URN_NBN_SI_DOC-DFDGCT3D

OSEBNA VEST Dne 2. aprilu 1959 je kolektiv mariborske Študijske knjižnice praz­ noval skromno, toda prisrčno slo­ vesnost. Zbrali so se Iknjižniičarji in predstavniki kulturnih in javnih delavcev, da izrečejo priznanje in hvalo dolgoletnemu ravnatelju Štu­ dijske knjižnice Janku Glazerju ob njegovem slovesu od aktivnega službovanja. Nestorja slovenskih knjižničarjev, roj. 1893 v Rušah pri Mariboru, je v njihovem imenu po­ zdravil podpredsednik Društva bi­ bliotekarjev Slovenije Alfonz Gspan z besedami, ki so bile vzete iz src vseh njegovih stanovskih tovurišev: Vemo, spoštovani tovariš rarvna- tolj in dragi prijatelj, da Te sprav­ ljamo v težavo, ker smo se ta dan zbrali okrog Tebe, ko se po 33 letih zglednega in požrtvovalnega dela poslavljaš od tukajšnje Studijske knjižnice, pa bi to slovo rajši do­ življali v tišini in sam s seboj. Toda prišel je čas, da Ti moramo glasno in vpričo vseh povedati, kako zelo Te spoštujemo kot bibliotekarskega strokovnjaka.kot javnega delavca in in ne nazadnje kot človeka. Zmerom si nam bil zgled možate poštenosti, delavoljnosti, pa skromnosti, na­ vdušenja za vse lepo in žlahtno in gorečnosti za resnico. Vemo tudi, dia ibi nas prav zaradi svoje resni­ coljubnosti rad popravil, ker sem rekel, da si celih 33 let živel in de­ lal za Študijsko knjižnico. Res je, da so biilu ta leta za nekaj času na­ silno pretrgana, ko so Te sovražni­ ki nuše svobode in samostojnosti prav zaradi Tvoje goreče ljubezni do domovine in narodnoobrambne dejavnosti pregnali in Te odtrgali svojii ustanovi. Vemo pa tudi, da si v tistih štirih letih izgnanstva še intenzivneje živel s svojo knjižnico, ko si. dan na dan iz daljave drhtel za njeno usodo. Sani predobro veš, koliko premiš­ ljevanja in drobnega dela si daj ma­ riborski Študijski knjižnici, ko si — natanko zavedajoč sc njenega po­ slanstva in nalog — kakor čebela iskal in zbiral vse mogoče knjižno iu rokopisno gradivo, da bi jo čim bolj usposobil za splošen študij in poglobljeno znanstveno delo in po­ sebej za proučevanje družbenega, 'kulturnega, političnega in ekonom­ skega življenja mariborskega pod­ ročja. knko si to gradivo obdeloval, ga delal dostopnega in nanj opo­ zarjal interesente, koliko nasvetov in pobud si dal njenim obiskoval­ cem, kako si znal organizirati in­ terno delo in kako si bil svojim podrejenim ne saimo vodnik in uči­ telj. marveč tudi očetovsko razu­ mevajoč prijatelj. Pred 33 leti si se odločil, da se odtegneš izobraževa­ nju in vzgoji gimnazijslke mladine in se posvetiš knjižničarstvu, to je, da ob nenehnem samoizobraževanju nadaljuješ pedagoško delo na širši osnovi. Redko komu je dano, du bi — ko se umika v pokoj — tako razločno videl uspeh svojih stro­ kovnih, organizacijskih in pedago­ ških sposobnosti, pa tudi marljivo­ sti, kakor ga moreš pregledati v tem trenutiku sam. Da je maribor­ ska Študijska knjižnica najbolje razvita knjižnica te vrste v Slove­ niji in težko če ne v vsej Jugosla­ viji, je brez dvoma zasluga Tvoje­ ga dela, pa tuidi ugleda. 'Kadar so se pokazale kake težave — in kje jih ni, ko se danes vse okrog nas tako hitro preobraža — je Tvoja beseda zalegla in prepričala. Vse to smo upoštevali, ko je XII. občni zbor Društvu bibliotekarjev Slove­ nije na odborov predlog soglasno sklenil, da Te prvega, odkar dru­ štvo živi, izbere za častnega člana. Naslednje področje, ki srno kot strokovna organizacija nanj mislili in ki si mu posvetil določen del svo­ 124