Štev. 21. V Mariboru 22. maja 1884. Teeaj XYIII.
List ljudstvu "v poduk.
shaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dam za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld «0 kr., za četrt
leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnistvn v dijaškem semenišču (Kr.abensoniimtr). — Deležnik! tiskovnega druStva dobivajo li3t brez posebne naročnine.
Posamesn« liste prodaja knjlgar Novak na velikem trgu po 6 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje cd navadne vrstico, če se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Nemški Schmiderer pleže na slovenskega konja.
(Mariborskim in Spielfeldskim bauernvereinej-jem pod nos.)
V nedeljo 25. t. m. vabijo krivi preroki slovenske kmete v Maribor na sbod liberalnega, nemškega „bauernvereina". Pravijo, da bočejo razlagati, kako bi radi kmetom pomagali V resnici pa jih le hočejo poloviti v nemčurski koš, da bi namesto slovenskih poslancev bila izvoljena Schmiderer, znani Hammer-Amboss, in še eden Seidl II. Pridgala bodeta tirolski rogovilež in šulvereinski glavač Nagele pa tudi iz Tirolskega nad Trst in Slezijo v Sevnico ob Savi privandrani eksprofesor Äusserer, obadva znana neprijatelja Slovanov.
Da bi kmete leži lovila, oblekla sta se v ovčji kožuh tiste prošnje, katero je prusak Schönerer spodnje-avstrijskim kmetom napisal. Mož je namreč zvito vse pobral, kar uže 20 let nemški konservativci pa slovenski poslanci tir-jajo, da kmeta rešijo in ustavijo, kar so njemu v škodo liberalci sklenoli. Tako mislijo liberalci še enkrat kmete preslepiti.
Iz sledečega se lehko vsak o resnici reče-nega prepriča pa tudi o velikem strahu libe ralcev za gospodstvo, ker se tako zatajujejo, sami sebi v lice bijejo, lastne naprave obsoju-jejo in kmetom obetajo spokorjenje in spreobrnjenje svoje. Ošabni barusasti dedi, ki sicer kmeta ne pogledajo ne, ponižavajo se sedaj, naložijo v krošnjo konservativne in slovenske tirjatve za kmetski stan in hodijo z njimi kmetov lovit.
Omenjena prošnja šteje 37 toček in zahteva 1. komisijo strokovnjakov, ki naj poizve, česa kmetom treba. [Dobro, če pridejo v komisijon konservativci, n. pr. knez Lichtensiein ali Raič, slabo, če sedijo tam liberalci n. pr. Schmiderer, kajti konservativni in slovenski poslanci so na Kranjskem uže lani sklicali takšno komisijo, liberalci v Gradci pa celih 23 let niso utegnili misliti na njo.]
2. Kmetski so v et za kmetske ko-
risti. [To je pi vi sprožil konservativni knez Lichten-sfein, ki zahteva kmetske zbornico, kakor imajo trgovci in obrtniki svoje trgovske in obrtne zbornice.]
3.	meje proti Ogrskej se naj zaprejo in col nina pobira od vina, živine, zrnja, proti prajzovski Nemčiji pa odprejo [bi le na videz in kratek čas pomagalo, dokler nas nemški, francoski, ameriški itd. pridelki popolnem ne poplavijo in uničijo. Vrhu tega je tukaj prusak Schönerer primešal enimi precej prajzovske mišnice ali strupa. Nemški liberalci namreč cikajo zmiraj na to, da bi našemu cesarju nemško-slovansTce dežele nekako odtrgali in prajzovaki Nemčiji priklopih, kakor je poslanec celjski Forregger javno rekel: „ich biti für den engsten Ansehhiss an Deutschland", t. j. jaz sem za najtesnejše združenje z Nemčij i. To pomenijo tudi črno-rudeče-žolte frankfurterce. Slovenci pa nečomo prajzovskega cesarja, mi hočemo zvesti ostati Avstriji, kakor 1. 1848 tako tudi sedaj ter želimo, da so naš mili cesar Franc Jožef vselej neodvisni posebno od Prajzov- Zato ne pristopimo no k šulvoreinn pa ne k bauernvereinu, ker nečemo, da bi nas na tihem v prajzovsko-nemski koš djali.]
4.	Rešitev kmetov od intabulira-nih dolgov s pomočjo države in po s t a-vodajalstva. [Je vzeto iz knez Lichtensteinovega konservativnega programa ]
5.	Denarni zavodi za kmete, da dobijo leži in ceneje denarjev na posodo. [Dobro, pa liberalcem tu ni prav verovati, kajti 1. 1874 je vlada sama deželnem« zboru štajerskemu nasve-tovala takšne zavode (Hypothekar-Anstalten) in obečala državne podpore. Toda kaj so liberalni kmetski prijatelji (?) storili? Vse so zavrgli rekoč, da bi tako štajerska „špaikasa" dobila konkurenta, kar bi ne bilo dobro. Schmidererjevi predniki so torej zavrgli celó državno pomoč in kmeta brez vse milosti še dalje pustili v kremp-Ijih oderuhov. Proč tedaj z barusastimi liberalnimi lizuni, ki sedaj zavoljo volitev okoli kmeta vohajo in se mu do-brikajo, v resnici pa namesto kruha kamen ponujajo, namesto jajceta pa škorpijona].
6.	Večja eolnina na tuje pridelke [Tudi ni prav resnica liberalcem, kajti liberalni nauk tirja svobodno trgovino, in res so nemški liberalci eolnine znižali

s tem pa Avstriji strašno škodovali; pač pa so naši slovenski in konservativni poslanci, med njimi Goedel, Vošnjak, Herman, colnino poasvišali in zlasti mejo ruske zaprli, zato je trgovina naša zopet se povzdignila, fužine in fabrike ukrepile ¡11 zlasti živina dobila boljšo ceno, liberalci so se na vso moč upirali in jibove novine so veliko milijonov denarja iz Nemčije in Angleškega prejele za podmito; da so proti našim poslancem in proti večjim colninam pisalo],
7. Dače se naj prenaredijo tako, da bode le premoženje obdačeno, drugi davki n. pr. užitnina itd. naj prenehajo. [Zakaj pa iibera'ci tega niso uže storili, saj so 23 let utegnili, zakaj so takšno postavo 1. 1878 potisnili na stran, zakaj so rajši sli gruntov previsoko vconjevat in gruntni davek pozvišat? Hvala Bogu, da niso ob konci imeli besede, kajti oni so hoteli 43 milijonov iz kmeta izžmikati in so upirali, ko so naši poslanci 37 nastavili in sedaj polajšali do 34 milijonov. Liberalcu tedaj ni verovati tukaj nič].
Tako daleč bodeta v nedeljo, kakor „Ta gespošta" poroča, govorila šulvereinska glavača, sedaj bauernvereinska preroka Nagele in Äusserer. Ni dvomiti, da jih bode še mnogo kmetom prilizavalo se. Gotovo zglasi se tudi Ham-mer-Amboss. Jednako gotovo je tudi, da bodejo na Slovence, na slovenske domoljube, mešnike, poslance in *Slov. Gospodarja" nemčurskega kamenja in blata poganjali. Ali to ne pobije resnice in „Gospodar" pravi, da je Schönerer v točkah od 9—37 vse, kar ima pametnega in kmetom res koristnega, pobral iz konservativnih listov. On navaja reči, katere „Gospodar" in slovenski poslanci uže dolgo pripo-ročujejo n. pr.:
9.	Skrčiti šolsko dolžnost od 8 na 6 let, nedeljske šole, proč z okrajnimi šolskimi sveti, občina naj imenuje učitelje, jednaka plača učiteljem na deželi z onimi v mestih.
10.	Naj se vojaška dolžnost kmetom olajša, vojakom hrana zboljša.
11.	Občinam dosedanja občinska postava prenaredi.
12.	Delavcem v fabrikah itd. plača tolika daje, da so kos prihraniti si kaj.
13.	Zboljševanje kmetskih posestev.
14.	Zialožni fondi kmetom v pomoč ob času slabili letin.
15.	Sk rčenje špekulacije 11a borzah.
10. Domovska postava, [so naši poslanci tir-jali, da jo jo vlada uže državnemu zboru pivdložila, liberalci so 23 let. še gonoli niso].
17.	Prenaredba volilnega reda [sedanjega so libef;dci kmetom na škodo izdelali ]
18.	Ceneja pravica, menjše pristojbine (desetki).
19.	Predrugačenje zavarovalnic.
20	Holjše objavljenje novih postav.
21	Judom oškodovanje kristijanov zabra-
lllti, [liberalci so Judom vso pripustili tako, da so nam Judje učitelji, profesorji, sodniki itd.]
22.	Kaznovanje ponarejevalcev vina itd.
23.	Gospodarska statistika.
24.	Zmanjšanje vojaštva, državnih stroškov in davkov.
2!"). Pogozdenje goličav.
26.	Trdne postave zoper oderuhe [liberalci so 1. 1868 take postave zatrli, a naši poslanci vsaj nekoliko oderuhom ustavili gtfdo odiranje; liberaV-i 110 nasproti bili. Zato ni verjetno, da so sedaj íes uže poboljšali se].
27.	Zboljšanje javnih cest
28.	Nova lovska postava.
29.	Postava za posle.
30.	Preveč penzijonistov je.
31.	Postava za uboge.
32.	Grajščaki naj skrbijo sami za svoje delavce, da ne bodo občinam naposled v nadlogo.
33.	Borzijancem naj se bolje na prste gleda.
34.	Naj se pospešuje domača obrt na kmetih, naj bo jim dovoljeno zrnje, seno, vino itd. državi za vojake itd. po določeni ceni ali namesto davka v denarjih odrajtavati [je baron Goedel uže kot kandidat .povdarjal in tudi v državnem zboru navajal.]
35.	Obrtna postava [jo ravno naši poslanci predelujejo, in liberalci jim to na vse kriplje branijo].
36.	Mnogo in lepih vasi po deželi je bo'' za narod, kakor prevelika mesta.
37.	Omehkuženju ljudstva mora se v okom prihajati [slovenski poslanci in konservativci hočejo „šnopsarijam" do živega, liberalci nasprotujejo.]
Navedeno je vse pametno in potrebno. Vendar liberalni Sclioenerer je primešal mnogo zelo neumnega, neizvedljivega, krivičnega, 11. pr. naj mladenče uže v 17. ietu pod puško potisnejo, zopetno uvedenje šolskih patronatov, pograbljenje^ cerkvenega premoženja iu posestev itd. Čudno je tudi to, da Sclioi uerer ni zoper ženitovanje nemaničev. To kaže, da je pravi liberalec in lisjak. Kaj sledi iz tega: gotovo to, da liberalcem in bauernvereinlerjem ni verovati. Zavoljo volitev kmetom vse obetajo, v deželnem in državnem zboru pa delajo, kakor poprej, 11a škodo, nesrečo in pogin kinet-skega stanu! Zato mora vsak pameten kmet lievoljno hrbet obrnoti bauervereinskim zape-ljivcem. Spielfeldski „bauernverein" z mariborskim vred je le past, v katero mestni liberalci nevedne, neumne, zapeljane kmete lovijo, da bi slabo volili. Zato bodemo videli v nedeljo tam le znane nemškutarje pa nemčurje, poštenega, pametnega Slovenca ne zvabijo v past.
Tem bolje pa moramo vsi delati na to, da izvolimo zopet svoje slovenske poslance, ki bodo potem združeni z nemškimi konservativci tudi v Gradci sklenoli to, kar so v državnem zboru deloma uže dognali deloma pa vsaj pripravili,
da se kmetskemu stanu pomaga. To je edino prava pot. Liberalec pa ostane liberalec, če se tudi debelo v konservativni kožuh zavije. Spominjajte se torej, kmetje slovenski, sv. pis ma, ki pravivarujte se krivih prerokov, ki * prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so le grabljivi volkovi!
Cerkvene zadeve.
Sv. birma. Prevzvišeni knez in škof bodo zakrament sv. birme delili na binkonštno nedeljo v stolni cerkvi v Mariboru, 2. junija v Svičini, 3. junija pri sv. Jurji na Pesnici, 8. junija v Jarenini, 9. junija pri sv. Jakobu v Slov. Gor., 10. junija pri sv. llji v Slov. Gor.,
Stoletnica majnikove pobožnosti. Ravno se razpošilja cerkveni ukazni list, v katerem je enciklika sv. Očeta papeža Leona XIII. zoper freimaurerje, potem tfidnevnica v spomin stoletnice, kar se je na Laškem začela majni-kova pobožnost v počeščenje blažene device Marije, kraljice majnika. V našej škofiji se bo ta tridnevnica obhajala dne 29., 30. in 31. maja pri vseh cerkvah, kjer se obhaja tota pobožnost. Kako se ta slovesnost naj opravlja, je prepuščeno dušnim pastirjem to določiti. Z odpisom dne 29. aprila 1884 so sv. Oče Leon XIII. dovolili, da se te tri dni služijo sv. meše votivne v čast matere božje. Verniki fcadobijo popolnoma odpustke, ako te tri dni enkrat domačo cerkev obiščejo, zakrament sv. pokore in sv. rešnjega Telesa vredno prejmejo in na papežev namen molijo. Kdor pa samo cerkev obišče in pobožno tam moli, zadobi vsaki den enkrat nepopolnoma odpustke sedem let. Vsi ti odpustki se zamorejo tudi vernim dušam v vicah v prid obrniti. Ta pobožnost se ima ne (leljo poprej vernikom v cerkvi naznaniti.
Za družbo vednega ceščenja so podarile naslednje župnije: Zavrče 5 fl. 77 kr., Maren-berg 5 fl. 26 kr., Dobova 21 fl.
Gospodarske stvari.
Kaj je to „posojilnica".
Na to uprašanje se mi ne dozdeva potrebno odgovarjati, vsakdo v naših slovenskih pokrajinah že ve na to odgovor; hočem samo obračati pozornost naših domoljubov na nekatere predele delovanja posojilnic posebno z ozirom na varnost hranilnih ulog pri posojilnicah, to se mi tembolj potrebno zdi, ker tem zavodom še vedno primanjkuje gotovega denarja t. j. hranilnih ulog.
Vsak, ki ima prihranjen goldinar, pomisli, predno ga hrani, komu ga bo z ozirom koristnosti najbolj varno zaupal.
V takih krajih, kjer so samo hranilnice, seveda ne pride nobenemu posojilnica na misel; tam, kjer se nahaja hranilnica in narodna posojilnica ima že pretresovati kateremu zavodu? Veliko prednost ima v teh slučajih hranilnica, akoravno se dobivajo navadno nižje obresti; le tam, kjer drugega hranilnega zavoda razun posojilnice ni, ostane nekoliko več denarja v domačem zavodu, pa samo iz nemarnosti, le malo je takih, ki dajo iz polnega zaupanja glede varnosti posojilnici hraniti denar, in še manj je takih pravih domoljubov, ki bi zaupali posojilnicam svoj denar iz tega namena, da bi podpirali domače narodne denarne zavode in s tem veliko narodno — slovensko vprašanje.
Je li neso največje narodno - gospodarske važnosti denarni zavodi ? Vsak razumnik ve, kaj pomeni za Slovence samostalnost glede premoženja. S tem je tedaj tudi zvezan napredek Slovencev, kar se tiče naših zadev v v uradnijah itd. Mi Slovenci žalibog nemarno nobenega večjega denarnega zavoda, kakeršen je na primer štajerska hranilnica, kranjska hranilnica, še takih hranilnic ne, kakor so občinske hranilnice manjših mest Maribor, Celje, Ptuj itd. jedino narodno hranilnico imamo v Slovenjemgradci. Vsi Slovenci jedno hranilnico! Seveda še te hranilnice je omejen delokrog samo za Slovengraški oiiraj. Kako smo toraj v tem oziru necenljivo prezirani! Nobenega narodnega zavoda nemarno, ki bi dajal posojila, a ogromno število nas je, ki rabi kredita iz nemških hranilnic. Te si nakladajo z našimi žulji premoženja in je obračajo jedino za sebe. Ob jednem nam pa tudi zavirajo doseči ravnopravnosti glede slovenščine; tukaj omenim le njihovo izimno nemško poslovanje; prošnja kakor vse priloge morajo biti nemške; je li potem našim narodnim advokatom in notarjem možno izdelavati kupna pisma itd. v slovenskem jeziku, morejo li sodnije spisavati cenilne zapisnike in zapuščinske razprave v slovenščini ? Ne, ali vsaj ne brez škode dotič-nih; izvirna pisma se morajo v nemščino prestavljati in biti mora ta prestava poverjena, to vse pa stane stroškov, (meni je celo znan sledeči primerijej: Prošnik je potreboval posojila in se obrnil zarad tega na štajersko hranilnico v Gradci in dal je svojo v slovenščini spisano kupno pogodbo prestaviti v nemščino in to prestavo je notarijelno poveril znan narodni notar. Ali kaj mu pove štajerska hranilnica, notar je sicer pooblaščen poverjevati pogodbe, ne pa prestave, ker ni prisežen tolmač ; prestava se mora toraj itd. To se je pripetilo že letos; kar je pa vsled priziva na plenum vender bilo ovrženo) ne glede na to, da v sedanjem času nekako plašljivo pričakuje v teh slučajih slovenski kmet ali drugi ugodne rešitve od nemškega zvoda. Iz teh ozirov bi
bilo za Slovence neprecenljivo imeti narodno hranilnico. Usojam se pri tej priliki opozoriti gospode odbornike Ljubljanskega mesta na že davno storjeni sklepi si ustanoviti hranilnico Ljubljanskega mesta.
Vidi se, da so denarni zavodi velike važnosti za vsak narod, posebno pa za nas Slovence, obračajmo toraj pozornost na nje.
Pred 12. leti še sploh nesmo imeli denarnega zavoda s slovenskim vodstvom, še le leta 1873, ko se je izdala postava o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, je začel naš narod si ustanovljati lastne denarne zavode, t. j. posojilnice. Do 1. 1881 ustanovilo se jih je komaj kakih 5 na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vkupe.
Še le leta 1881 so se po nagibu zveze slovenskih posojilnic, kateri je na čelu znani neutrudljivi domoljub gospod Mihael Vošnjak, začele posojilnice širiti tako, da so do zdaj narastle na 17, in 3 se bodo v kratkem otvo-rile. To kar imajo storiti večji zavodi (večje deželne hranilnice in drugi taki zavodi) v veliki, to storiti imajo namen posojilnice v manjši meri. Da pa morejo doseči svoj namen, treba jih podpirati, treba je složnosti itd , kakor pri vsakej stvari. Priložnost sem imel opazovati, kako uspešno delujejo ti naši mladi narodni denarni zavodi. Vidno rasto in se utrjujejo, od dneva do dneva raste njih zaupanje in kredit ; naše posojilnice, se more reči, poslujejo iz-gledno. Jedna ali druga ima preobilno ulože-nega denarja (hranilnih ulog) iu karakteristično je, da se to ravno najbolj intenzivno opazuje v sredini kmetsva (v št. Jakobu, v Rožu na Koroškem, Šoštanji, Mozirji); večini posojilnic pa še veduo gotovega potrebnega denarja primanjkuje tako, da so primorane iskati kredita pri nemških denarnih zavodih na drage obresti (6%, 7°/fl da celo do 8%)i ne glede na ovire, ki se delajo narodnemu zavodu s slovenskim poslovanjem. (Slučaji so mi znani, da so nemški zavodi obbijali zahtevani kredit samo zaradi tega, ker ima posojilnica „slovensko" firmo. Kako bi zopet v tem oziru posojilnicam dobro došla „hranilnica Ljubljanskega mesta"?).	(Dalje prihodnjič).
Pive ali pira popijejo na Štajerskem čedalje več, se ve vina pa menje. V zadnjem polletji je graški Reinighaus zvaril 112.000 litrov, Schreiner 76.560, v Puntigamu 43.420.
Dopisi.
Iz Maribora. Bivši čitalniški tajnik g. drd. Holobar, rojen blizu Celja, nam je umrl, komaj 30 let star. Škoda za ljubeznjivega, nadarjenega narodnjaka. Bodi mu slov. žemljica lahka, katero je goreče ljubil. — Kano-
nik Fr. Košar je zbolel, ni čuda pri tolikih opravkih. — Stari učitelj J. Krajnc dobil je zlati križec za zasluge. — Hranilnica nece zastavnice osnovati. Dekla Katarine Malierjeve zapustila je službo rekoč, da se usmrti. Res je ni več videti. Tat Matija Kac je bil pri pekarji J. Moku ugrabljen potem pa njegovo stanovanje preiskovano, kder so našli gospej Pajerjevej irkradene reči na Cvajniku. — Nek Scheiker prelazil je celo Pohorje in ponujal zavarovalnico North Britisch and Mercantil. Tudi župan na hočkem Pohorji g. Lov. Visoč-nik da poslopje zavarovati za 1300 fl. plača zadnjo premijo 13 fl. 59 kr. j udu Ružički, agentu, skoro mesec dni naprej. Vkljub temu toži Visočnika zavarovalnični agent Gottin-ger za premijo in stroške 3 fl., to pa v Gradci. Proč s takimi tujimi zavarovalnicami! Šul-verein je Kosu v Razvauji možgane precej zmešal, kajti nedavno ga nagovori žandar slovenski, toda Kos se razsrdi rekoč, daje on sicer slovensk kočljar pa sedaj župan in „deutschgesinnt". Zato je v Razvauji slovenski govoriti celo v službenskih zadevah — prepovedano. Prismuknjenost! Nemški ume tako: „Anzeige: altes is zerissen, neuges wird gepaut Pruken in Rosswein."
Od sv. Jurija ob južni železnici,, (Kdo dela nemir?) Nemčurski Celjani in Štorjani hoteli so pri nas vsiliti „ortssuppe" nemškega šulvereina. Poseben vlak jih privleče 18. t. m. okolo 5. ure v št. Jur. Pred g. Velejem (žnidarčkom) stoji vse polno slovenskih fantov, ki pozdravljajo došle: „živijo Slovenci, vrag naj vzame nemčurje." Ti korakajo poparjeni v gornji trg v Nendelnovo gostilno: delavci iz Štor, uradniki štorski, Celjani, župan Ne-kerman, dr. Schurbi, dr. Higersberger, Rakuš itd. Tukaj se pa jim slaba nagodi. Nastane namreč prepir mej kmeti in fanti pa nemčurji. Ti hvalijo nemško in zopet nemško. Kmetje odgovarjajo: „naši otroci se učijo obeh jezikov, ali podlaga vsemu poučevanju mora biti mate mi jezik, pri nas slovenski." Nemčurji kvasijo svoje naprej. Sedaj zagromi jeden kmetov: „kdor je Slovenec, naj vzdigne roko" in kmalu je roka pri roki. Na to pravi: „ker nas je toliko Slovencev, zakaj nas pridete dražit." Sedaj nastane vriš, pretep in krvavi boj. Strah šine nemcurjem v noge, da so čez „gang" po-skakali v dvorišče, še celo debeli Žandl skoči za drugimi. Sedaj začnejo žandarji, domači in celjski, vmes posegovati. Zvezali so osem Slovencev, nobenega nemčurja, pomagala je gospa Kaulihova. Eden žandar veže fanta, nemčurji pa tega s „pokserji" po glavi tolčejo. Nendelnova gospodična pomaga, lepa koprivica. Ponkovski stotnik jo pobriše „in laufšrit" in pokazal, kako dobro zna bežati toti penzijonirani c. k.
oficir. Škoda, da nima pri vojaštvu opravka. Dolgi čas trati s samim rogovilstvom zoper nas Slovence. Zandl je pa bežal proti Blagovni, ker je bil ves zmešan samega strahu. Šulve-reinovci pobrišejo spremljani od žandarjev vsi bledi in prestrašeni na svoj „seperatzug" in tamkaj v vagonih zakrolijo „Wacht am Rhein", bila pa je le „Wacht an der „Woglein". Naš trg je rešen šulvereinske „Ortssuppe". Obžalujemo pa, da je do takšne rabuke priti moralo. Psovanja na nas Slovence na slovenskih tleh pa je uže bilo predrzno. In kdo je kriv tega? Stationschef Franz, Schesclierko in Velej, ki bi vendar vedeti morali, da Slovenci nemški šulverein no trpimo. Celjski in drugi nemčurji so nas prišli v tolikem številu samo strašit in dražit. Upamo, da tega nikdar pa nikoli ne storijo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Slavni nadvojvoda Albreht, ki je 1. 1866 Italijane pri Kustoci potolkel, posluje kot višji nadzornik cele avstrijske armade. Mudil se je te dni v Zemunu in obiskal srbskega kralja v Bel gradu, kder je bil sijajno sprejet. — Naši poslanci so v državnem zboru pomagali sklepati del nove obrtniške postave; delavcem se bode nedelja morala privoščiti, in več kakor 11 ur nihče delati siliti ne sme. Ugovarjali so judi Au-spitz in Mauthner prav nesramno, pa knez Lichtenstein je povdarjal potrebo takšne postave, da bode delavec zopet kot človek in kristijan živeti mogel. Nemški liberalci so hoteli zopet zbornico zapustiti, pa so jim sedeži tako umi-lili se, da so se vruoli nazaj. Vse se jim posmehuje, tudi Schmidererju! V Crnovicah na Bukovinskem so Slovanom pa Rumunom liberalci strašno drago nemško vseučilišče in v Brnu nemško tehniko osnovali pa dijakov manjka, daje skoro več profesorjev kakor učencev.Tako so nemški liberalci z davkovskimi denarji pometali. — Na Dunaji pogorel je drugi nemški teater, tokrat ni bil usmrten nikdo. — Rudol-fova železnica je vsem uradnikom svojim in čuvajem službeni pouk podala v slovenskem jeziku. Tako je prav. Naj stori južna železnica tudi tako! — Fem Kuhn ogleduje vojaštvo na Kranjskem. — V Istri zborovalo je društvo Edinost ter sklenilo v Kopru osnovati slovensko-hrvatsko posojilnico in za dopolnilne volitve v isterski deželni zbor zopet postaviti Spinčiča, Križanaca in Strka. Bog jim nakloni zmago. — Na Vogerskem bodo volitve od 20. do 24. junija. Prekmurci se baje letos tudi ganejo. —%V Zagorji so blizo Klenovnika kmetje napali grofa Bombellesa zavoljo nekega pašnika in je le s pomočjo gozdarskih čuvajev življenje otel. — V Zagrebu bil je socijalistični
delavec Hiža obsojen na 6, Franc Sernec iz Slov. Bistrice na 5 mesecev.
Vnanje države. Ruski cesarjevič bil je slovesno proglašen za polnoletnega princa ter prisegnol cesarju in domvoini zvestobo. Nemški cesar je poslal princa Viljelma čestitat mu, naš cesar ga pa odlikoval z redom sv. Štefana. Pokrajina Sarak in mesto ob afganistanske] meji podvrglo se je Rusiji in ta bode sedaj železnico gradila od Hvalinskega morja v He-rat in dalje v ludijo. Angležem to ni povolj no. — Nemški katoličani so zopet zastonj v državnem zboru trudili se; Windhorstov nasvet, naj se sv. Cerkvi sovražne postave zatrejo, bil je zopet zavržen. Poznanski Poljaki snujejo ve liko društvo v obrambo svoje narodnosti proti ponemčevanju. — Švedsko ministerstvo je ruski jezik v vseh gimnazijah uvedlo kot poučevalni predmet. — Špansko ministerstvo hoče 153 oficirjev ustreliti, ker so se vstaje v Badahocu udeležili. — Pri zadnjih francoskih volitvah na otoku Korsiki bilo je 10 ljudij ubitih, podobne volitve so le še na Madjarskem. — Mahdi pomaknil se je bliže Egipta in hoče nad Dan-dalo svoje čete poslati celo v glavno mesto Kahiro.
Za poduk in kratek čas.
Štaj erski deželni zbor pa Slovenci
[V. Naše cesarstvo šteje mnogo narodov : Madjarov, Italijanov, Rnmunov, Slovanov pa Nemcev. Slovanov je največ. Podobno je toraj velikej hiši ali palači v kakem mestu, v kate-rej prebiva mnogo rodbin. Vsaka ima svoje stanovanje odkazano. Kedaj vlada v takšnej palači mir božji pa ljuba zastopnost? Le če se vsakemu da in pusti pravica. Drugače je sam nemir inv prepir, ravs in kavs.
Tudi na Štajerskem ne prebiva samo eden narod, ampak dva, nemški in slovenski. Nemcev je nekaj čez 700.000, Slovencev čez 400.000. Prvim se z ozirom na narodnost dobro godi. Oni imajo vsega zadosti, sedijo za bogato obloženo mizo. Njihov jezik se spoštuje in rabi v vseh uradih in sodnijah, povsod v javnem življenji. Nemci imajo vseučilišče, visoko tehnično šolo v Gradci, gimnazije v Gradci, Leo-bnu, Mariboru, Ptuji, Celji, meščanske šole v Gradci, Celji, Radgoni, Fiirstenfeldu, Juden-burgu, Voitsbergu, učiteljišče dvojno v Gradci in eno v Mariboru, kmetijsko in kovačko šolo v Gradci, montansko v Leobnu, vinorejsko v Mariboru in vse jihove ljudske učilnice so nemške, narodne. Sploh Nemcu se na Štajerskem dobro godi v narodem oziru. Kdor naopak trdi, ta laže. No, kako pa se Slovencu godi, ki nosi večje vojaško breme in blizu jednako težko davkarsko? Slovencu se godi slabo. On
nima nič od tega, kar smo o Nemcih našteli. Tn sedaj nam hočejo še celo iz malih šol slovenščino tavun potisnoti, da ubogi slovenski človek niti slovenskih" molitvenih knjižic nebi mogel brati, kakor se to uže godi na Koroškem in pri nas v Mahrenberškem okraji, potem okoli Maribora, zlasti v sv. Magdalenskej fari.
Sicer so nam svitli cesar podpisali jedna-kopravnost milene naše slovenske govorice v uradih, šolah in javnem življenji. Zali Bog, da ostaja vse le preveč na papirji. Kakor upreženemu konju nam kažejo pravic e pa v resnici ne dajo nič. Najhujši nasprotnik pa je nemško-liberalni zbor v Gradci.
L. 1863 je slovenski poslanec, blagi gsp. Herman zahteval, naj se Slovencem v narod nem obziru tudi kaj privošči. Zbor sklene pri znavši upravičene zahteve Slovencev glede deželnih jezikov v šolah in uradih, odboru naložiti v tej reči prisedše pritožbe slovenskega prebivalstva presoditi in pouzročiti.da se jim ustreže. To bi bilo ja še precej milo, pa zgodilo se ni nič. Toda kmalu zglasi se, drugačna pesen. L. 1863 stavi namreč g. Herman sledeči predlog: odboru se naloži ukrenoti vse, kar je potrebno, da se praktično (resnično) izvede jednako-pravnost Slovencev tako, da slovenščino res v šolah in uradih uvedejo, in o učinkih naj prihodnjemu zborovanju poroča. Ta edino koristni predlog so nemški liberalci — zavrgli!
L. 1*65 dobi g. Herman pomagača, g. dr. Razlaga. Kakor ptujskim Slovencem čast dohaja, da so prvi izvolili g. Hermana, smejo se vrli Savinjčanje ponašati, da so prvi zavedno izvolili slovenskega poslanca v Gradec, namreč g. dr. Razlaga. Obadva vprašata vlado zastran narodnih pravic Slovencev pa ne dobita ugodnega odgovora. In 1. 1866 pritisnejo Nemcem v pomoč nemškutarji, Slovenci sramujoči se svoje slovenske matere. Laskajoči se nemškej mačehi in pluvajoči v lastno skledo so po nemčurjih v graškem deželnem zboru slinavo beračili, naj se slovenščina izpahne iz malih šol. Ti nesrečni Judeži bili so iz mariborskega in sv. lenartskega okraja. Večina jih je uže mrtva in torej nečemo jih po imenu navajati. Niso vredni tega.
L. 1868 imeli smo 8 slovenskih poslancev in ti so živahno začeli borbo za Slovence, zlasti g. dr. Jož. Vošnjak. Vprašali so vlado večkrat namreč 1868, 1*60 in 1870 javno in vložili mnogo prošenj 1. 1868 in 1869, naj se za spodnji Štajer vstanovi poseben oddelek c. k. na mestni je. Naposled so naši poslanci vlado vprašali dne 12. oktobra 1869: bi li jej ne kazalo vse pokrajine, kder Slovenci prebivajo, združiti v eno uprav-
no skupino t. j. sedanje deželske meje bi pri starem ostale, samo Slovenci bi imeli v njih vkup in za se c. k. namestnika itd. Vlada je premišljevala leta dni in še le dne 3. sept. 1870 odgovorila, da jej to ne ugaja.
Važen pa je odgovor, kateri je 19. sept. 1868. dal slovenskim poslancem c. k. namestnik: razven 5 občin so na slovenskem Štajerskem vse zahtevale.naj se v malih šolah tudi nemščina uči (nimamo nič zoper to, naj le tega tako ne zavijajo, kakor Möge pri sv. Lovrenci v puščavi, ki napravi iz slovenske želje, da se 'nemščina naj uči, takoj, naj se uči nemški t j. „Unterrichtssprache deutsch" ter slovenščina pahne iz šole. Uredn.) in zastran uradovanja si vlada resnično prizadeva željam Slovencev zastran slovenščine v uradih ustrezati ter jemlje na to.ozir pri nastavljanji uradnikov političnih, finančnih, sodnijskih, tudi pri advokatih in notarjih, vrhu tega je zaukazala, da morajo politični uradi slovenske ulogo sprejemati in reševati.
Do 1. 1873 volil je deželni zbor državne poslance na Dunaj, zvečinoma liberalce, med njimi neumrljivega Waserja, izmej Slovencev pa enkrat Lipolda in Lenčeka. Od 1. 1873 naprej volijo volilci državne poslance sami. Sprva smo izvolili g. Hermana in dr. Vošnjaka, potem pa Hermana, Vošnjaka in Goedelna in po smrti g. Hermanovej č. g Bo/.idara Raiča. Od tiste dobe smo Slovenci glavno borbo za svoj obstanek in napredek pre ložili iz Gradca, kder pod liberalizmom itak nič ne dobimo, na Dunaj, kder imamo pomočnikov: Cehe, Poljake in nemške konservativce. Zato so se deželni naši poslanci v Gradci samo 1. 1874 zglasili zoper raztoče nemi urjenje v šolah in leta 1883 zoper rogoviljenje nemškega šulvereina,
(Dalje pri h.)
Siuešnica 21. Tone vpraša sosednega Franceta. Ali veš kaj se je „celjskemu lisjaku" zgodilo, da se tako kiselo drži? Mrzlica ga trese pravi France, ker so se mu bodoči poslanci zagrozili, da mu rep odsekajo.
Razne stvari.
(Mariborski „purgerji") uže celi teden po okolici letajo in se vozijo, zlasti lačen je Zwetler, Bankalari, da slovenskih kmetov nalovijo v nedeljo za svoj „purgarski bauern verein". Vsak komandira svoje viničarje in hlapce, naj pridejo, da bode „mehr Bauern". Celo v sv. Lenartski in Bistriški okraj in po Dravskem polji lovijo kakor zdivjani norci kmete. No, to bo smešen „bauernverein" samih slovenskih lačenbergerjev, nemškutarjev združenih z meščanskimi rogovileži. To je le kmet-
sko zapeljevanje nemčurske in liberalne mreže. Na pravo korist kmetskemu stanu ne more biti. Le slabo blago Jud sleparski ponuja.
(Grdo lažejo) kmetom mariborski rogo-vileži, ako pravijo, da jih Slovensko društvo vabi v nedeljo 25. t. m. v Maribor. To ni res. Slovensko društvo ta den nikogar ne vabi. Ro govileži nesramno lažejo, da bi naše kmete leži zapeljali. Sploh pa liberalni „purgarski bau-ernverein" ni za kmete, najmenje za slovenske. Na Nemškem so zraven le liberalni advokati, krčmarji, kramarji, pisači in takšni kmetovavci, ki so hlače prodali ali celo na nič prišli. Pravih kmetov ne bo lehko kateri v Maribor prišel nastavljenih cigar kadit in pira žlempat in svoj narod in stan oškodovat. Prihodnjič jih naznanimo, kateri se bodo dali zapeljati; pijane muhe in nemškutarje pa lačnim liberalcem itak privoščimo.
(Vprašali) bi naj v nedeljo pri „bau-ernvereinu" Schmidererja, zakaj on ni iz Seidl-na iztirjal tistih 4000 fl., katere je ta pri „kreisaintu" še zmiraj dolžen in zakaj Mariborčani trikrat volijo v „Bezirksvertretungo" kmetski ljudje pa samo enkrat, ker je uže vsak kočljar v mestu veliki posestnik ?
(Nameščen) je g. Mih. Levstik kot učitelj v Mozirji, g. Fr. Dernjač kot podučitelj v Slov. Bistrici.
(Nesramnost). Celjska vahterca pravi, da bodo Slovencem vselej cesarsko zastavo proč vzeli, kedar bi jo razvili. Vemo pa sedaj iz večih liberalnih listov, da le nemčurjem in pru-sakom avstrijska, cesarska zastava v oči bode! Slovenci se celjske žabe ne bojimo in bodemo cesarju in njegovej zastavi vselej zvesti.
(Nesreče). V Strasgojucih je 10 posestnikov pogorelo, pri sv. Ani v Teharjih začel gozd goreti pa žandarji so ogenj zadušili, Helene Gorišekove otrok je v Jurkloštru v studenec pal in utonil.
(V D rami j ah) so roparji vfarnocerkvo vdrli prte z altarjev pobrali, darilnice pa niso mogli odpreti, kder je bilo 20 fl.
(Razpisano) je nadaljevanje nove ceste od slov. bistriške železniške postaje do Peček, 2184 metrov za 6584 fl.
(Brežiška hranilnica) jemlje 5 '/2 P1'0 centa, daje 4'/3. Mudnim plačevaleem obrestij računi 6 %.
(Prestavljen) je adjuukt Morokutti v Slov. Bistrico, v Gornji grad pa adjuukt Bonvier.
(„Slovenec") poroča, da so celjski nem-čurji po 4 fl. plačevali za pot v št. J ur ob juž. železnici, tukaj kupili 10 sodov pive. Vsak bi smel piti zastonj, če se vpiše v šulverein. Celjski dr. Higersberger je hripal v kmete pa zastonj in tudi „lisjak" je hotel govoriti pa mu niso pustili; kmetski prijatelj (?) bil je od kmetov ob tla vržen, iu rep potlačen.
(Častni kanoniki) postali so čč. g g. dekani Martin Stranjšak, Tomaž Rožanc in Martin Ivane.
Loterijne številke:
VGradci 17. maja 1884: 30, 44, 13, 25, 34 Na Dunaj i „ „	68, 20, 83, 16, 76
Prihodnje srečkanjo: 31. maja 1884.
Podučiteljska služba
na četirirazrednici Ptujske okolice (Umgebung Pettau) III. plačilnega razreda je izpraznjena. Prosilci nemškega in slovenskega podučevanja zmožni naj svoje prošje do 10. julija 1884 pri krajnem šolskem svetu Ptujske okolice vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuji,
dne 28. aprila 1884.	3-3
Zahvala.
Vsem prijateljem i" znancem, ki so v kratki bolezni in siniti, tef udeleženjein pogreba moje Ijn-beznjive in nepozabljive hčerko
Eme Vidic,
meni skazali srčno sočutje, izrekam tem svojo naj-presrčnejšo zahvalo.
V Št. Pavlu v Savinjski dolini dne 17. maja 1884.
Josip Vidic,
nadueitelj.
Gospodarske mašine
J.
priporoča
1-11*
V v
(Kotsch, Stldbahn, Steiermark),
mlatilnicc, ročne pa tudi da jih druge sile gonijo, s posebno napravo za čisto mlačenje, za kar je 1 delavca treba, trijere, ki izvejajo kokol, grašico, grah vsake kolikosti. rezne mašine najnovejšega stroja, koruzolušnike, škropilnice za gnojnico, drozgaluice, preše za droži, samopisne tiskarnice. orodje vsake vrste, šivalnice, izvrševanje iznajdeb, izdelovanje vsakojakih modelov.
Popraviln po «'eni. Poroštvo
S leta *a vsa/to ina imt.
1-4
V Jan. LeoR-mej tiskarni
Mariboru
je ravnokar izišla knjižica z naslovom:
„Sveti Alojzij"
mladenki in ileldicam zvest in zanesljiv vodnik proti uetiesom ali šssiueileljska potožnost t njegovi časti.
Spisal France Ser. Bezjak,
kn. škof. duhovni svetovalec in župnik pri sv. Marku, nižo Ptuja.
Velja trdo vezana..........30 kr.
„ v pol platno z barvano obrezo . 35 „ „ v pol usnji z barvano obrezo. . 45 „ „ v usnji z zlato obrezo.....60 „
EHR- I'« ¡mili t» kr. vel'; ktlor ji/t r^atne I "i Hkugntj, tlobi 1.1. «« ttmtteeek.
¡3^* Najložje se pošilja knjižica z križnim ovitkom in se priporoča denar s poštnino vred
£o poštni nakaznici doposlati, lične bukvice obsegajo na 124 straneh, mladini pripravne molitve, ki se v čast sv. Alojzija ali šestnedeljski pobožnosti k njegovi časti spisane. Komur je tedaj mar dobrih in pripravnih molitev k sv. Alojziju, naj si omisli to knjižico.
Za tekoče leto IS84 je založila in izdala
„Katoliška "bukvama"
v Ljubljani
ter se tam dobivajo po sledeči ceni: V pol usnji z barveno obrezo po fl. —.90 Vse v usnji z barveno obrezo po „ 1.— Vse v usnji z zlato obrezo po „ 1.20
EeST" i*« poŠti lO kr. rec. Hulor jih rzttttte
12 skttpnj. tlobi jftltto tn ttatttečrk.
Najcenejše se knjige pošiljajo po pošti s križnim zavitkom, denarje pa po nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več, pol nepotrebnih stroškov.
Letošnje Smarnice je spisal e. g. Simon Graberc, Framski župnik na Štajerskem z dovoljenjem prečast. knezoškofijstva v Mariboru.
Smarnice omenjajo v uvodu in razpravi vselej nekoliko črtic iz življenja Svetnika do-tičnega dneva. Potem sledi nekoliko naukov z drugimi izgledi, vselej z ozirom na Marijo, kraljico majnika. Upamo toraj, da bodo Smarnice krščanskemu ljudstvu in namenu majni-kove pobožnosti ugajale.
Dofiitttjo »e intli v J. Leonovi tiskarni
x jVfnriltorti.
±SJ
, 'S m Fšs^sasr®
C. k. vzajemna zavarovalnica Craška obhaja po § 92 pravil in po sklepu upravnega svetovalstva od 30. aprila t. 1. redno društveno zborovanje letno v pondeljek 9. junija 1884 ob 10. uri predpoldnem v deželskej hiši v Gradci.
To se daje po § 94. pravil na znanje zraven psobno povabljenih tudi vse društvo zastopajočini odposlanikotn, dalje g. dru&tvenjkom z opamnjo, da je zborovanje za nje po § 99. pravil javno in le vsled sklepa zborovega posvetuje se o posameznih točkah tajno.
A" s p o »• <1:
I. Računsko poročilo za 55. upravno leto 1883 z nasvetom zastran dobička. II. Poročilo računskih pregledovalcev za 1. 1883. III. Proračun za leto 1884. IV. Poročilo o nameravanem novem podruštvu. V. Volitev upravnega svetovalstva in jegovega predsednika. VI. Volitev 3 pregledovalcev računa in namestnika.
V Gradci, dne 10. maja 1884.
Ravnateljstvo c. i priv. vzajemne zavarovalnice Me proti opju.
I d »teli in j; al o In i k tisk kat. tlraštvo. Odgov. urednik L. Kordeš. Ti«k J. l.eoR-a v Maribora. (Odgov. Lav. Kordeš.
Gospodarstvena priloga.
Priložena od kat. tiskovnega društva 21. štev. „Slov. Gospodarja".
L. 1884.	22. maja.	Štev. 101.
Slovenska predavanja o konje- in govedo-rejstvu.
Slavno konjerejsko društvo je tudi Slovencem prijazno. To kaže tudi sledeče. Sklenilo je namreč v porazumljenji z načelniki živinorejskih okolišev oh priliki letošnjega pre-miranja bikov in licenciranja prirediti predavanja ali poučevanja o konje- in govedorejstvu za spodnji Štajer tudi v slovenskem jeziku. Ta sklep je vse hvale vreden in bode pri vseh Slovencih radostno sprejet. Posrečilo pa se je do-tičnim gospodom tudi v to svrho slovenščine dobro veščega moža pridobiti. To je g. Davorin Jelovšek, deželni živinozdravnik.
Ta gospod bode torej slovenski poučevalni govor imel o konje- in govedorejstvu:
Dne 27. maja t. 1. predpoldnem ob 10. uri v Smarijah, 28. maja ob 12. uri pri sv. Frančišku na Stražah, v Gornje-grajskem okraji, 29. maja ob 12. uri^ v Kapli (pri Piklnu), 30. maja ob 10. uri v Zavci.
Samo o konjerejstvu bode pa razlagal se ve slovenski:
Dne 21. maja ob 10. uri predpoldnem pri sv. Lenartu v Slov. goricah, 26. maja ob 10. uri predpoldnem v Račah, 81. maja ob 10. uri predpoldnem v Brežicah, 1. junija ob 2. uri po-poludne v Ormoži, 2. junija ob 9. uri predpoldnem v Ljutomeru.
Bodi slavnemu vodstvu vrlega konjerej-skega društva izrečena vrla zahvala. Dostavimo željo, naj pride mnogo slovenskih gospodarjev poslušat slovensko poučevalno predavanje kot strokovnjaka dobro poznanega živino-zdravnika g. Jelovšeka. Nedavno mu je okr. zastop v Neumarktu na gornjem Štajerskem priznal 10O fl. letne podpore samo da izvrstnega gospoda ohrani okraju več let.
Dr. L. G.
0 poroštva in poroštvenih napakah pri konjih.
II. S temi paragrafi hoče državni zakon to povedati, kar si naj lastniki živine o živinski trgovini prav dobro preudarijo in zapomnijo. K §§. 922 in 923: Je dvojno poroštvo, postavno in pogojeno. V dveh sledečih paragrafih so primerljeji navedeni, v kterih postava poroštvo prevzame in kako dolgo trpi, t. j. tam je tudi poroštveni čas ali obrok natanko na-
znanjen. Kupec si more pa tudi izgovoriti, on si more čas tudi določiti, v kterem prevzeta živina določene lastnosti in opravilno sposobnost imeti mora in kterih napak in razvad celo imeti ne sme.
Tu pa je treba, da se ta pogodba, ta pogojeno ali izgovorjeno poroštvo javno, vsaj pred dvema pričama, najbolje seveda pismeno s podpisom dveh prič med kupcem in prodajavcem sklene; kajti sicer to pogojeno ali izgovorjeno poroštvo pred sodnijo nima veljave. Ne prejde skoro dan, kterega bi živinski kupci slasti pa konjski tega ne morali skusiti.
Kupec se navadno s tem zadovoli, da mu prodajavec pri sklepanji kupčije zagotovlja. da je konj zdrav, za vse službe sposoben, in da on prodajavec za vse primerljeje dober stoji ali da mu je porok.
Nekoliko dni po prejemu pa opazi kupec, da konj nerad je da ima drisko, da je kruljav, da ima jasno slepoto, da jasli grize in riga, da binca, da se ne pusti snažiti in podkovati itd. itd. Kupec s kupom ni zadovoljen, zahteva razrešitev pogodbe, v kar pa prodajavec neče privoliti. Pride do pravde, ktero kupec izgubi, ker si ni določenih napak in razvad izgovoril, ker je opustil kupčijo pismeno ali vsaj pred pričami skleniti in po navadnem sod-nijskem običaji sodnik tožnika odvrne, ker se njegov primerljej postavnemu poroštvu po §§. 924 in 925 ne da podvreči, pogojenega ali izgovorjenega poroštva pa za navzoče napake in hude razvade ali celo ni ali pa se ne da dokazati. Tožnik mora oporekovano živinče obdržati in vrh tega še soduijske stroške nositi.
K §§. 924 in 925. Tukaj se, kakor rečeno, postavno poroštvo in poroštveni čas natančno določuje. §. 9.'5 določuje bolezni, pri kterih postava poroštvo prevzame, to hoče reči, da postava pravi, da so te poroštvene pomanjkljivosti, ako so bile v postavljenem poroštvenem času spoznane, že pred časom prejema navzoče v živini, ako se prodajavcu ne posreči nasprotje dokazati.
Po §. 924 velja ta trditev za vsako napako, vsako razvado, naj je še tako majhna, če se le v prvih 24 urah, od kar je živina v resnično posest kupčevo prešla, spoznala in grajala. Te napake se tudi z besedo „ponočne škode" primerujejo, ker ima postava zarad krat-kosti posesti menitev, grajana pomanjkljivost
je bila že pred prejemom v živini navzoča, če prodajavec nasprotja ne dokaže, da je napaka še le po prejemu nastala. Ta dokaz pa bode prodajavec le v prav redkih slučajih uprinesti mogel.
Po § 926 se mora v določenem poroštvenem času tedaj pri ponočnih škodah v 24 urah, pri določenih postavnih napakah pa (§ 925) v izgovorjenem poroštvenem obroku očigled vzeti (reč se mora od strokovnjakov in od sodnijskih oseb pregledati). Ako prejemnik ta obrok zamudi, sicer svoje pravice s tem še ne izgubi, ali po §. 927 mora zdaj on dokaz prinesti, da je živina že pred prejemom z napako obložena bila.
Stvar postane s tem še bolj zamotana, da vsakokrat tudi predajavcu dokaz odprt stoji, da je napaka še le po izročitvi nastala
Tedaj je zelo nas veto vati, da se predaj a-vec ali izročitelj, če mogoče, o tem obvesti, pred-no se očigled vzame, namreč pred preiskavo, da je naznanjena ali namišljena napaka tudi v resnici navzoča. Marsikteri živino takoj nazaj vzame; kajti on neče stroškov, ki jih jemanje strokovnjaškega spoznanja provzročuje, in on neče, da pride živina slasti konj zarad napak ljudem na jezike. Oe se je pa stvar enkrat na debeli zvon obesila, potem postaja razmir-jenje vedno težavnejše, se včasih ravno na ti okoliščini razbije ali se prejemniku vsaj stroški za jemanje očigleda odrekajo.
Se le tedaj, če zarad prekratkega časa ni mogoče prejemnika obvestiti ali če ta o pogodbi in razmirjenji nič vedeti noče, mora prejemnik očigled tudi brez predajavca vzeti dati, ako noče dobrote postavnega poroštva izgubiti in na §. 927 zavrnjen neče biti.
Ako so pa razmere take, da se očigled ne pred krajno sodnijo, ampak pred strokovnjaki vzeti mora, marata vsakokrat dva strokovnjaka posredovati in spričevalo podpisati. Spričevala, ki nosijo le podpis jednega strokovnjaka, se od sodnije navadno zavržejo. Kot strokovnjaki v poroštvenih prepirih pa veljajo le diplomirani živinozdravniki ali živinozdravni kovači, ki so si svoje diplome na Dunajski živinozdravilski šoli pridobili.
(Konec prihodnjič.)
Kako pokončati kapusne ali zeljne gosenice.
Po mnogovrstnih in mnogobrojnih skušnjah se je prišlo do tega prepričanja, da so vsi tisti pomočki, s kterimi se listi kapusovi ali zeljni omadežujejo, za nič in zelju le na kvar in škodo. Dokler so sadike še mlade in gosenic še ne preveč, je najbolje ta mrčes pobirati in pokončavati. To delo tudi ne bode več truda in časa stalo, kakor druga mnogostransko pri-
poročevana sredstva Brž pa ko zelje začne v glave iti. je najboljše sredstvo vrela voda, z ktero če se tudi nekoliko škode naredi, zadeva ta škoda le bolj skrajne konce zvunajnib listov. Notrajno srce kapusove glave pa se nikdar ne popari. To je po sedajnih skušnjah jedino sredstvo gosenice brž ko v velikem množestvu nastopajo, temeljito pokončati. Kar se pa topline tiče, s ktero naj se voda porablja, je težko določeno besedo reči. Škropilnica sama na sebi, v ktero se vrela voda vljije, jo že precej ohladi, potem pa k temu še tudi tanki curek pripo-maga, v kterem se voda po sadikah razkropiva. Vsakako pa je po skušnjah dokazano, da voda i do 40 C. razgreta gosenice vmori Vendar pa I je viša toplina še boljša, dokler listov preveč ne popari Nekoliko skušnje in vaje je pri tem poslu vsakako potrebno, vendar si je bode pa vrtnar pri večkratnih poskušnjah že pridobiti znal, tako da bode vsakokrat pravo zadel. Treba je pri nekterih drobnejših glavicah poskusiti in pri tem toplino vode vzvišati, da pride do prave mere. Dokler je voda še zelo vrela, j zadostuje trenotek poljivanja, da se gosenice I pokočajo Kolikor je voda manj topla, toliko | bolj se morajo polivati.
Ta pripomoček priporoča neki angleški „The farmer". Njemu prepuščamo tudi odgovornost za njega.
Koliko soli gre živini dajati.
Nobena žival ne more soli popolnoma pogrešati. Sol ji pospešuje in vzdržuje popolno in trpežno zdravje in pomaga, da se telo lepo in prav redi in razvija. V vsaki živinski hrani je že nekaj soli najti, vendar pa je to premalo in ne zadostuje potrebo živine po soli popolnoma nasititi. Na srednje živali se računi za govedo 15 — 30 gramov, za konja 7—15 gramov, za ovco 4 — 8 in za svinjo 4—8 gramov soli na dan.
Paša na deteljiščih.
Pri paši na deteljiščih je vsakokrat veliko previdnosti treba, posebno če je detelja mlada in sočna. Zjutraj in zvečer, ko začne rosa padati, je nevarnost največa. Najboljše sredstvo, da se nevarnost napihovanja pasoče se živine zabrani, je to, da se živini v mes daje suha klaja ali pa, da se živina, predno se na detel-jišče spusti, na kakem travniku nekoliko na-pase. Naj živina na paši precej živo sem ter tje hodi, da se tako, kolikor mogoče sprehodi. Vendar pa je pri paši na deteljiščih najskrb-nejše previdnosti potreba.
veliko ulogo in toraj zasluži, da se s posebno skrbijo goji. Treba je kožo dobro snažiti; kajti kožna snažnost je pol krme. Sčet in štrigelj mora toraj živinorejec marljivo rabiti. Posebno skrb zahtevajo v tem oziru konji, kteri se vpre-gajo ali jahajo. Taki konji posebno močno skozi kožo izhlapujejo.
Konji za težka dela tega krtačenja manj potrebujejo. Oni imajo večidel bolj debelo kožno odejo, skozi ktero manj izhlapujejo od prvih. Pogosto se zanemarja pitani živini ;kožo goje-vati. Da se pa meso in mast redi, je močnega izlilapljenja treba. Zato je dobro vsakdan jo s ščetjo ali štrigljem pokrtačiti. Celo svinjam taka snažnost le koristi in jih debeli.
Kdaj je žito za žetev prav zrelo.
Akoravno je to vprašanje že toliko in tolikokrat bilo mnogostransko pretesovano in je stvar skoraj do tje dognana, da so vsi kmetovalci o nji jedne in iste misli, tako se pa vendar še nahaja sem ter tje marsikteri, ki misli, da je žito takrat do žetve zrelo, ko je bilka suha in zrno v klasu že trdo postalo. Ta misel prinaša sicer dotičnemu kmetovalcu veliko škodo. Pri takem zanašanji se pogosto delo kopici zlasti o nestanovitnem in neugodnem vremenu v taki meri, da se jedva pomagati more, nadalje tako suho žito zelo izkapa in tudi slama izgubi na svoji redivni ceni. Bolj prav je tedaj žito žeti, dokler je ožoltnelo in se zrno na nohtu poskuševavca prelomiti dade in ko so zrna sicer še mehka pa ne več mlečna. Novejše skušnje so pokazale, da žito, ki je bilo v tako imenovani žolti zrelosti požeto, na svoji kaljivnosti čisto nič trpelo in da so ga mlinarji in pekarji rajši kupovali in drajše plačevali in da je pa vrh tega slama še večo re-divno vrednost v sebi imela. Da ječmen svitlo barvo dobi, ktero barvo kmetje bolj obrajtajo, ko temnejšo, se mora rano žeti. Ravno tako se mora oves, če se hoče od njega slame z veliko redivno vrednostjo, rano žeti.
Nekaj podobnega velja o bobu in leči. Iz povedanega tedaj sledi, da zrna v rastlinah, če so tudi že požete, še pozneje dozorevajo. Vrh tega se pa žetev za teden dni prej pričeti more, kakor je to v mnogih krajih navada, in da se tako kopičenju poljskih del kmetovalec nekoliko izogniti more.
Pametna ravnila za bneelarje.
1.	Strezi svojim bučelam vedno pametno in skrbno.
2.	Popusti staro kopito in ravnaj po skušnjah in pameti.
3.	Fazi na roje, ker radi uhajajo.
4.	Male rojiče združuj, da se ti toliko go-tovejše vzdržijo in ohranijo.
5.	Pitaj slabe ule, ko lakota nastane.
6.	Narejaj bučelam primerna stanovališča, da so hudega mraza in silne vročine varne.
7.	Preseluj bučele v druge panje, da bo-deš lahko in priročno strd in vosek jemal.
8.	Ne mori ljubih bučelic, to je nespametno in škodljivo.
9.	Nabiraj strd in vosek iz panjev premišljeno in opazno.
Kako pri živini za njeno kožo skrb imeti.
Zraven pljuč služi pri živih bitjih tudi koža za oddihovanje. Koža ima pri oddihova-nji in tudi pri drugih opravilih za življenje
Dopisi.
Iz Ljutomerske okolice. (Kmetijska podružnica — Gospodar — zavarovalnice.) Naša kmetijska podružnica je zborovala v nedeljo 11. t. m. pri sv. Križi. Z veseljem smo zapazili, da so kmetovalci sv. Križevske in Verženske fare prav vneti za svoj napredek; dokaz temu je veliko število posestnikov iz vseh občin, ki so se zbrali v šoli, da bi poslušali gospodarske nauke g. J. Kukovca. Gosp. govornik je prav temeljito razjasnil vzajemno delovanje za vspeh gospodarske stvari, dokazal je, da kmetu bode trebalo dandanes drugače gospodariti, nego je bilo za starih dobrih časov ; na mesto preobilnega pridelovanja zrnja, bode trebalo kmetu več krme pridelati in krmiti govejo živino. Razun tega mora kmet tudi opazovati delovanje svojih daljnih sosedov; tu je treba tudi nekaj brati, da ve, kaj in kako se drugod godi, zato ne moremo drugače, nego nas veto vati vam, dragi kmetovalci, naročujte si vam znani list „Slov. Gospodar", — berite ga pridno po nedeljah in praznikih, priganjate tudi svojo družino, da naj na mesto žganja kaj koristnega bere, kajti „Slov. Gospodar" — bi moral biti veliko več_ razširjen med vami, nego to zdaj opazujemo. Želeti bi bilo, da bi več kmetovalcev pristopilo kot udje k naši podružnici, ki zastopa v prvi vrsti kmečke koristi; ravno tako bi jih več moralo pristopiti k kon-jerejskemu društvu, po takem bi mogel izhajati sedajni nemški list „Pferdeziichter" tudi v slovenskem jeziku, česar je vam jako potreba. Le po poti združevanja je mogoče dandanes napredovati; porabite toraj te priložnosti. — Na;ko-nec je še g. J. Kryl govoril o zavarovanji in zavarovalnicah, ter razlagal uzroke, zakaj se zavarovanim nekikrat ne more izplačati cela svota, na katero so plačali premije, ter nasve-tuje, da naj noben ne zavaruje več, nego je hiša vredna, naj vse resnično in natanko zmeri, naj si da svoje poslopje natanko vceniti, preden ga zavaruje, potem ne bo imel nobenih sit-
nob. Ker pa imamo dandanes veliko zavarovalnic in raznih društev, ki pošiljajo svoje agente med kmete jih lovit, tako da ljudje ne-kikrat ne znajo, kaj bi storili, toraj najbolje bo, če se dajo zavarovati v domači naši zavarovalnici v Gradci, ki podeljuje velike polaj-šave zaradi plačevanja, kar nobena druga zavarovalnica ne stori.
Iz Lj ubij ane. (Banka S1 a v i j a) skle-nila je od 1. janvarja do 31. marcija t. 1. 9873 novih zavarovanj za kapital 11.694.391 fl. 47 kr. za kar se jej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 364.980 fl. 5 kr. Za škode se je izplačalo v tem časi 102.293 fl. II kr. Denarni promet osrednje blagajnice znašal je 1,499.315 fl. 20 kr. in od bančnih kapitalij bilo je v tem časi vloženih 2O1.830 fl. 81 kr. v 32' založnicah in 576.151 fl. 43 kr. izposojenih na hipoteke. Gasilne brizgalnice oddala je banka 5 občinam. Samoupravna društva za zavarovanje užitka in pokojnin postajajo čez dalje bolj priljubljena. Pristopilo jim je namreč do konca marcija t. 1. 815 členov, ki so zavarovali užitkov in pokojnin za 127.259 fl. 60 kr. in upi-sali vlog 623.621 fl. 34 kr. Zastopniška pokojninska zaloga imela je koncem marcija t. 1. 42.757 fl. 65 kr. premoženja.
IzNoršinec na Murskem polji. (Letina — j ud). Zimina počenja cvesti, tudi travniki, ktere nam dež še obilo napaja, nam obetajo primeroma k drugim letom precej krme. Manje se kaže sadja, črešenj hrušek nekaj, sliv in ja-belk pa morda nič, akoravno je cvelo kakor v paradiži. Toda nekaj je dež, nekaj pa ravno o tem času pihajoči jug škodoval. Tudi trije preroki in prijatelji slane so srečno odšli. Upamo toraj. da smo enej uimi všli, pa ker gospodar si svojih pridelkov prej ni zvest dokler jih nima pod streho. Kaj bo pa z vinogradi! Za letom in letom nova nada in upanje pa vedar že okoli 10 let vse zastonj! Trta je v rasti nekoliko počasi, poganja mladike (vroče vreme je nastalo okoli 20— 22° R. v senci.) Kjer ni po-tolčeno, kaže se nekaj grozdja. Nad tretjino ljutomerskih vinogradov je vsled toče stolčenih in zbog tega tudi grozdja ni. Kedaj bo vendar prišel čas, da bi jih ne potolkel vsako leto najmanj enkrat ta strahoviti led! — Ravnokar je zapustil zadnji Kranjec grof Wurmbrandov hrastov log v Noršencih. Pred nekaj tednov so dele zgotovili tesarji, tudi Kranjci in pokazali kako da znajo spretno les sekati, da jim gotovo ni najti konkurenta Ovi les je bil eden najlepših tega okraja a še ni pol leta minulo in je postal nemila žrtva sekiri. Kupil ga je jud Steiner lesotržec iz Varaždina, za 18.000 fl.
Raznoterosti.
(Toča) sekala je v Brežicah ter sadu-nosno drevje oškodovala in žita.
(Nemški kmetje) točo streljajo z blagoslovljenim smodnikom. Ker pa točo potem sosedi dobijo, tožijo ti in zahtevajo, naj se streljanje prepove. Sodnije pa ne verujejo, da bi takšno streljanje kaj pomagalo, in tako visi cela pravda.
(Licencirane žrebce) imajo Janez Kokol v Çerkovcah pri Mariboru, Jakob Kram-berger v Šetarjevi in Tomaž Kranjc v spod. Voličini sv. Lenartskega okraja, Franc Per-šovnik pri sv. Marjeti na Pesnici, J. Bruder-man in Huber v Mahrenbergu. Zrebci so licenci-rani na 4 leta. Na celem Štajerskem so pred komisijo postavili 71, licencirali in subvencije ali državno podporo dovolili le 34.
(G. Mi si et a) iz Hrastja na Murskem polji je se udeležil konjske dirke v Gradci in s svojo „Luci" pri glavnem dirkanji kot drugi zmagovalec prodrl. Dobil je 70 fl. in 1 zastavo.
(Konjerejsko društvo) je voljno svoj list „Pferdeziichter" tudi slovenski izdajati, če se najde prelagatelj, ki to stori brezplačno. Zrebca „Homer" prestavi v Gornji grad nazaj.
(Proti toči) zavaruje francosko - voger-ska zavarovalnica Franco-Hongroise. V Mariboru je zastopnik g. Šunko, Tegethofstrasse.
(V Spielfeldu) so v kratkem 30 vagonov sena v Dunaj naložili. Meterski cent so plačevali po 1 fl. 60 kr. do 1 fl. 70 kr.
(Sejmi) 25. maja v Jarenini, 26. maja Dobje, Ivnik, Ormož, Jarenina, sv. Lorenc v Puščavi, sv. Filip v Beračah, Središče, Poličane, Reichenburg, Rogatec, Slivnica pri Maribora, sv. Vrban nad Ptujem, Vitanje, Velenje, 29. maja Artiče, Gradec, 31. maja Stare sv. gore, Rečica, Tržišče, 3. junija Loče, sv. Hema, Lucane, Ljutomer, Mahrenberg, Maribor, Mozirje, Laško.
Tržita cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	Pšenica	>N! M	Ječmen	09 © > O	>00	Proso		Ajda
	fl. kr.	fl. 'kr.	fl. ! kr.	fl. kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl. kr.
Maribor . .	8 —	6 —	5 40	3 30	5 50	5	40	5 40
Ptuj . . .	7 24	5 60	6 25	3 —	5 20	4	80	4 80
Celje . . .	7 20	5 20	4 20	3 —	5 30	5	60	6 50
Gradec .	7 80	6 —	5 54	3 44	6 80	4	70	6 54
Ljubljana	8 10	580	5 20	3 30	5 55	4	30	3 67
Celovec . .	7 58	6 40	5 82	3 30	4 80	5	—	5'—
Dunaj j - u	9 80	9 60	9 50	7 50	7 30	8	85	6 50
Pešt i" 5	10 20	9 —	8 90	7,10	7 30	6	82	6 30