MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo In uprava: Maribor, Alaksandrova oesta it. 13 / Talefon 2440 In 2466 TBT UT TT$9 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 18. url , Velja meeeino prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din i Oglasi po ceniku / Oglasa ag | sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11,400 J / JUTRA’ Cilji razorožitvene konference Lord Robert Cecil je objavil te dni v “Berliner Tageblattu« pod gornjim naslovom članek, ki je značilen za angleško Pojmovanje ciljev razorožitve« konference, in ker bo, kakor izg! e da, Anglija voditeljica protifrancoske skupine, prinašamo vsaj glavne misli tega znanega in odlitega angleškega državnika. Trinajst let je moralo poteči, pravi Lom Robert Cecil, preden so se narodi odločili za veliko razorožitveno delo, da-ie bi'a vojna za bivše bojevnike, pad Konec bojev za trdnjavo Vusung KITAJSKE PRIPRAVE ZA PROTIOFENZIVO. — OBRAMBA MEDNARODNIH le matere in žene že onega puščobnega -••'»tviv 111 Z.VI1V UllLfiU ■ženskega dne 1. 1918. za vselej konča-na- Državam je prinesel mir, zmago ali ^°faz, človeštvu pa brez izjeme na dr-pvno pripadnost samo odrešitev. Toda ! o preprosto le ni na svetu, da bi že !z samega tega dejstva sledilo, da nikdar n koli ne sme biti nobene vojne več, K’aiti vojna strast ne pozna pameti. Prav je bila izvedba razorožitve vse do-s^i Praktično nemogoča. Sedanja ženev-pa konferenca je prvi odločilni korak do tesa, fn njen glavni moralni cilj je pred Vsem ta, da prisili države in narode res-110 razpravljati o resnih zadevah. Odpovedati se ladjam, topovom in letalom je jtemreč velika stvar, vse drugačna ka-Cor pa podpisovati pogodbe, pakte in Tszne druge slične papirnate reči. Joda kako naj to dosežemo? Upoštevati moramo namreč, s kako mrzlično ^rastjo je napolnjen današnji svet in ka-0 tesno roko v roki delujejo proti miru jAzni nacionalistični neurotiki in fanati-’ okosteneli konservativci, brezznačaj-J11 lastniki tovarn za orožje in municijo ^azni drugi slični elementi. Toda prav Mjo je tudi res, da se vsaka država boji °Ve vojne in da so proti njej najširše mase človeštva vsega sveta. Za vsak za-nel • .VOine pa 'yi Potrebno nekaj, a to t AaJ je napad ene države na drugo. Brez v e-?a napada ni bojev; zato je treba PrVi vrsti onemogočiti vsak napad. Va nes se vse oborožene države izgo-riajQ. ja so oborožene samo zaradi rambe, a njihova obrambna sredstva se ze tud‘ napadalna. In vendar , da o oboja strogo ločiti. Kdo bo ver-’ da je u. pr. tank obrambno in ne na-t45a!n° sredstvo? Isto velja tudi za le-“V za bombardiranje, za podmornice iii seh°k VSe vo*ne 'adje, kakor še prav po-. “no za strupene pline. Vse to so izra-lj a Papadafna sredstva. Če gremo še da-Pridemo celo do zaključka, da so tu-^ vsi dalekosežni in velikokalibrski to-je j naPadalno sredstvo, katerih namen ^Samo razrušiti strelske jarke in utrd-je’ 7 S(> spričo ovir in strojnic, kakor vetovna vojna jasno pokazala, nepre-“a?ljivi. nJaka napadalna sredstva pa imajo da-v v prvi vrsti velike države, ki so v2vV.et°vni vojni zmagale. In prav to ki Uja Pri sosedih nezaupanje in strah, tjl0v°di zopet do oboroževanja in tek-rts atl-'a- Zato sem mnenja, da pomeni »ata* razorožitev Sveta uničenje teh tiJdl , ih sodstev; in to mora biti konf„ g‘avni c]li sedanje razorožitvene ^ ference v Ženevi. Čim je to doseže- KONCESIJ. - APEL NA ŠANGHAJ. 10. februarja. Generalni napad Japoncev na trdnjavo Vusung se je kakor vsi dosedanji, ponesrečil. Kitajci so se borili silno hrabro in so vzdržali tako bombardiranje s kopnega in z morja kakor iz zraka. Naposled pa so z golimi bajoneti odbili še japonsko pehoto, ki jih je napadla. Kakor se doznava, so sedaj Japonci sklenili nadaljnje napade na Vusung opustiti. Vzdrževali bodo le okrog 2000 mož posadke v kraju Vusung : pod trdnjavo. Ostale čete sc bodo pora-| bile v bojih za Šanghaj, kjer se pričakuje velika kitajska protiofenziva. DRUŠTVO NARODOV. ŠANGHAJ, 10. februarja. Angleški general Fleming je izjavil, da bodo vse mednarodne čete, ki so na razpolago, branile mednarodne koncesije tako proti Japoncem kakor tudi proti Kitajcem. Na vsako kršenje neutralnosti in varnosti bodo odgovorile z orožjem. ŽENEVA, 10. februarja. Kitajska vlada je ponovno zahtevala sklicanje sveta Društva narodov, da reši njeno noto zaradi japonskih operacij na njenem ozemlju. Zakonodajno delo narodne skupščine PRVA DVA ZAKONA IZGLASOVANA— RAZPRAVA O ZAKONU O GOSPODARSKEM SVETU. BEOGRAD, 10. februarja. Na današnji seji narodne skupščine sta se obravnavala prva dva zakonska osnutka, ki ju je vlada predložila pretekli teden. Seja se je pričela ob 9.30. Po obavljenih formalnostih m prečita#u nekaterih peticij je skupščina volila novega člana za nepopolni verifikacijski odbor. Izvoljen je bil soglasno posl. dr. Svetislav Mihailovič. Nato je skupščina odobrila poročilo 5'ana posvetovalnega odbora, poslanca Mastafe Mulaliča, o osnutku zakona o brezplačnem dobavljanju drv za siromake iz državnih gozdov. Pred odobritvijo je govoril tudi minister zA gozdove in rudnike dr. Šibenik, ki je naglašal nujnost izglasovanja predloženega zakona. Sprejet je bil z 210 glasovi. Prav tako je bil sprelet tudi zakon o odpusti gozdnih in pašniških kazni, ki je s prvim v nei>o-sredni zvezi. Naposled je skupščina pričela razpravo o zakonu o gospodarskem svetu. Minister dr. Kramer je v zadnjem trenutku umaknil zahtevo po nujnem postopanju, ker si želi temeljite razprave na širši osnovi, da bo nova institucija zares dobro pripravljena in organizirana. Seja se ob zaključku redakcije še nadaljnje. Naie kmetijstvo v banovinskem svetu VČERAJŠNJE IN DANAŠNJE SEJE. — PRORAČUNSKE POSTAVKE ZA POSAMEZNE GOSPODARSKE PANOGE. LJUBLJANA, 10 februarja. Včeraj je : imel banovinski svet dve seji. Na dopol-' danski je razpravljal najprej o pospeševanju vinogradništva, za katero določa proračun 290.000 Din in 350.000 Din za organizacijo zadružne prodaje vina. Zakon o zatiranju šmarnice ostane v velja-! vi, treba pa ga bo spremeniti glede iza-bele. Za sadjarstvo in vinarstvo je določenih 360.000 Din, za zadružništvo in kmetijske organizacije sploh 1,615.000 1 Din, za veterinarsko službo 622.800 Din, za pogozdovame in gozdarsko šolo v Mariboru pa 217.000 Din. Iz poročil pri razpravi o gozdnih in lovskih zadevah je bilo razvidno, da je v Sloveniji 21 gozdnih drevesnic, ki oddajo na leto lahko 4 milijone sadik. Lovskih kart je bilo lani izdanih 4184 in na taksah je banovina dobila nad pol milijona dinarjev. Za urejevanje hudournikov se bo letos porabilo 1,070.000 Din. Na popoldanski seji so se obravnavale zadeve banovinskih kmetijskih šol, ki prejemajo sedaj le dotaci:e. V ta namen se je določila vsota 2 mifljona dinarjev. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru ima 857.200 Din izdatkov in 528.700 Din dohodkov; šola v Št. Jurju ob J. ž. ima 633.640 Din izdatkov in 362.920 Din dohodkov; nova gospodinjska šola istotatr ima 210.000 Din izdatkov in 88.000 Din dohodkov; šola v Rakičanu pa ima Din 256.000 izdatkov in 132.000 Din dohodkov. Razlike se krijejo z dotacijami. Isto velja tudi za vse druge banovinske krrie tijske zavode. Trtnica in drevesnica v Pekrah porabi 287.805 Din, donaša pa 149.000 Din, ona v Kapeli pri porabi Din 294.000, zasluži pa 132.C00 Din. Semeno-gojska postaja v Beltincih izkazuje Din 46.000 izdatkov in le 3000 Din dohodkov. Poskusna in kontrolna postaia v Mariboru ima 151.000 Din izdatkov ter 50.000 Din dohodkov. Dotacija za gozdarsko Šolo v Mariboru, ki ima letos 32 gojencev, znaša 57.000 Din. V debate, ki so se razvile pri posa- meznih referatih in postavkah, so posegli tudi mnogi svetovalci iz mariborskega okrožja, med drugimi gg. Koder, Skuhala, dr. Roš, Litrop, Janžekovič, Jereb itd. LJUBLJANA, 10. februarja. Danes dopoldne se je nadaljevala proračunska debata, na vrsti so bile nadaMinje postavke, o katerih je govorilo več govornikov. Seja se bo popoldne nadaljevala. to žav, kadar bodo odložile sedanja napadalna sredstva. Poleg vsega tega pa je treba upošte-. , vati tudi to, da bosta vsaj Velika Brita- Ustva J.1Vos*i mei >’n mednarodnega miru nija in Amerika vselej priskočili na polu.. ariti posebno oboroženo vojsko Dru- moč tistemu, ki se bo prostovoljno odpovedal orož u, posebno napadalnemu. Vse to pa ne bi bil zadosti, kajti svet se mora razorožiti tudi duhovno in moralno, da bo lahko sam kontroliral izvedbo materialne razorožitve. Zato se pa mora ustvariti pravna podlag®. Na konferenci eh’ e Podana tudi edina stvarna garan-mir. Prav zaradi tega sem dru-varp 8a mnenja kakor moj francoski to-r retno. potem moram poudariti pre-Še e 0 destvo, da so naše ceste postale loju. i varne, ko so posamezniki od-4 'meče in pištole, ki so Jih nekoč no-ako bo dosežena tudi varnost dr-i v Ženevi se mora namreč natanko določiti, koliko sme vsaka država na leto porabiti za svoje oboroževanje. Kljub vsemu temu pa se ne vdajam nikakršnim iluzijam. Pomisliti je namreč treba, da je prav vprašanje razorožitve najbolj kočljiva zadeva, kar jih je kdaj prišlo pred mednarodni forum. Vendar verujem, da bodo v Ženevi ustvarjeni vsaj prvi temelji za razorožitev, katere bo moralo s skupnim naporom izsiliti vse miroljubno človeštvo. LAKOTA IN BREZPOSELNOST NA GRŠKEM. ATENE, 10. februarja. Vsi grški listi pišejo o lakoti in brezposelnosti, ki postaja po vsej državi vedno bolj občutna. List »Chratimerini« poroča o velikih demonstracijah gladujočih kmetov v Drami. V mestu se jih je zbralo več ko 3000 iz vse okolice. Demonstranti so ostro napadali vlado in ji očitali nesposobnost. »A-cropolis« poroča nadalje, da je položaj v Cardici in okolici uprav obupen. Kmetje nimajo niti kruha in prihajajo trumoma v mesto prosit hrane. Po vseh grških mestih so tisoči delavcev brez posla. TROCKI PRIDE NA ČEŠKOSLOVAŠKO CARIGRAD, 10. februarja. Leo Trocki je zaprosil češkoslovaško vlado za dovoljenje, da bi se smel zdraviti v Karlovih Varih. Češkoslovaška vlada njegove proš nje še ni rešila. BOLGARSKI SPLOŠNI MORATORIJ. SOFIJA, 10. februarja. Bolgarski finančni minister Stevanov se je včeraj vrnil iz Ženeve s članom finančnega odbora Društva narodov De Bordesom in takoj sprejel zastopnike tiska, katerim je izjavil, da bo vlada'proglasila splošni moratorij, Proglas bo izdan čim De Bordes prouči finančni položaj Bolgarske in pred loži tozadevno poročilo. OBTOŽBA PREDSEDNIKA ARGENTINE. BUENOS AIRES, 10. februarja. Bivši predsednik republike Argentine Irigoen je bil včeraj na vojni ladji pripeljan semkaj, da se zagovarja pred posebnim državnim sodiščem zaradi službenih zlorabi za časa, predsedovanja. RUDNIŠKA KATASTROFA NA SICILIJI. » NEAPELJ,- 10. februarja. V rudniku Caltanisette na Siciliji je včeraj eksplodiral plin. Po dosedanjih vesteh je bilo 6 oseb ubitih, 8 težko in 10 lahko ranjenih. KRVAVI NEMIRI V BUKAREŠTI. BUKAREŠTA, 10. februarja. V tukajšnjih delavnicah državnih železnic so zaradi mezdnih sporov nastali težki delavski izgredi. Med delavci in policijo se je razvila prava pravcata bitka, v kateri je bilo več oseb ranjenih. Red je napravilo šele pozvano vojaštvo. FRANCOSKI SENAT ZA ZNIŽANJE URADNIŠKIH PLAC. PARIZ, 10. februarja. Več senatorjev, je stavilo v senatu predlog, naj se z ozirom na sedanjo težko gospodarsko krizo znižajo uradniške plače. Predlog je vzbudil v javnosti Veliko pozornost, med uradništvom pa razburjenje. NOVE ANGLEŠKE CARINE. LONDON, 10. februarja. Spodnja zbornica je s 452 proti 52 glasovom sprejela po Nevilleu Chamberlainu predlagano 10-odstotno zvišanje vrednostnih carin na uvoz. Razen tega je bil tarifni odbor pooblaščen, da sme po potrebi zvišati za 100 odstotkov vse sedanje carine na blago iz onih držav, ki ovirajo angleški izvoz z diferencialnimi carinami. HITLERJEVO DRŽAVLJANSTVO. BERLIN, 10. februarja. V vladnih krogih zatrjujejo, da so vsi poizkusi pridobiti Hitlerju nemško državljanstvo na izreden način nepotrebni. Adolf Hitler so pridobi nemško državljanstvo najlažje s tem, da zanj zaprosi kakor vsakdo drugi. Njegova prošnja bo brez vsakih težkoč ugodno rešena, ker nima vlada prav nobenega razloga, da bi se bala Hitlerjevega dr-žavnega pripadništva. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne); Od severa se bo zvedrilo, močnej"-§1 jutranji mrazi, mrzlo vretrie najbže Še nekaj dni. Afera Kmetijske eksportne družbe REVIZIJO KNJIG BODO IZVRŠILI LJUBLJANSKI STROKOVNJAKI. - ARETIRANI FUNKCIJONARJI DRUŽBE SO SE PRITOŽILI RADI ZAPORA, A JE PRITOŽBA BILA ZAVRNJENA. Revizijo poslovnih knjig Kmetijske eksportne družbe bosta izvršila te dni ljubljanska zavarovalna strokovnjaka ravnatelj zavarovalnice »Triglav« dr. Lajovic in ravnatelj zavarovalne družbe »Feniks« Zvonko Žolger. Izid revizije bo šele pokazat, v koliko gire za nezakonite manipulacije vodstva Kmetijske eksportne družbe. Včeraj je pričel zasliševati preiskovalni soidnik dr. Srečko Germovšek aretirane funkcijonarje te družbe. i Ki . Ivan Levar, prvak slovenske drame (K njegovemu gostovanju v Mariboru.) Za pomožno akcijo | Ljudska univerza v Mariboru. so darovali večje zneske Ježek, tovar-j y petek 12. t. m. ob 8. uri zvečer bo P^n; Drago Rosina, trgovec,; pr&daval g. dr. Varl, specialist za pljučne bolezni, o pljučnih boleznih mladost- tme Ivana Levarja, prvaka ljubljanske drame, ima dober sloves. Že nekoliko let .... ., . i je nosilec glavnih vlog in opora 'Ij.ubljan- Aretiranci so se pntozrh pri okrožnem ke drame_ Preteklo Ieto je dose?e, svoj odisču radi zapora, toda na predlog dr- najvedjj uspeh v vlogi starega Glembaja zavnega oziteljstva je bila pritožba za- v Kr.eževi dranii >>Gospoda dembajevi«. - Y, Preiskovalnem zaporu j.h bo To dr kakor tudi Mercadeta je re. sodišče obdržalo, dokler ne bo zaktjuce-; žiral sloveči režiser dr. Branko Qave!!a, na revizita poslovnih knjig družbe. An- ki deiuje sedaj v gieda,!iSču v Brnu. V nfij'i... obeh teh vlogah (Mercadet in Glembajev) je Levar dosegel svoj višek, enoglasno je potrdila strokovna kritika, da sta bili to sploh najboljši predstavi, odkar obstoja ljubljanska drama. V vlogi Glem-bajevi je gostoval Levar tudi v Zagrebu s popolnim uspehom. V »Kralju na Betajnovi« je Levar pre- izpustili včeraj popoldne na svobodo. On je bil nastavljen kot knjigovodja pri družbi šele od 1. t. m. V javnosti je seveda veliko zanimanje, kako se bo ta afera iztekla 200 Din; Fran Sinitz, trgovec, 500 Din; Slavka Smoličeva, uradnica, 100 Din; Klotilda Dalmata, zasebnica, 200 Din; Gremij trgovcev 3000 Din; Avtoklub Din 1500; »Grajski kino« in »Union kino« vsak po 250 Din; BrandJ-trio, od koncerta v novembru, 2072 Din; dr. Franc Cukala, ravnatelj bogoslovja, 500 Din; kaplani Anton Cafuta, dr. Josip Meško in Peter Pribožič vsak po 100 Din; učiteljstvo III. deške osnovne šole 235 Din; Mariborska tiskarna 1000 Din; društvo Withe Star-Jazz 500 Din, Škofijski ordi-narijat 4000 Din in Zastavljalnica 200 Din. Trgovec Ivan Andrašič je daroval 170 kg; Mira Peničeva, trgovka, pa ICO kg krušne moke. Odbor Pomožne akcije izreka vsem tem in drugim darovalcem najsrčnejšo zahvalo. Bela pepelnica. Pust ga je prinesel, za slovo... Vremenski preroki so sneg sicer že več dni napovedovali, a nihče jim ni prav verjel, saj je vreme, ki je bilo mesec dni suho in mirno, postajalo vse bolj pomladansko, in na sdnčnih rebrih so že pričele pokukavati v svet prve trobentice. Pa kakor rečeno: Pust se je snpči za slovo naredil interesantnega (saj drugače je bil letos kaj malo interesanten) in nam prinesel snega. Zabrila je snoči mrzla sapa in pričelo je mesti in davi na vše-zgbdaj so že po vsem mestu zapele !o- nikov in odrastlih na podlagi poučnega filma, Razpravfjal bo o tej naši uajhujši ^narodni bolezni pred vsem s stališča moderne preventivne medicine: tuberkuloza žlez, individualna dispozicija, nevarnost otroških bolezni, važnofst otroških okrevališč, počitniških kolonij, zdravilni teklo leto v vlogi Kantorja ponovno dokazal svojo stvariteljsko moč. Po Borštnikovi smrti je bila to najboljša kreacia Kantorja v ljubljanski drami. Zdaj pride Levar v Maribor, kjer že ni bil pet let in tako bo tudi naša gledališka pubika imela priliko, videti ga v tei mojstrski; vlogi. Levar je izdelal Kantorja do vseh potankosti, ustvaril psihološko motiviran in organično realističen tip, tako da štejejo to vlogo poleg Cyrana de Ber* gerac in Slehern ka med njegove najboljše odrske stvaritve. Levarjev Kantor v »Kraku na Betajnovi« bo vsekakor dogodek na mariborskem odru. mariborsko qlebalisre REPFRTOAR Sreda, 10. februarja ob 20. uri »Kralj na Betajnovi«. Gostovanje g. Ivana Levarja, člana ljubljanske drame. Zad-■ ' n|lč' četrtek, 11. februarja ob 20. uri »Škorpijon«. Ab. D. Znižane cene. Zadnjič. vpliv morskega in planinskega zraka in Petek, 12. februarja. Zaprto, soinčema na tuberkulozne bolnike. G. dr. | Josip Daneš v »Radikalni kuri«. V so-Varl vodi sedaj protituberkulozni dispan-j boto bo imelo mariborsko občinstvo pri- zer v Mariboru. Deloval pa je poprej sedem let v sanatoriju Topolščca in pa kot šef drž. okrevališča na Fruški gori. Ljudska univerza v Studencih. Jutri v četrtek ob 19. uri bo imel Vlad. Travner »Humoristični večer«. Smuško rajanje za malčke in deco priredi v ndeljo 14. t. m. Zimskošportni odsek SPD v bližini Maribora. Točen spored prireditve bo pravočasno objavljen. Pobiranje občinskih davščin. Iiko, po daljšem spet gledati na odru priljubljenega komika, bivšega člana našega gledališča, g. Josipa Daneša, ki deluje že drugo sezono v ljubl anski drami. Gostoval bo v Doboviškovi burki s petjem »Radikalna kura« kot Bombek, ki je poleg »Švejka« ena njegovih najboljših vlog. Potočnik iz Dobje vasi zaradi težke te lesne poškodbe. Dne 8. novembra 1. 1. Z ozirom na mnenje, da je bilo pobi- s,e. Potočnik Mihael m Lišnik Lenart, ranje občinskih davšč'n, gostaščine, ka- °ba hlapca pri Plešivčniku v Dobji vasi, lalščine in vodarine dovofieno samo do v hlevu nekaj sprla in je Lišmk Potoč- nalščine in vodarine dovoljeno samo do 31. decembra 1931, opozarja mestno načelstvo, da je z zakonom o izpremembi § 29 zakona o izpremetnbah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih z dne 5. decembra 1931, 51. list št. 80/604, pate in zašvigale metle. Zapadlo je Čez dovoljeno pobiranje teh davščin tudi v noč snega za par dobrih pedi in danes',etu 1932■ z ozirom na to je prvi obrok sneži dalje. Lahko in rahlo ko pepel pa- v četrtletnem iznosu lanskega predpisa dajo beli kosmiči na zemljo in na naše, Pečati v mesecu februarju. Za poznejša grehe in težave... j vpfačila se zaračunajo 10% zamudne Gimnazijski koncert. * i obresti. .aki tukajšnje klasične gimnazije pri-j oslabelosti redijo prihodnjo sredo 17. t. m. ob 20. uri' se Je zgrudil včeraj popoldne na Glav. zvečer v veliki Kazinski dvorani svoj vsakoletni koncert. Spored obsega orkestralne, pevske in sofistične točke. Na to glasbeno prireditev naše mladine že danes opozarjamo. Revizija »Vzajemne pomoči«. Včeraj je Ml zaključena revizija, katero je odredila prejšnji teden banska uprava o poslovanu Vzajemne pomoči, reg. pomožne blagajne v Ljubljani. Revizorji so sestavili poroč lo o reviziji in ga predložili banski upravi. Dva nasilpa mesarja. Ko je davi kmalu po polnoči prišel mimo kavarne »Evrope« na Aleksandrovi cesti službujoči stražnik, sta navalila nanj dva pijana mesarja, ga podrla na tla ter zače"a obdelovati s pestmi. Stražn k nasilnežev ni mogel srn obvladati in je moral poklicati pomoč. Le z veliko težavo se je nato posrečilo stražnikom zvezati oba nasilneža in ju odgnala v zapore. Obrtno gibanje. V mesecu januarju so bile nanovo izdane te-Ie obrtne pravice: Henriku Bet-keju. pokrajinskemu fotografu, Mariji Hvaiečevi, trgovina s papirjem in ga’an-terijo; Franji Kuharjevi, strono pletenje in vezenje; Marici Petrovičevi, izdelovanje perila; Štefaniji Križanovi, modi-stinji; Francu škofu, modna in galanterijska trgovina; Josipu Richterju, trgovina s kovinastimi in steklenimi izdelki; Leopoldu Andrašiču, kleparju; Francu VVutholenu, umetno vrtnarstvo; mizarju Antonu Beigotu in krojaču Karlu Ehmu. Izbrisane pa so bife med drugimi: Mednarodna bančna družba z o. z.; Viljem Smolej, trgovina s papirjem; Anton Brauer, delikatesna trgovina; Vilko Loebl, trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga in Marija Pihler, strojno pletenje. nem trgu 36 letni čevljar Ciril Rabus. Z reš lmim avtom so ga prepeljali na dom, na Betnavsko cesto. Pijanec v snegu. Na križišču Jezdarske in Betnavske ceste je obležal v pretekli noči v snegu neki delavec in vzdihoval, kako ga bo’i noga. Njegove vzdihe je zaslišal stražnik, ki mu je skušal pomagati na noge, toda ker je bil ves trud zaman, je stražnik telefonično obvestil rešilni oddelek. Preden pa je prispel avto, so moža z bo'ečo nogo odnesli znanci na dom, kjer so ga potem pregledali reševalci in ugotovili, da mu je le alkohol zmešal glavo, drugega hudega mu pa ni prav nič. Pojedina slanikov in Ufvari z novim spo-redom danes v Veliki kavarni. Nova modistinja. V Orožnovi ulici št. 8 je otvorila ga. Št. Križan nov modistovski salon. Glej današnji oglas! Živinski sejem. Na torkov se:em so prignali 436 glav živine in sicer 9 konj, 13 bikov, 160 volov, 249 krav in 5 telet. Kupčija na sejmu je bila zelo slaba, in so se kmetje v strahu vpraševali, kaj bo, če ne bo nič boljše in če bodo cene živine tako pa-dalee Za kilogram žive teže so ponujali povprečno in to za debele vole 4—5 Din, poldebefe 3—3.5, plemenske 4—4.25, za klavne krave 2.50—3.50, plemenske krave 2,50—2.75. molzne krave 2.25—3.25, bre e krave 2.25—3.25, za mlado živino 3.50—4.50 in za teleta 5.50—6 Din. Prodanih je bi!6 200 repov. Mesne cene; volovsko meso prve vrste 10-—12, druge vrste 6—8, govedina 4—6. teletina prvovrstna 12—14, druge vrste 8—10 in svinjina 8—14 Din za kilogram. Skrivnostna tatvina 310.000 Din. V Starem Bečeju se je preteki tedea dogod la skrivnostna tatvina, ki še vedno ni pojasnjena. Vnovčevalnica žita Klein in Horvat je poslala v Beograd svojega uradmka Štefana Tota, da inkasira znesek 310.000 Din. Tot je denar res prejel, in ko se je vrnil v Stari Bečej, ga je s klluči, katere mu je dala Horvatova žena, zaprl v psarni v tvrdkino blagajno. Nato je ključe zopet vrnil, Ko pa so V ponedeljek prišli uradniki v pisarno, s° našli blagajno odprto in izropano. Kako in kam je denar izginil, to zdaj prelsku* jejo. Krvava ljubavna drama. V torek ponoči se je dogodila v Bal* moku pri Subotici krvava ljubavna tragedija. Mladi Vojislav Ivankovič se ^ zal ubil v 171etao Marjeto Ercegovo, ki Gnojne vile in nož. mu je ljubezen tudi vračala. Ko je P® Pred malim kazenskim senatom se je mladenič zaprosil za njeno roko, so g® danes zagovarjal 381etni hlapec Mihael starši odločno zavrnili. Ponoči v torek je zato prišel Ivankovič k Marjetki in J0 nagovarjal, da bi z n'im pobegn la, a ker se je branila, je potegnil samokres j11 ustrefil proti njej. K sreči je ni porodil, pač pa je s štirimi streli pogodil sebe id v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, km®“ lu umrl. Iz Prekmuria Z revolverjem na gostilničarja. V nedeljo zvečer je prišel v neko gostilno vi Gerlincih delavec Josip Horvat in v p'1* janosti pričel razgrajati. Gostilničar g® je najprej zfepa miril, ko pa ni nič pomagalo, ga je prijel in postavil na cesto-To je Horvata tako razjezilo, da je odšel domov po samokres, s katerim se je kmalu nato vrnil v gost lno in pričel streljati na nič hudega slutečega gosti'* ničarja. Rešil ga je šele neki finančni stražnik, ki je pijanca zgrabil in mu odvzel orožje. Horvat je bil izročen sodišču. Usodna stava. Gostilničarski sin Iva® Senčar iz Ižakovca, znan povsod kot zelo močan fant, je te dni stavil z nekim tovarišem, da mu' ne obrne roke. Nasprotnik se 'je sprva zaman trudil, naposled se je pa razjezil in pritisnil s tako silo, da je Senčarju res obrnil roko, ® mu jo nri tem tudi zlomil. nika z gnojnimi vilami večkrat lopnil po -glavi. Tretji hlapec, ki je M. prihitel, ju je pomiril, a sta se pozne:e v gospodarjevi uti vnovič sprla. Tedaj pa je Potočnik Ličnika prav krepko z nožem okla!, tako da bi bil fant izkrvavel, če bi .ne bil dobil takoj zdravniške pomoči. Pred sodn kiu je Potočnik vse skesano priznal, in je dobi! za kazen osem mesecev strogega zapora. Banovina za vinarske, sadjarske in kmetijske šole. Na zasedanfu banskega sveta je bila v ponedeljek končana razprava o kmetijskem nadaljevalnem šolstvu. Kakor je znano, se banovinske šole ne vodijo več birokratično o banovinskem proračunu, temveč so organizirane kot samostojna gošpodarška podjetja, ki dobivam od banovine le dotacijo. V to svrho je v novem proračunu določena vsota okoli dveh milijonov dinarjev. Proračun banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru •izkazuje 857.200 Din izdatkov, dohodki pa znašam 528.700 Din. Z dotadjo banovine v znesku 328.500 Din je krit primanjkljaj. Izdatki banovinske kmetiiske šole na Rakičanu pa znašajo 256.720 Din, dohodki '132.000 Din in je proračun te šole z dotacijo banovine v znesku 124.720 Din uravnovešen. . Sokol Sv. Jurij ob Pesnici uprizori v nede'jo 14. t. m. ob 15. uri v šoH Fudsko igro »Brat Martin«. Vabljeni,vsi! Zdravo! Belgijski konzulat v Ljubljani naproša vse one p. t. tvrdke Dravske banovine, ki so v poslovnih zvezah zastopajo belgijske tvrdke, da sporočijo pismeno, v kako blagovno skupino spadajo uvoženi predmeti. Tudi naj navedejo nedostatke sedanjega poslovanja M predloge za izboljšanje, n. pr. dobavn« kondie je, plačilo, cene, rok itd. Mariborčanka nevarna zagrebška vlomilka BREZUSPEŠNO ZASLEDOVANJE MLADE ELZE FRICOVE. Zagrebška policija je te dni izdala tiralico za 221etno Mariborčanko Elzo Fri-covo, ki je najnevarnejša vlomifka zadnjega časa in prav nič ne zaostaja za svojimi moškimi tovariši. Fricova je lani ali predlanskim pobegnila iz Maribora z nekim mladeničem. Ko se je fant punčke naveličal in jo pustil, je postala v LjuMani natakarica, nato je pa odšla v Zagreb. V Zagrebu ni mogla najti primerne službe, zato je šla najprej na ulico, naposled je pa postala neverna tatica in vlomilka. V tem svo stvu je pokazal neverjetno spretnost. Na zagreb-■ ški periferiji je lani in letos vlomila v I celo vrsto stanovani. v nekatera celo po- dnevi. Večinoma je prihajala v stanov®' nja skozi okna in pobrala vse, kar se * je zdelo uporabljivo. Med drugim je cova vfomila tudi v stanovanje nekež® gospoda v LiŠki ulici, kjer je mimo osta' lega izmaknila 3500 Din vreden fotograf ski aparat. Okradeni je obljubil onem®* ki jo izsledi, 300 Din nagrade. Fricova je čedna plavolaska, vitkež® stasa in se predstavlja pod najrazličnej-š!mi imeni. Navadno se izdaja za visoko-šolko ali pa ženo bogatega trgovca z dežele. Vse zasledovanje nevarne vlo' milke, ki je izvrševala svojo zločin-^ obrt baje tudi drugod, je Mo doslej bf®1 vsakega uspeha. Kriza kulture in pameti VZROKI DANAŠNJE GOSPODARSKE KRIZE Z VIDIKA SOCIOLOGA. Stran 3, 86*. -> fcASltirf. - „■' AitSU Znani dunajski sociolog univ. profesor Max Adler je imel v »Društvu za mednarodno kulturno delo« v Bratislavi predavanje o krizi kulture in pameti. Predavatelj je započel svoja izvajanja na d&stvu, da je od čedalje bolj naraščajoče brezpose nosti danes prizadetih že 30 mi-‘iionov ljudi: če prištejemo k temu njihove družinske člane, dobimo prebivalko 120 milijonov ljudi, ki stojijo izven Virov živlenja. Na vprašanje, kje so vzroki temu po-lavu’ smo slišali že različne odgovore. V. Nemčiji in Avstriji trdijo, da je ta kriza nastala iz strašnih posedle svetovne vojne. Toda ta razlaga je površna in od dejstev davno ovržena. V Nemčiji pravijo: reparacije so krive. Toda veliko veČje kakor reparacije, ki znašajo 1.8 mi-»arde mark, so z najnovejšimi zasilnimi Jdredbami nemškemu ljudstvu naložene Zftve. Da je torej ta teza Hitlerjevcev, reparacije so vsega krive, napačna, ttha;a že iz dejstva, da postaja kriza ne samo v premaganih, ampak tudi v zmagovalskih državah čedaie bolj občutna. Najprej jo je občutfa Anglija, potem Ze-“n'ene države, o katerih se je celo tr-do,: da je tam sicer kapitalizem, da pa razrednega bo a, in zdaj ima Amerika L nekateri trdijo, da celo 9 milijonov ^zposelnih, in naposled je kriza poteg-n' a tudi Francijo v svoj vrtinec. Torej tudi s tezo o premaganih drža-Tah ni nič. Adler spoznava tu bolj splovil vzrok: kapita'istični gospodarski si-stem. Ni pa — po njegovi trditvi — to Več neka kapitalistična kriza, ki izbruh-ne zda: tu zdaj tam. ampak je prava bravcata kriza kapitalizma, ekonomska in kulturna kriza našega časa. Kapitalizem ie moral — po Mami in Engelsu — ved-Do pr hajati do kriz, ker je zgrajen na temeljnem protislovju med načinom dela in prisvojitve. Kar pa razlikuje današnjo krizo od prejšnjih, je to, da je ni mogoče premagati s sličnim mehanizmom, kakor je po,-magal pri prejšnjih krizah. Adler izkuša dokazati, da pomeni današnja najvišja izpopolnitev kapitalizma tudi njegovo razbitje. To »najvišjo izpopolnitev« vidi on v najvišji izrabi znanstvenih spoznanj. Če so uvedbo strojev pred 150 leti po pravici imenovali prvo tehnično revolucijo, je današnja doba racionalizacije druga revolucija. Toda tudi človeška delovna moč se izrabja danes v največji meri in strogo vzeto tvori človek v današnjem produkcijskem aparatu izračunan del mašinerije = s tem efektom, da se proizva:ajo cele gore blaga, pred katerimi je gospodarske voditelje pričel obhajati strah, kajti racionalizacija je povzročila, da je današnja gospodarska kriza postala hkrafcu ku'turna kriza: L:udje so postali odveč. Znižanja delavskih mezd in skrajšanja delovnega časa so samo prehodna sredstva, ki krize trajno ne morejo krotiti. Kaptalistična kriza svojih lastnih produktov ne more več spraviti v denar (v Braziliji sipljejo kavo v more, v Kanadi kurijo lokomotive z žitom, bombaža ne smejo leto dni več saditi) in to je znamenje, da je kriza dosegla vrhunec. Če se pa vprašamo, kako to, da proti ma’i peščici kapitalizma ne nastopi armada tistih, ki so orientirani proti kapitalizmu, tedaj se nam pokaže, da je z gospodarsko krzo tesno zvezana še druga kriza, ki prvo poostrUje in zaenkrat ovira, da ne pride do protivzgona, — to pa je politična kriza, ali kakor jo imenujejo »kriza demokracije«. Za ustanovitev srednje gospod njske šole v Mariboru (Mnenje gospodinje z dežele.) Zanimivost s Primoria Iz reške pokrajine: »Poljedelstvo v r£ški pokrajini je revno. Pridelek je skro men in ne popača nikdar težkega obdelovanja zemlje. Baš radi tega pa se treba potruditi, da se olajšajo gospodarske razmere poljedelcev.« Tako je govoril ha seji kvarnerske fašistične poljedelske zveze znani profesor Sušmel in enako haglašajo težave poljede’cev na drugih Gospodarskih sestankih. V korist avtohtonega poljedelca pa ne storijo nič, marveč usmerjajo vsa poljedelska poizvedovanja in ugotovitve le v namene obline komnHalne politike. — Ko je bila prispe’a ladja »Catalani« v reško pristanišče, je vršil na njej nadzorovalno službo čuvaj R. Piccolo. Lačni brezposelni delavec Ivan Juranič je skušal zvečer prti na ladjo, da bi dobil kaj večerje, pa mu je to preprečil Piccolo. Juranič je bil hud in je Piccola ozmerjal. Ko je prišel kmalu nato Piccolo z ladje, je Ju-raniča udaril po glavi. Juranič se je opotekel, padel v morje in utonil ob ladji. Pomoč je prišla prepozno. Čuvaj R. Piccolo je bil radi tega pred reško sodnijo obsojen na 3 mesece zapora in 100 lir globe. Nato je bila Odrejena takoj suspenzija kazni na 5 let. O tem važnem vprašamu so izšli v »Večerniku« že štirje članki In prav je, da se zadeve, ki se tičejo širše javnosti, tudi javno razmotrivajo. Vprašanje je važno in treba ga je dodobra proučiti. Taka šola naj bi, po mojem mnenju, bila praktična; izobraževala naj bi žensko mladino za življenje. Naša dekleta potrebujejo najbolj take izobrazbe, ki je njihovemu naravnemu poklicu najbližja: usposobiti se morajo za vešče gospodinje in dobre mate e. Kdor se količkai poglobi v težavni poklic gospodinje, žet e in matere, ne bo našim dekletom odrekal potrebo po višji strokovni naobrazbi. Za vsak poklic je potrebna priprava, torej je tudi za tega; zato ni niti prav niti koristno, da morajo stopati naša dekleta v zakon brez vsake prave pod age Koliko nesporazumov, trpljenja in gorja bi bilo manj, če bi imeli praktično vzgajališče, ki bi nudilo bodočim gospodinjam, ženam in materam navodila za uspešno pot skozi življenje! Vzemimo samo poklic žene kot gospodinje! 2e pregovor pravi, da podpira žena tri ogle pri hiši. Pred vsem je pa potrebno, da zna žena pravilno razde'iti in uporabiti možev zaslužek. Za to potrebuje sposobnosti in znanja. Vedeti mora, kako se dd tudi s skromnimi sredstvi izhajati in napraviti družini dom prijeten in udoben. Kajti ne le od zaslužka moža, tudi od sposobnosti gospodinje je odvisna sreča vsake družine. Toda to, kar so znale naše babioe in mamice, je za sedanje napredne čase vse premalo. Moderna žena mora biti, ali bi vsaj morala biti, poučena tudi o higieni, vzgoji, gospodinjskem računstvu in knjigovodstvu itd. Le izobražena in spretna gospodnia zmaga vse svoje naloge ter postane tako vsaje družini središče, solnce in sreča. Neizobražena in nespretna se često zaman trudi in mora pri tem uporabiti si'en napor in energijo. Težko breme, ki teži njena ramena, čuti potem vsa družina. In žena kot mati! »Dajte nam dobrih mater!« je klic vseh naš h sedanjih vzgojiteljev. Telesna, zlasti še duševna vzgo-.a otrok, zahteva poleg naravnega materinskega instinkta tudi temeljitega znanja. Mati je prva vzgojiteljica, prva učiteljica in spomin nanjo je kažipot v vse življenje. Njej je izročen ves naš naraščaj, up in bodočnost naroda. Napake, ki ih napravi, se potem težko popravijo, večkrat pa se sploh ne dajo. Zato trdim, da srednja gospodinjska šo’a ni pretirana zahteva za izobrazbo naših deklet. Možu, od katerega se zahteva vedno višja in temeljitejša izobrazba, naj bo žena vrla družica, ki ga more umeti, podpirati in mu biti enakovredna. Dekle z vsestransko naobrazbo, z blagim srcem in pridnimi rokami ima najdragocenejšo doto. To doto bi ji vsekakor dala taka šola. Pa tudi za one, ki se ne bi poročile, bi bila šola koristna. Do kruha bi jih privede vsaj tako kakor vsaka druga. Tudi hčerke z maturo morajo danes čakati mesece in celo leta na službo. Šole, pisarne, vse je prenapolnjeno, veliki zavodi v naši državi pa nimajo gospodinj domačink, ki bi Me zmožne prevzeti njih vodstvo. In naša domovina, po kateri je Stvarnik razkošno trosil krasote, bo tudi sama postala še bolj priv'ačna, kakor je, ko bodo gostom od blizu in od daleč nu-di e udobna bivališča zares vljudne in spretne gospodinje. Pa tudi vsaka boFša h'ša si bo prav rada privoščila izobraženo pomočnico. Premagati se mora le napačno naziranje, da je de'ati in služiti sramota. Zato naj vse naše žene z vsemi silami podpro našo zahtevo po osnovanju srednje gospodinjske šole v Madbo-ru. Gospodinja z dežele. Rdeča zastava na ženevski stolnici. Iz Ženeve poročajo: V petek je na stolpu tukajšnje stolne cerkve sv. Plerre za-vihrala šest metrov dolga rdeča zastava. Poklicani gasilci so se skoro dve uri zaman trudili, da bi sne'i zastavo, ki jo je po njihovem mnenju najbrže ponoči nekdo spravil na stolp s pomočjo dresirane opice. Slednjič so zastavo z dolgo sulico razkosali in tako strgali dol. Gre tu za protestno demonstracijo komunistov proti zasedanju razorožitvene konference v zvezi z izzivanjem Japonske napratn Rusiji. Vera In veda. »Jaz kot zdravnik ne morem verjeti, da bi bil Metuzalem res dosegel starost 900 let, kakor trdijo zgodbe stare zaveze.« »Jaz kot duhovnik pa to prav lahko verjamem, ker takrat še ni bilo zdravnikov!« Otroška prošnja. »Mamica, kupi mi vendar sestrico, tako sem zmeraj sam... Saj ni treba, da bi očka o tem kaj vedel!« Na dnu Hollywooda ki .Znani filmski zvezdnik Emil Jannings, le delj časa deloval v Hol>ywoodu in ani med drugim zrežira! fiim »Zadne Povelje«, pripoveduje o življenju in vrenju v tej filmski prestolnici zanimive sfvarl; zlasti pa o armadi tistih, ki jih Savohiepnost, upanje, pustolovska kri ali Da obup žene čez vsa morja tja ha novo £ato obalo. V Ho!lywoodu je danes o- 40.000 filmskih komparzov, ki čaka-•°> upajo in z malimi izjemami propada-]0- »Extra« pravijo tam tem srečolov-Cem. Extra je, človek, čegar preteklost je *avita v temo in 'e navadno kak roman. ~ vseh vetrov jih je nametlo v Holy-”’°od: pustolovce, propadle eksistence, Zločince, špekulante, hohštaplerje, obu-Pance... in isto jih je prignalo kakor ekdaj zlatokope v Kalifornijo, isti opojni a° o sreči in bogastvu... . Tu vidiš avstri ske nadvojvode in nek-anje visoke častnike, ruske velike kne-’ Generale, prekrasne ženske, propad e "letnike in nekdanje industrijske magij1/6 na njihovi zadnji postaji. Vsi kakor aziii, obsedeni od edine nade, da stoje fj, d veliko srečo: da jih bodo odkrili za ui, vsi čakaoči na naključje, ki bo po-‘avil0 nj h sposobnosti v pravo luč, vs. Jani od ene misli: Zaslužiti denarja, ne tati spodaj! Vidiš med njimi pustolovce, katerim ie lhe vsako čast hlepje razen tega; da bi Ta tem bogatem po'o'u neomejenih mogočnosti napravili karliero, kjer ne bo reba nič delati. Videl sem najlepše žen-Jje sveta, pripoveduje Ja-nnings, ki pod 'hm nebom ne delajo n;č drugega, nego a smehliaje čakajo na tisti srečni »slu-Med njimi se gibljejo neverjetno grdi ljudje, prave spake. Kajti tudi z grdostjo lahko napraviš srečo v Hol'ywo-du. Tu vidiš pošastne debeluharske ne stvore, žive okostnjake, velikane in pritlikavce, groteskne pohabljence, skratka: uprav grozne prikazni, kakor jih gleda človek včasi v hudih Sanjah. To vse čaka, da se zamema ’ v denar in karijero, grba grbavca enako kakor plemenltaški grb iz Evrope, duševni talent enako kakor oči in noge lepe ženske. Vsak im vsaka ima samo to že'jo, da bi ga videli, opazili in da bi bil na mestu, kadar pomigne sreča... In gotovo je Holly\vood mesto, kjer leži »velika šansa« na cesti. Vsekakor je tukaj mogočnost, da prideš navzgor, veliko večja kot pa v Evropi. Skoro nemogoče je v Hollywoodu, da bi kak talent, kakršenkoli, kaka sposobnost, kaka posebnost ne prša prejalislei do veljave. Šansa leži na cesti. Samo znati je treba, jo pobrati. To je tisto! Dokler tega ne znaš ali ne moreš, ostaneš seveda neizprosno spodaj, v Down To\vnu, kjer prebiva večina teh »extra«-iev. Vsa plemena in narode najdeš tukaj: rusko četrt, meksikansko četrt, kitajsko mesto, pravcat Babilon jez'kov, vse pestro pomešano. Vsak velikih filmskih režiserjev se tukaj spozna in si v Down Townu poišče komparzerijo za svoje filme. Ko smo vrteli film »Zadnje povelje«, je bil vsak vojak resničen Rus. Častnik, ki tudi* igra v tem fi mu, je bi' general Trepov, nekdanji poveljnik carske garde v Peterburgu. Tukaj je dobival sedem in pol dolarja na dan in vsak ga ie tikal. Da 'e rekrutiral tisoč Rusov kot komparzerijo za naš film, zato je po- treboval naš režiser samo pol ure časa. Z eno besedo: vse, kar potrebuješ, dobiš v človeškem rezervoarju štiridesetih tisočev »extra«-jev v Hol*ywoodu. Sam sem se o tem prepričal. Če je bilo za kak prizor treba berača brez rok in nog, je zadostoval telefonski klic pri kompar-zeri skem uradu. Tam pogledajo v kartoteko — gotovo, zahtevani je že na potu! Posebno zanimiva specijaliteta so »doubles«. To so ljudje, ki so kakemu filmskemu zvezdniku na las podobni in ki morajo namesto njega opraviti najbolj vratolomne reči. Double mora de'ati seveda na lasten riziko, to se pravi: za dvajset do petindvajset do'a rje v se vrže pred drveč avto, pred kolesa lokomotive ali pa s četrtega nadstropja. In on naredi to z navdušenjem, ker je šansa! Kako velika je revščina med temi ljudmi, pa si lahko predstavljamo. Poprej, za časa nemega filma, je vsaj po'ovica njih imela več ali manj kaj posla. Zvočni film je pa silno zmanjšal priliko zaslužka. Ampak da se, če treba, v Hollywoodu živeti neverjetno poceni. Mleko, kruh, oranže, pa se prebije. Tudi za stanovanje ni tako hudo, podnebje je tam čudovito prijazno, in lahko kampiraš pod milim nebom. Mehki zrak boža gorje in zazibava v spanje. Ljudje postajajo fatalisti, prenašajo svojo usodo z-ravnodušnostjo, ki je Evropeoc ne pozna, ležijo po ves dan na obali in ne mislijo na nič. Ginljivo pa je njihovo tovarištvo in vedna pripravljenost pomagati drug drugemu. V tem pogledu bi človek mogel tam v Hollywoodu zadobiti zopet vero v £'o-veštvo — v Hollywoodu, kjer skupno čakarne in skupno prenašana beda druži ljudi, med katerimi ni niti vezi skupnega jezika. Obupna borba z velikim polipom V nekem kopališču v Bahamih se je odigrala nedavno strahovita borba med velikim polipom 'n ženo znamenitega ie-ia ca Hugona Herudona. Med tem, ko se *e Herudon solnčil na obali s svojimi prijatelji, je njegova žena plavala po kopališču, Ko je dospela že precej daleč ven, se ji je nenadoma približal ve ilc polip, jo objel s svojimi lovkami in jo skušal potegniti v globine, kar se mu je deloma tudi posreči'o. Vendar je napadena žena mogla še zakričati in tako opozoriti na nesrečo svojega moža. Herudon je takoj plani; v morje iu se s kolom v roki približa! polipu. Med njun in nevarno zverjo se je razvila ob.pna borba, v kateri pa je slavni letalec le premagal po'ipa. Udaril ga je tako močno. da je omamljen popust , kar js Herudon izrabil in mu iztrgal onesveščeno ženo iz pogubnega objema. Na obrežju je že čakal zdravnik, ki je Herudonovi nudii prvo pomoč. Razburljivi doživljaj' bo ostal na srečo zanjo brez težjih po-sled.c. Carjeva bluza Neki bivši donski kozak, ki živi zdaj v Berlinu, trdi, da je v posesti bluze, katero je imel na sebi car Nikolaj II., ko je bil umorjen. Pravi, da je kupil to bluzo v Jekateringradu od enega glavnih ude'ežencev na umoru carske rodbine. To bluzo, ki kaže sledove štirih krogel, nameravajo donski kozaki shraniti v svoj zgodovinski muzej, ki bo v kratkem otvorjen v Parizu. Spominjajte te CMD Stran 4. Mariborski »VE ČER NIK* Jutra V M a r I b o r u, dne 10. II. 1932 Currer Bell: 42 Lowoodska sirota Miss Ingram se je učila te znanosti in uporabljala je ves botaniški slovar, kakor da so to zanjo vsakdanje stvari. Takoj sem opazila, da je Mrs. Dent samo vlekla ali navijala, kkor pravimo po domače — razkazovala je svetu njeno nevednost. Igra je bila nemara duhovita, nikakor pa ni pričala«-o kaki srčni dobroti. Svirala je na klavir, in sicer divno. Pela je, njen glas je bil krasen. Govorila je z materjo francoski, iri to dobro, gladko in s pravilnim naglasom. Mary je bila milejša in bolj odkrita kot Blanche, tudi njene poteze so bile nežnejše in polt ji je bila svetlejša (Miss Ingram je bila temna kot Španjelka), a ne-dostajalo ji je živahnosti. Lice ji je bilo preveč izrazito, oko premedlo. Nič ni vedela povedati in kamor je sela, tam je obsedela kot kip v svojem kotu. Obe sestri sta nosili snežnobelo obleko. In je Ii bila Miss Ingram Mr. Rochestru po okusu? Ne vem, nisem še poznala gospodarjevega okusa glede na žensko lepoto, če je ljubil veličastnost — Blanche je bila vzor veličastnosti, bila je naobražena in živa. Mislila sem si, koliko mož jo je neki občudovalo. In da jo je Mr. Rochester res občudoval, zato sem imela po svojem mnenju že dosti dokazov. A da uklonim vsak dvom, bi ju morala videti skupaj. Ne smete misliti, da je Adelka medtem na pručici pri mojih nogah mirovala, o ne! Jedva so dame vstopile, je vstala, jim šla nasproti, se jim lepo naklonila in rekla resno: »Bon jour, Mesdames.« In Miss Ingram jo je z viška nasmešljivo pogledala in vzkliknila: »Oh kaka lutkica!« Gospa Lyun je pripomnila: »To je Rochestrova varovanka, mislim, majhna Francozinja, o kateri je govoril.« Gospa Dent jo je ljubeznivo prijela za roko in jo poljubila. Amy in Louisa Eshton sta hkrati vzkliknili: »Kako srčkano dete!« Nato sta jo poklicali k sebi na zofo, kjer je sela mednje in brbrala zdaj francoski zdaj v slabi angleščini: ne le vsa pozornost mladih dam, tudi zanimanje gospe Eshton in gospe Lynn se je obračalo na malo stvarco; in vse so jo kvarile na moč. Končno so prinesli kavo in poklicali gospode. — Sedim v senci — če se more v tako razkošno razkošno razsvetljeni sobi govoriti o senci — zastor pri oknu me napol skriva. Spet se odgrinja zastor pod svodom: gospodje prihajajo. Skupni nastop plemičev zelo imponira, kot je imponiral prihod dam. Vsi so v črnini. Po večini so visoke rasti, nekateri še prav mladi. Henry in Frederik Lynn sta res prav brhka navihanca in polkovnik Dent je zastaven vojak. Sodnik Eshton je pravi gentleman; lasje so mu že osiveli, za-lizki in obrvi so malodane še črni, tako da sliči kakemu »pere noble de theatre«. Lord Ingram je po rasti prava sestra — visok je in lep, a oči so mu premedle in prekrotke. Zdi se, da ima sicer jako telo. a premalo živo krv in v glavi malo soli. In kje je Mr. Rochester? Zadnji prihaja. Ne gledam pod svod, le čutim, da vstopa. Skušam uporno gledati v igle, obrniti vso svojo pozornost na mošnjiček, ki ga pletem, hotela bi misliti le na delo. ki ga ddnm v rokah, videti le srebrne kroglice in svilene nitw, ki mi leže na krilu, dočim vidim natančno njegov lik in si neogibno kličem v spomin trenutek, ko sem ga slednjič videla, baš izza tiste usluge, ki jo je tako cenil, da me je prijel za roko, se mi nagnil k licu in me gledal z očmi, ki so odkrivale zvrhano srce, in v tem srcu sem imela tudi jaz svoj delež. Kako blizu sem mu bila tisti čas! Kaj se je neki zgodilo med tem, da se je moglo tako izpremeniti najino razmerje? Zdaj — moj Bo«, kako sva si tuja, kako daleč drug od drugega! Tako tuja, da nisem niti pričakovala, da bi pristopil« in izpregovoril z mano. Nisem se čudila, ko je, ne da bi me pogledal, sedel na drugem koncu dvorane in se zač&l pomenkovati z damami. Jedva sem videla, da je pazil le na nje in da me nihče ne bo zalotil, so mi oči nehote poiskale njegovo lice. Nisem mogla strahovati trepalnic, na vsak način so silile kvišku in zenici sta se zapičili vanj. Pogledala sem in se silno obradovala — občutila sem dragoceno, toda pikro ugodje: samo zlato, le ost je jeklena. Tako ugodje bržčas občuti človek, ki umira od žeje in ve, da je studenec, h kateremu se je priplazil — zastrup- ljen, a se vendar nagne nadenj in požira nebeške požirke. Prav res: »lepota je le v opazovalčevih očeh«. Gospodarjevo brezbarvno, malone sinje lice, štirioglato vzbokano čelo, strnjene in vrane obrvi, temne oči, ostte poteze, trda in stroga usta — sama energija, odoč-nost, volja — vse te stvari niso bile lepe po kakem pravilu; a meni so bile več kot lepe. Bile so polne zanimivosti in tako sc vplivale name, da se jim nisem mogla odtegniti, da so se mi občutki uprli in se izroči!!! njegovi volji. Nisem nameravala, da bi ga vzljubite. Bravec ve, kako trdo sem se borila, da bi si izrula iz duše sleherno klico ljubezni, ki sem jo tam opazi'a; in sedaj — pri prvem pogledu nanj — so zopet vzbrstele, zelene in jake! Vzbujal je v meni ljubezen, ne da hi me pogledal. Primerjala sem ga njegovim gostom. Kaj je bila elegantna dražest Lynnov, dolgočasna lepota lorda fo* grama, vojaška postava polkovnika Denta proti njegovi naravni duševni in telesni sili? Ni mi godila njih postava, njih lice; toda lahko bi mislila, da bi jih marsikdo imenoval zanimive, lepe, privlačne, dočim bi nemara Mr. Rochestra obsodili kot moža sirovih potez in melanholiškega izraza. Videla sem, kako so se smejali, režali — nič zato. Luč sveče je imea toliko duše v sebi kot njih smeh, zvok zvona lepši pomen kot njih režanje. A videla sem, kako se je Mr. Rochester nasmehnil: trde poteze so se mu omečile, oči so se zasvetile od dobrine, pogledale so sladko in ljubeznivo. V tem hipu je govoril z Louiso in Amy Eshton. čudila sem se, da so tako mirno prenašate ta pogled, ki se mi je zdel tako prediren. Pričakovala sem, da bosta pobesili oči, da bosta pordeli. In silno drago mi i® bilo, da ju ta pogled prav nič ni genil. »Njima ni to, kar je meni,« sem si mislila, »ni njih soja. Meni je soroden — gotovo — čutim se mu enako, razumem jezik n e-govega obraza, njegovih kretenj. Dasi naju dostojanstvo in bogastvo ločita, nekaj mi je v glavi in srcu, ? krvi in v živcih, kar me duševno prilikuje njemu. Ali sem bila res rekla nedavno, da nimava nič skupnega« k večemu da dobivam plačo iz njegovih rok? AH sem si ga res predstavljala venomer le kot svojega plačnika? (Nadaljevanje sledi.) za razpečavanje ratov iščem. ,Sofra* SOKLIČ Posojilo Ponudbe pod »Visoke ob rest i“ na upravo Večernika. 418 Veila oartija zimskih ženskih, moških, otroških se radi konca sazdne poceni odprodaja! Specialna trgovina Slavko Černetič 414 Maribor, Stolna ulica 1 Javna licitacija Svilene tkanine okrog 90 kg se jo bo prodalo na javni licitaciji dne 12. febr. t.l. ob 10. uri v tovornem skladišču na Glavnem kolodvoru v Mariboru. 516 SBitopnitri m aprejmrfa SčIlHl najpreglednejša kartoteka Soklič, Mribora Tel.2510 Inseriraite v Veterniku" Zahvala. Za vsestranske In tolike dokaze sočutja, ki sem jih prejel ob smrti mojega dragega očeta, gospoda Jožeta Knafliča izrekam tem potom v svojem imenu in v imenu svojih sester in ostalih sorodnikov vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekam prečastiti duhovščini, sladkogorskemu pevskemu zboru za ginljive žalostinke, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vse te dokaze simpatije in prijateljstva, ki so mi bili ob tem težkem udarcu v veliko uteho, bom ohranil v hvaležnem spominu. Maribor, dne 10. februarja 1932. JOSIP FR. KNAFLIČ. Naznanilo otvoritve Naznanjam cenj. damam, da izvršujem od 3. februarja 1932 v Mariboru, Orožnova ulica 8, v uovi palači stavbenika g. Nassimbenijaf, v neposredni bližini glavne pošte Izdelujem vsakovrstne damske klobuke po naj-novojši modi. Prevzamem tudi najrazličnejša po-^ pravila damskih klobukov po zelo nizkih cenah. Zadovoljiti hočem vse svoje« cenjene odjemalke s točno postrežbo in solidnimi cenami. Se najvljudneje priporočam iiefanl a Križan, mia. Ra ir. Oroiaova a lta it 8 Zahtevajte povsod „Večernik“ 2 S o in Lepo prazno sobo y vili oddam. Soklič, Kosarjeva ul. 38 481 Lepe svetle lokale, takoj oddam. Gustinčič, Tattenbacho- va 14. 515 Lepo veliko prazno sobe z malimi pristranskimi prostori, v bližini parka, oddam. Cankarjeva 30/1. 509 Služkinjo, ki zna tudi kuhati, sprejmem. Vprašati v upravi Večernika. 791 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem za trgovino z mešanim blagom. Vpra« šati Vetrin ska u'ica 6.______________ 507 Prodam nihalno uro, Pisalno mizo In kratek glasovir za Din 3000. Dobrajc, Tattenbachova ulica 21. 508 Dobro Idočo trgovino z mešanim blagom z Inventarjem takoj oddam za nizko ceno. Naslov v upravi Večernika. 512 Radi selitve poceni na prodaj nov mesarski voz, sesalka za vino, otroška postelja, omara za led, banja za kopanje in decimalna tehtr.tea. Radvanjska cesta 9. 511 Sobo in Crkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«. 3 Šivalne stroje, gramofone, otroške vozičke kolesa popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ul. štev. 14. 12 Spalnice. politirane, najnovejši vzorci tudi i* mehkega lesa ter kuhinje prodam po najmžjih cenah. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova 48. 469 Kovček«, aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po najniž ih cenah priporoča I. Kravos. Aleksandrova 13. lS Lep lokal s kletnimi prostori v novi zgradbi takoj oddam za ugodno ceno. Jako pri' praven za obrtnike. Naslov v upravi. 510 :• Uspeh »Janezek!« pokara učiteljica učenčka-»Ali te nič ni sram priti v šolo neumit? Takoj domov, ti umazanec!« Drugi dan je prišel ves razred neumit v Šolo. izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajate ja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.