;xxxxxxxxx>cxkxxx>dooo^	oooc<x>oooooccocoooa	ococ r ,<xxjoocoooooc' jooooocoocxx>ocxxxxxx>occo^^
KOPER — PETEK, S. JUNIJA 1958
va v Kopru, Santorjeva ul. 23, tel. št. 170. Tiska-tiskarna »Jadran« v Kopru. Posa časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in upra-Izliaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren ko. Izdaja mezni izvod ID din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Bančni račun Ga—KU-l-Ž-181.
VESELJE V MOSKVI OS OBISKU PREDSEDNIKA TITA
Obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi jo dogodek svetovnega pomena. Navdušene manifestacije sovjetskega prebivalstva so presegle vsa pričakovanja in so dokaz, kako vroče si želi sovjetsko ljudstvo sodelovanja in prijateljstva z jugoslovanskimi naroui. Toda v teh manifestacijah je prišlo čo izraza tudi visoko spoštovanje, ki ga goji sovjetsko ljudstvo do predsednika Tita kot enega najvidnejših borcev za mir na svetu iu za aktivno koeksistenco med narodi.
£
Temelje jugoslovansko-sovjetskemu sodelovanju je položila lanska beograjska deklaracija, ki so jo podpisali ob obisku Bulganina in Hru-ščeva. V tej deklaraciji so poudarjena skupna načela glede nedeljivosti .miru na svetu, spoštovanje suverenosti in enakopravnosti med državami
v medsebojnih stikih, priznanje in razvijanje miroljubne koeksistence mc-.l	'v '	SIS.IIIII ' '	:
¡nsrodi uegiede na ideološke razlike in razlike v družbeni ureditvi, pospe-
'sevanje medsebojnega in mednarodnega gospodarskega sodelovanja ter	Tsg*	^ 4- $	¿¡tr	' " "	*
pomoč prek ustreznih organov OZN in v drugih oblikah, ki so v skiatiu z	V";1M.M'	-
Od podpisa beograjske deklaracije je preteklo leto in stvar ni ostala ~	' '	1" ; '	/Uv:':-	i
amo na papirju. Ob upoštevanju teh načel se je prijateljsko sodelovanje |	^	}	ii	\	i>t
med obema državama razširilo in poglobilo. Medsebojni kulturni stiki so '< ;	>."	/, * " C r" <	^^^
'se razširili, podpisali smo gospodarski in finančni sporazum z ugodnimi pf/r::',.	'—"-^."-„v;	.'^
tpogoji in glede številnih mednarodnih vprašanj smo se mnogokrat znašli 8 na istih stališčih. Načela, za katera se jc borila vsa. leta po osvoboditvi ,	"" v	_ „-	~ _	]
8 Jugoslavija, so prišla do izraza tudi na zgodovinskem XX. kongresu KP t	j
a SZ. «Prepričani smo bili — je dejal med drugim predsednik Tiio ob pri-
8 hodu v Moskvo — da bo napočil čas, ko bomo vse, kar nas je ločilo, od- :	" > ""	,
8 stranili in ko bo dobilo naše prijateljstvo novo iu čvrsto podlago. Ta čas	"	' -	- - i	• - - / -.	•
| je napočil, kar je treba pripisati leninistični politiki vlade in CK KP	„	_ _ _ . _	„ _ . ______ ______
g Sovjetske zveze.«	---
s	Predsednik Tito s soprogo Jovanko v družbi s liruščevim v odprtem avtomobilu na moskovskih uiicah,
¿JOOOCr^OOOOOOOOOOOOODOOOODCOCOOCCOOOOOOCOOO;OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXX»OOaOaoOCOXOOOOOOOOCX)OOOOCX»OCOOOCOOOOOOC DOOOOOOCOOC', OOOOCCOOOCCOOOOOCCCOOOOOOOOOOCOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO0-yyyyyyZOCOOCOOCOOOOOOOOOOOOOOCOCOCOODCCOOOOOOOOOOOOCOCCOOOC*
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
turistični teden je zaključen
Številnim prireditvam prvega Turističnega tedna v Kopru in proslavam desete obletnico obstoja Ljudske tehnike je prisostvovalo nad 13.9)0 ljudi od vsepovsod. Turistično društTo In OO Ljudska tehnike st,i pripravila vrsto športnih in kulturno-umetnlšklh prireditev, kakršne je v Kopru bolj redko videti. Omenimo naj le tradicionalno koprsko in istrsko rogato, ki sta letos zavzeli celo mednarodno obeležje, zatem nogomet, telovadno akademijo v organizaciji TVD Partizana, Eostova-nju tržaških gledaliških umetnikov v Kopru in Piranu, gostovanje velikega plesnega orkestra Radia LJubljane, razstave umetniške fotografijo, zemljevidov in Ljudske prosvete, predavanji o zanimivosti Pariza ln podzemeljskih Jani v Zahodni Nemčiji — o vsem tem preberite
podrobnosti na notranjih straneh. Vsekakor je letošnji Turistični teden pokazal, da Je taka manifestacija potrebna h» vse kažo, da so doseženi rezultati ob letošnjem tednu dovolj solidna osnova in pobuda za prirejanje vsakoletnega Koprskega festivala v organizaciji tukajšnjega Turističnega društva.
\3> S

Koncem maja meseca so vsi občinski ljudski odbori okraja Koper spnejeii družbene plane in proračune za leto 1956 za področja svojih občin. V letošnjem letu so prvikrat vsi občinski ljudski odbori sprejeli svoje družbene plane, kar je posledica nove komunalne ureditve. Doslej so imtele to pravico s'amo občine g posehnimi pravicami.
Občine so se z novo komunalno ureditvijo utrdile, s temi družbenimi plani pa so se tudi materialno okrepile. Skladno s prenosom večih pristojnosti na občine s'e povečajo tudi njih sredstva.
Odborniki občinskih ljudskih odborov so pri sprejemanju družbenih
planov uvideli, da so se pravice občin znatno povečale in da se je s ilem tudi povečala odgovornost za pravilno gospodarjenje na področju občine. Z družbenimi plani so podane smernice za razvoj gospodarstva na področju občin posebno za tiste panoge dejavnosti, katerih razvoj je predvsem odvisen od gospodarske politike občinskih ljudskih odborov.
Na teh zasedanjih občinskih ljudskih odborov je jasno prišlo do izraza dejstvo, da predstavlja občina osnovno enoto politične, gospodarske in državne ureditve države ter ¡kot taka sprejema svoj družbeni plan samostojno na podlagi svojih
boris kraigher v piranu
Prejšnjo sredo je predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher obiskal ladjedelnico v Piranu, kjer si je ogledal vse obrate ter se zanimal za
probleme vidno rastočih potreb našega ladjedelništva. Na, sliki od leve proti desni: sekretar za urbanizem v IS LRS ing. Marjan Tepina, predsednik OLO Koper Albin Dujc, Boris Kraigher, direktor ladjedelnice Gregor Tršan in sekretar koprskega OK ZKS Albert Jakopič
samoupravnih pravic, Okrajni ljudski odbor pa izvršuje tako pravice Ikakor obveznosti glede poslov, ki predstavljajo skupen interes občin ¡kakor tudi, da vrši usmerjanje gospodarskega razvoja na celotnem področju okraja posebno osnovnih, panog gospodarstva, kakor so industrija in rudarstvo, promet, .gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in zunanja trgovina.
Na ta način regulirajo občinski družbeni plani osnovna vprašanja gospodarstva na svojem področju na osnovi splošnih zveznih in republiških predpisov, kakor tudi na osnovi smernic okrajnega družbenega plana ter na osnovi ekonomsko politične funkcije občine.
Določena gospodarska politika občine bo prišla do izraza posebno pri usmerjanju sredstev, s katerimi bodo občine razpolagale v letošnjiem letu, posebno na tista področja, ki so v najposrednejši zvezi s Standardom prebivalstva, kakor so obrt, trgovina, gostinstvo m komunalna dejavnost.
Navedena gospodarska politika občin je prišla konkretno do izraza v družbenih planih občin, v katerih se predpisujejo ekonomski ukrepi odnosno insilrumenti, kateri spadajo v prisitojnost občin.
Tako je predvideno, da tiste gospodarske organizacije iz področja gostinstva in turizma, obrti in komunalne dejavnosti, katere bi plačevanje polne amortizacije preveč bremenilo in bi vplivalo na ceno uslug, vplačujejo samo en del amortizacije, kolikor je nujno potrebno za vzdrževanje obratov. V tem so zajeti predvsem turistični obrati in ¡komunalne naprave, kakor s'o vodovod in plinarne ter pralnice in kopalnice.
Iste popuste predvidevajo občinski družbeni plani tuda pri plačevanju obresti na osnovna sredstva. Vsem turističnim in večjim gostinskim podjetjem, kakor je »Triglav« v Kopru in »Triglav« v Sežani, je močno znižana obveznost za plačevanje obresti od ostnovnih sredstev, V obrtništvu in komunalni dejav-(Nadaljevanje na 2, strani)

¡vs^ rt
pa
mm
Isti Hibi?
3
V torek, 5. t. m., je Imel OO SZDL svojo poslednjo sejo pred okrajno konferenco Socialistične zveze, ki bo 15. in IS. t. m. Clanl odbora so pretresali osnutek izčrpnega poročila o delu in nalogah te naše množične politične organizacije ter ga dopolnili z nekaterimi pripombami. To organizacijsko poročilo bo te dni razmnoženo iu razposlano vsem delegatom konference, da bi se lahko na tej osnovi temeljiteje pripravili za razpravo na konferenci. S tem v
zvezi je bilo tudi sklenjeno, naj bi bila razprava na konferenci v treh komisijah.
V drugem delu seje so člani odbora poslušali poročilo Siksta Mariona o osnovnih predlogih za predvideno šolsko reformo, nakar so izrazili Ic predlogom zvezne koroisije svoje načelno soglasje, toda z nekaterimi pripombami. Sklenjeno je bilo tudi, naj bi razpravo o predlogih za šolsko reformo prenesli tudi na plenunie občinskih odborov S2DL.
t
Sporazum o Srednjem vzhodu so
dosegli na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov. Po večdnevni razpravi so namreč soglasno sprejeli britansko resolucijo, v kateri je izražena zahteva, naj generalni tajnik OZN Hammarskjoeld še nadalje posreduje med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi, da bi tako pripomogel k ohranitvi in utrditvi miru na tem področju. Glavni tajnik OZN še ni napravil načrta za svoje drugo potovanje po Srednjem vzhodu. Na številna vprašanja novinarjev pa je odgovoril, da je tokrat pobuda v rokah držav Srednjega vzhoda.
Načelno soglasje o razorožitvi in o posarskih gospodarskih vprašanjih sta dosegia na nedavnem sestanku v Luxemburgu predsednik francoske vlade Mollet in zahodno-nemški kancler Adenauer. V komunikeju, ki so ga objavili po sestanku, je rečeno, da bosta obe državi podpirali sleherni napredek v smeri kontrolirane splošne razorožitve in da si bosta prizadevali prispevati k zboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Kar zadeva posarska gospodarska vprašanja, sta se državnika dogovorila o skupnih smernicah glede kanalizacije reke Moselle in Alzaškega prekopa, na podlagi katerih bodo strokovnjaki pripravili ustrezne sporazume in jih predložili parlamentoma obeh dežel. Mollet in Adenauer sta izjavila novinarjem, da sta z rezultati luxemburških razgovorov zelo zadovoljna in da so odstranili vse ovire za popolno sodelovanje med obema državama. V pristojnih bonnskih krogih menijo, da bodo Posarje priključili Nemčiji s prvim jantiarjem prihodnjega leta.
Dve sto poslancev se je vzdržalo pri glasovanju o zaupnici predsedniku francoske vlade Molletu. Vprašanje zaupnice je postavila opozicija v zvezi s prihodnjimi vladnimi nameni v Alžiru. Za zaupnico je glasovalo 271 poslancev, proti pa 59. Mollet se je vprašanju Alžira izognil s tem, da je postavil vprašanje zaupnice v zvezi z njegovo celotno notranjo in zunanjo politiko. Čeprav je s tem glasovanje izgubilo na jasnosti in logičnosti, je vendar z izglasovanjem zaupnice skupščina dala razumeti, naj vlada v Alžiru nadaljuje vojaške operacije. V razpravi, ki je bila pred glasovanjem, je predsednik Mollet poudaril, da spada alžirsko vprašanje izključno v francosko pristojnost in da zato Nehrujevih predlogov, čeprav so dobronamerni, ne more sprejeti. Glede prene-
VELIKE LOVSKE IN KINOLOŠKE PRIREDITVE OS MORJU
Okrajna lovska zveza v Kopru prireja od jutri, 9. junija, pa do 18. tega meseca v Portorožu in v Kopru velike lovske in kinološke prireditve republiškega in okrajnega merila.
Jutri, v soboto, bo v Portorožu odprta velika lovska razstava, na kateri sodelujejo lovci iz vse Slovenije, posebej pa še iz koprskega okraja. Razstava bo odprta za ogled po ves dan vse do 18. junija zvečer, ko bo zaključena.
V nedeljo 10. junija bo v Portoroža Prvi vseslovenski lovski rbor. Isti dan zjutraj ob 7. uri bo v Sveti Luciji (Portorož) pregled in ocena lovskih psov, ob 8. uri pa podzemeljska tekma psov-jamarjev v umetnih rovih.
Dne 16. junija ob 6. uri zvečer bo na koprskem stadionu nastop šolanih športnih psov iz Ljubljane. Nastop bodo ponovili naslednji dan, v nedeljo 17. junija, ob i. popoldne v Portorožu. T&m bo isti dan tudi redni letni občni zbor Okrajne lovske zveze Koper.
S to veliko lovsko manifestacijo želijo slovenski lovci poglobiti stike s svojimi tovariši ob našem morju in v zaledju ter proslaviti končno združitev vseh lovskih zvez, družin in lovcev v svobodni, socialistični Jugoslaviji.
Slika na naslovni strani v glavi lista kaže jadrnice, ko so se v nedeljo pripravljate v koprskem pristanišču na tekmovanje v regati.
hanja sovražnosti v Alžiru pa je dejal, da je Francija že obnovila pobudo, vendar da velja ta predlog za obe. strani in ne samo za eno.
Grški kralj Pavel, ki je na uradnem obisku v Franciji, je Izjavil, da upa v skorajšnjo rešitev ciprskega vprašanja. Poudaril je, da grško ljudstvo ne bo nikoli pozabilo svojih bratov na Cipru, in da Jim bo nudilo vso možno pomoč.
Med tem se ni položaj na Cipru prav nič izboljšal. Novi neredi so prisilili guvernerja otoka feldmar-šala Hardinga, da je odpotoval v London na posvet s predsednikom vlade Edenom in z drugimi člani vlade. Tu je predložil svoj prihodnji program, ki vsebuje tri glavne točke; 1. nobenih pogajanj z nadškofom Makariosom, 2. v prihodnjih treh mesecih poostritev kampanje proti »teroristom« in 3. po treh mesecih začetek pogajanj z novimi ciprskimi voditelji. Ta načrt in pa izjava Edena, da ni treba računati na kakršnokoli britansko popustljivost glede Cipra, kažeta, da je optimizem grškega kralja Pavla le nekoliko preuranjen.
Eisenhower si zelo prizadeva, da bi sprejeli njegov načrt za pomoč tujini. Te dni je namreč poklical v Eelo hišo voditelje demokratske in republikanske stranke in jih skušal prepričati, naj ne vztrajajo pri zmanjšanju programa za milijardo
109 milijonov dolarjev. Uspehi njegovih prizadevanj bodo znani že te dni, ko bo predstavniška zbornica glasovala o sprejemu celotnega programa v znesku 4 milijarde 900 milijonov dolarjev, oziroma o že omenjenem zmanjšanju za milijardo in 109 milijonov dolarjev.
Sovjetska zveza ponuja državam Latinske Amerike gospodarske sporazume z zelo ugodnimi pogoji. Predsednik vlade Bulganin je namreč v intervjuju mehiškemu časopisu Excelsior izjavil, da se sovjetsko pojmovanje sožitja oslarija predvsem na obojestranske ugodne pogoje, brez vsakega političnega namena in brez vojaških obveznosti. Na tej osnovi bi lahko SZ priznala državam Latinske Amerike dolgoročne kredite, da bi si lahko kupile stroje in opremo, plačale pa bi lahko s proizvodi, ki jih navadno izvažajo. Do take vrste izmenjav bi lahko prišlo že davno — je dejal Bulganin — toda mislim, da so nekateri vplivni gospodarski krogi iz ZDA skušali to preprečiti.
V Egiptu bodo izvolili predsednika republike 23. junija. To je sporočil v nedavnem govoru v Kairu predsednik vlade Naser, ki je tudi dejal, da bodo do tega dne izpustili na svobodo vse osebe, Jci so jih obsodila revolucionarna sodišča. Glede prihodnje notranje politike Egipta je dejal, da ne bodo dovolili obnovitve političnih strank v deželi, ker so le-te agenti imperializma in elementi korupcije. Narodna zveza pa bo odprta vsem državljanom vseh političnih prepričanj, razen reakcionarjem in oportunistom.
ji | l «» iDcinsu
Okrajna konferenca LMS

V Kopru je bila to sredo druga okrajna konferenca Ljudske mladine koprskega okraja, ki so ji med številnimi gosti prisostvovali tudi sekretar OE ZKS Albert Jako-pič-Kajticiir, član predsedstva CK LMS Rado Bregar in drugi. Dosedanja predsednica Okrajnega komiteja LMS M arija Vogri-čeva je v svojem obširnem poročilu kritično razčlenila delo mladinske organizacije in ugotovila, da so uspehi dosedanjega dela osnova močnejšemu vključevanju mladine v družbeno upravljanje in ideološko-polilični strokovni vzgoji. Konferenca je v dopoldanskem delu zasedanja obravnavala v ideo-loško-organizacijski komisiji in v komisiji za družbeno upravljanje ter komisiji za društveno dejavnost
«al*
nekatera pereča vprašanja s teh področij. V popoldanskem delu pa je Gprejela vrsto sklepov, na osnovi katerih bo mladinska organizacija koprskega okraja delala v prihodnje. Na konferenci so izvolili 35-članski okrajni komite. Podrobnejše poročilo o delu konference bomo objavili v naslednji številki.
Mladinci — člani LMS!
Naročajte, berite in širite
SLOVENSKI JADRAN,
ki je tudi vaše glasilo! . Dopisujte v list, ker bo le tako lahko veren tolmač vašega hotenja in teženj po boljšem življenju!
(Nadaljevanje s 1. strani)
nosti je zmanjšana ia obveznost .predvsem tistim obratom, ki vršijo osebne usluge prebivalstvu in katerih Tazvoj je nujno potreben za kritje prebivalstva. Nekateri obrati na področju gostinstva, obriti in komunalne dejavnosti, katerih rentabilnost je na nizki silopnji, a so potrebni, da poslujejo, pa so sploh o-proščeni plačevanja te obveznosti.
Pri kmetijskih zadrugah so občinski ljudski odbori predpisali razen nekaj izjem celotno plačevanje o-,bresti na osnovna sredstva in to iz tega razloga, ker gredo ta sredstva v investicijske sklade zadrug. S tem je prišla tudi tukaj do izraza briga ljudskih odborov za krepitev zadrug in jačanje sredstev zadrug, da bi na ta način čimprej našla pravo mesto v razvoju kmetijske proizvodnje, kar bo nujno vplivalo na krepitev socialističnih odnosov na vasi.
V vseh občinskih družbenih planih je predvideno, da je del dobička, ki bi se ustvaril v trgovini na drobno, kjer so formirani potrošniški sveti, namenjen za rezdelitev potrošnikom. Na ta način so potrošniški svief.i itiudi materialno zainteresirani na čim kuHurnejšem poslovanju trgovin, da bi privabili čimveč potrošnikov, vsekakor pa tudi na zmanjšanju režijskih stroškov v poslovanju obratov. Z družbenimi plani občin je prikazana tudi davčna politika na področju zasebnega sektorja gospodarstva, ki se bo izvajala v toku letošnjega leta na področju občin. Republiški družbeni plan daje pravico občinam, da predpišejo občinske doklade v višini 3 do 15% od dohodnine. Te pravice so se občinski ljudski odbori le delno poslužili, ker povprečna doklada vseh občin na področju okraja Koper znaša okoli 7%. Sosedne občine, ki mejijo na okraj Koper, s'o v glavnem predpisale občinske doklade v višini tega povprečja.
Iz občinskih družbenih planov je razvidno, da bodo občine razpolagale v letu 1956 z eno milijardo 254 milijonov dinarjev sredstev ali povprečno z 12.000 dinarji na enega prebivalca. Koliko odpade na posamezno občino, se vidi iz sledečega procentualnega razmerja:
Občina Divača 6,4%, Hrpelje 5%, II. Bistrica 8,8%, Izola 12,5%, Koper 28,3%, Piran. 13,4%, Pivka 5,7%, Postojna 12,0% in občina Sežana ' 7,9%.
Gornja razmerja so rezultat velikosti in gospodarske moči posameznih občin.
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN«
Čeprav smo v zadnjem razdobju večkrat slišali, da je skrajni čas, ko je treba na Evropo gledati kot na gospodarsko in tudi politično celoto, so praktično prizadevanja na starem kontinentu usmerjena še vedno na uresničevanje onih ciljev, ki so zrasli v dobi hladne vojne. Kot po nekakšnem zakonu zagona sta bili te dni istočasno kar dve zasedanji -— v vzhodnem Berlinu in v Benetkah — in na njima je še vedno prišla do izraza težnja, da bi nadaljevali po dosedanji poti.
Zasedanje v vzhodnem Berlinu nadaljuje z razpravljanjem o načrtih za ekonomsko integracijo držav vzhodne Evrope in Sovjetske zveze, ki so si svojčas postavili za nalogo, ustvariti tako-imenovano »socialistično svetovno tržišče« nasproti kapitalističnemu. V Berlinu sicer niso govorili o neki popolni izključenosti, vendar pa je dejstvo, da taka na Vzhodu zamišljena integracija pušča le malo možnosti za vzpostavljanje in razvijanje vseevropskega sodelovanja na tem področju. Ne da se ubežati vtisu, da taka prizadevanja niso ravno v sldadu z izjavami 'odgovornih državnikov in politikov z Vzhoda v zadnjem času, da je treba z vsemi sredstvi odstranjevati zapreke, ki so doslej preprečevale normalen razvoj gospodarskih stikov med tako imenovanim Vzhodom in Zahodom na sploh in med zahodno in vzhodno Evropo posebej.
Tudi zasedanje zunanjih ministrov šestih zahodnoevropskih držav — Francije, Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Holandske in Luksemburga v Benetkah — je ovito s prav takim duhom separatizma kot berlinsko. Tudi te države delajo v duhu uresničevanja onih načel, ki so vezana na tako imenovano »Malo Evropo«, to se pravi načel, ki so vzklila prav v dobi naj ostrejše hladne vojne. Prav tako je treba pri tem pripomniti, da se sodelovanje držav zahodne Evrope ne razvija samo v duhu uresničevanja nekih izključno vojaških ciljev. Danes je v zahodneevropskem načrtu postavljena predvsem naloga združevanja gospodarskih naporov zaradi skupnega razvoja atomske energije v miroljubne namene in formiranje skupnega trga brez trgovinskih zapor .in omejitev. Pozitivno je, da se vsaj zdaj vse zahodnoevropske države odrekajo proizvodnje atomske energije v vojne namene. Vse to že zveni kot nekakšno prilagojevanje današnjim pogojem — ko vojna ni neposredna nevarnost in ko je treba misliti, na tako obliko sodelovanja med Vzhodom in Zahodom, ki bi tako nevarnost čim bolj oddaljila.
Toda čeprav se danes sodelovanje šestih zahodnoevropskih držav razvija bolj na gospodarskem področju kot pa na vojaškem, pa to kljub temu ne pomeni, da je izgubila svojo prejšnjo blokovsko obarvanost. Treba je priznati, da to sodelovanje ni usmerjeno na
integracijo Evrope kot celote in na razvoj njenih proizvodnih sil, marveč je to poprej poskus, da se njen del in to zahodni, razvije v gospodarskega tekmeca, ki bi lahko uspešno nasprotoval podobnim težnjam držav vzhodne Evrope. S čimerkoli jih sicer branijo, take težnje niso v duhu časa, niti je z njimi mogoče rešiti osnovna vprašanja, ki so danes postavljena pred Evropo kot celoto.
Na srečo pa so danes v Evropi še tudi težnje razen onih v Berlinu in Benetkah. Na nedavnem letnem zasedanju Evropske ekonomske komisije OZN je prevladovalo mnenje, pa čeprav samo kot politično geslo, da je nujno, z vsemi silami delati na razbijanju izključenosti med zahodno in vzhodno Evropo. Take misli so izražali ne samo predstavniki držav kot sta Jugoslavija in Norveška, ki ne pripadata ekonomsko in politično niti »Mali« niti vzhodni Evropi, marveč tudi delegati drugih držav, ki so uvideli, da je danes prvenstveni cilj, h kateremu je treba težiti, ne zahodno ali vzhodnoevropska izid j učenost, marveč splošnoevropsko sodelovanje na gospodarskem in na vseh drugih področjih, Če .imajo taka prizadevanja pred seboj svojo bodočnost, kaj ni potem boljše in pametnejše, podpreti jih z vsemi silami, kot pa vztrajati na ostankih hladne vojne— kot to delajo v vzhodnem Berlinu in v Benetkah ...
Jugopres
Od skupnih sredstev bodo občine uporabile 56% za kritja proračunskih izdatkov, 44% pa za gospe^ darske in negospodarske investicije ter za zidanje stanovanjskih hiš.
Sredsitva za gospodarske investicije bodo letos mala, kar je v skladu z našo splošno gospodarsko politiko, ki stremi za omejevanjem proračunske potrošnje jn in-vestlicij, Nekaitere občine so prišle do sredstev za gospodarske investicije na da način, da so zmanjšale administrativne stroške na minimum.
Občinski ljudski odbori so pri sprejemanju družbenih planov pokazali zelo zdrave težnje. Povdar-. jeno je, da se mora s sredstvi zelo dobro gospodariti in jih uporabljati samo za najnujnejše. Za investicije na področj u krajevnih odborov naj bi se dala samo s'redstva, ki so potrebna za strokovne delavce in za nabavo materiala, drugo, predvsem delovno silo, pa bodo mobilizirali iz lokalnih virov.
P. A.
PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM V IZOLI
V počastitev občinskega praznika, ki bo v sredo 11. julija, bo organiziran v Izoli Turistični teden.
Iniciativni odbor, v katerem so predstavniki političnih organizacij in raznih društev, se je že večkrat sestal, da bi pripravil podroben načrt številnih prireditev. DPD Svoboda obljublja obsežen program (otvoritev javne čitalnice, ponovitev veseloigre, Cankarjev večer, šahovski turnirji, glasbeni večer . .,). Turistično društvo bo organiziralo izlete, veseli večer in predvajanje treh barvnih filmov (»Zima v Sloveniji«, »Gorenjska olieet«, »Znamenitosti Istre«) s predavanjem, morda tudi koncert. Sodelovala bodo tudi draga društva, predvsem Ljudska tehnika, Partizan, mladinci, nogometaši (nočni nogometni turnir), motoristi, veslači. V sodelovanju s trgovsko mrežo namerava industrija organizirati izložbeno razstavo svojega -dela in uspehov.
'—ik
BEOGRAD — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so 1. junija podpisali konvencijo o soeial-' nem zavarovanju med Jugoslavijo in Holandsko. S to konvencijo so zagotovljene pravice jugoslovanskih delavcev v Holandski oziroma holandskih v Jugoslaviji. Podobne konvencije je naga država podpisala doslej žo s Francijo, Belgijo in Luxcmburgom.
BOMBAY — Predsednik Indijske vlade Nehru je ob svojem prihodu na redno zasedanje vseindij-skega komiteja stranke kongresa te dni med drugim dejal, da so države, lei so v glavnem odvisne od pomoči iz tujine, obsojene na propad. »Ce bi se zanašali samo na tujo pomoč,« je dejal, »potem ne moremo pričakovati nr-predka v razvoju države«.
MOSKVA — Ministrski svet Sovjetske zveze in CK Komunistične partije sta te dni sprejela sklep o decentralizaciji industrijskih podjetij in nekaterih gospodarskih organizacij, v prvi vrsti s področja preskrbe z živili, lahke, tekstilne in papirne industrije, industrije gradbenega materiala ter avtomobilskega in cestnega prometa. Prav tako so v SZ ukinili zvezno ministrstvo za pravosodje in bodo njegove kompetence odslej opravljala ministrstva pravosodja v posameznih republikah.
BUDIMPEŠTA — Madžarski finančni minister Karol Olt, ki je te dni podpisali madžarsko-jugo-slovanski gospodarski ln finančni sporazum, je izjavil, da so postavljeni temelji utrjevanja odnosov med obema državama. Ta sporazum bo omogočil znatno obojestransko razširitev gospodarske trgovinske zamenjave. Omenil Je tudi, da bodo v kratkem razpravljali o možnostih plasiranja madžarskega pomorskega transporta preko reškega pristanišča, kar lio brez dvoma doltajšnjega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj Reke.
F t osvoboditvi so istrski kmetovalcu posadili mnogo oljčnih dreves. iSpomladi minuleua leta B® posadili skupno nad 3U.0U0 mladih oljk. Pozcblo mlado oljčno drevje predstavlja veliko ljudsko premoženje, ki ga moramo rešiti.
Poudariti moramo, da je mlado drevje močneje pozebio kot staro. Večina mladih dreves jc zmrznila do nekaj centimetrov pod povr-Šimo zemlje. Podzemeljski del drevesa pa je vendarle v večini pri-lacrov ostal nepoškodovan. Xz tega nspoškodovanega podzemnega dela bodo pognali letos novi, močni po-sanjki. Tekom leta jc treba izbrati aajkrepkejši poganjek in iz njega vzgojiti novo oljčno drevo.
Skrbeti moramo, da, se ti poganjki čim lepše razvijejo. To bo-iso dosegli tako, da zemljo okrog dreves okopavamo. Z okopavanjem drobimo oskorelo površino zemlje, saiiramo plevel in dovajamo zemlji potreben zrak. Vse to ugodno vpliva na poživitev korenin ter na lepši in krepkejši razvoj poganjkov.	,
Meseca avgusta pa do polovice septembra odrgnemo zemljo okrog dreves. Od mladih poganjkov izberemo najmočnejšega. Tik nad tem poganjkom odrežemo poškodovani del debeica. Rano, ki smo js napravili pri obrezovanju, moramo takoj premazati s cepilno sbioIo. K tako obrezanemu drevesu postavimo raven drevesni kol. Za t?, kol pri vežemo mladiko enkrat ali dvakrat, da ravno raste in da jo veter ne odlomi. Vse poganjke, ki rastejo izpod te privezane mladike, moramo gladko odrezati. Ta-
koj nato zasujcino jamo, in zemljo okoli drevesa poravnamo. Po končanem delu poškropimo vrh mladega drevesa z 1% raztopino modre galice.
Da nam bo mladika lepo zrasla in šc pred zimo dozorela, moramo skrajšati vse stranske poganjke, ki zrastejo na njej. Stranski poganjki namreč slabijo moč mladike. Zato jih moramo odščinniti in skrajšati na 10—-15 cm dolžine.
Pred zimo moramo vsa "mlada drevesa osuti z zemljo. Nadzemni del debla moramo oviti s slamo, da ga zavarnjemo pred pozebo.
Obrezovanje mora biti opravljeno meseca avgusta ali najpozneje do srede septembra. Od tedaj do zime jc dovolj časa, da se mladje zadostno utrdi in les dozori. V primeru, da bi ta dela ue mogli končati do srede septembra, tedaj
obrežemo drevesa šele februarja. aH v začetku marca prihodnjega leta.
Mlado oljčno drevje, ki ni popolnoma do tal pozeblo, ima pa po deblu vidne ozebline, moramo prav tako obrezati kakor tisto, ki je pozeblo popolnoma, do tal.
Drevesa, ki nimajo po deblih vidnih ozeblin, t. j. ožganega in razpokanega lubja, pa meseca avgusta očistimo vseh suhih vejic. Dobro je tako drevje nekajkrat v letu škropiti z raztopino modre galice. To škropljenje opravimo obenem ko škropimo trte.
Ta navodila dajemo na podlagi ugotovitev in sklepov oljarjev in kmetijskih strokovnjakov, ki so imeli pred kratkim zadevni sestanek v Zavodu za jadranske kulture v Skocjanu pri Kopru.
A. F.
Gasilski praznik v nedelje ob 70-letnici PGD Ilirska Bistrica


Odbor za sadjarstvo in vinogradništvo pri okrajni zadružni zvezi je minuli teden imel svoj redni sestanek. Na tem sestanku so rapravljali o stanju drevesnega naraščaja, o zimskem čiščenju in škropljenju drevja, o novih nasadih, o škodi po zimski pozebi, o stanju nasadov ter o sadni in vinski trgovini.
Odbor je na sestanku sprejel sledeče sklepe:
EDEN OD POGLEDOV NA ODPRT PROBLEM
srooiSG s svežo
T zadnjem času je bilo veliko govora in pisanja o preskrbovanju naših tržišč s svežimi morskimi ribami in še posebej o njihovih ce-»ah. Večina vsega razpravljanja je ieaela vsekakor pozitiven namen, vendar pa je treba pripomniti, da se zaradi nepoznanja pravih razmer velikokrat dela krivica podjetjem, ki se ukvarjajo z ulovom in trgovino morskih rib. Prav zato se iahko to razpravljanje sprevrže v natolcevanje, ki ima lahko še kake škodljive posledice.
Morskih rib je več sto vrst. Vsa-fea riba pa ima po svojem okusu in tiranijivi vrednosti tudi svojo ceno, ca to pa vpliva tudi velikost ulovljene ribe. Nanjo vpliva ši tudi vreme in uspešen ulov na splošno.
V letu 1954 smo imeli dva meseca pregled nad cenami morskih rib vseh tržišč v Jugoslaviji. Prav tedaj je neki novinar napisal, da eo najcenejše morske ribe v Rovi-nju v Istri. Pregledali smo listo in ugotovili, da so bile prav tisti čas «enejše na Reki, v Kopru, Izoli in celo v Ljubljani! Dopisnik je oamreč tedaj potoval ob istrski obali in se mudil v Rovinju prav tedaj, ko so imeli ribiči dober ulov — v eni od redkih noči, ko je burja mirovala In je bilo lepo vreme.
Večkrat je slišati, da so morske ribe cenejše v Ljubljani kakor pa r Kopru, v Beogradu, ali v Pulju. Seveda tega ni mogoče verjeti, saj morajo vsa podjetja delati na podlagi rentabilitetnega računa. Nastane pa lahko velika razlika v ce-»i glede na velikost rib — celo do 180 odstotkov pri isti vrsti rib. Na to vplivajo predvsem tujezemska tržišča. Tako stanejo na primer v Trstu zobatci, težki nad 25 dkg, po 1500 Lit kilogram, težki od 10 do 25 dkg 1200, takšni pod 10 dkg teže pa komaj 600 do 800 Lit kilogram. Slede na te ustaljene norme za prodajo svežih rib se tudi razvija vsa trgovina z njimi.
Ob slabem vremenu In močnem vetru je ulov prav tako nemogoč. Ribam tedaj cena poskoči, v kolikor jih je sploh dobiti na trgu. V letu 1955 se je razen tega 93 odstotkov privatnih ribičev iz bivšega koprskega in bujskega okraja izselilo v Italijo. Ti ribiči so pozimi In poleti preskrbovali naše ribarnice z belo ribo. Ribiška podjetja so sicer uspela nadomestiti Bibiče na svojih ladjah, ki služijo poleti predvsem in samo za ulov Kiodre ribe in preskrbovanje ribje industrije, medtem ko je v preskrbovanju ribarnic z belo ribo nastala občutna vrzel, ki je še ni napelo zamašiti. To vprašanje prav
sedaj rešujejo z ustanovitvijo ribiških društev v Izoli in Piranu. V njih združeni ribiči bodo preskrbovali ribarnice z belo ribo tudi poleti.
Še nekaj o prvorazredni, visoko-kakovostni morski ribi: za kilogram te ribe dobimo na zunanjem trgu toliko deviznih dinarjev, kolikor za tri kilograme svežega prašičjega mesa! Vsekakor je bolje izvoziti ribe kakor pa prašiče, če je tako ugodno razmerje. Pri tem je treba ugotoviti, da je ulov teh rib neznaten in bi komaj zadostoval za kakih 1000 ljudi. S to količino se niti od daleč ne da kriti potreb.
To je le nekaj konkretnih pripomb na nekonkretno opravljanje neodgovornih nergačev, ki celo izkoriščajo »poštene ženice« v svoje člankarske namene. Tem ljudem bi bili tudi mi zelo hvaležni, če bi nam pomagali najti ribiče, ki bi lovili morske ribe po nižjih cenah.
»Riba« Izola
1.	Upravni odbor OZZ Koper naj organizira čimprej sestanek s podjetjem »Vino Koper« v zvezi z organizacijo odkupa grozdja za bodočo trgatev.
2.	Da bo možno lažje organizirati čiščenje in škropljenje sadnega drevja, naj kmetijski pospeševalni odbori pri KZ inventarizira-jo sadno drevje na svojem področju.
3.	Zbrati podatke o proizvodnji sadja v minuli sezoni.
4.	Sestaviti poročilo in dokončni obračnu o: o čiščenju in škropljenju sadnega drevja na področju OLO Koper, b) o napravi novih sadnih nasadov in vinogradov.
5.	Zbrati pravočasne podatke za napravo novih nasadov v sezoni 1956-57.
6.	Napraviti nove poskusne nasade višenj na Krasu ter visenj in marelic v Istri in črnega ribeza v Brkinih.
7.	Pribaviti potrebne podatke za napravo večjega nasada namiznega grozdja.
8.	Urediti prostore velike in neuporabljene stavbe v Gračišču za odkup in predelavo sadja.
9.	Organizirati postaje za pulpi-ranje sadja pri večjih KZ.
10. Pospeševati napravo velikih sadnih nasadov in sicer v Brkinih jabolčnih, v. Istri pa oljčnih, bre-skovih, mareličnih in nasadov mandljevca.
A. F.
Člani SZDL, širite SLOVENSKI JADRAN
2e dan pred 4. junijem, občinskim praznikom, je bilo v Ilirski Bistrici zelo živahno, V popoldanskih urah je bil mimohod gasilcev po glavnih mestnih ulicah, nato pa so bile na glavnem trgu uspele gasilske vaje. Sodelovala so gasilska društva iz vsega območja občine.
Dopoldne naslednjega dne je bilo na glavnem trgu slavnostno zborovanje. Na častni tribuni so bili Albin Dujc, predsednik OLO Koper, Franc Klobučar, podpredsednik OLO in drugi. Slavnostni govor je imel predsednik občine Albin Gustinčič.
Kmalu potem, ko je na mesto zborovanja prikorakala brkinska četa V. bataljona VDV, so na gasilskem domu odkrili spominsko ploščo padlim gasilcem. Zborovanje na Titovem trgu se je zaključilo z nastopom domačega pevskega zbora in folklorne skuoine. Velik del gostov se je v nadalja-vanju sporeda udeležil otvoritve nove tovarne za proizvodnjo vinske kisline in njenih soli. Novo tovarno je spravil v pogon predsednik okrajnega ljudskega odbora Albiu Dujc. Ob tej priložnosti je spregovoril nekaj besed o pomenu te tovarne, ki je druga te vrste v Jugoslaviji in čestital delovnemu kolektivu, posebno pa Se inženirju Gerlu, lcl je v glavnem vodil vsa tehnična dela.
V okviru teh proslav je priredilo telesno-vzgojno društvo Partizan uspel telovadni nastop. Ob spremljavi dobro posnetih klavirskih skladb so člani in članice ter srednješolci izvedli pester spored prostih in drugih vaj, kot preskoke čez kozo, vaje na višinski gredi, štafetne igre itd. Kot zaključno točko so izvajale mladinke prosto vajo »Prebujenje«, katere avtor je načelnica TVD Partizana Anica Soršič.
Po svojem bogatem In pestrem
Vrsta živine
govedo
ovce
prašiči
(nadaljevanje)
«kupno štev. na 100 prebivalcev	na 100 ha kmetijske v okraju odpade površine odpade
v okraju LRS FLRJ v okraju LRS FLRJ
35.000 3,34 3,47 3,12	3,21 5,38 3,58
8.000 0,76 0,68 7,05	0,73 1,05 8,10
18.400 1,75 3,18 2,82	1,69 4,93 3,24
Iz preglednice je razvidno, da je živinoreja v okraju nekoliko slab-iše razvita kot v merilu Slovenije oz. Jugoslavije. Od jugoslovanskega in slovenskega povprečja odstopa zlasti prašičjereja, delno zaradi pomanjkanja močnatih krmil, največ pa zalo, ker je delovna sila v kmetijstvu v večji meri zaposlena pri intenzivnih kulturah, kot so vrtnine in vinogradi.
Živinoreja daje letno okrog 500 vagonov mesa (živa teža), od česar se okoli polovice izvaža izven o-kraja, največ v inozemstvo. Tudi proizvodnja mleka je pomembna. Cenimo, da dosega okrog 200 tisoč hI letno, od čes'ar gre prav tako polovica za potrebe industrijskih Ikrajev in za izvoz. V te količine je vračunano tudi maslo in sir, ki pa se izdelujeta le v manjši meri.
Sladkovodno ribištvo je spričo1 majhnega števila nadzemskih vodnih tokov relativno malo razvito. V Timavu (Reki) so postrvi, katerih stalež ohranjuje ribogojnica v Ilirski Bistrici. V roki Pivki so žču-
ke linji in kleni, pa tudi rakov je precej.
Pomorsko ribištvo je dalo v letu 1954 1,247 ton rib, Le-te s'e v večjem delu predelujejo v tovarnah ribjih konzerv v Izoli, manjše količine pa se tudi izvažajo, Obmorske občine so v letu 1954 razpolagale s 44 ribiškimi ladjami s 473 BRT in 132 čolni s 112 BRT, Spričo neizkoriščenih zmogljivosti tovarn ribjih konzerv je ribištvo u-smerjeno b povečanju zmogljivosti ulova in. si v ta namen nabalvlja večje, moderno opremljene ribolovne enote.
Gozdovi na področju okraja zajemajo 36,8% celokupne površine. Vendar so gospodarsko pomembni le gozdovi ob vzhodnem robu okraja, ki imajo okrog 100—180 m3 zaloge na ha in kjer prevladujejo iglavci (jelka-smreke). V drugih deblih okraja prevladujejo listavci z umetnimi kulturami iglavcev. Prvo področje dajo .pretežno tehnični leo za predelavo in za izvoz, drugo pa ne krije niti lastnih potreb prebi-
valstva, saj ima komaj 10—40 m* zaloge na ha. Gozdovi so pretežno prebiralnega itipa, V gozdarsko pasivnem področju so gozdne površine precej obremenjene s pašo in steljarjenjem.
Letno posekajo v okraju okrog IGO tisoč m3 lesa, od 'tega okrog 00 tisoč m3 hlodovine za žago. V preostali količini prevladujejo drva, (jamski in celulozni les, ki se tudi delno izvažajo v -tujino, delno pa r druge kraje Jugoslavije. Hlodovino predelajo v lokalnih lesno-industrij-skih podjetjih.
Gozdovi dajejo precejšne stranske zaslužke kmečkemu prebivalstvu ob vzhodnem robu okraja. Tod je mnogo voznikov in gozdnih delavcev, ki v kmetijski sezoni pomagajo doma na kmetiji, jeseni, pozimi in spomladi pa iščejo zaslužek ▼ gozdovih. Tudi gozdni sadeži in zdravilna zelišča so izdaten postraih-ski vir zaslužka (prahivalritrva v gozdnih predelih.
Rudarstvo je v okraju Koper sorazmerno malo razvito. Okrog 3000 ton visolcokaloričnega črnega premoga daje rudnik »Timav« v Vremskem Britofu. Vendar so zaloge tega rudnika v glavnem Izkoriščene. Sedaj raziskujejo, čo je možno obnoviti stari rudniški ja-(Nadal je vanje prihodnjič)
sporedu je občinski praznik Ilirske Bistrice 4. junij, izredno uspel in bo sčasoma postal resničen vsakoletni praznik vsakega občana Ilirske Bistrice.
OBISKALI SMO
PARTIZANSKE KRAJE
Dve patrulji I. čete V. VDV bataljona sta v soboto zjutraj krenili iz Kopra in iz Črnega kala proti Podgorju, kjer sta se združili ter skupno sodelovali pri nedeljski proslavi partizanskega dne na Ostrož-nem brdu. Spotoma sta patrulji obiskali Boršt, Zabavlje, Lopar, Če-žarje, Beko, Gabrovico in Kastelc. Bivšim partizanskim družinam so izročili skromna spominska darila, na grobovih padlih za svobodo pa so položili vence. V nekaterih krajih je nekdanji borec te čete Danilo Ivančič spregovoril zbranim vaščanom o pomenu partizanskega slavja. Člani patrulje in vaščani so ob tej priložnosti obujali spomine na slavne dni narodnoosvobodilne vojne.	—č
POSTOJNA
Te dni je zaključila letošnjo sezono predavanj postojnska Ljudska univerza. Ob tej priložnosti s« polagali izpite tečajniki angleškega in nemškega jezika. Kakor je mano, so v Postojni letos priredili dva začetna in en nadaljevalni tečaj angleškega in tri začetne ter enega nadaljevalnega za nemški jezik. Vseh tečajev se je udeležilo 35 oseb, v glavnem nameščenci gostinske in trgovinske stroke ter uslužbenci železniškega podjetja iz Postojne. Zaradi velikega zanimanja za jezikovne tečaje bo v jeseni organizirala po-itojnska Ljudska univerza nove začetne in nadaljevalne tečaje tujih jezikov.
Šoferji in mehaniki ustanavljajo svojo strokovno organizacijo
V soboto bo v Kopru posvetovanje poklicnih šoferjev in avto-mehanikov koprskega okraja, na katerem se bodo pogovorili o možnosti ustanovitve okrajnega društva voznikov motornih vozil ia avtomehanikov. To strokovno društvo bo predvidoma vključevalo nad 500 poklicnih šoferjev in več sto avtomehanikov našega okraja. Njegova naloga bo v prvi vrsti prirejanje predavanj, tečajev, razstav in tekmovanj med posameznimi člani r namenu izboljšanja prometne discipline ter krepitev zavesti skupnosti, tovarištva in delovne usposobljenosti. Razen tega bo društvo razpravljalo tudi o izboljšanju delovnih pogojev svojih članov in jim nudilo strokovne nasvete,
TEČAJ OBRATNIH HIGIENIKOV
O krajci zavod za jocialno zavarovanje t Kopra jo organiziral tridnevni t®Saj bratnih hlglenikov vseli večjih delovnih kolektivov okraja. Tečaj je Irajal od »*-nedeljka do sredo ter so se ga udelei.Si zastopniki tridesetih podjetij. Predavali eo priznani strokovnjaki Zavoda za preučevanje dela in varnosti pri d»la LUS, Centralnega higienskega zavoda la Rop*" bliike inJpekciJo dela,
T» ¡9 prvi korak, ki ga jo izvriil» !»«• misoja za HTZ dela pri Okrajnem zava» ¿u socialno zavarovanj« v slstortuitl&fel ¡torbi za pfonr&Jsvanje dslovotii
C3
i
Politicno-ekonomskemu Izobraževanju članov delovnih kolektivov je dala okrajna konferenca Zveze komunistov in okrajni občni zbor sindikatov velik poudarek. Zbora delegatov sta opozorila na vso res-aost tega vprašanja, ker zahteva razvoj socialistične demokracije v uo5i družbeni ureditvi vedno več raatija in razgledanosti, ne samo po strokovni plati, temveč tudi glede aa spoznavanje in reševanje družbenoekonomskih in političnih vpra-Saaj. Velikokrat se ob teže rešlji-vifa vprašanjih ne znajdemo, ker ne re&ujemo pravočasno ali pa jih celo puščamo cb strani. V nani praksi večkrat tudi kršimo zakonske predpise, pa naj oc to nanaša is plačilno politiko, na politiko splošnega gospodarjenja ali druga težga vprašanja. Neredko imamo celo sklepe delavskih svetov ter «pravnih odborov, ki niso povsem zakoniti. Mnogo negativnih pojavov je tueši takšnih, ko gre za islts-sje raznih vrzeli v naših gospedar-sMa predpisih in gospodarskih in-BtruEicntih, toc ta pa 3pet pogosto vedi k nezakonitemu uporabljanju raEnih skladov. Da bi dosegli večjo izbiro dobrin za družbeno potrebo, &s, bi v našem gospodarstvu povečali čut edgovernosti za zakonitost, fia bi sssgli izboljšati organizacijo piroisvodKje, povečati (storilnost dola, urediti sistem nagrajevanja ozi-roasa plačevanja po delu — učinku (mermiranje dela), s tem pa dati večji zaslužek tistemn delavcu, ki o Dvojim delom proizvaja več i» boljše proizvode — morajo imeti aaai kolektivi takšne kadre, ki sa dovolj razgledani iit oboroženi z ecasvuuri politično - ekonomskimi znanj esss.
Prav b (eisi namenom, da bi t naših kolektivih dosegli boljše izvaja-rje postavljenih nalog, je Okrajni komite ZES a pomočjo svojega predavateljskega aktiva in v sodelovanju z okrajnim sindikalnim svetom te dni pripravil seminarje po nekaterih naših kolektivih. Podobni seminarji Okrajnega komiteja ZKS, ki so nedavno obogateli znanje čla-nem vseh občinskih komitejev ZES v okraju, so dali namreč zadostne izkušnje, da bi lahko lati predavatelji z uspehom odšli tudi v vse vefcje delovne kolektive. Udeležbo na predvidenih seminarjih pa je smatrati kot obvezno za vse člane de-avskih svetov in upravnih odborov, za vse odbornike sindikalni!: podružnic ter za člane ZK v podjetjih. Zaželeno pa je, da prisostvujejo predavanjem na seminarjih tudi ostali člani delovnih kolektivov. Udeleženci teh seminarjev se bod:> seznanili z vprašanji delavskega upravljanja, splošnega gospodarstva, kmetijstva ter razvoja socialističnih odnosov na vasi ter z nekaterimi važnejšimi vprašanji iiaže zunanje politike.
Predavanja bodo v naslednjih podjetjih:
KURILNICA Divača: dne 11. gospodarstvo, dne 12. kmetijstvo, One 13. zunanja politika in dne 11. junija družbeno upravijanje; vsak dan ob IG. url.
LESNI KOMBINAT Ilirska Bistrica: dne 11. kmetijstvo, dne 12. gospodarstvo, dno 13. družbeno upravljanje in dne 14. junija zunanja politika; vsak dan ob 16. url.
PLETENINA Sežana: dne 11. gospodarstvo, dne 12. kmetijstvo, dne 13. zunanja politika in dne li. junija družbeno upravljanje; vsak dan ob 16. url.
»TOMOS« Koper: dne 15. gospodarstvo, dne 2«. kmetijstvo, dne 21. dru-Ebeno upravljanje in čine 22. junija zunanja politika; vsak dan ob 10. uri.
»STIL« Koper: dne 10. gospodarstvo,
Za vsklajeno delovanje svetov OLO
V potok, i. t. m., ja bila pri prednedni-ka Albina Dujcu druga seja predsednikov vjrek cvolov pri OLO. Fo preučitvi novih deločll okrajnega otatutr. 83 bilo po raz-prnvi konkretizirano pravice in dožnosti evetov, ugotovljeno kompetcnce svotov in upravnih organov ter iprcjeti sklepi za potrebno iotlclovanjo med cveti samimi in za sodelovanje med uveli ter okrajnim ljudskim sdborera. R.-.zsn pomembnih oklepov za valdajen» ckliccvanjo ccj posameznih nvetav ior vertikalno povezavo skrajnih z. občinokimi sveti jo bilo jproje-tili ie več predlogov zr. poglobljeno delo-vanjo toll okrajaih irJŽbcaiSc »rgcaev.
-v ra ca
mmm
Po zveznih predpisih o razdelitvi dohodka trgovskih podjetij, pa tudi z okrajnim družbenim planom za leto 1956 je predvideno, da s'« del ski mreži vrne, oziroma porazdeli ustvarjenega dobička v naši trgovin-mecl potrošnike. Ta dal dobička, ki bo na razpolago potrošnikom, bo v našsm okraju znašal predvidoma nekaj nad 10 milijonov dinarjev. V ta namen so tudi občinski ljudski odbori zagotovili v svojih družbenih planih za leto 1956 način porazdelitve teh dobičkov.
V zvezi z gornjimi določili pa se postavlja vprašanje, kako bodo to nalogo izvršila naša trgovska podjetja Skupno z že ustanovljenimi potrošniškimi sveti — organi družbenega upravljanja na področju blagovnega promeita. Dejstvo, da s'o denarni skladi namenjeni prostemu razpolaganju potrošnikov razmeroma skromni, temeljnega pomena teh denarnih skladov — kot materialne opore potrošnikov in njihovih sve-
a a B
... če bi se delavsko samoupravljanje čimprej uveljavilo tudi v gostinskem, podjetju v Divači . . .
... če bi se kmetijska zadruga v Prestranku, ki ima vključenih le S4,l ■/• kmetijskih gospodarstev, ozrla po KZ Hrenovici, ki ima vključenih 05,3'/» gospodarstev . . .
... če bi hišni svet v Čevljarski ulici štev. 26 v Kopru — kot večina drugih liiSnih. svetov — začel pobirati tudi najemnino, katero So vedno pobira in zadržuje »administrator« . . .
... če bi Zavod za pospeševanje kmetijstva v Slcocjanu, ki mu po domače pravijo tudi »Državno posestvo«, v bodoče bolj skrbel za svoje koristi pri morebitni prodaji konj, ker se potem ne "oo moglo •več zgoditi, fla lit »Zavod« prodal konja »Mestni klavnici Izola« za ls.M8 din, katera pa ga je preprodala »Splošni trgovski v Kopru« za 15.858 dit», medtem ko je le-ta kor.ja ponovno preprodala »Mesopro-naetu« v Kopru za 23.300 dla . . .
... če bi podjetje »Fructus« v Kopru kmetijskim zadrugam pravočasno sporočila dnevne odkupno cc-ne za povrtnino in s tem omogočilo takojšnje izplačilo proizvajalcem . . .
... £e bi se kmetijska zadruga v Izoli v večji meri ukvarjala s pospefievaujcd kmetijstva. Doslej zadruga ni delala gnojilnih poskusov in demonstrativnih poskusov za zaščito rastlin, prav tako pa ni sodelovala v akciji za letoSnje z:ni3ko Škropljenje, čeprav ima zaposlena dva kmetijska tehnika. Bilo pa bi prav tudi, če bi ZK Izola pri odkupili posvetila več pozornosti kakovosti kmetijskih proizvodov, ker bi s tem ugodila kmetovalcem in potrošnikom , . .
... če bi ti rti člani hišnih svetov, ki doslej še niso prebrali brošure »Hiinl sveti ia dniiterco upravljanj® stanovanjskih hiiS« — izdane leta ! 1953 v Ljubi jase — et«rili to čimproj! . . .
Si
dne 20. kmetijstvo, dno 21. družbeno upravljanje in dno 22. junija zunanja politika; vsak dan ob 11.30 url.
»JAVOR« Pivka: ilne 25. gospodarstvo, dne 26. kmetijstvo, dne 2T. zunanja politika in dne 28. junija družbeno upravljanje; vsak dan ob IG.
»JAVOR« Prestranek: dne 25. kmetijstvo, dne 26. goBpodarGtvo, dne 27. družbeno upravljanje in dne 28. junija zunanja politika; vsak daii ob IG. uri.
EIP Postojna: dno 25. kmetijstvo, dne 26. družbeno upravljanje, 27. gospodarstvo in dno 23. zunanja politika; vsak dan ob 10. uri.
PODJETJE NE VERICE: dne 25. gospodarstvo, dne 26. kmetijstvo, dne 27. zunanja politika in dne 28. junija družbeno upravljanje; vsak dan ob 16. uri.
S prakso takih predavanj, oziroma seminarjev se bo nadaljevalo v jesenskem roku tudi po drugih podjetjih, lahko pa tudi sc v poletnih mesecih, v kolikor bodo pogoji za uspešno izvedbo.
Zaželeno in prav bi bilo, da občinski komiteji ZKS in občinski sindikalni sveti že sedaj pristopijo, v kolikor tega šo niso storili, k organiziranju klubov proizvajalcev, ker je to zaenkrat najboljša oblika združevanja članov organov delavskega upravljanja, saj si s posvetovanji, ki jih ti klubi pripravijo, izmenjajo medsebojne izkušnje, se razčiščujejo nejasna vprašanja ter se obračajo za potrebna pojasnila na tiste forume, ki lahko dajejo ustrezne odgovora na posamezna aktualna vprašanja.	S. B.
Delavke in delavci pri delu v tovarni »Javor« v Pivki i °
Odgovor Tržne inšpekcije OLO Koper, na predlog F. S. iz Portoroža Vaš predlog se nam zdi vseskozi umesten in koristen, saj je njegov namen pospešiti družbeno kontrolo v našem gostinstvu in v ostalih panogah blagovnega, prometa. Mnenja smo, da bi realizacija Vašega predloga vzpodbudno delovala na proizvajalce vina, istočasno pa preprečila marsikateri nezaželen pojav v prometu s tovrstnim blagom, Strinjamo se z Varni tudi v pogledu Vaše ugotovitve, da vino na poti od proizvajalca do točilne
« w „
a
t€

G Vl
•tov — ne morejo zasenčiti. Sicer pa je pri vrednotenju količine tovrstnih denarnih skladov upoštevati tudi in predvsem dejstvo, da bi bilo v nasprotju s principi socialistične trgovine če bi le-ta ustvarjala velike dobičke, pa čeprav bi v tem primeru bil večji tudi del dobička, namenjen za prosto razpolaganje potrošnikom.
POTREBA PO UVEDBI SISTEMA STALNIH ODJEMALCEV
V zvezi z soudeležbo potrošnikov pri dobičku trgovskih podjetij pa se nujno poraja vprašanje, kako omogočiti kar najbolj pravično in dfesledno udeležbo potrošnikov pri ustvarjenem dobičku in kako istočasno povečati interese tako potrošnikov kot tudi itogovskih podjetij za solidno poslovanje?
Po vsem sodeč je naprimernejša pcit za dosego tega cilja čim wčje število stalnih odjemalcev pri posameznih trgovskih podjetjih in njihovih poslovalnicah. Spričo večjega ■števila stalnih strank — potrošnikov ni videti prav nobenih resnih ovir, .ki bi trgovinam ne dopuščale pregledie nad svojimi odjemalci, to je ovir, ki trgovinam ne bi dopuščale evidence nad tem, koliko in kakšno blago kupujejo posamezni pofa-ošniki. Nekateri .trdijo, da bi bila kakršna koli evidenca zelo draga, da bi zahtevala od prodajalcev ogromno časa, skratka, da bi bila zamudna, predraga in s tem nesmotrna. Vemo pa, da naše trgovine _ s tekstilom, železnino in obutvijo že vodijo svojevrstno evidenco, ko izdajajo stranki ob nakupu blaga listek — paragonski blok. Ta način je zelo primisren za mnoge trgovine, saj omogoča potrošniku, da ob vsakem času lahko izkaže koliko blaga je nabavil v določeni prodajalni. Vendar pa v tej smeri v naših trgovinah z živili — pa čeprav je prj le-teh možno še v veej.i meri ustvariti sistem stalnih strank — doslej nismo storili mnogo. In prav naše trgovine z živili naj bi ae v prvi vrsiU potrudile pridobiti si eimvoč stalnih odjemalcev, isto-čssno pa bi naj uvedle tudi primerno evidenco. S tem si trgovine ne bi zagotovili; stalnega prometa, temveč bi vplivale tudi na odjemalce tako, da bi le-ti kupovali potrebne jiy» dobrin» v večjih količinah
hkrati, to je enkrat za cel mes'ec. S rtem bi mnoge gospodinje prihranile nemalo dragocenega časa, v tem ko bi nakup večjih količin blaga hkrati pospešil tudi dostavo blaga na dom.
Dodajmo še, da bi evidenco nad potrošniki v trgovinah z živili verjetno najlažje uredili tako, da bi za stalne stranke uvedli nakupne knjižice. V omenjeno knjižico bi se vpisovalo vse nabavljeno blago z. istočasnim kopiranjem v drugo knjižico, ki bi bila stalno v trgovini. Zneske nabavljenega blaga bi preostalo Ie še sešteti in ugotoviti skupen znesek. Ob koncu določenega razdobja pa bi samo sešteli končne seštevke in tako dobili potreben skupen znesek, za določeno obdobje. Na ta način pa bi zagotovuli tudi boljšo' kontrplo. Potrošnik — bi imel možnost konitroliraiti sestavo svojih izdatkov, pravtako pa odkrili monebitne pomote prodajalca pri zaračunavanju. Ko bomo v naših trgovinah opisani način evidentiranja dosegli, bomo hkrati s tem imeli tudi osnovo za delitev dobička.
mize neredko izgubi na kvaliteti. Ta ugotovitev utemeljeno vzbuja sum, da posamezni neodgovorni uslužbenci v nekaterih gostinskih obratih na vse mogoče načine »režejo«, to jo mešajo vina, včasih pa jim celo dodajajo vodo. To se dogaja kljub temu, da uredbe, ki urejajo blagovni promet in gostinstvo, nedvoumno predpisujejo, da mora kvaliteta blaga, označena na fakturi (računu), odgovarjati kvaliteti na prodajnem mestu, to je v trgovini cziroma gostinskem obratu. Na temelju omenjenega moremo zaključiti le, da bi Vaš predlog — v katerem zahtevate, da bi morala vsa podjetja, ki imajo dovoljenje za točenje alkoholnih pijač, obvezno imeti na vidnem mestu izobešen seznam z navedbo provijcnce, vrsto (imena) vina, imena proizvajalca, predvsem pa gradacije vina — organom inšpekcije bistveno olajšal kontrolo. Razen tega pa bi na ta način imeli več možnosti za kontrolo tudi sam! potrošniki — pa tudi proizvajalci, ki se mnogokrat pritožujejo, da se njihovo ime in vino na najrazličnejše načine zlorablja.
Tržna inšpekcija je sklenila predložiti našemu okrajnemu ljudskemu odboru odlok po katerem naj bi — kakor ste predlagali — imeli vsi gostinski obrati na vidnem mestu izobešen seznam oziroma spisek provijcnce, vrste (ime) vina, jmo proizvajalca in tačne gradacije vina.
Tržna inšpekcija — Koper
Dragi tovariš F. S.! Kot vidite, Vaš predlog ni ostal brez odmeva. Uredništvo »Slovenskega Jadrana« se bo kajpak tudi še v bodoče zanimalo za usodo Vašega predloga, kar pomeni, da bomo v okviru rubrike »Kako upravljamo« objavili stališče, ki ga bodo do Vašega predloga zavzeli merodajni gospodarski organi Okrajnega ljudskega odbora v Kopru.
Uredništvo
SEDEŽ BUTOVLJE Razpisuje mesta:
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
Inženir ali gradbeni tehnik z znanjem pridobivanja in predelave maimora, ŠEFA RAČUNSKO GOSPODARSKEGA SEKTORJA
Z ekonomsko fakulteto ali podobno, KOMERCIALNEGA VODJE
Fakulteta ali popolna srednja šola, RAČUNOVODJE
Popolna srednja šola, KNJIGOVODIJ
Popolna srednja šola, SEKRETARJA PODJETJA
Fakulteta ali ustrezajoča popolna srednja šola z vež letno prakso v upravno pravnih poslih. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Interesenti naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom.
Pretekli teden sta bili v Kopru In v Divači občinski mladinski konferenci. Obema so prisostvovali številni predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij.
Konferenci je prisostvovalo 124 delegatov, ki s« zastopali 1658 mladink in mladincev občinske mladinske organizacije. Dosedanji predsednik občinskega komiteja Žarko Zivcc je v referatu kritično razpravljal o delu organizacije, ki je v preteklem letu uspela razširiti svojo dejavnost z ustanovitvijo novih mladinskih aktivov, z vključitvijo 684 mladincev v njeno sredo, z vrsto predavanj, proslav in sestankov na katerih so obravnavali vprašanja vloge mladine v delavskem upravljanju in družbenem samoupravljanju. Omenil pa je tudi, da so dosedanji uspehi dela !e začetek nadalnje organizacijske krepitve osnovnih aktivov in navodilo za bodoče vzgoino-politično delo. Delegati so v živahni razpravi med dru-' gim govorili o nalogah kmečke mladine v uvajanju socialističnih oblik v našo kmetijsko proizvodnjo, poudarili so nujnost tesnejšega sodelovanja drugih množičnih organizacij 7. mladinsko, o večjem vključevanju mladine v organe družbenega samoupravljanja (v delavskih svetih koprske občine je le 88 mladincev, 20 pa jih deluje v raznih odborih) ter v 1 j udsko-p ros ve tna, telesno-vzgojna in športna društva. Izrazili so tudi željo, da bi v prihodnje prirejala mladinska organizacija več predavanj in tečajev, tako strokovnih, kakor tudi političnih in to predvsem na podeželju, kjer je zaenkrat vključenih v mladinsko organizacijo še premalo mladine.
Ob zaključku so izvolili 25 članski občinski mladinski komite, ki bo na osnovi razprave delegatov izd:-Ial načrt za prihodnjo poslovno obdobje.
Na občinski mladinski konferenci v Divači pa je bilo tako iz poročila Ivana Lipolda, kakor ¡titudi iz razprave v prvi vrsti razvidno, da nekatera občinska politična in gospodarska vodstva gledajo na delo mladinske organizacije z dokajšnjim nezaupanjem. Dogodili so se primeri (KZ Lokve), da posamezniki ne želijo vključevanja mladine v družbeno samoupravljanje, češ, da mla-
crni kal
Sami bi napravili vodnjak
Ze več let je v Črnem kalu veliko govorjenja o dobri pitni vodi. Na množičnih sestankih so ljudje večkrat razpravljali o gradnji vodnega rezervoarja. Aktivisti so prav tako zapisali to željo ljudi, toda je ostalo vse le na papirju, čeprav je v vasi več studencev, ki bi jih lahko zajeli in speljali vodo v rezervoar. Posebno to občutijo žene, ki nimajo kje prati perila. Ne daleč od vasi jo v grapi majhna kotanja, kjer se zbira voda. Zjutraj se med ženami vname pravo tekmovanje, katera bo prva prišla in oprala v čisti vodi. Tiste, ki pridejo kasneje, morajo prati v umazani vodi, kar ni ravno prijetno. Kakšno je potem tako perilo, si lahko mislimo. Tistemu, ki bo pomagal, da se bo vprašanje vode premaknilo z mrtve točke, bodo žene zelo hvaležne.
Tu je samo vprašanje: kako začeti? Ljudje želijo, da bi iz Kopra prišel nekdo, ki se na take stvari razume, da bi na licu mesta pregledal studence, napravil načrt in povedal ljudem, koliko in kakšnega materiala naj pripravijo. Vse bi potem kmalu pripravili in skopali še jamo za rezervoar in jarke za položitev cevi, Voda, ki jo uporabljajo sedaj, je nevarna zdravju,
lcer se vanjo steka gnojnica iz vasi.
g.
ledina nad Idrijo
Letos se je predstavilo Prosvetno društvo 7. dvema prireditvama. Uprizorili so Standekerjevo dramo »Prevara« in Lipahovo veseloigro »Glavni dobitek«. V društvo je vključenih sedem okoliških vasi. Medtem pa pripravljajo prireditve tudi v Zadružnem demu v Govej-ku. Oder jo še precej skromen, predvsem potrebujejo novo zaveso. Odbor kmetijske zadruge, ki razume težave in potrebe društva, nudi vso podporo. Letos je društvo sprejelo precej novih članov, predvsem iz vrst mladine. V. G.
II] oroinizici!
dinci niso sposobni prevzeti nase to odgovorno družbeno delo, po drugi strani pa ne nudijo mladini možnost, da bi se vzgajala v prevzemanju teh funkcij. Zato je v tej občini sodelovanje mladine v organih družbenega upravljanja skoraj neopazno. Pregledali so, da bi novoizvoljeni mladinski komite v prihodnje poiskal možnosti tesnejšega sodelovanja z vsemi množičnimi organizacijami in vodstvi podjetij ter kmetijskih zadrug. Pohvalili so prizadevnost mladine v Lokvi in Senožečah, kjer se mladinci aktivno udeležujejo javnega življenja. Ta-iko imajo v Senožečah dober tam-buraški zbor, sedaj pa snujejo strelsko družino. V Divači in Lokvi je mladina nosilec teles"novzgojnega dela ter se skrbno pripravlja na prvi večji telovadni nastop, ki bo to
lokev
Pretekli teden so v Lokvi odprli knjižnico in čitalnico. Knjižnica je v lepo urejenem prostoru Zadružnega doma. Otvoritvi je prisostvovalo tudi 30 mladincev, kar je znak, da je bila ta ustanova več kot potrebna. Da je knjižnica lahko začela delati, so zbrali precej dobrih knjig, občinski ljudski odbor v Divači pa jim je odstopil omaro, medtem ko je KZ Lokev darovala 15.000 dinarjev. Pohvaliti je treba tudi pripadnike JLA, ki so priskočili na pomoč pri urejanju prostorov in darovali nekaj slik naših voditeljev. Skrb za ureditev knjižnice sta prevzela mladinska organizacija in krajevni odbor SZDL.
prem
Na krompirjevih nasadih se je spet pojavil koloradski hrošč — letos v veliko večji množini, kakor prejšnja leta. Kmetje so mu že pred škropljenjem okuženih njiv napovedali neizprosen boj. Tudi tisti, ki sicer še-zmerom z nezaupanjem gledajo na učinkovitost raznih koloradarju škodljivih škropiv ga pridno obirajo z golimi rokami in vztrajno iščejo po krompirjevih listih novih zaleg.
•
V ospredju zanimanja in vsakodnevnih razgovorov je zopetna graditev, oziroma skorajšnja dograditev brkinske ceste. Ta cesta bi zadovoljila predvsem prebivalce osrednjih Brkinov, vaščane Celj, Prelož in druge, ki vozijo vse svoje pridelke v odkup zadrugi po dosedanjih slabih in razdra-panih poteh, ki občutno kvarijo kakovost blaga in povečujejo prevozne stroške. Prebivalci teh vasi bodo sodelovali z mladinskimi delovnimi brigadami z udarniškim delom in z oskrbovanjem brigadirjev s hrano.
-šič-
nedeljo. Razen tega pa so mladinci Lokve veliko storili za ustanovitev krajevne knjižnice.
Ob zaključku konferenco je predsednica OK LAIS Marija Vogričeva podelila diplome za uspehe dela dosedanjega občinskega mladinskega komiteja ter mladinskih aktivov v Lokvi in Senožečah v šestemeseč-nem (tekmovanju, ki ca je lansko jesen razpisal CK LMS.
Pisma uredništvu
Tovariš urednik!
Veliko je krajev, ki si želijo gostovanj GSi\ Nekaterim je mogoče ugoditi, nekaterim ne. Med lcrajl, iz katerih dobivamo največ prošenj in protestov, sta Sežana in II. Bistrica. V II. Bistrici imamo celo abonma, vendar smo imeli letos tam le iri
Planinska koča na Slavniku je že pod streho
Letošnje vreme je bilo zelo muhasto in je vsem nagajalo, tudi planincem. Sele zadnje dni maja je toplejše vreme omogočilo vzpone na nižje planinske točke. 27. maja je priredilo koprsko planinsko društvo skupinski izlet na Slavnik. Namen izleta je bil ogled koče, ki jo še gradijo, in pregled poti, ki jo bo treba že v kratkem markirati. Izlet je lopo uspel, škoda le, da se ga niso udeležili tudi mlajši planinci,
Slavnik je edina planinska privlačnost v neposredni bližini Kopra. Lani so začeli koprski planinci graditi na zahodni strani tik pod vrhom, planinsko kočo. Planinska zveza Slovenije je prispevala 2,600.000 dinarjev kredita, okraj Koper pa en milijon dinarjev. Do lansko jeseni je bila koča pokrita in v grobem dograjena. Skoraj tretjino denarja je šlo za prevoz gradbenega materiala.
Za dokončno dograditev koče bo potrebno še precej sredstev. Čeprav odboru za gradnjo doslej teh še ni uspelo dobiti, bo poskrbel, da ne bi burja in slabo vreme naredila kakšne škode. Ker ima koča prednost pred podobnimi gradnjami v Sloveniji, je odbor prepričan, da bodo potrebna sredstva
pravočasno dobili, tako da bo koča do letošnje jeseni dokončana in opremljena. Kljub temu pa se bo odbor potrudil, da bo koča od zdaj in skozi vso sezono zasilno oskrbovana.
Na zadnji skupščini Planinske zveze Slovenije je bil na predlog odbora Planinskega društva Koper sprejet sklep, da se planinska transverzala, ki so sedaj končuje na Nanosu, podaljša do morja. Potekala naj bi z Nanosa čez del Krasa na Vrcmščico (1026 m), od tu v Brkine, mimo slivske jame Dimnice v Markovščino, od tu pa na Slavnik in dalje do morja. V Mar-kovščinl (gostilna) bodo lahko planinci tudi prenočili, saj bo na razpolago osem postelj. Ta vmesna postaja bo imela tudi svoj žig, prav tako kot tudi koča na Slavniku.
S Slavnika je prelep razgled na velik del Primorske. Z njegovega vrha vidiš Učko, daleč na vzhodni strani kipi v oblake vrh notranjskega Snežnika, vidijo se Nanos, Vremščica in drugi vrhovi. Na severu in zahodu pa so vidno Karnske in Julijske Alpe ter Dolomiti. Pod seboj lahko vidiš valovite Brkine in Čičarijo, na zahodu pa kot na velikanskem zemljevidu: Istro, Trst in morje.
Dober dan, diagi prijatelj, spel snu za teden dni starejši. Da nam dnevi še hitreje minejo, pa nam — kot tokrat — poskrbijo ra/na Turistična dmštva in vso mogočo sekcije Ljudsko tehniko. Potcbr.o jadralci so tokrat poskrbeli /a veselo za-bavo — mislim one najmlajše, ki so komaj prejeli svoj »krst«, ko 50 jih starejši t o variti pod guiariko zastavo pometali Neptunu v naročje,.
Se tem slišal s tem v zvezi, da so te gojenci Srednje Sole v Piranu močno razburjali, ker so jim pri Jadro klubu v Kopru meni nič tebi nič uzurpirali patent na starostni običaj mornarskega »krsta« pod strašno gusarsko zastavo in varstvom Neptunovega tri/oba.
Pritožilo so se mi nekatere koprsko gospodinje, da slane konjsko meso v konjski mesnici na koncu Čevljarske ulico — oli pa na začetku, kakor pač nanese pot — t.a Slovence po 280 dinarjev kilogram, po italijansko pa ga prodajajo po 160 dinarjev, kar tudi jasno in glasno piše na tabli v izložbenem oknu omenjene mesnice — čc ne verjamete, pa so sami prepričajte!
Prebivalci Semcdcle, ki so ticor zaposle-
ni v Kopru ali pa se v našem glavnem mestu preskrbujejo z življenjskimi potrebščinami, so me prišli vprašat, če velja člen 5, točka 4, poglavje IV. Odloka o javnem redu in miru, ki g« je izdal OI.O Koper dne 27. decembra lansko lclo. Tam namreč ptfe, da je prepovedano ob javnih restaii in poteh imeti ali nameščati na ograjo v viilal do 1.B0 m bodečo žico. Ta te namreč močno šopiri na poti med Koprom in Semcdolo — ne samo, da jo napeljana vrhu ograje, marveč jo cela ograja okoli vodno črpalke napravljena iz bodeče žice, ki rasta neposredno iz samo poti. Scmedelčani so jo kaj veseli, posebno ponoči, ko morajo v gosjem redu prav pri nasprotnem zidu mimo rje, ker bi se sicer lahko zgodilo, da ostanejo spričo ostrih bodic brez kakega kosa obleko — ali pa si jo najmanj razparajo . . .
Za Dekane peče kruh pekama na Škofijah. Včasih so tega kruha v Dekanih pošteno «veseli. — in sili, no da hI ga jedli. Zgodilo sc jo namreč, da je gospodinja, ko je prerezala svežo štruco, prerezala obenem tudi precejšen cigaretni ogorek ali sčik.. po domače, ki je verjetno peku pri delu »pomotoma.1 padel v testo, pa so
mu ga ni zdelo vredno pobrati ven. Higiena pa taka! . . . La naj nikar ne misli tisti pek, da sem si morda to izmislil — pri meni je, varno spravljen v predalu dragocen »corpus delicti« — tisti nesrečni »člk < , , .
Rili so zelo veseli na Premu, ko so jim z lepimi plakati naznanili, da bo prišel v vas potujoči (ali nepolujcčl) kino In »I kodo vaščani lahko ogledali razne filme. To se je še dvakrat ponovilo — in vedno so ljudje čakali zaman. Ko je končno kino le prijel, pa seveda ljudi ni bilo. In jo bilo tako bolj prav, zakaj tisti, ki so na predstavo le prišli, pa so bili močno razočarani nad programom in šo posebno »gladkim predvajanjem« slik in tona potu. jočega kinematografa Iz Ilirske Bistrico.
Pravijo, da mlekar Andrej na Ostrožnem brdu sicer nI nič kaj prijatelj z mlekom
_ ima pa že veliko rajši utekočinjeno
grozdje ali pa soparo dvakrat prekuhanih češpelj. In je bil tudi ljubi, dobri Vinček kriv, da je Andreja prod nekaj dnevi dobila v oblast osovražena voda; ko sc je vračal — precej »pod gasom* seveda — iz Ribnice proti domu. ga je pograbila deroča Reka In ga z vprego in mlekarskimi vrči vred odnesla proti Vranskemu Brilofu. So sreča, da se je znašel »pri roki« Valenčičcv Salko Iz Ribnico in vso skupaj potegnil na tuho. Hudič ti ga vedi, če ne bi sicer ljubi Drcjče odplaval sko/i Skocijanske jamo proti Jadranskemu morju . . .
Naj bo dovolj za danes — In brez zamere, kdor jo kriv, pa naj se naravna. I.cpo sc Vam do prihodnjič priporoču In Vas pozdravlja Vaš
Vano
predstave. Vzroki? Prvi In najvažnejši je v tem, da naše gledališče še danes ni tehnično popolno urejeno. Naša gostovanja so zato povezana z daljšimi turnejami, ki jih vnaprej pripravimo. Na gostovanja hodimo, če je le mogoče, z rednimi prometnimi sredstvi, zato se v glavnem držimo tislili krajev, ki so ob prometnih žilah. Zar:uli prevelikih izdatkov je skoraj nemogoče, da bi gostovali v kateremkoli oddaljenejšem kraju, Ce bi imeli lastni avtobus, nam ta zadeva ne bi povzročala sivih las. Upamo. da bomo to v kratkem dosegli in potem bomo vsem na razpolago. Toliko za uvod, da bi prebivalci iz Sežane ra/.umeli naše težave.
V Sežani lahko gostujemo le ob ponedeljkih. Ce bi hoteli gostovati v drugih dneh, bi morali odkupiti, oziroma plačati kino predstavo. Tega pa za sedaj še ne zmoremo. Marsičesa je kriva tudi letošnja zima. Dvakrat smo ponudili gostovanje, vendar nas v Sežani niso mogli sprejeli, ker so pripravljali druge prireditve. Ob prvem gostovanju se bomo pogovorili o vseh vzrokih in težavah in se opravičili.
Nekolikanj drugačen je položaj v II. Bistrici. Tam smo razpisali abonma. Naj takoj poudarimo, da Barba Vanc ni bil poučen o vzrokih, zakaj naše gledališče zadnje čase nič več ne prihaja v II. Bistrico, ki jo imamo za našo najboljši postojanko. Zdi se mi, da bi morali lokalni faktorji Barbi Vanetu in .prebivalcem razložiti, da je bila prepovedana uporaba dvorane za gledališke predstave, ker ni bila urejena po zakonih o varstvu obiskovalcev. Zvedeli smo, da je ta stvar urejena in tudi žc gostujemo v Sežani in v II. Bistrici.
Naše gledališče je šo razmeroma mlado, zato je razumljivo, da imamo še nešteto težav in napak. Upam, da nam obiskovalci iz Sežane in II. Bistrico tega ne bodo šteli v zlo. Naša želja in naš namen je, da bi čim več igrali In da bi naše obiskovalce čim bolj zadovoljili. Upamo, da bomo s prihodnjo sezono premagali marsikatero težavo In da bomo redno, z vsakim novim delom, gostovali tudi v Sežani, II. Bistrici in po vseh odrih Slovenskega Primorja, kjer si želijo naših predstav.
Uprava GSP Koper
Tovariš uredniki
Ob nastalem lepem vremenu in vročini, ki je nenadoma nastopila po dolgi in hladni zimi, pa tudi ob vso daljših dnevih se samo po sebi postavlja vprašanje letnega kina — ki-nopredstav na prostem — in pa letnega urnika. Želimo si kinopredstav prostem, ker je že prostor na razpolago, razen lega pa bi še radi, naj bi uprava kina takoj premaknila začetek večernih predstav za pol uro — na 20.30.
Obenem želimo prebivalci Seme-dele, naj bi uprava koprskega kina v lastnem interesu postavila na križišču pri avtoprevozniškem podjetju »Slavnik« svojo oglasno desko, ki bi redno obveščala Semedelčane o jiro-gramu koprskega kina. Morda bi se dalo pogovoriti z upravo »-•avnika«, da bi vctrlno namestili na njihovo upravno zgradbo, mimo katere gro večina Semedelčanov v službo in z dela. Prav gotovo je zdaj v Semc-deli tak odstotek rednih lcinooblsko-valcev, da Jim Jc uprava pravzaprav dolžna v tem pogledu ugoditi. Pa brez zamere — tovariši v upravi koprskega kina! Redna obiskovalka
piran
Občinski sindikalni svet v Piranu je začel včeraj s tritedenskim seminarjem za novoizvoljene člane delavskih svetov in upravnih odborov piranske občine. Seminar so organizirali v dveh skupinah, in sicer enega v Piranu, drugega pa v Portorožu. Na obeh bodo predavali številni politični in gospodarski strokovnjaki o zakonodaji, o upravljanju državnih podjetij po delovnih kolektivih, o družbenem planu, o izvajanju novega komunalnega sistema, o zakonih, uredbah in predpisih s področja knjigovodstva, bančništva, higiensko tehnične zaščite dela, socialnega zavarovanja in šolstva. Predavanjem prisostvujejo skoraj vsi člani novoizvoljenih organov delavskega upravljanja.
Veličastna proslava desete obletnice Ljudske îehnike
Koprska regata — Ocenjevalna vožnja motociklov — Nočna regaia ob ognjemetu — Slovesna proslava desete obletnice Ljudske tehnike tudi ob našem morju — Tradicionalni obred
Sedel sem na eno izmed skal, ki so navaljene pred pomol. Poleg mene je bil neki jadralec iz Opatije. Drugi strel — Sloke imajo še pet minut časa. Sosed je gledal na uro in ko je potekla zadnja sekunda, je istočasno kot štartni strel zamahnil z roko. Svojemu prijatelju, ki je bil v eni izmed jadrnic, je zaklical: »Mile! Drži se!< Potem si je z razburjeno kretnjo popravil očala, se pripognil in zamižal na eno oko. Njegov prijatelj je s spretnim manevrom prešel v vodstvo. Moj sosed se je oddahnil, tlesknil s pestjo ob dlan in zakričal; »Bravo! Bravooo!« Obrnil se je k nam, ki smo sedeli okoli njega, in z navdušenjem razlagal prijateljevo prebrisanost. »Razumete, imel je prednost in jo je izkoristil! Zelo lepo!«
Startale so še posadke sedmih »L—5« in 14 jadrnic vrste »Zvezda«. V kategoriji »Slok« je bil zmagovalec Mario Mussotti iz Tržiča, v vrstah »L—5« je zasedel prvo mesto Hinko Mateljan z Reke, medtem ko si je med jadrnicami »Zvezda, priboril prvo mesto Fausto Busani iz Milj.
Ob desetih zvečer je bilo nočna, propagandna regata. Na robu ceste, ki vodi v Semedelo, so zagoreli ognji. Na morju so se zibale jadrnice in nenadoma je z vojne ladje, ki se je zasidrala pred pristaniščem, zašvistela raketa, nato druga, tretja ... Fššš . .. bum, raketa se je razletela, iz nje pa se je vsula večbarvna zvezdasta svetloba in zamrla. V zrak se je spet pognal kačast trak. Rdeč, rumen, moder, zelen ogenj je s trepetavo lučjo razsvetlil hiše, obraze presenečenih ljudi, morje in bela jadra. Otroci so z napetimi očmi gledali, občudovali in sem in tja hlastno vpraševali starše, ki so jih držali za roke in jih komaj obvladovali. Pa tudi starejši se niso mogli ubraniti čaru; nekateri, ki so bili za prvo vrsto, so se dvigali na prste in stegovali vratove, da bi bolje videli . . ,
Drugega dne je bila svečana proslava desete obletnice Ljudske tehnike. Ob tej priložnosti je govoril tudi sekretar glavnega odbora LT Slovenije, Janez Nedok. V svojem govoru je opozoril na uspehe, na delo in govoril o pomenu te važne in pomembne organizacije.
Za tem so izpred pristanišča kre • nili na ocenjevalno vožnjo motoristi, in medtem ko so se amaterji izolske Mehanotehne predstavili s svojimi motornimi letalskimi modeli, je z lesenega sodniškega stolpa spet zadonel strel, Regata se je nadaljevala. Iz gneče jader so se izluščile velike potovalne jadrnice, tako imenovani »Krstaši« ali »Kri-žarke« po naše. Bilo je brezvetrje, zato se barke skorajda niso premikale. Prva je ujela v svoja jadra veter »Stella-maris«, ki jo je vodil dr. Pecoraria iz Trsta. Velika »Dubravka« iz Pulja je zaostala že na startu in ni mogla le izgube nadomestiti na vsej, 7 milj dolgi progi.
Razen »Zvezd. , »Slok« in »L—5« so tekmovale v nedeljo tudi »Divje mačke« in »Olimpijske jole«.
Stal sem na tribuni pod sodniškim stolpom. V zvočniku je za-hreščal glas: »Zvezde, pozor! Se 5 minut!«
Zavel je veter in neka Avstrijka je pripravila svojo ozkotračno filmsko kamero. Zdaj! Kamera je zaropotala. »Zvezde« so kakor ena prešle štartno linijo. Nekdo je udaril po leseni ograji in poskočil. Krasno! Edinstven štart! Skoči tja-le in fotografiraj!« Črta »Zvezd se je raztegnila in tiste, ki so bile bolje grajene, so prešle v vodstvo.
Medtem ko so se jadralci borili za prva mesta in upali na boljši veter, se je začel v pristanišču znameniti mornarski obred — krstili so nove člane jadralnega kluba »Jadro«, Stari »morski volkovi iz kluba so bili strogi; in ne samo to, tudi grozni so bili. 2e njihova črna gusarska zastava z lobanjo in dvema prekrižanima kostema je vzbu-(Nadaljevanje na 11. strani)
PARTIZANSKI TABOR NA OSTROŽNEM BRDU Lepa proslava 12. obletnice ustanovitve V. bataljona
L brigade VDV
V nedeljo dopoldne sl> je na Ostrožncm brdu zbralo okrog 3000 Brktnccv in bivših partizanov, ki so proslavili dvanajsto obletnico ustanovitve petega bataljona I. brigade VDV. V zgodnjih jutranjih urah so na zborno mesto prispele brkinska, istrska, podnanoška ter zgornje in spodnje pivška patrulja, ki so spotoma obiskale partizanske domačije v Brkinih ter se sestale s tercnci narodno-osvobodilnega gibanja.
Na Ostrožncm brdu je bila nato proslava, ko sta se je med drugimi udeležila tudi narodna heroja Stane Semič-Daki in Albert Grutlen-Blisk. Na proslavi so predsednik okrajnega odbora Zveze borcev, ljudski poslanec Anton Ukmar, predsednik občinskega ljudskega odbora v Pivki Milan Zakrajšek in nekdanji komisar petega bataljona VDV Drago Suhi govorili o pomembnosti zbora tega bataljona in poudarili nadčloveške napore njegovih pripadnikov v borbi s fašisti za osvoboditev našega ljudstva. Po krajši kulturno-umetniški prireditvi, na kateri so sodelovali učenci osnovne šole na Ostrožnem brdu, pevski zbor iz Ivošane in godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane, so borci V. bataljona VDV položili vcncc na grobove padlih partizanov
Koprsko pristanišče je bilo v soboto in nedeljo posajeno z belimi jadri, ki so brzela križem po sinji gladini, dokler se niso pomerila v viteški borbi za prvaka regate
Tedaj pa je bila takale slika: s polnimi jadri vetra po lahno rzvalovanem morju velikemu ciliu naproti
V znamenju Ljudske tehnike: avtomobil, bicikel, motoristi in bela jadra v koprskem pristanišču, kjer je množica ljudi prisostvovala proslavi 10-lctnice obstoja Ljudske tehnike, ki si je v naši deželi nabrala ogromnih zaslug za tehnično vzgojo državljanov
Za konec še vesela zabava: po starem obredu so koprski jadralci sprejeli medse v Jadro klub mladi naraščaj, ki ga bo poslej varoval morski očak Neptun s svojim trizoboni. Pri slovesnem obredu sprejemanja novih članov pod okrilje gur.arskc zastave koprskega Jadro kluba je blio seveda obilo smeha pri prisotnih gledalcih, ki so se nagnetli na obalo
Jadranje sodi med vrste športa, ki nudi več užitka jadralcu kakor pa gledalcu. Nekaj podobnega je tudi z regato. Tekmovalec pozna pravila, izkorišča ugoden veter, si izbira pot, ki mu je najpri-
Iz pristanišča na Startno mesto
kladnejša in kjer bo imel prednost. Gledalec, ki stoji na bregu in ki običajno ne pozna pravil, se dolgočasi; težko ga navduši še takšna duhovitost in spretnost v manevriranju.
Regata je šport poštenosti in nesebičnosti, Razvil se je na severu, na Holandskem in v Veliki Britaniji, ter se kmalu priljubil tudi drugod. Uporabljajo različne vrste jadrnic, kot Zvezde, Krstače, Sloke itd. Tekmujejo po tipih bark, kakor tekmujejo boksarji po kategorijah. Med regato se ne sme tekmovalec posluževati nobenih pripomočkov, recimo vesel, ne sme se zadevati v druge jadrnice, sotekmovalcu ne sme odvzemati vetra itd. Deset minut pred startom da štarter znak s strelom in dvigne zastavico, ki pove, katera vrsta jadrnic naj se pripravi. Drugič ustreli deset minut pred startom. V tem trenutku ne sme imeti tekmovalec nobene zveze več z obalo, Tretji strel je znak za začetek.
V soboto popoldne se je začela tradicionalna koprska regata, na kateri so razen slovenskih in hrva-
ških tekmovalcev sodelovali še klubi iz Trsta, Milj, Tržiča in ena posadka iz Avstrije. Dan je bil oblačen, pihal je močan veter.
2e precej pred začetkom sem šel na.pomol, kjer je bil štart in cilj. Radioamaterji so preskušali mikrofone in ozvočenje, medtem ko so drugi člani Ljudske tehnike pripravljali manjša dela, ki jih opazimo in pogrešamo samo tedaj, če jih ni. Sem in tja je kdo še zabil kak žebelj, skočil po kakšno stvar, jo prestavil ali odnesel... Na pomolu, ki je skoraj vedno zapuščen in na katerem le sem in tja vidiš kakšnega ribiča ali sprehajalca, je postajalo zmerom bolj živahno. Vedno več radovednežev je prihajalo in iskalo kraja, s katerega bi lepše videli.
Okrog treh popoldne so prišli na slavnostno tribuno povabljeni gostje, kot Albin Dujc, predsednik
Kdo bo koga?
okrajnega ljudskega odbora, Franc Klobučar, podpredsednik OLO, Mirko Jelerčič, predsednik Mestnega ljudskega odbora Koper, predstavnik italijanske vlade v Kopru dr. Guido Zecchin s soprogo in drugi. Tekmovalce je pozdravil predsednik Jadralnega kluba »Ja-dro« Stojan Smerkolj. Kmalu nato je zadonel s sodniškega stolpa strel in regata se je začela.
Dvajset »Slok« se je pripravilo.
i .. 1

gostovanje tržaškega sng v turističnem tednu
Moskovski MMveni teater obiskal Ljubljano
Pred 30. leti je v Ljubljani prvič gostoval Iludožcstvcni teater iz Moskve. Ze od takrat jc MIIAT za ves kulturni svet ustaljen in priznan gledališki pojem. Njegov sloves je neločljivo vezan z imeni K. S. Stanislavskega in Nemirovič-Dančenka ter avtorjema Cchovim in Gorkim. Te dni je Moskovski hudožestveni teater zopet obiskal Ljubljano, kjer so uprizorili Tolstojeve »Sadove prosvetljenosU«, odlomke Tolstojeve »Ane Kareninc« in Gogolja »Mrtve duše« ter dramo A. I\ Cchova »Tri sestre«. Ljubljansko občinstvo je ruske gledališke umetnike toplo pozdravilo in se jim zahvalilo za njihovo umetniško izvajanje. Na sliki: prizor iz drame A. P. Čehova »Tri sestre«
Paribližufmo ljudem
OB RAZSTAVI ZEMLJEPISNEGA MUZEJA SLOVENIJE V KOPRU
Vsi, ki se ukvarjajo z muzejskim delom, želijo, da bi naši muzeji postali tisla žarišča kulturne dejavnosti, ki bi jih človek obiskaval iz notranje potrebe. Da pa bomo to dosegli, je treba mnogo dela, zlasti glede popularizacije. Bodimo odkriti in priznajmo, da so muzejske ustanove precej tudi same krive, če obisk v muzejih ni takšen, kakor bi moral biti. Svojih zbirk niso znale približati ljudstvu na način, ki je za njega zanimiv in tudi dojemljiv. Muzeji se morajo tudi sami približati ljudem, iti mednje, ne pa da čakajo nanje samo v svojih stalnih prostorih krajev, kjer so.
V dneh Turističnega tedna v Kopru nas letaki opozarjajo na razstavo Zemljepisnega muzeja Slovenije v telovadnici slovenske gimnazije. Ta ustanova pravilno razume svoje naloge. Iz svojih ljubljanskih prostorov je šla med ljudi in jim pokazala na dojemljiv način svoje dragocene zbirke ter jih tako vključila direktno v kulturno življenje najširših plasti našega ljudstva.
Prvo, kar nas na razstavi preseneti, je to, da so vsi eksponati originali. Ob njih spozna človek vse bogastvo stare kartografske dejavnosti. Na pregleden način vidimo, kako so prikazali Slovenijo od IG. stoletja dalje s pomočjo zemljevidov. Panorame nekaterih naših mest in slike iz življenja našega naroda na robovih kart so zelo značilne in nam povedo marsikaj o takratnem življenju. Cim bolj gremo v novejšo dobo, tem toč-nejše so karte. Zemljevidi od druge polovice 18. stoletja naprej, zlasti pa iz začetka 19. stoletja, so že močno popolni v vsakem pogledu. Zanimiv je pregled specialk, saj lahko zasledujemo njihov razvoj od Napoleonove dobe do danes. Atlasi, ki nosijo naslov enega samega avtorja, so dela mnogih kartografov.
Posebno pozornost zaslužijo karte slovenskih kartografov. V primerjavi s kartami tujih avtorjev iste dobe so odlično izdelane. Odraz političnih in občeslovenskih teženj iz srede 19, stoletja je Ko-(Nadaljcvanje na 11. strani)
bo je oskrbel Oskar Kjuder, plese pa je naštudirala Olga Gorju-pova. Razen Modesta Sancina pa so igrali še: Stane Raztresen, Valerija Silova, Zlata Rodošlcova, Julij Guštin, Ema Starčeva, Štefka Drolčcva. Tca Starčeva, Miha Ba-loh, Anton Požar, Silvi j Kobal, Jožko Lukeš, Josip FiŠcr in drugi. Skratka, ves ansambel je imel priložnost, da se izkaže — in te priložnosti ni nihče zamudil.
Z. L.
MLADA POTA, STEV. 9
Iz vsebine:
Smlljan Rozman: Pirhi, Stane Tome: Zimska, Stane Pevcc: O'rok ob grobu, A. P.: Na obisku pri očetu, Valentin Cunilrlč: Pred nočjo, Samota, V večeru. Impresija na pragu ljubezni, Viktor Konjar: V kavarni, Sedeli smo ob obali, Vse je le veter, le veter, Tanja Drmec: Pravo-kotnik belega papirja, Angelo Svab: Oni dve, Mili Malenšek: Sonet, Pomladne noči, Lučka Pilgram: Ob bergli, Silin: Pozabljena malica, Marijan Erbcžnik: 2elja v beli noči, Moja pesem, Odgovor, Ivo Brnčič: Problem mladosti v Cankarjevi du-ševnosti in literaturi, l)r. Mirko llu-pel: Jurčičev dnevnik leta 18G3, Veno Taufer: Knjige, vredne da jih preberemo, Alenka Gerlovič: Slikarstvo dvajsetega stoletja, S. — L.: Ob robu šolske reforme, Stane Saksida: Motivi in mehanizmi II, Bogdan Kavčič: Malo po Mljetu, Ivan Totrč, Mit-tj.i Mejak, Jože Ciulia: Pogovori — Beležke.
Likovni prispevki: ' Ive Subie, Jože Ciuha, France Mesaric, France Pod-rekar, Ivan Cankar, Pablo Picasso, Jacques Lipschltz, Bernard Léger, Gino Sevcrini.
za razprodane predstave, kar ni moglo ovirati niti k dežju preteče in mrzlo vreme ob ponovitvi drugi dan.
Svojo zmagovito pot v sedanji izvedbi so začele Primorske zdrahe- lani julija, ko jc bila premiera v Trstu na stadionu »1. maj«. Številne razprodane predstave, polni avtobusi iz vseh bližnjih in oddaljenejših vasi! Tržačani, čeprav so »Zdrahe že poznali, se niso naveličali poslušati sočne domače govorice in se smejati posrečenim šalam. Dejanje se razvija od prizora do prizora: sedaj na vasi pred Lipetovo ali Jožetovo hišo, potem pri portu ah pri sodnem adjunktu. Vcsclost je na višku, ko klepetave babe zapletejo v svoje zdrahe še dedce, da potegne eden fovč, drugi staro sabljo, tretji pa celo sekiro. Seveda se mora taka huda reč končati pred sodno oblastjo. Tam pa ni tako hudo, kajti gospod adjunkt tudi sam sila rad meša štrene in vsa stvar se srečno konča s tremi svatbami.
Na Trgu Revolucije v Kopru je bilo pretekli teden kaj živahno. Se pozno v noč so delavci gradili pravo vas. »Ali rešujejo stanovanjski problem?« so vpraševali hudo-muineži. »Ne bi bilo napačno! Toda to so le kulise za uprizoritev > Primorskih zdrah«. Te dni nas zopet obiščejo Tržačani.
Brez dvoma je bila uprizoritev ponašenih Zdrah (Carlo Goldoni: Le Baruffe Chiozzotte — Mirko Rupel: Primorske zdrahe) naj-privlačnejša in najbolj kvalitetna prireditev Turističnega tedna. Brez vsakega hrupnega reklamiranja bi bila »novozgrajena vas na našem ¿lavnem trgu zadostno zagotovilo
S »Primorskimi zdrahami» je potem tržaško SNG sodelovalo na lanskem Ljubljanskem festivalu in želo veliko priznanje. Sele letos, 31. maja in 1. junija, pa smo jih videli tudi v Kopru.
Goldonijcvo komedijo v treh dejanjih je prestavil v naše narečje dr. Mirko Rupel, tržaško uprizoritev sta režirala Jože Babič in Modcst Sancin, ki je obenem upodobil nepozaben lik ribiča Lipcta. Baje jc rekel nekdo v Trstu, da se Zdrahe« splača gledati, pa če ne bi bilo drugega kot Sancin. Široko in pestro zasnovano sceno sta pripravila Jože Cesar in inž. arh. Viktor Molka. Scensko glas-
Scena tržaškega SNG za uprizoritev Goldoni - Ruplovih »Primorskih zdrah.. »Vas« so zgradili na Trgu Revolucije pred starodavno Ložo
Razstava ljudske prosvete okraja Koper
Kakor smo že poročali, je bila te dni v Kopru razstava ljudske prosvete okraja Koper — od čitalnic do ljudskih in delavskih prosvetnih društev današnjih dni. Na razstavi so zastopana vsa naša društva, toda zaradi obilice dokumentarnega gradiva je razstavljena komaj petina materiala, ki so ga požrtvovalni kulturni delavci zbrali po terenu. Zbrano gradivo pa bo služilo za izdajo publikacije, kjer bo podrobno orisan razvoj in delo naših prosvetnih društev. Spričo moderne ureditve je razstavljeni material lahko prenosen in si ga bodo ogledali v vseh občinskih
središčih našega okraja Razstava jc namenjena predvsem mladini — delavski, kmečki in šolski — pri kateri naj bi vzbudila zanimanje in veselje do kulturno-prosvetnega udcjstvovanja,
STANE SUHADOLMK:	2
Pomorsko izrazoslovje
Ker so bila že v prejšnji številki orisana načela, po katerih je bilo odbrano pomorsko besedje za šoln in jadrnico, lahko preidemo k stvari.
Vsak pomembnejši del plovila ima svoje ime. Navadno eno; le kadar se nikakor ni bilo mogoče odločiti, so uporabljene soznačnice.
Čoln, jadrnica in ladja so bile človeku že od davnine blizu, zato jih je poosebljal. Angleži, ti večni kavalirji, so .šli celo tako daleč, da so vsem prisodili — ženski spol. Zakaj? Angleži sami takole razlagajo: 1. široke so v bokih. 2. upravljati jih morajo moški, 3. za njihovo lepoto je treba dosti barve.
No, tudi sodobna slovenska pomorska terminologija naj gre v to smer, težeč še v jasnost in kratkost.
C o 1 n
Pri na.; poznamo dvoje čolne: ribiške' in športne". Prvi so zgrajeni večinoma tako, da so močne deske pribite na rebra druga ob drugo. Pri tem načinu sestavljanja čolna govorimo o gladki gradnji. Ce pa so deske tanjše in pritrjene z zakovicami, če gornja deska malce pokriva spodnjo, govorimo o preklopni gradnji. Tako so izdelani le boljši športni čolni. Kjer se deske dobro ne prilegajo, nastajajo reže". Treba jih jc zapaziti s predivom in zamazati.
Vsaka desk;i zase je plat(n)ica', vsem skupaj pravimo oplata"; ta je pritrjena na ogrodje čolna, ki sestoji iz. gred-lja, reber in statev. Grcdclj", stesan iz trdega lesa, jc v dnu vsakega čolna. Pravokotno na njem slone rebra", ki so ob bokih čolna lahko podaljšana z rebrnicami'. Na sprednjem koncu gredlja stoji navzven nagnjena prednja ali premena statva", včasih srečamo tudi zadnjo ali krmno statvo.
Ogrodje je povezano tudi z notranje plati. Ravno nad
gredljem leži stalno pribita lirbtcnica', vzporedno z njo so oh straneh veznice". Deske, položene na rebra med hrbtenico in spodnji veznici, imenujemo podnlce". Vse pa pod. Ogrodje tvori z oplato vred korito. Kadar le-tega zapremo na vrhu s krovom, ležečim na prečnih vezeh', izdelamo plovilu trup. Splošna oznaka za prostor v trupu jc podkrovje; če pa mislimo le na prostor, ki je sredi čolna, govorimo v ožjem smislu o dnu, v širšem o trebuhu.
Čolni — in navadno tudi jadrnice — nimajo popolnega krova, zatorej tudi nimajo pravega podkrovja. Imajo pa več prečnih ali tudi vzdolžnih klopi, slonečih s konci na gornji veznici, ki jo lahko poimenujemo klopnica", in podprtih na sredi z oporniki". Da veslači laže veslajo, sc opirajo z nogami ob posebne na pod pribite deščice, tako imenovane vznožnikc".
Sprednja tretjina čolna ima posebno ime: prcmec*, zad-
korita od gredlja do vrha prednje statve lahko rečemo kljun" (z njim se zabijemo v pomol, če napačno pristanemo), zadnji, prisekani ploskvi hočemo čoln obvarovati, ga moramo prebarva-pa zadek". Ce ti in opremiti s ščitnico, odboj-niki, branikom in okovom. Ščit-
nica" je letva, ki je pod robom pribita vzdolž obeh bokov. Odbojni-ki" so iz vrvi spleteni svitki ali kosi avtomobilskih plaščev, s katerimi okrepimo ščitnico in zavarujemo kljun. Da voda, ki pljuska na krov, ne steče v notranjost plovila, pribijemo nanj dečici v topem kotu (to je branik") in izvrtamo odtočne luknje v nadkrovno platnico (odvodniki"). Grcdclj in statvo zaščitimo z železnim ali medeninastim okovom.
Pri čolnih mora biti razen gredlja posebno močen še rob", kar je splošna oznaka vsega oboda in posameznih delov.
©
%

©

--b ©
•
is®

U DELA NAŠIH VZGOJNIH ORG&NIZ&CIJ
vjflitli J
Ni bilo težko videti, s kakšnim veseljem in poletom so se pripravljali pionirski odredi iz Kopra in okolice na veliko slavnost, ki je bila sprva napovedana za 25. maj in pozneje preložena na 8. junij.
Enajst odredov z okrog 1600 pionirji bi se zbralo tega dne pod svojimi prapori v Ankaranu, lepem, zelenem kotičku naše slovenske obale in v prijetni sproščenosti doživljalo ta lepi praznik. Dvakrat so se sestali štabi vseh sodelujočih odredov ter s pomočjo članov odbora Društva prijateljev mladine in šolnikov skrbno sestavili okvirni program. Prvič se je zgodilo, da so nastopali sami pionirji v vlogi organizatorjev in da so se
na vrsti so Češnje
jogurt s Češnjami
Dobro oprane Češnje razkoščičl-rao, denemo v skodelico jogurta, dobro zmešamo, nekoliko počakamo, nato jih damo na mizo. Na skodelico jogurta vzamemo pest češenj.
CESNJEVA JUHA (za 3 osebe) 1 kg češenj, 5 dl vode, 3 žlice sladkorja, malo cimeta, po možnosti sok pol limone, opečene kruhove kocke.
Češnje razpcčlcamo in jih skuhamo z vodo in sladkorjem, nakar jih pretlačimo. Pest češenj obdržimo celih. Juho ohladimo, nalijemo na krožnike, na katere smo prej pripravili 2 do 3 žlice na masti opečenih kruhovih kock.
SKUTNI NARASTEK S ČEŠNJAMI 40 dkg skute, 1 in pol litra mleka, G žlic pšeničnega zdroba, dve žlički pecilnega praška, lupina pol limone, tri četrt kg razpečkanih češenj.
Skuto dobro zmešamo, da naraste, nato jI prilijemo mleko ter vse skupaj dobro stepemo z metlico za sneg, dodamo sladkor, rumenjake, limonino lupino, zdrob pomešan s pecilnim praškom in nazadnje izmenoma trd sneg iz beljakov in razkoščičene češnje. Vse skupaj denemo v pomaščeno kožico ali manjši pekač in pečemo pri srednji vročini 50 minut. Narastek lahko serviramo gorak ali pa ga ohladimo. Okus mu izboljšamo, če mu s češnjami vred primešamo 5 dkg drobno zreza-nih mandeljnov aii orehov.
KRUHOV NARASTEK S ČEŠNJAMI (za 4—5 oseb) 30 dkg belega kruha, 3 dl mleka, 4 jajca, 10 dkg sladkorja, G do 8 dkg surovega masla, limonina Iupinica, 1 kg razkoščieenih češenj.
Kruli zrežemo na tanke rezine in jih polijemo z mlačnim mlekom, nato pa razmešamo z metlico ter nazadnje dodamo še češnje. Maslo penasto umešamo s sladkorjem in rumenjaki. Temu dodamo sneg in limonine lupinice ter vse skupaj narahlo zmešamo med krnil in češnje. Narastkovo zmes damo na pomaščen pekač in pečemo "50 minut. Pekač naj bo poln samo do dveh tretjin, ker zmes naraste,
CESNJEV RIŽEV NARASTEK 20 dkg riža, slab liter mleka, malo soli, 1 žlica sladkorja, 1 kg češenj (celih), 13 dkg sladkorja, za poliv pa še dve žlici sladkorja in 1 dl smetane.
Riž skuhamo na mleku, ga malo solimo in sladimo. Polovico ohlajenega riža damo na pomaščen pekač ali v kožico. Na riž položimo češnje, Jih potresemo s sladkorjem, nato sledi druga polovica riža. Po vrhu zlijemo s sladkorjem zmešano smetano in pečemo dobre pol tire.
Za ta narastek lahko uporabimo tudi vložene češnje, vendar moramo prej odcediti sok, ki ga ponudimo posebej.
(Po »Naši ženi«)
kot mož z možem pomenili z odraslimi o pripravah praznovanja. Ta oblika sodelovanja se je pokazala za edino pravilno povezavo odraslih s člani •— predstavniki otroške organizacije in je tudi v bodoče ne kaže zanemarjati.
Vsekakor jo važno, da znamo otroku na dojemljiv način pojasniti pomen In vlogo ponirske organizacije, kar pa ni lahko, če ne najdemo posrečene metode, ki lahko posreduje otroku neprisiljeno povezanost radostnega osebnega doživetja s kolektivnim. Sele potem lahko govorimo o pristnem veselju v takih trenutkih, ko bo otrok kot enakopraven član odreda smel nositi znake pionirja — rdečo ruto in titovko.
Vse to je bilo že doseženo in ko so bile glavne priprave, v teku in pionirski odredi v največjem delovnem poletu, jih je kot strela z jasnega presenetila manjša, vendar precej nevarna epidemija meningitisa. Tej so iz razumljivih vzrokov sledili razni preventivni ukrepi, kot zaprtje šol, prepovedano druženje večjega števila otrok ter še razne druge omejitve, ki so prizadele predvsem naše najmlajše državljane.
Tako je bila odpovedana parada pionirskih odredov prav v dneh, ko so poslali štabi pripravljalnemu odboru DPM skrbno napisana poročila o svojih pripravah. Vsi odredi so z vzorno natančnostjo vskladili vse točke svojih priprav skupnim, vsebinsko bogatim programom, katerega prvi del bi vse-
- ^m « 4 \> /
> > - Vi
boval razen govora predsednika DPM, svečanega sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo in razvitja novih praporov, še pester kulturni spored. V tem delu bi vsak odred nastopil samostojno in se predstavil s svojim pevskim zborom, z recitacijami, plesi in baletom; drugi del programa pa bi bil posvečen zgolj športnemu tekmovanju, ki bi ga vodili telovadni učitelji. Ob svečanem zaključku bi posebna komisija ocenila uspehe posameznih odredov in proglasila zmagovalca.
Zato je umestna trditev, da so naši pionirji prikrajšani za veliko praznično doživetje, ki jim ga bomo s sodelovanjem vseh prijateljev mladine nadomestili v začetku novega šolskega leta, ko bo Teden otroka. Takrat bo treba spet krepko prijeti za delo, da bodo pionirji praznovali svoj dan v resnično prazničnem vzdušju.
B. Borovič
Dve poletni bluzi iz pralnega blaga

C3
m mm®
Poletni oblekci za deklice
CE KUHAŠ KOKOŠ, dodaj vodi, v kateri se kuha, jedilno žlico kisa. Meso bo bolj belo In mehkejše. Ce je kokoš stara, jo 12 ur pred pečenjem očisti in namaži znotraj in zunaj z jedilnim oljem.
$ « «
ZRCALA NAJLEPŠE OClSTlS z namočeno nastrgano kredo.
c 9 e
KUHINJSKO POIIIŠTVO, ki jc belo pobarvano, bo spet kak.^r novo, če ga umiješ z raztopino enega dela vodnega stekla in devet delov vode. S to tekočino pohištvo zdrgnemo in nato obrišemo s suho krpo.
v • s
POMLADNE PEGE PREGANJAMO S PETRŠILJEM. 23 gr zelenega petr-šilja skuhamo v litru vodo m pustimo nekaj časa stati. S to vodo si potem 2-lcrat na dan namažemo obraz, s » e
DOBRO SREDSTVO ZA NEGO KOŽE naredimo iz soka ene limone, ki ga zmešamo z beljakom. Ko si oboje precej stepla, daj k rahlemu ognju in stepaj tako dolgo, da se strdl. Se toplo kremo nanosi na obraz, ki si ga prej namazala z dobro mastno kremo. Končno se umij z mlačno vodo.
Zaposlena žena se trudi vskladili domače delo z onim, ki ga je dolžna opraviti v službi. Zato skuša pridobiti na času in varčevati s svojimi fizičnimi močmi.
Zjutraj sicer gospodinja vse nakupi in prinese domov, toda ko pride iz službe, je štedilnik hladen, vsa hrana pa čaka priprave in kuhanja, čeprav žena hiti, kolikor le more, se čas kosila vendarle pomakne globoko v popoldne. Družina je lačna in nejevoljna, kosilo pa je kljub vsemu navadno pripravljeno na hitro roko in ne-preračunano na potrebno hranljivost. Tako je vsakodnevna priprava kosila eden najbolj perečih problemov za zaposleno ženo in jo večkrat misel na gospodinjsko delo, ki bi moralo biti opravljeno v njeni odsotnosti, moti pri poklicnem delu.
Ce bi bilo kosilo vsaj v glavnem kuhano ob ženinem povratku iz službe, bi bilo veliko laže. Toda nekdo bi moral vključiti kuhalnik. V ta namen si iznajdljivi ljudje pomagajo z budilko. »Budilka?« se • boste verjetno začudili. Da, čisto navadna budilka je lahko priprava za vkl j učenje štedilnika. In sicer je ta priprava tako enostavna, da jo lahko naredi vsak, ki ^e količkaj razume na električne naprave. Vse pripomočke, ki jih rabimo v ta namen, dobimo v vsaki trgovini z električnimi potrebščinami. Po-
W af tlite
Večkrat ugotavljamo, da so našo garderobo načeli molji, ki se preživljajo izključno z beljakovino keran-tina, sestavnim delom volnenega vlakna.
Primanjkovanje in cene oblačil nam narekujejo proti tem škodljivcem čim ostrejšo borbo. Uničevanje moljev ni novo. Prvi pisani podatki o zatiranju teh Škodljivcev so stari več kot dva tisoč let, toda kljub nekaterim delno doseženim' uspehom ta borba še ni uspešno zaključena.
Razvoj moljev sloni na štirih časovnih obdobjih: razvoj jajčec, gosenic, bub in metuljev.
Jajčeca moljev so ovalne oblike, so manjša od milimetra in sive barve. Iz jajčeca se izleže gosenica v 7 do 3G dneh, kar zavisi od temperature in vlažnosti zraka. Gosenica je nekoliko večja in je direktni uničcvalcc naših oblačil, ker se hrani izključno z volnenimi vlakni, v izjemnih primerih pa se prehranjuje tudi z bombažnim vlaknom in vlaknom cclične volne.
Tudi razvoj gosenic zavisi od temperature in vlažnosti zraka. Najbolj ugodna temperatura za nadaljnji razvoj gosenic jc 20 stopinj do 30 stopinj Celzija pri 63-odstotni relativni vlagi zraka. Pri nekoliko nižji temperaturi goscnice moljev preidejo v spanje, v katerem pa vzdržijo celo pri zelo nizki temperaturi dalj časa. Odrasla goscnica se razvije v bubo, buba pa v metulja, ki vzleti takoj po izleženju. Bube in metulji niso neposredni uničevalci naših oblačil; preživljajo se z rezervno hrano iz časa razvoja gosenic. Samice moljev so nekoliko večje\od samcev in polagajo na /oblačila nova jajčeca.
Molje uničujemo na fizikalni način, s parjenjem in na kemični način. Fizikalni način zatiranja moljev: her-metično zaprte shrambe za oblačila z nizko aH visoko temperaturo. Pogosto likanje, pranje v vroči vodi, sončenje in podobno nudijo le delno uspešne rezultate: prav tako pa dosežemo le delni uspeh s parjenjem naših oblačil, istočasno pa jim s tem slabšamo kvaliteto.
Kemični način uničevanja moljev je najuspešnejši, vendar pa morajo
Praktična dnevna obleka
biti kemični preparati neškodljivi. Najbolj znani kemični sredstvi sta naftalin in formaldehid, ki prihajata na trg pod raznimi trgovskimi imeni. Naftalin uničuje do 50 odstotkov gosenic; uspeh je torej le delen: naftalin uničuje le mlajše gosenice in pri tem poškoduje naša oblačila. Novejša kemična sredstva pa nudijo že popolnejše rezultate v uničevanju moljev in tudi ne škodujejo našim oblačilom. Eno najuspešnejših in najbolj znanih sredstev za uničevanja moljev je danes DDT.
To kemično sredstvo hitro uničuje novo izležene gosenicc, starejše gosenice pa uničuje z zastrupljanjem notranjih organov. Za uničenje gosenic moljev je potrebna le 0,2-odstotna količina DDT teže oblačila.
V nekaterih državah zavaruje že tekstilna industrija svoje potrošnike proti tem škodljivcem s tem, da pri maščonju volne, pri izdelavi volnene preje, pri barvanju ali apreturi, pri dokončni izdelavi blaga — uporablja kemične preparate, ki napravijo prejo in blago odpornejše proti moljem.
D u M
Volneno blago in pletenine očuva-mo dolgo mehke, če pri izpiranju dodamo zadnji vodi žlico glicerina. Ko nato vzamemo blago iz vode, ga ne smemo preveč stiskati.
Črne prstne odtise na vratih, omarah in oknih odstranimo s skrbnim drgnjenjem z volneno krpo, namočeno v petroleju.
Muhe ne bodo tako rade sedale na okna in ogledala, če jih bomo po čiščenju navlažlli s kisom.
Kosti kuhajmo vedno vsaj dvakrat. Ce jih bomo kuhane drobno nasekali, lahko dobimo še prav dobro kostno juho.
trebujemo: dve električni žici, dolgi po 30 cm, vtikač in vtičnico ter stikalo, ki se vrti v vertikalni smeri. Zdaj pa na delo! Stikalo pritrdimo na vertikalno steno lesenega podstavka in ga spojimo z obema koncema žice. Na vodoravno plo-ksev podstavka pa postavimo budilko, in sicer tako, da bo mogla s krilno matico za zvonenje premakniti gumb na stikalu. Budilka sama mora biti na podstavku dobro pritrjena, da pri tem, ko se sproži, ne pade s podstavka. Pritrditev budilke sestoji iz žičnega vzvoda, ki je pritrjen na vertikalni steni podstavka, in z žično vzmetjo na horizontalno ploskev.
To. bi bila tehnična plat. Zdaj pa praksa. Gospodinja želi na primer, da bi ji budilka vključila štedilnik ali kuhalnik eno ali dve url pred njenim prihodom (odvisno pač od tega, kaj kuha). Budilko naravna na določen čas, pripravo pa vključi med štedilnik in vtičnico. Ko bo budilka ob določenem času sprožila zvonenje, bo krilna matica za zvonenje premaknila gumb na stikalu in štedilnik bo vključen. Budilka lahko na ta način kuhalnik vključi ali pa tudi izključi. Vendar pred vsako novo »akcijo« budilko znova naviti.
Seveda ni to kdove kako velika olajšava, vendar je naši delovni ženi pomagano tudi s tako malenkostjo. Ko se vrne z dela domov, jo čaka že skoraj kuhano kosilo, treba je še nekaj zadnjih prijemov ter nekaj začimb in kosilo bo na mizi.
Kako si pomagamo, če nimamo iehnice
Vsaka gospodinja ne premore tehtnice. Toda če hoče speči kako dobro pecivo ali torto, se pač mora ravnati natančno po receptu. Takrat se navadno začne tekanje od sosede do sosede, dokler ne najde gospodinje, ki ima tehtnico, ali pa praktično ženo, ki pove, kako si pomaga tudi brez tehtnice. Tu ne gre za to, da jemljete potrebne sestavine takole »na oko«-' in imate pri tem včasih srečno roko, najraje pa se kaj zatakne in pecivo ni takšno, kot bi moralo biti. In tako se vam zgodi, da mislijo ljudje, ki ste jim ponudili svoje pecivo, da pač ne znate kuhati.
Vseh teh vaših preglavic je kriva tehtnica, ki je niste imeli pri roki. Da se vsaj v glavnem izognete takim nevšečnostim, vam bomo povedali nekaj številk, s katerimi si boste lahko pomagali. Te številke namreč dokazujejo težo sestavin, merjeno z velikimi ali malimi žlicami, litri ali skodelicami.
Liter vode ali sadnega soka tehta cn kilogram, v navadno skodelico gre okoli 200 gr tekočine, v kozarec za vodo 150 gr, v veliko žlico približno 15 gr. Sest žlic tekočine jo približno 100 gr. Tri zvrhano polne žlice sladkorja tehtajo okoli 100 gramov, štiri polne žlice moke in štiri polne žlice masti prav toliko. Navadna skodelica riža ali sladkorja tehta 200 gr, zdroba 150 gr, moke 125 gr; žlica sladkorja ali riža 15 gr, zdroba 12 gr in moke 10 gr.
• «SP c'-VlC^i«-.^ . * SLt&M^i.■'Utk
LJUBLJANSKO - PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
K
¡6
V nedeljo sta bili na sporedu odloženi tekmi ljubi jansko-primorske nogometne lige Koper — Grafičar in Izola Triglav. Obe srečanji sta bili odločilnega pomena za razvrstitev na vrhu in na dnu. Zlasti je veljalo to za srečanje Koper — Grafičar.
Naša prognoza prejšnjega tedna, da ima Koper samo še teoretične izglede za obstanek v ligi, se je povsem uresničila. Gostje so prepričevalno zmagali z rezultatom 9:1 jn tako osvojili naslov prvaka lige. Toda prvih petnajst minut igre še malo ni kazalo, da bo Koper s tako katastrofalnim rezultatom zapustil igrišče. Bodreni od številne publike, ki si je pomagala celo z /rvonci in drugimi »katalizatorji«, so Koprčani vztrajno oblegali nasprotnikova vrata ter zamudili vrelo najbolj ugodnih priložnosti, da bi dosegli vodilni gol. Ko pa so gostje po hitrem predoru prišli v vodstvo, je bila borbenost Koprčanov v trenutku na tleh, »režiserji torcida« pa so se prav tako kot igralci vdali v usodo. Do konca igre je bil Grafičar popolen gospodar na igrišču in je delal, kar se mu je zljubilo. Zmagi Grafičarja ni kaj oporekati, saj so bili tehnično najmanj za razred boljši od domačinov. V moštvu Kopra se je odlikoval z dobro igro le branilec Oma-hen, v napadu pa je bil najboljši Poljšak, ki je dosegel tudi častni
Zelo ugodno pa na; je presenetila Izola. Malokdo je računal, da si bodo Izolani priborili točko s Triglavom, ki je prav zdaj v odlični formi. Toda tokrat sta zmagala borbenost in vatrajnost nad tehniko. Izola je dosegla neodločen rezultat 3:3 in se tako obdržala v skupini najboljših. Zanimivo je, da so Izolani izenačili v zadnjih minutah igre iz enajstmetrovke. Kranjčani so se •tokrat pokazali v zelo slabi luči,
KAVREClC ZORKO, Koper, C-ri-zonijeva 4, je izgubil osebno izkaznico in šofersko izkaznico ter denarnico s 6.000 din. Poštenega najditelja prosi, da mu dokumente vrne, denar pa naj obdrži za nagrado.
«GOSPODINJSKO POMOČNICO ali
postrežnico iščem. — Ugodni pogoji. Naslov v upravi lista.
IZGUBLJENO trdovezano bclež-nico — od hotela Turist v Ankaranu do Kopra — vrniti proti lopi nagradi. Naslov v upravi lista.
PRODAM po izredno ugodni ceni stanovanjsko hišo v Postojni v Kalistrovi ulici. Informacije dobite pri Posega, Kalistrova 8, Postojna.
DVOKOLESA od 8.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA ">d 45.000 lir naprej dobile na obroke pri tvrdki »MARCON«, Trst, Ulica Pieta 3.
VELEBLAGOVNICA »F E L I C E«, ulica Carducci 41, Trst. Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu!
ZÄLOGÄUR
M A G N A G HI

ÖJ T K S T
V ULICA. S. LAZZARO 8 § VELIKA IZBIRA VSEH OR ZNAMK
IEMERÖS'IN XÄR0S'
zlasti zaradi surove igre, saj je moral sodnik kar dva njihova igralca izključiti.
Prvenstvo ljubi jansko-primorske lir)i je torej zaključeno. Izpadla bosta Postojna in Koper, medtem ko je usoda Tabora v rokah Grafičarja. Ce se bo uspelo prvaku ljubi jansko-primorske lige plasirati v višji razred, bo Tabor ostal v ligi, v nasprotnem primeru pa se bo priključil Postojni in Kopru.
Končna lestvica ljubljansko-pri-morske nogometne lige jie naslednja:
LESTVICA:
Grafičar	18	14	2	2	77:22	30
Krim	18	13	3	2	64:14	29
Triglav	18	10	4	4	60:27	24
Mladost	18	9	2	7	38:35	20
Ilirija	18	8	2	8	40:36	18
Slovan	18	7	3	8	27:33	17
Izola	18	4	4	10	30:59	12
Tabor	18	4	3	11	28:53	11
Koper	18	4	3	11	22:75	11
PosJtojna	18	3	2	13	18:47	8
NA KRATKO
Na športnem igrišču Rudarja v Idriji sta bili v nedeljo dve nogometni tekmi. Pred številnimi gledalci je ekipa Jašek-borba premagala Gimnazijo z 2:1, ekipa Jašek-delo pa je premagala ekipo Zunanji obrati s 3:2.
V Novi Gorici so ustanovili šahovski odbor za novi goriški okraj. Začasni sedež bo v Idriji, predsedoval
pa mu bo Danilo Sever.
*
TVD Partizan v Ajdovščini bo začiel z gradnjo letnega kopališča na potoku Lokovšku. Zgradili ga bodo s' porstovoljnim delom, Občinski ljudski odbor pa bo prispeval 400.000 dinarjev.
*
V	okviru proslav 10-letnice LTJ je priredilo Avto-moto društvo iz Škofij v nedeljo ocenjevalno vožnjo na progi Koper — Ankaran — Hr-vatini — Škofije. V ekipnem plas-manu je zasedlo prvo mesto Avto-moto društvo iz Škofij, drugi je bil Piran, tretje mesto pa je zasedla avto-moto sekcija TOMOSA. Med posamezniki je bil najboljši Avguštin Makor iz Škofij,
RADIO KOPER — ZMAGOVALEC POKALNEGA TURNIRJA V ODBOJKI
V	zvezi z gasilskimi proslavami je koprsko gasilsko društvo organiziralo pokalni turnir koprskih sindikalnih podružnic v odbojki. Prva mesto je osvojila ekipa Radia Koper, ki je premagala Slavnik z 2:0, Stil z 2:1, Gasilce z 2:0 in Gar-nizon JLA z 2:0. Drugo mesto je zasedel Slavnik, tretje STIL, četrto in peito pa si delita Gasilsko društvo in Garnizon JLA. Zmagovalec je nastopil v naslednji postavi: Kla-sinc, Omladič, Skarja, Tome in Vesel.
PUTNIK — SLOVENIJA
POSLOVALNICA V KOPRU
prireja dne 10. junija enodnevni izlet na mednarodne avto-moto-dirke v Opatijo. Podrobnejše informacije in prijave sprejema poslovalnica Putnik v Kopru, hotel Triglav, telefon 93. Prijavite se čimprej, vabljeni vsi ljubitelji avto-moto športa.
—O—
UDELEŽUJTE SE IZLETOV, KI JIII PRIREJA POSLOVALNICA PUTNIK V KOPRU:
@ 10. junija enodnevni izlet na mednarodno tekmo v Opatiji
@ 17. junija enodnevni izlet na mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija : Avstrija v Zagrebu
© 8. julija dvodnevni izlet v Logarsko dolino.
Cene najnižje, prevoz z luksuznimi avtobusi. Vse informacije in prijave sprejema poslovalnica Putnik v Kopru, hotel Triglav, telefon
štev. 93.
OBVESTILO
PUTNIK-SLOVENIJA, poslovalnica v Kopru obvešča, da bo dvodnevni izlet z jahto Burjo na Lo-Sinj dne 9. in 10. junija in ne G. in 7. junija, kakor je bilo prvotno javljcno.
Izkoristite edinstveno priložnost in pohitite še danes s prijavami r poslovalnici Putnik, v hotelu Triglav. Cena z vso oskrbo din 2,400,—.
PUTNIK — SLOVENIJA, poslovalnica v Kopru obvešča vse prijatelje nogometa, da priredi dne 17. junija enodnevni avtobusni Izlet na nogometno tekmo Jugoslavija — Avstrija v Zagrebu.
Vstopnice zagotovljene! Pohitite s prijavami!
Prijave sprejema poslovalnica P ut n i k v Kopru, hotel Triglav. Prijavite se lahko tudi po telefonu na štev. 93.
PUTNIK - SLOVENIJA, poslovalnica v Kopru preskrbi za Vaše potovanje potne liste, vize za vse države, avionske vozovnice, vozovnice za tu- in inozemske spalnike ter rezervacije za ladijske kabine. Za Vaš letni oddih Vam rezervira hotelske sobe ter opravlja usluge v vseh krajih naše domovine.
Za razvedrilo organizira izlete po vsej Jugoslaviji in sprejema prijave za vse Putnikove izlete v inozemstvo.
S svojo informativno službo Vam nudi brezplačno vse informacije in pojasnila.
Za spoznavanje lepot slovenskega Primorja in Istre, organizira oglede zgodovinskih znamenitosti Kopra, Pirana in okolice, zanimivosti Lipice, Škocjanskih jam ter krajše izlete po morju z motornimi čolni in jahto Burjo.
Za delovne kolektive in sindikalne podružnico organizira potovanja z avtobusi, železnico in ladjami.
Poslužujte se uslug P u t -n i k a - Slovenije, poslovalnice v Kopru, hotel Triglav, telefon štev. 93.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi predragega sinčka
LJUBICA MIRJANA
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, darovalccm cvetja, učiteljicama otroškega vrtca in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja kapetanu JLA Višnlju Milanu in vojakom za požrtvovalno reševanje preminulega.
Družini Ljubic — Stopar Lokev — Trst
ZAHVALA
Pripravljalni odbor za proslavo 12. obletnice ustanovitve V. bataljona I. brigade VDV, ki je bila minulo nedeljo na Ostrožnem brdu, se najprisrčneje zahvaljuje vsem družbenim in gospodarskim organizacijam, ki so z denarnimi sredstvi pripomogle k lepo izvedeni proslavi.
V NEDELJO
TELOVADNI NASTOP
V DIVAČI
Za zaključek šolskega leta bo v nedeljo (10, junija) v Divači telovadni nastop. Sodelovali bodo šolarji iz Divače, Senožeč, Vrcmskc-ga Britofa, Lokve in Mlslič in pripadniki TVD Partizana iz Divače. Nastopili bodo tudi Iipicanski konji. Spored nastopa je zelo pester. Začetek bo ob dveh popoldne.
spet karambol na ovinku
V	enem mesecu že tretji karam-bol z motornim vozilom na ovinku. Dne 3. junija Je bil tak karambol tudi pri Klancu pod Kozino, kjer sta trčila dva tovorna avtomobila. Voznik Vladimir Djurovie je vozil po sredi ceste — rajši celo po levi kot po desni strani. Zato je na ovinku trčil v drug tovornjak, ki Je prihajal iz nasprotne smeri. Na vozilih jo za kakih £5.080 din Škode.
ker se mu je mudilo, je zavozil s ceste
S precejšnjo hitrostjo je voznik motornega trokolesa TS 9031 vozli po cesti iz Portoroža proti Kopru. Na zadnjem ovinku nad Izolo, kjer cesta precej pada, ga je zaneslo v levo. Trčil je v obcestni kamen, nato pa ga je vrglo s ceste. Letel je 12 metrov po zraku In obležal v bližnjem vinogradu, vozilo pa 5e nekaj naprej. Tržačan Cenflak Karel, star 55 let, ki je sedel ob voraču. je padel z vozila že ob trčenju in se je zato nekoliko manj poškodoval. Oba so odpeljali v bolnišnico v Izolo. Na vozilu pa je skoraj za 409.009 dinarjev škode.
kolesar v bolnišnico
V	nedeljo zvečer je Jereb Miroslav, star 50 let, doma iz Loža na Notranjskem, peljal po cesti Ribnica— Pivka, v bližini vasi Mala Pristava je padel s ceste v prepad In se teže poškodoval. Prvo pomoč mu je nudila Zdravstvena ambulanta v Pivki, nato pa so ga prepeljali v vipavsko bolnišnico.
KOPER: D., a. in 10. junija jugoslovanski film LA2NI CAR, 11. in
12.	junija ameriški barvni film POLETNO GOSTOVANJE, 13, in 14. junija poljski film ZASLEDOVANJE.
PIRAN: 8. junija ameriški film IZGUBLJENI SIN, D. in 10. junija ameriški barvni film POLETNO GOSTOVANJE, 11, in 12. junija poljski film ZASLEDOVANJE,
13.	Junija brazilski film ONECA-SCENA. 14. in 15. junija ameriški film PROTILETALSKA ZAŠČITA.
IZOLA: S, junija ameriški film PROTILETALSKA ZAŠČITA, 9. in
10.	junija ameriški iUm 2ELI ME,
11.	in 12. junija jugoslovanski i Um LA2NI CAR, 13, in 14, junija ameriški barvni film POLETNO GOSTOVANJE.
SEČOVLJE: 9. junija ameriški film ZLOČIN V NEVADI, 10. junija švedski film TAT LJUBEZNI,
14.	junija italijanski film FILU-MENA MARTURANO.
ŠMARJE: 9. junija ameriški film PROTILETALSKA ZAŠČITA — 10. junija amei-iški film ZLOČIN V NEVADI, 13. junija Jugoslovanski film LA2NI CAR.
ŠKOFIJE: 9. junija švedski film TAT LJUBEZNI, 10. junija ameriški barvni film PROTI VSEM ZASTAVAM, 13, junija italijanski film FILUMENA MARTURANO.
DEKANI: 9. junija ameriški barvni film PROTI VSEM ZASTAVAM, 10. junija ameriški barvni film OSAMLJENA PIŠTOLA.
obvestilo
V zvezi s pojavi meningitisa v naših obalnih mestih — od Kopra preko Izole, Pirana, Savudrije, Umaga In Novega grada — je do nadaljnjega prepovedan prihod tujili otrok do 15. leta starosti v Imenovane predele.
Otrokom pa, ki prebivajo v teh mestih, odsvetujemo potovanje v notranjost FLR.I.
Potovanje je dovoljeno samo na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga izda sektorski zdravnik.
OKRAJNI SANITARNI INŠPEKTORAT V KOPRU
0 CDD CD S CD □ CD O CD B CD H CD 3
Berite in širite
SLOVENSKI JADRAN
Naš list vas redno obvešča o dogodkih doma in po svetu
NEDELJA 10. junija: 9.00 Kmetijska ura; 14,15 Glasba po željah; 15.15 Poročila; 15.20 Glasba po željnh (2. del); 15.45 Primorski pevski zbori; 16.10 Promenadnl koncert; 19.00 Primorski dnevnik; 23.10 Plesna glasba.
PONEDELJEK 11. junija: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Od melodijo do melodije; 14,00 Pesmi in plesi iz naših republik; 14.15 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Melodije starega Dunaja; 23.10 Plesna giasba.
TOREK 13, Junija: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Štirideset minut traja nnš operni sestanek: B. Smetana: Prodana nevesta (2. dejanje), solist), r.bor in orkester praškega drž. gledališča, dirigent J. Vrgel; 14.20 Zabavna glasba ln cbjave; )9.00 Primorski dnevnik; IS.15 Trubadur ljubezni, poje R. Schuricke ob spremljavi orkestra B. De Weile in Alfred Hause; 23.10 Plesna glasba.
SREDA 13. junija: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Od melodije do melodije; 14.00 Jugoslovanski zbori pojo; dve Mokranjčevi rukovetl poje zbor Radia Beograd p. v. B. Simlča; 14.15 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Venček znanih popevk, izvaja orkester Frank Cha-ckesfield; 23.10 Plesna glasba.
ČETRTEK 14. Junija: 5.45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Zabavna glasba in objave; 14.00 Glasba po željah; 19.00 Primorski dnevnik; 19,15 Znani pevci zabavne glasbe pojo; 23.10 Plesna glasba.
PETEK 15. Junija: 5,45 Vesti; 13.30 Vesti; 13.40 Ugani z nami, kaj je to? 14.20 Zabavna glasba in objavo; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Petnajst minut ciganskih melodij izvaja Koaze Antal s svojim ciganskim orkestrom; 23.10 Plesna glasba,
SOBOTA IG. junija: 5.45 Vesti; 13.39 Vesti; 13.40 Zdaj pa enkrat v ritmu (pisan spored lahke in zabavne glasbe); 14.20 Zabavna glasba in objave; 19.00 Primorski dnevnik; 19.15 Havajske popevke, poje B. Crosby, spremlja orkester Me. Intlre; 22.15 Plesna glasba.
ob razstavi zemljepisnega muzeja v kopru
(Nadaljevanje s 7. strani)
zlerjev »Zemljovid slovenskih dežel«, katerega prva izdaja je doživela trpko usodo, avtor sam pa je bil obsojen zaradi nje kot veleizdajalec. Ob karti je na razstavi tudi originalna plošča za odtis.
O toku narodnoosvobodilnih borb se je dajala kartografiji velika važnost, o čemer nas pouče številni zemljevidi iz tega obdobja. Ko gleda človek različne zemljevide ali načrte mest, tovarniških objektov itd., ki so nastali v letih 1942 do 1945, spozna ob njih ponovno vso veličino tega časa, Ce pomislimo, da so vsi kartografski izdelki nastajali tako rekoč brez tehničnih pripomočkov v bunkerjih, potem znamo cenili preprosto izdelane kopije v tisti meri, ki jo zaradi tega zaslužijo.
Ko človek zapušča razstavni prostor, ima občutek zadovoljstva, ker je v njem spoznal v resnici nekaj novega.	v. L—n.
VELIČASTNA PROSLAVA DESETE OBLETNICE LJUDSKE TEHNIKE
siBjim . . .
(Nadaljevanje s 0. strani)
jala spoštovanje. In njihovi obrazi, njihova razbojniška obleka in njihove gusarske navade! Brez rahločutnosti so pograbili novinca za roke in noge, ga zavihteli in spustili v morje. Revež je že v zraku brcal z vsemi štirimi, v vodi ga je pa čakala še razposajena druščina. Komaj se je prikobacal iz vode in zajel malo zraka in pen, že se je od nekje vzel nekdo, položil svoje roke na njegovo glavo in — novinec je hočeš nočeš zlezel pod gladino. Potem je gusarski poglavar odločil, ali ima slane vode že dovolj ali premalo, in ali je sposoben ali nesposoben za mornarja.
—o—
Jadrnice so se vrnile na cilj. Končni rezultati koprske regate so naslednji:
»Sloke«: 1. Massutti (Trst), 2. Sila (Trst), 3. Kosmina (Koper).
»Zvezde*: 1. clr. Danelo (Trst), 2. Marinič (Trst), 3. Buzleta (»Mornar« Pulj).
»L—5«: 1. Mateljan (Reka), 2. Pri-bošič (Ljubljana).
»Krstači«: 1, dr. Pecorarla (Trst), 2, dr. Derina.
»Olimpijske jole«: 1. Razol (<Mor-nar« Pulj).	Samo Savnik
leteči čolni
PRISTAJALNE NAPRAVE ZA REAKTIVNA LETALA NA LETALONOSILKAH
Iz poveljniškega stolpa velikanske letalonosilke je lahko s pomočjo ogromnega zrcala (na sliki) povsem točno zasledovati vsako fazo pristajanja reaktivnih letal na matični ladji. Sam pilot seveda pri neznanski naglici ne more slediti svoje letalo v tem zrcalu. Njemu služi velika, srebrno-svetla lisa zrcala samo kot orientacijska točka med pristajanjem na ozki
ploščadi letalonosilke
fllgpsššr .....
&:ŠmmmmM
-•' .-V - '. v i?,---;:■
NOVE TV NAPRAVE
S pomočjo gibljive plošče lahko slika televizijski snemalec razne dirke ali nogometne tekale iz ptičje perspektive, in sicer ludi iz višine 120 metrov.
PADEC Z 12 km VIŠINE
Slika prikazuje francosko padalko Colette Duval. Preti seboj drži čudno in komplicirano aparaturo, s pomočjo katere je simpatična in pogumna Francozinja dosegla v Rio de Janciru svetovni rekord v skokih za žene. Opremljena z gornjo napravo, jo skočila iz letala, ko je bilo 12.000 metrov visoko. Padalo je odprla šele 250 metrov nad zemljo, kar priča, da je imela svoje živce popolnoma v oblasti
Brez besed
mr:
*.V RŽ».-.--:
......
vnSi

^mmm
največji problem
Sodniki v ZDA so na svojem kongresu ugotovili, da pri razvezah zakonov niso več glavni problem otroci, temveč težave okrog televizijskih sprejemnikov. V večini primerov se namreč oba zakonca potegujeta zanj.
DBMOCKAZXA CRISTIANA ZONA PI MESTRE
■ ■ ■ ' ^ V,
i
■ . /••.... ■ • . <:-. • •
Senzacij željni Amerikanci se ne zadovoljijo več z divjimi avtomobilskimi dirkami, ki so postale preveč vsakodnevna stvar. Sedaj so »izumili« nov šport, ki spominja prccej na cirkuški program: vožnja z letečimi čolni čez zapreke! Pred nedavnim so imeli prve tovrstne dirke na obali Floride, na šestdeset km dolgi progi skozi pragozdne zalive s startom in ciljem v Cypres Gardcnu.
Posebni močni motorji, montirani na dirkalne čolne, grmijo z blazno hitrostjo čez »drn in strn« in ni preveč poredko, da se lastnik s čolnom vred zaleti v kakšno skrito oviro i;i napravi salto. Čc so glave drznih vozačev varne tudi pod zaščitnimi čeladami, pa ne poročajo.
■*V-Vv:;-/-— '.-v . v".'i,.•:■•","-. . ;
Vene sie., Ii
...Jl-Srfft
y
Al Sogretcirio D.C, dolía Sesiono di
A

ñe¿v
Caro Aiaico Segretorio,
"ti sareí moito grato se, a atrette giro di porta, potossi inviarai infornmsioni di earatt&rc político e moral« dolía famigiia ...	♦ 'jU,itV&s,
ai *»••.......................qui emigrnta dal giorno............
o proveniente dal tuo Conune.
Tanto ti chiodo al fine di poter awicinare la fami.. glie, amicho ed orientarle giustamonte per le proositae ele aioai asiffliniatrative.
lii psnnetto suggerirti che per facilitare il compito sw quanto richio3toti, sarebbe "bañe ti rivolgessi al Párroco della loro localiti prima obitc.tr..
Certo ai ricevere tue notisxet cordialmente ti salu
to.
IL 3B5EZSA8I0 DI 20HA	7
	
; V;	-i •••<•;,'*
> , !	
	"'',t
>jy	V- -¿^'Jfi
	
Tokrat pa še eno za smeh: gospod tajnik beneške cono krščanske demokracije se je samo »nekoliko« zmotil, ko je od svojega podrejenega tajnika odseka, ki ga je sanjal v našem Piranu, zahteval podatke o družini Libera Fonde. Ta se je pred časom odselila iz Pirana v Italijo, zdaj pa bi rad gospod tajnik krščanske demokracije beneške cone o njej »informacije političnega in moralnega značaja«. Balje priporoča »dragemu prijatelju tajniku«, naj bi »prijateljske družine pravilno orientiral za prihodnje administrativne volitve«. Na koncu pa si še dovoljuje sugerirati »prijatelju tajniku v Piranu«, naj se zaradi lažje izpolnitve zahtevane naloge obrne na — župnika v tistem kraju, kjer je Fondova družina, poprej prebivala.
ŠOTOR — PRIKOLICA
Najnovejši model, ki drsi na majhnih kolesih za avtomobilom in tehta komaj 100 kg, je postal v Nemčiji zaradi izredne praktičnosti in relativno nizke cene (najbrž ne za vse!) — zelo priljubljen. Steclljivi Nemci pravijo, da se poplača že v dveh letnih dopustih.
«•„•.. :	vr '^-V;
IX,-vA -v
»»••iis '
1K

ERNEST HEMINGWAY:
m?
POSLOVENIL RADO KORDON ÍT7 ' ~ "':•■".;'7:',.'. 'j
»Vsekakor,« sem dejal in napolnil lavor z vodo.
»Zvečer mi boš pripovedoval o vsem,« jo rekel Rinaldl. »Zdaj pa moram spet zaspati, da bom spočit in lep za Miss Barkley.«
Slekel sem bluzo in srajco in se uniil z mrzlo vodo v Ia-vorjti. Ko sem se drgnil z brisačo, sem gledal po sobi in skozi okno ter opazoval Rinaldija, ki je z zaprtimi očmi ležal na postelji. Bil je lep fant in mojih let, doma pa je bil iz Amalfija. Silno rad je bil kirurg in bila sva si dobra prijatelja. Medtem ko sem ga opazoval, je odprl oči.
»Imaš kaj denarja?a
»Imam.«
»Posodi ml petdeset lir!«
OrtI sem si roke in potegnil denarnico iz notranjega žepa bluze, ki je visela na steni. Rinaldi je vzel baukoveo, ga preganil, ne da bi se dvignil s postelje, in' ca potisnil v svoj žep. Nasmehnil se je.
»Na Miss Barkley moram napraviti vtis človeka, ki ima kaj pod palcem. Ti si moj veliki in dobri prijatelj In finančni dobrotnik,«
»Pojdi k vragu,« sem odvrnil.
Ta večer sem se v menzi usedel zraven kaplana; bil je razočaran in užaljen, ker nisem bil šel v Abruzze. Pisal je svojemu očetu, da pridem, in pri njem doma so me pričakovali.
Tudi meni jo bilo, prav tako kot njemu, neprijetno in
nikakor nisem mogel razumeti, zakaj nisem bil šel tja. Saj sem bil imel tak namen; poskušal sem mu razložiti, kako so stvari potekale in naposled je tudi on ttvidel i:i dojel, da sem zares hotel iti tja, in zadeva je bila že skoraj čisio urejena. Pil sem dosti vina, zatem kavo in liker »Strega« in v vinski omotici sem pripovedoval, kakor človek pogosto ne stori tega, kar bi rad storil; pravzaprav nikoli ne storimo tega.
Medtem ko so se drugi pričkali, svr, se midva pogovarjala.
Želel sem bil iti v Abruzze. Nisem bil šel nikamor, kjer so ceste zamrznjene in trde kot železo, kjer je vedro, mrr.lo ln suho in kjer je sneg suh in droben, v snegu pa je zajčja sled, kjer kmetje snemajo klobuk pred tabo In te, onikajoč, kličejo »gospod« in kjer je dober lov. Nikamor, kjer bi bilo kaj takega, nisem bil šel, pač pa v zadimljene kavarne, v nočeh, ko se soba vrti ln se mora človek zsareti v steno, da bi jo zaustavil, v nočeh v postelji in v pijanosti, ko človek ve, da ni ničesar razen tega, in ko doživlja čudna vznemirjenja ob tem, da se zbudi in ne ve, kdo leži poleg njega, in ko ja svet v temi nerealen in tako vznemirljiv, da se moraš truditi, čc ga hočeš spet prepoznati, ko si v noči brez sleherne skrbi, prepričan, da je to vse, prav vse ln da ti ni ničesar mar. Potem pa, da si nenadoma ves zaskrbljen lu da spiš in se včasih zbudiš zjutraj v takem stanju ter je vse, kar se je bilo dogodilo, mimo in je vse ostro, trdo in jasno ter ostane včasih le še prepir pri plačevanju računa. Tu in tam pa jo vendarle prijetno in milo in toplo — in zajtrk in kosilo. Zgodi se, da je vsa lepota prešla, in človek je vesel, da stopi na cesto, drugi dan pa so vse začno znova in Ea tem pride naslednja noč,
Poskušal sem pripovedovati o noči ter o razliki med nočjo in dnevom ln kako je bila noč boljša, razen če je bil dan zelo jasen in mrzel, a nisem zna! tega povedati; kakor no znam pač razložiti niti zdaj. Toda kdor je to doživel, ta zna.
On ni doživel tega, vendar je razumel, d:» sem zares imel namen iti v Abruzze, a pač nisem bil šel, in bila sva si vedno prijatelja z mnogimi skupnimi okusi, pa tudi z različnostjo
med nama. On je vselej vedel, česar jaz nisem vedel in kar sern jaz, ko sem se tega naučil, bi! zmožen vsakokrat pozabiti. Toda takrat nisem vedel tega, čeprav sem se pozneje naučil.
Bili smo torej vsi v menzi, obed je bil končan in debata, se je nadaljevala. Mid7ii sva nelialr. govoriti, kapetan pa je kričal:
»Kaplan nič 3rečen. Kaplan nič srečen brez žensk.«
»Srečen sem,« je odvrnil kurat.
»Kaplan nič srečen. Kaplan želi, da bi Avstrijci dobili vojno,« je rekel kapetan.
Ostali so poslušali. Karat je odkimal z glavo.
»Ne,« je dejal.
»Kaplan želi, da ne bi mi nikdar napadali. Saj želite, da no bi nikdar napadali?«
»Ne. če je vojna, menim, da moramo pač napadati.«
»Moramo napadati. Bomo napadali!«
Kaplan je prikimal.
»Pustite ga pri miru,« se je oglasil major. »Prav ima.<
»Sicer pa ne more tu ničesar storiti,« je rekel kapetan.
Vstali smo in odšli od mire.
IV
Zjutraj me jo zbudila baterija v soiednem vrtu; videl sem sonco, bi je sijalo skozi okno, ln sem vstal.
Stopil sem k oknu in pogledal ven. S peskom posute slc-r.e so bile vlažne in trava je bila vsa roma. Baterija je dvakrat odprla ogenj in vsakokrat je zrak buhnil kakor ob udarcu; i'.pe so se stresle in pižama na meni je z&plahutala. Nisem mogel videti topov, toda očitno so strelljali prav čez; nas. Bilo je zoprno, da so bili prav tu, vendar je bila sreča, da niso bili večji. Medtem ko sem gledal na vrt, sem slišal, kako pelje po cesti kamion. Oblekel sem se, stopil dol, popil v kuhinji malo kave in se odpravil v garažo.
Pod dolgo streho je bilo, drug poleg dragega, deset avtomobilov. Bili so težki, okorni ambulančni vozovi, sivo pre-pleskani in podobni tovornim avtomobilom za prevoz pohištva. Mehaniki so enega izmed njih popravljali na dvorišču. Ostali trije avtomobili so bili v hribih v prcvijališčih.
»Ali kaj sekajo po tisti bateriji?« sem vprašal mehanika.
imwmßm