iz glasovanja, poleg tega pa bi moral – upoštevajoc 38. clen ZIntPK – ob zaznavi okolišcin, ki so povzrocile nasprotje interesov, pisno obvestiti o okolišcinah ostale clane KMVVI, župana in ostale svetnike ter pocakati na njihovo odlocitev. Tega obcinski svetnik ni storil. 3.2.3.2 Primer s podrocja državne uprave, pri katerem je bila ugotovljena kršitev Nekdanji predsednik Vlade RS je na seji Vlade RS, na kateri je glasoval za sklep, da se za neizvršna direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) imenuje posameznika, s katerim je obstajal poslovni stik, znašel v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov in ni storil vsega, da se mu izogne, s cimer je ravnal v nasprotju z dolocbami 37. clena ZIntPK. Nekdanji predsednik Vlade RS bi se moral okolišcinam nasprotja interesov, ki so se ustvarile z njegovim glasovanjem na seji Vlade RS, izogniti z izlocitvijo iz glasovanja, poleg tega pa bi moral – upoštevajoc 38. clen ZIntPK – ob zaznavi okolišcin, ki so povzrocile nasprotje interesov (o dejstvu, da je med predlaganimi kandidati za neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB tudi oseba, s katero ima poslovni stik), pisno obvestiti o okolišcinah ostale clane Vlade RS in pocakati na njihovo odlocitev. Tega obravnavana oseba ni storila. 3.2.3.3 Prekrški V letu 2022 smo uvedli 23 prekrškovnih postopkov zaradi suma kršitve dolocb ZIntPK s podrocja nasprotja interesov. Od 23 uvedenih prekrškovnih postopkov smo jih v letu 2022 rešili 10, ostalih 13 prekrškovnih postopkov pa v letu 2022 nismo zakljucili. Kot prekršek je v ZIntPK predpisana opustitev izlocitve iz postopka obravnave in odlocanja v zadevi in pisnega obvešcanja predstojnika oziroma nadrejenega ali Komisije, ce oseba nima nadrejenega ali predstojnika, o okolišcinah nasprotja interesov, kar pomeni, da se morajo uradne osebe ob zaznavi okolišcin nasprotja interesov izlociti iz postopka obravnave zadeve in svojega predstojnika oziroma nadrejenega ali Komisijo pisno seznaniti s temi okolišcinami in pocakati z delom v zadevi do njegove odlocitve. V okviru prekrškovnih postopkov smo izdali sedem odlocb o prekršku, od tega sta bili dve odlocbi o prekršku izdani v postopkih, ki so bili uvedeni v letu 2022, ostalih pet odlocb pa se nanaša na prekrškovne postopke, ki smo jih uvedli v letu 2021. V skupno izdanih sedmih odlocbah o prekrških smo v štirih primerih izrekli sankcijo opominjevalne narave, v treh primerih pa globo. V devetih zadevah pa smo kršiteljem namesto izreka sankcije izdali opozorila, saj smo ocenili, da je to zadosten ukrep. Izmed devet izrecenih opozoril je bilo osem opozoril izrecenih v prekrškovnih postopkih, uvedenih v letu 2022, eno opozorilo pa je bilo izreceno v prekrškovnem postopku, uvedenem v predhodnih letih. 3.2.3.4 Ureditev sklepanja poslov s povezanimi osebami Z uveljavitvijo novele ZIntPK-C je tudi prenehal veljati 38.a clen Zakona o gospodarskih družbah9 (ZGD-1), ki se nanaša na poslovodne osebe in clane organov upravljanja, vodenja in nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima vecinski delež oziroma prevladujoc vpliv država ali lokalna skupnost. Nasprotje interesov se v navedenih primerih presoja po ZIntPK. Ob tem je treba pojasniti, da novela ZIntPK-C ni razveljavila dolocb glede nasprotij interesov iz 59. clena Zakona o Slovenskem državnem holdingu. 9 Uradni list RS, št. 65/09 – uradno precišceno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZposS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21. 10 Uradni list RS, št. 18/2021. Po uveljavitvi novele ZIntPK-C je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah10 (ZGD-1K), s katerimi se na novo ureja sklepanje poslov s t. i. povezanimi strankami v povezavi z dolocbo 48. clena novele ZIntPK-C, iz katere izhaja, da se dolocbe 38. a clena ZGD-1 ne uporabljajo, ce se nanašajo na poslovodne osebe in clane organov upravljanja, vodenja ter nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima vecinski delež oziroma prevladujoc vpliv država ali lokalna skupnost. ZGD-1K je prinesel pomembno spremembo na podrocju nacina delovanja družb v primerih, ko posamezna družba sklepa posle s clani organov vodenja in nadzora ali izvršnimi direktorji v delniški družbi, kakor tudi pri sklepanju poslov z direktorji in prokuristi z omejeno odgovornostjo. Nova ureditev je bistveno strožja in pri vecini teh poslov predvideva obvezno pridobitev soglasja nadzornega organa ali skupšcine. Navedeno je urejeno z novimi cleni 270.a, 281.b do 281.d, 284.a in 515.a ZGD-1, pri cemer na uporabo teh clenov napotuje tudi novi 4. odstavek 38.a clena ZGD-1 (7. clen ZGD–1K). Glede pojma »nasprotje interesov« tako zakonodajalec ugotavlja, da definicija po ZIntPK ni popolnoma enaka definiciji po ZGD-1. Tretji odstavek 38.a clena ZGD-1 namrec doloca, da nasprotje interesov obstaja, kadar je nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odlocanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vkljucevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih clanov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov, povezanih z drugo fizicno ali pravno osebo. ZIntPK pa nasprotje interesov definira kot okolišcine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega clana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog (11. tocka 4. clena). Glede na zgoraj navedeno dolocbo 48. clena ZIntPK-C, v skladu s katero preneha veljati 38.a clen ZGD-1, se za gospodarske družbe, v katerih ima vecinski delež ali prevladujoc vpliv država ali lokalna skupnost, glede ugotavljanja nasprotja interesov od uveljavitve novele ZIntPK-C uporabljajo dolocbe ZIntPK, pri cemer se Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije (MGRT) pridružuje mnenju Združenja Nadzornikov Slovenije (ZNS) in našemu mnenju, da se kljub nekoliko razlicnim definicijam pojma nasprotja interesov v družbah v državni lasti tudi po uveljavitvi novele ZIntPK-C ohranijo vsi standardi dolžnosti in skrbnosti clanov organov vodenja in nadzora glede upravljanja nasprotij interesov, razlicni kodeksi upravljanja in dobra praksa iz ZNS vodnika po nasprotjih interesov. Glede uporabe dolocb ZGD-1 in ZIntPK v primeru poslov s povezanimi strankami pa MGRT meni, da je 48. clen novele ZIntPK-C sicer razveljavil celotni 38.a clen ZGD-1 (in s tem tudi dolocbe glede poslov s povezanimi strankami), vendar pa se po novem z ZGD-1 (od uveljavitve ZGD–1K, ki velja od 24. 2. 2021 dalje) podrocje poslovanja s povezanimi osebami celovito na novo ureja v 270.a, 281.b do 281.d, 284.a in 515.a clenu ZGD-1, pri cemer se dolocbe od cetrtega do enajstega odstavka 38.a clena crtajo, medtem ko se dolocbe od prvega do tretjega odstavka ohranijo, cetrti odstavek pa glede poslov s povezanimi strankami vsebuje napotilo na uporabo dolocb 270.a, 281.b do 281.d, 284.a in 515.a clena tega zakona. Glede na to, da je novela ZIntPK-C razveljavila zgolj dolocila 38.a clena ZGD-1, novela ZGD-1K pa je kasneje podrocje poslovanja s povezanimi osebami celovito na novo uredila v novih clenih (270.a, 281.b do 281.d, 284.a in 515.a clen ZGD-1), se posebna ureditev sklepanja poslov s povezanimi osebami iz ZGD-1 po uveljavitvi novele ZGD-1K od 24. 2. 2021 uporablja tudi v primeru gospodarskih družb, v katerih ima vecinski delež ali prevladujoc vpliv država ali lokalna skupnost, pri cemer navedeno izhaja tudi iz Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta s 17. 5. 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgorocnega sodelovanja delnicarjev, ki je bila prenesena z novelo ZGD-1K, katere cilj in namen je, da države clanice za družbe, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranemu trgu, v svoj pravni red prenesejo dolocbe 9c. clena, ki ureja preglednost in odobritev poslov s povezanimi strankami, pri cemer možnost dolocanja kakršnih koli posebnosti glede poslovanja s povezanimi strankami v primerih družb v lasti države ali obcin iz navedene direktive ne izhaja. 3.2.3.5 Sodna praksa V letu 2022 smo prejeli sodbo Upravnega sodišca glede naših ugotovitev nasprotja interesov pri obravnavanju in odlocanju o priznanjih in nagradah Obcine Ravne na Koroškem, ki jih obcina podeljuje ob obcinskem prazniku. Upravno sodišce je v sodbi11 v celoti potrdilo naše odlocitve tako v postopkovnem kot vsebinskem smislu. Obcinski svetnik se je zaradi glasovanja zase na dopisni seji obcinskega sveta znašel v nasprotju interesov. Sodišce je zapisalo, da se »od funkcionarjev pricakuje, da poznajo svoje obveznosti in dolžnosti ter da poznajo dolocbe ZIntPK, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države in doloca ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprecevanje korupcije in za preprecevanje in odpravljanje nasprotja interesov«. 11 Opr. št. II U 375/2020 z 2. 3. 2022. 12 Opr. št. III U 98/2022 s 14. 12. 2022. Prav tako smo v letu 2022 prejeli sodbo12, v kateri je Upravno sodišce zapisalo, da sodelovanje uradne osebe v razpravi, ki se nanaša na soglasje ustanovitelja k sklepu o imenovanju te iste osebe na položaj direktorja javnega zavoda, ter njeno glasovanje za sklep k podaji soglasja k sklepu, da se ta ista oseba imenuje za direktorja javnega zavoda, sodi med povsem ocitne primere nasprotja interesov. Med zadevami izstopata po Novela ZGD 3.2.4 Nezdružljivost funkcij V letu 2022 smo prejeli 21 prijav v povezavi z institutom nezdružljivosti funkcij in izdali zakljucni dokument v 23 zadevah, pri cemer številka vkljucuje tudi zadeve, ki smo jih prejeli v preteklih letih. Glede na nacin zakljucka zadeve smo sprejeli 10 uradnih zaznamkov o zavrnitvi obravnave zadeve, en uradni zaznamek o zavrnitvi obravnave zadeve z opozorilom k odpravi nezdružljivosti in štiri uradne zaznamke o zavrnitvi in odstopu zadeve. Na seji senata Komisije so bile štiri zadeve ustavljene, v treh zadevah je bilo izdano opozorilo s pozivom k odpravi nezdružljivosti, v eni zadevi je bila sprejeta pobuda drugemu organu. Institut nezdružljivosti funkcij v osnovi predstavlja mehanizem prepovedi opravljanja poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, ter prepovedi clanstva in dejavnosti z namenom preprecevanja nastanka okolišcin nasprotja interesov, s cimer se zagotavlja neodvisno, objektivno in nepristransko izpolnjevanje ustavno in zakonsko dolocenih funkcij. Nacelna prepoved opravljanja poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi poleg poklicne javne funkcije, je torej namenjena zašciti objektivnega in nepristranskega opravljanja funkcije in varovanju integritete javne funkcije, na konkretni ravni pa vnaprej preprecuje možnost nastanka korupcijskih tveganj. Prepoved clanstva in dejavnosti ob javni funkciji pa se nanaša na clanstvo v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja dolocenih subjektov javnega sektorja in tudi zasebnega prava oziroma doloca nezdružljivost javne funkcije s clanstvom oziroma dejavnostjo v organih teh (praviloma) pravnih oseb. Ta del ureditve nezdružljivosti funkcij je namenjen predvsem zagotovitvi neodvisnega izpolnjevanja ustavno in zakonsko dolocenih funkcij ter preprecevanju koncentracije razlicnih funkcij v eni in isti osebi, saj slednje pomeni tveganje za nastanek kršitev iz naših pristojnosti. Po našem mnenju kopicenje funkcij praviloma ni v javnem interesu. V štirih primerih so funkcionarji odpravili nezdružljivost že po prvem obvestilu in še preden smo jim izdali opozorilo, v štirih primerih smo zaradi ugotovljene nezdružljivosti funkcij izdali opozorila in funkcionarje pozvali k odpravi nezdružljivosti. V dveh primerih sta funkcionarja po izdanem opozorilu odpravila nezdružljivost, pri cemer je en funkcionar odpravil nezdružljivost po roku, ki mu je bil dolocen z opozorilom, zato smo uvedli prekrškovni postopek. V drugem primeru pa je bila nezdružljivost po izdanem opozorilu odpravljena s sprejetjem novega odloka o ustanovitvi in organiziranju podjetja v lasti obcine. V enem primeru je funkcionarju po izdanem opozorilu prenehala funkcija pred odpravo nezdružljivosti funkcij, v enem primeru pa funkcionar po izdanem opozorilu še ni odpravil nezdružljivosti funkcij. V štirih primerih smo zadevo zakljucili z odstopom pristojnim organom, ker v zadevah ni šlo za funkcionarje, temvec druge osebe, zaposlene v javnem sektorju. V 11 primerih smo prijave zakljucili z zavrnitvijo obravnave, ker ni šlo za kršitve iz naših pristojnosti ali drugih organov. Dvanajst funkcionarjev nas je obvestilo, da poleg svoje funkcije opravljajo še dejavnost, ki sodi pod izjeme, skladno z drugim odstavkom 26. clena ZIntPK, pri cemer so nas nekateri funkcionarji glede opravljanja dodatne dejavnosti seznanjali veckrat, zato je bilo skupaj obravnavano 20 posameznih zadev. Najpogosteje so funkcionarji poleg svoje funkcije opravljali pedagoško dejavnost. Obravnavali smo tudi sedem vlog funkcionarjev za izdajo dovoljenja za opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, in v vseh primerih izdali dovoljenje. V letu 2022 smo podali 80 pisnih odgovorov na vprašanja s podrocja nezdružljivosti funkcij, veliko pojasnil, ki niso zajeta v ta statisticni podatek, pa smo podali tudi ustno po telefonu. Prejeli smo veliko vprašanj, ki se nanašajo na hkratno opravljanje vec funkcij ali dejavnosti ne samo funkcionarjev, temvec tudi poslovodnih oseb javnih zavodov ali drugih javnih uslužbencev, za katere pa dolocbe o nezdružljivosti funkcij ne veljajo. Nezdružljivost funkcij, kot jo definira ZIntPK, se uporablja zgolj za funkcionarje, ki so opredeljeni v peti tocki 4. clena ZIntPK. V letu 2022 smo z namenom celostne predstavitve instituta nezdružljivosti funkcij in ucinkovitega tolmacenja posameznih dolocb ZIntPK, ki ga urejajo, nadaljevali s pripravo in usklajevanjem novega Sistemskega pojasnila o nezdružljivosti funkcij. Skupaj s ZNS, Skupnostjo obcin Slovenije (SOS), Združenjem mestnih obcin Slovenije (ZMOS) in Združenjem obcin Slovenije (ZOS) smo z namenom izboljšanja korporacijskega upravljanja družb s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti ter krepitve konkurencnosti in korporacijske integritete teh družb oblikovali nov Kodeks, ki je stopil v veljavo s 1. 1. 2023. Cetrta kodifikacija priporocene dobre prakse korporacijskega upravljanja je odgovor na izzive, s katerimi se družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti srecujejo zaradi posebnosti svojega upravljanja. Družbe v lasti obcin so v skladu z dolocbami ZIntPK del javnega sektorja in s tem podvržene našemu nadzoru (ter drugih nadzornih institucij) in javnosti, zato morajo pri svojem delovanju in poslovanju poleg zakonskih dolocb upoštevati tudi najvišje standarde korporacijske integritete in transparentnosti, ZIntPK pa naslavlja tudi problematiko prepovedi opravljanja dejavnosti in clanstva. Za poklicne funkcionarje (poklicni župani, poklicni podžupani) je namrec v ZIntPK doloceno, da ne smejo biti clani oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in politicnih strankah. Dolocb ZIntPK o prepovedi clanstva in dejavnosti ni dovoljeno zaobiti s prenosom upravljavskih in nadzorstvenih upravicenj na skupšcino, obcni zbor, skupni organ ipd. posameznega subjekta. Ce ima skupšcina ali drug, po naravi ustanoviteljski organ, tudi upravljavske ali nadzorne pristojnosti, jo je po ZIntPK treba šteti (tudi) za organ upravljanja oziroma nadzorni organ (pri presoji prepovedi clanstva in dejavnosti izhajamo iz konkretnih upravicenj – torej nalog posameznega organa). Poklicni funkcionar je torej lahko clan oziroma predstavnik ustanovitelja (to je praviloma organ, pri katerem opravlja funkcijo) v skupšcini, skupnem organu, obcnem zboru ali drugem ustanoviteljskem organu, pod pogojem, da ti organi izvajajo zgolj ustanoviteljska upravicenja, dejavnosti upravljanja (vodenja), nadzora in zastopanja pa na formalni in dejanski ravni izvajajo drugi organi pravne osebe. 3.2.4.1 Primeri kršitev 27. clena ZIntPK V povezavi s 27. clenom ZIntPK, ki doloca prepoved clanstva in dejavnosti, smo obravnavali primer državnega sekretarja, ki je bil hkrati tudi nepoklicni župan obcine, kar je v nasprotju s 27. clenom ZIntPK. Prav tako smo obravnavali tri primere nezdružljivosti funkcij na lokalni ravni. V prvem primeru je bil poklicni funkcionar obcine (župan) hkrati tudi clan in predsednik sveta javnega zavoda, v drugem primeru je bil nepoklicni funkcionar (nepoklicni podžupan) hkrati tudi direktor zbornice, ki je pravna oseba javnega prava, v tretjem primeru pa je bil poklicni funkcionar obcine (župan) hkrati tudi direktor v gospodarski družbi. Pri obravnavi takšnih primerov funkcionarja najprej obvestimo o zaznanem sumu hkratnega opravljanja vec funkcij, mu pojasnimo dolocbe ZIntPK, ki se nanašajo na to podrocje, ter mu omogocimo, da poda izjasnitev. Po tem, ko se funkcionar seznani z ocitano kršitvijo, ima možnost, da nezdružljivost odpravi že sam, torej še preden mu izdamo opozorilo. Ce tega ne stori, mu izdamo opozorilo, v katerem ga tudi pozovemo k odpravi nezdružljivosti funkcij in mu postavimo rok, ki pa ne sme biti daljši od treh mesecev. Gre za najdaljši možni rok, ki ga dopušca ZIntPK. Ce funkcionar, ki je neposredno voljen (to pomeni, da ne moremo obvestiti pristojnega organa, ki lahko predlaga ali zacne s postopkom za prenehanje funkcije tega funkcionarja), v predpisanem roku ne preneha opravljati ene izmed funkcij, o nezdružljivosti obvestimo javnost in ugotovitve objavimo na svojih spletni strani. Loceno uvedemo v takih primerih tudi prekrškovni postopek. 3.2.4.2 Prekrški V letu 2022 smo uvedli in zakljucili en prekrškovni postopek zaradi suma kršitve dolocb ZIntPK s podrocja nezdružljivosti funkcij. Kot prekršek so v ZIntPK opredeljena sledeca ravnanja: neobvešcanje Komisije o opravljanju poklicne ali druge dejavnosti, nespoštovanje odlocbe o prepovedi opravljanja dodatne dejavnosti ali pogojev in omejitev, ki jih z odlocbo postavi Komisija, neprenehanje z opravljanjem poklicne ali druge dejavnosti po pravnomocnosti odlocbe o preklicu dovoljenja ter neprenehanje opravljanja nezdružljive funkcije, clanstva ali dejavnosti v roku, ki ga doloci Komisija. V okviru prekrškovnih postopkov smo sicer izdali štiri odlocbe o prekršku, od tega eno v postopku, ki smo ga uvedli v letu 2022, ostale tri odlocbe pa se nanašajo na prekrškovne postopke, ki smo jih uvedli v letu 2021. V skupno izdanih štirih odlocbah o prekrških smo v dveh primerih izrekli sankcijo opominjevalne narave, v dveh primerih pa globo. V enem primeru, ki smo ga uvedli v letu 2021, pa smo kršitelju namesto izreka sankcije izdali opozorilo, saj smo ocenili, da je to zadosten ukrep. 3.2.5 Prepoved in omejitve sprejemanja daril Z natancno in pregledno ureditvijo podrocja sprejemanja daril se zmanjšujejo možnosti za neutemeljene ocitke in nezaupanje v poštenost uradnih oseb pri izvajanju javne funkcije, javne službe ali dejavnosti v zvezi z njihovim položajem. S sklicevanjem na zakonske dolocbe se po drugi strani uradna oseba lahko izogne morebitnim zadregam ali nesporazumom pri sprejemanju protokolarnih daril in daril, ki se tradicionalno ali obicajno izrocajo ob dolocenih dogodkih ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, ko se uradni osebi ali njeni funkciji spoštovanje in priznanje izkazuje s priložnostnimi darili. Prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril so opredeljene v 30. clenu ZIntPK, ki za uradne osebe in njihove družinske clane doloca splošno prepoved sprejemanja daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije ali javne službe ali v zvezi s položajem uradne osebe. Izjemo od te splošne prepovedi predstavljajo protokolarna in priložnostna darila, ki jih uradne osebe in njihovi družinski clani lahko sprejmejo ob upoštevanju zakonsko dolocenih omejitev. Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril13 (Pravilnik), ki je zacel veljati 21. 7. 2021, pa je kot posebno kategorijo daril, za katera prepoved in omejitve ne veljajo, opredelil tudi darila simbolnega pomena, ki se tradicionalno izrocajo ob dolocenih dogodkih (plakete, znacke, zastavice, promocijski material in drugi predmeti podobne narave). 13 Uradni list RS, št. 106/21 in 110/21 – popr. Pravilnik podrobneje ureja ravnanje v primeru sprejema darila, nacin razpolaganja z darili, dolocanje vrednosti daril, vodenje in vsebino seznama daril, ki jih v zvezi z opravljanjem funkcije, dela ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem prejemajo uradne osebe ali njihovi družinski clani, ter druga izvedbena vprašanja v zvezi s prepovedmi, omejitvami in dolžnostmi uradnih oseb pri sprejemanju daril. Pravilnik v celoti nadomešca dolocbe Pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi z sprejemanjem daril in dolocbe Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z sprejemanjem daril, ki so se smiselno uporabljale v prehodnem obdobju. 3.2.5.1 Novo Sistemsko pojasnilo Z namenom celostne predstavitve instituta prepovedi in omejitev sprejemanja daril v javnem sektorju ter tolmacenja posameznih dolocb ZIntPK in Pravilnika, ki ta institut urejata, smo v letu 2022 pripravili novo Sistemsko pojasnilo o prepovedih in omejitvah v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju. To služi kot pomoc zavezancem pri boljšemu razumevanju pravil glede (ne)sprejemanja daril v javnem sektorju in s tem kot pomoc pri preprecevanju nejasnosti in napak. 3.2.5.2 Porocanje o prejetih darilih Do 6. 4. 2023 nam je sezname daril, ki so jih v letu 2022 prejele uradne osebe in njihovi družinski clani, poslalo 34 subjektov javnega sektorja, pri cemer so ti porocali o skupno 162 prejetih darilih (110 protokolarnih in 52 priložnostnih daril). Kot že v preteklih letih so tudi lani najvec daril prejele uradne osebe takratnega Urada predsednika RS oziroma kasnejšega Urada predsednice RS, Kabineta predsednika vlade RS, Ministrstva za zunanje zadeve in Državnega zbora RS. 3.2.5.3 Prijave kršitev, odgovori na vprašanja, prekrški V letu 2022 smo obravnavali 14 prijav v zvezi s prepovedmi in omejitvami sprejemanja daril. Od tega je bilo v letu 2022 zakljucenih osem zadev. V letu 2022 smo na vprašanja s podrocja daril podali 21 pisnih odgovorov in še veliko vec v telefonskih razgovorih. Kot prekršek fizicne osebe je v ZIntPK predpisan sprejem darila v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem v nasprotju z dolocbami 30. clena ZIntPK, kot prekršek odgovorne osebe pa neposredovanje seznama prejetih daril Komisiji. Pri obravnavi zadev s podrocja prepovedi in omejitev sprejemanja daril v letu 2022 nismo uvedli prekrškovnih postopkov. 3.2.5.4 Zaznane dileme V luci Svetovnega prvenstva v odbojki za moške, ki je bilo v Sloveniji organizirano v letu 2022, se je na podlagi konkretnih dilem uradnih oseb, ki so prejele vstopnice za brezplacen ogled tekem na omenjenem dogodku, odprlo širše vprašanje obravnave vabil oziroma vstopnic za ogled tovrstnih športnih prireditev in drugih podobnih dogodkov z vidika dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju. Namrec, gre za vprašanje, ali lahko takšna vabila obravnavamo kot darila po ZIntPK, ali pa gre za izjemo. Možnost razlicnih interpretacij istega dogodka ob uporabi istih pravnih dolocb lahko tako prinese diametralno nasprotni rešitvi. V izogib temu bomo to vprašanje naslovili na pristojno ministrstvo, da se poišce ustrezna pravna rešitev, saj se uradne osebe ter organi in organizacije javnega sektorja, ki so zavezani ravnati skladno z dolocbami ZIntPK glede daril, po nepotrebnem lahko znajdejo v situaciji, ki bo po mnenju Komisije kot pristojnega nadzornega organa predstavljala kršitev dolocb ZintPK in bo terjala od Komisije uveljavitev prekrškovnih sankcij. Poleg opisanega bomo na pristojno ministrstvo posredovali še eno zaznano dilemo, ki se tice pravne praznine v primeru mednarodno uveljavljenih nagrad, priznanj ipd., izrocenih uradni osebi za njene izjemne dosežke. Ker tovrstne nagrade lahko spremlja tudi višji denarni znesek, se ob hkratni zakonski prepovedi sprejetja takšnega darila, druge koristi ali prihodka, vezanega na opravljanje funkcije ali dela, postavlja vprašanje, kako to nagrado ustrezno pravno nasloviti / urediti. Vse do takrat pa je sprejem takšne denarne nagrade prepovedan. 3.2.6 Lobiranje V skladu z ZIntPK je lobiranje izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist) vplivati na odlocitev odlocevalcev (lobirancev), ki so aktivni na podrocju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje, splošnih aktov ter javnih politik, to pa pocne nejavno in v interesu neke interesne organizacije. ZIntPK pri tem kot lobirance doloca funkcionarje in javne uslužbence v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, odlocitve pa samo na tiste, ki se nanašajo na obravnavo in sprejemanje predpisov in drugih splošnih aktov ter druge zadeve, ki niso predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov javnih narocil ter drugih postopkov, pri katerih se odloca o pravicah in obveznostih posameznikov. Za lobiranje po ZIntPK šteje vsak nejaven stik lobista z lobiranci. Lobisti so fizicne osebe, ki lobirajo v imenu in na racun interesne organizacije. To so lahko bodisi osebe, ki opravljajo dejanja lobiranja in so vpisane v register lobistov (registrirani lobisti), bodisi osebe, ki opravljajo dejanja lobiranja kot zakoniti zastopniki, izvoljeni predstavniki ali zaposleni v interesni organizaciji, ki jih ZIntPK oznacuje kot izjeme od registracije (neregistrirani lobisti). Kot interesne organizacije ZIntPK doloca pravne oseba zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizicnih in pravnih oseb. ZIntPK doloca vec pogojev za zakonito izvajanje lobiranja, med njimi tudi redno porocanje o lobisticnih stikih. Obveznost porocanja nalaga lobirancem, lobistom in tudi interesnim organizacijam, za katere so lobirali neregistrirani lobisti. 3.2.6.1 Porocanje lobirancev Lobiranci morajo na podlagi drugega odstavka 68. clena ZIntPK v osmih dneh Komisiji in svojemu nadrejenemu posredovati zapis o vsakem stiku z lobistom, ki ima namen lobirati. V letu 2022 so lobiranci Komisiji porocali o 3.639 lobisticnih stikih. Po podatkih iz zapisov je bilo 36 stikov z registriranimi lobisti in 2.100 stikov z neregistriranimi lobisti, ki sodijo med izjeme od registracije po cetrtem odstavku 58. clena ZIntPK. Za 912 stikov se je izkazalo, da ni šlo za lobiranje. Pri 1.235 stikih je šlo za vplivanje na sprejem predpisov in drugih splošnih aktov, pri 2.404 stikih pa za vplivanje na odlocanje v drugih zadevah. Opažamo, da se nadaljuje trend nizke stopnje porocanja lobirancev o lobisticnih stikih na lokalni ravni. V letu 2022 smo prejeli dva zapisa lobirancev ob stikih z lobisti, porocali sta dve obcini o 11 lobisticnih stikih, od tega se je pri vseh stikih izkazalo, da ni šlo za lobiranje. Ugotavljamo, da lobiranci pogosto kot lobiste navedejo predstavnike lokalnih skupnosti. V letu 2022 so tako porocali o 85 stikih s predstavniki posameznih obcin, ceprav ZIntPK doloca, da so funkcionarji in javni uslužbenci organov in uprav lokalnih skupnosti prav tako lobiranci in v teh primerih ne gre za lobiranje, saj noben od udeležencev ne predstavlja interesov interesne organizacije, zato o stiku ni treba porocati. 3.2.6.2 Porocanje registriranih lobistov Na podlagi 58. clena ZIntPK na Komisiji vodimo javen register lobistov, v katerem je bilo na dan 31. 12. 2022 vpisanih 83 lobistov. V letu 2022 smo prejeli osem vlog za vpis v register lobistov in 10 vlog za izbris iz njega. O delu v letu 2022 je porocalo 36 registriranih lobistov. V letu 2022 smo spremenili Sistemsko pojasnilo o lobiranju v delu, ki se nanaša na obveznost placila upravne takse, ki jo lobisti sedaj placajo le ob vpisu v register lobistov, ne pa tudi v primeru vpisa sprememb podatkov o lobistu v registru lobistov ali ob izbrisu lobista iz registra lobistov. Zaradi omenjene spremembe smo 83 lobistom posredovali obvestilo o obveznosti sporocanja sprememb podatkov iz registra lobistov in o umiku taksne obveznosti. 3.2.6.3 Porocanje interesnih organizacij Dolžnost porocanja o delu velja tudi za interesne organizacije, za katere so lobirale osebe, ki spadajo pod izjemo od registracije. Za leto 2022 smo prejeli 248 porocil o delu interesne organizacije, porocalo pa je 66 interesnih organizacij. V letu 2022 smo uparili porocila o delu interesnih organizacij za leto 2021 in zapise lobirancev ob stikih z lobisti iz leta 2021. Izkazalo se je, da 287 interesnih organizacij ni porocalo o svojem delu, zato smo jim posredovali pozive za predložitev porocila. 3.2.6.4 Prijave kršitev, odgovori na vprašanja, prekrški V letu 2022 smo obravnavali devet prijav glede sumov kršitev dolocb o lobiranju, šest zadev smo zakljucili, tri zadeve pa so še vedno v obravnavi. Zakljucili smo tudi štiri zadeve iz leta 2021 in eno iz leta 2019. Pri obravnavi zadev s podrocja lobiranja v letu 2022 smo uvedli štiri prekrškovne postopke, ki še niso zakljuceni. V letu 2022 smo pisno odgovorili na 22 vprašanj in opravili številne telefonske pogovore z razlicnimi deležniki lobiranja. Novela ZIntPK-C je uvedla porocanje interesnih organizacij o lobisticnih stikih. Veliko organizacij je v preteklih letih svoje neporocanje upravicevalo s tem, da njihova organizacija sodi med izjeme po 56.a clenu ZIntPK ali da spada med izjeme po dolocbi cetrtega odstavka 63. clena ZIntPK. Zaradi tega smo marca 2022 sprejeli nekoliko posodobljeno Sistemsko pojasnilo o lobiranju, v katerem smo dodatno pojasnili izjemo lobiranja, ki je opredeljena v 56.a clenu ZIntPK, pri cemer smo predvsem izpostavili, da je kot izjemo mogoce opredeliti zgolj posamezno delovanje interesnih organizacij, kadar so izpolnjene okolišcine po 56. clenu, in ne interesno organizacijo samo. To pomeni, da ni sama interesna organizacija tista, ki sodi med izjeme, temvec lahko kot izjemo oznacimo zgolj njeno delovanje v konkretnem primeru. Prav tako smo podrobneje pojasnili pojem neprofitne interesne organizacije zasebnega sektorja, ki obsega subjekte, ki glede na v letu 2018 sprejet Zakon o nevladnih organizacijah14 (ZNOrg) 14 Uradni list RS, št. 21/18. sodijo med nevladne organizacije, organizacije s statusom društva v javnem interesu ali temu podobnemu statusu po ZNOrg ter druge organizacije, ustanovljene pred sprejemom ZNOrg, ki pa ustrezajo definiciji nevladne organizacije po ZNOrg. Sklepno ugotavljamo, da ima lobiranje še vedno negativen predznak in da se zakonske dolocbe lobiranja v praksi zelo pocasi uveljavljajo. Nadaljuje se namrec trend nizke stopnje porocanja lobirancev o lobisticnih stikih na lokalni ravni in nepoznavanje predpisa s strani lobirancev, predvsem pri locevanju med stiki, ki predstavljajo zakonito lobiranje, in tistimi, ki niso lobiranje, ter pri katerih stikih gre za kršitve predpisa. 3.2.7 Omejitve poslovanja V letu 2022 smo prejeli 19 prijav v povezavi z institutom omejitev poslovanja in izdali zakljucni dokument v 14 zadevah. Na seji senata Komisije je bilo obravnavanih devet zadev, v štirih zadevah smo sprejeli uradni zaznamek o zavrnitvi obravnave zadeve in v eni zadevi uradni zaznamek o zavrnitvi in odstopu zadeve. Podali smo 43 odgovorov s podrocja omejitev poslovanja. Vse prijave so se nanašale na sum kršitev dolocb o omejitvah poslovanja obcin. V devetih primerih smo potrdili kršitev dolocb glede omejitev poslovanja, pri cemer smo v osmih primerih obcinam poslali poziv za uveljavljanje nicnosti. V enem primeru smo zadevo odstopili policiji, v dveh primerih pa smo zadeve odstopili skupaj štirim drugim organom. Tudi v letu 2022 zaznavamo pomanjkljivo oziroma neažurno porocanje organov oziroma organizacij javnega sektorja o subjektih, v razmerju do katerih so podane okolišcine omejitev poslovanja glede na dolocbe ZIntPK, kar nam otežuje nadzor na tem podrocju in prispeva k nepopolnosti seznama subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja. Dolocbe ZIntPK dolocene posle opredeljujejo kot absolutno prepovedane, medtem ko dolocene posle s subjekti, s katerimi sicer veljajo omejitve poslovanja, dovoljujejo pod pogojem, da se zadosti dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri postopkih podeljevanja sredstev v teh primerih. Organimorajo paziti, da ne poslujejo s subjekti, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, hkrati pa morajo v okviru zakonskih dolocb izpolniti obveznosti v povezavi z izvajanjem teh poslov. Zanje in ostale organe je bil tako zagotovo dobrodošel sprejem Zakona o debirokratizaciji15 (ZDeb), ki je prispeval k zmanjšanju birokratskih bremen na podrocju omejitev poslovanja. Dolocbo petega odstavka 35. clena ZIntPK je namrec spremenil tako, da v t. i. evidencnih postopkih (npr. nabava blaga, storitev ali gradnja pod mejnim pragom za uporabo Zakona o javnem narocanju) te izjave ni treba pridobiti, tudi ce se tak posel zakljuci s pogodbo. Ceprav v navedenih primerih ni vec treba pridobiti pisne izjave, pa tudi v teh primerih še vedno veljajo dolocbe 35. clena ZIntPK glede omejitev poslovanja ne glede na vrednost posla in ne glede na to, na kakšen nacin je bil posel sklenjen. Ponovno izpostavljamo, da se podrocje omejitev poslovanja nanaša na tiste organe in organizacije javnega sektorja, kjer opravljajo funkcijo funkcionarji, zato pridobivanje pisne izjave skladno s petim odstavkom 35. clena ZIntPK ne velja za javne zavode, javne agencije oziroma tiste subjekte javnega sektorja, ki nimajo funkcionarjev. Poslovanje javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je npr. obcina, ter s subjekti, za katere sicer za obcino velja prepoved poslovanja iz 35. clena ZIntPK, je s takšnimi podjetji dopustno, torej ni prepovedano. Poudarjamo pa, da takšno sicer dopustno poslovanje ne sme predstavljati obvoda zakona oziroma omejitev poslovanja. Takšni posli tudi ne smejo biti posledica nedopustnega in nezakonitega vpliva npr. obcine ali njenega funkcionarja na pristojne organe subjekta v lasti obcine, saj se na ta nacin krepita klientelizem in nepotizem ter krni zaupanje v opravljanje nalog v izkljucno javnem interesu. 15 Uradni list RS, št. 3/22. Pri porocanju funkcionarjev v zvezi s subjekti, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, poudarjamo, da je treba sporociti podatke tudi o tistih subjektih, pri katerih je funkcionar ali njegov družinski clan prokurist, saj zaznavamo, da se to pogostokrat pozabi. Z namenom razbremenitve organov, ki morajo posredovati podatke o subjektih, s katerimi so povezani funkcionarji ali njihovi družinski clani, smo spremenili tudi nacin porocanja. Organu tako ni treba porocati o tem, da funkcionar nima subjektov, prav tako ni treba ponovno porocati v tistih primerih, ko funkcionar nadaljuje mandat, spremembe pri subjektih, ki jih je organ za istega funkcionarja že porocal, pa niso nastale. 3.2.7.1 Primer dobre prakse na lokalni ravni V enem primeru, ki smo ga vodili zaradi suma kršitev dolocb o prepovedi oziroma omejitvah poslovanja, je mestna obcina podala izjasnitev na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru in navedla, da bo v celoti upoštevala naše ugotovitve in ravnala skladno z dolocbami ZIntPK. Slednje dolocajo, da so pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z dolocbami 35. clena ZIntPK nicne. Konkretno zavezo mestne obcine vidimo kot primer dobre prakse na podrocju omejitev poslovanja, saj so organi in organizacije javnega sektorja, za katere veljajo omejitve poslovanja, obicajno neodzivni ali zanikajo kakršno koli odgovornost. 3.2.7.2 Prekrški V letu 2022 smo uvedli 20 prekrškovnih postopkov zaradi suma kršitve dolocb ZIntPK s podrocja omejitev poslovanja, od tega je bilo v istem letu rešenih vseh 20 prekrškovnih postopkov. Kot prekršek so v ZIntPK opredeljena zlasti sledeca ravnanja: neobvešcanje organa o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, poslovanje z organom v roku dveh let po prenehanju funkcije, kršitev prepovedi poslovanja. V okviru prekrškovnih postopkov smo izdali tri odlocbe o prekršku, vse v postopkih uvedenih v letu 2022. V enem primeru smo izrekli sankcijo opominjevalne narave, v dveh primerih pa globo. V 17 primerih pa smo kršitelju namesto izreka sankcije izdali opozorilo, saj smo ocenili, da je to zadosten ukrep. 3.2.7.3 Obveznost predložitve pisne izjave o nepovezanosti s funkcionarjem Novela ZIntPK-C, ki je stopila v veljavo 17. 11. 2020, ni posegla v samo definicijo instituta omejitev poslovanja, je pa kot novost dodala dolžnost fizicne ali odgovorne osebe oziroma poslovnega subjekta, da poda pisno izjavo o tem, da fizicna oseba oziroma poslovni subjekt ni povezan s funkcionarjem in po njenem vedenju tudi ne z družinskim clanom funkcionarja na nacin, kot to doloca prvi odstavek 35. clena ZIntPK. Pisno izjavo je treba priložiti v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerja ali v postopku javnega narocanja. Z zahtevo po pisni izjavi je zakonodajalec želel zagotoviti spoštovanje dolocb, ki se nanašajo na omejitve poslovanja in posledicno ravnanja v skladu z zakonom. Pridobitev pisne izjave pomeni dodatno varovalo v primeru poslovanja subjekta javnega sektorja, ko v praksi funkcionarji v posameznih primerih ne porocajo ažurno o poslovnih subjektih, v razmerju do katerih so podane okolišcine omejitev poslovanja. Skladno z novelo ZIntPK-C so nam bili organi in organizacije javnega sektorja dolžni ponovno posredovati podatke iz šestega odstavka spremenjenega 35. clena ZIntPK preko elektronskega obrazca, in sicer v dveh mesecih od uveljavitve novele ZIntPK-C, tj. do 17. 1. 2021. Glede na zaznano povecano število obrazcev za prijavo omejitev poslovanja v teh dveh mesecih so organi in organizacije javnega sektorja v veliki vecini izpolnili svojo obveznost iz zakona. Novela ZIntPK-C je v šestem odstavku 35. clena ZIntPK natancneje dolocila tudi nabor podatkov, ki jih je funkcionar v zvezi z omejitvami poslovanja dolžan sporociti organu, kjer opravlja funkcijo, posledicno pa tudi podatkov, ki so nam jih subjekti javnega sektorja dolžni sporociti za potrebe izvajanja nadzora nad dolocbami o omejitvah poslovanja. Z natancnejšim naborom podatkov in sprejetjem stališca o porocanju subjektov, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, se administrativno porocanje še naprej poenostavlja. 3.2.7.4 Zakonske spremembe v povezavi z omejitvami oziroma prepovedjo poslovanja Zaradi uveljavitve ZDeb, ki je stopil v veljavo 22. 1. 2022 in v doloceni meri spremenil 35. clen ZIntPK, ki se nanaša na pridobivanje pisne izjave, smo v januarju 2022 ažurirali naše sistemsko pojasnilo s tega podrocja. Organ ali organizacije javnega sektorja so po navedeni spremembi dolžni pisno izjavo pridobiti od ponudnikov v primerih podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali v postopku javnega narocanja, ni pa pisne izjave po novem treba pridobiti v t. i. »evidencnih« postopkih (nabava blaga, storitev ali gradnja pod mejnim pragom za uporabo ZNJ-3), tudi ce se tak posel zakljuci s pogodbo. S spremembo petega odstavka 35. clena ZIntPK so se rešile predvsem zagate pri pridobivanju pisne izjave v primerih poslovanja z narocilnicami, gotovino, službenimi (kreditnimi) karticami in poslovanjem na spletu, ce seveda ni bilo izvedenega postopka javnega narocila. Poslovanje javnega sektorja s subjekti zasebn Javna sredstva je treba zašcititi pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, ins 3.2.8 Premoženjsko stanje Institut nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev je umešcen v zakonodajo že od samega zacetka delovanja Komisije. Njegov namen je krepitev transparentnosti in zaupanja v delovanje javnega sektorja. Skozi razvoj in uporabo informacijskega sistema za izvajanje nadzora premoženjskega stanja zavezancev ter uporabo postopkovnih dolocil v praksi pa se je pokazala potreba po izboljšavi informacijskega sistema za porocanje (predvsem za osebe, odgovorne za javna narocila), ki je za zavezance ponekod zahteven in obremenjujoc, in po spremembi zakonodajnopravnega okvirja tega podrocja, saj nam ne omogoca uporabe institutov s tega podrocja na nacin, da bi dosegali cilje, ki si jih je zastavil zakonodajalec. Hkrati so potrebne tudi nekatere izboljšave informacijskega sistema, ki nam bodo olajšale delo z avtomatizacijo posameznih procesov nadzora premoženjskega stanja. Navedeno ni novost in smo se do tega deloma opredeljevali že v predhodnem letnem porocilu. Iz leta v leto je zavezancev za prijavo premoženjskega stanja vec. Na dan 31. 12. 2022 je bilo tako že 21.314 zavezancev, ki so izpolnili svojo zakonsko dolžnost prijave premoženjskega stanja. Na Komisiji opravljamo redne in izredne nadzore pravilnosti, pravocasnosti in popolnosti prijave premoženjskega stanja po 44a. clenu ZIntPK, skladno z našimi kadrovskimi zmožnostmi. Nadzor bi bil še ucinkovitejši in predvsem obsežnejši, ce bi imeli po vzoru nekaterih tujih držav vzpostavljen informacijski sistem, ki bi omogocal avtomaticno preverjanje pravocasnosti in pravilnosti prejetih vlog ter nas ustrezno opozarjal na zaznana neskladja. Oblikovanje takega informacijskega sistema je vsekakor naš dolgorocni cilj, prvi vecji korak k njemu pa je bil storjen v 2021, ko je bil za zavezance dokoncno vzpostavljen sistem e-porocanja premoženjskega stanja in njegovih sprememb prek sistema eUprave. Cilj je vzpostaviti tudi sistem e-porocanja za organe, ki Komisiji sporocajo sezname zavezancev, nekateri še vedno v fizicni obliki. Na Komisiji smo v letu 2022 prejeli skupaj 12.969 razlicnih vlog, kar je vec kot 1.000 vlog vec kot v letu 2021 (takrat 11.952 vlog), in sicer: . 5.333 prijav v register zavezancev, . 876 odjav iz registra zavezancev, . 4.861 prijav premoženjskega stanja, . 1.352 prijav sprememb premoženjskega stanja, . 400 odjav premoženjskega stanja in . 147 odjav premoženjskega stanja eno leto po prenehanju funkcije. Zaradi t. i. »supervolilnega leta« (hkrati so v letu 2022 potekale parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve) smo najvec dela v okviru predmetnega instituta opravili na podrocju pomoci zavezancem pri prijavi premoženjskega stanja oziroma njegovih sprememb, torej na podrocju obdelave obrazcev za prijavo premoženjskega stanja in njegovih sprememb. Veliko število zavezancev je funkcijo zacelo opravljati, z njo prenehalo ali pa so morali javiti zgolj spremembo funkcije, zaradi cesar smo tudi v tem zbiru prejeli vec kot tisoc vlog vec kot v prejšnjem letu. 3.2.8.1 Prijave kršitev, nadzori in prekrški Na Komisiji izvajamo nadzore nad pravilnostjo, pravocasnostjo in popolnostjo prijave premoženjskega stanja, kot tudi nadzore ugotavljanja nesorazmernega povecanja premoženja zavezancev. Obe vrsti nadzorov uvedemo na podlagi lastnih zaznav, na podlagi prejetih prijav sumov nepravilnosti ali drugih virov informacij (medijskih objav, odstopov drugih organov ipd.). Na podrocju nadzora premoženjskega stanja smo obravnavali 29 prijav. V letu 2022 smo veliko aktivnosti namenili pripravi ocene integritete za funkcionarje Državnega zbora Republike Slovenije (poslanci in generalni sekretar), funkcionarje Vlade RS (predsednik Vlade RS, ministri, generalni sekretar Vlade RS ter državni sekretarji, ki vodijo vladne službe) in funkcionarje ministrstev (državni sekretarji), pri katerih smo preverjali spoštovanje dolocb glede nezdružljivosti funkcij in dolžnosti prijave premoženjskega stanja. Že po državnozborskih volitvah maja 2022 smo namrec javno napovedali, da bomo pri novoizvoljenih funkcionarjih preverjali spoštovanje dolocb ZIntPK. Za njihovo lažje in celovitejše ozavešcanja smo oblikovali spletni katalog obveznosti funkcionarjev, ki slednje seznanja z zakonsko predpisanimi obveznostmi na podlagi dolocb ZIntPK (oziroma drugih predpisov, ki za posamezne skupine funkcionarjev urejajo podrocje dela), z roki za njihovo izpolnitev in sankcijami v primeru neizpolnitve obveznosti. Katalog obveznosti funkcionarjev smo 16. 5. 2022 posredovali Državnemu zboru RS s prošnjo, da ga posreduje vsem poslankam in poslancem in da nas o tem tudi obvesti. Katalog obveznosti funkcionarjev z istim zaprosilom smo dne 21. 6. 2022 posredovali tudi Kabinetu predsednika Vlade RS, Generalnemu sekretariatu Vlade RS, vsem ministrstvom ter Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. S takšnimi aktivnostmi smo na Komisiji zagotovili možnost, da so se vsi novoizvoljeni funkcionarji s svojimi obveznostmi lahko seznanili, še preden smo v okviru ocene integritete zaceli preverjati njihovo spoštovanje dolocb ZIntPK. Omenjena aktivnost je del naše preventivne funkcije, s katero želimo zagotoviti dolžno ravnanje zavezancev po omenjenem zakonu. V okviru nadzora pravocasnosti sporocanja premoženjskega stanja funkcionarjev Državnega zbora RS, Vlade RS in ministrstev smo najprej preverili sezname zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, ki nam jih organi morajo posredovati v roku 30 dni po vsaki spremembi zavezancev ob nastopu ali prenehanju opravljanja funkcije. S tem smo ugotovili, kateri funkcionarji so naši zavezanci. Nadalje smo preverili, ali so funkcionarji premoženjsko stanje ob nastopu funkcije pravocasno prijavili. Ugotovili smo 26 neizpolnjenih oziroma nepravocasnih prijav premoženjskega stanja. V drugem delu smo pri funkcionarjih preverili še pravilnost prijav premoženjskega stanja, kot to dolocajo dolocbe 41., 42. in prvega odstavka 43. clena ZIntPK. Ugotovili smo, da od skupno 112 zavezancev za prijavo premoženjskega stanja oziroma njegovih sprememb 89 zavezancev (79,5 %) ni pravilno izpolnilo svojih obveznosti. Ugotovitve kažejo še vedno prisotno nerazumevanje in potencialno nespoštovanje dolocb ZIntPK, ki je v veljavi že vec kot desetletje ter o katerih na Komisiji redno in proaktivno ozavešcamo vse zavezance. V letu 2022 smo vec pozornosti namenili tudi ugotavljanju kršitev dolocb ZIntPK. V primeru zaznave opustitve prijave premoženjskega stanja smo zavezancem na podlagi 44. clena ZIntPK poslali vec kot 130 pozivov za predložitev podatkov o premoženjskem stanju. Pri obravnavi kršitev s podrocja prijav premoženjskega stanja zavezancev smo uvedli 19 prekrškovnih postopkov, izdali šest prekrškovnih odlocb (v vseh primerih smo izrekli opomin) ter 52 opozoril. Glede na to, da smo tudi v letu 2022 zaznali šibko poznavanje dolocb glede obveznosti, ki jih imajo zavezanci, bomo še naprej izvajali izobraževanja za vse naše zavezance glede obveznostih podrocja prijave premoženjskega stanja, kot smo jih izvajali npr. za predstavnike ministrstev in drugih organov državne uprave, za poslovodne osebe in clane organov nadzora ter druge. S tem želimo poskrbeti za skrbnejše izpolnjevanje obveznosti ter krepitev in prenašanje znanja tudi v primeru fluktuacije zaposlenih. 3.2.8.2 E-porocanje premoženjskega stanja, novi elektronski obrazci in javna objava sprememb premoženjskega stanja zavezancev Informatizacija sistema porocanja premoženjskega stanja je potekala tudi v letu 2022. Z vzpostavitvijo elektronskih obrazcev smo zasledovali tri cilje: odpravo papirnatega porocanja, cim vecjo avtomatizacijo postopkov in – kar je najpomembneje – zagotavljanje pravne varnosti naših zavezancev, med drugim tudi na nacin, da jih elektronske vloge za izpolnitev premoženjskega stanja do neke mere avtomaticno vodijo k pravilnemu porocanju zahtevanih podatkov. V letu 2022 pa smo prav v okviru ocene integritete zaznali potrebo po izboljšavi elektronskih obrazcev, da bodo le-ti zavezancem še razumljivejši. Zavedamo se, da avtomatizacija postopkov še ni zadovoljivo realizirana, saj je slednje odvisno od zagotovitve avtomaticnega priklica podatkov zavezanca iz javnih baz podatkov. V povezavi s tem smo si že v letu 2020 prizadevali pospešiti sklenitev dogovora med Ministrstvom za javno upravo (MJU) in Vrhovnim sodišcem RS glede avtomatskega priklica podatkov zemljiške knjige (podatkov o lastništvu na nepremicninah). Dogovor bo, ko bo dosežen, zavezancem olajšal prijavo premoženjskega stanja in njegovih sprememb, še posebej skupini oseb, odgovornih za javna narocila, kot so definirane v 10. tocki 4. clena ZIntPK, ki jih obveznost prijave premoženjskega stanja lahko zavezuje vsako leto, ce sodelujejo v postopku oddaje javnih narocil. Novela ZIntPK-C je prinesla pomembno spremembo glede (sprotnega) nacina porocanja sprememb premoženjskega stanja zavezancev, ki ga je po koncani prvi fazi informatizacije že možno izvajati. Spremembe v premoženjskem stanju lahko zavezanec od 1. 1. 2022 poroca sproti in odda vec elektronskih obrazcev že med letom ali pa se odloci, da bo kot obicajno porocal enkrat letno, in sicer najpozneje do 31. 1. za preteklo leto. Poroca seveda le ob pogoju, da je prišlo do spremembe v premoženjskem stanju po dolocbi prvega odstavka 43. clena ZIntPK, ce do sprememb v preteklem letu ni prišlo, zavezancu ni treba porocati. Novela ZIntPK-C je obenem strožje uredila obveznost prijave ob spremembi same funkcije zavezanca ali drugih funkcij oziroma dejavnosti, ki jih opravlja zavezanec poleg osnovne funkcije, saj nam mora od uveljavitve novele ZIntPK-C zavezanec vsako tovrstno spremembo sporociti v roku 30 dni po njenem nastanku, medtem ko nam je prej zavezanec moral takšno spremembo sporociti do 31. januarja za preteklo leto. Novela je korenito spremenila tudi dolocbo 46. clena, ki doloca javno objavo sprememb premoženjskega stanja. Ta clen zdaj doloca, da se javno objavijo zgolj spremembe premoženjskega stanja za doloceno skupino zavezancev, in sicer poslance državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministre, državne sekretarje, poklicne in nepoklicne župane in podžupane, clane sveta Banke Slovenije, funkcionarje samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika, ter sodnike ustavnega sodišca. Objavljeni so podatki, kot so nam posredovani na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja. Podatki so javno dostopni na spletnih straneh Komisije ves cas trajanja njihovega mandata in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije. Ob pripravi informacijskega sistema za avtomatizirano javno objavo podatkov o spremembah premoženjskega stanja smo, po pogovorih z MP kot pripravljavcem novele ZIntPK-C in IP kot inšpekcijskim organom na podrocju varstva osebnih podatkov, v zacetku leta 2022 ugotovili, da nam zakon ne daje ustrezne pravne podlage za objavo podatkov. S to problematiko smo seznanili sedanje vodstvo MP, saj namen zakonodajalca glede okrepitve nadzora javnosti nad premoženjem funkcionarjev, pridobljenim med opravljanja funkcije, s tem pa tudi nad krepitvijo integritete funkcionarjev in javnega sektorja, ni bil dosežen, zato je treba za njegovo dosego spremeniti pravne dolocbe, ki urejajo javno objavo. 3.2.8.3 Sodelovanje z drugimi organi na podrocju premoženjskega stanja Na podrocju premoženjskega stanja krepimo nadaljnje sodelovanje z MJU in Vrhovnim sodišcem RS v delu informatizacije in priklica podatkov o nepremicninah iz zemljiške knjige. Slednje bo mocno olajšalo porocanje vsem našim zavezancem, ki imajo v (so)lasti vecje število enot nepremicnin. V preteklem letu so na podrocju premoženjskega stanja potekale tudi aktivnosti za sklenitev novega sporazuma o sodelovanju s Financno upravo RS (FURS). Na Komisiji namrec za potrebe nadzorov pridobivamo podatke tudi od FURS ali pa FURS svoje zadeve po koncanih nadzorih odstopi v nadaljnje reševanje nam. Sporazum je bil sklenjen konec leta 2022. 3.2.8.4 Odgovori na vprašanja V letu 2022 smo prejeli 307 pisnih vprašanj glede porocanja premoženjskega stanja, še vec vprašanj pa je bilo zastavljenih telefonsko. Razlogi za tako veliko število prejetih vprašanj v primerjavi s preteklimi leti so konec leta 2020 sprejeta novela ZIntPK-C, ki je terjala dodatna pojasnila in je širila krog zavezancev; informatizacija prijave premoženjskega stanja preko eUprave, saj je od 1. 6. 2020 elektronska prijava premoženjskega stanja edini možni nacin porocanja o premoženjskem stanju ali njegovih spremembah, in volitve, saj so zavezanci potrebovali obširnejše svetovanje in razlago zakonskih dolocb zaradi izpolnitve svojih obveznosti. Izvedena je bila temeljita, z novelo ZIntPK Dog Zakonska podlaga za javno objavo sprememb premoženjskega stanja je neustrezna, zaradi c 3.2.9 Protikorupcijska klavzula in izjava o lastniški strukturi Dolocbe 14. clena ZIntPK dolocajo, da so tiste pogodbe, pri sklepanju, izvajanju ali nadzoru katerih pride do podkupovanja, nicne. Organi in organizacije javnega sektorja so protikorupcijsko klavzulo dolžni izrecno vkljuciti v besedilo pogodb, ki jih javni sektor sklepa s ponudniki blaga ali izvajalci storitev in katerih vrednost brez DDV presega 10.000 evrov. Pogodba, pri kateri bi prišlo do kršitev pravnih pravil glede protikorupcijske klavzule, je nicna po samem zakonu. Obveznost vkljucitve protikorupcijske klavzule v pogodbe je predvsem preventivne narave – da se utrjuje zavedanje pogodbenih strank o morebitnih posledicah že ob sami sklenitvi in podpisu pogodbe. Izjemoma dolocbe dovoljujejo tudi sklenitev pogodb brez vkljucitve protikorupcijske klavzule. Ce zaradi narave posamezne pogodbe vkljucitev protikorupcijske klavzule ni možna ali primerna ali ce druga pogodbena stranka s sedežem izven Republike Slovenije nasprotuje vkljucitvi, hkrati pa interes, da se pogodba sklene, odtehta morebitna tveganja, se posamezna pogodba izjemoma lahko sklene brez izrecne vkljucitve protikorupcijske klavzule. Pred sklenitvijo pogodbe brez vkljucitve protikorupcijske klavzule morajo organi in organizacije pridobiti naše dovoljenje (peti odstavek 14. clena ZIntPK), na Komisiji pa odlocimo, ali so podane okolišcine, ki upravicujejo uporabo navedene izjeme. Pred sklenitvijo pogodb, v katere je treba vkljuciti protikorupcijsko klavzulo, morajo zavezanci za javna narocila od ponudnika blaga ali storitev pridobiti tudi podatke o osebah, ki so posredno ali neposredno udeležene v njegovi lastniški strukturi, in podatke o povezanih družbah (izjava o lastniški strukturi, ki jo opredeljuje šesti odstavek 14. clena ZIntPK). Navedeni podatki, ki jih je dolžna predložiti pogodbena stranka, organizacijam javnega sektorja omogocajo, da bolje pazijo na morebitno nasprotje interesov in kršitev dolocb ZIntPK o omejitvah poslovanja. 3.2.9.1 Prijave, prekrški, odgovori na vprašanja V letu 2022 smo prejeli osem zaprosil za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe brez vkljucitve protikorupcijske klavzule. En prosilec je svojo vlogo umaknil in je bil zato postopek ustavljen, v preostalih sedmih zadevah pa smo po presoji konkretnih zadev izdali ustrezna dovoljenja. Za zaznane kršitve smo uvedli 16 prekrškovnih postopkov, v katerih je bilo skupno izrecenih 14 opominov, pet opozoril in ena globa. Po vecletni slabi ozaveš ZIntPK Pri tujih ponudnikih je težko doseci vkljucitev protikorupcijske klavzule, kljub dejstvu, da ta primarno 3.2.10 Nacrt integritete javnega sektorja Nacrti integritete so preventivno orodje za upravljanje s tveganji za korupcijo in kršitev integritete, ki prispevajo h krepitvi integritete zaposlenih, institucije in posledicno javnega sektorja kot celote. Kot obveznost ga je v organizacije javnega sektorja vpeljal ZIntPK leta 2010, zasnovali in oblikovali pa smo ga na Komisiji. Postal naj bi temeljno orodje organizacije javnega sektorja za prepoznavanje tveganj, njenih ranljivosti na podrocju korupcije in kršitev integritete ter upravljanje s temi tveganji. Naša vloga je na tem podrocju primarno nudenje pomoci pri oblikovanju in izvajanju nacrtov integritete, obenem pa imamo tudi možnost izvajati nadzor nad njihovim sprejemom in uresnicevanjem. Ker naj bi bili po 11 letih (ko smo leta 2011 na Komisiji pristopili k informiranju zavezancev o izdelavi nacrtov integritete) zavezanci že dobro seznanjeni s konceptom nacrta integritete, je pricakovati, da tudi proaktivno pristopajo k posodobitvi svojih nacrtov z namenom, da ohranjajo ažuren zapis omenjenih tveganj in ukrepov za njihovo obvladovanje ter s tem sliko, kakšne so ranljivosti organizacije v realnem casu. Vendar opažamo, da v praksi pogosto ni tako. Nekateri zavezanci namrec še vedno niso dobro seznanjeni s samim konceptom nacrta integritete, številni pa ne s postopkom posodobitve nacrta in obveznostjo obvešcanja Komisije. Glede na naše zaznave lahko to pogosto pripišemo odnosu številnih zavezancev do nacrta integritete, ki to orodje še vedno dojemajo zgolj kot nepotrebno administrativno breme, kot obveznost, ki jo je treba izpolniti zaradi zakonske dolžnosti in ne z namenom dejanskega izboljšanja upravljanja s tveganji za korupcijo in kršitev integritete v organizaciji. Pogost razlog pa je po naših zaznavah tudi v odsotnosti prenosa informacij o nacrtu integritete z ene odgovorne osebe na drugo (z enega skrbnika ali predstojnika na drugega). Na podlagi komunikacije z zavezanci skozi leta se že nekaj casa zavedamo potrebe po posodobitvi samega orodja nacrta integritete, kot tudi smernic, ki dolocajo postopke, vezane na oblikovanje, izvajanje in posodabljanje nacrta integritete (Smernice za izdelavo, uvedbo in izvajanje nacrtov integritete). Tako smo pred casom priceli s konceptualno nadgradnjo nacrta integritete v širši paket orodij za krepitev integritete javnega sektorja. Zaradi drugih prioritet je bil projekt prenove in nadgradnje nacrtov integritete zacasno ustavljen. 3.2.10.1 Nadzor nad izvajanjem nacrtov integritete in odgovori na vprašanja V skladu s 56. clenom Poslovnika izvajamo redni in izredni nadzor nacrtov integritete, s katerim preverjamo sprejem nacrtov integritete in njihovo uresnicevanje. Praviloma vsako leto izberemo kategorijo zavezancev, katerih nacrti integritete bodo predmet rednega nadzora v tistem letu, izredni nadzor nacrta integritete posameznega zavezanca pa lahko uvedemo na podlagi lastne zaznave, prijave, zaprosila zavezanca, obravnave drugih kršitev ZIntPK, objav v medijih, ali ce na drug nacin pride do podatkov, iz katerih izhaja sum izpostavljenosti institucije za korupcijo ali drugim oblikam protipravnega ravnanja. Pri izvajanju nadzora nad uresnicevanjem nacrta integritete se med drugim ugotavlja zlasti uspešnost in ucinkovitost rednega, pravilnega in celovitega prepoznavanja tveganj, vzpostavljenih ukrepov za upravljanje s tveganji, prevzemanja odgovornosti za upravljanje s tveganji, uporabe upravljanja tveganj pri sprejemu vsakodnevnih odlocitev, komunikacije z notranjimi in zunanjimi deležniki, sistemske vkljucenosti upravljanja tvegan ter nenehnega izboljševanja in prilagajanja procesov, sistemov, virov, zmogljivosti, spretnosti in znanj. V letu 2022 rednih nadzorov nismo izvajali, smo pa v okviru opravljenih izrednih nadzorov preucili in podali mnenje k nacrtom integritete 17 zavezancev, pri cemer smo se do nacrta integritete enega zavezanca opredelili na podlagi zaprosila zavezanca, do nacrtov integritete 16 zavezancev pa na podlagi lastne pobude oziroma lastnih zaznav. V okviru svojih rednih aktivnosti smo na tem podrocju nudili tudi sprotno pomoc številnim zavezancem, jim svetovali pri izvajanju in posodabljanju njihovih nacrtov integritete ter odgovarjali na druga vprašanja, povezana z nacrti integritete. Odgovorili smo na 94 pisnih vprašanj in na številna druga vprašanja, zastavljena po telefonu. 3.2.11 Zašcita prijaviteljev Prijavitelji so eden od pomembnejših virov informacij pri razkrivanju koruptivnih ravnanj in drugih nepravilnostih ter lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu omejevanju korupcije in h krepitvi integritete. Izhodišca politike zagotavljanja zašcite prijaviteljev, ogroženih zaradi razkrivanja korupcije ter drugih nezakonitih in neeticnih ravnanj, izhajajo iz temeljnih nacel Ustave RS, skupnih vrednot EU, mednarodnih konvencij ter pravnih in eticnih standardov, vezanih na integriteto, transparentnost in odgovornost. Vsakdo, ki je ogrožen zaradi povracilnih ukrepov dobroverne prijave ali drugih prizadevanj pri razkrivanju korupcije, ima pravico, da v skladu s predpisi zahteva zašcito. Institucije javnega in zasebnega sektorja so dolžne v svojem notranjem okolju varovati clovekovo dostojanstvo in zagotavljati pogoje, v katerih lahko vsakdo v skladu s pravili in postopki, svobodno ter brez strahu pred mašcevanjem razkrije korupcijo in druga nezakonita ali neeticna ravnanja, ki ogrožajo posameznika ali javni interes. Po naši oceni je zelo pomembno, da se pri normativnem urejanju in uvajanju zašcite uporabljajo že obstojeci resursi, institucije, pravni instituti in drugi ukrepi zašcite clovekovega dostojanstva v delovnem okolju in okoljih, kjer se pricakuje ogrožanje prijaviteljev. Pri zagotavljanju zašcite prijaviteljev delujemo proaktivno in retroaktivno, saj je temeljno vodilo našega delovanja zagotavljanje varovanja clovekovega dostojanstva s preprecevanjem vseh oblik ogrožanja, nasilja, diskriminacije in nadlegovanja v delovnem okolju, ki bi nastali zaradi podane prijave. Poleg zašcite prijavitelja zahtevamo ugotavljanje odgovornosti za opustitev dolžnega ravnanja tistih, ki so v prvi vrsti dolžni zagotoviti in izvajati ucinkovite ukrepe za zašcito ljudi ter skupnosti pred nasiljem, korupcijo in drugimi protipravnimi ravnanji. Sodelovanje z drugimi državnimi organi in institucijami, ki so v okviru svojih pristojnosti dolžni pomagati pri zagotavljanju zašcite, poteka na vec ravneh in je usklajeno na podlagi predpisov, navodil in vzpostavljenih informacijskih poti. V sodelovanju z vsemi deležniki si prizadevamo, da se razvija in širi znanje ter ozavešca, poucuje in pomaga posameznikom, institucijam, predstojnikom ter zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, da krepijo kulturo spoštovanja clovekovega dostojanstva, integritete, transparentnosti ter odgovornosti za razkrivanje in preprecevanje korupcije brez strahu pred ogrožanjem in povracilnimi ukrepi. ZIntPK doloca, da lahko Komisiji ali drugemu pristojnemu organu vsakdo poda prijavo o koruptivnem ravnanju v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi javnega ali zasebnega prava ali o ravnanju fizicne osebe, za katero verjame, da ima znake korupcije. Na Komisiji varujemo identiteto vsakega prijavitelja, in sicer ne glede na to, ali prijavitelj to posebej zahteva. Med postopkom in po zakljucku postopka pred Komisijo podatki o identiteti prijavitelja niso informacija javnega znacaja, kar velja tudi v primerih, kadar je gradivo s takšnimi podatki odstopljeno v reševanje drugemu organu. Identitete prijavitelja, ki je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v povezavi s prijavo resnicni, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Na Komisiji poleg zagotavljanja zaupnosti identitete prijaviteljem omogocamo anonimnost. Anonimnost pomeni, da sprejemamo in obravnavamo tudi anonimne prijave in v primerih, ko so podani kontaktni podatki prijaviteljev, slednje obvešcamo o izvedenih ukrepih. Na Komisiji prejete prijave preucimo predvsem z vidika resnicnosti ter zlasti, ali je ogroženost prijavitelja tudi dejansko podana oziroma takšna, da jo bo Komisija lahko obravnavala z vidika svojih pristojnosti. Posameznik pa mora izraziti svoje razumevanje samega postopka in ukrepov, ki bodo posledica zašcite. Ce se ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, so se lahko v 2022 izvedli ukrepi po ZIntPK, od 22. 2. 2023 pa po dolocbah Zakona o zašciti prijaviteljev16 (ZZPri). 16 Uradni list RS, št. 16/23. 3.2.11.1 Ukrepi za zašcito glede na ZIntPK in novi ZZPri V primeru povracilnega ukrepa, ki ga je prijavitelj deležen zaradi podane prijave, je v letu 2022 še veljal ZIntPK. Na tej podlagi v letu 2022 nismo izvedli ukrepov za zašcito prijaviteljev. Že v Letnem porocilu Komisije za leto 2021 smo izpostavili pomen implementacije Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in sveta s 23. 10. 2019 o zašciti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije in je stopila v veljavo 16. 12. 2019. Skozi celotno leto 2022 smo aktivno sodelovali z MP pri pripravi posebnega zakona, ki bi v slovenski pravni red prenesel dolocbe omenjene Direktive ter celovito in sistematicno uredil podrocje zašcite prijaviteljev. V zvezi s tem smo z razlicnimi deležniki sodelovali na vec sestankih, namenjenih oblikovanju nove ureditve ter tehtanju in usklajevanju rešitev. Na podlagi dosedanjih izkušenj smo podali konkretne predloge, ki predstavljajo temelj za nov pristop k urejanju te problematike, pri cemer smo se zavzemali predvsem za zagotavljanje in nadgradnjo dveh sklopov zašcite prijaviteljev, ki ju je opredeljeval že ZIntPK: . ukrepi za zašcito identitete prijavitelja, . ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami. Zašcita identitete prijavitelja je eden temeljnih ukrepov, s katerim v vecini primerov ucinkovito preprecimo nastanek povracilnih ukrepov. Gre tudi za jamstvo oziroma zaupanje, zaradi katerega se posamezniki odlocijo, da bodo doloceno nepravilnost prijavili, ne da bi tvegali razkritje svoje identitete. V zvezi s tem smo si prizadevali za jasna in ucinkovita pravila v vseh fazah obravnave prijav in vztrajali pri ohranitvi standardov, ki jih je dolocal že ZIntPK, vkljucno s kazenskimi (prekrškovnimi) dolocbami ne le za razkritje identitete prijavitelja, temvec tudi za poskus takega razkritja. Nadalje smo izhajali iz osnovne premise, da ima prijavitelj pravico zahtevati odpravo povracilnega ukrepa in povracilo protipravno povzrocene škode od svojega delodajalca v okviru sodnega postopka, v katerem velja obrnjeno dokazno breme. Ker pa je podrocje sodnega varstva le eno od vidikov zašcite pred povracilnimi ukrepi, smo se pri pripravi novega zakona zavzemali tudi za uveljavitev cim širše palete drugih zašcitnih in podpornih ukrepov (psihološka podpora, brezplacna pravna pomoc, nadomestilo za primer brezposelnosti). Rezultat naših skupnih prizadevanj je ZZPri, ki je zacel veljati 22. 2. 2023. Komisiji je prinesel številne nove pristojnosti, tako na sistemskem podrocju kot z vidika zašcite in pomoci prijaviteljem v konkretnih primerih. Zaradi tega tudi 25. clen ZIntPK, ki govori o ukrepih za zašcito prijaviteljev po ZIntPK, danes velja vec. Ce je prijavitelju treba zagotoviti zašcito zaradi povracilnih ukrepov, povezanih s prijavo po 23. clenu ZIntPK, se zdaj uporabljajo dolocbe 6. in 7. clena ter 7., 8. in 9. poglavja ZZPri. Na izvajanje dolocb novega zakona smo se na Komisiji pripravili tudi tako, da smo 1. 4. 2023 ustanovili posebno notranjo organizacijsko enoto – Center za zašcito prijaviteljev. Zašcita identitete prijavit 3.3 Odstopi obravnavanih zadev drugim organom V letu 2022 smo v 71 primerih odstopili informacije o sumih kaznivih dejanj policiji in v 11 primerih državnemu tožilstvu, v 243 primerih pa smo prijave odstopili v pristojno reševanje inšpekcijskim organom ali drugim pristojnim nadzornim institucijam. 3.3.1 Novela ZIntPK-C Glede odstopov obravnavanih zadev drugim organom je treba ponovno omeniti tretji odstavek 13. clena ZIntPK, ki nas zavezuje, da ce v okviru postopka zaradi suma korupcije zaznamo znake kaznivega dejanja, nemudoma vložimo ovadbo. Z vložitvijo ovadbe se postopek zaradi suma korupcije zakljuci, lahko pa izdamo in objavimo tudi nacelno mnenje, v katerem se na nacelni ravni opredelimo do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij. S tem je zakonodajalec z njihovo vkljucitvijo v zakon jasno izrazil prepricanje, da ni potrebe, da se preiskovalne pristojnosti, ki jih imata policija in tožilstvo, širijo na Komisijo. Slika, ki vsebuje besede diagram Opis je samodejno ustvarjen Graf 4 Odstopi drugim organom 3.4 Izdana priporocila subjektom javnega sektorja in pobude Na podlagi 8. alineje prvega odstavka 12. clena ZIntPK z namenom krepitve preventivnega delovanja izdajamo priporocila v zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji. Aktivno upravljanje korupcijskih tveganj je namrec v javnem sektorju izjemnega pomena za uspešno preprecevanje korupcije. V skladu s 13.a clenom ZIntPK, na podlagi nepravilnosti ali kršitev, ugotovljenih pri izvajanju postopka iz 13. clena podamo obrazloženo pobudo subjektu javnega sektorja. Ce subjekt javnega sektorja zavrne pobudo po 13.a clenu ZIntPK, nam mora pristojna oseba oziroma organ najkasneje v 15 dneh od prejema naše pobude posredovati pisno obrazložitev zavrnitve pobude za izvedbo nadzora oziroma za uvedbo disciplinskega postopka. V letu 2022 smo izdali 31 priporocil in sedem pobud subjektom javnega sektorja. Ob izdaji priporocil smo naslovnikom priporocili tudi ukrepe oziroma rešitve za preprecevanje in/ali obvladovanje zaznanih tveganj ter jim priporocili, da identificirana korupcijska tveganja ustrezno obravnavajo v postopku izdelave oziroma posodabljanja nacrta integritete. V nadaljevanju po podrocjih podajamo pregled priporocil, ki smo jih izdali v letu 2022, in pregled pobud. 3.4.1 Priporocila na podrocju javnega narocanja ZIntPK ne doloca dolžnega odziva na naša priporocila, 3.4.1.1 Zagotavljanje konkurence med ponudniki Generalnemu sekretariatu Vlade RS smo priporocili, da v primerih, ko zaradi zaupnosti dela razpisne dokumentacije slednje ne more v celoti objaviti na Portalu javnih narocil, omogoci alternativni nacin seznanitve z razpisno dokumentacijo na nacin in v rokih, da bo v postopek lahko pritegnjenih cim vec gospodarskih subjektov oziroma da bo zagotovljena konkurenca med ponudniki. 3.4.1.2 Izogibanje nasprotju interesov Javnemu zavodu smo priporocili, da: . v strokovne komisije za izvedbo javnega narocila imenuje osebe, za katere predhodno oceni, da njihovi zasebni interesi ne bodo predstavljali ovire pri opravljanju dodeljenih javnih nalog (priprava razpisne dokumentacije, pregled in ocenjevanje prejetih ponudb, sprejem odlocitve o oddaji javnega narocila, spremljanje izvajanja pogodbe), . da v vseh fazah javnega narocanja zagotovi ucinkovito preprecevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov. 3.4.1.3 Sprememba zakonodaje Ministrstvu za javno upravo smo priporocili, da spremeni in dopolni 91. clen Zakona o javnem narocanju na nacin: . da bodo kot okolišcine nasprotja interesov upoštevane tudi pretekle neposredne ali posredne povezave med ponudnikom in osebami, ki vodijo postopek javnega narocanja, ki sodeluje pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega narocila ali njenih delov oziroma na kateri koli stopnji odlocajo v postopku javnega narocanja, . da bo izogibanje nasprotju interesov zapovedano tudi za pogodbeno fazo javnega narocanja. 3.4.2 Priporocila na podrocju zdravstva Javnemu zavodu smo priporocili, da: . za primer nujnih nabav v svojih aktih ustrezno doloci postopek nabav, ce je glede na okolišcine ugotovljeno, da je zaradi varovanja cloveških življenj treba izvesti nabavni postopek nujno in hitro. Javni zavod smo opozorili, da: . mora v postopkih javnega narocanja dosledno upoštevati pravila, dolocena v šestem odstavku 14. clena ZIntPK, in sicer mora v vsakem posameznem postopku javnega narocila pred sklenitvijo pogodbe v vrednosti nad 10.000 evrov brez DDV od ponudnika pridobiti izjavo oziroma podatke o udeležbi fizicnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika. Službi Vlade RS smo priporocili, da: . prouci, ali je primerno, da je Ministrstvo za zdravje hkrati v vlogi posredniškega organa in v vlogi upravicenca pri porabi evropskih sredstev. Ministrstvu za zdravje smo predlagali, da: . naj poda vsem javnim zdravstvenim zavodom v lasti Republike Slovenije pobudo, da v svojih aktih za primer nujnih nabav ustrezno dolocijo postopek ravnanja, ce glede na ugotovljene okolišcine ugotovijo, da zaradi varovanja cloveških življenj ne morejo upoštevati internih in zakonsko dolocenih postopkov nabav, in priporocili, da: . ce se dela, ki so predmet javnega narocila, izvajajo sklicujoc se na pravne vire, izberejo pravni vir (dolocila FIDIC knjig, gradbenih uzanc ipd.), pri katerih je potrebnih najmanj vsebinskih sprememb oziroma prilagoditev sklenjene pogodbe; . za investicije v primerih, ko je pogodbena cena fiksna do dokoncne izvedbe vseh pogodbenih del in ko predpisana dela pomenijo »funkcionalni kljuc v roke«, prouci smiselnost uporabe FIDIC Rumene knjige oziroma izbere knjigo, ki je po vsebini najustreznejša sklenjeni pogodbi. Ce ministrstvo meni, da je FIDIC Rumena knjiga primerna, mora ministrstvo z dodatkom k sklenjeni pogodbi izvršiti vse tiste spremembe, ki vsebinsko niso združljive s pogodbenimi dolocili. S tem ko se zagotovi vsebinska usklajenost pogodbenih dolocil z dolocili FIDIC pogodbe, se zmanjšajo številna tveganja, tudi korupcijska; . v primerih, ko je izvajalec del zadolžen za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI), ministrstvo kot narocnik v pogodbenih dolocilih zahteva od izvajalca, da izvajalec (ali njegov podizvajalec za projektantska dela) izdela dokumentacijo PZI na nacin, da lahko dobavo potrebnih materialov in/ali opreme ponudi vec razlicnih ponudnikov oziroma da natancno utemelji, zakaj izbira materiala ali opreme, ki bi jo lahko ponudilo vec ponudnikov, ni mogoca, s cimer se prepreci, da se s PZI doloci vnaprej izbranega (edinega možnega) dobavitelja (npr. da se ne doloci nekega materiala ali neke opreme, za katero se vnaprej ve, da je na trgu le en izvajalec in/ali ponudnik). V sprejemanje takšnih odlocitev se priporoca vkljucitev »inženirja« (tocka 1.1.2.4. in 3.5. FIDIC Rumene knjige); . so postopki javnega narocanja izvedeni transparentno, pri cemer naj se v vseh fazah upošteva nacelo enakopravnosti ponudnikov na nacin, da se že pred objavo postopka javnega narocanja zagotovi, da bo ob objavi javnega narocila objavljena oziroma dostopna vsa relevantna dokumentacija; . se v primerih vecjih investicij javno narocilo oziroma projekt izvede v locenih sklopih, in sicer da se izvede loceno javno narocilo za projektiranje in loceno javno narocilo za izvedbo del, pri cemer naj se po vsakem izvedenem sklopu zagotovi ustrezen, transparenten, strokoven in neodvisen nadzor. 3.4.3 Priporocila na podrocju kadrovanj in imenovanj Svetu zavoda smo priporocili, da: . kot pristojni in najvišji organ odlocanja zagotovi objavo javnega razpisa za direktorja javnega zavoda v ustreznem casu pred potekom predhodnega mandata poslovodnega organa; . v vsebino zapisnikov izvedenih sej navede podatke o izidih glasovanja o posameznih predlogih in sklepih, kot to doloca interni poslovnik, ter s tem zagotovi skladnost ravnanja s pravili in vecjo transparentnost postopkov; . v postopkih izbire in imenovanja direktorja/ice javnega zavoda zagotovi, da na sejah Sveta zavoda v casu razprave in glasovanja o kandidatih za direktorja/ico niso prisotni kandidati, o katerih clani Sveta zavoda glasujejo, kar naj bo ustrezno razvidno iz zapisnika o seji ali drugega akta; . postopek izbire kandidata in imenovanja direktorja javnega zavoda podrobneje uredi v dolocbah poslovnika ali drugega internega akta. Obcini smo priporocili, da: . naj v primeru ustanavljanja novih javnih zavodov, po sprejemu akta o ustanovitvi in imenovanju vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda, kot ustanovitelj v smislu nadzorstva nad izvedbo priprav za zacetek dela zavoda po 11. clenu Zakona o zavodih zagotovi, da imenovan vršilec dolžnosti poslovodnega organa zavoda priprave za zacetek dela zavoda izvede kakovostno in v ustreznem casu. Ministrstvom smo priporocili: . vzpostavitev ustreznih postopkov iskanja, izbora oziroma predlaganja kandidatov Vladi Republike Slovenije za imenovanje teh na razlicne funkcije, pri cemer se posebej priporoca vnaprejšnja dolocitev kriterijev in meril za ocenjevanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev kandidatov ter priprava preverljivih in podrobnejših gradiv za Vlado Republike Slovenije za potrebe odlocanja o imenovanju (kandidatov) oziroma razrešitvi (že imenovanih) oseb. Vladi RS smo priporocili: . spremembo Poslovnika Vlade Republike Slovenije na nacin, da se vladna gradiva oziroma predloge sklepov o imenovanjih oziroma odpoklicih, predvsem v delu glede izpolnjevanja pogojev in ocene primernosti kandidatov oziroma razlogov za razrešitev, pripravi podrobneje, obširneje ter ustrezno utemeljeno in obrazloženo. Skladu kmetijskih zemljišc in gozdov Republike Slovenije smo priporocili, da: . v postopkih oddaje kmetije kot celote v zakup dosledno upošteva vse navedbe iz ponudbe, ki je predložena upravni enoti za objavo po dolocbah Zakona o kmetijskih zemljišcih, . preuci možnosti sprememb oziroma dopolnitev internega akta, ki ureja zakup kmetij in kmetijskih zemljišc, v smeri opredelitve kriterijev in meril za (boljši) desetletni poslovni nacrt upravljanja s kmetijo; akt naj tudi jasno doloci, kateremu organu je treba tak nacrt predložiti. Clanom organov vodenja družbe v državni lasti smo priporocili, da: . dosledno izvršujejo naloge v okviru svojih pristojnosti, in sicer z namenom zagotavljanja vecje transparentnosti pri postopkih imenovanja clanov nadzornega sveta. Clanom organov nadzora družbe v državni lasti smo priporocili, da: . v postopkih izbire kandidatov za predsednika in clane poslovodstva družbe, ce ocenijo, da nihce izmed predlaganih kandidatov ni primeren, o tem obvestijo poslovodstvo družbe in postopek imenovanja clanov poslovodstva družbe ponovijo; . z namenom zasledovanja transparentnosti in sledljivosti ter enake obravnave kandidatov v postopkih izbire kandidatov za predsednika in clane poslovodstva družbe, ce odlocijo, da ne bodo podali soglasja poslovodstvu glede sprejemanja odlocitev na skupšcini družb, ter ob tem poslovodstvu izdajo navodilo za glasovanje na skupšcini teh družb, ki ga je poslovodstvo dolžno izvršiti, clanom nadzornega sveta zagotovijo primeren cas za preucitev v casu trajanja seje podanega predloga sklepa v zvezi s podajo obveznega navodila poslovodstvu za glasovanje na skupšcinah družb, ki ga je poslovodstvo dolžno izvršiti, in da se pred odlocanjem preveri, ali kandidat s predlagano funkcijo soglaša, ter da se kandidat nadzornemu svetu pred glasovanjem predstavi; . skrbno preucijo in preverijo sposobnost vsakega kandidata za direktorja družbe, in sicer, ali je sposoben voditi družbo ali ne, na nacin, da v postopku razgovora in ocenjevanja ter pregleda življenjepisa ugotovijo njegove izkušnje, sposobnosti in znanja; . identificirajo in vzpostavijo ustrezna merila in kriterije, ki bi omogocali v postopku ocene ustreznosti izkušenosti kandidatov enakopravno obravnavo slednjih; . spoštujejo in dosledno upoštevajo rok za prijavo na razpisano delovno mesto in pricnejo s hkratnim odpiranjem vseh prejetih prijav skladno s potekom roka za prijavo, s cimer se zagotavlja transparentnost, objektivnost in nepristranskost izbirnega postopka; . dosledno izvršujejo svoje naloge in s svojimi odlocitvami ne posegajo v pristojnosti poslovodstva družbe. Družbi v državni lasti smo priporocili, da: . preuci doloceno dolocbo akta o ustanovitvi družbe in po potrebi uvede ustrezne postopke spremembe te dolocbe. Županu obcine smo priporocili, da: . se ne srecuje na neformalnih sestankih s clani sveta zavoda v casu, ko poteka postopek imenovanja ravnatelja javnega zavoda, . ce je seznanjen z dolocenimi nepravilnostmi oziroma kršitvami, povezanimi s postopkom imenovanja ravnatelja javnega zavoda, naj le-te posreduje pristojnim organom. 3.4.4 Priporocila na delovno-pravnem podrocju Zavodu RS za zaposlovanje smo priporocili, da: . zaradi zaznane sistemske pomanjkljivosti, ki lahko privede do korupcijskih tveganj, sprejme interni akt, s katerim bo na podrocju upravljanja stvarnega nepremicnega premoženja na ustrezen nacin uredil uporabo parkirnih mest, ki so v njegovi lasti in se dajejo v neodplacno zasebno uporabo javnim uslužbencem. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo priporocili, da: . preuci možnosti za spremembe oziroma dopolnitve predpisov, ki urejajo upravljanje s kmetijskimi zemljišci in kmetijami v lasti Republike Slovenije na podrocju oddajanja v zakup. Vladi RS smo priporocili, da: . naj pri imenovanjih iz svoje pristojnosti dosledno upošteva zakonodajo. 3.4.5 Priporocila na podrocju razpolaganja s stvarnim premoženjem Obcinam smo priporocili, da: . naj dokumentirajo (v obliki zapisnikov, uradnih zaznamkov ipd.) vsa pomembnejša dejanja (sestanki, srecanja ipd.), ki se opravijo pri delovanju in odlocanju obcine v konkretnih postopkih; . naj ustrezno zaznavajo in prepoznavajo dejanja lobiranja ter naj lobisticne stike pravilno in redno porocajo Komisiji, prav tako pa naj bodo pozorne na nezakonita vplivanja na uradne osebe med postopki sprejemanja odlocitev in naj morebitna takšna dejanja prijavijo pristojnim organom; . naj v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem (nakup, prodaja, oddaja in najem) dosledno upoštevajo nacela, ki jih predpisuje Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti17. 17 Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18. 18 Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE. Obcini smo priporocili, da: . naj vodi zapisnike sestankov s svetniškimi skupinami, . objave dražb in drugih oblik prodaje nepremicnin s strani obcine poleg na lastni spletni strani skladno z nacelom gospodarnosti objavlja tudi na drug, krajevno obicajen nacin ali na drugi spletni strani. Nadzornim odborom obcin smo priporocili, da: . ce v okviru svojega dela zaznajo kršitve oziroma sume kršitev, ki so v pristojnosti drugih organov, da svoje ugotovitve nemudoma odstopijo pristojnim organom v reševanje oziroma informacijo in da skladno s tem tudi oblikujejo svoje poslovnike o delu, ter da ce ugotovljenih kršitev oziroma sumov kršitev ne odstopijo pristojnim organom, da natancno obrazložijo razloge za takšno postopanje. Nadzornemu odboru obcine smo priporocili, da: . dolocbo poslovnika o delu nadzornega odbora uskladi z dolocbo Zakona o lokalni samoupravi. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo priporocili, da: . v objavo namere o sklenitvi neposredne pogodbe vkljuci vse sestavine, ki jih predvideva 19. clen Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, in . po prejemu ponudb od vec zainteresiranih oseb skladno s 5. tocko prvega odstavka 19. clena Uredbe opravi pogajanja o ceni in o drugih pogojih pravnega posla. Ministrstvu za finance (MF) smo priporocili, da: . preuci, na kakšen nacin bi se lahko v postopke prodaje ali oddaje premoženja lokalne samouprave in države vkljucili bistveni elementi preprecevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so doloceni v Zakonu o preprecevanju pranja denarja in financiranja terorizma. 3.4.6 Priporocila na ostalih podrocjih Ministrstvu za javno upravo smo priporocili, da: . pripravi predlog sprememb Zakona o lokalni samoupravi18, s katerim naj se jasno opredeli oziroma doloci narava mandata clanov obcinskega/mestnega sveta, kot je to urejeno za poslance. Obcinam oziroma organom obcin smo priporocili, da: . zaposlene v obcinski upravi in morebitne zunanje izvajalce, ki so prisotni na sejah delovnih teles obcinskega sveta ter na sejah obcinskega sveta, poucijo, da so v primeru, da razpolagajo z informacijami, ki vplivajo na zakonitost odlocitve, dolžni na to opozoriti clane delovnega telesa ali obcinskega sveta ter da se ta obveznost doloci tudi v internih aktih obcine (npr. statut, poslovnik ipd.), . zaposleni v obcinski upravi, delovna telesa obcinskega sveta in obcinski sveti upoštevajo postopkovna pravila glede obravnave zadev, ki so doloceni v notranjih aktih (npr. statut, poslovnik, odlok o delu delovnih teles ipd.), in . obcinska uprava ob vsakokratnih volitvah oziroma po potrebi izvede usposabljanja za clane obcinskega sveta in clane delovnih teles obcinskega sveta glede vsebine njihovih pravic in obveznosti (postopkovnih in vsebinskih). Javnemu zavodu RS za varstvo kulturne dedišcine (ZVKD) smo priporocili: . uvedbo dodatnih kontrolnih mehanizmov za zagotovitev transparentnih, objektivnih in sledljivih odlocitev nadrejenih, ko slednji odlocajo ali ocenjujejo svoje podrejene, s katerimi imajo osebne stike oziroma so njihovi družinski clani, in sicer: - ce je mogoce, odprava neposredne nadrejenosti oziroma podrejenosti med družinskimi clani oziroma osebami, ki imajo osebne stike; - vzpostavitev ne samo financnih kontrol, pac pa tudi drugih mehanizmov, ki bi zagotavljali sledljivo, transparentno in enakopravno obravnavo vseh zaposlenih v ZVKD ne glede na to, ali so družinski clani oziroma imajo kakršne koli druge osebne stike, kot na primer: . vzpostavitev sistema »štirih oci« (ali komisijskega odlocanja), kjer se v postopku potrjevanja oziroma odlocanja za svojega družinskega clana ali povezane osebe zagotavlja hkratno oziroma vzporedno (in ne zaporedno, kot je to prisotno v ZVKD sedaj) sodelovanje še (najmanj) ene osebe, . vzpostavitev dodatne in podrobnejše pisne obrazložitve ob sprejemanju odlocitev glede svojega podrejenega družinskega clana oziroma povezane osebe; - sprejem internega akta o zagotavljanju integritete in izogibanju okolišcinam, ki bi pomenile nasprotje interesov. 3.4.7 Priporocila v zvezi z zaposlovanjem funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje Komisija je Vladi RS in ministrstvom z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja v povezavi z zaposlovanji (za dolocen ali nedolocen cas) funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, med trajanjem in po koncu mandata Vlade podajala naslednja priporocila: . da se posamezniki, ki so bili politicno povezani s funkcionarji – osebe, zaposlene na zaupanje, izberejo na enakopraven nacin v transparentno vodenih postopkih (zagotovljena mora biti objektivna presoja strokovne usposobljenosti vseh prijavljenih kandidatov); . da dejstvo predhodne zaposlitve oseb na zaupanje v državnem organu ne omogoca prednosti pri izbiri kandidata v postopkih zaposlovanja za nedolocen cas v istem organu; . da predhoden status funkcionarja ne daje prednosti pri zaposlovanju v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države, javnih zavodih, obcinah; . da se zaposluje smotrno ter v skladu z dejanskimi kadrovskimi potrebami in potrebami delovnih procesov in ne na podlagi zagotavljanja zaposlitve po prenehanju mandata Vlade; . da zakonodajalec sprejme zakonske dolocbe, ki bi uredile »obdobje ohlajanja« (t. i. cooling-off period) za funkcionarje in osebe, zaposlene na zaupanje, po zakljucku mandata; . da zakonodajalec sprejme zakonske dolocbe o pristojnem organu, ki bo izvajal nadzor nad spoštovanjem dolocb o »obdobju ohlajanja«, in dolocbe o sami izvedbi nadzora (podatek o prezaposlitvi, nadomestilu itd.); . da funkcionar ali oseba, zaposlena na zaupanje, med opravljanjem mandata ne zagotavlja prednosti pri postopkih ali pridobivanju poslov gospodarskim družbam s kapitalsko naložbo države, v katerih ima zagotovljeno mirovanje pravic; . da funkcionar ali oseba, zaposlena na zaupanje, v casu mandata Vlade ne zagotavlja prednosti pri postopkih ali pridobivanju poslov zasebnim gospodarskim družbam zaradi interesa zaposlitve po koncanju mandata Vlade; . da se v celotnih postopkih zaposlovanja izlocijo osebe, pri katerih bi lahko bil ustvarjen videz pristranskosti in neobjektivnosti odlocanja, ter se s tem zagotovi upoštevanje vseh pravil v povezavi z zaznavanjem in odpravljanjem nasprotja interesov oseb v teh postopkih; . da se v postopkih zaposlovanja ne dovoli oziroma prepreci morebitna vplivanja funkcionarjev z namenom zagotovitve zaposlitve tocno dolocenim osebam; . da se pri zaposlovanju v družbah s kapitalsko naložbo države posebno pozornost nameni postopkom zaposlovanja posameznikov, saj zakon, ki ureja delovna razmerja, nima dolocbe o strokovni usposobljenosti, kot se zahteva za uradniška delovna mesta, kar ne zagotavlja niti najnižjih standardov transparentnosti teh postopkov; . da predstavniki oblasti ravnajo profesionalno ter s svojimi ravnanji in dejanji predstavljajo zgled krepitve transparentnosti, integritete in eticnosti delovanja javnega sektorja. 3.4.8 Pobude V povezavi s postopkom imenovanja generalnega sekretarja v skladu z dolocbami Zakona o racunskem sodišcu19 (ZRacS-1) smo zaznali sum nepravilnosti iz pristojnosti izvajanja nadzora drugih organov, zato smo v skladu z 10. clenom ZRacS-1 v povezavi s 6. alinejo prvega odstavka 13. a clena ZIntPK Državnemu zboru Republike Slovenije podali pobudo, da izvede nadzor nad delovanjem tedanjega predsednika Racunskega sodišca. 19 Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12. 20 Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 – ORZUKSB33, 27/17 – popr. in 174/20 – ZIPRS2122. 21 Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP. V povezavi s pridobljenimi bancnimi garancijami za zavarovanje vracila avansa, ki jih je Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve pridobil v zvezi s sklepanjem pogodb za dobavo medicinskih pripomockov in zašcitne opreme, smo zaznali sum nepravilnosti iz pristojnosti izvajanja nadzora drugih organov, zato smo v skladu s 16. clenom Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki v povezavi s 6. alinejo prvega odstavka 13.a clena ZIntPK Banki Slovenije in MF podali pobudo, da izvedeta nadzor nad poslovanjem pri omenjenih poslih. MF smo v skladu z drugim odstavkom 4. clena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank20 v povezavi s 6. alinejo prvega odstavka 13. a clena ZIntPK podali pobudo, da izvede nadzor nad delovanjem tedanjega predsednika upravnega odbora DUTB. MJU, Inšpektoratu za javni sektor, Inšpekciji za sistem javnih uslužbencev smo v skladu s 173. clenom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) v povezavi s 6. alinejo prvega odstavka 13. a clena ZIntPK podali pobudo, da izvede nadzor nad tedanjim generalnim direktorjem FURS v povezavi s sumom nepravilnosti glede opravljanja druge dejavnosti uradnika na položaju generalnega direktorja v skladu z dolocbami 100. clena ZJU. Nadzornemu odboru obcine smo v skladu s šestim odstavkom 29. clena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v povezavi s 6. alinejo prvega odstavka 13.a clena ZIntPK podali pobudo, da izvede nadzor v smislu ugotavljanja pogojev za uveljavljanje nicnosti sklenjene pogodbe, in da v primeru ugotovljenih kršitev, ki predstavljajo nicnost, zacne postopek uveljavitve nicnosti. Banki Slovenije smo v skladu s 64. clenom Zakona o bancništvu21 v povezavi s 6. alinejo prvega odstavka 13.a clena ZIntPK podali pobudi, da izvede ponovno oceno primernosti za clana nadzornega sveta SID banke. 3.5 Nadzor nabav medicinske zašcitne opreme 3.5.1 Državna raven Tudi v letu 2022 smo nadaljevali z aktivnostmi, povezanimi z zakljucenim nadzorom v Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve (ZRSBR) in v drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zašcitne opreme, potrebne pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni COVID-19. V povezavi z nabavo zašcitne opreme smo v letu 2020 uvedli 21 preiskav, vse zaradi suma kršitve integritete, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. Od uvedenih preiskav smo v letu 2022 dve preiskavi zakljucili z ustavitvijo, v enem postopku smo ugotovili kršitve dolocb ZIntPK in je postopek že pravnomocno zakljucen, v dveh zadevah postopek še tece, medtem ko smo ostale postopke preiskav (od 21) zakljucili že v letu 2021. 3.5.2 Bolnišnice in obcine V letu 2022 smo zakljucili nadzor nad postopki nabav zašcitne opreme izbranih 14 bolnišnic (vseh covidnih in ostalih nakljucno izbranih) in 23 obcin (vseh mestnih in ostalih nakljucno izbranih), ki smo ga izvedli na podlagi ugotovljenih korupcijskih tveganj v postopkih nabav zašcitne opreme na ravni države ter na podlagi prejetih vprašanj in prijav v povezavi s sumi kršitev omejitev poslovanja. Ugotovili smo, da so bolnišnice v želji po zagotovitvi pogojev za preživetje in preprecitev nastanka škode ob razglašeni epidemiji zašcitna sredstva nabavljale mimo postopkov javnega narocanja, na podlagi izjeme po 8. tocki prvega odstavka 27. clena Zakona o javnem narocaju (ZJN-3). Tako v primeru evidencnih narocil, ki so jih uporabljale zlasti obcine, kot v primeru urgentnih nabav blaga na podlagi 27. clena ZJN-3 niso bila zagotovljena temeljna nacela javnega narocanja. Pri obeh vrstah obravnavanih subjektov smo ugotovili dolocena korupcijska tveganja in na podlagi tega izdali priporocila. Pri dveh javnih zdravstvenih zavodih smo ugotovili, da sta presegla dovoljen obseg oddaje narocil po tej izjemi, zato smo o sumu kršitve ZJN-3 seznanili Državno revizijsko komisijo (DKOM). Obcine glede na izsledke nadzora v izdanih narocilnicah ali sklenjenih pogodbah veckrat niso podrobneje opredelile tipa zašcitne opreme, predvsem zaradi odsotnosti predhodnih izkušenj z nabavo tovrstnega blaga. V dveh primerih manjših narocil smo ugotovili sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zašcitne opreme in uvedli ustrezne nadaljnje postopke. Preverili smo tudi porocanje 674 funkcionarjev, ki so v preiskovanem obdobju funkcijo opravljali v eni od 23 obcin, o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja v nadziranih obcinah. Ugotovili smo, da je 71 % funkcionarjev pravocasno in v celoti porocalo o subjektih, s katerimi so sami ali njihovi družinski clani povezani, kot to izhaja iz prvega odstavka 35. clena ZIntPK. V ugotovljenih primerih neporocanj so funkcionarji po seznanitvi obcin s problematiko vecinoma izpolnili svojo obveznost. V primerih, ko funkcionarji še niso izpolnili obveznosti, smo uvedli prekrškovne postopke. Nadzor je pokazal tudi dobro prakso javnih narocnikov: kar nekaj javnih narocnikov je vsebino protikorupcijske klavzule vkljucevalo tudi v narocilnice, ceprav glede na pogodbeno vrednost to ni bilo treba, kar je pohvalno. Pri najmanj enem javnem zdravstvenem zavodu pa je bilo ugotovljeno, da je povecane potrebe po zašcitni opremi objavljal na svoji spletni strani, ceprav je šlo za nabavo na podlagi izjeme iz 8. tocke prvega odstavka 27. clena ZJN-3 in kot javni narocnik ni bil dolžan zagotavljali takšne ravni transparentnosti nabav. V okviru izvedenega nadzora nabave zašcitne opreme izbranih obcin in bolnišnic smo zaznali korupcijska tveganja v povezavi s transparentnostjo, sledljivostjo postopkov in neenakopravno obravnavo ponudnikov, zaradi cesar smo izdali tudi priporocila. V naslednjih primerih smo ugotovili sledece kršitve: . V okviru nadzora smo podrobneje proucili oddajo 209 javnih narocil, pri cemer smo nedolocno opredelitev predmeta javnega narocila ugotovili pri 28 narocilih v skupni vrednosti 1.407.403,00 EUR brez DDV. Nadzorovanim subjektom smo podali ustrezno priporocilo. . 14 narocilnic in ena pogodba v skupni vrednosti 1.846.886,80 EUR brez DDV niso vsebovale vsebine protikorupcijske klavzule, ceprav je vrednost posameznega narocila oziroma posamezne pogodbe presegala 10.000,00 EUR brez DDV. Nadzorovanim subjektom smo podali ustrezno priporocilo in uvedli osem prekrškovnih postopkov zoper odgovorne in pravne osebe. . V 48 primerih v skupni vrednosti 4.544.462,23 EUR brez DDV narocnik pred sklenitvijo pogodb o nabavi zašcitne opreme od ponudnika ni pridobil izjave o njegovi lastniški strukturi. Nadzorovanim subjektom smo podali ustrezno priporocilo ter uvedli štiri prekrškovne postopke zoper odgovorne in pravne osebe. . Dva javna zdravstvena zavoda sta v nadzorovanem obdobju na podlagi izjeme iz 8. tocke prvega odstavka 27. clena ZJN-3 izdala skupno najmanj 43 narocilnic za narocilo zašcitnih materialov v skupni vrednosti 3.238.999,03 EUR brez DDV, tri obcine pa so v okviru evidencnih postopkov izdale skupno najmanj 28 narocilnic in sklenile eno pogodbo za narocilo zašcitne opreme v skupni vrednosti 142.201,60 EUR brez DDV. V navedenih primerih so javni narocniki nakup blaga opravili brez izvedbe postopka javnega narocanja, dolocenega v prvem odstavku 39. clena ZJN-3. Nadzorovanim subjektom smo podali ustrezno priporocilo in ugotovitve o sumu oddaje narocila brez izvedbe postopka javnega narocanja, dolocenega v prvem odstavku 39. clena ZJN-3 odstopili v pristojno obravnavo DKOM. . V 13 primerih smo ugotovili, da so zašcitna sredstva petim obcinam in enemu javnemu zdravstvenemu zavodu dobavile pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki niso bili registrirani za opravljanje teh dejavnosti. Nadzorovanim subjektom smo podali ustrezno priporocilo in ugotovitve o sumu opravljanja dela na crno odstopili v pristojno obravnavo Tržnemu inšpektoratu RS. . Pri dveh obcinah smo ugotovili, da sta izvedli predplacilo blaga, ne da bi od dobavitelja zahtevali ali pridobili garancijo za vrnitev predplacila. Nadzorovanim subjektom smo podali ustrezno priporocilo. . V enem primeru smo ugotovili sum kršitve dolžnega izogibanja nasprotju interesov, saj je obcina evidencno narocilo oddala dobavitelju, katerega zakoniti zastopnik je osebno povezan z županom obcine, oba pa sta bila podpisnika pogodbe o dobavi zašcitne opreme. Na lastno pobudo smo uvedli postopek predhodnega preizkusa zaradi suma kršitve dolocb o nasprotju interesov. . V dveh primerih smo ugotovili sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zašcitne opreme, v katerih smo na lastno pobudo uvedla postopek predhodnega preizkusa. . V 61 primerih smo zaznali poslovanje med obcino in pravnim subjektom, za katerega so veljale omejitve poslovanja iz prvega odstavka 35. clena ZIntPK. V navedenih primerih smo v predhodnem preizkusu preverili, ali je šlo za absolutno prepoved poslovanja ali posle, kjer je pod dolocenimi pogoji sklenitev pogodbe dovoljena. V okviru prekrškovnih pristojnosti smo uvedli skupno 29 prekrškovnih postopkov, in sicer: 17 prekrškovnih postopkov zoper funkcionarje zaradi suma neporocanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja iz 35. clena ZIntPK; osem prekrškovnih postopkov zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nevkljucitve protikorupcijske klavzule v vsebino narocilnic ali sklenjenih pogodb; štiri prekrškovne postopke zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nepridobitve izjave o lastniški strukturi od izbranega ponudnika. 3.6 Resolucija o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji Resolucija je strateški nacionalni dokument, ki opredeljuje temeljne usmeritve oziroma cilje Republike Slovenije v boju proti korupciji. Oblikovana in sprejeta je bila leta 2004. Kot doloca ZIntPK (drugi odstavek 51. clena), mora Resolucija temeljiti na realnih, postopnih in premišljenih ukrepih za odpravo korupcije, pri cemer morajo biti njeni cilji med drugim dolgorocna in trajna odprava pogojev za nastanek in razvoj korupcije, vzpostavitev pravnega in institucionalnega okolja za preprecevanje korupcije ter dosledna uveljavitev odgovornosti za nezakonita dejanja. Obstojeca Resolucija v veliki meri odraža ukrepe casa, v katerem je nastajala, in ne predstavlja vec ustrezne oziroma zadostne podlage za ucinkovito preprecevanje oziroma boj proti korupciji v Sloveniji. Ker zakon za oblikovanje predloga sprememb Resolucije pooblašca Komisijo, smo se v letu 2020 odlocili, da Resolucijo in njen izvedbeni akt, Akcijski nacrt za uresnicevanje resolucije (v nadaljevanju: Akcijski nacrt), temeljito prenovimo. Ker gre za nacionalni dokument, oblikovanje Resolucije ni zgolj v naši domeni, temvec mora biti rezultat sodelovanja vseh relevantnih deležnikov, tako javnega sektorja kot civilne družbe. Na tak nacin je Resolucija nastala leta 2004 in enako smo na Komisiji pristopili tudi pri zasnovi njenih sprememb. Zaradi obsežnosti takega nacionalnega dokumenta, ki temelji na celovitem pregledu tveganj za korupcijo in kršitve integritete po posameznih podrocjih delovanja države, pa je tudi pri koordinaciji prenove potrebno medinstitucionalno sodelovanje. V ožji delovni skupini za prenovo Resolucije sta se nam zato pridružila MP in MJU. V letih 2020 in 2021 smo tako pripravili podroben nacrt prenove in oblikovali delovne skupine glede na podrocja delovanja države in družbe, vkljucno z naborom relevantnih deležnikov javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe. Deležnike smo pozvali k imenovanju svojih predstavnikov v delovne skupine. Prav tako smo zaceli s preucevanjem lastnih baz podatkov glede že zaznanih korupcijskih tveganj na podrocjih prenove Resolucije. V letu 2022 so koordinatorji prenove Resolucije razširili obseg preucevanja virov podatkov o zaznanih korupcijskih tveganjih (porocila nadzornih organov, medijske objave) in v drugi polovici leta zaceli z izvedbo sestankov vec kot 20 delovnih skupin. Namen teh sestankov je bil pridobiti informacije o tveganjih, ki jih deležniki sami zaznavajo na posameznem podrocju delovanja njihove organizacije. Na podlagi teh tveganj smo oblikovali grobi osnutek splošnih strateških ciljev Resolucije, konkretna tveganja, ki so jih identificirale delovne skupine in raziskave koordinatorjev, pa bodo sestavljala akcijski nacrt. V letu 2023 bomo naprej razvijali besedilo prenovljene Resolucije in jo predali vladi, prav tako pa bomo skupaj z deležniki zasnovali Akcijski nacrt, ki bo poleg tveganj med drugim vseboval tudi ukrepe za zamejitev teh tveganj, nosilce ukrepov in roke njihove izvedbe. 3.6.1 Izvajanje ukrepov iz Akcijskega nacrta uresnicevanja Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji v letu 2021 Uresnicevanje Resolucije se v skladu z zakonom (tretji odstavek 51. clena ZIntPK) spremlja na podlagi akcijskega nacrta, ki ga na Komisiji v sodelovanju z nosilci ukrepov iz Resolucije sprejmemo v roku treh mesecev po sprejemu Resolucije ali njenih sprememb. Kot izvedbeni dokument Resolucije iz leta 2004 je bil akcijski nacrt sprejet leta 2005 in nato dopolnjen v letu 2009, v letu 2016 pa smo ga ponovno pregledali in iz njega crtali vse ukrepe, ki so bili takrat že ustrezno realizirani, nosilce ukrepov pa pozvali, da porocajo le o morebitnih novih ali spremenjenih aktivnostih. Enako vodilo nosilcem ukrepov glede nacina porocanja je veljalo tudi v letu 2022. Kljub trenutno potekajoci prenovi Resolucije namrec še vedno obstaja zakonska dolžnost porocanja o izvajanju ukrepov iz akcijskega nacrta uresnicevanja Resolucije iz leta 2004. Ker je porocanje o ukrepih vsakoletna obveznost zavezancev že zadnjih 15 let in ker obenem zaradi neažurnosti ukrepov porocanje o njihovem izvajanju predstavlja že precejšnje birokratsko breme, niti letos nosilcev ukrepov iz akcijskega nacrta nismo posebej opominjali na njihovo obveznost porocanja, zaradi cesar je bil posledicno slabši tudi njihov odziv. Do 16. marca 2023 smo prejeli 44 porocil nosilcev ukrepov iz akcijskega nacrta. O aktivnostih, ki so bile izvedene v letu 2022, smo prejeli porocila treh ministrstev, dveh inšpektoratov, pet drugih organov v sestavi ministrstev, med njimi tudi Policije in FURS, 14 obcin in 18 upravnih enot. Prav tako sta o svojih aktivnostih porocala tudi Sodni svet RS in VDT. V nadaljevanju podajamo pregled stanja glede izvajanja nekaterih ukrepov in aktivnosti iz akcijskega nacrta. 3.6.1.1 Eticna nacela - Svetovalec sodnikom za podrocje etike in integritete Sodni svet poroca, da je Komisija za etiko in integriteto, ki deluje v okviru Sodnega sveta, v okviru svojih pristojnosti v letu 2022 sprejela tri nacelna mnenja glede ravnanj sodnikov, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike, in jih tekoce objavila na spletni strani Sodnega sveta. Komisija za etiko in integriteto pa sodnike o sprejetih aktih periodicno obvešca tudi prek uradov sodišc. Sodni svet v svojem porocilu prav tako izpostavlja, da je Komisija za etiko in integriteto že v letu 2020 svoje delovanje usmerila tudi v Pilotni projekt svetovalca sodnikom za eticna vprašanja. V okviru enoletnega pilotnega projekta je imenovala svetovalca, ki kot avtonomen subjekt sodnikom svetuje glede eticnih vprašanj, s katerimi se srecujejo pri opravljanju sodniške funkcije in v zasebnem delovanju. Na podlagi njene ocene, da je projekt dobro zasnovan in ga je smiselno nadaljevati, je bil slednji podaljšan v leto 2021, Sodni svet pa je v letu 2022 sprejel predlog glede trajne ureditve svetovalca sodnikom za podrocje etike in integritete ter sprejel Pravilnik o delu svetovalca sodnikom za podrocje etike in integritete. Svetovalec je po navedbah Sodnega sveta avtonomen subjekt, ki je pri svojem delu samostojen in neodvisen, njegove pristojnosti pa so omejene na pisno ali ustno svetovanje, dajanje informacij v zvezi z eticnimi standardi in strokovno pomoc. Sodni svet v porocilu navaja, da svetovalec ne predlaga konkretnih rešitev niti ne sprejema zavezujocih odlocitev, pri cemer kot njegovo bistveno prednost vidi v zaupni in neobremenjeni izmenjavi mnenj in svetovanju glede eticnih dilem, s katerimi se sodniki pogosto srecujejo. 3.6.1.2 Notranji nadzor nad delovanjem javne uprave - opravljanje notranjih revizij MF je že lansko leto porocalo, da je Urad za nadzor proracuna (UNP) za vse izvajalce notranjega revidiranja proracunskih uporabnikov zagotovil enotno programsko podporo, aplikacijo »e-Notranja revizija«, ki je bila v produkcijsko okolje državnega racunalniškega oblaka namešcena v letu 2021. Uporaba aplikacije je za vse uporabnike, tako tiste, ki so zaposleni v notranjerevizijskih službah, kot za zunanje izvajalce notranjega revidiranja, brezplacna. Kot v porocilu navaja MF, aplikacija zagotavlja vsem uporabnikom uporabo enotne metodologije notranjega revidiranja, ki je predpisana z mednarodnimi Standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, na katerih temeljijo Usmeritve za državno notranje revidiranje. V letošnjem porocilu porocajo, da je do zakljucka leta 2022 k vzpostavitvi revizijskih okolij v aplikaciji »e-Notranja revizija« pristopilo 32 (od skupaj 36) notranje revizijskih služb, 19 zunanjih izvajalcev pa je na podlagi veljavnih pogodb o zagotavljanju notranjega revidiranja, sklenjenih s proracunskimi uporabniki, podalo vloge za ureditev revizijskih okolij za 124 proracunskih uporabnikov. Uporaba aplikacije »e-Notranja revizija« po navedbah MF omogoca vecjo ucinkovitost in poenotenje dela vseh izvajalcev notranjega revidiranja, UNP pa bo zagotavljala objektivnejše in celovitejše informacije s podrocja notranjega nadzora javnih financ. Slednje bo po oceni MF mogoce realizirati, ko bodo k uporabi aplikacije pristopili vsi izvajalci notranjega revidiranja proracunskih uporabnikov. MF prav tako poroca, da je UNP v okviru spremljanja kadrovske ustreznosti notranje revizijskih služb v rednem letnem porocilu o stanju notranjega nadzora javnih financ za leto 2021 ponovno opozoril na kadrovsko šibkost notranje revizijskih služb kot eno od pomembnih in vec let neuspešno naslovljenih težav vzpostavljenega decentraliziranega sistema notranjega revidiranja. V zakljucku leta 2022 je UNP zacel z izvajanjem rednih sestankov z vodji notranjerevizijskih služb vladnih uporabnikov proracuna z namenom skupnega obravnavanja tematik, pomembnih za uspešno in ucinkovito izvajanje notranjega revidiranja ter nadaljnji razvoj podrocja notranjega nadzora javnih financ. V okviru sestankov so se, po porocanju MF, dogovorili, da bodo v okviru prihodnjih srecanj razpravljali tudi o nadaljnjem razvoju notranjega revidiranja in o nacinu njegovega organiziranja (decentraliziran ali centraliziran sistem oziroma vzpostavitev skupnega sodelovanja ter skupnih notranjerevizijskih projektov UNP ter notranjerevizijskih služb v decentraliziranem sistemu). 3.6.1.3 Sodelovanje med tožilstvom in policijo v predkazenskem postopku VDT je že v lanskem porocilu navedlo, da sodelovanje med policijo in tožilstvom v predkazenskem postopku tece, kot ga dolocata Zakon o kazenskem postopku22 ter Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin23. Kot poroca VDT, je prišlo v letu 2021, kljub nasprotovanju državnega tožilstva, do spremembe navedene uredbe, v skladu s katero je moralo biti usmerjanje policije pisno, da je štelo, da zadevo usmerja državni tožilec. VDT je že v lanskem porocilu izpostavilo, da je bila navedena sprememba nepotrebna, saj je oteževala operativnost in ucinkovitost ter hkrati povecevala tudi tveganje za vmešavanje drugih oseb v postopek. Iz njihovega letošnjega porocila izhaja, da so bile navedene spremembe v letu 2022 razveljavljene, kar VDT ocenjuje kot zelo pozitivno. 22 Uradni list RS, št. 176/21 – uradno precišceno besedilo. 23 Uradni list RS, št. 83/10 in 28/21. 3.7 Zakonodajni pregledi V 2022 smo na Komisiji nadaljevali oziroma okrepili aktivnosti v zvezi z rednim procesom pregledovanja predpisov, ki so še v fazi priprave oziroma vloženi v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS. Omenjene aktivnosti oznacujemo pod pojmom zakonodajni pregled, cilj tega procesa pa je proaktivno in samoiniciativno pregledovati predpise ter skušati zaznati korupcijska tveganja in tveganja za integriteto pred njihovo pravno uveljavitvijo tudi v primerih, ko nas predlagatelji in pripravljavci predpisov o nameravanih spremembah ne seznanijo. Doslej smo ta proces iz objektivnih razlogov izvajali po potrebi. Zakonodajni pregled na Komisiji vsebuje tri stopnje pregleda. Prva stopnja je hitri pregled, v katerem praviloma na tedenski ravni zajamemo vse novo predlagane zakone, ki so vloženi v Državni zbor RS, najpomembnejše predpise, objavljene na portalu eDemokracija (praviloma pregledamo osnutke zakonov in najpomembnejše podzakonske akte, predvsem tiste, ki vsaj v grobem sodijo v našo pristojnost), in vse predloge predpisov, ki nam jih pripravljavci posredujejo v mnenje. V hitrem pregledu se predpisi pregledajo na najbolj osnovni ravni, ce obstajajo v besedilu predloga predpisa kakršni koli vsebinski vidiki iz naših pristojnosti. Ce ugotovimo kakršno koli možnost ali dvom glede tovrstnih vidikov, izvedemo bolj poglobljen pregled, v katerem besedilo predpisa podrobneje preucimo z vidika naših pristojnosti, izvedemo pa tudi širšo razpravo in izmenjavo mnenj znotraj Komisije ter preucimo možna tveganja. V primeru ugotovljenih tveganj nato izdelamo pisne pripombe glede besedila predpisa in jih pošljemo predlagatelju oziroma zainteresirani javnosti. V drugi polovici leta 2022 smo s pomocjo novih sodelavcev uspeli redno in ažurno izvajati zakonodajne preglede in tudi posredovati vse pripombe na predlagane predpise. Povedano drugace, na Komisiji smo uspeli pregledati vse relevantne predpise in podati vsa mnenja, ko smo ocenili, da je to treba. V letu 2022 smo tako na Komisiji pregledali 52 zakonov, ki so bili vloženi v Državni zbor RS, pri cemer je šlo za 29 novel, 20 novih besedil predpisov in tri zakone o ratifikaciji. V 19. primerih je bil predlog vložen po nujnem postopku sprejema, v 12. po skrajšanem, trije predpisi pa so sledili dolocbam o ratifikaciji mednarodnih pogodb. Osemnajst predpisov je bilo vloženo po rednem postopku. Poudarjamo, da se jasno kaže tendenca poseganja v zakonodajo s sprejemanjem zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku sprejema. Menimo, da le redni zakonodajni postopek resnicno omogoca široko razpravo, udeležbo vseh deležnikov v procesu ter strokovne, utemeljene in potrebne zakonske spremembe. Uporaba postopkov, ki skrajšujejo cas oziroma faze zakonodajnega postopka, bi morala ostati zamejena za tiste ozko opredeljene primere, ki resnicno (na podlagi javnega interesa) zahtevajo cimprejšnje posege države v pravna pravila. Z vidika korupcijskih tveganj in tveganj za integriteto lahko samo redni zakonodajni postopek zagotovi ustrezno odlocanje, vkljucevanje javnosti in spremljanje vplivov deležnikov na obravnavani predpis (recimo vpliv dovoljenega lobiranja). Pregledali smo tudi 140 predpisov, ki so bili v postopku priprave objavljeni na portalu eDemokracija in s tem dani v javno razpravo. Izvedli smo 20 podrobnih pregledov, v katerih smo pripravili 11 pisnih mnenj. Pri tem smo zaznali, da se je v dolocenem obsegu oblikovala pozitivna praksa, da nas pri dolocenih predpisih, ki tradicionalno spadajo v delovno podrocje Komisije, organi redno prosijo za podajo pripomb, še preden predlog predpisa pride v javno razpravo, torej v najzgodnejši fazi. Želimo si, da bi to postala praksa vseh organov. Cetudi bi v vecjem obsegu to najverjetneje predstavljalo precejšnjo obremenitev za Komisijo, pa bi bilo to pozitivno z vidika preprecevanja korupcije in zagotavljanja integritetnega okolja v naši državi. Zakonodajni pregledi so zagotovo pomembna (preventivna) dejavnost, ki tako nam kot širši družbi in nenazadnje politicnemu prostoru omogoca dodaten vsebinski pogled na neko tematiko. Tehnika zakonodajnih pregledov je v mednarodnem prostoru vse pomembnejša, zato smo jo vrsto let želeli vzpostaviti tudi na Komisiji kot del naših rednih aktivnosti. Poleg dejstva, da s tem izpolnjujemo tudi svoje siceršnje poslanstvo, pa je dodaten pozitiven ucinek tudi v bolj povezanem delovanju znotraj Komisije, saj zaposleni med seboj še vec komuniciramo in povezujemo svoje znanje in izkušnje. 3.8 Usposabljanja V letu 2022 smo nadaljevali s poslanstvom krepitve zavedanja o pomenu preprecevanja korupcije ter integritetnega in eticnega delovanja. Izvedli smo vec kot 60 usposabljanj za vec kot 3.150 slušateljev. Usposabljanja so potekala v živo in na daljavo, z uporabo spletnih aplikacij. Z usposabljanji na daljavo in oblikovanjem multimedijskih vsebin smo svoje znanje lahko delili s precej širšim krogom zainteresiranih, kot ce bi usposabljanja izvajali le v živo. Številnim javnim uslužbencem, funkcionarjem in ostalim subjektom smo ucinkovito predali znanja o krepitvi integritete in preprecevanju korupcije, postopkih Komisije, institutih ZIntPK, eticnem vodenju, zašciti prijaviteljev, Erarju in drugih podrocjih v naši pristojnosti. Predavanja smo izvajali tudi na mednarodnem nivoju, in sicer v okviru obiskov tujih delegacij na Komisiji oziroma z udeležbo javnih uslužbencev Komisije na mednarodnih dogodkih v tujini. Tudi v letu 2022 so naši zaposleni redno sodelovali z Upravno akademijo in izvajali splošna predavanja o institutih ZIntPK, med katerimi so podali vse odgovore na aktualna vprašanja javnih uslužbencev in funkcionarjev. Povpraševanje po izvajanju usposabljanj od leta 2020 narašca, zato predstavljajo usposabljanja pomemben del naših aktivnosti. Tudi v prihodnje se bomo trudili biti cim bolj dostopni in odzivni ter nuditi kakovostne strokovne vsebine vsem zainteresiranim. Slika, ki vsebuje besede diagram, tortni grafikon Opis je samodejno ustvarjen Graf 5 Usposabljanja glede na izvedbo Slika, ki vsebuje besede diagram Opis je samodejno ustvarjen Graf 6 Vsebine usposabljanj * darila, lobiranje, premoženjsko stanje, protikorupcijska klavzula, nezdružljivost funkcij, omejitev poslovanja 3.9 Drugi projekti Komisije 3.9.1 Pilotni projekt Krepitev integritete otrok v osnovnih šolah V okviru dolgorocnega projekta Integriteta: skupni cilj generacij smo skupaj z Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ) v letu 2021 oblikovali in zaceli izvajati pilotni projekt za krepitev integritete otrok v osnovnih šolah. Njegov namen je ucence ozavestiti o pomembnosti integritete in integritetnega ravnanja ter jih usmeriti v tako ravnanje, skozi projekt pa se o integriteti in njenem pomenu krepi tudi ozavešcenost uciteljev. V letu 2021 je v projektu sodelovalo pet osnovnih šol, v letu 2022 pa je bil projekt v obsegu razširjen, vanj se je tako vkljucilo 17 šol in en vrtec. V sklopu projekta so v šolah oblikovani uciteljski timi, ki so nosilci idej, kako vsebine integritete preko poudarkov in posebnih aktivnosti prenesti v obstojece ucne programe. Projekt namrec stremi k temu, da se vsebine integritete vkljucijo v že obstojeco snov, tako da to za ucitelje predstavlja cim manjšo dodatno vsebinsko in casovno obremenitev. V okviru pilotnega projekta bo izdelan tudi prirocnik dobrih praks, ki bo vseboval najboljše primere izvedenih aktivnosti. Namen prirocnika je omogociti vsem uciteljem, ki bodo sodelovali pri projektu v prihodnje, dostop do že preizkušenih in uspešnih nacinov vpeljave vsebin integritete v ucne ure. V ta namen je poseben poudarek pri projektu namenjen tudi evalvaciji in porocanju o izvedenih aktivnostih. Pilotni projekt bo v letu 2023 prav zato trajal do konca koledarskega in ne šolskega leta, da bo na voljo dovolj casa za kakovostno vrednotenje in oblikovanje prirocnika dobrih praks. Slednjega bo vsebinsko dopolnjeval tudi prirocnik Integriteta v medosebnih odnosih, ki ga je oblikoval Unicef Slovenija s sredstvi našega razpisa v letu 2021. Pilotni projekt je bil podlaga tudi za izvedbo okrogle mize v Tednu preprecevanja korupcije 2022 z naslovom »Ali je krepitev avtonomije otroka nujna za razvoj integritetnega posameznika?«. Udeleženke okrogle mize so bile dve predstavnici ZRSŠ, predstavnica Pedagoške fakultete Ljubljana in predstavnica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje, vse strokovnjakinje s podrocja vzgoje in izobraževanja oziroma psihologije otroka. Udeleženke so razpravljale o umešcanju aktivnosti za krepitev avtonomije otroka v ucni proces in ugotovile, da je krepitev avtonomije nujna za razvoj integritetnega posameznika, saj s krepitvijo njegove opolnomocenosti otroku podaja temelje za ravnanje skladno s svojimi prepricanji, kar je eden od temeljev integritetnega posameznika. Obenem so se udeleženke strinjale, da lahko avtonomijo otroka na pravilen nacin krepi le ucitelj, ki zna tudi sam ucinkovito izvrševati svojo avtonomijo in tudi sam deluje skladno glede na svoja prepricanja. 3.9.2 Javni razpis Integriteta - Ucni modul za usposabljanje uciteljev ZIntPK (v 17. clenu) Komisiji nalaga, da vsako leto izvede razpis za projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. V letu 2021 smo tako na Komisiji izvedli razpis za oblikovanje prirocnika, ki bi bil v pomoc uciteljem pri poucevanju o integriteti v osnovnih šolah. Po oblikovanju orodja za pomoc uciteljem pri predstavitvi vsebin integritete ucencem v osnovni šoli smo v lanskem letu želeli pridobiti še orodje za usposabljanje o integriteti za same ucitelje. Tako smo v letu 2022 s pomocjo ZRSŠ izvedli javni razpis Integriteta – ucni modul za usposabljanje uciteljev. Na razpisu je ponovno zmagal projekt Unicefa Slovenije, ki je izdelal istoimenski ucni modul v obliki prirocnika in izvedel usposabljanje uciteljev. Ucni modul je zasnovan na nacin, da omogoca usposabljanje bodisi v obliki samoizobraževanja bodisi kot predstavitev v živo ali pa virtualno. 3.9.3 Pisma poslancem V letu 2022 smo na Komisiji skupaj z ZRSŠ izvedli tudi projekt Pisma poslancem, v katerem smo povabili slovenske srednje šole, da spodbudijo dijake in dijakinje k razmišljanju o družbi, družbenih vrednotah in dogajanju okoli njih. Dijakinje in dijaki so tako v svojih izdelkih lahko izpostavili svoja pricakovanja do poslancev državnega zbora in svoja razmišljanja strnili v pisma poslancem, ki naj bi s svojimi pristojnostmi, pa tudi osebno držo in lastnim zgledom sooblikovali omenjene vrednote ter odnos družbe do teh vrednot. Odziv na natecaj je bil pod našimi pricakovanji (Komisije in ZRSŠ), saj je nanj prispelo le 13 izdelkov. Vsebino bomo v sodelovanju z ZRSŠ predstavili v Tednu preprecevanja korupcije decembra 2023. 4 Sodelovanje z drugimi organi, nevladnimi organizacijami (NVO) in odnosi z javnostmi Kot eno od izhodišc vizije delovanja smo si zastavili Povezovanje institucij formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. Zavedamo se namrec, da smo s sodelovanjem širokega kroga deležnikov in institucij (tako organov in organizacij javnega sektorja kot nevladnih organizacij, medijev in vseh drugih deležnikov na podrocju krepitve integritete, eticnosti in pravne države) lahko bolj uspešni pri krepitvi integritete v družbi in s tem pri preprecevanju korupcije. 4.1 Sodelovanje z državnimi organi v povezavi s podrocji dela Komisije Senat Komisije je Letno porocilo in Oceno stanja za leto 2021 predstavil v Državnem zboru RS in predsedniku republike, pa tudi drugim funkcionarjem (npr. predsednici Državnega zbora) in drugim institucijam (npr. Racunskemu sodišcu RS, Varuhu in podobno). V povezavi s podrocji našega dela se je nadaljevalo sodelovanje s pristojnimi ministrstvi. Pri zacetku prenove Resolucije smo sodelovali tako z MP kot z MJU. Z MP smo se sestajali tudi v okviru priprave ZZPri in Sistemskega pojasnila o nezdružljivosti funkcij. Pri slednjem smo sodelovali tudi z drugimi deležniki – našimi zavezanci, ki so imeli možnost podati pripombe na besedilo pojasnila ali na pripravljene tabele (npr. z MGRT, MJU in Državnim zborom). Na podrocju informacijske tehnologije, zlasti glede delovanja aplikacije Erar ter posodobitve strojno-programske opreme Komisije, in novosti pri porocanju o premoženjskem stanju na portalu e-Uprave pa smo tudi lani intenzivno sodelovali z MJU. Pri pripravi ZSDH-1A smo sodelovali z MF. Z Arhivom RS smo sodelovali pri vzpostavitvi vseh potrebnih pogojev v novem prostoru za arhiviranje našega dokumentarnega gradiva in njegovem arhiviranju. 4.2 Sodelovanje z drugimi nadzornimi institucijami Znotraj obicajnega dela Komisije in obravnave posameznih zadev redno sodelujemo z drugimi nadzornimi institucijami pri izmenjavi mnenj, stališc in dobrih praks. Posebej velja omeniti dobro sodelovanje z Inšpektoratom za šolstvo in šport, s katerim smo pristopili tudi k sodelovanju za izboljšanje praks v šolah glede nasprotja interesov pri postopkih imenovanj poslovodnih oseb - ravnateljev. Po tem, ko smo zaradi ponavljajocih pritiskov politike na neodvisne institucije skupaj s predstojniki IP, Racunskega sodišca RS in VCP junija 2021 podpisali skupno izjavo za javnost – apel k ustrezni komunikaciji in spoštovanju ter prepoznavanju pomena samostojnih in neodvisnih državnih organov v demokraticni družbi, smo marca 2022 na delovnem srecanju ugotovili podobno - da se pritiski politike nadaljujejo. Zato smo politiko pozvali k spoštovanju vloge in odlocitev vseh neodvisnih organov države, saj ti predstavljajo enega od nujnih temeljev demokracije v državi. 4.3 Sodelovanje z institucijami s podrocja vzgoje in izobraževanja V letu 2022 smo nadaljevali z dolgorocnim projektom Integriteta: skupni cilj generacij, zasnovanem v letu 2020, ter v okviru slednjega s sodelovanjem s partnerskimi institucijami. Te so bile v lanskem letu predvsem ZRSŠ ter osnovne šole in vrtci, ki so sodelovali v pilotnem projektu. 4.4 Sodelovanje s FURS S FURS že vrsto let sodelujemo tako na podrocju izmenjave informacij kot tudi pri prenosu znanj in izkušenj. Decembra lani smo podpisali nov Dogovor o medsebojnem sodelovanju, s katerim smo se zavezali k še tesnejšemu sodelovanju na podrocju medsebojnega usposabljanja, izmenjave podatkov in nadaljnjega preprecevanja korupcije. Hkrati smo podpisali prenovljena Protokol o izmenjavi podatkov za namen izvajanja nadzora nad premoženjskim stanjem in Dogovor o sodelovanju v postopkih davcne izvršbe, ki sta ažurirana v skladu z novo zakonodajo. 4.5 Sodelovanje s Policijo, Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) in drugimi državnimi organi Podobno kot s FURS že vrsto let sodelujemo s Policijo, MNZ in Inšpektoratom za notranje zadeve. Tako smo septembra 2022 z vsemi tremi organi podpisali prenovljen Sporazum o sodelovanju na podrocju korupcije, ki je bil nazadnje osvežen leta 2019. V njem je poudarek na skupnih aktivnostih na poti k ucinkovitemu preprecevanju in preiskovanju korupcije ter krepitvi integritete, ki zajemajo medsebojno obvešcanje, nudenje strokovne pomoci, redna srecanja in kontaktne osebe. Sodelovanje zgolj s Policijo smo lani nekoliko okrepili, predvsem s sestanki, sodelovanjem v okviru obravnave konkretnih zadev in izmenjavo informacij. Z Uradom za preprecevanje pranja denarja (UPPD) je potekala izmenjava mnenj in izkušenj pri vzdrževanju in nadgradnjah informacijskih sistemov ter s tem povezanimi postopki javnega narocanja. Z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) smo sklenili dogovor za uporabo spletnih servisov v aplikaciji Erar. 4.6 Sodelovanje z drugimi javnimi in zasebnimi organizacijami Svoje delovanje smo razširili tako na lokalno raven kot onkraj javnega sektorja, tj. v gospodarstvo. S SBC - Klubom slovenskih podjetnikov smo se dogovorili o nudenju pomoci pri vzpostavitvi sistema zašcite prijaviteljev in o nadaljnjem sodelovanju na podrocju krepitve integritete v RS. Na pobudo županje Domžal smo zacrtali podobno tesnejše sodelovanje, zlasti na podrocju usposabljanj. Sodelovali smo tudi z drugimi zunanjimi organizacijami, kot so ZMOS, ZOS, SOS, najbolj intenzivno pa z ZNS. Z njim smo objavili skupen Poziv k uveljavitvi družbenega konsenza na podrocju upravljanja državnih družb, pripravili Kodeks (poleg ZMOS, ZOS in SOS) ter soorganizirali skupni dogodek v okviru Mednarodnega tedna ozavešcanja o prevarah, poleg tega pa smo kot gostje sodelovali še na dogodkih drug drugega. Ponovno smo vzpostavili tudi sodelovanje s SDH, in sicer najprej v okviru priprave ZSDH-1A, pri cemer se je vodstvo SDH strinjalo z našimi komentarji na to novelo, dogovorili pa smo se tudi za nadaljnje sodelovanje pri vzpostavljanju ustreznih praks korporacijskega upravljanja družb v lasti RS v povezavi s korupcijskimi tveganji. Februarja 2022 smo s svojo udeležbo na posvetu o profesionalizaciji zakonitega lobiranja zaceli sodelovati z Združenjem za zakonito lobiranje, kar smo nadgradili z nadaljnjimi sestanki. Namen sodelovanja je predvsem izboljšanja podobe lobiranja v slovenski javnosti, povecati razumevanje lobiranja in potrebo po njem v demokraticni družbi ter stremljenje k njegovi profesionalizaciji. 4.7 Sodelovanje z NVO V letu 2022 smo nadaljevali sodelovanje tudi z NVO. Na delovnem sestanku smo se sestali s predstavniki Transparency International na temo projekta Integrity Watch in morebitnega sodelovanja Komisije v tem projektu v posvetovalnem telesu projekta. Gre za projekt za povecevanje transparentnosti delovanja javnega sektorja s pomocjo oblikovanja digitalnih orodij za boljšo zaznavo tveganj za nedovoljene vplive na politiko. Prav tako smo nevladne organizacije, ki so bolj prisotne na podrocju preprecevanja korupcije, povabili k sodelovanju v postopku prenove Resolucije. Izvedli smo tudi vnovicen razpis za financiranje nevladnih organizacij, lani na temo izdelave ucnega modula za krepitev integritete uciteljev. Modul bo uporaben pripomocek pri izpeljavi pilotnega projekta Krepitev integritete ucencev v osnovnih šolah in širšega projekta Integriteta: skupni cilj generacij, kar obširneje opisujemo v poglavju 3.9.1 in 3.9.2. 4.8 Odnosi z javnostmi Najvecji del aktivnosti na podrocju odnosov z javnostmi so tudi v letu 2022 predstavljali komuniciranje z mediji, priprava odgovorov na novinarska vprašanja, priprava vsebin za spletno stran, spremljanje medijskih objav, priprava mesecnega e-novicnika KPK VESTniK in priprava mesecnih porocil o delu Komisije. Po dveh letih premora zaradi epidemije COVID-19 smo izvedli tudi dogodke v živo, številne pa smo pripravili bodisi po spletu ali pa hibridno. Vecji poudarek smo namenili vizualni podobi izdanih dokumentov, denimo mesecnih porocil, sistemskih pojasnil, porocil, analiz in podobno. Predstavnice za odnose z javnostmi komuniciramo tudi z drugimi javnostmi, na primer predstavniki za odnose z javnostmi drugih institucij, organizatorji dogodkov, pri katerih sodelujemo na Komisiji, in drugimi zainteresiranimi posamezniki, ki jih je treba usmeriti na prave naslove oziroma sogovornike na Komisiji. V minulem letu smo z javnostmi komunicirali: . z odgovori na novinarska vprašanja, . z novinarskimi konferencami in izjavami za javnost, . s sporocili za javnost, . s proaktivnim obvešcanjem novinarjev o zakljuckih zadev, o katerih so predhodno povpraševali, . z nastopi predstavnikov Komisije v radijskih in televizijskih oddajah ter v intervjujih za tiskane/spletne medije, . z vsebinami na spletni strani, . s pošiljanjem mesecnega e-novicnika KPK VESTniK, . s (so)organizacijo dogodkov, . na platformi LinkedIn, . na neformalnih srecanjih z novinarji (»zajtrk z novinarji«) . z drugimi aktivnostmi, pri cemer smo sprotne komunikacijske aktivnosti proaktivno prilagajali aktualnim potrebam. Veliko aktivnosti smo izvedli v povezavi s t. i. »supervolilnim letom«, v katerem so se zvrstile tri vrste volitev (državnozborske, predsedniške in lokalne), zlasti z vidika preventive. Na primer januarja 2022 smo objavili naše stališce glede javnih nastopov funkcionarjev v predvolilnem casu, aprila 2022 pa smo, kot že navedeno, skupaj z ZNS na kandidate na volitvah in splošno javnost naslovili Poziv k uveljavitvi družbenega konsenza na podrocju upravljanja državnih družb. Odzivali smo se tudi na ponavljajoce se neresnicne navedbe visokih politicnih predstavnikov o našem delu v predvolilnih soocenjih oziroma medijskih nastopih. Maja 2022 smo na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodišcem v Ljubljani, na spletni strani in v izbranih medijih objavili opravicilo v zvezi z odškodninsko tožbo Stanislave Setnikar Cankar. Na Komisiji po šestem odstavku 11. clena ZIntPK javnost obvešcamo o ugotovitvah in drugih odlocitvah v zvezi s postopki, ki jih vodimo po tem zakonu in ki se nanašajo na funkcionarje, uradnike na položaju, poslovodno osebo in clane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih pravnega sektorja ali na pravno osebo. V okviru tega smo javnost na spletni strani obvešcali v 16 primerih, kjer je šlo za kršitve ZIntPK 13 posameznikov (pri eni osebi smo zaznali dve kršitvi v dveh locenih postopkih) in 2 obcin. V 15 primerih smo izpostavili naše ugotovitve o konkretnem primeru (od tega ene po uspešno dobljeni sodbi na Upravnem sodišcu RS), v enem pa odlocitev okrajnega in nato potrditev tega s strani višjega sodišca, s cimer je bila potrjena naša prekrškovna odlocba, izdana leta 2019. Glede ugotovitev v konkretnem primeru smo sedemkrat objavili kršitev integritete (kot receno, pri eni osebi smo to kršitev zaznali v dveh locenih postopkih, v enem primeru pa smo ugotovitve v konkretnem primeru objavili zaradi interesa javnosti, šlo pa je za odlocitev iz leta 2020), šestkrat kršitev dolocb o nasprotju interesov in dvakrat glede omejitev poslovanja. Šlo je za kršitev obcinskih svetnikov (v petih primerih), županov (v dveh primerih), mestnega svetnika, javnega uslužbenca (ugotovitve smo sprejeli še pred novelo ZIntPK-C, ko je bil nacin objave še drugacen, objavili pa smo jih lani), poslovodne osebe, predsednika vlade, ministra, poslanca in dveh obcin. Posebej izpostavljamo Ugotovitve nadzora nad nabavo zašcitne opreme izbranih obcin in javnih zdravstvenih zavodov, v okviru katerega smo skupno uvedli 29 prekrškovnih postopkov zoper funkcionarje ter odgovorne in pravne osebe zaradi suma neporocanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja, nevkljucitve protikorupcijske klavzule v vsebino narocilnic ali sklenjenih pogodb in nepridobitve izjave o lastniški strukturi od izbranega ponudnika. Posameznih prekrškov nismo posebej komunicirali. V skladu s cetrtim odstavkom 18. clena ZIntPK, po katerem javnost obvešcamo o zakljucku postopka, kadar je ta z uvedbo postopka pred Komisijo že seznanjena, tudi ce v njem nismo ugotovili kršitev ZIntPK (smo pa zadevo odstopili, izdali priporocila in podobno), pa smo na naši spletni strani in v mesecnih porocilih objavili 28 obvestil. Nadaljevali smo tudi z objavami na platformi LinkedIn, kjer smo objavljali pomembne informacije o delu Komisije, naših aktivnostih in dogodkih, na katerih smo sodelovali predstavniki Komisije, in zaposlitvene priložnosti na Komisiji. V letu 2022 smo na tem omrežju pridobili vec kot 200 sledilcev in jih ob koncu leta imeli vec kot 350. Januarja 2022 smo znova vzpostavili mesecni e-novicnik KPK VESTniK, v katerem vsak mesec izpostavimo relevantno aktualno tematiko s podrocja našega delovanja, povzamemo delo Komisije v preteklem mesecu, napovedujemo prihajajoce dogodke in opozarjamo naše zavezance glede pomembnih rokov in obveznosti. Novicnik je izšel 11-krat (julijsko in avgustovsko številko smo združili v eno) in izkazal se je kot zelo dobrodošel kanal za dodatno širjenje vesti o naših aktivnostih, ob koncu leta je bilo nanj narocenih vec kot tisoc narocnikov tako iz javnega kot zasebnega sektorja, nenehno pa beležimo nove narocnike. Na naš Youtube kanal smo naložili vec posnetkov dogodkov, saj smo se z zunanjo tehnicno ekipo okrepili pri dokumentiranju našega dela v digitalni obliki in je tako vsebina na voljo širšemu krogu uporabnikov. 4.8.1 Javne objave: pravnomocne prekrškovne odlocbe, podatki o spremembah premoženjskega stanja in prenovljeni »Infopaket« Ko smo od sprejetja novele ZIntPK-C pridobili zadosten nabor pravnomocnih prekrškovnih odlocb, da lahko z njihovo objavo zasledujemo svoje poslanstvo preprecevanja in odvracanja ravnanj, ki pomenijo kršitve ZIntPK, smo februarja 2022 zaceli z njihovimi javnimi objavami na spletni strani. Gre torej za objave pravnomocnih prekrškovnih odlocb funkcionarjem od konca leta 2020 dalje, ki bodo ostale objavljene pet let po pravnomocnosti odlocbe (spletna stran omogoca avtomatski umik objave po dolocenem casovnem obdobju). Tovrstne odlocbe, ki so del naših prekrškovnih pristojnosti, po ZIntPK lahko objavljamo poleg drugih ugotovitev in odlocitev Komisije. Istega meseca smo, kot to doloca novela ZIntPK-C, na spletni strani vzpostavili javno objavo sprememb premoženjskega stanja nosilcev najvišjih funkcij v državi, ki jo redno ažuriramo. Nacin trenutne objave sprememb premoženjskega stanja je sicer zacasen. Zakonske dolocbe, ki dolocajo nabor javno objavljenih podatkov o spremembah premoženjskega stanja, so namrec premalo dolocne oziroma vsebinsko ohlapne, zato smo v letu 2022 ob zaznanih pomanjkljivostih pristopili k preucevanju podrocja oziroma iskanju rešitev na podrocju premoženjskega stanja ter se lotili priprave obrazloženega predloga za spremembo v ZIntPK. Maja 2022 smo na spletni strani objavili prenovljen, pregleden in digitaliziran Katalog obveznosti funkcionarjev glede na ZIntPK. Podoben dokument so pred tem zavezanci ob nastopu funkcije prejemali v fizicni, tiskani obliki. Z novo funkcionalnostjo elektronskega kataloga v obliki spustnega menija se lahko zdajšnji in nekdanji funkcionarji (poslanci, ministri, predsednik vlade, župani ipd.) enostavno, hitro in v vsakem trenutku seznanijo s svojimi zakonskimi obveznostmi po ZIntPK in roki za njihovo izpolnitev, prav tako pa lahko njihove dolžnosti sproti preverja tudi širša javnost. Katalog obveznosti oziroma krajše »Infopaket« je velik doprinos k enostavnejšemu spremljanju zadolžitev funkcionarjev po ZIntPK. 4.8.2 Odnosi z mediji Lansko leto smo prejeli okoli 260 novinarskih vprašanj in pripravili 39 sporocil za javnost. Zaradi zagotavljanja jasnosti in nedvoumnosti odgovorov in pojasnil na novinarska vprašanja odgovarjamo praviloma pisno preko elektronskega naslova pr.korupcija@kpk-rs.si, pri cemer se trudimo na prejeta vprašanja odgovoriti še isti ali naslednji dan, skoraj vedno pa v prvi polovici zakonskega roka (sedem delovnih dni). Po telefonu z novinarji komuniciramo predvsem nasvete in usmeritve, povezane z objavami in orodji na spletni strani (Erar, omejitve poslovanja, lobiranje, informacije iz letnih porocil in ocen stanja in podobno). Najpogostejše teme novinarskih vprašanj: . posamezne prijave in postopki pred Komisijo, . nasprotje interesov, omejitve poslovanja in nezdružljivost funkcij oziroma opravljanja dodatnih dejavnosti uradnih oseb, . transakcije v spletnem orodju Erar, . lobisticni stiki, . korupcijska tveganja, . premoženjsko stanje posameznih zavezancev ter . delo Komisije in njeni zaposleni. 4.8.3 Dogodki Ceprav v pretežnem delu leta 2022 ukrepov in omejitev v povezavi z epidemijo COVID-19 ni bilo vec, smo nadaljevali z izvajanjem dogodkov tudi po spletnih aplikacijah, kot sta Zoom in MS Teams, poleg tega smo izvajali tudi hibridne dogodke, ki so omogocali sodelovanje i spremljanje tako v živo kot po spletu, in pa dogodke v živo. Kot vabljeni strokovnjaki smo prisostvovali na številnih dogodkih v organizaciji drugih. Med njimi posebej izpostavljamo dogodke na temo novega, februarja letos sprejetega ZZPri, na katerega smo se lani intenzivno pripravljali (in zato tudi precej oglašali). 4.8.3.1 Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti Pomemben mejnik v prizadevanjih Komisije za krepitev integritete v družbi je bil posvet Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti, ki smo ga pripravili 30. 9. 2022 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Zbrane so uvodoma nagovorili osrednji govorec predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednica državnega zbora mag. Urška Klakocar Zupancic (v videonagovoru) in ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan. Svoje poglede, kako znotraj svojega poklica kot posamezniki sledijo krepitvi integritete, so nato predstavili zaslužni profesor dr. Albin Iglicar, VCP Peter Svetina, IP Mojca Prelesnik, predsednica Racunskega sodišca Jana Ahcin, predsednik ZNS Gorazd Podbevšek, nekdanja ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovic in predsednik Komisije dr. Robert Šumi. Sodelujoci so izpostavili pomen krepitve integritete v politiki, pravu, javnem sektorju, gospodarstvu, izobraževalnem sistemu in družbi nasploh. Namen posveta je bil osvetliti, da imamo že danes na razpolago vse možnosti, da integriteta na vseh ravneh družbe postane standard, a da bi to dosegli, mora svoje prispevati vsak od nas. Pri tem posebno odgovornost nosijo nosilci javnih funkcij, ki morajo z dobrim zgledom slediti visoki stopnji integritete. Govorci so omenili tudi možnost preobrazbe Komisije. 4.8.3.2 Teden preprecevanja korupcije Vsako leto ob 9. decembru, mednarodnem dnevu boja proti korupciji, organiziramo številne dogodke. Prav zaradi poudarjene usmeritve h krepitvi dobrega (integritete) in odmika od boja proti slabemu (korupciji) smo se odlocili preimenovati svoj tradicionalni teden, namenjen dogodkom s podrocja preprecevanja korupcije, iz Tedna boja proti korupciji v Teden preprecevanja korupcije. V njem so se lani zvrstili novinarski zajtrk, po vec letih premora zopet dan odprtih vrat za študentke in študente ter osrednji dogodek Nova smer: krepitev integritete, na katerem smo na Brdu pri Kranju pripravili dve okrogli mizi. Na dnevu odprtih vrat smo v prostorih Komisije gostili študentke in študente Ekonomske fakultete, Pravne fakultete in Fakultete za družbene vede, katerim smo na prakticni delavnici ponudili vpogled v naše delo. V okviru dogodka Nova smer: krepitev integritete so na prvi okrogli mizi z naslovom Veliko obcin, veliko izzivov: kako se na lokalni ravni pri omejitvah poslovanja sploh izogniti nasprotju interesov? razpravljali Matjaž Rakovec (župan Mestne obcine Kranj in predsednik ZMOS), dr. Vladimir Prebilic (župan Obcine Kocevje in clan predsedstva ZOS), Gorazd Podbevšek (predsednik ZNS) in predsednik Komisije dr. Robert Šumi. Na drugi okrogli mizi Ali je krepitev avtonomije otroka nujna za razvoj integritetnega posameznika? pa so sodelovale Monika Erjavec Bizjak (vodja projekta »Dobro sem« Zveze prijateljev mladine Moste Polje), dr. Polona Gradišek (Pedagoška fakulteta), mag. Klavdija Šipuš in Renata Zupan Grom (obe ZRSŠ) ter Maja Vacun (Osnovna šola Selnica ob Dravi). Uvodna govorca sta bila direktor ZRSŠ dr. Vinko Logaj in predsednik Komisije dr. Robert Šumi. 4.8.3.3 Mednarodni teden ozavešcanja o prevarah Lani smo, že cetrto leto zapored, sodelovali pri Mednarodnem tednu ozavešcanja o prevarah, v okviru katerega je na dogodkih, ki so se v živo ali po spletu odvijali med 14. in 18. novembrom 2021, sodelovalo kar 32 partnerjev – najvec do zdaj. Za razliko od prejšnjih let je tokrat organizacijo tedna prevzela Ekonomska fakulteta, cilj pa je ostal enak: spodbujati izmenjavo najboljših praks in ozavešcanje interesnih skupin z željo po zmanjšanju negativnih ucinkov prevar, korupcije in drugih vrst gospodarskega kriminala v lokalnem okolju. Sodelavci Komisije smo v okviru tega projekta aktivno sodelovali na treh dogodkih. Kot gostje smo se udeležili okrogle mize v okviru prvega dne tedenskega dogajanja, predavali smo študentom Fakultete za varnostne vede o svojem delu in pristojnostih ter skupaj z ZNS na spletnem seminarju pojasnili, kako prepreciti korupcijska tveganja in se izogniti nasprotju interesov. 5 Mednarodna dejavnost Skladno z 12. clenom ZIntPK smo tudi v letu 2022 na Komisiji podrobno spremljali in analizirali zadeve s podrocja mednarodne korupcije, vkljucno z oblikovanjem novih mehanizmov mednarodne odgovornosti v boju proti korupciji. Mednarodna dejavnost je bila v prvi polovici leta 2022 še vedno mocno zaznamovana z ukrepi za zajezitev pandemije COVID-19, od junija dalje pa smo lahko nemoteno nadaljevali s sodelovanjem in izmenjavo izkušenj ter dobrih praks s primerljivimi organi drugih držav bodisi bilateralno bodisi v sklopu (novih) evropskih mrež, ki združujejo organe s podrocja preprecevanja korupcije. Glede na to, da v evropskem prostoru do sedaj še ni bilo uveljavljene in formalne EU mreže, ki bi se ukvarjala izkljucno z integriteto javnega sektorja, smo na Komisiji junija 2022 – skupaj z 11 primerljivimi organi EU držav clanic – pristopili k ustanovitvi Evropske mreže za etiko javnega sektorja (European network for public ethics, ENPE). ENPE služi kot platforma za izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj pri krepitvi integritete javnega sektorja, preglednosti in javne etike. Kljucen element mednarodne dejavnosti Komisije so tudi mednarodne zaveze in obveznosti, ki izhajajo iz ratifikacij (RS) mednarodnih konvencij in resolucij, kot so Konvencija Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), Civilnopravna in Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope o korupciji ter OECD Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (OECD Konvencija). Omenjene organizacije postavljajo svetovne standarde vsebine boja proti korupciji, vzpostavljene pa imajo tudi ustrezne mehanizme ocenjevanja v okviru izvajanja mednarodnih instrumentov, v katerih sodelujemo (kot nacionalna kontaktna tocka) tudi na Komisiji. Predstavniki Komisije smo se v letu 2022 aktivno udeleževali in zastopali RS v naslednjih mednarodnih organizacijah, institucijah in mrežah: 5.1 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Na Komisiji koordiniramo nacionalne aktivnosti in predstavljamo Slovenijo v Delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (OECD WGB - OECD Working Group on Bribery in International Business Transactions), v okviru katere potekajo cetrtletna zasedanja. Delovna skupina spremlja izvajanje OECD Konvencije in priporocil OECD WGB. Na junijskem zasedanju je OECD WGB obravnavala porocilo RS o napredku pri izpolnjevanju priporocil eno leto po 4. fazi ocenjevanja. Republika Slovenija je kot država ocenjevalka sodelovala tudi pri obravnavi porocila po 4. fazi ocenjevanja Mehike. Na decembrskem zasedanju je bil uslužbenec Komisije Gregor Pirjevec izbran za ocenjevalca Litve pri izpolnjevanju dolocb OECD Konvencije. Predstavnica Komisije sodeluje tudi v Mreži za integriteto javnega sektorja pri OECD (SPIO - OECD Working Party of Senior Public Integrity Officials), ki je v letu 2022 zakljucila pomembno raziskavo nacionalnih sistemov držav clanic SPIO na temo odgovornosti in participacije pri sprejemanju javnih politik in izdala »Priporocila za dvig integritete javnega sektorja«. V juniju 2022 se je predstavnica Komisije udeležila spomladanskega virtualnega srecanja clanic SPIO, kjer so bile obravnavane zadnje spremembe Priporocil OECD za transparentnost in integriteto lobiranja iz leta 2010, izvedena pa je bila tudi predstavitev na temo pomembnosti notranjih kontrol in upravljanja s tveganji za integriteto javnega sektorja. V letu 2022 je potekalo tudi izpolnjevanje vprašalnika za modul P13 »Public Integrity Indicator on Accountability of Public Policy Making«. Vprašalnik je bil v vecji meri izpolnjen, preostala neizpolnjena poglavja pa bomo na Komisiji izpolnili v prvi polovici leta 2023. 5.2 Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) Z namenom ucinkovitega izvajanja UNCAC so države pogodbenice ustanovile Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede implementacije konvencije UNCAC (Pregledni mehanizem). Nad Preglednim mehanizmom bdi Delovna skupina za pregled implementacije UNCAC, ki junija vsako leto z žrebom izbere pare držav za ocenjevanje posamicne države. Slovenija je bila za 2. krog ocenjevanja glede implementacije II. (preprecevanje korupcije) in V. poglavja (odvzem nezakonito pridobljenega premoženja) UNCAC izžrebana 16. 6. 2017. Ocenjevalki sta bili Mongolija in Gruzija. Drugi krog ocenjevanja je bil delno zakljucen v letu 2019, ko je bil izdan povzetek s priporocili. Jeseni 2022 so potekala zakljucna usklajevanja in izmenjave informacij glede obsežnega koncnega porocila, pripravljenega s strani držav ocenjevalk decembra 2022. S koncnim porocilom se je formalno zakljucil 2. krog ocenjevanja Slovenije. S koncnim porocilom se bo v 2023 seznanila Vlada Republike Slovenije in odlocila, ali se dovoli javna objava porocila. Predstavniki Komisije so se na spletu udeleževali zasedanj delovnih skupin UNCAC, in sicer: delovne skupine za pregled implementacije UNCAC in delovne skupine za mednarodno sodelovanje. Predstavnik Komisije je bil kot panelist povabljen na srecanje strokovnjakov, in sicer 12.-13. decembra 2022, ki ga je organiziral UNODC in Egipt (kot predsedujoca država Konferenci držav pogodbenic UNCAC) na temo uresnicevanja Šarm el Šejk deklaracije. Strokovnjaki so identificirali ukrepe glede preprecevanja korupcije v casu kriz in epidemij, ko je treba postopati hitro, vendar kljub krizi še vedno zasledovati ustrezne standarde. 5.3 Svet Evrope: Skupina držav proti korupciji (GRECO) V letu 2022 je bilo delo GRECA zaradi epidemije še vedno okrnjeno. GRECO je sicer izvedel tri skupšcinska zasedanja namesto obicajnih štirih, ki so potekala v hibridni obliki; izjema so bili zgolj predstavniki držav clanic, ki so bile ocenjevane na posameznem zasedanju, in njihovi ocenjevalci. Takšna organizacija skupšcinskih zasedanj je vplivala na kakovost dela, saj je bilo opaziti, da so delegati manj sodelovali pri izmenjavi mnenj. Izmenjava mnenj pa je bistvena za kakovostna porocila GRECA, ki dajejo dober uvid v stanje v neki državi clanici na nekem podrocju in mankih, zaradi katerih je bilo nanjo naslovljeno tudi doloceno priporocilo, ki ga bo morala kasneje izvesti. Ravno zaradi tega so se na GRECO Biroju odlocili, da v letu 2023 ne omogocijo vec kombiniranega nacina udeležbe delegatov na skupšcinskih zasedanjih, temvec se bo, kot v preteklosti, ponovno omogocila zgolj neposredna prisotnost delegatov. GRECO je nadaljeval z izvajanjem obiskov držav clanic v okviru ocenjevanj, in sicer je bilo izvedenih devet takšnih obiskov (v letu 2021 zgolj sedem). Sestanki GRECO Biroja so prav tako potekali neposredno na sedežu GRECA v Strasbourgu. Na decembrskem zasedanju se je nadaljeval postopek spremljanja izvedbe priporocil, ki jih je GRECO naslovil na Slovenijo marca 2018. Tema petega kroga ocenjevanja je preprecevanje korupcije in promocija integritete v vladi (najvišji nosilci izvršilne veje oblasti) ter v organih preiskovanja. V zacetku marca 2023 se je slovenska vlada s porocilom GRECA seznanila in dovolila njegovo objavo. Na decembrskem zasedanju se je GRECO tudi prvic dotaknil izbora tem za šesti krog ocenjevanja. GRECO namrec za vsak krog posebej izbere teme, kamor usmeri svoje postopke ocenjevanja držav clanic. Pri tem ocenjuje doseganje protikorupcijskih standardov držav clanic na izbranih podrocjih in jim, ce jih ne dosegajo, poda priporocila. V letu 2023 se bo razprava glede izbora tem nadaljevala. V letu 2022 je GRECO tudi izbral ocenjevalce za ocenjevanje držav clanic v petem krogu ocenjevanja in za ocenjevanje Moldavije izbral uslužbenko Komisije mag. Vito Habjan Barboric. 5.4 Sodelovanje v okviru EU in evropskih mrež 5.4.1 Sodelovanje z Evropsko komisijo (EK) Predstavniki Komisije so se (virtualno) sestali z delegacijo EK v okviru priprave porocila o stanju pravne države za leto 2022, saj je eno izmed štirih kljucnih podrocjih pravne države, ki ga EK preucuje v državah clanicah, tudi t. i. protikorupcijski okvir (poleg pravosodnega sistema, pluralnosti medijev in drugih institucionalnih vprašanj). Decembra smo odgovorili na vprašalnik, ki se nanaša na priprave porocila EK o stanju pravne države za leto 2023. Predstavnica Komisije, zadolžena za lobiranje, se je 5. 9. 20222 udeležila delavnice o lobiranju, ki ga je organizirala EK. 5.4.2 Evropska mreže za etiko javnega sektorja (ENPE) Mreža ENPE združuje Komisiji primerljive organe iz Francije, Avstrije, Belgije, Španije, Italije, Hrvaške, Ceške, Litve, Malte, Slovaške in Romunije (ter Komisijo). Slavnostna deklaracija o nameri za ustanovitev ENPE je bila podpisana 10. 6. 2022 v Parizu ob zakljucku Evropske konference o etiki in transparentnosti. Mreža je bila formalno ustanovljena 10. 11. 2022 v Zagrebu s podpisom pogodbe in izvolitvijo predsednika Didierja Migauda, ki je hkrati tudi predsednik francoske Visoke oblasti za transparentnost javnega sektorja, pobudnice ustanovitve ENPE. Podpis pogodbe je potekal v okviru dvodnevne konference in prvega plenarnega zasedanja clanic mreže v Zagrebu v organizaciji hrvaške Komisije za preprecevanje nasprotja interesov. Prvi dan konference je bil namenjen razpravi o t. i. »obdobju ohlajanja« (cooling-off period) in mehanizmu t. i. »vrtljivih vrat« (revolving door) ter predstavitvi dobrih praks na tem podrocju. Predstavniki Komisije so predstavili slovensko zakonodajo na tem podrocju; zavezanost k ciljem in nadaljnji uspešnosti mreže pa so potrdili z vabilom in organizacijo naslednjega plenarnega zasedanja, ki bo skupaj z Evropsko konferenco o integriteti potekalo 4. in 5. 10. 2023 v Ljubljani. 5.4.3 Organizacija Evropskih partnerjev v boju proti korupciji (EPAC) Predstavniki Komisije se redno udeležujejo letnih srecanj in zasedanj skupšcin EPAC (European Partners Against Corruption). Leta 2022 je zasedanje potekalo 23. in 24. novembra v Kišinjevu, Moldavija. EPAC je vseevropska protikorupcijska mreža, ustanovljena 2001 (Komisija je ustanovna clanica), ki omogoca lažjo obravnavo cezmejnih primerov korupcije, predstavlja prostor za strokovne razprave in na splošno lajša pretok relevantnih informacij med organizacijami, še posebej primerov dobre prakse. EPAC združuje vec kot 90 protikorupcijskih organizacij (in nacionalnih institucij za nadzor policije) iz vseh evropskih držav. Pod okrilje EPAC-a spada tudi Evropska mreža kontaktnih tock za boj proti korupciji (European Anti-Corruption Contact Network, v nadaljevanju: EACN), ki je bila vzpostavljena s Sklepom Sveta 2008/852/PNZ, formalno pa ustanovljena 6. 11. 2009 na konferenci EPAC v Novi Gorici. EACN je organizacija, specializirana za preprecevanje in zatiranje korupcije, v kateri sodeluje vec kot 60 specializiranih protikorupcijskih služb, agencij in organov 27 držav clanic EU. EPAC/EACN je v letu 2022 organiziral vec spletnih seminarjev, ki so se jih udeležili predstavniki Komisije, med drugim na temo zašcite prijaviteljev (26. 10.) in krepitve mednarodnega sodelovanja (16. 11.). 5.4.4 Mreža evropskih organov za integriteto in zašcito prijaviteljev (NEIWA) Na pobudo nizozemskega urada za zašcito prijaviteljev in v luci prenosa direktive EU o zašciti žvižgacev v nacionalne zakonodaje EU držav clanic je bila maja 2019 ustanovljena NEIWA, ki združuje 32 sorodnih institucij EU držav clanic, njen osnovni namen pa je sodelovanje in izmenjava izkušenj na podrocju zašcite prijaviteljev. Septembrsko (2022) virtualno srecanje mreže, ki sta mu prisostvovala tudi predstavnika Komisije, je bilo namenjeno institucionalizaciji mreže, vkljucno s snovanjem pogodbe o ustanovitvi in dolocanjem struktur ter nacinov vodenja mreže. 5.4.5 Evropska mreža strokovnjakov s podrocja integritete (ENIP) Na Komisiji smo tudi clanica ENIP-a, v kateri sodelujejo poleg Slovenije tudi strokovnjaki iz Avstrije, Belgije, Estonije, Nizozemske, Nemcije, Poljske in Švice. Mreža je namenjena medsebojni izmenjavi znanj in izkušenj strokovnjakov, ki se vsakodnevno in na prakticni ravni ukvarjajo s krepitvijo integritete javnega sektorja. V letu 2022 so se strokovnjaki sestali enkrat, v virtualni obliki, in predstavili aktivnosti svojih institucij s podrocja integritete. 5.4.6 Evropska mreža registratorjev lobiranja (ELRN) Mreža že od leta 2018 predstavlja forum za razprave registratorjev lobiranja iz EU držav clanic, Velike Britanije in Sekretariata EU Registra za preglednost. Clanice se srecujejo na letnih srecanjih, sekretariat mreže pa skrbi za objavo cetrtletnih novicnikov z vsemi novostmi na tem podrocju, podrobnimi informacijami o ureditvah lobiranja in zakonodajnih predlogih v EU državah clanicah. Predstavniki Komisije so prisostvovali na letnem zasedanju, ki je na spletu potekalo 2. 12. 2022. 5.5 Druge mednarodne aktivnosti komisije 5.5.1 Spletni seminar kazahstanske agencije Na povabilo UNDP sta se 10. 2. 2022 predstavnika Komisije udeležila mednarodnega spletnega seminarja Transparentnost in preprecevanje korupcije, ki ga je soorganizirala kazahstanska organizacija Astana Civil Service Hub. Predsednik Komisije je imel osrednji nagovor o pomenu mednarodnega sodelovanja pri preprecevanju korupcije, predstavnik Komisije pa je predstavil aplikacijo Erar, spletno orodje Komisije za pregledno spremljanje denarnih tokov subjektov javnega sektorja. 5.5.2 Mednarodna konferenca hrvaške komisije Mag. Vita Habjan Barboric je bila kot clanica GRECO Biroja vabljena na konferenco Kultura integritete – krepitev preprecevanja korupcije, ki je med 23. in 24. 5. 2022 v organizaciji hrvaške Komisije za ugotavljanje nasprotja interesov potekala v Šibeniku. Na konferenci je mag. Habjan Barboric moderirala razpravo z naslovom Kultura integritete: od nacionalnih do mednarodnih izkušenj. 5.5.3 Mednarodna revizorska konferenca Na vabilo Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut je predsednik Komisije kot eden glavnih govornikov 27. 5. 2022 nastopil na hibridni 11. mednarodni konferenci IIA Slovenija z naslovom Notranja revizija 4.0.: clovek, stroj in notranja revizija. Mednarodnim slušateljem je predstavil vpliv integritete na profesionalnost revizorjev. 5.5.4 Obisk predstavnikov ameriškega veleposlaništva Osmega 11. 2022 so se predstavniki Komisije sestali s predstavniki ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in se pogovarjali o aktualnih temah, med drugim o poslovni klimi v Sloveniji z vidika javnega narocanja in vprašanj korupcije v povezavi s tem, pa tudi o predstavitvi predloga zakona o zašciti prijaviteljev (t. i. žvižgacev) in vlogi Komisije pri njegovem izvajanju. 5.5.5 Obisk predstavnikov Regionalne protikorupcijske iniciative (RAI) Predstavniki Komisije so se 29. 11. 2022 sestali s predstavnicama RAI. Namen (zdaj že tradicionalnega letnega) srecanja je bil krepitev medsebojnega sodelovanja, predstavljeni so bili projekti in zakonodajni predlogi v povezavi z zašcito prijaviteljev, sogovorniki pa so izmenjali tudi stališca v zvezi z možnostmi pristopa Republike Slovenije v clanstvo RAI, kjer ima Slovenija status države opazovalke. 6 Delovanje Komisije 6.1 Zaposleni / kadri Na dan 31. 12. 2022 smo imeli 47 zaposlenih, in sicer tri funkcionarje in 44 javnih uslužbencev, od tega dva zaposlena za dolocen cas v skladu z 72. clenom ZJU, enega zaposlenega za cas nadomešcanja javne uslužbenke zaradi starševskega varstva in enega zaposlenega za dolocen cas zaradi sklenitve sporazuma o mirovanju pravic iz delovnega razmerja. V letu 2022 smo imeli poleg Vodstva, ki ni bilo organizirano kot notranja organizacijska enota, organizirane tri notranje organizacijske enote – Urad Komisije, Službo za nadzor in Službo za preventivo. V Vodstvu Komisije je bilo zaposlenih 12 oseb, 11 na Uradu, 15 v Službi za nadzor in devet v Službi za preventivo. V letu 2022 smo zaposlili 14 javnih uslužbencev, od tega eno javno uslužbenko za cas nadomešcanja javne uslužbenke na porodniškem dopustu, enega javnega uslužbenca v skladu z 72. clenom ZJU, eno javno uslužbenko po izteku sporazuma o mirovanju pravic iz delovnega razmerja in eno javno uslužbenko za dolocen cas zaradi sklenitve sporazuma o mirovanju pravic iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu, ki je bil za nedolocen cas zaposlen na Komisiji. Z enim javnim uslužbencem smo sklenili sporazum o mirovanju pravic iz delovnega razmerja, v istem letu (2022) pa ga ponovno zaposlili. Delovno razmerje je sporazumno prenehalo sedmim javnim uslužbencem, od tega eni javni uslužbenki, ki je imela sklenjeno pogodbo za dolocen cas – za cas nadomešcanja zacasno odsotne javne uslužbenke, z dvema javnima uslužbencema pa je bil sklenjen sporazum o mirovanju pravic iz delovnega razmerja, pri cemer se je en javni uslužbenec v letu 2022 tudi že vrnil na delovno mesto, en pa se je zaposlil v drugem državnem organu kot uradnik na položaju. Na dan 31. 12. 2022 smo imeli v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sistemiziranih 91 delovnih mest (DM), od tega 79 uradniških DM, devet strokovno-tehnicnih DM in tri funkcionarska DM. Tabela 4 Izobrazbena struktura zaposlenih Tabela 5 Povprecna starost zaposlenih glede na NOE Tabela 6 Starostna struktura zaposlenih 6.1.1 Zaposlovanje Zaradi dodatnih pristojnosti Komisije, ki nam jih je prinesla novela ZIntPK-C, smo lahko povecali kadrovski nacrt, in sicer za pet dodatnih zaposlitev v letu 2021 in pet dodatnih zaposlitev v letu 2022. Tako smo v letu 2022 izvedli 10 postopkov za zaposlitev novih javnih uslužbencev, en postopek do konca leta 2022 še ni bil zakljucen. Izvedli smo dve objavi za strokovno tehnicni delovni mesti, vendar sta bili obe objavi razveljavljeni. Objavljenih je bilo sedem javnih natecajev, na podlagi katerih smo zaposlili šest novih javnih uslužbencev, eno javno uslužbenko, ki je že zaposlena na Komisiji, pa premestili. Za cas nadomešcanja javne uslužbenke zaradi starševskega varstva smo zaposlili eno javno uslužbenko za dolocen cas, ki ji je v letu 2022 delovno razmerje tudi že prenehalo. Zaposlili smo eno javno uslužbenko za dolocen cas zaradi sklenitve sporazuma o mirovanju pravic iz delovnega razmerja z javnim uslužbencem, ki se je na Komisiji zaposlil kot funkcionar. V letu 2022 nismo bili uspešni pri trajni zaposlitvi kadra na podrocju informatike, saj je na trgu veliko povpraševanje po tem kadru, višina place v javnem sektorju pa je povsem nekonkurencna placam v zasebnem sektorju, zato smo si bili primorani na tem podrocju zagotoviti zunanjo strokovno pomoc. Z nadaljnjimi postopki zaposlovanja na tem podrocju bomo nadaljevali v letu 2023. Ob povecanem kadrovskem nacrtu, realizaciji zaposlitev in za leto 2023 predvidenem dodatnem povecanju števila zaposlenih zaradi sprejema zakona, ki ureja zašcito prijaviteljev, smo se soocili s pomanjkanjem prostora, zato smo v isti poslovni stavbi najeli dodatne poslovne prostore. Tako bomo tudi v prihodnjih letih vsem zaposlenimi lahko nudili ustrezne prostorske pogoje za izvrševanje vseh zakonskih obveznosti. 6.2 Financni viri V letu 2022 nam je bilo dodeljenih 2.345.280,00 evrov. Zaradi financne in kadrovske podhranjenosti na podrocju informatike ob dejstvu, da imamo na Komisiji lastno strojno opremo in strežniško sobo ter dva lastna informacijska sistema (Corruptio in Erar), ki zahtevajo redno vzdrževanje in nadgrajevanje, smo si v letu 2022 zadali strateško prerazporejanje in zagotavljanje sredstev za odpravo deficita na tem podrocju, zato smo oblikovali vsebinski in financni nacrt za premostitev zastarele strojne in programske opreme. V zacetku leta smo tako zaprosili za prerazporeditev sredstev v okviru lastnega financnega nacrta iz placne postavke na postavko materialnih stroškov v višini 80.000,00 evrov, v mesecu juniju pa še za prerazporeditev sredstev v višini 190.000,00 evrov. Hkrati smo MF zaprosili za dodatna sredstva v višini 60.000,00 evrov, ki smo jih v mesecu juliju tudi prejeli. Financna sredstva smo namenili nakupu nove strojne opreme s pripadajocimi licencami, za ureditev nove strežniške sobe, nujne nadgradnje in vzdrževanje obeh informacijskih sistemov Komisije, zagotavljanje sistemske administracije s pomocjo zunanjega izvajalca, za vzpostavitev arhiva ter ureditev dokumentarnega in arhivskega gradiva. V mesecu oktobru smo z MJU sklenili sporazum o prenosu sredstev za vzdrževanje informacijskega sistema za shranjevanje dokumentov (IMiS) v višini 806,81 evrov, saj MJU v prihodnjih letih ne bo vec zagotavljal financiranja navedene storitve in so nam zato zagotovili sredstva, ki so bila v ta namen v tekocem proracunu dodeljena njim. Zaradi sklenjenega Dogovora o ukrepih na podrocju plac in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 202324 razpoložljiva sredstva na placni postavki niso v celoti zadošcala za izplacilo plac za mesec november 2022, zato smo MF zaprosili za dodelitev dodatnih financnih sredstev v višini 18.500,00 evrov. Veljavni proracun Komisije je tako glede na porabo in dodatno prerazporejena sredstva znašal 2.424.586,81 evrov. 24 Uradni list RS, št. 136/22. Tabela 7 Proracunska sredstva Komisije 2022 6.2.1 Place Proracunska postavka 5432 je bila namenjena nacrtovanju proracunskih sredstev za stroške dela. Vsi javni uslužbenci in funkcionarji smo izvajali aktivnosti, povezane z zadolžitvami proracunskega uporabnika. Za place in dodatke smo porabili 1.213.813,34 evrov. Regres za letni dopust je bil zaposlenim izplacan v višini 54.396,14 evrov. Strošek prevoza na delo in z dela ter strošek prehrane med delom je znašal 109.400,78 evrov. Redno delovno uspešnost smo javnim uslužbencem izplacevali mesecno, in sicer v skupni višini 22.541,45 evrov, za izplacilo delovne uspešnosti iz naslova povecanega obsega dela pa smo porabili 22.145,82 evrov. Za izplacilo nadurnega dela smo namenili sredstva v višini 11.961,77 evrov. V letu 2022 je bila šestim javnim uslužbencem izplacana jubilejna nagrada v skupni višini 2.469,69 evrov, drugi izdatki zaposlenim pa so znašali 1.509,00 evrov. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo so znašali 206.007,30 evrov, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa 17.943,92 evrov. Tabela 8 Razporeditev zaposlenih v placne razrede 6.2.2 Materialni stroški Proracunska postavka 5435 je bila namenjena nacrtovanju izdatkov za blago in storitve. Vsi realizirani materialni stroški so neposredno povezani z izvršenimi nalogami proracunskega uporabnika. Znotraj materialnih stroškov najvecji delež predstavljajo najemnine za poslovne, parkirne in arhivske prostore (34,25 %) ter strošek optimizacije in vzdrževanja aplikacij Erar in Corruptio (26,38 %), skupaj kar 60,63 % vseh materialnih stroškov Komisije. Preostanek sredstev smo porabili za pisarniški material in storitve cišcenja poslovnih prostorov, za stroške tiska in objav, reprezentanco, storitve spremljanja medijev (kliping), drobni inventar, zdravniške preglede zaposlenih, protokolarna darila, za stroške upravljanja in vzdrževanja, stroške stacionarne in mobilne telefonije ter poštne storitve, stroške goriva in vzdrževanja službenih vozil, stroške službenih potovanj, za placilo odškodnine, za stroške dela preko študentskega servisa, za strokovna izobraževanja zaposlenih, sodne stroške, za clanarino za sodelovanje v delnem sporazumu Sveta Evrope GRECO in drugo. V letu 2022 smo za svetovanje in pomoc pri uporabi dolocb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, v povezavi z dolocbami zakona, ki ureja integriteto in preprecevanje korupcije, v postopkih, vodenih na Komisiji, ter v sodnih in drugih postopkih, vodenih pred drugimi državnimi organi in organizacijami, sklenili podjemno pogodbo in izplacali sredstva v višini 3.468,25 evrov. Na podlagi 17. clena ZIntPK enkrat letno objavimo razpis za financiranje projektov neprofitnih organizacij s podrocja dela Komisije za izvajanje usposabljanj, informiranj ter ozavešcanja javnosti in organov javnega sektorja ter za prenašanje dobrih praks na podrocju uresnicevanja namena ZIntPK. V letu 2022 smo tak razpis objavili že drugic in za financiranje projekta namenili 5.000 evrov. 6.2.3 Investicije Proracunska postavka 5438 je bila namenjena investicijam in investicijskemu vzdrževanju. Na Komisiji smo v letu 2022 realizirali sredstva za nakup opreme in licenc v skupni višini 188.120,43 evrov. Najvec sredstev smo namenili za nakup IT opreme (strežniška oprema in mrežna stikala) ter licencne programske opreme v višini 112.423,68 evrov (59,76 % vseh stroškov), za kar smo izvedli narocilo male vrednosti. Za nadgradnjo strojne in programske opreme za sistem za registracijo delovnega casa ŠPICA smo porabili 16.915,28 evrov. Preostanek sredstev smo porabili za nakup pisarniške omare in stolov v višini 2.460,21 evrov, za nakup prenosnih racunalnikov, tablicnih racunalnikov in LCD monitorjev v višini 39.463,04 evrov, za nakup UPS naprave v višini 4.425,28 evrov, vgradnega hladilnika in klimatske naprave v višini 2.609,08 evrov, namiznega opticnega citalca in multifunkcijske naprave v višini 2.785,00 evrov, mobilnih aparatov v višini 2.599,97 evrov in videokonferencnega sistema v višini 2.857,24 evrov. Sredstva v višini 1.581,65 evrov pa smo namenili širitvi brezžicnega omrežja. Z investicijami se trudimo zagotavljati pogoje za varno in ucinkovito opravljanje dela. 6.3 Izobraževanja zaposlenih Zaradi omejenih financnih sredstev za izobraževanja so le-ta namenjena predvsem za izobraževanja, ki so neposredno vezana na izpolnjevanje zakonskih obveznosti oziroma obveznosti, ki so pogoj za zasedbo delovnih mest javnih uslužbencev (strokovni izpit iz upravnega postopka, usposabljanje in izpit varnost pri delu ter požarna varnost, usposabljanje za imenovanje v naziv, strokovni izpit za vodenje prekrškovnih postopkov itd.), in za izobraževanja, ki prispevajo h kakovostnejšemu in bolj strokovnemu opravljanju dela javnih uslužbencev. V letu 2022 smo pripravili nov Nacrt izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja zaposlenih za leto 2023. Izobraževanja smo razdelili v tri kategorije, upoštevaje potrebe javnih uslužbencev Komisije glede na podrocje dela, ki ga opravljajo, in strokovni razvoj, ki se jim ga trudimo zagotavljati:: a) stalno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje za vse zaposlene; b) stalno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje po notranjih organizacijskih enotah oziroma po podrocjih dela; c) strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za novo zaposlene na Komisiji. Želimo si, da se zaposleni v cim vecjem obsegu udeležujejo izobraževanj s podrocja svojega dela oziroma izobraževanj, na katerih lahko pridobijo dodatne vešcine, znanja in informacije, ki so jim v pomoc pri njihovem strokovnem delu in medsebojnem sodelovanju. Zaposlenim omogocamo izobraževanja v izvedbi Ministrstva za javno upravo, Upravne akademije in drugih ponudnikov, ki ponujajo brezplacna ali ugodna izobraževanja ter druga izobraževanja, ki omogocajo osebno in strokovno rast ter razvoj zaposlenih. V letu 2022 smo za strokovna izobraževanja namenili 6.861,61 evrov. 6.4 Analitika in informacijska tehnologija / varnost 6.4.1 Erar V letu 2022 smo v skladu z mnenjem IP spremenili prevzem podatkov z davcne številke na maticno številko, ki je enolicni identifikator tudi v primeru s. p. in drugih vpisanih fizicnih oseb v Poslovni register Slovenije (PRS, odvetniki, kulturni ustvarjalci idr.), zato smo posledicno spremenili logiko povezovanja in obdelave podatkov. Izvorno kodo smo spremenili tako, da je vzpostavljeno navzkrižno preverjanje podatkov v PRS in v Registru transakcijskih racunov, ki ju vodi AJPES. S tem je zagotovljeno ažurno vodenje podatkov o izbrisanih subjektih in umaknjena davcna številka tako iz »osnovnih podatkov«, URL naslova, kot tudi iz izvorne kode. Popravili smo prikaz nepravilnosti za vec kot 50 subjektov, ki se jim je prikazovala transakcija (»sala«) zaradi težav pri preoblikovanju transakcijskega racuna ob preoblikovanju poslovnega subjekta. Naredili smo popravke in vzpostavili uvozne skripte za podatke, ki so javno dostopni in jih Komisija prikazuje v aplikaciji. Vzpostavljen je bil spletni servis (WS) in skripta, ki preverja aktivne in izbrisane pravne subjekte. V nadaljevanju pa je bil vzpostavljen še RTR servis, ki omogoca vpogled v odprte in zaprte transakcijske racune. Iskanje transakcij v bazi tako poteka glede na maticno številko prejemnika in maticno številko placnika. Napisan je bil nov SQL stavek za iskanje transakcij in SQL stavek za izracun podatkov v graficnem prikazu. Vzpostavljena je bila dodatna kontrola, ki preverja, da se transakcije ne prikazujejo vec, ce je subjekt izbrisan. Napisano je bilo novo pravilo za filtracijo transakcij glede na kode namena. Narejen je bil ponoven izracun glede na posamezne tabele in podatkovne uvoze. Pregledani so bili izracuni omejitev poslovanja in daril. Pripravljen je bil letni zbir podatkov na podlagi posameznih mesecnih izvozov za leto 2021 in leto 2022. Sama logika kode je bila temeljito popravljena in posega v samo globino strukture vizualizacije podatkov. Zaradi vpeljave novih indeksov na posameznih iskalnih nizih smo naredili ponoven preracun vseh grafov. Nadaljnja dela na vpeljanih novih spletnih servisih, njihovem medsebojnem povezovanju in kontroli novonastalih tabel bodo potekala še v letu 2023. Celovita prenova Erarja je predvidena v letu 2024. 6.4.2 Corruptio in eUprava Interni informacijski sistem Corruptio nam omogoca ucinkovito delo na podrocjih premoženjskega stanja, nasprotja interesov, nacrtov integritete, omejitev poslovanja in pri drugih postopkih nadzora nad spoštovanjem dolocb ZIntPK. V letu 2022 smo aktivno sodelovali z MJU in zagotavljali sproten prevzem obrazcev za porocanje premoženjskega stanja zavezancev ter usklajevali nujne sprotne popravke, ki so bili potrebni za nemoteno porocanje zavezancev. V sami aplikaciji smo s pomocjo zunanjega izvajalca popravili knjižnice in vizualizacijski prikaz obrazcev na dolocenih institutih. Glede na zaznane težave smo izvajali zgolj nujne popravke za zagotovitev nemotenega dela in izvajanje zakonskih obveznosti Komisije, saj je tudi Corruptio treba v celoti prenoviti. Ker tako Corruptio kot Erar v preteklosti nista bila redno nadgrajevana in vzdrževana, bomo v letu 2023 izvedli celovit postopek javnega narocila za razvoj in vzdrževanje obeh informacijskih sistemov Komisije, saj je treba izvesti njuno celovito prenovo, v prihodnje pa zagotoviti redne nadgradnje in vzdrževanje. 6.4.3 Nakup nove strojne opreme in postavitev nove strežniške sobe Na Komisiji smo imeli strežniško sobo do leta 2022 v fizicno in varnostno povsem neprimernem prostoru, ki je bil premajhen in imel neustrezno hlajenje (s klimo nad strežniško infrastrukturo, kar je predstavljalo visoko varnostno tveganje za unicenje opreme v primeru izliva klime). Ob tem smo se srecali s težavami zaradi dotrajane strojne opreme (strojna oprema za potrebe delovanja informacijskih sistemov in našega dokumentnega sistema), saj je bila ta iz obdobja 2010 in 2011, le en strežnik pa je bil kupljen v letu 2021. V preteklih letih se namrec ni izvajala prenova strojne opreme in pripadajocih licenc v skladu s standardi na podrocju informatike, zato smo v letu 2022 izvedli postopek javnega narocila in kupili novo strojno opremo s pripadajocimi licencami. V novo najetih prostorih smo uredili povsem novo strežniško sobo, v njej postavili komunikacijsko omaro, z vgrajenimi stikali pa povezali in posodobili vsa vozlišca v prostorih Komisije. Skupaj z namestitvijo novih strežnikov smo pripravili sodobno infrastrukturo za namestitev nove programske opreme obeh lastnih informacijskih sistemov (Corruptio in Erar), ki jo nacrtujemo v tem in prihodnjem letu. Vecjo varnost sistema smo zagotovili s postavitvijo brezprekinitvenega sistema napajanja in senzorjem za merjenje temperature v sistemski sobi. Razširili in posodobili smo brezžicno omrežje, ki ga pri svojem delu uporabljamo vsi zaposleni na Komisiji. 6.4.4 Druge aktivnosti Že v letu 2020 smo nadgradili širokopasovni dostop do komunikacijskega omrežja državnih organov, vendar smo šele v letu 2022 posodobili tudi strežniško in komunikacijsko opremo. Brezžicno omrežje smo nadgradili in razširili v nove prostore, s cimer smo izboljšali hitrost dostopa do interneta v brezžicnem omrežju na hitrost najmanj 300/300Mbit/s. V letu 2022 smo posodobili zastarele Officeove aplikacije 2010 in jih zamenjali z okoljem Office 365, ki zaposlenim omogoca uporabo novih funkcionalnosti, predvsem pa novih aplikacij za ucinkovitejše elektronsko poslovanje. Vsem zaposlenim smo dodelili prenosnik in mobilni telefon, s tem pa zagotovili dobre delovne pogoje za možnosti dela od doma. Aplikacijo za evidentiranje dokumentov Spis smo za potrebe porocanja in statistike dopolnili z novimi polji, v katera bodo zaposleni vpisovali vsebino vnaprej pripravljenih šifrantov. Veliko casa smo vložili v oblikovanje novih šifrantov in nove strukture evidentiranja, kar nam bo v prihodnje omogocilo bolj ucinkovito statisticno prikazovanje in obdelavo podatkov. Dopolnili smo tudi iskalnik in orodje za pripravo porocil, saj smo pri vsakokratnih pripravah porocil precej casa namenili rocni pripravi in obdelavi statisticnih podatkov. 6.5 Projekt ureditve arhiva V letu 2022 smo zaceli s projektom trajne ureditve arhiva oziroma dokumentacije v fizicni obliki od ustanovitve Komisije naprej, saj je bil arhiv urejen le v manjšem delu in v premajhnem prostoru, ki ni izpolnjeval vseh zahtev za arhiviranje dokumentarnega gradiva. Za ureditev arhiva smo na podlagi povpraševanja izbrali strokovnega izvajalca, ki je v sodelovanju z nami najprej zbral vso dokumentarno gradivo, naredil popis na nivoju posamezne zadeve, ga zložil po klasifikacijskih znakih in uredil na enem mestu. Pri tem smo ves cas tvorno sodelovali z Arhivom RS tako glede ustreznosti prostorov in s tem povezanih pogojev, kot tudi glede rokov hrambe ter vseh ostalih vsebinskih vprašanj strokovno in zakonsko pravilnega arhiviranja. Ce bomo uspešni pri zacrtanih zaposlitvah, v nadaljnjih dveh letih nacrtujemo popolno ureditev arhiva (na nivoju posameznih zadev) po letih z lastnimi kadri. 6.6 Informacije javnega znacaja Vsakdo ima pravico, da pridobi informacijo javnega znacaja. Ustava RS v 39. clenu to pravico uvršca v kategorijo clovekovih pravic in temeljnih svobošcin, po kateri ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega znacaja, za katero ima po zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloca zakon. Pravica do informacije javnega znacaja je pravica, ki omogoca vpogled v delovanje državnih organov in s tem nadzor nad njihovim delovanjem, s cimer se odraža bistvo demokracije. Obvešcenost je nujen pogoj za ucinkovito uveljavljanje vrste pravic in svobošcin, kot na primer pravice do sodelovanja pri urejanju javnih zadev (44. clen Ustave). Informacije javnega znacaja so pomemben institut demokraticne družbe, ki vzpodbuja odgovorno, transparentno, ekonomicno in pošteno delovanje javnega sektorja. Ustavna dolocba 39. clena je konkretizirana v dolocbah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja25 (ZDIJZ), ki pomembno prispeva k transparentnosti dela njegovih zavezancev, saj se na državljane prelaga del dolžnosti nadzora nad delom organov, in hkrati daje na voljo kar nekaj pravnih sredstev za zagotovitev pravice izvedeti informacijo javnega znacaja. 25 Uradni list RS, št. 51/06 – uradno precišceno besedilo, 117/06 –ZDavP-2, 23/14, 50/14, 72/14 – skl. US, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22. Informacija javnega znacaja je informacija, ki izvira iz delovnega podrocja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Dostop do informacije javnega znacaja ni brez omejitev. ZDIJZ v 6. clenu navaja 12 primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (ce prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, ce prosilec zahteva osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov, ali ce bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka in tako naprej). Poleg dolocb ZDIJZ, ki dolocajo omejitve dostopa do informacij javnega znacaja, je treba upoštevati tudi nekatere dolocbe ZIntPK. Slednji v drugem odstavku 23. clena doloca, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga Komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zakljucka postopka pred Komisijo ne uporabljajo dolocbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega znacaja. Podatki o zašcitenem prijavitelju korupcije tudi po zakljucku postopka niso informacija javnega znacaja. Novela ZIntPK-C je dolocila še dodatno izjemo, in sicer, da podatki o premoženjskem stanju in spremembah premoženjskega stanja zavezancev niso informacija javnega znacaja, z izjemo podatkov o spremembah premoženjskega stanja poslancev državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, clanov sveta Banke Slovenije, funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika, ter sodnikov ustavnega sodišca, ki so javno dostopni na spletnih straneh Komisije ves cas trajanja njihovega mandata in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije. Namen navedene izjeme je v krepitvi transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij. Ravno transparentnost je nujen pogoj za ohranjanje in razvijanje koncepta odgovornosti nosilcev javnih funkcij, skrbnikov javnega interesa in oblastnih odlocevalcev. 6.6.1 Informacije javnega znacaja v številkah V letu 2022 smo na Komisiji odlocali o skupno 61 zahtevah za dostop do informacij javnega znacaja. Od tega smo v celoti ugodili 13 zahtevam, 17 zahtev smo v celoti zavrnili, v 26 primerih smo omogocili delni dostop, v preostalih petih zadevah smo sprejeli ostale koncne odlocitve, kot npr. sklep o zavrženju zahteve. Med najpogostejšimi razlogi, zaradi katerih smo zahtevo prosilca v celoti zavrnili, je bil razlog, da z informacijo nismo razpolagali, in sicer v šestih primerih, sledila sta razloga iz drugega odstavka 23. clena ZIntPK (podatek o zašcitenem prijavitelju) in cetrtega odstavka 46. clena ZIntPK (podatek o premoženjskem stanju) v štirih primerih, razlog kazenskega postopka/postopka s prekrški v treh primerih, nato razlog upravnega postopka v dveh primerih in razloga varstva osebnih in tajnih podatkov, vsak po en primer. Med najpogostejšimi razlogi, zaradi katerih smo zahtevo prosilca delno zavrnili, je bil razlog varstva osebnih podatkov v 18 primerih ter razloga iz drugega odstavka 23. clena ZIntPK (podatek o zašcitenem prijavitelju) in cetrtega odstavka 46. clena ZIntPK (podatek o premoženjskem stanju) v osmih primerih. V treh primerih smo potrebovali vec casa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izlocanja podatkov, ki so bili izvzeti iz dostopa, ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, in zato izdali sklep o podaljšanju roka za odlocitev o zahtevi. Zoper naše odlocitve v postopkih dostopa do informacij javnega znacaja je bilo vloženih pet pritožb na IP, od tega ena s strani stranskega udeleženca. IP je kot pritožbeni organ v enem primeru s sklepom pritožbo zavrgel, v enem primeru pritožbi delno ugodil, v enem primeru delno ugodil in zavrnil pritožbo, v dveh primerih pa pritožbo v celoti zavrnil. Zoper odlocitve IP ni bila vložena nobena tožba. Slika, ki vsebuje besede diagram, tortni grafikon Opis je samodejno ustvarjen Graf 7 Odlocitve o zahtevah po ZDIJZ 6.6.2 Izvajanje dolocb predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega znacaja v praksi, v razmerju do ZIntPK Dne 17. 11. 2020 je zacela veljati novela ZIntPK-C, ki je na novo uredila predstavitev naših odlocitev javnosti. V šestem odstavku 11. clena ZIntPK je namrec doloceno, da lahko svoje ugotovitve in druge odlocitve v zvezi s postopki, ki jih vodimo po zakonu in ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in clana organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja ali na pravno osebo, predstavimo javnosti z objavo na svoji spletni strani ali na drug primeren nacin, in sicer po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ce ta ni vložena, oziroma po odlocitvi sodišca v upravnem sporu. Hkrati sedmi odstavek 11. clena ZIntPK doloca, da ne glede na prejšnji odstavek lahko izdamo sporocilo za javnost o zakljucku našega postopka, ki vsebuje navedbo subjekta iz šestega odstavka tega clena, navedbo o vrsti postopka, ki smo ga je vodili, ter odlocitev, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu. Sedmi odstavek 11. clena ZIntPK tudi doloca, da sporocilo za javnost ne sme razkrivati dejanskega stanja. Po prejemu nekaterih vprašanj s strani medijev, postavljenih po uveljavitvi novele ZIntPK-C, smo v praksi zaznali dolocena neskladja med dolocbami ZIntPK, ki urejajo javno objavo, ter dolocbami Zakona o medijih26, ko smo medijem dolžni posredovati odgovore v zvezi z postopki, ki jih vodimo, in ZDIJZ, v primeru vloženih zahtev po ZDIJZ. Namrec, v primeru, da se rok za vložitev tožbe zoper našo odlocitev v dolocenem primeru še ni iztekel, zahteva po ZDIJZ za pridobitev te odlocitve pa je bila že vložena, bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec po ZDIJZ (ker bi bila lahko odlocitev po ZDIJZ sprejeta še pred iztekom vložitve tožbe), lahko kršili dolocbe šestega in sedmega odstavka 11. clena ZIntPK, oziroma bi lahko razkrili podatke, ki bi škodovali interesom sodnega postopka. 26 Uradni list RS, št. 110/06 – uradno precišceno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21. Glede na navedeno situacijo ugotavljamo, da dolocbe ZIntPK v dolocenih delih urejajo izjeme dostopa do informacij javnega znacaja (npr. drugi odstavek 23. clena ZIntPK, cetrti odstavek 46. clena ZIntPK, štirinajsti odstavek 75.b clena ZIntPK), a ne tudi za primer, kot izhaja iz prejšnjega odstavka. V letnih porocilih o izvajanjih ZDIJZ za leta 2020, 2021 in 2022 smo opisano situacijo predstavili Ministrstvu za javno upravo, ki je pristojon za sistemsko izvajanje ZDIJZ, in predlagali, da skupaj z deležniki preuci razmerja med navedenimi zakoni in poišce primerno rešitev, ki bo omogocala ucinkovito uresnicevanje pravic oseb v zvezi z navedenimi pravnimi podlagami. Letno porocilo Komisije za preprecevanje korupcije 2022 Izdajatelj: Komisija za preprecevanje korupcije Pri pripravi letnega porocila so sodelovali: dr. Robert Šumi, predsednik David Lapornik, namestnik predsednika Simon Savski, namestnik predsednika Rado Jože Kerc, pomocnik predsednika Katja Mihelic Sušnik, vodja Službe za nadzor Anja Perc, nadzornica svetnica v Službi za nadzor mag. Vita Habjan Barboric, vodja Službe za preventivo Barbara Fürst, svetnica za preventivo v Službi za preventivo mag. Sonja Jelen, vodja Urada Komisije mag. Jagoda Vitez, svetovalka svetnica v Uradu Komisije ter sodelavke in sodelavci: Maja Divjak, Iva Gruden, Nina Wabra Jakic, Anja Kampuš, Milena Podjed Fabjancic, Tadeja Primc, Gregor Pirjevec, Žarko Lipovec, Katja Belec, Jana Lesnik Lektoriranje: Iva Gruden, Nina Wabra Jakic, Anja Kampuš Oblikovanje in prelom: Iva Gruden, Nina Wabra Jakic Tisk: Prima IP, d. o. o. Naklada: 10 izvodov Ljubljana, maj 2023 Letna porocila, Ocena stanja in druge publikacije Komisije za preprecevanje korupcije so objavljene tudi na spletnih straneh www.kpk-rs.si. Reproduciranje delov Porocila je dovoljeno z navedbo vira. ISSN 2820-655X (tiskana razlicica) ISSN 2820-6568 (spletna razlicica)