Temeljna reforma češhih meščanskih šol. »Narodna politilka« z dne 8. februarja t ,1. pirinaša pbd znacko Bit sledieče zanimivo poročilo o reformi čeških meščaniskih šol, ki ga v celofi prevajamo za informacijo naše javnosti. Rcforma mešča.n.ski'h šol se izvrši na pod)ia;gi novib učnih načrtov. ki se po izjavi dr. iPlriihode uvedejo žc s 1. septembrom za p-oskuano dobo 4 fet. Novi učni načriti prinašaj.o veliko in nepriičako^vano tepremembo nc isamo v dosedanjcm pojmovanju in ,raz= vnsititvi vse učne snovi. temveč tudi v vzgoj= nih in učn:h metodah tcr v nofraovji in zu= nanji or,ganiizaciji meščaaslke šole sploh. Vsi novi ukrepi ki so bili leta 1929. ipioiizlkusno uvedeni v meščanske šole v Pragi, Nuslih, Mihl-u Hostivai«u, Humpolcu, Zlinu iitd. bodo z novimi načrti uvedcmi v V9e meŠLanske šole isploh. V ip'rvi w.s(tr sc uposteva diferencijacija dijaštva sploh, t j. razdelliitev dijakov z pzirom na nadarjeno^st iu zanimanje in seveda razdeliitev uane tvarine s tega gledišča. Pnak« tično izvedejo to deUtev t'a'ko da bo skoro ena šesitiina uonega časa poisvečena tako zva= nim »voljenim predme tto m«. Te predmete si1 izfcere iz splošne ucne snovi vsaka šola sama, toda spo-razum.no s šofckimi uradi tako da se s te-m ipribliža željam in zanima« inju dijakov. V prvi \irlsti pa se mora ozitiati na gospodarski lOkolis isvojega kraja tako, da ddbi; o-biležje agrarne, ind^ustrijske ali obrtne okolice, kj&r se šoHia nahaja. Dr. Prihoda utemelruje zahtevo taiko zva ncga šolskega 'reigionalizma, katar.ega češke šole že .sikoro niso več upošti^valle, tfudi z za* fcoinsko podlago iz šoDskegia .zakona od leta 1883. Izmed »v o t i 1 n i h ,p r e; d m e t o v«, medi katarimi s'o poleg Itujih jezikov rfsanje, opisna ge.ometrLja. prirodopisne vede itd. še ,po* pofcoma novi predmeti kot: naroidlno gospodarstvo, viitnarstvo. knj;,govodstvo, 'latimščina in esiperanto, si dijak izbeTe po mii vofji in iz oziirctm na Sivoje potrebe, na svojio na= darjenost in srvoje zainimanje, toliko Ur, da je njegova učma obveznost dioipolnjena. Učni nailrrti določajo dalje, da se uvicde na vseh čeških meščanskih ¦šcla.h v republiki za cnfcrat sicer «e neobvezino, toda v razde« JitVi uioniih ur itočno stabilizirana nemščina, in siicer po 4 tcdenske ure. Na dlrugonarod« nih šolah pa v isli izmeri češčina odinoslno silovaščina. Sedanji 4. razredi, kii soi jilh simatrali za neikake nastavne uone tečaje, se i;z= prremene v redne postopine razre.de normtalinie meisčanske šok. P» učnem načrtu je mogpče ustanoviti tako^ »vanc is 'k l1 e p n e r az r e d e s iposebnim uonim pirognamom iza zaoStalie dijakie, kar je nekjaj popo'linoma novega. Po novih načrtlh Ibodo ilzdane nove žo'lVske lonjiige za meščanslke šo.te. Dosedanje knjige bodo ostale v rafoi še največ ipet let. Masto dbsedatnjega ustnaga iapraševanjia se uvajajo pbgosite .ipisemine islkjušnje, tako zvani >f.esti pp arneriikanskem vziorou, ki jih daje učitejjatvo ipostbpoma. Na ta inačim bodo ddfetranjeni iz šole visi 'zvezki za šoliske nalloge. Vzigojno stran upošltevajo novi učni na= črti talko, da u'vajajo». dijaško «stamouipravo, dijaška zborovanja, khrbe iitd., ki jih češke šole dosedaj miiso na spllioh upošitevak in uvedle. Glede bo.jazini, da Iprinesio 'novi ,u/oni načrti uičiteljstViu 'preveč Tiovega dela, kar Ibi vplliivallo zapot na kvialifikacijo in zdlraVje učiteljsitva, pravii dr. Prihoda da ni po^rebe vzinemiirjjanja, ker bodo dobili visi šolsiki or= gani za začetek inatančna navod;ila in smeirnioe, za delo po noviih učnih načrtih. Zaniimiva je ugotovitev, da se novia reforma, ki se uradho imenuje »mala šolslka J!efonma«, smnatlra za »o«intovinio zbližanje med meščansko i,n n.iižjo srednjo šolo«. Ta rešitev se označuje kot etapa diferenciranega eno^tnega šofetva II. stopnje za mladež 11 dta 15 Tet. S ,piosebnim člankom »Meščanske šole« utetm>ell!juje dr. Prihoda pripravljene ukrepe in pnavi med dimgilm, dla Ibo nova češka meščansika šola — poleg ruske šole II. istopnje — na eviropls|ki celini edi.rtsfcveina šiola, ki na* celoma upošteva volivinost pradlmetov. Novi učni >na,či|ti za to radikalno irefor* mo so ,se naitisnffi in razposllali vsem imtere* seritom. Gotovo bodo vzbudili velilk odmev ne samo v s!tookoviniih krogih, temveč tuidi v najširši javtnosti,, ki se iskreno izanima za tako viažno iln temeljito iizprememlbo kulturne dobrine, kakor je čeišika »Ijudska univer» za« — mesčansfkia šoda. Tako članek. Pri mas ise j.e o ma.ših meščanslkih šolah že mnogo govorijo, toda jako' malo sjtorillb. Meščanska šola je dosedaj edinia, oflganlzirana šola, ki niima svojega zalkona. Zakon je sicer že dav.no izdel|a,n, ipotrjiein od zakonodajiriiega sveta, toda njegovega irojstva ne moremo pričakaiti. Naš novi zakon o me« BČanskih šolah upoštevia, v glavnem vsie mo> derne smernice češlkega zakoma, izogne se le volilnih predlmetov v tem IsimLshi, da jih ne Lzfoiira Idijaik sam, teimveč da jih uipo§t'evaijo krajevmi išolski činiteTjL, ki sie odločijib za kmetijslki, industrijski ia'li olbrtni tip meščan!" ske šok, ki Siioer s iposebnim ozLrom na krajevtie prililke in polrebe. Vendar ise pri nas radi premallo izrazitih okolišev ine bodio mo< gilii luisitviariti čisiti t'i|pi maščanske ,šote. temveč več ati manj mešani. Pirav tako nima naš zakonski osmuitek določb gilede ustanovitve posahnih sikiLeipnih razredov za po .svoji .starots'ti zaoatalie dijake. Neko važno preidinost pa imiajo oeške meščainisike, šole predl našo in 'to je nakloinj>cinoslt .občinsitva samega .in Mseh šolslkih krogov. posebno pa srednješott1* skih (kiroigov, ki meščanske šole ne (simatrajo za nekaklo srednji šoli konikurončno usitano' vo, temveič za n'ujino ^otrefono šolsko organi« Kacijo, ki1 imora vršiiti svojo nalolgo med narodom, !ki na isiploh imnen.uje meščaimsike šoll'e za IIj ud.sk e 'univerze. Naša javnost je v času po prevratu že večkrat pokazala svo= j.o (nakloBjien-ost do meščanskih šol, ker je spoznala ttijih. viredinosit in velLjavo za |prakItično živllljenje, lona zah'teva vedno in znova ust|a,novitev novih meiščanisikiih šoil, nelkjie ipa je fabrika zaprek, ki we dbvoli da bi se ta vrsta šbl razvila tako, kakor je za naše narodno gospodiarstvo neo.bhodlno potrebno. A. L.