IZHAJA VSAK ČETRTEK
V	ITALIJI:	Naročnina	znaša:	V	INOZEMSTVU:
L	10'40	Celoletno	naprej	plačano	.	. L	18'20
„	5-20	poluletno	,	„	...»	9*10
,	2 G0	četrtletno	»• \	„	. .	. „	4 G0
Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. —	Oglasi:	Za	vsak	tntn	viso-
čtne ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej.
Celoletno naprej plačano poluletno „	.
žet>tletno ,	»
Trst, 9. marca 1922. — Leto III - Štev. 121.
V Julijski BenelHji imamo dve slovenski stranki; stranko »brez programa" in stranko „vojne odškodnine". Prva ozmerja delavce in kmete z ušivci, druga jih vabi z vojno odškodnino.
7a	potek	svetovne revolucije	je	vseeno, ako se slovenski	delavci
in kmetje organizirajo v lastni organizaciji ati pa volijo za narodno stranko. Ki pa vseeno za vas slovenski proletarci, ako delujete sami za svoja osvobojenje, ali pa pustite to delo drugim.
Le	bedaki	poijubujejo šibo, ki	jih	tepe. Proletarci, izbirajte!
iPolom in strm
’ Leto 1921 je izdahnilo in. leto 1922 se je ppirodilo v ozračju kapitalističnega poloma. Slikia je jasna, pa naj se jo opazuje iz nerodnega ali iz. mednarod-imega vidik«. Potom itaManske eskomp-fcne banke je dal močan udarec vsemu J ogrodju velikih indubuielnih in banč-:trnih trustov. Kapitalistični mehanizem htefti vedno na ramah nižjih slojev, ta-iisrat kadar uknjižuje velike profite e-jmako kakor takrat kadar zapira svoje 'bltagtajme. 2iv ali mrtev je kapitalistični mehanizem ovira socialnega razvoja koji zahteva nujnu intervencijo revolucionarnega duha, ki je edini sposoben, da očisti ozračje in ustvari po-gtojse resnemu družabnemu napreoku
V tekih razmerah ima proletariat nalogo, da se zave in, da napove skrajen boj kapitalizmu ako nočo že sam poginit v kaosu kojega ustvarja polom buržoazije, polom, kd g« ne more več nihče ustaviti. Zbfcaj, če je tudi res, da smo.imeli neprajo*110' priložnost opazil v Italija in drugod, da je nastopilo mrtvilo v proletarskih vrstah, je na drugi strani tudi res, da niso v tej dobi prav nič izginili znaki kapitaliste ne 'krize <in da se mi ustavil voz kapitalizma, ki dirja meispras.no nizdotu v propad. Damas se zopet, dviga tudi razred flffihoniščanih, ki je trenotno zadremal, ki ga pa buržoazna reakcija ni mogla .prisiliti, da bi za vedno umolknil in se udad svoji nesrečni usodi.
Bur^oazija je bila vstati tega primorana kon&tatirafci, da je rttaredni boj splošen pojav, ki se ga ne da zatreti miti ne ustaviti ne potom bele reakcije ne potom demokratičnih obljub. Na 'drugi strani pa gleda bur%azijai prepla Sene kako gredo v nič vsi njeni poskusi s katerimi hoče uspotetaiviti svoje fa-•Jirano gospodarstvo ki je dobilo v vojni tako močne udarce. Njene tečkoče se dan z$ dnem m nože d oči m se proletarske mase1 dramijo in usposobija-jo (vedno bolj svoje bojne vrste za končn* ■napad.
Dogodki, ki so se odigrali v letu 192i. in, ki so »e pričeli odigravajta v tem 1*-fu so živa priča, da se nahajamo1 v. zares revolucionarni dobi. Našim čita-teljem mi treba teh dogodkov ve® miti naštevati. S«'j so bili bas vsi ti dogodki, ki so ustvarili sedanji položaj, položaj napram kateremu so se izkazali smešni ■in brezmočni celo državniki evropejskih velesil.
Strah novih vojn leži nad velesilami, |ki so zopet nastopile pot medsebojne (konkurence in imejta v mrzličnih nti-jporih trge za svoje pridelke v bolj kočljivih ok&lnostih nego se je to godilo pred letom 1914. število »e n© izrabljenih trgov se krči vedno bolj in prebi-ivalci raznih kolonij nimajo več nobene volje se pustiti izkoriščati! na način kakor dhseclaj. Vojaško ponižanje Nem čije, ki ni odpravilo niti od dateč vzroke konfliktov, je povzročilo spore med velesilami in to, da ste pričeli Amerika in Japian dvigali glave. Polomi osred aijih velesil, katerim se je naprtila vso krivdo vojne in o katerih se je govorilo, da so izpremenile Evropo v veliko smodi&niico, ni odstranil nevarnost novih vojn. Konferenca v Vašing.tonu
bnržoazije
je povedala te zelo jasno Tam so imeli gospodje namen zaključiti zlo doba
Italijanska poslanska zbornica in se- gospodarsko kaj rada oprostite spon na» sta sklicana na 15. t. m. Razprav- -zapadnega kapitalizma in bi se ob ■ljailc se bo v obeh zborih o vladnem j enem rada dobro zabarikadirala pred poročilu.	j	nevarnostjo revolucije. Zate nima da-
fie novska konferenca, ki se je ho ude] nes mala ententa prav nobene simpa-leSila tudi Sovjetska Rusi »a i'e sklicana] Iw pri proletariatu. Le ta je imel pri-r - v .	.....	.... ,, m 0i | definitivno na K) aprila. Konference se] >'-ko se prepriča** kako lepo se postopa
krvavihvojn m umuuL n iliUi^.n Pa b utjel,^!l tudi francoski ministrškiTs- komunisti v Jugoslaviji, Ceho-Slova se je izkazalo, da noce nobena država	}>oin,are.	Moskovska, vlada bo
militarizma uničila j n. da se vsaka boji svojih prijateljev. Strah pred novimi .vojnami je torej vedno upravičena ker nevarnost ni odplavljena.
Gospodarska kriza teži' vedno bolj nad buržoazno družbo. Kapitalizem je izgubil popolnoma o-n-a svojstva po katerih mu je bilo mogoče, da je po drugih velikih krizah okreval bodisi le na račun, šibkejših. Vse kapitalistične države utijio, da žive v nestalnih razme-raih. Amerika je polna zlata in ne ve kako bi ga uporabila da bi popravila svojo faliit.no industrijo in brezposelnost; Anglijia se nahaja pred velikimi političnimi dogodki; cela plemena se puntajo ppoui njej dločiim ima doma dva milijona brezposelnih in orjaško krizo svojih železarskih in premogovnih monopoluev. Francija ne more gospodarsko okrevati ako ne dobi denarja od Nemčije, koja pa ni v stanu, da bi plačala^ ker nima s čim plačati in ker se Sama nahaja* pred državnim bankrotom. Centralne in vshodno centralne države <rpe pod krizo nizkih va lut in ne morejo osiveti mehanizma kapitalistične trgovine. Med tem pa se vali povsod strašna draginja in. nikjer ni mogoče vspcst&viti nekdanje velike produktivne industrije.
Pri vsem tem kaosu, pri tem strašnem gospodarskem polomu, ki se ga ne more ozdraviti niti s krvjo proletariata ki rdeči ulice vseh velikih mest, se državniki, kakor v zasmeh, zbirajo na konferencah kjer je izjavljajo še ved.no za vnete pristaše kapitalizma, onega ka piitedizma, ki se nahaja pred smrtno uro nezmožen, da bi naredil vsaj lepo gesto junaka, ki bi rad pustil za sebo; dobtrio ime.
Problemov v katerih se zvija kapitalistični režim, ne bo redila niti konferenca v Genovi. Za. komuniste je to jasno. Revolucionarni plamen se mora prej razširiti z vso silo- po vsem svertu predfen bo mogoče uspostaviti gospodarski red, preden bo mogoče prijet5 z gradba nove družbe ki bo tvorita, pod laigo begate pridiukcije in življenja.
KapiitiaJizem je hotel uničiti to revolucionarno razpoloženje. S tem, da je sklical konferenco v Genovi in povabil k njej tudi Rusijo, se je pokazal v vsej svoji impotenci in nam priznal, da se Rusije ne da izbrisati iz svetovne slike.
Rdeča republika ruskega proletariata bo na tej konferenci pokazala smojo silo in se bo nedvomno v mnogih ozirih ojačila. Toda problemi, 'ki teže nad sedanjo družbo ne bodo s tem rejeni. Da se jih reši mora spregovoriti proletariat. Njemu gre zadnja beseda, on bo sodil in obsodili tisti dan, ko mu bo dano, da si osvoji moč in da likvidira zlo podi katerim ječi danes ves svet.
Buržoazijai gre raizdolu. Njen svet se ruši. To je njen polom, to je njen strah, strah, ki prekinja vse one, ki so pomagali k zlu, ki mora izginiti aate, da se ohrani človeštvo.
*ki, Rumunski in Poljski. Danes je
Politični teden
Na Reki so se odligrailii' v poslednjih dneh dtogodki, ki so »iva priča velike polM^ne in gospodarske krize v katero je zašla Evropa vislecl petletne krvave vojne. FaSisitd mn iegijonarji, ki niso hoteli priznati nikdar eklepov rappal-ske pogodim ki določajo, da ostane Reka samostojna državica, so izrabili umor fašista Fontane v to, da so orga-niiziraii proti vladii Zanelile, ki je dobila pri siaidnjih volitvah večino, oboroženi punt- Z oboroženimi četami so si osvojili majiprvo poftno palačo in druge javne liii državne institucije ter obkolili naposled tudi vladno palačo, ki so j>o branili italijanski karabinjerji in v poslednjem času od vllade organizirani drž redarji. Po krvavi bitki, ki je trajala cel predpoidrtn in v kateri1 je bite na iobeh straneh več mrtvih in ranjenih, ee je predsednik re-5ke vlade Zanella «dal in izročil revolucionarnemu odboru izjlavo v kateri se zlavezuje, da se od-■tnami za vedno iz vsakega političnega »ivljenja. Pri tem puntu so si osvojili ,|a.žisti tudi malo italijansko bojno ladjico, na katero se je bil ukrcal tržaški .'državnozborski piaallanec Giunte in so Sz te ladjice izpustili iz tepa 15 strelov ana vladno palaCo i,n j0 moč!no pokva-sniili. Po tem, ko je izročil Zanella fa-tistiom rejeno izjavto, je skrivaj odpo-Jbvali iz Reke na Dunaj. Sedaj je reska jvladla v rokah fašistov in legiijonar. Ta jvlada zahteva od Itamjeja.il da si anektira Reko ali p«. tl,a. Fw,U;e tja svojega .upravnika, kii naj bi vodil državne u.
.pravne posle v imenu m pod vrhovnim pokroviteljistvoni Italije.
To so suha dejstva. P° 1 tali ji prirejajo fašisti shode in manifestaoiije y to, da bi Italija anektiitala Reko. Italija ne •mare tega storita, ker je vezana na rap-palsko pogodbo, .ki jio j« podpisala in odobrila. Re&ki dogodki so zbudili Ogorčenje tudi v nacionalističnih krogih Jugoslavije in iz Ljubljane in Zagreba prihajajo vesti iz katerih bi se dalo sklepata, da bi se nekateri gospodje pr»v miof no radi tepli. Danes bi bilo te«ko ugotoviti kakšne posledice bo Jahko ihnel v bližnji bodočnosti re^ki fa*istovski punt. Eno je pa vend&rie gotovo in sicer lio- ie: Zaradi Reke in drugih jadranskih vprašanj, bo prišlo prej ali slej do vojne med Italijo in Jugoslavijo. t*1 imeli tii dve. državi 2e sedaj dovolj denarja na razpolago, ako ne bi bili obe t&ko močno odvisni od Francije in Anglije in aiko bi imele ti rej one domače stvari, pa hi se bife že r+rrabile. Včasih je za človeštvo vendarle dobro, d'a nimajo države miru v Rvioji hi*i tn da nimajo denarja za nabavo morilnega orožja.
Itajliijflinski zbornični predsednik De
Mkola je demistijoniral in noče biti to-	________
jej vofi oredsedinfik zbornice koja mu ni več fašistov io delavcev ranjenih
šla na roko, ko je hotel sestaviti' ministrstvo.
V Magdeburgu na Nemškem je stopilo pretečno sobote 25.000 kovinarjev v stavko zato, ker niso hoteli lindustri,-jalci povijati kovinarjem plače na način, da bi bilo tem omogočeno vsiaij živeti.
V Turinu se je pričel v minulem tednu procesi radi umora nacionalista Son zinija in ječarja Simule. Umor se je izvršil v dobi ko so kovinarju okupirali tovarne. Doseda j je iz procesa, razvidno da se je po&topalo z obtotenei kakor v dobi »panske inkvizicije. Vsi obtoženci trde, dla so nedol^nii in, da niso imeli pri umoru nobenega, opravka. To ka.r so izjavili in izpovedali preiskovalnemu sod ni ku ne odgovarja resnici ker so izpovedali pod udarci in grožnjami. Proces se nadaljuje. O vspe-hu bomo poročal:.
Eberi, bivši sedlar in. sedanji predsednik namške republike je bil izobčen iz sedlarske organizacije v Berlinu, kjer je bil vpisan. Izobčen je bil zato, ker je (izdaf in podpisal kot predsednik republike proti stiaivkujočim železničar jem dekrete tako protiidelavske, da nebi bilo več častno za delavsko organizacijo ako bi ostal ■§© nadalje njen. član. Ebert, je naznanil, da bo vlomil priziv na glavni kongres, organizacije.
Na Bulgarskem so se pričele dne 19. februarja občinske TOmve. Teh volitev se je udeležila., kljub vsemu terorju, Audi komunistična stranka in je dobila diosedaj 99.000 glasov. Volitve, sef nadaljujejo in se pričakuje, da bodo komunisti izvoljeni kot večina v mnogih občinah.
V Avstriji je napovedalo delavstvo boj protli draginji. V to svrho so se vrnili v minulem tednu veliki shodi in demonstracije. Trgovci podra^ujejo neprenehoma 'pridelke (ločim nočejo in-dustrijalci povišati delavcem plač, češ, da je miailo razprodaje.
Proletariat celega sveta se nahaja pred splofiinp ofenzivo delodajalcev. — Kriza se bliža svojemu vrhuncu. Zmagal bo1 kdor bo monej&i.
*
V Genevi so uprizorili delavci. 24 urno splošno stavko jr protest proti fa-Sii»tovskim provokacijam. Kakor povsod tako so namreč tudi v Genovi zdru ženi fašisti z delodajalci jni zi^^j z jas| niki brodovja. Dosedaj se niso še upali nastopiti proti delavcem, ker niso dobili kot pretvezo dejstvo, da je pisal ta-bili kot pretvezo dajst\"0, da je piisal ta-moSnji reformistični list «11 Lavoro« proti redkemu puntu. Zato so udrli v uredniške prostore tega lista in v genovsko uredništvo liuta «Avnnti», ter, po svoji navadi, vse razdejali. Zato je bila proklamirama stevka, ki je vspela najsijajnejše. Na dan stavke je prislo zvečer do hudih spopadov in je bi|o
zastopala vse ruske federativne repu blike.
Anglija nima narmrov in punte le v Indiji. Iraka san;«, ni »e pomirjena. Angleški parlament je sklenil da se mora sedanji Irski parlament raziti in da se morajo razpisati, nove volitve. V Belfastu je prišlo do spopadov med re-vcluciortarci in angleškim vojaštvom. V Transvahi so tudi nemiri. V Joha-nesburgu je prišlo do spopadov med demonstranti nn redarstvom in je bilo na obeh stranah več ranjenih. Redarstvo je okupiralo vse važnejše točke v mestu.
Mala ententa 'aHi, bolje rečeno, mstop niki male emtente zborujejo sedaj v Belgradu. To zborovanje nima le naloge da reši gospodarske, marveč, tudi .politična vprašanja, ki zladei\djejo to najnovejča meddržavno zvezo, ki bi se
mala ententa dvojna sužnjica. Sužnji ca zapadnega. kapitalizma v gospodarskem oziru in sužnjioa zapadne kap. reakcije v kolikor je primorana braniti sebe in druge pred nastiopajočo silo revolucionarne'' '> proletariata. O toh rečeh se bo skJ ?paiio in se te sklepa, v BelgriaduVsa d: ugo je pesek v oči naro dicim, koMm te vedno dopadejo parade in prazne besede.
Tudi ogrski proletariat se je pričel gibati. Kot protest proti dejstvu dla volilna pravica ne bo tajna, je proletariat sklenil, da se volitev ne bo. udeležit Sedaj ge je gibanje poostrilo zate ker je bilo v Budimpešti izprtih 1500 kovinarjev. Z vso belo gardo, z vsem terorjem torej niti ogrski Horthy mi bil v »tanii, dia bi unifti-1 velika idejo svobode in pravice kii živi globoko ukoreninjena v srcih in duših proletariata.
Troja vješala na
Zakliu&i iz triki procesa
F"
i
«Sudije su predstavnici režima proti v koga su ovi optuteni, i oni moraju dati presudu u duhu režima koji ih je postavic«.
Demokrat Nenad Djordjevi«, za-stupnik privatnih tužilaca na beo-gradskom procesu#.
Zagreb, Tuzla, Beograd.
Posl‘e triju jeruzalemskih procesa u Jugoslaviji, na balkanskoj Golgoti str-še u tamu troja vejala. Poslednji jezo-viti akordi triju žalosniih slava danaž-njeg režima jeknuli su u poslednji po-kladni tedan i — o je li to neukusna ironija demona Jugoslavije? — upravo u tedan bukare&tanske slave.
Prvi puta u histeriji jugostav^nskog socsijalizma na^la se jedna vlada kojoj za proletarske žrtve svoga režima nije dovolj na ni batina ni izgon ni Glav-njaSa ni tamnica, pa je posegla za naj-o*trijom merom: smrču na vešalima. Ono za čim je režimska štampa u vru-čici proSloga leta drečiila u stotinu na-peva, sada je postignuto. Bogatem magazinu svojih režimskih rekvizita Skandalima, korupciiiji, naisiljima svake vrsti, celom svom političkom nemo-ralu s kojim se održava na vlas.ti, vlada je dodala još i tej rekvizit: ve&Mlia za političke svoje protivnike.
U odsustvu kraljevom Ministarski Savet je s prenesenim krafjevskiim pravima odbio pomilovanje Aliagiče-vo, premda je te bilo jed nog lasno pred loteno po Sibolu Sedmorice. Kao Ste je protiv' Ustava; bila cela «Obznama», koja je Aliagiča naterala na atentat, tako je protiv Ustava smrtna kazna na koju su ga vlasti osudile, kvalificiraju-či njegov atentat kao prosto, a ne poli-tičko zločinstvo. To je učinila vlaist u kojoj preko ličnositi Pribičevičeve igra-ju. odlučnu ulogu oni ljudli, koji su ne-keda nadonalistiske atentetore branili i pusftiili naslobodu. Onim istim cin iz mom, kojim su nekada aiustrijske vlasti atentat u borbi za narodno ujedinje nje smatralle prostim zločinstvom, tim istim cinizmom, još gorim gledaju ju-goslavenske vlasti na atentat u borbi (po atentatom svakako loSe svačenoj) za klasno oslobodjenje. I najstrašnije je ovo: u toj komačnoj presudi i odbijanju pomilovanja mladog žijvota prole tera, koji ne bi moMa nikad do®ao u-opče na optuženičku klupu, da nij‘e bilo «Obzniane», u toj presudi igrao je kao član Mimistarskog Saveta utegu sudije isti onaj gospodin Pribičevič-Glavnjača, koji je sam okrivljen da je bio u sumnjivoj vezi s glavnim inici-jaterom atentfata na Draškovi^a. Ima li da smrt Aliagiča bude zadovoljiti nat za smri Dra^kovičevu? IH pak njome svojim uplivom na resenje Min. Saveta gospodin Pribičevio sebi samome daje zadovoljiti nu za optužbe koje se pt-otiv njega diižu, a od koji h se on jož nie oprao, nego ih mo^da misli manje verovatnim ukiniti, ovakvim stvojim strašnim piatosom? Patos renesainsni, jezuitski, ne dokazuje ništa, ah žrtva mu je Alagič.
Poslednji čin tragedije koja je za-počeia pre Delnica, obznanaškim na-padajem režima na radničiku klasu, za-vr®ava se u teko čudnim i tamnim okolnostima da bi bilo u interesu cele ove zemlje, da se te okolnosti msvetle pre nego se pred je na klasnu osvetu i uni&tii jedan život.
Da to više nije samo stvar jedne klase, klase radničke, nego da je stvar svi-ju poštenih ljudi ove zemlje, najbolje su pokazale ostale dvo smrtne osude Kerotevičeva i Stejičeva i ostala dva procesa, u Tuzli i Beogradu.
Neposredno pre «Obznane» u decem bru 1920. rudari u Kreki kraj Tuzle stupili su u št. ra.j k tražeri od države svoga poslodiavca, povišicu plate. Mesto te povišice dobili su jednu drugu povifeicu, povi&icu u mukfama. Tuzlan-ski okrutni načelnik Grudič poslao je na rudare žandare i belie garde i pri tome je do*lo do jezovitih nasilja nad rudarima i do sukoba u kojem je rudar Kero&evič navodno ubio jednog žandara. I ako optužba na procesu u Tuzli nije imala za to nikokvog dokaz«', nego jednog smetenog i sa sobom samim protivrečnog svedoka. Kerote-vi« je osudjen na smrt na veSalima. Tu osuclu trebao je režim. Jer treba samo uzeti u obzir, da je ba& rudarskim št raj kom vlada opravdala donošen je «Obznane» pa če biti jasno da je ona tem raspravoin u Tuzli poSto poto hte-la dokazati prpd javno*ču da jg dono-senjem «Obznane» bila u pravu. Me-djutim še dogodilo obratno: Cela ras-prava bila je poraz optužbe i dokazala je samo jedno, da je vlada bila u kri* vu. To ona ne Cb da; prizna i Sptva to«
njenog makijavelizma jesto Keroževič i ostali osudjeni radnici.
A tek proces u Beogradu! Nečeino da govorimo o istrazi koja je največa kulturna sramota što ju je do dfl|nas znala ova mučenička zemlja; Glavnja-ča i 15.000 ljudi koji su nekoliko meseci proži veli u n joj svoj pakao, te je problem za sebe. Ali sam proces koji je sve rezultate istrage poru*io u prah i pepeo, tej proces osim osude joS jedne žrtve, treče osude na smrt na vejalima, znači još neSto druga, a to je da je on bio osuda celog ovog režima koji se
fireko godine dana drži i osniva na lat-ima. nasilju i kriminalu.
Tu, izmedju četiri zida, vodao se i zavrSio dvoboj izmedju predstavnika radničke klase i njenog tužitelja vlade. Tu, na ovom procesu režim je hteo do-kaizaiti ono, Sto mu nije uspelo ni na procesu u Zagrebu, nli na procesu u Tuzli, da su sva njegova nasilja nad radničkam klasom, «Obznana» i zakon
0 zabiti države, raspuštainje Komuni-stičke Partije, zatvaranje sindikata i poništenje komunističkih mandata — osramii krivac terorističkih akcija. A dogodilo se ono, u »to ni jedan komunista u ovoj zemlji nije nikad sum-njao: dokazalo se potpuno protivno i sud je sam morao pronači da Komuni-stička Partija taj krivac nije! Logička posledida tog vladinog poraza bila bi vračanje sviju nekadanjih prava radničke klase, povlačenje zakona o za-stiti države sa svim njegovim posledicama.
Uvek Wna, uwk nasilna, pa i na-kon najtežih svojih moralnih poraza spremna samo rta jedno, da svoj teror nad radmičkom klasom produži na dalje, vlad« se, da sebi to omoguči, utekla jednom podlom sredstvu, koje mote da kao pametno upali samo kod partizanskih njenih kretena a te je‘paragraf 90. srp. kaz. zakonika: onaj zloglasni paragraf kojim su se protiv svojih prot/ivriika služili svi grpski reak-cioneri, a pred kojim su iz Srbije nekada morali bežati možda i sam Pasič
1 Drašfcovič! Po tem paragrafu osudjeni su članovi Izvršnog Odbora i ostali funkcioneri Komunističke Partije. O-sudjeni su za komunističku propagan-du za dela,, koja u opSte sama vlada nije smatrala sudbeno kažnjivima, sve do zakona o za^titi države!
Tim lo&im Šahovskim potezom vlada nikako n® če moči da prikrije ovu ve-liku istdnu: Sva tri procesa*« ponajviše beogradski porušili su sve moralne osnovke na kojima je ona vodila svoju politiku protiv riadničke klase. Sve se pokazalo kao laž! I «Obznsana», koju nikad nije mogla da opravda i sve nje-zine argumentacije za zakon o zaštiti države! Beogradski proces sa svojom sramotnom uvertirom u Glav-njači, sa svojim žalosnim epilogom na ve*aliima jedna je velika nauke i kamen kušnje za sive po&tene ljude u ovoj zemlji. U na*im mračnim i do nepodnosivosti več bolesnim prilikama u koje je Jugo-siaviju sa svojom kriminalnom politikom doveo danasnji režim, u tim prilikama beogradski proces postao je i treba da postane jo* vite os čiščenja i ozdravljivanja tih prilika. Od prilike omako kao &to je to u Francuskoj bila Dreyfussova afera. I zaključci i zaihte-vi siviju reakcijom neziaraženih ljudi ove zemlje, mogu da budu »auno ovi:
Pomilovanje sviju na smrt osudje-nih političkih krivaca, koje je vlada proglasila običnim zločincima!
Bespristrasna anketa iz sviju društvenih slojeva, koja ima da izvrši istra gu nad zločinačkom istragom u Glav-njači.
Revizija sviju teiju nedavnih procesa u prvom redu revizija onog u Beogradu.
To su zahtevi, oko kojih se mogu i morali bi da slote svi polteni ljudi sviju klasa.
Oni bi bili nepotpuni kad nadniCka klasa iz osečaja za svoja prava ne bi postiavila jo* i ove zahteve:
Povlačenje zakona o za*titi države. Povratak sviih političkih i ustavnih prava.
in li in in
DrteivnS uprava idrijskega rudnika, izdatno podpirana po slovenski tekalni in politični gospodi, po Cerkvi in socialnih patriotih, se je vtse lansko leto pošteno trudila (in se te trudi), da z najrazličnejšimi mahinacijami razbije rudarska strokovno organizacijo v ldri jii. Neiskrena obljubo, vanj a izplačila do klad‘e v znesku 404 L. po idrijskih državnih organih, ki je bila lansko leto določena za državne n&stavljence — seveda -ne’ zla rudarje — ustanovitev tako '/.vame «Internacionalne zveze kmetov in delavcev«, katere program je pregle-da.l idrijiskii civilni komisar pred usta-novitjo, SCeikova, pisma, posameznim ru darjem, Pipanova ag.Maoija za ustamo-vtifev «nevtralne« deželne rudarske federacije, ki naj b:i izoliral« primorski rudarski proletariat ocl ostalega rudarskega prciata.riata v Italiji, kakdr tudi različna cerkvena, oznanila v Idriji in okolici so bila delonva te dosegla svoj naimen. Meri idrijskim proletariatom je vladal do zia^etka lieii^njepta leta popoln kaos. Idrijska rudarski sekcija, je bite izstopila iz central« org-"<nka©ije rudarjev (delomia Hudi po krivdi la-ie
v naslednjem. Prva izjava glasi v prelepi uradni slovenščini tako-ie: k Izjava. V zadnjih dneh kroži v Idriji im bližnjih občinah vest, da namerava dati vfeidia: rudnik v privatne roke.
«Ta glas je rea*el odmev pni shodu dne 29, januarja t. 1., pri katerem je-prišla na dnevni red tudi točka (odstop rudnika v privatne roke) in te posebej kot resolucija.
"Dva delegatki rudniškega delavstva, ki sta se napotila v Trst, da bi tam. pro sila za nekatere koncesije gospodarskega značaja, sta poročaii« na javnem shodu v rudniškem gledišču, vrtečem se v nedeljo, 12. trn. da je iinžemjer cav. uff. Busachi, predstojnik rudniškega urada, kakor tudi komendator Crispo Mcmcada. gen. civ. podkomisar dal jima izjavo, da namerava vlada odstopiti rud mik v privatne roke.
i.Pooblaščen od višjih oblasti (katerih?) izjavljam izrecno (kako se to lepo sliši s prižnica! prip. pisca), da je glas o odstopu kr. rudnika privatna družbi popolnoma necsmev&n in neres-ričen ter zagotavljam' (gosp. župnik za-
same), njeno članstvo je palo cd 990	prip.	pi?2a),	da	zgoraj	imeno
dila Zuccah-i v;, u.(,Vil
Zagreb, Tuzla, Beograd.
Tri stanice na kri»nom putu proletariata. Ali kraj sviju žrtav« i tri njegove velike pobede nad lažima svoje mučiteljice vlade.
Korizma ide! Vlaido sve maske po-litičkog nemorala su pale! Odetupi, po-spi glavu pepelom, ktekni pred narodom, koji te je sit, jer je gladan kruha »lobpde i. x?«avde!
na 400, večina je rajši sledila nijeviim obljubam, kakor svojini raz- i rednim kioristim, politično življenje je bilo prenehaiio, proletariat je volil z lipovo vejico itd. Toda; materialna dejstva so se izkazala tudi tu močnejša od vseh premetenih spletk potuhnjene slovenske in italijanske kapitalistične gospode in zaslepljenost nešolanega proitetiarilalla. Alarmantne vesti a raz-državlenju idrijskega rudnika in neizpolnjene obljube so kmalu streznile vse idrijsko delavstvo in danes je Vsakomur jasno, da so bile vse one sladke obljube, vsi zgoraj označeni spretni m a mevri itaiiijiamske An slovenske gospode samo spretna, predpriprava za glavni napad.
žal le, da prihaja to sttreznj.evan.je — kakor vselej, kadar se delarotvo uda mamljivimi obljubam buržoaaije —• že nekoliko prepozno. Rudniška uprava je na zvijačen na^in. previarila v tej spdo^ni zmešnjavi idrijsko delavstvo za aprmiizacijo. Vlada in idrijski trgovci teiumfiraijo ob tem dejstvu. Toda morda bo % težka skušnja idrijsko delavstvo končno vendlar-le za stalno prepri-čaila, da gospoda nlikoli ne ljubimka z delavstvom zastonj.
Pa obrnimo se dlanes k glavnemu vprašanju idrijskega proletariata, t. j. ali res namerava prodati vlada idrijski rudnik, ali so to samo govodice?
Pederadija italijanskih rudarjev v Silenie, t. j. centralna organizacija, ru darjev v Italiji, nam' poroča, da se je že ustanovila, kapitalistična akcijska drupba, ki ima namen prevzeibi ta rudnik. Toda pustiimo to vest za sedaj po-polmoma na stran in oglejmo si, da li govorijo za to morda tudi kaki drugi v atol razlogi.
Predvsem, moramo opozoiiiitli na dejstvo, da razdrtevljenje državnih podjetij ni morda le sip.ecialiteta italijanske vlade, temveč sploten pojav propadajočega kaJlitalističniega gospodarstva! v skotro vseh državah. Zadnja ogromna telezni^arskai atavka v Nemčiji se je vršila največ radi' tega, ker je nameriaivala nemška vllada prodati vse državna teleznice Stimnesu. Poljska je prodala vse svoje petrolejske vrelce francoskim kapitalistom. Jugoslavija prodaja svoje državne premogovnike na Spodnjem štajerskem itd.
Zakaj to?
V giavnem za te, ker so vlsa tla p:od-jeifcja v rokah državnlih, birokrafeičnih uprav neplodomosna. Medvojno so se vsi stroji in vse naprave intenzivnejše izrabljale in slabo ali nič vzdrževale.* Material se je pokvaril ire bi ga bilo treba obnoviti. £a to je treba velikih investicij, a m taike investicije falitiie kapifbailiistične države nimajo denarnih sredstev.
Poleg tega pai ee nudi kapitalističnim ministrom sedaj najugodneje prilika, da spravijo ta podjetja v roke svojih sinov, svoje žiahfce ini svojiih prijateljev, kii jirm bad'o pozneje dovoljevali, da postane© sami sodeležmi velikih dobičkov
Im končno drsava vendar-le ne more tako brezobzirno postopati z delavstvom v svojih podjetjih in iztisniti toliko dobička iz n jega kakor pa, privatni podjetniki.
Idrijski rudnik je v sedanjih svojih napra,vah skoro do kraja izčrpan. Ne samo, da bi bilo treba novih strojev in naijraaličnej*ih drugih novih naprav, ampak trebato bi tudi odpreti nova le-žiSča rude. V ta namen bi bilo treba investirati ogromnega denarja. Ta investicija pa pada ravno v dobo, ko se nahaja država v. največji finančni krizi in ko je prodaja živega srebra na sve tovnem trgu najtežji. Svetovna industrija in znanstveno delto stojita; poraba živega srebra je zato manjša in še manj pa se ve, kaka bo poraba čez par let, ko bi bila nova težišča odkrita*
Država bi torej morala investira# v idrijski rudnik ogromnega- denarja; ki ki ji letel nekoliko let popolnoma neploden; poleg tega pa *e riskira, da pozneje, ko pridie do nove rude, ne bo vedela kam s pridelanim živim srebrom.
Mi smo 'lani videli, d« bi bila vlada straftna rada oddala idrijski rudnik zrtanemu Rudarskemu konzorciju v Florenci, ki bi bil organiziral v Idriji Rudarsko zadrugo (kar je tudi Sček idrijskim rudarjem svetoval!). Stvar je ponesrečila, ker idrijski rudarji ven-dar-le niso bili tako kratkovidni, kakor so bili erar in socialni patriotje pre meteni. Ii če je te tedaj obstojala ta želja državnega erar ja, danes gotovo ni manjša. «Vi*je oblasti* sicer zanikajo prodaj idrijskega rudnika v dveh izjavah, ki jih je nabilo idrijsko županstvo in ki so jih CitMi kapitalistična sveti lakaji s prižnic vseh idrijskih in okoliških cečkva, toda koliko so vredne take izjav«, bo uvidel vsakdo, ki jih jasaa^šivo prečijjta, imu zato idh Dodajamo
uradnika nikdar nista dala
izjave delegatoma .in tudi ne komu drugemu«.
Konsfeitirati moramo predvsem, da ta izjava zamika stvar, kii je omenjena deleg. niste izrekla. Na shodiu 12. febru arja je bilo govora te o tem, dia/ sta ome njena gospoda plaSila delavska delegata s tem, dai bo vlada «miorda» prisiljena dati rudnik v privatne roke in da bo potom za delavstvo te slabše. In to potrjuje tudi erar sam v sroji drugi’ izjavi. Evo, kiafco govori te druga izjava: nlnženjer Busachi je pa& rekel, da bi se znalo zgoditi, ako bi bit rudnik te nadalje pasiven, da bi bila vladia eventualno primorana, dati rudnik v najem privatnikom».
Te polemike z lece in občine nimajo tomej dlrugega namena kakor počasi pripraviti dkihove na najtežji udarec, ki ga pripravlja vladia idrijskemu de-latvssfivu.
(Dadje.)
MM Mii
V četrtek popoldne, 23. februarja je bila izrečena obsodbai nad vidovdanskimi atentatorji. Obtotenci, 32 po številu, so stoje sredi dvorane posluteli razsodbo. Medtem ko so bite cel čas obravnave v dvorani ktopi, so jih ta, dan vzeli proč, da se ne bi kateri, od obtožencev n&lačč vsedei
Razsodba pravi, da Spasoj« St&jičev atentat nj uspel neodvisno od njegove volje; radi tegtai je on kriv veleizdajstva. S tiem, da je z vržano bombo ranil drugiih dlevet' oseb je izvršil Stejič de-vetkratno poskuSa.no ubojstvo. Zato se Stojič kaznuje na smrtno kazen.
Sodeče je ugotovilo, da ae je atemteta udeležil tudi Lajo& Cšaki, ki se obsodi na 20 letno ječo v lahkem železju.
Za dlruge obtožence je sodii*če utrdilo, da preiskava ni podala dovoljnih dokazov, da so sodelovali pri atentatu. Sodišče pa je ugotovilo, da so: Josip Mojzcč in narodni paslarici: Nikola Kovačevič, okrajna tajnik K. S. J. v Velikem Bečkereku, MiiloS Trebinjac, o-krajni tajnik K. S. J. za Srbijo, Vladimir čopi«, Filip Filipovič, Vladimir Marič, Dragomir Marjanovič, Laza Stefanovi«, Ivan čoiovič, Žiivobai Milbjko-vič in G j uro Salaj vsi členi izvrteval-meigia odbora Komun, stranke obtoženi kot fumkcionarji K. S. J. in da so sodelovali pri atentatu »potom predavanj, tborovmj, prepričevanja in obve^av«-nja, polam, tiskanih brošur in letakov, kakor z drugimi agitacijskimi sredstvi aktivno delali na> ustvarjanju onega programa Komun, stranke, ki je bil potrjen na kongresu v Vukovarju v juniju 1920 letat,. Sodišče je ugotovilo, «da je program popolnoma re-nolmrionarnega. značaja ker priporoča namlje kot skrajno sredstvo z« dosego ciljev Komun, stranke, kakor glede spremembe sedanje vladne oblike, ka-kor glede spremembe celokupnega dr-“kavnega reda v dr&atfi». Vsfed takega postopanja se vseh imenovanih deset kaznuje vsakega na 2 leti ječe. (Zato delate slovenski stranki. v Jul. Benečiji, da bi pri&el naš proletariat pod Jugoslavijo! — Op. u.).
Za obtoženca Sjmuna Fa-linkafla in Sava Nikoliča je sodišče ugotovilo, da so njuni Cini enaka onim strankinih funkcionarjev ter je kaznovalo Padi likate na 2 leti, Nikoliča pa na 4 let* zapora, — Drugi bo oproščeni. —
To je epilog procesa proti atentatorjem na kralja (takrat prestolonaslednika.) Aleksandra, pravzaprav epilog trem procesom: onemu % Zagrebu proti atentatorjem na ministra DraSfc&viča, tuzlamskemu procesu proti 350 rudarjem in tamu zadnjemu proti vidovdanskim atentatorjem.
Zadnja postaja križeve poti jugosla-venskih zavednih delavcev in kmetov. Troje vešaj na balkanski Golgoti!
Toda rekli smo, da mora jugoslovanski proletariat odgovoriti rabljem. Glavo za glavo! Proletarska viidovdan mora biti maščevan!
Teden za „DeIo“
Proletarci!
Potekajo zadnji dnevi tega tedna. Komunistične sekcije, Ljudski odri, strokovne organom je < zadruge in posamezni sodruffi, ki niso *e vzeH blokov za *Delo» ali pa jih niso &e raz- .• prodali, naj storijo takoj svojo doll-nast. Prispevke poslati nemudoma na uprmri&tvo «Dcla». Izhajanje »Delati je odvisna od teh izrednih prispevkov. Ako hočete, da bo «Delo» nadalje izhajalo, proletarci, dajte po svojih zrno* nostihl
Pomaže vesftl
Raimondo Scabar
V_nedeljo, v prvih jutranjih urah je v tržaški balnd&mici itd ih mil sodrug Raiimondc^Scahair. Umrl je zopet eden izmed proletarskih bojevnikov. Eden starejših.
Med tržaškimi delaivei, ki se spominjajo s. Scabarja kot enega, i&mied prvih in niajzivestejših zagovornikov proletarske stvari. vest o njegovi smrti napravila globok vtis.
flaimondo Scabar se je rodil v Trstu fxred 50 let in otd' premočnih stairišev. Po dovr%nih srednjih Šolali v Trstu se je vipisa,l na niediicii«silu> fakulteto graškega vseučilišča. JCoft vnetega iredentista ga je zadeta avstrijska policija kma lu preganjata. Scabar je bil prisiljen zapustita Gradec; ubežal je v Padovo v Italijo, kjer je nadalje val' svioje študije.
V tem Sagu se je začeto socialistično gibanje zlasti v severni in srednji Italiji čvrstejše razvijati, ker je kongres v Gen»vii postavil proletarsko gibanje na trdnejšo poclliagio. Mtoidi avtstnijskii begunec je kaj hiitmo sptoznal v delavskem socialističnem gibanju izraz najviSjega tloveškega ideala ir* Leta 1895 se je Sc,a-bflir vpisali v SocialfetiiCno sekcijo v Pa-diovti. Začel je itu omio svoje delo za so-ciaiissam, katerega je nadaljeval do smrrtii. Pa njegovi inioativi in z rrjeigavo podporo so nastala v Padovi prva, pro-loliamka kulturna društva, prve knjižnice, ki so živele in se razvijale, dokler nisio poBtale ®rtev plliatmenai, ki ga je razširite meščanska reakcija po svoji bdi gamdii — fašistih po celem: italijanskem polotoku.
Ko se je Sciaibar mogel vrniti v Trst, je posveti,r vse svoje moči tržaškemu socialističnemu gibanju. Leta, 1907, pri prvih dr*aivnio*-z!horts,k ih voliiftvah po splošni in enaki volilni pmavioi je bil 8. Scabar izvoren ptotela.ncem v dunajski parlament, kjer je predstavljal tr-žfalškii proletariat do 1911 leta.
Idejni sp,olr v Italijanski socialistična stranki, kil se je končal z razkolom v Livorniu in z ustanovitvijo Komunistič ne stranke, je načel' Scabarja na star r.em mestu. Mladi študent, ki je obrnil hrbet roeSčamfetviu in je vstopil v vrste proletflirsikih borcev, je zopet, oživel v zrelem možu, ki je žrtvoval vse za de-laniAtvo: Raimondo Scabar je zaključil svoje Oljenje ob strani bojujočega se revoluoionarnegiai protetariatai. Pri strankini! cepitvi je brez odganja vsfco pil v Komunistično stranko. Zadnja funkcija, ki jo .je izvrševal Scabar v ppospeh delavstva je bil mandat sveti* vaftca vi -Ma&kemu občinskemu svetu.
Pogreb Scaibaorja se je vr®il v torek popoldne med udeležbo številne množice tr»a$kiih delavcev din delavk. Na grobu sta mu govorili zadnji pozdrav ss. Juraga in Gav&rocchi.
kraljevi varnostmi organa prinesli sami tja, ali so napravili to ajdih sluge — fašisti, samo da se je moglo obdolžiti tega dejanja proletariat.
Na tak način mi delavcem vzeta samo pravica do deJa. ampak tudi) pravica po svobodnem izražanju svojih zahttev — zborovalna svoboda!
Zastavljalnica v Trstu. Vodist/vo zastav ljaiLmtee sporočia:	^
Ostanek v skialdjščih zaistaiv.ljaflnlilcie konctem meisieiea! dfecemBra 192-1 jie. zmaSal 67.272 zastavljenih pretiimetav s potdiporo iL. 2*254.524.20; meeeca .iianuiarjiai 11022 no-'Modošjiih paieidiroetov 16.306 s podporo L. 612.681.20; ven je Slo v meseiou jatniu-arju 12.491 ipliedmetov * pioidlDoiro L. 385.740.80.
Iz pmiimejiiamja z enakim m/eaeciein pr»-šilegtai Iteta izhiaija: prišlo, več 7257 zastavnih ipredimeitov s podporo (L. 389.375.60 več; ven Sto več 3959 s podipom L. 116.-205.50 več.	j
Ostanek .tortetj z oaiirom na preteklo le-1 to j« sleleOi: zastavnih paiedlmietfcov več L. 32.113 s podporo več L. 1,182.790.50.
Mm ližft Oelavske Mn
Znamka nf(č h sindikatov
Delavci Trsta m okolice 1
Obnovite izkaznico Delavske zbornice! Izkaznica sindikata vas napravi Slanom delavske drvHne lastnega poklica., 2 izkaznico Delavske zbornice pa postanete Hani družine celokupnega tržaškega proletariata in proletariata Italije sploh.
DELAVCI! Priskrbite si tudi znamko Sindikalnega odbora Komunistične stranke Italije, s katero pristopite Internacionali rdečih sindikatov in s katero potrdite svojo voljo- bojevati se skupno z revolucionarnim proletariatom, na najsprednejHh postojankah raz rednega boja.
Storiv&i to svx>j sveto opravilo, je vzrado&fien/o zasedel konjička ter vzklik mil: «Le brzso, konjiček, sedaj je na teži laižjet»
Mii pa onemel smo s strahom trkali na svoja odrevenela prsa in globoko klanja je se pred sv. razpelbm zapirali oči in iskali za grehom: «0, gospod, nismo Te vredni odpusti... odpusti nam grehe nače, o, gospodu.	v
In zapuSfiajoč hram božji, mas je pri-' tiskata k tlom — nekaj težkega, strašno težkega.
Na plečih počiva Se danes potrojeno «lažje» plemenitašev — trije quintali.
Praktičen račun obenem: Plemenitaš ki kar na quiitnitale vagla svoje duševno in tlesno premoženje, za kolikio quiin-talov se je on razbremenili?....
Četrtek 9. marca 1922.
Bovški razgovori
Prinašamo ta, odlomek začetniški proze, da ugodimo plemenitaške mu pisatelju z deiele, temu iskalcu in preiskovalcu duš. Mi nismo «dmeglerli», zato ne moremo še preceniti vrednosti tega začetka, niti ne vemo kakšen bo konec. — URE D.
S. Scabar lega v grob sredi dveh generacij: starejše s katero se je on bojeval* od prvih početkov socialističnega gibam ja v Trstu in mlajSe, ki ga je vid-la, kako je Ostal trdno ma sviajem mestu, ko je mnogo njih pokazalo, da ne razumejo komimističnega gibanja ki je najčiistiej&e madaljevan-je presnega so-ciaiistiftmega gibanja.
Tržaški prolatariat se globokio klanja nad1 grobom Raamornda Sciafcarja, kii je bil vsem pravii vzor velike požrtvoval-mostu in zvestobe.
Provokacije fašistov
Vos čas pogreba s. Scabarja, ki se je vr*fil v torek popaMine, so Masti izzivali pa svoji rn&vadi. Kljub temu, da so se udeležili pogreba tudi- nacionalistični občinski svetovalci večine, med njimi župan in dva fa^Movskai občinska svetovalca, so se fašisti obnaštali na-pram ud)eilie%mcem sprevod® izaivaijo-če in jih obtkJaclaDi z raanimii priimki. Ko je bit pogrebni sprevod že zunaj mesta, se je en‘ faustovski oddelek po-d»> pred Delavaku zborpicu, v kateri se je mahaijalo takrat le par sodrugov, ter zahteval od »jih, da umaknejo rdečo 0a«tavo. Po končanem sprevodu so fai-*rsti lovfiili posameKne delavce im delavke, jdih ozmerjali ter jih tudi dejansko napadali. — Zvečer, ko se je zdelo da so se duhovi pomirilii, je pa priSlo pri Sv. Jakobu do krvavih spopadov. V teh spopakMh sta bilsa ranjena dva mlada fašista, ml kiaiterah edien smrtnone-varno, ki je pozneje tudi umrl v bolnišnici.
Da maščujejo smrt svojega tovariša "so včeraj zjutraj krog 10. ure udrli fašisti v n»še upra.vni%e prostore pri Sv. Jakobu, kjer so raameiiaili vse pisarniške potrebščine in raztrgale razne knjige. Da se je videto kaj so hoteli so napisali na vrata prostorov ime: Mario Trevisan. To je ime ubitega fašist*!.
Do sedaj mi drugih incidentov.
Stavbinski delavci!
Pris!op3]f8 Meriimii nJiii Mzimi
Sekcije Stavbinskega sindikata Ju lijske Benečije, kakor tudi posamezni sodrugi naj dvignejo znamke rdečih sindikatov za vsak okraj pri sledečih sodrugih:
GORIŠKI OKRAJ: Battig Rodolfo, Delavska zbornica v Gorici
NABRE2INSK1 OKRAJ: Colja Alojzij, NabreZina hit. //£>.; Vrabec Adal-berl, Komen.
SEKCIJA OPATIJA: Poičič Milan, Opatija — vila Polepil'.
SEKCIJA MILJE: Mercandel Giovan ni, Sv. Barbara, pri Miljah.
PULJSKI OKRAJ: Oplanich Simeone, Pulj — Sta.vbinska sekcija.
TR&I&K1 DKRAJ: Sandrat Boscaroli, Delavska zbornica v Tržiču-; Pozzetto Mario, Stavb>'mska sekcija v Gfadeiu; Persich Antonio, Stavbinska sekcija v Ronkih.
*
NOBEN ZAVEDEN DELAVEC ne sme biti brez izkaznice lastne Delavske zbornice. Ta izkaznioa ga veie v solidarnosti, na delavske tova-riSc cele Italije. Kckor ne sme tudi ma-njkati v izkaznici nobenega zavednega delavca znamke rdečih sindikatov, ki pokazu-je delavcev, o zvestobo in udonost razredni revolucionarni borbi. — Delavec, ki nima niti izkaznice svojega sindikata niti one Delavske zbornice ni organiziran. On je dezerter iz delavskih vrst. S takim delavcem, se postopa kakor z izdajalcem, proletarskih koristi.
Goriške mladinske sekcije!
PoUj&te n®m nemudoma članske sezname z vsemi potrebnimi podatki ter irpisnino za vsakega člana. Naslovite vse na: FEDERAZIONE Gl OV ANI LE COMUNISTA — TRIESTE — CAME-RA Dl LAVORO. Sezname članov sekcij rabimo nujno, Aato ne odlagajte večt Zveza komunistične mladine Jul. Benečije Propagandno tajništvo.
*
IENSK1 SHOD.
V medfeljo, 12. t. m. s® v tržažkj De-latvski zbornici <vr*i shod žen proletark. Ta dan je mednarodni dam proletarskih žen, na katerega se ženske celega sveta spominjajo svojih hratonih sester v Sov. Rusiji in se mavduSijo za bcido-če boje. Vsaka zavedna delavska ženska se bo udeležita tega shoda.
Talni sklad „Dela“
V tajili skladi so položili v okožju Zve-ete sitavbinskih delavcev podružnica Bo-
veci:
Podivižniica Bovec L.27.50; Fon Franc L. 12.—; Fon FeridiLmaldi L. 1.— ; Fon L. 5.—; Hosnar Lao-poldi L. 2.—; Kralvanja Fraaic L. 5.—; Amirej MiMlič L. 5.—;
Kemldja Al. L. 4.—; Kujtiin Augiust L. 2.—; M'a:kdč Anitan. L. 2.—; Kra, vainja Aiaciirej L. 2.—; 'Def.ltetbiiam-ca Pie.ro L. 3.—; K.rta,vanja Amt. iL. 2.—; Fmrlc Prettnietr L. 2.—;
Financ šukelja L. 2.—; Naimer &te fain h. 5.~; Mjaitijia, Hosnar) L.5.—; Knavanjai AiSiv L. 1.—; Čopi Au-guslt L. 5.—; Tip elit Alojz L. 5.—;
Tunner Peter <L. 5.—; nepoznmi Ivatf L. '
iL.- 3.—; Mraikič kič F nainc L. 1,-
Iz deiele
Števerjan
Brezposelni i sija zinali
Za pro&lo nedeljo ob 10. uri je bil sklican v gledališče Pernice v Tnstu shod brezposelmbh. Kmalu po tem času se je nabra4‘o v gledališki dvorani veliko Sftevilia deilaivcev in tudi delavk. Toda policiji ni bilo po godu, da se je odzvalo vabillu na shod toliko proleta-niata. Najniainj pa bi ji bilo ljubo, da bi se pokazalo na tr%%jh ulioah toliko brezposelnih, katerih je v Tnstu 20.000, a medansko časopisje trdi, da j.ri je saano 250. Zato je policija kmalu razpostavila pred vhodi v gladal^čc gos#ejJe straže, Ker ni to zadostovalo so oddelki policistov vdirfti &e v gledališko dvorano, kjer so začeli od kraja preiskovati \^e navzoče. Pri treh delavcih so polioi^ na&li otiožje. Svojo preiskavo je pfolicijai kronala s tem, da je odkrita pod nekaterimi sedeži v g.fedališ-ki dvonami bombe. Tri delavce so policijske stp&ž® takoj wlgnale sabo.
Nastop policije je izzval pri vseh prisotnih delavcih, najhuj*i odpor. Tajnik Delavske zbornice, ki je sklicala shod, je »topil ma govorni%i oder m po zval zborovalce, da se v protest. pr6ti policijskim	ki zasledu-
jejo delavce tudi na. krajih svoliodmega zborovanja., razide.io. Stem, je bil poli-oij-i vzet razlog za nadaljne preiskave in povod za nova odkritja orožju in bomb. — Rombe, ki So jih kraljevi stnaMiki dobili pri preiskavi v gierlš-ližču Fenice — se govori ~ da so jih'
Dne 6. t. m. je dobilo tajništvo tu-
kaijSnje Kom. sekcije pismo, v katerem podaja demisijo dosedanji predsednik sekcije IPede Boštjan iin v katerem obenem naznanja izstop iz kesmunistiičniih vrst. Junak ni imel toliko poguma da bi ustmeno pred zbratnimi člani, katere je sklical k obč. zboru iistega dne, podal demisijo. Ampak jo je pobrisal v Gorico, ko je bila. ura, da se predstavi ka:k^r zahteva poltenost od vsakega. predsednika.
Ko smo pismo dobili nas ni nič presenetilo, ker smo prej bili. o tem obveščeni. Sodr. Hlede je zato tudi toliko časai <xlla®al s sklicanjem obč. zbora sekcije.
Ne moremo objaviti ne označenega pisma, ne vaših opazk. Takim zadevam ne moremo mi posvečati dovolj pozornosti. Sjmh pod delokrog okrožnega odbora, ako je treba Se kake intervencije. Nam se zdi, da, so v pismu bivšega sodrugu navedeni razlogi — prazni izgovori I
  VRED.
V tih časih
Kontmelj nad morjem.
V pogovoru,,ki ga je in?el neki plemenitaš s svojim tlačanom prvič in zadnjič v življenju, mu je ta poslednji *e presedal. PlemeniKafi je končal: Mi plemenitaši irmamo medro kri....
Tlačan, »a*uV# !e laibodtov«? be*ede, mu je obrnil hrbet ter z obratom proti vzhodu i'pregovoril: Mi proletarci pa )M>paln»ma rude*o.	’
Sv. cerkev v modernih dneh (tudi PfOsek-Koritovelj)
Neki’plemenita« se je pri%l spovedat. Ker se čutim v grehu in da ne govorim resnioe, povem 'naravnost ?. vso ?vojo brutalna odkritasrčnoHtjo: p.rijis-hsi Je do »povediiife n« »volem "ilem in bogato LpremljemeTrt bolem konjičku. —
1.—; Mm , Krarvasija F«'.
L. 2.—; Mrak.ili Jožia L. 1.—; Mi-heiliič Ma L. 2.—; KaSca RtaifaeL L. 2.—; Čo|pi Miait. L. 2.—; melpio-znan L. 1.—;	neznani (L. 5.—;
Ivomac Anit, L. 2.—, Mtodlič Oiil L. 1.—. Ml«kuš J\iam L. 1.—, Čopi Jože L. 1.—, Hosner Andrej L.
5.—, J. Ostani .L. 5.—, Kravanja -Ivan L. 5.—, Zorč >lMaW L. 5.—,
Mlekuž A. L. 2.—, netpoznan L.
1.—. Ribič Jožef L. 5.—, Mus&iai J. L. 5.—, Kenidia A. L. 5.—. Pialc Karl L. 5.—, Steir^Mlc And. L. 5.,
Mihelič f raaic L. 5.—. Hloenier M*
L. 5.—, Foni Jo?«;. L. 1,—, Huber A. L, 1.—, Kravanja (Anit. L. 1.—,
Žagar A. L. 1.—, MSIhialič Fr. L.
3.—. Stres J. L. 2.—, Komate J.
L. 1.—, Kravanjai Jože L. 2.—.
Zdira-vjc F. L. a.—, Sn>t Mat. L.
5.—, Teoik L. 1.—, feiilan J. L. |v—
Komac A. 'L. 1.— Priim^ič Stef.
L. 5.—, Kuttini Anit. L* 2.—, Kašfia Hateiet L. 1.—. ftetnfje A. L. 5.—. Beltram Ati. L. 2.—, Tutom- Pietar L. 2.—. Hrovat Fr. L. 1.—, Dur-jatvtai iLteopoldl L. 5.—, Kla.vOra L.
1-—, Tiri*peiit. Ail. L. 2.—, Mleku«
Miha L. 1.—, /ntopozniEila L. 2.—,
Hoanieir Mat ‘L. 'SC— Kravanja Ivain iL. 2.—, Kravanj a J,. B.~,
Novinc L. 2.—, Hlutn.pla; l.. 2.—,
Mlriaktč Tv. L. 3.—, Su0i3.nl AWd;. L,
1.— Zorč IV L. 2.—, Mihelič Ciril L. 1.—, Št,rei?i3 Mait. • L. 1.—, Monovec Andrej L. 1.—, Pire
Karl L. 5.—; skupaj........................L.	259.50
Miaairji staivblnske za.druBe Ju iijiskie BeniJčije darovali: ,Mih«tHi6 Andrej I. L. 5.—, MiihiC-Kč’ Aroldlrej II. L. 5.—, Hosner J. IL. 5.—. Me-hiikeia Josip L. , Zcnlnik Anit. h. 5.—, Hrovmt FW"mc L. 5.—, Ko-kolj Aindtej ,L. 5.—, Pristov«c L. 5.—, Kolenc Alb. L. 5.—; skupaj -	.	. . . :........................L.	45.—
V Dvomi dialrovialE: Kr.a.valndia, A L 2.—. Kflavora A. L. 5.—, Mira1-kič Fr. iL. 5.—, Z&i A. L. 1.—, Kraivtatn.ja I. 'L. 2.—, * * * L. 1.—,
MilekuS Jož« L. 5.—, Matija Zdrovje L. 5.— .Konfete Franici L.
5.—, Henrik Mraki.č L. 5.—. Fur-'l.»n Firarb L. 5.—, Rolt An'U L.
L. k.—>, KHialvOnai AinK. L. 5.—, Kenda A. L. 4.—, ZamSlk Antoni L. 1.—
Kenda Floriiah L. 5.—, MiMafeič Fr. L. 5.—, Ktovonai A. 1.—, Sukal ja I. L. 5.—, Klavaria: 11 5..—.
Kliavtoiria. Pa\iel *L. 5.—. Kenda Pa-veil L. 5.—, Komate Malija L. 2.—,
MTckuS Jo*e L. 10.—, Krfavanijia Anldl. L. 5.—, Kenda Fr. L. 5.—.
Mleku* A. IL. 2,—, za dobro izrto-dieil kosnunistačni shod dne 12.-i|I. t. 1. d'oložill še L. 2.—, Ftafflam Franc L. 1.—, Su.l*in A. L. 1.—, Kravanja Fr. K 1.—; skuiptaj L. 115.—■ Plu.žna dl'f.ovalffl: Mleku* A. L.
2.—, Čeruimtai Fr. L. 2,—, MiekuS AmlcP. (L. 2,—, 8'albdtlč Anit*. L. 2.—; s.kuiplaj ,  ..............................  L.	8,—
Čezsoča.: K<«wac F. L. 1.—, Čoipa Matevž L. 1.—, Zannk L. 1.—, Co-(P)j, iFrairte L. 3.—, Knainer I. L.
2.—, Klaivorai (T.	1.—.	Ivam^ič
Iv/t im L, 5.—, Zelnik Andrej iL. 1.—
Kav« (Ferdo ‘L. 2.—, Mlekuš Ferdo L. 5.—, Ukjatk *Add|rej L. 3.—,
Amft. il^ 5.—, ČopU M. L. 3; sknmaj L. 4*7.— iBizjaik Joiift L. 2.—, Za ni k IVam iL. 2.—. Paufiiič A. I« l.—-. S®*ku*
Ani4. L. 2.—, šutliitr Franc L. 2.—,
Šuilpir J. L. 3.—, Bizjak Fridrik L. Petda.vek Franf L. 1.—, Cuder
Aniti L. 5.—: ,^h.u,T>aj....................L.	47.—
KorStnllcia. dfeirovaii: Anld'. Kovt*
L. 1.—, Komac Iv. L. 1,-, Mteku*
A. L. 1.—. Mlekuš Jože L. 1.—.
Koivts Anit. lij 1.—, Krnvatoja Josiit)
1.. 1.—, KTAVtinlja Mait L. 1.—.
Komate Anditvi L, 1A-. Ml eku i And. .L. 1.—, 'G'em,telHn1 Mkuito L.
1.—, M.liPikuS Ivan I- 1.—. Skiara-bot iPatvilai L. 2.—, Mleku* Afalk«
L. 1.—-, Sulec Mat. L. 1.—, Mleikufi Terezija 'L. 2.—. Preiscelj Ant. L.
1.—, Čop1 And. J,. 1,—, Kravaptjift ■MSaftrija' L. 2.—, MlekuS Tam L.
1.—; skupaj	.......................L.	22,—
i Stakni:	Mlelikeni tfnmo L. 3.—.
Meliken A r I R L. —.50; sku.rPil iL. 3.50 Ctoipadla.;	malbiVano v »ostPm*.
Milkovič	.	•	  iL.	II,—
N. N. ,	,	.	.	....	L.	10,—
Prej izkazanih L. 13,741.45 i
Miha: Srečo Buh dej, kem pa tuku le-
teš? j v.
Jaka: O, senvus, kot pa ti pride* enkret? Te žie niesem vid pejrt laškeh liet!
Miha: No* učera je klicu pud lipo, da tejst kč-e dobit hi'tro vojno škudnino se mure jeti u komunsko kenclijo ze-piset! No, sm ^i mi slu, daj dnar se nuca. pa sem šU! Dolfo me je zepisu un plaču sem mo p&jt lir! Mani bu zclej kej pr§lb.
Jaka: Ja, mu j ti, mene ne grie tu nč u gla.vu; ti se šu se orgamisiret k tejsti kmetsk,o-delov&ki zvezii, in on bodo pcisteimeem puvedli, da naj pusredu-jejo, če deboj-o kej al nč.
Miha: Jest pa sm mislu, d’ ketnuai tu neredi, saj je njiga dužno&t, se za nes potegnit! Zekaj smo jh pa uel.il.
Jaka: No, saj se taut pr dueli- organi-ziirin de ne boš zmirem šlimfu! Lih tali te praivem s pršu. Tem mio.te ues ješprenj ukop! So deluvici bauer.ji, tej-siteh kje pr nes zlo, putem frakarji in farji pa trgovci in oštirji, kokr se prtov denes, ne boute mogle dn’ drug mo škodovatti.
Miha: No, vi# pa nas je le bič kot pa ues, zmagali smo mi! č'e g lih jiih je Slo diast z vom komunisti! Na§a stran ka je guispudarskla^ smo mi ukop kle-rikolc in liberalci
Jaka: Saj me veseli, de ste #e nes tku ustraSli da ste murla -sprejet ukop! Pa mi taku kokr Ti praviš. Ste tri stranke, je guspudska., Melerševa in Drjcna! župon bo rnou križ, fie bo it'ou kontenjati deluce, pa kmetu ne bo mogu, ker proute, de deluci kmete zadrgnejo, in če bne pa virtem in trgovcem pumau pa dellici ne bodo
DuSevna kriza
slovenskih mladih intelektualcev
i.
Sitialn/oi Kosoviefli, mflaidi sillfJVeinisikii peisimik,-je o.ai|>iaail v itUSff.eijigdve.mi Lll-ilu«, št. L, le(tto§inijega. ^leitmrfca, CCianig-k: «NovS Rcdi» in, (^inž. GuisItinč^IaJSeinjeik nla.j bi.t bifli ne-kafia poffleSiika. pnolti mojetmiu flanku «Učiitv!Ljsk’i LSte)t», kii slemi gia, M oflijtatviil v št. 115. «IMa». iva^otvedav čtanek je tako •rewani, d!a a^dii KosoiManaj eiaimegiai, ki ga (poznam isairmo poi par nijegiolvl.h skromnih po ttl?m čBanku ao krmi tioirej hi stoiiffl nliikoJi nič žiallleigiai — ndlsem mlilsIMl od)go/\wiiiti;: nianij. Toidiai nleteai pisma mojih mteijšiih prijiaiselljev, ki siern jih peiejefl; v zaMtaijcim času ito nkavia sllramljenja mladih, kii se slksar anisligiilčinio, »lili d'o skmj-moisiili; kiPMičnio jarikiamjejio na stavenskem kuTItiuiitniam ottznrju. urne veictao bollij uven^a-vajo, dl a. j,e IvasioivetoMa itervSčinia. tiiipiičnia. fjkcttia zia. vso ml.taidlo gianieiriadijo sikn^an-skiili !ilnitel'aMulfltl)oev, klil v ■iieth 6asiih pne-žarvllljiajo o’.:b miajtvečjih diašeivnih fcriz, kar jih je kfldlaj pnež!,lvl’jialia. silcMSniaikiai inlt.elek-tiual inlai miiia/diina oni zaito moirldla vetnlte-le n© bp moj Hrtildl čfeilic« nqpci:|neibie(ni. ,
Ta diu&evnia kiiaa fevtima fiz niaspteiiija ki, 8» poraja1 mied ogrotmlniiiin.i solJiialiniani la kufiliuirtnftmi naBtagami. ki j6h visak noiv tirteintul:ek kcipl'.Bii v rJetalGčnih stkiadiih na nj.eno- pol. im akirtajfr.b ziatiiiikennb duševno piedipripiaivia zia »šiaMainje tieili nlailog:.
fe tivemsko dlušavtruo žii\tijenijie jie Klilo \iad no ziairiVtemnio, kak-cii* je dluflaa življenje sii:ll;ih vi.i3*k«iga maliegia madcidis v kapitali-sifi finii Cliaveilki diružbi zjanlikerlnio Duševno žMjeaje nlairoidla je siamo refliakis njegro-vJh gwsipioid|airskih inl sccteflinl Ih naamer in nie mone> poreko njih. Duševno ž(jvilj-etnji3 nUaLiih mairodlatv je 'v \iečjd umarff, ddlvisino od dlufetvnlagia1 žtvfljen.ja s;i5ieidbiv, kakor dii-
kontent! Vi ste zmeialii vse u cin koš! ševmo ž^iviljieimje vellkiilh maircidtoiv. NaM
Ku bo moglio tu eksistireti!
Mihe: Pa mučni smo le pu aieli deželi, poglej kuko se orgamizirejo!
Jaka: Ja kokr *i denes, kš‘e vidu miest, zekej s dau piet lir! Jest miislm čeb ne blu vojne §kudmine, sel ne bin noben organizTu!
Miha: Saj b tudi ne blu trieba, ker de-buomo neu ker nem tiče, kej nucerno organizocijo. Saj se gre na kemun in it tem neredi prošnjo.
Jaka: U zadnjo kigte mil zborouponje al al! s biu zrauen, kje biiu tlie Bitežnik i Besednjak jih je blo zlo kokr prov «Stna$a»'ukou dviestne!
Miha: Ne niesem rnou cajta, pa m je pravu Nndreja unieg.u, da jh je blu morebit ukou petdeset če jih je blu zlo! Pa pr ues sm sli^u da je blu vse puhno pri KlempSi je govoru ueš Kosič! In so mi sirili ureč Bitežnika uen.
Jaka: če bues mou kej: cajta prid k nem! Se še pumemamo kej vč, servosj Miha: Zie pridem; Zbugem Šebenik!
KULTURA
„Zenit<(
je lime initernaciomalni reviji, ki izhaja sedaj drugo leto v Zagrebu, prepove dujoč novo umetniško strujo — zeniti-zem. Glavni predstavntelj struje in u-rednik omenjene revije je Ljubomir Micič, pesmik, ki je izdal 1. 1919. v Zagrebu pesniško zbirko «Ritmii mojih slutnja«, iv kateri se je pokazat kot obetajoč talent. Njegovo sedanje delovanje z «Zenitu» ima pa bolj programa-' tičen značaj.. Pridružujeta se mu Se Virgil Poljanski in Dragan Aleksič. Večino svojiih sodeliavoev, markantnih osebnoisiH moderne jugolalovanske liite-raiture, k&tere je v začetku pritegnil in je tako obetal piosfiati «Zemit» raiprezen-■tativno glasilo mlajšega, pokreta je izgubil s tem, dlan je dal listu značaj svoje struje. (Bo&ko Tokin, Stanislav Vi-naiver, Mil'o3 Crnjanski, MiirosHav Krleža i. dr.). Izmed inozemskih pesnikov sodelujejo Ivan Golli (markantna osebnost micdeme umetmositui), Glaire Goli, Marcel Sauvtaige itd. Pri našla tiudi slikarske reprodukcije modernih slikarskih struj (Albeirt Gleizer, Vilko Ge-oan d. dr.).
Po svoji idejni strani nam kaže zeni-ibizzem .povisem lice na«e dobe: iziraz hre penjenja po člove%em preporodu, izraz stremljenja po novem človeku, ki ge je porodilo iz krutega poničamjia človečke individualnost,i v vojni. V umetnosti vidi sredstvo v dosego tega ide«-
mlia|j|3 llnfteifektmjaClci sra žiivieflš mieidi vojno b:ric:z kuiltiuirinlah sfiikotv s šinokrilm nvefocn in, žive danes (v J.uigosiliarviji) oihdlani e k!iL ta (j'skim zi.tdioim cld vtstagta ciaflalleigia kulMur-ni?g!a gibanja. Njim e|e si;ia<vijo pffotolejnfi, kii se siilaivija visieiiniu! svetu, a zla. reševanje teh proiMittoov nii miatattilblagia zniamja. PcillUclj in duševiab zfiilužmijenta po mCia;-dli skiaj.no bmeefofazjinnu parvicial|jisfei bu/.'-žciaal ji„ kiakicir1 ni bi'la, tljotvianlikia, amtladinta še v notenli ntirimJaDnio flulnkchctnijilaijoči vOi dian-rhl! dlo sediaij, piieldisitlarvllljai — da se izra 7;i'n Madiannioi — piaveigiai .((ipHesialicia v jedi«.
Ogmcmniai vfečinia. ili?lh mlaidiib Jjudi čuM, dla, je litanije, v kalle/usm aa nahaja nte-vzidirčllljtvio ini dia' je tfla, jiečta, niekiaj etirašnio prolviiaoniičnirgiai, dla je žiivUjenije, kii1 ga žlilvi maklajij eUr!aAj.> ptaalivel-eigai, i.iadla oldgn-jetrna y eitlroigo vizirek)! žiolM ini v niajzJanikerlnej-šom miaik.imešLiairjskem. dlulhiui ini v ma r vin i idia;fiqgllji maltaga nlalnodliOa, ki imia v zgo-d!oivi:in)i kia^ijtaffisltiftnlei družbe -aaimo mo <pdi, niamrleč od naaočiainaojia db nazo^ianar njiaj, sla otoaSa, kakor čltovek, ki'se prie-l»uja iiz 'IBžklJh alsinij.
Tb cnmiolllK-lriiO' stlaintje niaprai\il’ja na umir-janlagja iglleldiailcllk silna 'bejdiein ulriisek. Na-kak® igmennl'ice, 'nlikialosiga aiiwirja, ndkaj-kiagiiH i ivetoneigij- niaiacma, 'vaatedto vleoa s isebioij, toair je slliučajttijo 'po'gir,ailjil kje na gnlQjišCiu sltlaina dirtužblg, ki jo mona nlaglo zaipuštlalli. Raagoivlairjia.joč se s temi mla-diiinli' ajuidlmlii ini č.fejdč njiiham pisima. in njihove M.u'i3a, 8ee!» mUsIMim na niektga svojega iprijaite(?j.a„ ki je ML dbžti-vell; v petam r.|3dw:i!l:oj.u nekega Minskega, hioiteila i vdJik pij.i.iki je^od. Mseh fcivojiii pu-ti:;:6r.t'h On uirrj!fflniiškiih e#:t\iaai<, kii jih, je innell ,piri sisbi, iplblr.iil ieidiini3 jpo avoiji aafan--< ;kU suknji, ki mu jia joi fcftt prlniesril prejšnji veSar krojač io prštiigmill k sebi im bežali žnjo .skaro n':ig po stopnicah na-vadlcfj. Tako girfiibijo iii mlaidlj Jjrflije pa m ns|3 pnaznhh pojmih kapii laliteibičnla Idruž-bei, kair jim piidle vlluča.jlno ped! rtoke dn teigiajo s uo rimtnia l:r./aino, ne viprtašujoč se, kaj in al:i elpMi še k®j pcimianii v dlrugiam dluSsvmiam žislljanjiL Oblačijo jo v noive ZMcinkijajoče besekta a- nove farme, v uglia jon jiijtsm, včasih tiuidi neri'tom j|n fubt1-ljiajo z vdllmi:i f'Haziaimii|, m^sleie dlat imajo v iriokah gorefle haklj.e do&lm imajo že zdavnaj uigaiale glavinje.
očetov; obitožujem gia, dla j® positatt so-vnazn.k žndicv in sovražnik človeStim«. «To so težke, cbtožbe! Dokaži jj,h!» Glasno je adlnamal očecov gtes: «Vsak čU'am te občine je moja: piiliča.. Vtšai Rusiia, veis svet.!))
Zavladala je globoka, tišina,. Poifem je .dejaH rattn: »Dokaziai! si. Kaj je sadaj pa ■moj;:« dofžnoslt?))
Moaaa B.r.lusitain jo divagnl roke nad svojo gtevo ‘ter je govoril kakor star pro-nok stasu? zaveze ,počasi! besedle:
«Lev Bron,=K»m niaj bo izobdam iz ribči-nia židlov! Proklet naj bo im brez miirui s« tih j 'por ika z n.emrrn'imi, z vsemii sovmaž-n-iki Boga ter naj ne najde spasa niitl nia zeiml j j nrSlj v peklu raiii v neibeslih!))
V zboru je ponavljala občina: «Naij bo izobčen, preklet fini nemiiren!))
Zdaj je stopil p.«!1 ail.tair diiug rabim1 in je zaklical nia, vse štiri sitinatrtii: »Ču.j, Izrael, tako je ime tvojega soviažnj.ka!» — Na,'|p je odlmiciliffi sodttruemo moil.ii.ev tea* po-gaiaJ, sodtoero sveč kolt. siimtal;, dla nla.j bo izobačenee _ izbtrisan iz spomina, živečih. Poem se je rab.:h' olnrni’1 k Očetu:
»Moiaes Bronstein«, je reke.1 «I»v Bn>n-siteiiEf -je izobčiam :ife občine. A zaluteval 84 hujšo kaaen. Božji zakotni mi veteva, dia te vptrašam: Mair nfl,j i>o paiokteti za vsio večnost,?
Raabuirjemje občinis je naraščiailo ivreili-kanlsko. Toda idihče ni niti črhnu1!. Vse očil ®o b:il3 obrnjene na niesrečnegs. oiSata. ki je padle! na, koliena, tieir je moVča molil. Nato se je diviiglnffi s s 'l.ne enengLjo in die-jol:
«Na’ bo .proklet na vss veke!» •
Ob iieh be-sedah j« nlekdo vzkliknili, sta.-■ra ženska je omediffia — Tnclckoga maitdl pr,ipoimniit;i, da >si ga je izmislite, v:ffeka-ipiitaLlstiiična a|jgi’teška žusmaliiistika, kakor že sitoinsto takih pniročil o Trockemu ia Leninn. A>li kair nias zanima, na tem po roči.ta, sta dtveStvari:
. Pirvl‘č: keir ne more buržuazija več rova-,' .riti prahi sovejuki Rusiji z mazlogi razuma, se poprijimiilje čustvenih argumentov, da bi z ittji.mi vplivaila na masa Se-vedi:1.' se kaže pri tem stnašno smežna, ker s takimi; stivarmii! se tila v.pliva!ii- k večjem aei nia. niaša babjeverraoi malo taritoazija-in vaško polli.niteligelrjjo, a ne nia dela’/ca 0'n kmeita.tirpina.
DHuigi: Svcitiovna buiržuazija : ‘ml itmdla dovolj šimkih ust, da b,i se billa zadiosrti t ur p ' a. diši je Trocki Židi to da dela. samo za ZidlovsitVo. Siflem .parlačilom pa bije asu-ma siebe .po zobeh, keir prianalva, dla Zid.j n sami piroklinjaju ŽMla. Tirjickega. Je pafi tako: s^civensld komuti Islti niano 9!lo»v«a--ci, italijanski me Talijami, nieonškii ne Nem ei — in' žiildiovski ne Židje.
To natio, ker smo koimuniislti fin ker hočemo odipra.viti burižuiazijo, ki emiatra edi no sama sete za — nainaA. Lep narod je to!	'________«
Povsod enako
V glavnem imslmo 'tu opraviti med! dve rnia slfcruij,ama„ ki-*» Začenjata poftiai in v nttsiguirini:ih konliumah očrttaviait.i. Plm-a re šu‘jie slOveniako ku.Tituirio, slkuvenska diouno-vlbta, slovenskiil jezlik — v gitadkih aven-Oja.jločiU verzi h seveidia — in osClmpiaMzira z •usam«, kar je »modiaiintm, kar je «ku-l-it;ru|n/o», kiar je <«eitiiGnK>» — seveda, tudi s kcimuniizmam — ,in od te ne nnotre bili .iwwnw T |J| , , u .ntp...	pflalv nllčastait!. Nnjenia poit vodl5 skozii1 knjiž
lia. UmetniSk^a zenitiziem, pravzaprav | -^utflj^nskiaga magiK/finaifa na Vtfeoko še mi nič ustvartl. Podal e le idejni pn> | fa	P^klitotoi časdljiviim. svteititnijann
.	......	.....	1	/llnrviiniiriln.A.	T'!, ...	J__	Ju—i	nU.	lunul.n
jr a,m, ki ga je v različnih oblikah ponavljal. Oblikovno rnosi na sebi znak iskanja kakor vse rmoderne struje.
Vzor protetarske poezije zenitizem ne miore postati, ker ima na sebi vse znake na®e prehodne dlobe in njene ide olo^ije. Kaže nam le izraz vseh socialnih komponent, ki jih imla na sehii nase razdobje in njihov vpliv na človeško duSevmost. Podaja star plamteč protest pro»ti krivicam, ki jih izvaja kapitaili-stični družabni red na čknve*ko individualnost, a nima &e ornih zdravih imi-nentino proletarskih zmaikov na sebi, ki jih bo potrebovala umetnost bodočnosti; zatorej catane fe prehodna umet-n.i*klai struja. (Glej mojo' studijo Zenitizem v Z. štev. Učiiiel jlskega liista!)
VI. M.
*
Pripravljalni odbor "Društva kultur nih delavcev» v Skednju priredi v ne deljo d n,e 19. marca t. I. v gledališki, dvorani v Skednju A. Novačmovo ttVELEJO«.
Sodeluje dramnt. odsek podr. «Ljud. odra« Kontovelj-Proselc.
Začetek točno ob 4. pop.
je» domovin.1'. Drugi iščejo sebe 'ital sle bodo maJljV de so zadosti)! m.očinll, dla bodio plju-nimil na vse, kar je za njiilmd, itedlai ne s|a-mio na ftaime .ampak — tal to Btietd' vfeem — ttukE n|a M-iebinla Poit teh pofc-itacfajih piai mhlOava oelifh jui-niakiav, ziakaj ania vo«M med. <<injo(r>Gdlnihn bordielbin.i in kiaprttellltatliičniiimlii jetnlišni-camd.	,
Ivako aclm >70 imiils« ipai bom pokazal na pnakMčniii vagftidlib v ntifcfedmij/h odstiav-ktiih. —
Ing. D. GUSTINČIČ.
(Sledi.)
V sled pomanjkanja prostora v zadnjih dveh HevUhiah, nismo mogli čitanka prej priobčiti.
URED.
S,ktwai L. 14,260.45 In 15 dinarjev.
DOPISNIKOM IN SOTRUDNIKOMI Pilite s črnilom in la n« eno stran pa, pirja. Pišite čedno, razločno, čitltivo! Nečedne rokopise bomo rroli v koSf — Rokopise za vsako številko poiliit« najkasneje do poudoljkft. Pomete doile ro. kopise se n« more upoštevati!
ZAHVALA.
Zaliva,ljujemo sia višem sorednikom, znamceim in prijateljem za zadnji sprejem: do grob®, nagega rajnega sina in brata
GASPERClftA ALOJZIJA.
Posebno pa se z«,h valujemo Potiru4-nici >■ I;judiskega odra» v Solkanu za darovane vence, gndbo in pevski zbor, ki je zapet žadnji poizdrav pokojnemu.
Vsem ntiji8krem?ijStt' /.»hvala žalujočih:
Guhperčiču Blaža, očeta; matere Jotefe, sestre Marije in braita Viljema.
Rdeči utrinki
Vsak razreden boj, je političen boj. ••:s
Vsi narodi so n«H bratje.
*
Komunizem je reditev llovečtanstva.
Kapitalizem
pobojev.
je izvor mednarodnih
*
Komunizem pomeni pravo civilizacijo.
-i;
Dol z narodnbni tlačitelji!
*
Kodr ne dela, naj ne je/
Povjeremfkl Soclatae ntatlce,
ki 90 dobili KOMUNISTIČNI KOLEDAR v razprodajo so nujno naproienl, da nam pošljejo ne fflndoma izkupiček, Iter rabimo denar za tisk druge knjige.
Vodstvo Socialna matica
k članku »Komsnizem In wra“
Gornji članek smo dobili *-e pred me se.cem. nismo ga mogli pa prej objaviti vslea pomanjkanja prostora v listu.
Mi si pridržujemo dn povcmio o (tisku-tirammm, pradmettu S« svoje vmanjc, ki se v marsičem razlikuje od omega, ki je obrazloženo v gornjem, kakor v prwm člton-ku.Siaimumeiirm, da veljajo tuš i za one., ki pošiljajo prispevke k tej diskusiji, določbe, katerih.^ sc rmana duhati vsak rms satmetmik ’M zaupnik, Dotpisb vrednimii moraju biti vMtrami od imvmumiih dopisnikov «Detlu*, odnosno aavpnikoo ko-muimtihčmih organizacij tu, kakor v Ino-zAnstmt. Izjema so le. kraji, kjer ni nobenega dopisniku ali kommisličn« organizacije.
I	e	uitiinmsTvo.
Naj bo proklet na veke
Nia o&tifioiva zahtevo je bil Trockij izjobčen; to Židov, ske verske, ob&ine. «Dail,y )il'’.xtfl'e«» je prinesel glle-dlače poročili'.):
V mali 8'tuaigoffi jekat;€irhnas,l'a'vski sie je zbrala ž .dovska občina. DelrAia^, step v kidituirru >se je po zaključeni sTuž bi ipiriMižaif al tiar ju in, je Kakli-oal s tresočim giliasoim:
»Obtožujem Levia Bronskiina (Trocke-gta), ffiana te (JbCinch) i<česa ga obtožnjei?i) je vprašal rabin. Očetov *gt'.i3i8 je oidgovoril kTOpkeje: (.Obtožujem »a, .dia je 'prelomil zakon svojih
Belli 'tortur kaifjireiffal izvaja meščanlallvo nkili dlElt-(Vf(kiittn rijiufds^notmi, .je dlanles — mlolrp aa <rt?&i — tpovistcd1 dicimiai Divrainija beiVigta trlnarjia tcipažamo afclJl&L v dleMah, kjieic j© ipiridTelariait v uigodinejai sli.iuia.ciji nrfgielt ;:Heinto!itio, ali zia dialUjšiot diobio nia, cb-4air|! 'a, je moiicfi ipidliomi kiaipiltuRIvtaiti preidi mfičnieijšr.lm autoton k.aipii.laffiama, v me-kiaitieirih 'dlnuigiib diežtVIalii je bita tiristoa pa-m-kitlairllatta llia dlje idM/giauitii gllaivo -in aairrto poteiaaitii Svojo mioč, dla jie dtržiaivla. z saiko-ni iini z oibiclrlažieino silo r.i |J loplJa. prdiii delavskemu,' igiibsic^ju tla ga ui\ii|:|Mla,. Meid pTive 'dieMe f|ii:ši*evlaimio: Ograko. Banansko (NHtnčijiai), Fin^teo, raetll dnagia .predi-vaeimi Jnigloi-ilaivlSjio, S/panl.ijBi. _ .
O eieidlanijiih x|e|amielrlato n& Finskem pio-ročia Finistoa sociialisfiičnn, zvleaa, tfladeče:
«S!idlam$al 'fiiinlikia juinikenakia vll.niia ja pr Kpl ,. ir iiavršje, b jpomiočjo nieimške fcamsltien® miaSnig licilai 1917., im dT*i ao z riJtjkiriutej&im r.Ui.ioirieim in ivUadlniim (citiain-sitvom'. k\ l.igrleimiu. md pSiria v »vellbvmi zg<y-čldviirC,. PteUkiilai, klil j.e f.lleicl l'.a, ra^čianski ■%10ijir.li mtai Firnoteim, je Mia peirli>cli|al bsllega tea'or|a. Delaiv&kis ongialnlziaicije v vsiaiki ottiki si3 Me !pnie|p::iveaLiine, fin nli tifeoiSe dRiV-HiclJiv jie bito p:imiei(ain(:h v ječ,e, v kadsv rih jih je vieDikloi jpnmi ib Msiedl gli llu na bmtezim''.. Nlijhnafumejši izraz immRinija„ ki ja billO ni l.|pi:i:l rt> Vilalfilajioičiim '■ oMhMinSkom. je tilt kaettiOMsm z dcllgiim. rtsipoffttm. -Teče j.p bille maH'iačhni& z Sriiivuimi tn''.'aga, tnroip-ja. Cdio idld^elvtai cT| fiitvicii, kii: nia s.p:|iajo ('ilaklo cčtiviiidinb) ■v dičl I uvskil a*an?li, so bili ziaigtldi in mjiniDijls 'UEim»rtietrii, ker eo se of.mo-tlilll i7jrlaiditii siimpiaitije ©j dkllaivirterv. Kinu !rf-ltatnillail1^ ntoivielhslls im ijsd-lalMj, ki je bil ave-(|T|viiif> znlaini, je Mi oiimioa-jein, keir je poaivafi kmelH dla naj dr?B z d| J levici. Umka uao-dia je zBidWa nnm|G(ge IdlriuigSa.
Im 8» dh)nie(s ko pria;vijo, iia flo Ma Finr gkeim nlotimlalljne irajS!iineHq, ge niaidtiljinjejo pariaokiuldje dietteivskin <poii5‘.il3nili Of|gi2|.’iiza-cij. Koinlgire® Kinfekra aocijati dtel.'-.).vsko elUlainke je bili v .miaju1 1920. iriaiapuščien in MTilikio Stevitb riltieigiaitov jia lUidio viriemih v jiečo. Nekia<!©r(i dieiteglaltije slo 3e> diainie® v za-potnu'. Redlnto tilsilio dldhtvBfce i;iti|annke ja rr iprenloMciinia mfttainio imi nijieini oldtoorniikil pi^giainijiaini.
Dfliaivni *v aplotneim eo pnagiarijiani po-naldli njilrojvieigiai ,palii!ti6niagia. pneipuii&ainja; ma llisoče jih ilažU v ječflfi. J.ečlinski «ra,d-mikii pdjlainll naiofei, »o orKvieM Eiiieidlnjeivieška inkvifcillbirfini? aniučiiUidei, v kiaraemiii nie.&lo-vt>ško naulflijlo tirada ticidlriutgia. Finteka tvIHada se me zini ml?, din bi padieMU aiminOalllijo pjilii )',činiim jeilnVkanii, diarJinaivnio jpi ll/o S!o-,al|a :rrin l:tgio <dlil»a|v, ki so btte udlsitežienie v sivetjovuiii \tajinlL' Nekliij (poialameziniikoiv je UTb 'pamii:.bščei.ii’ih. M.eiJtlicimi, ko po!li,M.«nl jeltml-ki utnr.nriio 'V j<©sivi. impe njihove diru-žiint5 Biito ,pamianijkiatr,yi3i.	»
Fimiska pa ne pil-ljainja. s&im» dld!lawk!h ptoClKičinlib culglalnlizlaidij, 'l imiveč uniičuja Hildli dl ilaMske illiiiokriviife ziveze. Vsaka »naivki je prep^idlli | HHimkovtoi cidbor-n(M slo ©re'glamij'aini im mjihoiMa, illan'civiain,ja preipkama aa vsiak ntujmnanjSii «pagrb8ek:> piicdi 'lMi:itetlrMis'W<( ,li:n pJjthBjiaffl- Finska zviezja; »Jieciniifairjev je bicia ipirogfia&cinia kot (»■sidivirtaiiiiiHi dmužbi«.
■Srvotofci&la. 'gramu, ttekia 'Irt zbarov.emja no oifcitbjG ndkjer. Douivski lisilfc so zaplenjeni i,i uy:iai\l'ljt<::(i in* 'vHlakio kritiko vtode. Gfsivno' glasilo fiilnlskib delavcev «,Tyoml-mci <» je Mio 'ZisiMb;, kur j« ©nikra1!) am.sttri-!.o, dla ssldamijai tljr.Hka '\ih).U< nj priddblav-llj/a IlijuidlM*'^,.
V	Hite »i -i kilavi cibi.l limek, &i j«
s»:ijl'imjo llteiakia \l )ar'( fcsiVao dtilaivci po pilaivtičiI im iiujejo lonsieiJl^ffisfas1.vl.laidia», dz-mtoia ite'«n S; r jirmiažo, ki nl.unia ipi r.a v ntrteami dliiiaivi,, kdlikdti je nlaini zn|a-mo. Cloivck ni dcim.a re nikjer varan pned
_____________ .liiirinijm&llem	Sniirenlntfii l.o f\nrl
ipirli,
VieC
««v, oiboit3o&i3inl't,h z nemškim arožjem. Te baitlalbte ijipčienjiajia zltoHInei' ivise Mifeti«, M.iidi i>a 'UinriKHiie, Njihova, bmndlai jo zakon! Riaizbijiaj.o mirne fihodfe,' polnotde im dlrtnge ditHllavske zbore. Žhli,jrmiji» nirma ntaibene eente nia Finiskemi; i:.iMtolari2);V.jia to bedi' i,e-roi.i sta vliadh in zaktoin,->.
Ako vdiijioi kopiiiiinlsiSi t|d)Wi izhod iz (lake fciltiu.aioijj3> plsllilltaiiilko. ititvoliluiaiijio, ni to njih «br..3dmij|a"i. aiinipak to je zaiiltova gcCie fciaimiaiclbrambe in aalnutsoiliiiiKniitve de-lavatva sploh, Z«itlo so vsi rmži napori uisirplerjanEi »a jiJtjai^SlairBko neivol!iuidjOy
IZ UREDNIŠTVA
Ostalo gradivo in dopise prihodnjič.
vftaldrikni SpijoniJSl^tem Spijoir.laižo je pod Jirli, s ll-lkotivanio dianaa/.is galvdla, ki obstoj t fiečifntiml’/ iz nlajfJlih^Tlauiab in Sllii^jkct u.n-
v^etrteK. y marca
Takticne teze Komunistične stranke
V sledečih tezah se določa na splošno kako in s kakimi videlki iifta nastopati Kom. stranka za dosego svojega programa in kontnih smotrov; podaja se tudi metodo, po kateri dolbla, stranka bistvo in smer Svojega gibanja in iniciativ. O posameznih delih tega problema, ki se tičejo gotovih predmetov strankinega delovanja (parlamentarno, et,rokovno,, agrarno, vojaško, nacionalno in kolonialno i. t. dl vprašanje) ne bomo tu razpravljalno vsakem zase, kaijtii oni tvorijo predmet posebnih razprav lin sklepov internacionalnih in nacionalnih kongresov.	j
Na/Se 'teze jemljejo za izhodno točko program, ki ga je sprejela Kom. stranka talije na kongresu v Livornu in ki je izraz in plod nauka in kritičnih metod Komunistične internacionale in stranke program katerega tu podaje-mo: r
Strankini program t
Komunistična stranka Italije (sekcija Komunistične internacionale) je u-stanovljena na podlagi sledečih načel:
1.) V sedanjem kapitalističnem družabnem redu vedno bolj narava nasprotje med produktivnima močmi in med produktivnimi odnofeji; to povzroča interesna navskrižja jn razreden boj med proletariatom in vladajočo buržcazijo.
2.) Sedanje produkcijske razmere zagovarja in brani buržoazna vlada, ki sloni na demokratičnem, raprezentativ nem sistemu in je le obrambno sredstvo interesov kapitalističnega razreda.
3.) Proletariat ne more zlomiti niti spremeniti sistema kapitalističnih produktivnih odnošajev, ki ga izkoriščajo, če ne uniči s silo buržoazne vlade.
4.) Neobhoden organ revolucionarne proletarske borbe je politična razredna stranka.
Komunistična stranka, ki zbira v svo jih vrstah najbolj razvite in zavedne proletarce, združuje moči delavskih mas in jih vodi preko borbe za interese posameznih strok in trenotnih vspe-hov, v boj za revolucionarno osvoboje-nje proletariata.
Naloga stranke je, širiti med masami revolucionarno zavest, organizirati ma-terielna bojnai sredstva in foditii proletariat v času boja.
5.) Svetovna vojna, ki je nastala vsled notranjih neodpravljivih nasprotij kapitalističnega sistema, iz katerega pohaja moderen imperializem, je povzročite t.udi krizo kapitalističnega raz padanja; v takem položaju se da razredni boj rediti edinole z oboroženim spopadom med delavskima množicami in vladami buržoaznihjdržav.
6.) Po odpravi buržoazne vlade, se proletariat organizira lahko kot vladajo« razred le, če uniči tudi ustroj buržoazne vlade in uvede svojo lastno diktaturo; to je, da osnuje državno zastopstvo iz produktivnega raizreda in da vzame buržoaznemu razrfedu vse politične pravice.
7.) Oblika političnega zastopstva v proletarski državi je sistem delavskih (delavskih in kmečkih) sovjetov, ki jih je že uvedla ruska revolucija, kot po-četniica svetovne proletarske revolucije, in kii so prvi, stalen uspeh proletarske diktature.
8.) Potrebna obramba proletarske države proti vsem kontrarevolucionarnim poskusom bo zajamčena šel« tedaj, ko se vzamejo burtoaziji in strankami, ki so proti proletarska diktaturi, vsi pripomočki agitacije in politične propiagande in se oboroži proletariat, da lahko odbije notranje in zunanje napade.
9.) Edinole proletarska država lahko sistematično napravi v zadevah družabnega gospodarstva postopoma vse pogrebne korake., da se nadomesti kapitalistični sistem s kolektivno (družabno) upravo produkcije in distribucije. '
10.) Vsled tega ekonomičnega preobrata in iz n rega izvirajoče preosnove vsega socialnega dejstvovanja se odpravi delitev družbe na razrede in vsled tega odpade tudi potreba po politični državi, koje organi se postopa ma skrčijo v upravne organe človeške g& delovanja.
mh' sfcušenj in v resnici pripravlja in j ločiti od resničnega dela in proletar-rgalnega razvojia, ki žbica podatke raz- j skega gibanja v vseh raznih pojavih, odbira voditelje tor daje na ta način i in je stara zmota smatrati udeležbo v gotovo obliko programnim določbam borbah za slučajne in omejene uspehe in hierarhični konstituciji stranke, j kot protislovnb s pripravo za končno
II.
proces
— Organizacija proletarske
ran-
ili splošno revolucionarno borbo. Sam | obstoj enotnega organizma stranke z ! neobhodnimi pogoji jasnosti v progra-; matičnih zadevah in trdne organiza-j cij&ke discipline nam jamči, da se del-v kolikor obstoja, w4ed devoljnesra raj*-jni uspehi ne bodo nikdatr smatrali za voja socialnega položaja, možnost za-! ena?;?,Tr^„n,e..® končnimi cilji; in borbo vesti in enotne k slu splošnega in lavskega razred
ke se oblikuje in se razvija, v tolrkor
takim povclarkom deJo-vanje onih vodi- j polaren je proletariata se ne da preso-
teljev, ki zagovarjajo, če tudi zi iskre nim revolucionarnim čustvom,, nevarno in zgrešno taktiko.
20. — če je za komunistično stranko bistven smoter dobiti tla med prileta-riattom, stem da poveča svoje število in upliv na račun drugih proletarski ti strank in političnih struj, se mora ta smoter doseči na ta način. da se udeležujemo resničnega proletarskega boja ma tleh, ki s? lahko obenem dobra za
let ari at se pojavi ni nastopa v zgodovini kot razred, ko za,dobi ravno njegovo stremljenje po programu in'skup ni metodi delovanja, gotovo obliko; to je, ko se organizira v stranko.
6- ■— Proces tvorbe in razvoja proletarske stranke nam nikakor ne nudi nepretržnega; in rednega poteka, marveč je podvržen v nacionalnem in internacionalnem oziru, dovolj zapletenim fazam in splošnim krizam. Večkrat se je pojavila degeneracija, vsled česar je delovanje proletarsidli strank zgubilo ali pa se oddaljite, (na mesto da bi se zbližalo), od neobhodnega karakterja enotnega nastopanja za skrajne revolucionarne smotre, ter se razcepilo vsled stremljenja zadostiti in teresom gotovih delavskih skupin ali pa, ker se je skušalo doseči trenotne
pravo
13. — Komunistična stranka se udeležuje torej pri organizatoričnem delu v?eh mogočih proletarskih ekonomičnih organizacij, ki so dostopne delavcem \i3eh političnih barv (sindikati, fabrični sveti zadruge i. t. d.). Glavna podlagai za uspešno delovanje stranke je zahteva, po enotnosti vseh ‘takih organov, to je, da morajo družiti v sebi vse delavce, ki se nahajajo v določenem ekonomičnem položaju. 'Stranka se udeležuje življenja teh organov potem organizacije svojih članov, ki so kot njeni člani, organizirana v skupinah in celicah združeni z organizacijo stranke. Te skupine, ki se v prvi vrsti udeležujejo akcij svojih ekonomičnih organov, prilegajo nase in torej v vrste politične stranke one elemente, ki se v
uspehe in se pri tem uporabljalo me-i faz'J?JU dejstvovanja.pokažejo zrele za tode, ki so kompromitirale delo za ken i . ne stremijo dobra v svoji organi
čne revolucionarne smotre kakor tudi pripravljanje proletariata za nje. Po tej poti so preleta, ske stranke prišle večkrat do tega, da so sprejemale v svoje organizacije tudi ljudi, ki so niso mogli še postaviti na stališče enotnega kolektivnega ir. maksi mačističnega 'delovanja. Obenem se je potvarjal nauk in program, in notranja strankina disciplina je tako padla, da namesto da bi razpolagalo s St.abom sposobnih in v boju odločnih voditeljev, je prišlo proletarsko gibanje v roke zakrinkanih buržoaznih agentov.
7- takih razmerah i« mogooa reorganizacija stranke (pod vplivom novih situacij in vspodbude h dejstvova-nju, ki jo dajejo dogodki sami delavskim masam) v pravo razredno stranko le na ta način, da se odcepi del stranke, ki potem na podlagi razprav o programu, na podlagi kritike negativnih skušenj borbe ter na podlagi v stranki sami ustanovljenje šole in organizacije s svojo posebno hierarhijo uspostavi zopet ono kontinuiteto enotnega organizma, ki sloni na gotovi zavesti in disciplini in ki daje življenje novi stranki. Pqtom tega procesa je splošno nastala iz razpada strank II. internacionale III. Komunistična internacionala.
8. — Razvoj komunistične stranke, ki je prestala ono krizo in ki se zave-
zaciji sebi večino in voclstvehia mesta ter na ta način postati naraven prevodnik bojnih klicav stranke. Tako se razvija to delo, ki osvaja in organizira, ki se ne zadovoljuje samo s propagando, prepričevanjem in notranjimi volitvami na proletarskih zborovanjih, ampak se pred vsem sili v središče boja im akcije in pomaga.' delavcem, da se več ko mogoče naučijo.
14. — Vse delo in organizacija komunističnih skupin gre za tem, da bi stranka dobila v roke kontrolo nad cen tralnimii gospodarskimi organi in sicer v prvi vreti nad nacionalnimi sin-dakalnimi (strokovnimi) centrafemi, ki so najzanesljiveje organi vodstva gibanj onega proletariata, ki mi organiziran v stranki. Stiianka smatra za največjo korist, cla se sindakati in drugi gospodarski organizmi ne cepijo, in dokler bo vodsitvo v rokah drugih strank in političnih struj komunistična stranka ne bo zahtevajta, cla naj se njeni člani pri gibanjih, ki jih vodijo taki organizmi, postopajo.— kar se tiče a,kcije proti njihovim določbam, pač pa naj javno kritizirajo del akcije same in delovanje voditeljev.
15. — Razen legla, da se stranka na ta način udeleži življenja proletarskih organizmov, ki nastajajo vsled pritiska realnih ekonomičnih interesov in
pospešuje njihov razvoj an okrepitev,
 , , i ona se'bo tudi trudila pokazati potom
_ mo n os ti e raadaljnih kruta nih dob propagande nazorno one probleme re-
vsled novih situacij, ga lahko naziva mo brez ugovora «normalen» razvoj
almih delavskih interesov, ki v razvoju socialnih odnošaev lahko ustvarijo
I.
OrganšZen sestav stranke
1. — Komunistična stranka, kot politična 'Stranka proletarskega razreda, nastopa pri svoji akciji kot delujoča skupnost z enotnimi smotri. Prvotni nagibi, ki družijo posameznike in skupine te skupnosti v enoten organizem t enotnim dejstvovanjem, to so treno*-ni interesi raznih skupin delavskega razreda, ki izvirajo iz njihovega ekonomičnega ^ položaja. Bistven odznak delovanja Komunistične stranke je ta, da uporablja tako razvrščene močti za dosego smotrov, ki so sicer skupni vsemu delavskemu razredu in tvorijo končni cilj cele vrste zaporednih bojev a presegajo po medsebojnem dopolnjevanju interese posameznih skupin kakor tudi morebitne neposredne in tre-nofne zahteve delavskega razreda.
2. — Združitev vseh elementarnih nagibov v enotno akcijo se javlja v dveh glavnih potezah:, prvi'- v zavestni kritiki, iz koje izvaja stranka svoj «program», drugič v volji, ki se odraža v strankinem delovanju, to je v njeni disciplini in centralizirani ^organizacij i». Zmotno bi bilo, smatrali ta dva faktorja zavesit in voljo, kot poljubne stvari, ki se dajo lahko doseči ali pa jih lahko zahtevamo bd posameznikov; kajti te dossžemo le, če združimo delovanje mnogih posameznikov v enoten, kolektiven organizem.
3. — Do toF.ne opredelitve teoretično-k niti čne zavesti komunističnega gibanja, ki se nahaja v programatičnih izjavah Komunista^ tmnk in Komunistične internaotomie, kakor tudi do organizacije prvah in druge, smo prišli in se pride le potom raziskovanja in proučevanja zgodovine človečke družbe in njenega sestava v sedanji kapitalistični dobi; to delo se nora vršiti na podlagi podatkov in skuhaj in z aktivno udeležbo v resnični proletarski borbi.
4. — Sprejem teh progr®nutižnih do ločb kakor tudi imenovanje ljidi, ki se jim pov.erijo ra^na mesta v strankini organizaciji, se vrši formaho na demokratičen način potom posvetovanja ’z zastopstvo miini organi straike; v resnica se pa mora smatrati tc kot plod
Z svsemi temi sredstvi šipi in krepi stranka svoj upliv, ki se potom tisoč vezi širi iz svojih organiziranih vrst med ves proletariat; v ta smoter izkoristi vse svoje nastope in možnosti nastopov v socialnem delovanju.
16. — Popolnoma zgrešeno bi bilo tako pojmovanje strankinega organizma, ki bi slonelo na zahtevi, da mora vsak poedinec kot tek imeti popolno
kritično zavest in da je priprta vij en za vsako žrtev ter da bi se za široke mase, ki so združene s stranko ustanovile revolucionarne delavske zveze ki bi krenile na ekonomičnem polju svojo
v zadevah vodstvene hierarhije (ki je ne skrunijo osebna nadomeščanja nezvestih ali obrabljenih voditeljev) se tudi najbolj trudi, da pridobi proletariat za revolucionarno borbo. Tu se ne gre gamo za vzgojevalen vspeh nad masami; Se manj pa za sanjarske naklepe ustvariti skoz dn skoz čisto in popolno stranko, ampak tu se gre predvsem: doseči naj večji uspeh v realnem razvoju delovanja, po katerem se privede, kakor se bo »e bolje videlo v bodoč, potom sistematičnega propagan-dnega dela, prepričevalnosti in predvsem dejstvene udeležbe v socialnih bojih, vedno večje število delavcev od brige za dete e in napredne uspehe, v organtično in enotno borbo zla komunistično revolucijo.; kajti samo tedaj, ko obstoja takšna doslednost je mogoče, ne samo premagati begotno nezaupljivost proletariata napnaim stranki, ampak tudi spraviti v pravi tir ter hitro in uspešno organizirati nove energije pridobljene za skupno misel in akcijo, s tem, da ustvarimo ono enotnost gibanja, ki je neobhoden predpogoj revolucije.
9. — Iz vseh sličnih ozirov je smatrati kot popolnoma anorm&lmo postopanje, da se pridruži stranki druge stranke ali pa dele strank, ki so se odcepili od strank. Skupina, ki se je v toliki meri odirala, po različnem pro-gramatičnem stališču in organizato-iični neodvisnosti, ne daje dobro pri-sposobljivih elementov in celo kvari japnost političnega stalila in, notranji 'sestav stare stranke tako, da/prirastek 1 po številu ne odgovarja povečanju moči
in sposobnosti stranke in bi utegnil celo paralizirati njeno delo pri organiziranju mas, mesto, da bi je pospeševal.
želeti je, da se prejkomogoče sprejme kot nedopustno, odpovedati se v svetovni komunistični organizaciji dvem temeljnim organizacijskim principom; V nobeni državi ne sme biti več kot ena komunistična stranka in h Komunistični internacionali ni mogoče drugače pristopiti, kakor da se vsakega posamezno sprejme v komunistično stranko gotove države.
III.
OdnoiaJ Komunistih© stranke do proletarskega razreda
10. Razmejitev in opredelitev glav mh P°tez razredne stranke, kar tvori podlago njenega, sestava kot organa najnaprednejšega dela proletarskega razreda, ne brani, temveč celo zahteva, da mora biti stranka v najtesnejši zvezi z ostalim proletariatom.
11. — Bistvo teh odnosa je v je odvisno od načina, kako izvajamo tvoritev razredne zavedi m .enotne organizacije razredne stranke ki vodi proletarsko predstrato od slučajnih, delnih gibanj, ki izvirajo iz interesov posameznih skupin, na pot splošnih proletarskih dejstvovanij; ampak do tega. se ne pride z zanikanjem teh elementarnih gibanj, pač jih lahko spopohumo in nadkrilimo potom resnične izkušnje, z vzpodbujanjem k dejanju, 'z *dejste-no udeležbo in da jim pozorno Redimo v vsem,njihovem razvoju.
12.— Propagandno delo za svoje ideje j kovali med voditelji in maso, prvim na in prepričevanje svojih borcev, stran-1 prta jo odgovor, za zmotee in pogreške, ka brez presMjnkov vr®i. se ne da torej I tudi ne'pozabijo razkrinkati z ravno
in organi za torična ke.
* 21. — Da pritegne komun, stranka nase one proletarce, ki pripadajo drugim političnim strujam, ne sme ustanavljati v njih sredi po komunistih ali simpiatizantih organiziranih skupin in frakcij. V sindakatih se je uporabljalo to- metodo logično v ta namen, da 6e je uvedlo komunističen duh v nje, ne da bi se nameravalo prisiliti komunistične organizatorične 'skupine, cla izstopijo; v političnih gibanjih bi taka metoda kompromitirala organično e-netnost stranke same in sicer iz vzrokov, ki se jih je omenilo že pri razpravi o razvoju strankine organizacije.
22. — Pri propagandi in v polemikah bo dobro upoštevati, da, se borijo v sindikalističnih in anarhističnih vrstah mnogi delavci, ki sicer dobro poj-mijo enotnost revolucionarne borbe, a so zašii s prave poti samo da reagirajo na prejšnjo degeneracijo političnih strank pod vodstvom socialdemokratov. Ostrost polemike in boja proti socialističnim strankami ne bo v prid samo političnim strankam, ampak tudi onim delavcem, ki se držijo revolucionarnega. programa.
23. — Biti obenem Član komunistične stranke in še kake druge stranke, ta očita neskladnost ne velja samo za politične stranke ampak tudi za ona gibanja, ki klijub njihovemu političnemu značaju se jih ne smatra za stranke in tudi niso kot talce organizirane', kakor tudi na vsa ona udruženja, ki stavijo politične teze, kot pogoj pri sprejemu članov; sem. spada pred vsem framasonstvo.
V.
klavne točke o taktiki, ki flii dobimo pri razmetri-vanju položaja
24. — Z goni navedenimi podatki, so se določili splošni kriteriji, ki uravnavajo organizaitorične odnošaje med komunistično stranko in drugimi proletarskimi organizmi upoštevajoč vedno bistvene odznake prve. Predno pridemo do bolj pristno taktičnih točk vpra šanja, je treba se pomuditi pri točkah, s kojimi razrešimo vsak taiktičen problem in ki pohajajo iz nazmotrivanja trenotnega položaja, v katerem se tedaj ravno nahajam o. V programu komunistične stranke se predvideva zaporedne akcije, ki so v zvezi z zaporednimi situacijami tekom razvojnega procesa, ki ga naivadno ona pospešuje. Obstoja torej zelo tesna veza med pro-gramafiiSnimi smernicami in taktičnimi pravili. Proufiavanje položaja se javlja torej kot dopolnjujoč f-initelj za razrešitev taktičnih in vseh drugih problemov, v kolikor je stranka po svoji zvesti in kritični skušnji predvidevala gotov potek položajev in je tudi določila taktične možnosti, ki odgovarjajo potrebni akciji v raznih dobah. Presojevanje položaja bo služilo kot kontrola točnosti programaitičnih zahtev stranke: onega dne, ko bi zahtevalo bistveno revizijo, bi se pojavil
pot in bi objemale samo one proletarce j problen, dosti bolj težak od onih, ki se ki hi sprejeli gotove metode boja. Po | dajo rediti z navadnim taktičnim po-drugi strani, ni mogoče zahtevati, da; pravkom in neižogiben popravek pro-
mora stranka v gotovi dobi, ali na predvečer generalnih (nastopov) bojev izpolniti pogoj, da mora imeti pod svo jim vodstvom ato celo v Kastnih vrstah organizirano večino proletariata. Take pogoje (zahtevo) se ne da v naprej dotočiti, tudi č'e ne upoštevamo realen, razumen potek razvoja stra/nke in niti oddaljenega pomena nima primerjati število proletarcev, ki so organizirani v disciplinirani in enotni organizaciji stranke, ali pa k njej sledijo, s številom neorganiziranih, razkropljenih in takih, ki capljajo za korporativnimi organizacijami, ki niso sposobne ustvariti organične zveze.
IV. ,
OdnošaJ i€©mtsnlsfi£n@ stranke ^o drugih proSe-tarskifi polštfgnSh galaastij
17. —‘ Del proletariata se brani z vi>e-mi štirimi vstopiti v komunistično stranko ali pa priti vsaj v njeno bliz no, pač pa se organizira, v drugih političnih strankah in z njimi simpatizu-jočih. Vse buržoazne; stranke imajo včlanjene tudi proletarce, ampak tu nas zanimajo v prvi vrsti snei«4demo-kratične in anarhistične struje.
\
1$. — Spričo teh gibanj s& mora ne--prestamo kritizirati njihove programe in dokazovati da so za resnično emancipacijo proletariata nezadostni. Ta. te-oretiična polemika, bo tembolj uspešna, čim lažje komunistična stranka lahko doka*e, da se kritika, ki jo vzdržuje stranka sledeč od nekdaj napram sličnim gibanjem lastnim programatič-nim predočbam, po proletarski izkušnji Overovi ja; iz tega vzroka v sličnih polemikah ni treba zakrivati nesoglasja v metodah tudi v onih zadevah, ki se ne nanašajo samo na probleme momenta, ampak odracajo nadaljni razvoj proletarskega gibanja.
19. — Te polemike morajo po drugi strani dejstvo,vali na gibanje. Komunisti, ki se udeležujejo bojev v gospodarskih, proletarskih organizacijah pod vodstvom socialistov, sindikalistov ali anarhistov ,se ne odrečejo akcije, ra-zun v slučaju, da se celokupna masa sama ob sebi upre, pač pa bodo obrazložili, kako je postala to akcija, v gotovi dobi svojega razmaha brez moči ali utopističnof ravno vsled pogrebe metale voditeljev, s komunistično metodo bi se pa dosegli bolidi, in za konečui smoter splošnega revolucionar nega gibanja bolj koristni uspehi. V polemiki bodo komunisti vedno rtizli-
gramatičnih vidikov1, bi neizogibno po vzročiil resne posledice na organizaciji in motč|i stranke. Radi tega mora si stranka prizadevali, da že v naprej zna za razvoj položajev, da projavlja v njih oni upliv, ki ga more; čakati pa, kako se stvari razvijejo, in ravnati se potem po izbeni in nadosledno po namigih in sugestijah, to je značilna poteza socialdemokratičnega oportunizma. Ce bi bite komunistične stranke prisiljene prilagoditi se temu, bi podpisale same razpad tdeologičnega in bojevnega sestava komunizma.
25. — Komunistična stranka ohrani tako svoj enoten značaj in hoče udejst-viti celo vrsto programatičnih zahtev, ker druži v svojih vrstah oni del pro-letariiatla, ki je v'orga n i z>atoriič nem oziru premagal stališče boja za samo ome jene neposredne gospodarske koristi. Vpliv razmer na splošna gibanja stranke ni ve« neposreden in odločujoč pač pa daje smotren in prostovoljen povod k temi, kajti kritična zavest sin podvzetna volja, ki pri posameznih zelo malo izda, se odražajo v organičiii skupnosti stranke: in to tembolj, ker nastopa komunistična stranka kot prvoboriteljica onih vrst ljudskih organizacij, ki se iz zavesti, da so premagale sodobno zaveriteno {gospodarsko organizacijo, čutijo sposobne smo-treno voditi razvoj ekonomičnih dejstev in njihovih zakonov, mesto da bi se dale od le-teh voditi.
26. — Vendar pa stranka ne more uporabljati svoje volje in podvzetno-sti za katpriciiozne in svojevoljne namene; meje, v katerih mora in more določiti prvo in drugo, ji določujejo ravno njene prc,gramatične direktive tem yaož nosi in priložnost gibanj, ki izhajajo iz prekajevanja vsakih razmer.
27. — Iz preizkušnje razmer se mora presoditi strankine moči in razmerje med njimi in nasprotnimi gibanji. Predvsem je treh« preceniti razsežnost proletarskih Slojev, ki bi sledili, stranki, če bi pričela, akcijo in napovedala boj. Gre se zato, da si ustvarimo jasno predočbo o uphvu in slučajnih vspod-budah, ki jih ekonomičen položaj poraja med majami, ter o možnosti razvoja teh nagibov vsled propagande ko-mumistične stranke in potom nastopa drugih strank. Vpliv ekonomičnih raz mer na razredno bojno razpoloženje proletariata je zelo raznovrsten, kakor st.) ravno nahajamo v dobi rastočega blagostanja buržoaznega gospodarstva, ali pa preživljamo njegovo krizo z njenimi ostrimi nasprotji in posledicami. Učinek teh razmer na orgunizatorično življenje in delovane proletarskih organizmov je zelo zapleten in bojno raz-
drti, če vzamemo v poštev samo položaj v gotovem momentu, kajti treba je tudi upoštevati upliv razvoja prejšnjih situacij v vseh njihovih spremembah in raznovrstnostih. Na pr. doba gospodarskega procvita lahko porodi mogočno strokovno gibanje, ki se je pri naslednji krizi lahko hitro privede na revolucionarno fronto ter se za revolucionaren uspeh lahfco uporabi vso mogočnost njene masne organizacije. Ali pa doba raztočega obubt^anja zamori strokovno gibanje v toliki meri, daj se v dobi naslednjega proč vite pokaže fiziognomija stran- v takem sestavu, da ne stavi nikakor-šniih resnih zaprek m revolucionarno organizacijo. Ti primeri, ki se jih lahko obrne, kažejo dovolj jasno, da določajo ickrivo črto ekonomičnega položaja in: razrednega bojnega razpoloženja zelo zapleteni zakoni, in siicer izhaja druga, iz prve ampak po zunanji obliki si nista nič podobni«. Dviganju (ali padanju) prve lahko sledii v gotovih slučajih brez druzega dviganje ali padanje druge.
28. — Sestavni elementi te preizkave so zelo različni in obstojajo v tem, da se preišče resnične tendence v postanku in razvoju proletarskih organizacij ter tudi psi nelogičnih reakcij, ki jih povzročajo v proletariatu po eni strani ekonomične razmere, po drugi strani pa nlastop ter socialne in politične iniciative vladajočega raizreda in njegovih strank. Razmotrivanje položaja v političnem oziru dopolnjuje se z raz-motrivanjem stališča, in mof>i različnih razredov in strank napram državni oblasti. S tega .stališča se dajo lahko opre deliti v temeljne skupine vsi onii polo žaji v katerih bo monala komunistična stranka eventualno nastopati, in ki jo vseld svojega normalnega poteka silijo okrepiti se v številnem oziru in ob enem je silijo določiti si vedno točnej-še meje svoje taktike. Te skupine se lahko označijo na sledeči način: Feu-dalna absolutistična vlada, — Buržoaz na demokratična vlada, —• Socialno-demokratična vlada, — Medvladje socialne vojne, ko se razmajejo vladni temelji, — Proletarska vlada z diktaturo sovjetov. V gotovem oziru ne obstoja problem taktike samo v izberi dobre poti za uspešno akcijo, temveč tudi v tem, da se zabrani strankini akcija pre koračiti gotove -meje in uporabiti metode, ki odgovarjajo zastarelim položajem, kajti to bi llahko zadržalo razvoj stranke in njene revolucionarne predpriprave. Sledeča razmatrivanja se bodo nanašala predvsem na akcijo stran-!--	'mHoznačeni drugi in tretji poli-
tični fazi.
'&>. — Komunistična stranka ima kri tlčno metodo in gotovo zavest, ki zahteva progranitaitično formulacijo, in to je tudi predpogoj njenega organičnega življenja. Ravno vsiled tega se ne more stranka in Komunistična internacionala omejiti samo ma to, da določi čim-večjo svobodo in elastičnost taktike in prepusti razsodnosti vodilnih centralnih centrov, po preizkušnji situacije izvršitev. Ker ne določa strankin program le gotovega Cilja, ki ga je treba nai ta ali oni naSin doseči, temveč vsebuje zgodovinski očrt poti *in ciljev, ki so v medsebojni zvezi, zaradi tega mora bitii taktika v postopnih situacijah v tesni zvezi s programom; in vsled tega se morajo splošne taktične določbe zia postopne položaje določiti v gotovih mejah, ki niso prestroge pač pa tem jasnejše An stalnejše, čim bolj se gibanje širi in bliža svoji splošni zmagi. Samo slično kritično stališče nam lahko omogoči vedno večjo in res nično končen’r. strank in Internacionale v zadevi akcijskega vodstva, in sicer tako, da se izvršitev centralnih navodil spitme brez obotavljanja toliko v komunističnih strankah, kakor tudi od struni Lojujočih se mas, ki se jih je pc^rečilo komunističnim strankam organizirati. Pri teni se ne sme pozabiti, da se podvrže človek organični disciplini v času gibanj po iniciativi posameznikov hj« skupin, po iniciativi ki izvira iz položaja, in njegovega razvoja; pri tem igrajo tudi’'važno ulogo tekom razvoja pridobljene skušnje in izbeita dobrih poti za čim. uspešnejšo akcijo proti Mv-ijenskim razmeram, ki jih nudi sedanji ustroj proletariatu. Radi lega mora stranka in internacionala podati v sistematičnem redu vse splošne taktične določbe; za kojih udej stvitev more pozvati na boj in na žrtve vrste svojih pristašev, ter one plasti proletariata, ki se družijo ž njimi; tudi jim mera dokazati, da tvorijo edino te norme in naznačene akcuje neizogibno pot do zmage. Praktična in organizato-ričnta potreba, in nikaiko stremljenj? po teoriziranju in shematiziranju zapletenih akcij, ki jih bo morala morda stranka pričeti, torej zahteva, da se de-ločijo glavne poteze im meje strankine taktike. In iz teh konkretnih razlogov, mora priti do zaključkov, ki na videz omejujejo njeno akcijsko modnost, v resnici pa edino oni jamčijo za organ, enotnost njenega, nastopag v proletarskem boju.
VI.
ra vedno povdarjati, da se mora proletariat okleniti programa in komunističnih metod; vsakoršno delovanje, ki v dosegi giotoviih slučajnih zahtev ne vidi samo sredstvo za nadaljno borbo ampak jih smatra za končne pridobitve, vsako tako delovanje bi zrahljalo sestav steanke in oslabilo njen upliv pri revolucionarni pripravi mas.
31. — V zgodo v i n sk o- politi č n e m položaju ki se izraža v demokratični bur-žuazni vliadni obliki, se deli politično življenje splošno v dve struji, ali «blo-ka», v desnico in levico, ki se borita med seboj za državno vodstvo. Lsvemu bloku pripadajo navadno, več ali manj prikrito sodalno-demokratične stranke, ki so po principu koallistične. Za komunistično stranko ni vse eno, koko izpade ta borba, in sicer že- vsled tega ne ,ker se suče ta borba okoli točk in za vojevanj, ki mn imajo proletarske mase in vzbujajo njihovo pokornost, kar kor tudi vsled tega., ker bi reditev tega vprašanja potom zmage levice resnično lahko očistila pot proletarski revo-lur ji. Pri razmotrivanju vprašanja, jeli taktično umestno veziaiti s© s političnimi elementu levice in č© se hočemo izogniti vsakemu varljivo doktrinarnemu a,li bed asto-sent i mental n emu in čednost nernu apriorizmu, se je treba pred vsem z«vedati, dia razpolaga komunistična sSianka z gotovo iniciativo pri gibanju v meri dia lahko razvija z doslednostjo svojo organizacijo in pripravljanje; iz tega črpe oni vpliv na mase, ki ji omogoča jih pozivata, k dej-stvovanju. Stranka ne more določiti svoje taktike po slučajnih to' trenotnih potrebah računajoč s tem, da jo lahko pozneje, ko se dotična taktika izkaže za zastareli, na enkrat predrugači i« spremeni fronto ter nastopi proti dosedanjim svojim zaveznikom, kakor pro ti svojim sovražnikom, če noče pokvariti zveze z maso im jo oslabeti ravno v. momentu, ko jo je treba najbolj pokazati, se mora dr&arti v proglasih ter v javnih in socialnih nastopih ve dno gotove metode in smeri, ki so v popolnem skladu z propaganda in neumorno pripravo za končni boj.
32. — Pri idteoiogični im praktični pri pravi prq|etermta na borbo za diktaturo služi komunistični stranki kot glavno sredstvo: brezobzirna kritika programa buržoazne levice in sploh vsakega programa, ki hoče rešiti socialne probleme s pomočjo buržoaznih dlemo-kriaitičnih, parlamentarnih institucij. Nesoglasje med buržoazno desnico in levico, mami proletariat po največ vsled demagogičnih zavijanj, ki se pa ne dajo razgolifci samo s teoretično kritiko, temveč jih je treba prijeti im razkrinkati v pnaksi in v resničnem boju. Ntaiapfoh politične zahteve levice kii po svojih končnih smotrih ne namerava priti niti za korak naprej ni stopiti na gotovo medstopinjo med kapitalističnim, ek onom i čn o-poli ti čini m ukladom in proletarskim, niso nič drugega kot najprimernejši odp,'očitek in najuspeš-nej^ti obramba modernega kapitalizma, in sicer toliko po svoji celotni vred' n osti, kakor tudi vsled tega, ker hočejo vzbujati v proletariatu iluzijo, da uporabijo laihko obstoječe institucije v svoji borbi za osvobojenje. To velja o zahtevah po raz»irenju volilne pravice in o drugih jamstvah in pridobitvah liberalizma, kakor tudi o protiklerikalni borbi in vsej šari «framnisonske» politike. Kako večje vrednosti ni mlaj o niti reforme ekonomičnega im socialnega značaja te se ali sploh n izvedejo, ali pa v le toliki meri in z namenom,,ustvariti gotovo pregrado proti revoluoio narriemu naskoku uiais.
33. — Vlado buržoazne levice kakor tudi socialno-domokratično vlado lahko smatram^ kot olehčavo končne borbe zai proletarsko diktaturo, nikakor pa ne stremo misliti, da bo njiju delovanje ustvarilo ugodne predpogoje bodisi v ekonomičnem ali političnem oziru. : oj man j pa smemo upati, da bi do-vc le te vlade proletariatu večjo svobodo za organizacijo, za pripravo, in revolucionarno akcijo. Komunistična: stranka dobro ve (im to iz razlogov kritike in iz krvavih skušenj), in njena dolžnost je tudi odkrito povedati, da bi te vlade upoštevate svobodo gibanja projletiariatal le toliko časa, dk>kler bi jih le-ta podpiral in branil kot svoje lastne zastopnike; vspričo naskoka mas na mehanizem d teokratične države bi pa odgovorile z najbesnejšp reakcijo. Torej v popolnoma drugem oziru postaja ustanovitev teli vlad laihko koristna: in sicer v kolikor njih delovanje da proletariatu dejstven dtokaz, 4 da edino uvedba prave diktature lahko
v resnici razbije' kapitalističen sistem. Očitno je, tla se bo dalo slično izkušajo uporabiti uspešno le v tolikor, v kolikor komunistična stranka te naprej napove ta polom in si ohrani krepko neodvisno organizacijo, okoli katere se bo proletariat lahko zbiral, ko bo prisiljen zapustiti one skupine in stran-
„lndlrektna“takti$na akcija
30. — Ko ni danili pogojev za taktično akcijo, ki bi jo lahko nazvali direktno, ker nosi na sebi odznak naskoka m«; buržoazno vlado z močmi, s katerimi stranka razpolaga, (o kateri pa bomo govorili pozneje), more in mora stranka vplivati — ne da bi se omejila samo na čisto prepričevalno in propagandistično delo — na razvoj dogodkov potom svojih zvez in pritiska na druge stranke ter politične in socialne struje, stremeč pri tem opredeliti razvoj situacije v 'sebi ugodn*rn smislu, ko bo mogoča, komečna, odkupujoča revolucionarna akcija.
Kako je treba začeti in kako nasto-pitiv .takem slučaju, to je zelo delikaten problem; kot temeljni pogoj lahko postavamo, da to ne sme biti v ni kakem navideznem ali resničnem nasprotju z drugimi zahtevami posebne strankine borbe, ki jo zahteva program, ki ga stranka zagovarja, in za katerega se mora v-odločilnem trenot,-ku edinole boriti. Vsakoršno delovanje, ki pc.zroča tfli stavi v drugo vrsto končne zahteve pri tej propagandi, ki ni samo teoretične važnosti, ampak po-menja pred vsem resnično proletarsko
ke, ki jih bo deloma podpiral pri njiho-'	‘	ih.
vi h vladnih poizkusil
34. — Zveza komunistične stranke i levimi buržoaznimi strankami ali pa s sGcial-demokraitično stranko bi torej ne-le škodila revolucionarnim pnipra-vam in bi otežkočila izkoristiti vladni poskus levite, ampak bi tudi praktično brez drugega zadržala zmago levega bloka nad desnim. Ti tekmujejo med seboj za pridobitev pristašev buržoaznega centra, ki stopa vedno bolj na levo, ker je upravičeno prepričam, da levica ni nič manj protirevolucionarna in konservativna kakor clesnioa in daje večinoma le navidezne koncesije, (resničnih prav malo), da brzda prekipevajoče revolucionarno gubanje proti ravnoistim ustanovam, kii jih je sprejela desnica, kakor levica. Komunistična stranka bi torej s svojo prisotnostjo v koaliciji levice le-tej odvzela več pri stažev, posebno v volilnem in parlamentarnem boju, kakor bi jih ji pridobila s svojo podporo; in s tjako politiko bi se poskus gotovo zavlekel namesto pospešil.
35. — Po drugi strani Komunista5«** stranka ne prezira neoporečnega dejstva, da zahteve, na katerih osredoto-čuje levi blok svojo agitacijo, vzbujajo pri wasi zanimanje, in v svoji formulaciji odgovarjajo Večkrat realnim potrebam. Komunistične, stranka ne bo podpirala teze, da je treba take koncesije kratko malo odkloniti, četš, da odi*
borbo in sprejema gotove oblike v tem i ho končno in celotno revolucionarno realnem proletarskem boju in ki mo-! zavojevanjo je vredno proletarskih ir-
4
tev, in sicer vsled tega ne, ker bi taka izjaivia ne imela nobenega zmisla, pa? pabi povzročila, da bi se proletariat pridružil brez druzega pristalem demo kratov in social-den lokratov ter bi osfted njih zvestii hlapec. Komunistična stranka pozove torej delavce, naj le spremejo koncesije od strani levice kot poskus: prti tem pa objasni s svojo propagando vsa svoj«/ pesimistični predvidevanja o njegovem uspehu in pov-dari potrebo, da proletariat, kii še n»če s to domnevo minirati, ne sme pri tem zaigrati svoje organizacijske neodvisnosti in pohiti ('-n ega u pliva. Komunistih na stranka bo vzpodbujala mase, naj zadevajo od social - demokratičnih Strank, ki jamčijo za možnost udejstvi-tve obljub buržoazne levice, da iudi izpolnijo svoje jamstvo, in s svojo neodvisno in neprestano kritiko bo zbirala plodove negativnjtga uspeha t«'kih poskusov in bo nazorno kazala, kako je buržoaziju resnično združena v enotni i faran ti proti revq1 uciormr-nemu proletariatu; in one Stranke, ki se nazivajo .delavske, a zagovarjajo zvezo z goto-?vum delom bur^oaziije, niso nič druge-'ga, kot njeni zavezniki in agenti, j 36 — Zahteve, ki jih stavijo levičarske stranke in posebna sociaJ-demokra-itt, so večkrat taksne da se izplača j,Vzpodbujat proletariat naj jih , clirek-itHo zahteva; kajti če se napove boj, se 'kdj izkaže, da so sredstva, s kojimi hočejo socia-1-demiokra.ti priti do program
■	nih proletarskih pridobitev, za io ne-idiostatna. Komunistična stranka bo v-e-!daj propagirala ter podčrtaval«, in pre-iciairala ravno iste zahteve, kot bojni Iklic celokupnega' proletamtia da ga potegne naprej ter prisili one stranke, ki Igovore o tem samo iz oportunizma, da 'se obvežejo zato se boriti. Naj se gre za gospodarske, aM pa politične zahteve, Komunističha stranka jih postavi kot bojni cilj združenih strokov niti orga-'iMZinov Ln se bo izogibala ustanavljanju vodstvenih bojnih in propagandnih odborov, v katere naj bi prišla poleg drugih strank tudi komunistična stranka, ter bi bila na ta. način vezana;
Hjo p«' vse radi tega, da vzdrži pozornost mas na specifičnem, komunističnem programu in si ohrani svobodo giba-jnga, da si lahko izbere moment, ko bo [treba raz*iriiti bojno črto in izločiti dru |ge stranke, ki so se izkazale za nespodobne in od mas zapuščene. Enotna i sineta kal na fronta v tiem zmislu omogoča skupne, akcije celokupnega delavskega razreda, v katerih more zmagati edinole komunistična- metoda, ki je edino sposobna dati enotnemu gibanju proletariata gotovo vsebino, in je prosta vsakor^ne soodgovornosti zia delovanje strank, ki izražajo ia oportuniz-jroa m kontrarevolucionarnih namenov svojo besedno pomoč proletarski prav-*di. —
37. — Položaj, o katerem govorimo, ,se lahko odrazi v naskoku buržoazne 'desnice proti demokratični ali sooial-demokratični vladi. Tudi v tem slučaju delovanje komunistične stranke ne imore iti za tem, da se izjavi solidarno s <atkimi vladami; kajti nemogoče je sli-!Jtaii proietJairiaitu kot pridohitev, ki jo fje treba branita, taklo politično tvorbo, ki se jo je sprejelo in se ji sledi le z namenom, da se proletariat prepriča, da ni ustanovljena v njegovo korist temveč v kontrarevalueionama svrhe.
38. — Lahko se tudi zgodi, da bo levičarska vlada pustite- desničarskim or ganizacijam, belim buržoaznim ban-daon nastopati proti proletariatu in nje govdm institucijam; ob enem pa. bo ne samo profcda proletariat pomoči, ampak bo celo zahtevala,' da le-tei. ne sme organizirati oborožene sile za odvrnitev napada. V takem slučaju bodo morali komunisti nazorno pokazati, da se ne gre za drugo, kot za resnično zvezo, pravzaprav za porazdelitev poslov med ■liberalno vlado in izrednimi reakcionarnimi silami: buržoazija ne bo tedaj razmišljala več, ali je bolj primerna metodei demokratičnega in reformističnega uspavanja ali pa metoda nasilne represije, marveč bo upotrebljafa obe hkratu. V takem položaju je reisničen in najhujii sovražnik revolucionarne priprave libenatno vladno krilo ono mami proletariat s tem da ga bo branilo v imenu zakona, to pa le zato, da bi uatai miren in neorganiziran in da bi ga oni dan, ko bi se čutil pod pritiskom razmer primoranega boriti se proti legalnim ustanovam ki ga izko-rifitiajo ,s pomočjo belih vrgla, ob tl«.
39. — Druga možnost je ta, da bodo ^lada in levičarske stranke, ki jo tvorijo, pozvale proletariat, naj se udeleži oboroženega boja proti nagkoku od desne straia. Ta poziv ni nič drugega nego zahrbtna mahinacija; in komunistična stranka ga sprejme z izjavo, da orodje v rokah proletariata pomeni prihod proletarske vlade im države ter razorožitev tradicionalnega burokratič-nega< in militarističnega vladnega aparata; kajti ta bi se nikoli ne pokoril ukazom levičarske vlade, kii bi prišla do oblasti potom zakonskih sredstev, ko bi le-ta pozivala ljudstvo na oboroženo borbo, in ker jedino proletarska dik tatu rta je v stanu trajno utreti ti zrna go nad belimi bandami. Vsled tega ne smemo ne prokliamirati, ne izvajati kakega «le«'lizma» napram takii vladi, in bo treba pred vsem pokazati masam nevarnost, d® vsaka utrditev njene moči 3 pomočjo proletariata napram uporom tim zan>t«im od desne bi pomenila konsolidacijo organizma, ki bo nasprotoval revolucionarnemu nastopu proletariata, ki se pokale kot edini izhod, če cgtane kontrola nad oboroženimi vladnimi silaimii v rokah demokratičnih vladnih strank; to je če proletariat odlogi orodje, ne da bije uporabil za odpravo sedanjih političnih in državnih oblik, kljub vsemu pdporu bur*o-aznega razreda.
VII.
„Dir«kftttit“tafctlfen nastop
40. — Razmetavali smo slučaj, ko je pozornost mas obrnjena na zahteve, ki jih »triainska buroazne levice ali socialdemokracije stavijo kot glavne točke ki jih je treba zavzeti ali braniti, in ko komunistična stranka te zahteve od svoje strani še bolj jasno in energično oznaka; ob enem pa, odkrito kritizira nezadtoetnoet sredstev, ki jih drugi predlagajo za njihovo udejstvilev, V drugih slučajih pa puWa,j,o neposredne in nujne potrebe delavskega razreda, ki jih je treba zavojevati ali braniti, levičarske in social-demokratjčne stranke popolnoma hladnokrvne. Kjer ne raapolaga komunistična, sirpnka vsled upliva social-demokracije' z dovolj močmi, da lahko sam« pozove mase, naj si zavolujejo potrebne postojanke, ona ne stopi v zvom s sw.*d®raoJM-- ob-
ratno javno pove da oni izdajajo celo slučajne in neposredne koristi delavcev formulira te zahteve proletarske borbe, ter pozore za njihovo dosego proletariat na enotno fronto na siinda-kalni podlagi. Za izvedbo tega bodo komunisti, ki se borijo v sindakalnih organizacijah, na svojem mestu; po drugi strani ohrani stranka možnost posredovanja), če bi borba zadobilia dru go smer, proti kateri bi se gotovo postavili social-demokrati in večkrat tudi sindikalisti in anarhisti. Ce bi druge proletarske stranke odklonile predlog enotne simdik. fronte za dosego teh zahtev, tedaj bo komunistična stranka! izrabila to, da uniči njih upliv, in sicer ne samo potom kritike in propagande, ki bo jasno kazala, da se gre za pravo zvezo z buHoazijo, ampak pred vsem na ta način, da se bo udeleževala v prvi vrsti posameznih akcij proletariata, ki jih bodo raizmere neizogibno porajale na osnovah. 'Vsled kojih je stranka predlagala enotno sindakalno fronto vseh lokalnih organizacij in vseh kategorij izvajajoč iz tega neoporečen dokaz, da »ociai - d em ok r at i č n i vodje, ki so se pr čti v i,li razširjanju akcije, želijo njen poraz. .Seveda, komunistična stranka se ne omeji »aimo na to, da vrže odgovornost zgrešene taktike na ramena drugih, ampak bo tudi s postimo previdnostjo in.strogo disciplino razmotrivala, če se ne nudi priložnost, da. se sama zoperstavi kontrarevolucionarnemu odporu, ko se je tekom akcije razvilo tako razpoloženje med masami da bi eiedile pozivu komunistične stranke na nastop proti vsakemu odporu. Slična iniciativa ne more izhajati od drugje, ktakor iz centra, in nikoli se ne sme dopustiti, da bi jo uporabili organi komun tetivne stranke, ali pa sindakati, ki so pod kontrolo komunistov v lokalni razmeri.
41. — Z izrazom «direktna.» taktika se ozmačai bolj točno strankino delovanje v taksnem položaju, ki že sam ob sebi zahteva neodvisne iniciative za napad na buržoazno vlado, da se jo raz bije, ali pa se ji zada tek udarec, ki je niOTio oslabi. Da se stranka lahko loti take akcije mora razpolagati s trdno, notranjo organizacijo, ki nudii absolutno gotovost stroge discipline napram ukrepom vodstvenega središča; zraven tega mora računati na enako disciplino sindaikalnih moči, ki so pod njenim vodstvom in sicer v taki meri, da si je gotova, da ji bo sledila, »inoka plast mas; tudi mora imeti izdatno organizacijo z vojaškim ustrojem, poleg tega vse priprave za nezakonito ntasfiopa-nje in predvsem komunikacije in zveze, ki jih buržoazna« vlada ne more kontro liirati ki pa stranki omogočijo oh ra n. sigurno Vodstvo gibanja v predvidevani situaciji, ko bo postavljena z izvanred-niimi sredstvi izven zaikona. Ampak pred vsem pri odločevanju o ofenzivni akciji, od katere je lahko odvisna usoda, vsega, dolgotrajnega pripravljalnega dela, se mora komunistična stranka naslanjati na, proučevanje situacije, ki je ne zagotovi samo discipline onih sil, ki jih je sama direktno organizirala in ki jih tudi vodi; ki ji ne prikaže vezi, ki jo vedejo z živim telesom proletarske mase, kott v boju nerazruSlijive, am-ampak zajamči, da se bodo pristali med masami in proletarska udeležba, tekom akcije postopno večati, kajti fljen ra<zvoj vzbudi in razvname mane tendence, ki s« že prirodno razširjene med Širokimi sloji mase.
42. — Ne bo vedno mogoče s tako jasnim ciljem proglasit« splošnega gibanja, ki naj ga začne komunistična stranka v svrho odprave buržoazne vlade. Poziv na borbo, se lahko pana&a razun izvanrednih okol&čin, ko izbruhnejo revolucionarna gibanja med proletariatom nepričakovano, nat zahteve, ki ne zna-čijo &e ustanovitve proletarske vlade, ki se pa dajo deloma izvesti le potom končne zmage, čeravno jih smatrajo m«ae le za neposredne *iv-ljenske potrebe, in so deloma omejene, v kolikor jih je mogoče udejstviM tudi vladi, ki še ne pomeni proletarske diktature, ter dopu^ajo možnost, da se ustavi gibanje y gotovem momentii, ko je organizacijska in bojna sil# mas *e popolnoma nedotaknjena; ko je nemogoče nadaljevati boj do konca, ne dia bi se s izidom pokvarilo pogoje za zopetno uspešno borbo v izpremenje-nem položaju.	,
43. — Ni niti izključno, da se ne bo zdelo komunistični stranki umestno iz-daitii. naravnost poziv na boj, čeravno se bo zavedala, da se ne gre za dosego končnih revolucionarnih pridobitev, marveč' za boj, v katerem zgubi nasprotnik svojo premoč in organizator rično silo, proletariat se pa materialno in moralno okrepi. V takem eluaju po-zov« stranka mase na boj ter oznaki celo vrsto smotrov, ki bodo lahko tisti, ki se jih hoče doseči ali pa bodo videti mianjpomembni, kakor oni, ki ei jih misM stranka priboriti, Ve se razvije borba uspešno. Take oilje je treba postaviti, pred vsem v bojnem načrtu stranke, v zaporedni vrsti in sicer tako, da bo pridobitev vsakega posameznega, tvorila nekako pozicijo od počitka in okrepitve za nadaljne boje; kolikor mogoče se je treba izogniti obupni taktiki pričeti boj v takih razmerah, ko hi samo topol na revolucionar, zmaga dala ugodne uspehe, ko bi pa v nasprotnem slučaju bili gotovi poraza*in razsula proletarskih moči m nedogle* den čay. Delne pridobitve so neobhod-no potrebne za zanesljivo kontrolo akcije, in njih opredelitev nikakor ne nasprotuje kritiki njihove ekonomične in gospodarske vseb.ne, čeravno bi jo mogoče mase ne smatrale kot slučajne boje, kri so le sredstvo in priprava končne zmage, ampak kot kontne smotre z notranjo vrednostjo, pri katerih se lahko usto&vijo, ko »o jiih dosegle. Seveda je vedno delikaten in težak problem določiti te oilje in točke akcije; z uporabo svoje sku*nje in z izbero svojih vodij « utrjuje stranka za to naj-tt >.jo odč^vornosi	>
44. —■ Stranka si ne sme domi&ljati, da- je mogoče v času zastoja proletarske bojevitosti razvneti mase za boj z enostavnim učinkom vzgleda ki ga da skupina drznežev, ki se vrže v boj, ali pa z drznim napadom na buržoazne in atitucije. Povode, ki vzdramijo lahko proletariat iz mrtvila je isklati v realnem razvoju ekonomičnih situacij: ta,Mika stranke more in mora pospeševati ta proces, ampak z dosti bolj globokim in neumornim delom nego ,ie šumen nastop kake predstraže, ki »e vrže v boj.
45. — Stranka bo vedno uporabljala svoje moči iu^vojo organizacijo za ak-ciie. H Uh ho » načrtu in X i*vaj«nju
D E
dobro kontrolirala; pi i tem se bo poslu žeVala oboroženih skupin, delavskih organizacij in množic, ki bodo demonstrativno in defenzivno nastopale, da dajo masi stvaren dokaz, da je mogoče z organizacijo in pripravo premagati gotove odpore in ofenzivne poskuse vladajočega razreda, naj si bodo v obliki terorističnih nastopov reakcionarnih oboroženih skupin, ali v obliki policijskih prepovedi gotovih proletarskih organizacij in delovanja. Smoter teh akcij ne bo izzivati splošno aikcijo ampak, da se dvigne potrto in demora-lirano maso na najvišjo stopnjo bojevitosti potom cele vrste akcij, ki se združijo, ko se vzbudi v masi čut in potreba po os-\.t...
46.	— Stranka bo brezpogojno proti temu, da se l-aizbije notranja, disciplina v sindakalnih organizacijah potom krajnih organov in njihovih boriteljev, ki pripadajo komunistični stranki, kajti to se ne smejo odtrgati od centralnih naioiionailnih organov, ki so pod vodstvom drugih ostrank, ker morajo, kakor se je že reklo, ravno služiti kot ne-obhodna opora za njihovo pridobitev od strani stranke. Komuin«istična.6tran-ka1. in njeni pristali bodo s zanimanjem sledili masam in jim bodo dali .vso svojo pomoč, ko nastopijo iz pirostovolj nih nagibov proti buržoaznim provoka eijam, če tudi prekoračijo meje discipline, ko bi jih reformistični in oportunistični vodje sindakatov pozivali na mir itn na potrpljenje.
47 — V položaju, ki se odlikuje po trenotku, ko je vladna oblast razmaje-na v svojem temelju, in m a hip na hip pasti, ne sme komunistična stranka, ki se nahaja; v pialnem razmahu svojih sil in zbira mase okoli prapor j a najsme-lej^ih pridobitev, opustiti priložnosti upM-vati na trenotno, nestalno ravno-tečje položaja uporabljajoč z*u to vse moči, ki se trenotno strinjajo z vodstvom njene samostojne akcije Ko bo polinoma gotova, da si pribori kontrolo gibanja po odpravi stare vladne organizacije, lahko sklene prehodne in tre-notne zveze z drugimi strujami, ki razpolagajo z močmi v boju, ne da bi pri tem uporabljala te zveze kot propagan dno sredstvo in bojni klic stranke napram miaisam. To bo uspt*no vedno le v tolikor, v kolikor bodo ti stiki umestni, in v kolikor, se jih bo znalo ceniti v neposredni bodočnosti. Vsa taktika komunistične stranke ni diktirana po teoretičnem r«<zsojevanju in iz etičnih in estetičnih ozirov, ampak samo po realnem razmerju smotrenih sredstev in po bistvu zgodovinskega procesa z ono smotreno zvezo nauka in akcije, ki je edina- last onega gibanja, ki mu je sojeno biti prvoborec najširše socialne preobnove, zastavonošu na j večjega revolucionarnega boja.
VIII.
»Komunistična stranka eta-iije" in sedanji položag
48. — Faza in torej vprašanje ustanovitve stranke je sedaj v Italiji popolnoma rejeno. S socialističnim kongresom v Milanu, do katerega se ni &e popolnoma zavrglo možnosti, spremeniti stvarno temeljni sestav italijanske komunistične franke z združitvijo levega krila socialistične stranke, kar bi, bilo temeljne varnosti in bi.stranko spo-polnilo; s soeiflilističnim kongresom, in po njegovih sklepih je ta možnost popolnoma odpadla in je sedaj jasno, da edino skrajnja skupina, ki se je odcepila v Livornu je bila v stanu sestaviti početno skupino. Ravno tako je sedaj jasno, da se ne bo stranka, v bodočnosti normalno dalje razvijala na tiai način, da se ji pridružijo organizirane skupine, ki so se odcepile od drugih političnih organizmov, marveč s posameznimi pristopi poedinih oseb, ki s svojim usitopom v vrste, ki bodo na to opozorjene, ne zanesejo nered«' in sprememb, pač pa večjo moč po Hevilu in torej tudi večjo moč za akcijo.
49. — Stranka se mora.proste. vseh začetnih skrbi popolnoma posvetiti svojemu delu in prepojitti vedno bolj s svojim duhom mase ter ustanoviti in pomnožili vezi med njm in sabo. Nobe na stran proletamkega delovanja ne sme ostati tuja komunistom: »indakate, zadruge, posojilnice, se mora vedno bolj obvladati z ustanovitvijo in zvezo komunističnih skupin v njih ter jih pridobiti po,J strankino vodstvo; razni podporni odbori za politične žrtve, za Rusiju i. t. d. morajo biti sestavljeni tudi iz komunističnih pristašev in žnji-mi sodelovati. To pa samo vsled tega, ker stranka ne sme zavreči nobenega sredstva., ki jo spravlja bolj v stik s proletariatom; mora skrbeti, da zadosti njegovim trenotnim potrebam, ne sme pa nikoli sklepati tajnih zvez z drugimi političnimi strankami, četudi so revolucionarne.
50. — Napram njim mora, vesti neumorno polemiko, ki naj delavcem objasni njihovo postopanje in razblini dvojbentoist njihovih programatičnih iz ja,v. Socialisti in svobodnjaki stremijo dandanes v Italiji po raznih potih za tem, kako bi oslabil proletarski razred; prvi s svojo taktiko popuščanja in razorožitve napram na.padu kapitalizma, drugi s svojim bojem proti sovjetski republiki in principu proletarske diktature kateri protipostavljajo prazno, teoretično oboževanje nekake abstraktne svobode.
Sedanji potacaj v Italiji, ki je posebno značilen vsled vedno bolj močne in popolne burtod^tie ofen«ive, hudi v-4Gk dan nafti polemiki proti anarhistom in socialdemokratom tisoč žalostnih dokazov, da oni ne razumejo položaja, ki ni nič izvanrednegfc. in* le trenotneg«, anvoak stvarna in naravna posledica razvoja kapitalističnega režima, poseben izt«K delovanja in smotrov demokratične dr%ve.
51. — Danes je možno konstalirati v Italiji značilni ovinek države kar se tiče njenega poslovanja-; počet n a doba buržoazne države, ki je katzala postopno osredottečenje vseh državnih poslov
v	organizacijii centralne oblasti, nahaja svoje nasprotje in zanikanje v sedanji dobi, v kateri se trda enotnost vse oblasti, ki se .je osvobodila samovolje posameznikov, dro))i in trati; državno oblast imajo v rokah zopet posamezniki, in bi ne bilo niti potreba, da daje država izrečno, kakor to vendar dela, buržoaznim koncervativcem na razpolago svoje organe, od armade do magistrature .od parlamenta do izvr&evalnih organov, kiajti vsak izmed njih uporablja potom svojih uslužbencev svojo moč v enake namene in sicer svojevoljno in brez kontrole,
Oti se Bttbi-ani, da bi v slučaju nepri-
L O
črkovanega zastanka razru^ujoče krize, država lahko zopet vzela v svoje roke, kokoršnosibodi kontrolo nad delovanjem posameznikov, ustanavlja bur-žoazija z mrzlično naglostjo nadomestne organe, ki so v popolnem soglasju z zakonskimi organi, ko le-ti poslujejo po izrečenih željah konservativcev, sta
vi	jo se njim nasproti in tudi popolnoma nadomeščajo ko ti motijo najbolj hinavsko soglasje (civilni obrambni odbori i. t. d.).
Zdihovati po zopetnem uveljavljenju državne aiutoritete in po pokorščini napram zakonom, kakor delajo socialdemokrati,'pomeni, da oni ne morejo pojmitii, kljub temu da trdijo, da Je dempkraitična parlamentarna država le razredna država, da ravno tedaj vrši ona svojo bistveno nalogo, ko lomi pisane zakone, ki jih je rabila za svojo postopno konsolidacijo, ki bi pa od sedaj naprej le škodovali njenemu obstoju.
52. — Sedanji položaj v JtaAiji vsebuje popolnoma vse sestavne elemente državnega prevrata, kljub temu da se ni pojavil zunanji' prepričevalen vojaški nastop.
Vedno češe. pojavi nasilnih epizod, ki uničujejo zaporedoma normalne pogoje socialnega življenja enemu celemu rezredu državljanov, postavljanje nad določbe pisanega zakona samovolj nih skupin in pisameznikov, zajamčena nedotaklpvost le-teh, in obvezno preganjanje njihovih nasprotnikov, vse to je privedlo do istih posledic, do katerih bi se prišlo potom enega edinega bolj veličastnega in silovitejšega čina, ki bi spravni v gica-nje istočasno dosti večje moči.
Buržoazni razred se popolnoma zaveda tega «■ vatnega položaja, ampak v njegovem interesu je, dla se ne razruši zunanji videz formalne demokracije, in da se splošno ekonomijo ne spravi še bolj vnered z nasilnim preobratom, ki bi končno ne nudil njegovim privilegijem večjega varstva, kakor je sedaj ulivajo.. Verjetno je torej, da bi se buržcazijai zoperstavila prevratnemu vojaškemu poskusu, ki nahaja svojo opravičbo edino Je v osebnem častfiihlep ju; »a čeravno je v sporu o njegovi nujnosti, bi billa ®e dovolj mečna, da gai potlači. Nobena nov® vladna oblika bi ne mogla bolj prezirati svobode, pri dobljene in priznane pravice ter življenja delavcev, kakor sedanja; samo madaljino spopolnitev demokratične države, kii> bo bolj sposobna čuvati stvarno vsebino vladne diktature buržoazi-je, si ^e-ta lahko stavi kot svoj cilj. To se da doseči z ustanovitvijo sccial-de-mokratične vlade.
53. — Sedanji položaj v Italiji poraja in pospešuje rav.no ta, drugi stadij proletarskega mučeništva. Od dveh strani se dela za ta namen: močna struja socialistične stranke in levičarske buržoazne stranke preizku^avajo tla, da hi načle ugodno mesto za svoje srebanje in za medsebojno zvezo. Eni kot drugi utemeljujejo v resnici svoje delovanje samo s tem, da je potrebno organizirati obrambo proti faustovskemu razdirajočemu nasilju; in na. tej podlagi hočejo soglasja' vseh revolucionarnih Efcraink in zahtevajo, naj se konca s polemikami in medsebojnimi napadi.
&e bi imelai kaka soaial-demiokraitič-na vlada moč da razbije in uni&i fašizem, (o čemur zelo dvomimo lin sifcer vsied našega teoretičnega uverjenja in vsled primeriov iz najnovejše zgodovine) in bi bilo torej potrebno, da se pripravi tla za njeno ustalnovitev, se bo to tem lačje in hitrejše doseglo, čim bolj odločno in neumorno bodo komunisti vodili svojo polemiko proti sociali stični stranki. Komunističen napad oce njuje socialistično stranko napr&m bur žoaziji koti tarčo revolucionarnega, nasilja in kot pregrado in zapreko razredne vojne, im ta metoda dela njih soglasja on zvezo bolj verjetno. Ne sme se pač ' pozabiti da se je jedo smatrati v Itfltiji sociaJtistliano sodelovanje od strani levih buržoaznih skupin kot možno od takrat, ko se je po l;ivčrnskem razkolu, socialistična stranka očistila vsa-koršne komunistične struje. Pomirje-nje boja. med komunisti in. socialisti, bi spravila poslednje v dozdevno in krivo pozicijo pristašev naukov in prakse III. internacionale, kar bi ovi-railo okrepi tov onega zaupanja, ki je predpogoj ustanovitve social-demokra-tičnega bloka.
Radii tega se je treba držati najstrožje naipopustljivosti napram soverziv-nim strankam na poprišču političnega boja, naj se tudi domneva, kar je po na*em zelo varljivo, da se more izvršiti sprememba ljudi v formalno nespremenjeni drža,v,ii v prilog proletariata.
54. — Kar se Mče fa&izma ne stoji Komunistična stranka Italije, čeravno ga smatra za neizogibno posledico razvoja režima, nikakor n« stališču da 6e je treba, niapram njemu kazatti krotko-potrpežljiive. Bojevali se protli fašizmu se pravi verovaiti dia j6 mogoče uničiti gotovo delovanje buržoazne družbe, ne da bi se spodbilo njen obstoj; a tudi si nli mogoče domišljati, da se da fašizem sam po sebi uničiti kot poseben, izoliran slučaj komplicirane ofenzivne akcijie kaipitaiMz.; pač pa sku&a, to lehčati in manj&ati škodo, ki je sovraž-nikkovo nasilje prezadeva proletariatu kakor tudii ohranjevaihi in vzpodbujati
v	poslednjem bojevno razpoloženje in nes-tirpnost.
55. — Kom. stvanka Italije, ki ne izključuje, obratno ki smatra, visJed sedanjega nestalnega položaja nasilen nastop gotovega dela burtoazije za možen in pripravljajoč gotov' miniimum sredtetev, da se lahko brani in zmaga, stopa pred problem direktne akcije z zadtrižanjiem pripravljanja.
Svetovna kriza kapitalističnega gospodarstva, je zelo Škodljivo vplivala na bojno razpoloženje proletariata, ker je videl razpasti svoje najtrdnejše organizacije, ki m* o tega pričakovale in se tudi niso pripravile, da bi to krizo zmagovito prestale.
Stranka misli, da je treba danes organizacije na novo utrditii, ker je prepričana, da bi v sličnem slučaju, kakor je prošel, proletariat, ka je trdno organiziran in ga vodi rtvolucionarna stranka lahko uspešno pre*el v napad. Ustanoviti torej to stranko in razširiti njen upliv meni masami; »zgojiiti pri svojih pristaših združnost, disciplino in jiiii pripravljati; potegniti za seboj vedno *ir»e stoje delavskega razreda; to so bistvene naloge italijanskih komunistov, ki jih tudi rešijo, držeč se tez, ki se bodo o raznih vprašanjih (isLrokovno, agrarno i. t. d.) razpravljale in pdobitile n« bližnjem kongresu.
Odmevi
Komunizem in vera
Z ozirom na. čiartek »Odmavi1 naukiov Marx-«. to K«iis!tusa» g. AEtofota Špa-capan-a in na vabilo ur-idn^Stivia «DeIa», ki v 115. štev. 'dbe 12. jaimairja otvarja jaVno diskusijo o Terskem vprašanju, si usojam tudi padlpiisaiii .povedlati svoj« mnenje o tiaim Sipmimeim ^irsdimetAi.
Pirteidivsein je ti^oibia pmiicjairi!#1, dia< se ko-mimizfiTO in vi'a nitijno ne lizključujata.
Ivomnnlizeta hoče pravično rešiti socialna vpraMmije, t. j. vprašani j o, čigava, naj boklo iprodukcijska sradstv« in zemlja., da bodb najbolje aJužiifa, njajvišji s-ocialnii sMtlhii — sp La 5 ni ddbroblti vsaga deliovmega ljudstva. Komumizjein, hoče v bistvu le Strogo izvtesti načeto sv. I‘a^ia: «K<Jor ni? d^la ,n'aj tudK ne je!» irx da a? aasebna last zopat, p3S'av,i v skilžbo ■&pUo«niot?ti, kot je .po nlaiUMrteim, aadoanu edino pmavi:,nio. Se-vttdiai se rte stare resnice čaraiiajo v moderni oblik;': Človečka dlru.žba i’Jaj prolleila«-riKira«, zasebnia last (kot j>? nastala pod ■fpfiiivom človešlca grabežljivaisti) u»j se od-prtiv.i, kaipWa:S zem -naj se naz!ia>atii.... Dvo-miriva pa, če bo kdaj mogo&i izveste sociti-;'.i7.ad jo .produkcijo in konsumopcdje v pol-
iv n .pomf.nn 4:-? iti Je; v Dam oi.'ru bo Oreba že mpošJavati za&tevfl jfSalnegi iSvlJenj*. Tofis ->"o vpn' Mžnja ni Mako BtraSrio žarno-iij-.ii;> in wta4.(.5t.iftci3 kat se mmegim dbcdio-
vi	dli-n.m- ko so še vsž :prež.fi'.ij buržujskih pred^ictikdv in s’?, n® mere j o olutesitl svoje mij.lomežčan»ke idioolc-gije; saj tnart-zcjn
v s:\i0ji-m bistvu n::, okcid a ijoktdinsa. (nauk), ki bi s? ra •diai> pr' Vi,godit, ! neajneimi življenju. Glavno je, dia sj- zruši sedanji kpipJMaSi!s>.S.čnij dmSa^bni rod! in dla se na njegovih irtažvetEnah sezida; popoHtnoniu nov koirmunistiičnio redi, v kailerami bo aibso-Ki .• 15 mer.jb c-žnona .mffiJ '(Selom t» kapi-teloi^i s(oc.iar.tea 'puiai\ičnost ta mmhasl in v Waem bodio odnosi ji ro:td, Jju^-r! tmeUj.T.i' ,nia -aaciatoean čutu 'te »» socialni
Da, 'pi, k^i.-niinizfitn pwvHteta» pojmuje n: a:''x;z:ai. Mm dtok®«uijie dtejst.vo, kako giii uruski fctfjfrtviki •zvajujo v praksi. — Vot,-»m neizprosne diktature Ivoiojo uv*e-iti komunGstičnji ditužiaton1 red; etektfatura pa j« vse kako i'e vrehtoaina, dola,, <fl3k'ter s® n® izvedo .popotoa .piioiicitari-t.vcij» in, socializacija- Blovjške dr^užb1. Diktatuia snm.a. pt> setoi pa >e konft-.io le rlareivDia, 'posledica razkrnja k-a,pi'iai(’3-tiič-niegcl diužiatonfiga reda, dat se sploh motr<? upl.^tieviaite nioiv dft’uižiab,n(i red. Diktatura kccnunizmu ni cilij; je te reakcija proti soc1 alnii kiriviiei, ki jo dianea fakiljič,no izvaja knpit-a-l.'i5it!.!čna' kIMka u;ad vsem delavnim. TjuiSsuvcim. Ce pti. kdo še upošteva dejstvo, -da s? kaipitalSi^li&ntj i-aarad pr* stavOlij!ri7 saim nikolii me bo odpovedali svojemu pi:i viTegiTanemu stialilču v nosžčaai-ski službi, nwra dtositedlna ‘Iti f«-ko daleč, de* 'prt,zna, da je siotc3ailm rtovo-iucilja edini izhod, da zilbmi kapit,ailiat;:S5ni druMbnJ red tl dla, eidinio d fctatuiiia paiotietariata more v 'pirehodni dtobi priapretčilii »niaštbainisko retak-cijo iptridlte novtemu utedtu. Končob pa mdv>i diktiaitiira pralieibairiada kntfc reakc-ija prcCi socialni kiavia} sifjdianjega družabnega redia bit,' -Msaj v falsko dioMoiljena1, da se krivka spJioh zltami 6n oidipnavi. Če bi »CiiStola revolucija- *’aj» njo postledica dik-
tatulia .p[<clteti;Kriac«, ne bili podi aJobim.na
pego j m (tovoljemii, tpattem bi -biiStei T/mk rets-
ničnli -socialni nsiprtsidlek in paro osvobo-jen.je d1 'nega ?jud'st)via albs^Tutoj r.emo goča, kr bi sociaittno siui^njatvo ne bito oi^inatviijeno.-
iksnuonta. ver® pa ra? more nasproitovrft! komunizmu, saj. s^ada ujono denovanj-i lia posve drugo ipol/ft Vera urejuje nač odnos niaipttdim na-jvišjie)miu bitju Bogu Jn obsioja 'naivno' v ptriznamju božje nadv^aide nad; Čkive&Vvpm. Vera j-e toirej s-3i.no e.'«t6al (nu.mni) urejeva.lec človiežkih diejmunj bo-'i> vi v zasebnem bodiia1- v javnem žhije-nju* —
Vse vetrsko vpraSatnije ste torej su&e okoli niaš'čiga odmoeiai dio Boga,. Kdoai 0,i. odnos ,pi Lizniaivsi, sa jnu vse naidaUjne zalitieve ve.i» čistu razumljive, ker. presoja vsa živ 1.jen j e £e z ozirom; rta Daj višje Mt-je; praktično vi;-rsko'ŽJvSjenjj© mu nli prazen h'um-buig. «im,piak '^:imibolizieiin, ki je vis-lužbi verske mi.1!-. Tudi bogD-itažj^i Je lile naravna potileJdim vienske rasniično3ti. — Toffiko o ve,ni vtabčet b.tez na psaamuezne ve-PofepOTOdii.
Komunizem je stociiatKiiB^gosipcdiairskii- se-ets-v in »i /-ita^d za, glavno natogo, kako naj sl? reši soctlalUrao vpiafanjta, v kolikor j« gcbipadliiskega, zn'i%j«'; v kolikor pa se sadairto vprašanje dotika nravnega odnosa medi lljuidtai, pa spada, btreizdivomnio uta vcrsko-niravno .polije. To dlvojno plat eocialnagia vprafejnjm. pa> dJostli dlama&njih komunistov ito pristašev 'poe/ltivTile, verne ne iiaatočuje dlovofflj jaisno. Oditoid rfotliko nespo razumljeni ja- v siociailnlih on verskih vpra-Sacnjih. V vprašanju, v kakem odfnosu sta st vera iini 'koimnnizean bi bilo torej prad-Viicim! pciureblno ,dia- sie pojmi in načeH,a. raz čistijo; to je v ilnitierasui obeli — i komunizma i ven'e.
Naj na kraitko “‘cac-niimo samo pair vpra Sanj:.
1.	Veite važno je vptraftan,jie, ali naj komunizem priamav-a nmatvna na-čela sociali'-no pravičTOjtstiii, '.ljubezni to solidarnosti v čtoveSki dlružb'1, afiff naj se; aaaprotno na-»iKjrtl na člaro mailiarialfetiičten svetovni nazor.
Miariističrai toorietiki rte SogSaSajo v tem vprašanju. Mnogi resnti sociafllibtl'.! izredno poudarjajo pomeni inirtatv,nu!Ii načeti na 'sooi-alniem polju. Med Slovenca štb m. pr. Pre-pethih in Uratnik, klil JMisflotpiaita- etiCno smer. Tudii drugod se naijdiejo posamezni mamdsti, ko ftaidijo ‘isto. Nta vsatk način pa je to vprašanje še zelo sporno.
Vfefnidar to ne more za drga vati miisteJe-ga čteveka, dla bi se že sedaj na mogel od ločiti za- eno p® s*- drugo stlrujo, Memu-dt.jnt) je elaveda pa-edlvsam vpratenje, aM ja Bog	ni	(teizaan). Tu je tista to-
čka, h katero Stoji 'In ipadfe vera i-n Meč u;H manj tudi (nravnosti; zatb je- <iu jedrn verskega vpitu Sanja. Če bij sle ananoiti po-sračito dokaaaitli, da je vesoljko veCu» !m ,da, je -povtanK>k življenja, iaihko nus'®1 tekom dioilgaga raavoja (evodunitoini^zem, dianvinizem), potem ae ba eisvedta vsa veri. razblinila v piazsen nič. A vse te teorije so diantets &e samo hiponezet, isk'u-stvene podlage. Na-siprot.no P» pn^mnogi rasnii^m&lteei in znanstv.“wil*i odkitto pri-i£-nawa-jo» da. je Bog in <*“ i® vesoljstvo ulsitivatril on-. Faktično p« tudi razvojnie teorije ne morejo »adovotl j iti mttellečega du-h>al; kvtečjemu ,dia- pifenia svoj ..ifentaramiis et ign-orabiimusM (nie vemo. in me bomo ve-dteli), kan- pa jr skoro kaiplltu-tecija. Poleg tega pa je tudi več kot prol>fe-m«ltičnos na-četn nrfj u-liemieljimo -sociailno pravičnost, ljuHiezeni m- sofeMtaTinosIti, fle nle nat nralv-nosti, ki prznavia bOžjo hankcUJo nravnega r.^ctia. Dosledno tavedeno matorJaiti-titično »tališče bi utegnilo zadovoljiti le kakega' posameznika, ki (« «emaancip»it-
t .n ■ i.	■	,	I«?«'*.
Sili
8tatn» dto-volj, dla žiivt!) ntra/vno ni^tede na to, ali ipriznava Boga alM ne — a ljudske mase s<e ne bodio nikdar tako (cefeainci-p'ralten. Zmatetrialteirtema 61tove*ke, družba bi 'le ^rekmatiiu .pokleknila pred! «sive>ttiim egoizimomi).
Ziaitio 'sw bo komunizem konsaSIdirall le v toliko, v kolikor boi prizinaK nravna na-čeSa, ki naj tv-cmijo hazo sociailtoega žiVJje-njia. Čim sle ra^čis:t)ljo pojimiii v tej smeri, tem1 več upanja' bo, da komuraiziem zmagja po vsem civilMzi^nneim siviaitUi; fem več pristašev bo pridiobiai *v vnsttlab pozitivno vter-nih ljudi. Seveda p» bodo tiitdii mzime vere inorale uipo&teviatij dejanski položaj mo-cteiinle dtružbe, -diai dogimaitiftna ekslcteiv-nios(ti ne mone -več prodlretii in dla- bo torej treba mtaj-večjie 'itollerairacte v komiunisitičnii diružli ’. Zavte-dlaitli mota. -svoboda, vesti par esctellenoe.
2. Ne smem« iistoveteiti tekozivnameiga1 p#>-TJtičniega kleiritoaljizimia z veno siamo. Potli-tični kierikailiizem diositikriart, stani' ne te-vaja dteiiledtto nravroih načeil v praksi, čeprav jih v teoriji vedtnio poutdlairja; to ,pa j? tudi njegova, lastna obsodba. Je pa fardi skrajno Tefoi’mdiit!i.čian to se ne zaveda, da s «.soqia!linrmi reformami)) vedtno na uime-tetri način ekti®«1 olunanM neazrJiravJjiv ka^ pitaiisti&ai diružijibni ned. Da se pr iogodi, modiennim čaBo^tnilm iriaztrnienam, zna, iz/ vratno -akamiodiraHil sivioj ellastO ifirnii krščatni-sko-stoicialni pragraim tetr očita komunizmu,, ii?1 je «a svoj program po 'nijetm kopi-rail. Cianes, ko ketmunizstm salrtova pojiol • noemai nav. diružabn^ red potom soctialitoe nevoliucij-e, jg tiuidii Meriikailiziepa nadiikailletai;
v	lie:m. *aaiiru; je aanOmava njegova- oritanta-o ju. nti iVvo. Piieid iplair d:lset'ltij pai, ko vprašanje sioiciaitoa revoilulcije ni bilo še ■fakot paiteče- je prevlaidlovai konzerva«,aem Leoma1 XIII ^n dlru-g!;. konzervaitivno-libe-{aJEna- JiEJnldietnce.
V	praksi pa, j® klarikallfizem 'dbstbikret, pitadlsiiaivnik reakcMj©: v S-loventlji je 1. 1920 poi njegovo vliadfoi 'tleklO kri na Za-•lb8ki -cesti v 'Ljubljani; *©. huje je bife na Mt Lirskem' ipo zlomu proleitarske iSitkita-<'uiri2. Ome-nimio naj te 5e Špalnijo, kjier že njaid1 2 tettl divja najbruMinejšii bedi tenor, čeprav je AlfOniz XIII «Njegowot prtekaifo-tffiko in tiinfc^.feiltoriatlino veličarM;vo» in čiaprav so kabineti vesčinomai v Rferi&ainih j'ok'aili. Mauira, jie v teoriji v®at> kaitollik; D.tto je bi ili isto tako. A vemdiar ja ped v®o-do teh dVisli md Španija dianes torišče nsljkrutej&ilh -nlaisifetlev ipiroto zavedinim sin-dfikaf.ttom Oni koimuniafom. Mnogo komuni«!',»v je bilo umorjenih brez procesa, drugi |gta mučeni n!a najbolj barbarski, načini Kaj se godi da,ries- v špa,niških srednje veških Č&ranfiiciaii, to bo odtalila šele nepri-sitiratnska zgodtoivina, kij bo iariek'la svojo pra \tično sodbo.
Zato smo zavedni profelhaTtcd, tudi onf:, ki nismo pristaši mait^allistlfčnega sve-tovniaga tr-iazotra, načeteti' nasprotniki v&.i*-kegia- poClittičnlegia klleirlikaiiizmia; ziatvedlamo da je rfloiraibal inajsveitejših verskih čuivatiev širokMli ljui(Jski'h mata v politični akciji vse obsodbe vretdtaa*
3. V dHntaSniji družbi prevladuje verski fortmlitlizem, gdia 'Zudamjosit,. To jpta: je u-sodtta zmti1« te nla.pa-Snio umevtaTije vera
— diai. zanikanje vte-re. Tudi v kaitioiilcSaimi ja 'toliko gole zunanjosti, da človek dtost.i-kam neti j.fe railiU J, če veiadi^rbe jul Tniiel ptrtitv Tolstoj, ki s® jei tiako eirtetrgičnio boril proiti toum-allizmu iln) proti anitroipomorfiz-mu krSčauMm, Č5ipi .a.v j© bil gtilofcokove-ren' mož.
Jed|no vere obsttoja v nOfranj-etm zedinje-vanj-at z Bogom, klit pa ni oldMisno odi 'ttega^ kolitiko uisititnrmilh inadtliililev KBo vsak dan ti zmolil, če verujta v eno dtagmio več elli manj. 'G.lavmo je prakitiič<n(o u-ilejsTvovatnje Vartskeg,a 'pirepričMinja v aasebniem in so-ciaO.Kim žlivljenju.
Sevtedia, to globoko pojmovanje vere iln nttuvnostii šta dtalgo ne bo priodiriio v člov-st-Sbil družbi. GiaVna ovija jie 'ljudska; Meived noissti. Citmtooiti to na,p radtOMa-ia siplOJ-n« omika, ttem več bo 'trezno samostojno mi-si.Wiih' tljutdii, ki bodlo zae-topallu eiiucno smer i v sidciaiiini-miu ^''vljanju; to pa. za-i|>» kor je viTiai Uuidiii etnaiv Kiotvie«k«ga raznima.
■	Srttvar nesnega soi:f!ailnega tstremtljorija bi torej morala bili, da ’*> komunizem Jn kirSčaT/iCvo v bodoči komiunistrična diiiuž-bi spoipri.jazKiit>a. Ako komuiniaem v praksi dokaže,-din ne nasprotuje* ettičnlemu svetminlemiu nlaztoru nta. socraiVJem polju in ako krščanstvo dtosledlno praiktič’no u-vedjavti svoje teoretične ,pritnc(':pei, dia' je zanje diružataii red irelevantiA« H. j. dia, se a piiotri nie veže z nobenim soctiaiMm redom, potem bo -rdanje tjreaiuttno nia-spnctstivo m-edi kotmiutni zrnom itn vero odpadlo. To n.a'8iprtott,s)l!v0 »j bistBv-emu' zdtrui-ženo me z enim ne z dirutgim »e&tiatvom, zato tudi ne nujno.
Ja'sntoisti .patTicibutjemo v pojmiih; to pa bo mogoč* te, aki se vsa Jijutdska vzgoja, m izobrazta positialvi kAv novo sOctiiailmo podila-go; pa, tudli modleiiinia vlada> i.ia'j '.ivciri svoje aakSjučke Je na podlilagi dbjstev in ne na neoBnotvanlh hipotiE-aali. Takega napredka kii mui je valovni ziakon lalbsohnino spoštovanje ptnedi dlejsitMotm, » nt:, bo jimot nie katoliki — pa tudli, ne triezinl', mairxtat)i!
Stem fclcVsJdft ote tej.itmio miatrxUstiiianieg<a načeiia, dla jei vi?ira paivatnia ziadava, ker fak ti ono nikogiair nta mori? mo siil 1,'i, naj stprejme ta1 laTO oni sivetovtrni' rtakzor, To j« zadbva 'Sivobodtna wsti! Ogba^ti se je treba le vsakega famai Ozma in »poitovati vsako jnoateno prepričanje,.
5’opo'Infcona dlrugo -pa j» vpru-Sanje valii n«j »e toi marxisrt)iCino ni»‘fi?l^ umtna uako, dla moiia komu,nlzem v ^ocialniem življenju bitij; matle-mUls-tt^111-, ®(iv««r soct a-linlh dteOavtoev jei, dia v 'praksi d0'žj&nej0k ata je goli mi2'leriiai!izB*rl -.ploh izv^-dljiv aili na. Upoštevajo nwJ l*^ d!a miarxizem n dog-matiJ?"m —r ® ^ nB 5®k,a!
Prediv^** Pa obraičunajmo Bemtiljiito z m-alow»«Cari8ko Hdap*<«!jo rim ne cepimo svojib n®81 vsi;i,|ibi meš6amske reakcije^ ki aaivtedlno 'neti mied Ijudisitvom kuMuirni boj, kar, jei tov njeni™ Interesu. Kap tu-1tet,i'fn«> ‘družba je v tazkroju; ^to mora bilti ttatei HakMka bolj ve<l:kapotiaaMv oh rryfremo pripnaviiiti til« ongianizirani »'ici1-»aCtni revolucij^ ki nuj b 'iireSila človeitvo
— a nfc samo ru&tila. Zato p^i na j prodre čimprej resnično saciatoo mišljenje: komuiniaem kot soci e I no-gospodia rsk i sestav mota zmagati, At se enkrat pravično in temeljito reši' ssciiialiino v.paiaOmnje; vera pa je eftiično soaaUfaa vez čtloveike diružbe In ne zadeva čn-vstttvev'
Socvailni bojni akdiji, ki defliuje v tem pravcu, se po rednem premiiljevainju lahko pnidfuižiH' vsak ne«Bni komun is-Jt’ in katolik; sevadta komur je za stvjur in ne z)u* opartluJteem.
IVAN BUKOVNIK.
Izdajatelji Izvrievalni odbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Egidio Gennari Tskarna: ltll Lavoratore".