Vladimir Kokole Vtisi o geografiji v angleških srednjih šolah Med študijskim bivanjem v Veliki Britaniji sem imel priliko spoznati tudi nekaj angleških srednjih šol. Imel pa sem tudi priliko razgovarjati se s pre- davatelji geografije na srednjih šolah. Nekaj vpo- gleda v delo britanskih gesgrafov v srednješolskem področju sem dobil tudi na letni skupščini Geogra- phical Association v Londonu, januarja leta 1956. In končno, prišel sem v stik z absolventi srednjih šol ob njihovem študiju na univerzi. Ne mislim, da sem s tem prodrl v vse značilnosti angleškega šolstva in pouka geografije v njegovem okviru, niti da sem prodrl v globino vsega, kar sestavlja močno kompli- cirani šolski sistem na sploh. Zdi se mi pa, da bodo tudi ti, nepopolni vtisi o vlogi in pouku geografije v angleških srednjih šolah zanimivi za kolege doma, ki opravljajo odgovorno in še zdaleč ne lahko delo posredovalcev geografskega znanja in geografskih spoznanj v naših šolah. Prav sedaj, v iskanju novih boljših poti v vzgoji in izobraževanju, v kampanji za reformo šolstva, se mi zdi koristno in stimulativno razgledati se široko po svetu, da bodo tudi naši po- gledi na pouk geografije jasni, široki in praktični, saj le taki vodijo k izboljševanju in se bomo le tako lahko izogibali pomanjkljivosti ah napak. Daleč sem od tega, da bi jemal angleške primere, ki sem jih imel priliko spoznati, za zgled v vsakem pogledu. Mislim pa, da se iz njih lahko naučimo dosti ko- ristnih in tudi v naših prilikah uporabnih načinov geografskega dela v srednjih šolah. Vsekakor pa bi rad poudaril, da so moji vtisi le opažanja, ki jih dobi človek, ki ni nikoli poučeval na srednji šoli, ki je doživljal šolo le kot dijak, in so zato mnenja, ki jih izražam, lahko subjektivna, kakor koli sem si sicer prizadeval kritično motriti to, kar sem videl in slišal. Geografija je bila pred petdesetimi leti na angle- ških šolah v učnih programih prav taka pepelka kakor pri nas. Odrinjena na mesto primitivno pojmovanega pomagala za razumevanje zgodovine, bolj topografija kot geografija, sama še otroško negotova v svojih konceprih in namenih, je v učnem programu komaj obstojala kot samostojen, enakovreden predmet v družbi starih šolskih predmetov. Danes je položaj geo- grafije bistveno drugačen. Zavzela je samostojno me- sto, prodrla na večini srednjih šol v vse razrede in doživela je revolucionarne spremembe v svojem pro- gramu in zlasti v vsebini. Te spremembe v odnosu do geografije imajo več vzrokov. So zrcalo razvoja znan- stvene geografije na univerzah, ki ji šola dolguje nova, znanstveno utemeljena spoznanja, so zrcalo splošne potrebe po kompleksnem premotrivanju in gledanju na pojave ob neprestani specializaciji ostalih predmetov, dalje so tudi posledica bolj živega zani- manja za dogodke in dežele širom sveta in so končno plod dolgega in vztrajnega dela geografov — peda- gogov za izgradbo samostojnih metodičnih prijemov v geografskem pouku. Zlasti častno mesto v priza- devanjih za napredek geografije v' šolah je imelo Geo- graphical Association, ki ima danes sedež v Sheffiel- du. Poleg Royal Geographical Society je največje združenje angleških geografov. Medtem ko je R. G. S. združenje na najširši osnovi in nekam oddaljeno od konkretnega dela geografov po univerzah in po šolah, je Geographical Association strokovni forum preda- vateljev geografije v šolah, zlasti srednjih šolah. Iz dobrega ducata prizadevnih in zainteresiranih pre- davateljev se je razvila v šestdesetih letih v organi- zacijo, ki šteje nekaj tisoč članov. V njej tudi uni- verzitetni profesorji in drugi znanstveni delavci prav aktivno sodelujejo, čeprav imajo za probleme svojega znanstvenega dela še posebno združenje, imenovano Institute of British Geographers. V okviru Geogra- phical Association deluje več sekcij oziroma komisij. Tako sekcije za geografijo v osnovnih šolah, v Public schools, srednjih šolah, učiteljiščih in komisije za učila in druge materialne pripomočke, kakor tudi komisija za študij vplivnih sfer mestnih naselij, ki ima že de- loma proučevalne znanstvene cilje. O delu Geogra- phical Association priča tudi nad šestdeset letnikov strokovnega glasila Geography (prvotno »The Geo- graphical Teacher«), ki je opravilo neprecenljivo delo pri usposabljanju in izpopolnjevanju učnih kadrov v šolah. Združenje organizira tudi več vsakoletnih te- čajev, enkrat s to, drugič z drugo zaokroženo tema- tiko. Dalje organizira letno po nekaj kurzov za te- renski študij v sodelovanju z univerzitetnimi preda- vatelji. Podružnice s svojim lastnim programom di- skusijskih sestankov, predavanj in ekskurzij so v vseh večjih angleških mestih, običajno tam, kjer so tudi univerze. Za strokovni kontakt med geografi skrbi tudi nekaj drugih bolj specializiranih organizacij, ka- kor sta na primer Geographical Field Group in na nekoliko bolj široki osnovi Le Play Society. Obe or- ganizirata terenska proučevanja in ekskurzije v dru- gih deželah Evrope, česar tudi sama Geographical Association povsem ne zanemarja, četudi je težišče njenega dela drugod in mnogo širše. Dober kontakt med predavatelji geografije ima v okviru Geographical Association, se mi zdi, pri po- sebnem sistemu angleškega šolstva še prav poseben pomen in posebno važno vlogo. Angleški šolski sistem je namreč, za razliko s skoraj vsemi drugimi deže- lami Evrope, zelo decentraliziran. Zdi se mi važno, da omening glavne značilnosti, ker je seveda tudi geograf- ski pouk v okviru tega sistema posebej organiziran. Do leta 1944, ko je parlament sprejel v glavnem še danes veljavni Education Act, Velika Britanija sploh ni imela ministrstva za prosveto, oziroma za vzgojo, kakor ga tam imenujejo. Novo ustanovljeno ministrstvo je pomenilo močnejši poseg države v or- ganizacijo šolstva. Šole organizirajo in vzdržujejo gro- fije (angleški administrativne enote v samoupravi) in vse mogoče druge organizacije. Prve so daleč naj- bolj številne in šolanje v njih je zastonj. Tako prve 72 kot delno druge imajo upravne odbore voljenih in delegiranih članov izven šolskega poklica. Vsekakor je inšpekcija šolskega dela v pristojnosti centralnega ministrstva. Decentralizacija šolstva se pozna tudi glede učnega kadra. Učitelji na vseh šolah namreč v principu sami odločajo o vprašanjih, ki se tičejo vsebine in razporeditve snovi svojih predmetov, kakor tudi o metodah pouka. Vloga inšpektorjev je le v tem, da kontrolirajo, koliko pouk ustreza sodobnemu sta- nju v posameznih panogah in v nasvetih inšpiciranim učiteljem. Prav zato je vloga strokovnih društev za geografijo, zlasti Geographical Association, pri vpli- vanju na metodo in vsebino šolskega dela tako važna. Seveda se more uveljaviti le v prepričevanju in na- svetih, ne pa v predpisovanju in ukazovanju. Posred- no vplivajo tudi lokalne oblasti pri nastavljanju uči- teljev in ravnatelji pri razporeditvi učnih ur in pro- storov. Če rečem učiteljev, mislim seveda tudi na predavatelje v srednjih šolah, ki v Veliki Britaniji kot v mnogih drugih evropskih deželah nimajo naziva profesorjev. Za boljše razumevanje vloge geografije v šolah bi omenil še strukturo angleškega šolstva. Šolanje je obvezno od petega do petnajstega, v perspektivi pa do šestnajstega leta. Osnovna šola v dveh stopnjah traja do enajstega leta (z možnimi izjemami). Sred- nje šolstvo obsega štiri tipe šol: Grammar schools, Secondary modern schools, Secondary technical schools in Public Schools. Prve tri vrste z le nekaj izjemami finansira iz svojih sredstev lokalna uprava Public schools so — kljub imenu — privatne šole, ki pa nekatere dobivajo vendarle državno subven- cijo in so na splošno zvezane z internati. Sam sem se bolje spoznal le z Grammar schools, ki približno od- govarjajo našim gimnazijam. Druga in tretja vrsta srednjih šol, ki sem jih naštel, odgovarjata vsaj pri- bližno prejšnjim meščanskim šolam, oziroma današ- njim srednjim tehničnim šolam oz. vajeniškim šolam brez posebne specializacije. Preden bi povedal kaj o načinu pouka geografije, se mi zdi primerno ozreti se še prej na materialne pogoje in osnove, v katerih se odvija. Vsekakor je moje poznavanje močno omejeno na vtise iz treh šol, gimnazijski sem jih obiskal in na izjave svojih pri- jateljev, s katerimi sem o tem govoril. Kljub temu, da so po vojni zgradili nekaj sto zelo modernih šol, je stiska za prostor še vedno precejšnja. Novozgrajene šole, res vseskozi moderno zgrajene in opremljene, so bile predvsem osnovne šole. Srednje šole so v glavnem še v poslopjih, zgrajenih med obema sve- tovnima vojnama ah pred njima. Od šolskih poslopij, ki sem jih obiskal, je bilo eno v mestu Lincoln že staro vsaj petdeset let in ne bistveno drugačno kot naša gimnazijska poslopja, ki so nastajala pred prvo svetovno vojno. Modernim zahtevam za šolsko zgrad- bo ustreza seveda bolj slabo. Ostah dve, eno v West Bridgefordu pri Nottinghamu in drugo v Welwyn Garden City-ju, sta. iz desetletja pred minulo vojno in po arhitekturi močno podobni takim, kot jih je dosti iz te dobe. Obe sta postavljeni sredi precej ob- širnega parka, če smem tako imenovati travnate po- vršine okoli poslopij. Te niso le za okras, temveč slu- žijo prajktičnim namenom, igram in športu dijakov. Obe stavbi sta samo v dveh nadstropjih, toda s pre- cejšnjo zazidano površino v več krilih. Eno izmed teh kril predstavlja tako imenovan Assembly room, kjer se vsi dijaki zberejo pred začetkom pouka, ko daje ravnatelj šole tekoča obvestila, navodila in podobno in kjer je tudi oder za nastope. Drugo krilo je telo- vadnica, ki je, kakor so mi rekli, še pri mnogih šolah tudi obenem Assembly room. Obe šoh sta imeli tudi veliko jedilnico za dijake, kjer dobijo za polovično ceno kosilo, če tako želijo, in pa mleko za malico, a to brezplačno. Učilnice niso kaj bistveno različne kot pri nekaterih naših modernih gimnazijah. Pač pa so večji različni kabineti oz. specializirane predaval- nice za nekatere predmete. Med njimi so me v obeh šolah presenetili veliki prostori, kjer poučujejo razne ročne spretnosti v nižjih razredih, za dekleta pa še posebej tako imenovano »domestic science«, gospo- dinjstvo v najširšem smislu. Iz tega predmeta se lah- ko dela celo zrelostni izpit. Mene je seveda predvsem zanimal geografski kabinet. Ena izmed zadnjih teženj v pouku geografije zadnjega četrt stoletja je namreč, da se poučuje geografija v posebnem prostoru, ki je temu primerno opremljena. Baje ta težnja še zdaleč ni povsod realizirana zaradi pomanjkanja prostorov. Obe novejši šoh, ki sem ju obiskal, sta tak kabinet imeli. Tak geografski kabinet tedaj ni le zbirka učil za pouk geografije, temveč učni prostor. Zbirka je takemu kabinetu priključena v posebnem prostoru. Ta služi glavnemu učitelju geografije tudi kot delov- na soba. Geography master, kot ga imenujejo, ima vsaj na večjih šolah še enega ah več »assistent masters«, ponavadi mlajših, ki jim je prvi nekak men- tor pri njihovem delu in s katerim se posvetujejo o pouku svojega predmeta na šoh. Potreba po posebni geografski predavalnici se je pojavila vzporedno z velikim naraščanjem različnih ponazoril za pouk v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih in z novimi meto- dami pouka, ki so jih taka vizualna ponazorila omo- gočila. Vsa ta ponazorila so na kolikor toliko dobro opremljeni šoli razmeroma precej številna in že iz praktičnih razlogov jih ne kaže prenašati iz zbirke v razrede. To velja še posebej za episkop in diapro- jektor, kakor tudi za filmski projektor in se vsi lahko v kabinetu med uro izmenično uporabljajo. Seveda je zaradi tega montirano nad tablo tudi platno za projeciranje, ki se po potrebi na mah potegne čez tablo in kasneje hitro spet dvigne, kar v normalnih učilnicah ni mogoče. Okna imajo zato tudi posebne črne zaslone. Drugi motiv za posebno geografsko učil- nico je uporaba kart, s katerimi se v angleški šoli zelo mnogo dela. Tu ne mislim le stenskih kart in štampiljčnih odtisov za vrisavanje, temveč zlasti raz- ne vrste podrobnih topografskih kart. Za njihovo upo- rabo morajo biti mize primerno velike in opremljene, česar ni v navadni učilnici. Stene so tako prirejene, da je mogoče obešati ali pritrditi nanje čim več kart, diagramov, skic ah podob za ponazoritev. Teh sredstev uporabljajo zelo dosti. Jasno je tudi, da je na raz- polago več globusov. V eni izmed šol, ki sem jih obiskal, sem videl ob steni v nivoju miz v vitrinah tudi elementarno petrografsko mineraloško zbirko, kot 73 » stalni eksponat. Geologija se namreč, kakor sem zve- del, ne predava normalno kot poseben predmet, tem- več jo obravnavajo osnovni pojmi pri fizični geogra- fiji. Od podob, ki jih pritrdijo med poukom na steno, niso te toliko splošne pokrajinske podobe in foto- grafije, kakor risbe, ki prikazujejo proizvodne procese v odnosu do okolja, na primer proizvodnja pšenice v kanadskih prerijah, kombinat za proizvodnjo koksa, železa, jekla in polizdelkov, proizvodnjo čaja na Cej- lonu in podobno. Teh slikovnih ponazoritvenih sred- stev je na razpolago v predaji lepo število. Izdelujejo jih posebna podjetja za učila ali tudi druga podjetja (na primer British Railways, Imperial Chemical In- dustries, National Coal Board) in so kot nekake re- klamne publikacije navadno zastonj. Sicer so cene učil zelo različne. Diapozitivi, zlasti barvni in filmski, so precej dragi. Tudi nekatere državne ustanove in muzeji izdajajo učila (n. pr. veliki muzej Imperial Institute, ali Science Museum v Londonu). Ta so zastonj ali prav poceni. Nekatere, kot vzorce raznih produktov: žita, bombaža, volne, premoga sem videl tudi v geografskih kabinetih na omenjenih šolah. Ko govorim o geografskem kabinetu in o učilih, naj omenim še učbenike. Pri tem, kar sem že omenil o sistemu šolstva, gotovo ne preseneča, da točno pred- pisanih in po natančnih navodilih sestavljenih učbe- nikov nimajo. Za potrebe šolstva, srednjega in niž- jega, je na knjižnem trgu v prodaji veliko število knjig, ki na šolskem nivoju podajajo snov posameznih predmetov. Izdajajo jih vse velike knjižne založbe, vsaka v glavnem za vse stopnje in vrste vzgoje ozi- roma pouka. Ti učbeniki, če jih smemo res tako ime- novati, niso vezani na določene razrede. To je posle- dica tega, ker učitelji sami za svoje šole oziroma za razrede v njih določajo razporeditev snovi po posa- meznih stopnjah. Učbenike ali priročnik, kakor bi te knjige v mnogih ozirih lahko tudi imenovali, ki jih učitelj predpiše za posamezne razrede na svoji šoli, nato šola kupi in zastonj razdeli med dijake. Ta oko- liščina in velika izbira učnih knjig postavlja učitelja pred težavno in odgovorno nalogo, da sam presodi, katera knjiga bo za posamezno stopnjo najbolj pri- merna. Šolske knjižnice so običajno skupne za dijake in učitelje. V obeh bolj modernih gimnazijah, ki sem ju obiskal, so knjige razporejene v veliki sobi po stro- kah. Knjižne police pregrajujejo sobo v več oddelkov in v vsakem je miza s stoli, tako da je knjižnica ob- enem tudi čitalnica za literaturo posamezne stroke. V obeh šolah je bilo v geografskem oddelku vsaj dve sto do tri sto knjig in atlasov, nekaj literature pa sem videl tudi v oni sobi zraven geografske učilnice, kjer so shranjena učila. Po izjavah angleških kole- gov sta to dve res dobro opremljeni gimnaziji, vendar ne ravno izjemni. Gotovo prav vse gimnazije niso tako na dobrem. Dijaki uporabljajo knjižnico v prostih urah opoldne ali po pouku; izposojajo pa si knjige lahko tudi na dom. Prej, ko bi se dotaknil vprašanja učnega progra- ma geografije na gimnazijah, kajti le to vrsto sred- njih šol bolje poznam, se mi zdi potrebno, da v bolj- še razumevanje omenim še nekatere splošne značil- nosti pouka na gimnazijah, to je v Grammar schools. Šolanje ne traja za vse dijake enako dolgo. Na gim- nazije pridejo dijaki stari okrog enajst let, potem ko končajo Primary school, to je osnovno šolo, ki traja od petega leta dalje, ko se začne šolska obveznost. Gimnazija ima dve stopnji. Splošen kurz pouka traja pet let, nato je pa še višja stopnja kot priprava za univerzo, ki traja v največ primerih dve leti, včasih pa tudi le eno leto, izjemoma pa lahko tudi tri leta. (To zavisi od šole.) Prva stopnja, prvih pet let, ima namen dati dijaku zaokroženo znanje iz posameznih predmetov in še posebej, da ga pripravi na zrelostni izpit na tako imenovanem splošnem nivoju, kjer do- bijo maturitetno izpričevalo, imenovano General Cer- tificate of Education-ordinary level. Višja stopnja pa pripravlja dijake predvsem za zrelostni izpit na višji stopnji, tako imenovani napredni stopnji, ki se tudi konča s posebnim izpričevalom, imenovanim General Certificate of Education — advanced level. Razen an- gleščine, angleške literature in matematike so ostali predmeti — število variira cd šole do šole — fakul- tativni. Posebnost zrelostnih izpitov na obeh stopnjah gimnazije (grammar school) je, da so v glavnem pi- smeni izpiti (več nalog iz vsakega predmeta, ki ga dijak po opciji vzame). Izpitnih nalog pa ne pregleda domači učiteljski zbor, temveč posebne komisije v okviru univerz. V njih so i pedagoški strokovnjaki i strokovnjaki specialisti za posamezne predmete. Zelo dobra stran takega načina se mi zdi je v nepristran- skem ocenjevanju po eni strani, kar pomeni seveda tudi enotno ocenjevanje, po drugi strani pa kontakt predavateljev na univerzi s poučevanjem njihovega predmeta v gimnazijah. Ta kontakt pa je gotovo za obe strani zelo koristen in potreben. Ta način ocenje- vanja dijakovega dela posredno in neprisiljeno pri- pomore k precejšnji unifikaciji učnih programov po gimnazijah, ki morajo po rezultatih šolskega dela di- jakov in učiteljev ustreči enakim zahtevam. Četudi so res tudi med univerzami razlike v zahtevnosti, te na splošno vendar niso velike in v jedru iste ali vsaj močno podobne. V okviru tega načina šolskega dela je seveda uči- telj zelo navezan na lastno izobrazbo in sposobnosti in ima široke možnosti, da razvije svoje lastne spo- sobnosti pri vzgoji, oziroma po drugi strani, da odpove, če nalogi ni kos. Vsekakor je tak način šolskega dela neprestana kontrola tudi njegovega dela in njegovih sposobnosti in ga sili k neprestanemu izpopolnjevanju. Ker so zahteve po geografski izobrazbi v zadnjih petdesetih letih stalno rasle, je geografija v gimnazi- jah danes zastopana v vseh razredih prve stopnje, to je v prvih petih letih, običajno z dvema tedenskima urama, v višjih razredih te stopnje lahko tudi z več. Na višji stopnji, kjer se poučuje fakultativno, pa je učnih ur iz geografije precej več, običajno šest na teden. Seveda pa ima delo na višji stopnji deloma že seminarski značaj in je tudi domačega dela, kot pravijo domačim nalogam in drugemu takemu delu, iz istih vzrokov dosti več. Podrobni učni programi i na nižji, splošni i na višji, specializirani stopnji, so v podrobnostih različni od gimnazije do gimnazije. Po obisku v omenjenih gimnazijah in pogovorih z znanci in prijatelji, ki učijo 74 r. t v gimnazijah, sem si mogel ustvariti nekak povprečni prerez skozi učni program. Pred vsem je zanj značilno, da je regionalna geografija, to je najbolj kompleksna geografija, povsod močno v ospredju. Dalje, da je zastopana običajno v vseh razredih. Podrobna razpo- reditev regij variira. Fizična geografija se obravnava, prav značilno in podobno kot na večini univerz, kot fizična osnova geografije (Physical basis of geo- graphy), s čimer nakažejo, da — razen na prouče- valni stopnji — ni sama sebi namen, temveč kot osno- va za antrapogeografske povezave. Matematična geo- grafija in zlasti kartografija sta dobro zastopani. Po- sebno pažnjo posvečajo uporabi kart, predvsem raz- nih vrst topografskih kart specialk za Britansko ozem- lje, ki jih imajo kabineti vsaj nekaj desetin, predvsem seveda za domači okoliš. Pogosto je pouk matematič- ne geografije in kartografije, oziroma uporabe kart, razdeljen na vse razrede splošne stopnje. Tudi neka- tera poglobljena poglavja fizične geografije so kdaj pa kdaj tako razdeljena. Geografija domačega okoliša je zastopana v učnem programu s posebnim kurzom, ki je po navadi v prvem ali drugem letu. Britanskemu otočju je v regionalni geografiji posvečeno seveda precej več kot drugim deželam. Podobno je British Commonwealth of Nations precej v ospredju, na ško- do drugih področij, četudi je sicer težnja, da se vsaj, v osnovnih potezah obravnava ves svet. Jugoslavijo obravnavajo skoraj dosledno v okviru tako imenova- nega Balkanskega polotoka, ali »The Balkans«, kakor pravijo ali pa v okviru tako imenovane Južnovzhodne Evrope, to je Balkanski polotok s srednjim in spod- njim Podonavjem. Vsekakor je mogoče v tako skopo odmerjenem okviru povedati o Jugoslaviji le nekaj močno generaliziranih stvari, predvsem značilnosti ve- likih geografskih regij. V metodah pouka, ki v podrobnostih zavisijo od učitelja, nemara še bolj kot sami učni programi, ima stara, klasična metoda poučevanja, s predavanjem in sočasnim risanjem na tablo (metoda »talk and chalk«) še vedno prav važno vlogo. Mnenja so, da je tako primarna, da je kljub mnogim novejšim pomislekom in kljub sorazmerni obilici ponazoritvenih pripomoč- kov ne kaže povsem opustiti. Pač pa se trudijo, da bi to metodo izpopolnili z vmesnim stavljanjem vprašanj dijakom, ki naj nato na podlagi že povedanega in obrazloženega sami skušajo izvajati dalje (na primer klimo iz lege in reliefa). Njihove odgovore predavatelj nato samo izpopolni in dopolni ali pa tudi popravi. S tem skušajo vzgajati pri dijakih samostojno raz- glabljanje in zmožnost sklepanja enega dejstva iz dru- gega. Ekstremni primer takega »izpraševalnega« na- čina pouka je, če predavatelj, učitelj, brez komen- tarja predstavi skrbno izbrano serijo fotografij neke pokrajine, serijo, ki obsega vse od prikaza reliefa, preko klime in vegetacije do naselij in gospodarske izrabe in potem pozove dijake, da potem sami rekon- struirajo vzročnosti med posameznimi dejstvi oziroma značilnostmi, ki so jih videli. Ta način pouka nima toliko poudarka na ustvarjanju predstav in obvlado- vanju inventarja faktov, temveč je vaja v preciznem opazovanju in sklepanju o vzročnostih. Tudi delo s topografskimi kartami poteka zelo pogosto podobno. Konkretnost v pouku skušajo uveljaviti posebno še pri lokalni geografiji. Lokalna geografija ima tudi poseben namen čim bolj približati realnost dijaku. Ima pa še to prednost, da operira namesto z vizualnimi ponazoritvami z objekti samimi v prirodi, v dejan- skem okolju dijaka. Važnost lokalne geografije, po- udarjajo, je zlasti v tem, da je skoraj edini način, ki daje dijaku možnost, da neposredno sodeluje na te- renu v zbiranju podatkov in opazovanju pojavov, pa seveda v korelaciji prirodnih in antropogeografskih svojstev, ki jih dijak lahko spozna prav v detajlih. Pri tem pa je treba poudarit', dâ lokalne geografije ne pojmujejo vedno kot sinonim za geografijo doma- čega okoliša, ki je vsekakor ne zapostavljajo, temveč kot detajlno geografsko interpretacijo neke majhne pokrajine, katero je mogoče spoznati iz avtopsije. V zvezi z lokalno geografijo so seveda ekskurzije v oko- lico in domače naloge iz take tematike. Pri takih na- logah gre ne le za zbiranje, sortiranje in prikazovanje podatkov s skico, temveč tudi za pojasnjevalni tekst. Na višji stopnji ima tako »domače delo« iz lokalne geografije obseg manjšega elaborata. Nekateri, ki sem jih videl v gimnaziij v Welwyn Garden City-ju, ne bi delali sramote seminarskim nalogam pri nas na univerzi v prvih letih študija. Eden najnovejših metodičnih načinov pouka, ki ga močno uporabljajo, je metoda tako imenovanih »vzorč- nih študij« (Sample studies). Vzorčne študije so de- tajlno obravnavanje nečesa tipičnega za kako pokra- jino. Taka vzorčna študija obravnava na primer: ne- ko vas v Švicarskih Alpah, fazendo v državi Sao Paulo v Brazilij, promet v Arktiki, pastirsko pleme v Su- danu, rudarsko in industrijsko mesto na primer v Lan- cashire, ali kako kitajsko mesto. Pri obravnavanju takih tem je poudarek na detajlih, ki sestavljajo pri- rodno okolje in dejavnost človeka v njem in spre- membe, ki jih je Človek vnesel v prirodno okolje. Pri tem ne obravnavajo neke anonimne vasi ali mesta, temveč čisto določen kraj. S tem skušajo dijaku pri- bližati realne st, v kateri se detajli ne izgube in je po- doba oziroma predstava o, na primer gorski vasi, živa in dinamična. Take »vzorčne študije« so dopol- nilo v obravnavanju neke dežele, kjer se sicer v po- vprečnem obravnavanju mnogi detajli izpuste zaradi generalizacije. Sicer nujne generalizacije v regionalni geografiji se s pomočjo teh »vzorčnih študij« izogne- jo nevarnosti, da postanejo namesto generalizacije po- vršnosti in simplifikacije realnosti. Na splošno se misli, da so Sample studies dragocene prav kot so- lidna, tudi psihološko prinešena osnova za generali- zacije kasneje, ki pa so tedaj seveda lahko že selek- tivne in zavestno premišljene. Vizualni pripomočki, diapozitivi, filmi, živi opisi imajo pri tem enako važ- nost kakor odlomki iz obširnejših priročnikov in zlasti podrobne študije iz geografsk'h revij, ki jih učitelj poda v skrajšani, a ne poenostavljeni obliki. Izrezki iz podrobnih topografskih kart, če «o na razpolago, so pri tem seveda še posebno dragoceni. Ta metoda pa je mogoča seveda le, če so na razpolago ponazo- ritveni pripomočki in obilica geografske literature, iz katere more učitelj' črpati, oziroma katero more pri- poročiti v branje svojim dijakom. 75 Teh nekaj podatkov o metodah geografskega po- uka na angleških gimnazijah je rezultat vztrajnega in potrpežljivega iskanja najbolj primernih načinov geografskega pouka med britanskimi geografi za nji- hovo delo v gimnazijah in gotovo tudi v drugih šolah. Prepričan sem, da bodo ti zapiski o njih zanimivi tudi za vse one, ki poučujejo geografijo v naših srednjih šclah in upam, da se bo ta ali oni oglasil tudi še na straneh tega časopisa in posredoval kako svojo me- todo, ki se mu je uspešno obnesla pri pouku. Dušan Kompare Nekaj misli o skupinskem pouku geografije Vodilna oblika geografskega pouka na naših sred- njih šolah je frontalno delo s celim razredom, pre- vladujoča metoda pa učiteljevo pripovedovanje. Tak način pouka ne vzpodbuja iniciative, aktivnosti in od- govornosti učencev, ne razvija njihovega kritičnega in ustvarjalnega duha in končno ne daje možnosti, da bi si učenci pridobili resnično znanje geografije. Zato je povsem na mestu mnenje Komisije za šolsko reformo, ki pravi: »»Opustiti je treba tako imenovano frontalno delo s celim razredom, kolikor vodi do tega, da gledamo na razred kot ha brezlično nedejavno maso. Prenehat je treba z učnim sistemom, v katerem prevladuje predavalna metoda s svojimi značilnostmi pouka in formalističnim izpraševanjem, zamenjati jo je treba z bolj diferenciranim učnovzgojnim procesom, pri katerem se predavanje s katedra in učenje iz knjig pojavlja samo v funkciji in kot sestavni del takega učnovzgojnega procesa, ki temelji: a) na delu v raznih skupinah, ko učenci pod uči- teljevim vodstvom opazujejo, eksperimentirajo, izme- njavajo misli, uporabljajo šolske delavnice, zbirke in kabinete; b) na tem, da sistematično vključujemo v učno- vzgojni proces obisk industrijskih, prometnih, kmetij- skih, zdravstvenih, socialnih in drugih družbenih usta- nov, ki naj jih učenci poznajo.« Na tej osnovi mora temeljiti tudi geografski pouk na naših srednjih šolah, če hočemo, da bo dosegel svo- je izobrazbene in vzgojne smotre. V geografskem po- uku morajo prevladati aktivne učne oblike, kot n. pr.: delo v skupinah, poedinsko delo in izvenrazredno delo v geografskih krožkih. Prav tako morajo dobiti večjo veljavo aktivne učne metode, kot so: različna opazo- vanja, ekskurzije, metoda risanja in čitanja kart itd. Kakšna naj bo vloga skupinskega pouka in kak- šen je njegov izobraževalni in vzgojni pomen v refor- mirani in k družbenim potrebam orientirani šoli? Me- nim, da je skupinski pouk le ena od učnih oblik, ki ima svojo posebno funkcijo v celotnem učno-vzgoj- nem procesu, zato ne more nadomestiti ostalih učnih oblik, s katerimi tvori celoto. Gotovo je, da bo uči- teljeva razlaga vsemu razredu še vedno potrebna za pridobivanje sistematičnega znanja, od katerega tudi reformirana šola ne more odstopiti, vendar pa se bo morala oploditi z drugimi učnimi oblikami, ki jih zahteva učna snov, potreba učencev in učna situacija. Učni smotri, ki jih ima geografski pouk na sred- njih šolah, terjajo veliko pestrost učnih oblik in me- tod. Da bi dijaki razumeli najvažnejše fizične in an- tropogeografske pojave in zakonitost njihove razpore- ditve na zemeljski površini, da bi razumeli zakone raz- voja geografskih pojavov in njihove medsebojne od- nese, da bi si spominsko ohranili najvažnejša geograf- ska dejstva, da bi si prisvojili kartografsko pismenost in določene spretnosti in privajenosti, da bi spoznali zapletene odnose med prirodo in družbo, ne zadostuje le učiteljeva razlaga. Pri geografskem pouku moramo dijake naučiti, da bodo geografske pojave pravilno opazovali, ugotavljali prostorske odnose, merili, ski- cirali, oblikovali, čitali in risali karte, ugotavljali med- sebojne odnose med geografskimi pojavi in uporab- ljali znanstveno in poljudno znanstveno literaturo. Vsega tega pa ne bomo dosegli zgolj s frontalnim poukom, temveč s samostojno dejavnostjo učencev v obliki skupinskega in poedinskega pouka. Vsebina geografskega pouka in njegovi učni smotri sami ter- jajo, da dobi skupinski pouk zelo važno mesto v ce- lotnem učno vzgojnem procesu. Skupinski pouk pa ima tudi veliko vzgojno vrednost. S tem, da v skupinah Opazujejo, ugotavljajo, eksperimentirajo, rišejo in zbi- rajo različen material, se vzgajajo dijaki v tovarištvu in zavestni disciplini, pridobivajo si čut odgovornosti in smisel za delovno skupnost. V skupinskem pouku se razvija aktivnost in iniciativnost dijakov ter spo- sobnost kritičnega razsojanja. V okviru skupinskega pouka je mogoče izvesti tudi notranjo diferenciacijo dela na osnovi sposobnosti in interesov učencev. Ka- tero koli delo opravlja dijak v skupini, vedno dela v zavesti, da po svojih močeh prispeva k skupnemu namenu. Delo v skupinah je primerno za geografski pouk v razredu, pri geografskih ekskurzijah in geografskih krožkih. Uspeh te učne oblike pa je odvisen od raznih činiteljev, izmed katerih bi rad opozoril predvsem na naslednje: 1. Učitelj mora vnaprej pojasniti skupni smoter posameznih delovnih grup. Če ima delo skupin namen poglobiti določena spoznanja, je treba učno snov pred- hodno razložiti, rezultate dela posameznih skupin pa obravnavati z vsemi dijaki in napraviti zaključke. V primeru, da želi učitelj privesti učence do novih spo- znanj na osnovi rezultatov delovnih skupin, je treba le-te opozoriti, na kaj morajo obrniti posebno pažnjo. 2. Vsaki skupini mora učitelj točno določiti na- loge in čas njihove izvršitve. Dati jim mora tudi po- trebna pojasnila in material, ki ga skupina potrebuje (karte, slike, statistične podatke, knjige itd.). Šte- vilo dijakov v skupini se ravna po snovi, ki jo mo- rajo dijaki obdelati, po njihovi sposobnosti in pri- pomočkih. 76 /